Spedlxlone ta Leto LXXVM it. 182 ▼ gotovini* V Ljubljani, torek 11. avgusta 1942-XX Cena 59 cest. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNLTEVA ULICA 5 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije ta Inozemstva Ima UNIONE PUBBLICJTA ITALIANA S. A., MILANO TELEFON: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Računi pri postno čekovnem zavodu: Ljubljana štev. 10-351 Izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina 11.— lir, za Inozemstvo 15.20 lir CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaJiana ed estera: UNIONE PUBBLICITA IT A U.AN A S. A., MILANO. Attacchi dhirni e notturni cesttr® le basi di Malta II Quartier Grncrale delle Forze Armate comunica in data di 10 a^osto il seguente bcllettino d^ guerra n. 801: Moderata attivit^ operativa terrcstre cd aerea sul Ironte egjziano. Velivoli britannicj hanno lanciato bombe su alcuni centri delle nostre retrovie ueci-(irr.ilo cinque civili libici. Danni lievi. Altacchi diurni e notturni sono stati ef-fettuat] da formazioni dell'aviazionp del-1'Asse contro le basi aero-navali di Malta. na I napadi na Malti Glavn stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 10. avgusta naslednje 804. vojno poročilo: Skromnejše operativno delovanje na kopnem in delovanje letalstva na egiptskem boji'-., u. Britanska letala so metala bombe na nekatera središča v našem zaledju in pri tem ubila 5 libijskih civilistov. Skoda je le neznatna. Ix*t.*ilski oddelki osi so napadali podnevi in ponoči letalska in pomorska oporišča na Malti. zmage alamonskih otokih Angioarneriško brosžovje je bilo tako zbito, da ni vež s?ios&bno za učinkovit napad Tokio, 10. avg. s. Bitka pri Salomonskih otokih, ki se je odigrala tri mesece po bitki na Koralskem morju, je nepopravljiv udarec za sovražno strategijo, pišejo listi. Potopljenih je bilo 80.000 ton bojnega brodovi a in najmanj 60.000 ton transportnih Ladij. Ako dodamo še hudo poškodovano brodovje, ki bega zdaj po morju brez sleherne podpore, medtem ko bitka še divja, se lahko zaključi, da je sovražnikova sposobnost za napad in obrambo zmanjšana skoraj na ničlo. Čeprav ni natančno znan kraj, v katerem je prišlo do spopada, pričajo prevozne ladje, da se je sovražnik skušal izkrcati in nuditi pomoč preostalim silam v Portu Moresbvju in Avstraliji. Porazna zmaga pri Salomonskih otokih, nad 9000 km od kalifornijske obale, uničuje dokončno sovražni načrt, po katerem naj bi Avstralija postala protijaponska trdnjava ter oslablja anglo-ameriško pomorsko silo na Pacifiku. Izguba 7 križark, — 4 od teh so bile med najmočnejšimi in najmodernejšimi, — izpopolnjuje vrsto porazov sovražne mornarice in križarke s preostalimi oklopnicami ne bodo mogle več stopiti v akcijo. Bilka na Koralskem morju, zasedba Taninbara in bitka pri Salomonskih otokih sc etape usode, ki jo je Japonska z neupogljivo odločnostjo in s silo svojega crožja že namenila Avstraliji. Nepopravljiv poraz Tokio, 10. avg, s. Kapitan Hira i de, zastoj nik japonske mornarice, je v radijskem komentarju zmage japonske mornarice v vodah o4cn _j Salemonskih otcAcov rekel, da so se poizkusi Antilosasov proti tem otokom popolnoma izjalovili. Anglosasi, ki so iskali uspeha da bi dvigniti moralo ameriškega naroda, so doživeli namesto tega strašen poraz. Hiraidc je dodal, da je sku:ala Amerika z velikimi napori zboljšati zavezniški strate* ki p-V/aj in ic ouncnii njih poizkuse uvedbe letalske vojne na japonsko ozemlje. Ti poizkusi pa so sc izjalr/vili. kakor se je razblinilo Rooscveltovo upanje v zmago na Facifiku s pomočjo velike pomorske ofenzive. Po rezultatih, ki so znani, je nadalje val Hiraćde, lahko sklepamo, morajo niti Američani zelo potlačeni, Izgubili so nad 17 bojnih ladij in nad 11 prevoznih ladij, ki so jih japonske pomorske edinice potopile aH peške d ovale. Hiirakle je podčrtati, da je imeia japonska mornarica zelo majhno škodo, čeprav je bila številčno slaba, Naslanja-\i c se na verodostojna obvestila, je Hiraide rekel, da so izvi dni ška letala japonske moT-narice v jutru dne 7. t, m. opazila anglo-amcriV ko mornarico pri Salomonskih otokih. Skupine lovcev mornarice so takoj napadle [fv;:;nc ladje in so v borbah s sovražnun letal 5-tvom sestrelile več ko 40 nasprotniko-vil letal. V jutru dne 8. t. m. so japonska torpedna letala posegla v bitko in se v mn<:/ieah vtngia na sovražne ladje ter poškodovala hudo bojne ladje in angk>ame-r;-ke tovorne ladje kljub izredno stilnemu protiletalskemu ognju. Komaj se je končal letalski napad, že so prišle japonske pomorske edinice. ki so proti večeru napadle sovražnika na slabi točki njegove postro-i ive ter i*a prisilile k borbi v bližini in mu r pile najvažnejši del njegove mornarice, li-akle je zaključil svoj komentar v radiu rekoč, da bodo zaradi te nove katastrofe zveze med Anglijo in Avstralijo ter med Ameriko in Avstralijo* vedno bolj težavne in da bo imela japonska zmaga posledice tudi na Atlantiku zaradi izgube enega dela sovražnih križark in prevoznih ladij. Vojna na Kitajskem Tokio 10. avg. s. S fronte v Cekiangu poročajo, da so japonske čete 6. t. m, obkolile okrog 2000 Kitajcev, pripadajočih 105. diviziji, 30 km od Kiančiana v bližini Sia-fcova. Zvečer tega dne so Japonci po zlo-mitvi sovražnega odpora zasedli Siakov. Druge japonske edinice so ob zori dne 7. t. m. napadle znatne sovražne sile. ki so se zbrale v višavju Lienvalšan. severno od Pa vrne. Pognale so jih v beg in zasedle vse okolišno področje. Br. Gobbels v zapadni Nemčiji Priznanje prebivalstvu bombardiranih mest, ki v neomajni veri v zmaga nadaljuje svoje delo Berlin, 10. avg. s. Nemški minister za propagando dr. Gobbels je obiskal od 7. do 10. avgusta zastopnike stranke v področju Kolna. Aaehena in Diisseldorfa. Minister je to priliko izkoristil za obisk prebivalstva, ki je trpelo zaradi napadov angleškega letalstva. V teku razgovorov, ki jih je imel s prizadetimi, je minister lahko ugotovil trdno odločnost in voljo do zmage, ki obeležuje prebivalstvo zapadne Nemčije. V teku manifestacije v obratu nekega velikega industrijskega središča pri Kolnu, ko je bilo zbranih 13.000 delavcev in nameščencev iz raznih vojnih tovarn ter veliko število ranjenih vojakov, je dr. Gobbels rekel, da se Hitler in z njim ves nemški narod zahvaljuje za napore in dokaze državljanov, ki opravljajo svoje delo v okoliščinah, v katerih običajno delajo vojaki na fronti. Minister je posebno podčrtal, da gre zahvala ne samo moškim, temveč predvsem ženskam in tudi dečkom in deklicam, ki izkazujejo junaško hrabrost v trenutkih nevarnosti in katerih delo je prekosilo vsa pričakovanja. Dr. Gdbbels je zatrdil, da nemška vlada ne bo nikoli pozabila pogumnega zadržanja mesta K din. Minister je potem govoril o vojni in rekel, da je prvič v zgodovini to totalna vojna. To je vojna za etnični obstoj naroda. Nemški narod je danes popolnoma zedinjen. Vsak nemški vojak, vsak nemški delavec in kmet ve. zakaj se bori in zakaj dela. Nemški narod se bori v vojni za žito in kruh ter za dosego gmotnih okoliščin, ki bodo omogočile rešitev socialnih vprašanj, in za dosego surovin, skratka za človeško narodno življenje, katerega doslej nemški narod ni mogel živeti, ker ie ubog. Mi ne vodimo te vojne, je rekel Gobbels, za kak privilegiran socialni razred, temveč za množico ljudstva. Govoreč nato o Hitlerjevih vojnih metodah, je minister izjavil, da gre Nemčiji zato. da zmaga v vojni. Spričo tega smotra se je treba izogniti vsaki razpršitvi sil in treba je doseči uspeh z enotno uvrstitvijo ljudi in orožja v eno črto. Minister se je nato bavil s strateškim položajem nasprotnikov. Zopet so nemške oborožene sile dosegle edinstvene uspehe v zgodovini. Timošenko se je pretvoril iz maršala, ki napreduje, v maršala, ki se umika. Trobentanje in astronomske številke Američanov ne morejo vplivati na nas. Dr. Gobbels je obiskal nato zaporedoma mesta Neuss in Diisseldorf, kjer je zopet imel priliko govoriti s tistimi, ki so trpeli zaradi bombardiranja. Minister je sprejel urednike in ravnatelje tiska v Porenju in Westfaliji, s katerimi se je razgovarjal opozarjajoč zlasti na nujnosti, ki se vsiljujejo tisku na ozemlju, ki je cilj letalskih napadov. Po konferenci tiska je minister zopet govoril na nadaljnjem množestvenem sestanku ter podčrtal, da se bitke na svetovnih morjih razvijajo ugodno za Nemčijo ter imajo demoralizujoči in uničujoči učinek na sovražnika. Omenjajoč misel ustanovitve druge fronte, ki jo razširja sovražna propaganda, je govornik izjavil: Mi smo popolnoma mirni spričo velikega trobentanja naših sovražnikov o svojem pogumu. Vse priprave so bile izvršene. Naši sovražniki bodo sprejeti z vsemi častmi, katere jim dolgujemo v kakršnemkoli trenutku in ne glede na njih število. V kavkaškem petrolejskem področju Naglo prodiranje proti jugovzhodu — Tudi Pfatigorsk zavzet — Močna sovražna skupina obkoljena južno od Kalača — Brezuspešni sovjetski protinapadi Iz Hitlerjevega glavnega stana, 10. avg Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom 9. avgusta, so prodrle nemške pehotne divizije, odlično podpirane po oddelkih letalstva, i»o izrednih pohodih v tropski vročini in po hudih borbah močno utrjene postojanke severno od reke Kuhan in zavzele za sovražno vojno industrijo važno mesto in prestolnico kubanske pokrajine Kra.snodar. Tudi Majkop, središče važnega petrolejskoga področja, je bil v naskoku zavzet. V naglem prodiranju proti jugovzhodu so naše čete dosegle Piatigorsk. Južnozapadno od Stalingrada se sovražnik obupno brani. Njegovi protinapadi so bili razbiti v trdi borbi. V velikem loku Dona je bila močna sovražna skupina zapadno od Kalača obkoljena. Vsi poskusi, da bi se prebila, so ostali brezuspešni. Obkoljeni in na tesni prostor stisnjeni armadi zadaja letalstvo hude izgube. Letalstvo je razen tega bombardiralo sovražne čete na pohodu in pri vkrca vanju v severnokavkaških lukah. Bojna letala so potopila v luki Anapa 4.000-tonsko trgovsko ladjo, nadaljnjo ladjo pa poškodovala z bombami. Nadaljnji letalski napadi so bili usmerjeni proti železnicam južno od Stalingrada. Pri tem je bil razdejan sovjetski oklopni vlak. Južno od Kževa sovražnik se nadalje napada. Vsi napadi so bili po ogorčenih borbah zavrnjeni. Fri tem je bilo uničenih 34 sovražnikovih tankov. Na egiptski fronti samo krajevno delovanje. Po nekaterih vojaško brezuspešnih dnevnih motilnih poletih nad scvernozapadno in zapadno Nemčijo so angleški bombniki v pretekli noči znova napadli zapadno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo je imelo izgubo. V nekaterih krajih, zlasti v stanovanjskih okrajih v Osnahrueku, je povzročena škoda na poslopjih. Pet sovražnih bombnikov je bilo sestreljenih. Nemška letala so včeraj bombardirala z bombami težkega kalibra taborišč« in vojne naprave na južni angleški obali. V noči na 10. avgust so nemška I-tala napadla oboroževalne industrije v Mirilamlu ter lake in ladjedelnice na vzhodni angleški obali. V jutranjih urah 9. avgusta je prišlo v Rokavskem prelivu ponovno do spopada med nemškimi minolovci in angleškimi brziml čolni. En angleški brzi čoln Je bil zadet v polno, drugi pa zažgan. Nezadržno naprej Rim, 10. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so se po zavzetju Krasnoda-ra in Majkopa nemški letalski napadi usmerili v teku včerajšnjega dne v glavnem na sovražne kolone na begu. ki so v širini na kilometre v področju med Maj-kopom in Tunpse. Medtem ko prodirajo nemške oklopne skupine južnovzhodno od Krasnodara v naglem pohodu preko petrolejskoga področja, so druge oklopne edinice izvedle nezadržen prodor proti jugovzhodu. Področje' okrog železniškega križišča Mineralni Vodij je bilo očiščeno od sovražnih odpornih gnezd, ki so se še tam nahajala. Nemška bojna letala so uničila neko zvezno točko proge Armavir — Baku. Berlin, 10. avg. s. Tz vojaškega vira se doznava, da je nemški odred s koncentričnim napadom v področju med Donom in Salo zavzel neko odporno točko, nadaljujoč svoje hitro napredovanje. Nemške čete so osvojile to točko ter zasedle obvladujoč grič v bližini. Nemške čete so po hudih borbah moža proti možu zavrele \rsto utrjenih gričev. Obkoljene sknpine Berlin. 10. avg. s. V veHfcem k ku D Ml so netnčks ce*e v teku svodovi nopfodowa nja obkolile °. avgusta veftko skup no iO> vra/nih s,! zapadno od Kalača. Jefsk zavzet Berlin, 10. avg. s. Nemško vrh VUO ;>>-voljništvo javlja: Rnmnska kosjoulca, ki »parira eh vzhodni obali Aaovakeffa morja, je veeraj zjutraj po kratki borbi zavzela pristaniško mesto flojsk ob Aznvskem morju. Finski odsek Helsinki, 10. avg. s. V vzhodnem pa *u Finskega zaliva so lahke f nske pomorske sile izvedle akcijo proti sovjetski m l:i !jam in ponovno zadele eno patrolno ladjo tor jo prisilile, da se je umakni! i iz borbe. Ob Oncškom jezeru so finske obalne baterijo prisilile k molku sovjetske) baterijo, ki |o pričela streljati na reko finsko ladj >. Sovjetsko letalsko udejstvovanjo jv' povzročilo alarme v številnih ki*ajih ob cbaii Fluoliu ga zaliva in tudi v Helsinkih. N vseh kopnih frontah je vladal v splošnem mir. Bridko priznanje Buenos Aires, 10. avg. s. Iz VVaflhttlgtoriaj poročajo, da je Petterson, govorec v radiu ■varil narod pred vestmi, po katerih naj bi osi in Japonski primanjkovalo surovin. Re-kel je: Nemška letala in tanki so dobro zgrajeni z najboljšim materialom. Orožja osi dokazuje, dn naši sovvn :''.»r k i no trpe po_ manjkanja surovin, ki so potrebne za vojno. Nasprotno pa mi tu v Ameriki občutimo pomanjkanje surovin mnogo bolj. Kljub terorja oblasti prebivalstvo manifestira svojo solidarnost s sklepi kongresa — Krvavi spopadi s policijo so na dnevnem redu Bangkok. 10. avg. s. Vedno bolj hude vesti prihajajo iz Indije. Iz Luekuova poročajo, da je angleška policija streljala na množico dijakov tamkajšnje univerze, ki so organizirali stavko na univerzi in skušali potem manifestirati v sprevodu kljub prepovedi oblastev. Policija je streljala na dijake, ki se niso hoteli raziti. Demonstranti so reagirali z metanjem kamnov, policija pa je odgovorila s puškami. Aretiranih je bilo 13 dijakov, med njimi 8 deklet. Policija in močni kontingenti čet so nato zasedli univerzo. Pcročilo vlade iz pokrajine Bomba v javlja, da je policija z vojaškimi četami 10 krat strehjala na množico. Več oseb je bilo zadetih. Najhujši nemiri so na področju Girgauma in Dadarja. V teh krajih je množica storila nasilna dejanja. V Mia-soreu je pokrajinska vlada objavila odredbo, s katero proglaša za nezakonite vse sestanke članov vseindijskega kongresa. Splošni upor se širi Bangkok. 10. avg. s. Vesti, ki prihajajo iz Indije so vedno hujše. Kruto in neusmiljeno zatiranje, ki so ga sprožili Angleži takoj po odločitvah kongresa, samo še razširja in pospešuje nezadržno pokret indijskega naroda. Vsa Indija je vstala proti stoletnemu tiačitelju. Po semkaj do-šlih podrobnostih se doznava, da je bilo pri neredih v nedeljo v Bombavu ubitih 11 oseb, 20 pa bolj ali manj ranjenih. Med mrtvimi sta dva agenta. Čeprav je policija uporabljala zelo izdatno solzivni plin in palice in čeprav so čete ponovno streljale nad množico, ki se je trenutno razpršila, se je množica zopet zbrala na cestah in trgih s klici »Živio Gandhi« in »Ven z Angleži«! Na tisoče letakov z napisi »Bojkotirajte angleške in ameriške proizvode« je bilo razširjenih v vsem mestu. Metali so jih skozi okna in s streh in razdeljevali so jih mladi prostovoljci kongresa. V teku ponovnega streljanja policije in čet, je bilo ranjenih in poškodovanih mnogo demonstrantov, vojakov in policajev. Množica je metala kamenje na hiše, v katerih bivajo Angleži in razbila šipe v oknih. Tramvajski in avtobusni promet je bil ukinjen. Demonstranti so obkolili vozove in prisilili potnike, da so izstopili ter nato prisilili voznike, da so se vrnili v remize. -> Hud incident se je pripetil danes zjutraj. V četrti Dadar je policija streljala na demonstrante, ki so marširali s klicem »Ven z Angleži! Živela svobodna Indija«. Množica je odgovorila s ploho kamnov. Bilo je mnogo ranjenih. Do incidenta je prišlo tudi na kolodvoru. Nekaj v iakov ni moglo odpeljati Pritekle so čete. ki so zaman skušale izprazniti kolodvor. Množica je naglo zgradila barikade in je metala na vojake in agente železne droge, les in kamne. Sele po srditem pretepu, v katerem je bilo mnogo agentov ranjenih, je bilo mogoče četam očistiti kolodvor. Mnogo demonstrantov je bilo aretiranih. Dva vlaka sta se morala ustaviti nekaj kilometrov od mesta, ker so grozeče skupine demonstrantov zasedle progo. Dva druga vlaka sta se ustavila na odprtem polju, ker so se potniki prestrašili zaradi kamnov, ki so prileteli v vlak in so potegnili zasilno zavoro. Uporna množica je napadla v Novem Delhiju policijski urad, ki se nahaja ob vznožju griča, na katerem je rezidenca podkralja. Dva bataljona čet, ki sta uporabila orožje in mnogo ljudi ubila in ranila, sta demonstrante zaustavila in razpršila. V Misoreu je policija zasedla sede? pokrajinskega kongresa, v Karakiu so pa vse trgovine zaprte. Zažgano je bilo skladišče žita v področju Dadarja. Nekaj mlinov je bilo zaprtih. Tudi več tovarn je prenehalo delati vsled stavke indijskega osebja. Stavke se po vesteh iz raznih večjih središč naglo širijo. Vsi indijski dijaki so zapustili šole v Bombavu, Kalkuti in Novem Delhiju. Vlada podkralja je razglasila obsedno stanje v vseh krajih, kjer je prišlo do nemirov. Bangkok, 10. avg. s. Po vesteh iz Bom-baya so številni manifestanti haranglrali delavce v predilnicah in drugih obratih, da bi pripravili do stavke, številne tekstilne industrije in druge tovarne so morale ustaviti delo zaradi pomanjkanja delovne sile. Doznava se nadalje, da je prišlo do zelo resnih nemirov v severnem delu mesta. Kasno zvečer je morala policija na več krajih seči po orožjih. Nad 60 oseb je bilo v teku včerajšnjega dneva odpeljanih v razne bolnice v mestu. Večina njih je imeia strelne rane. štirje ranjenci so umrli. V vseh drugih krajih Indije je prišlo do nemirov s številnimi incidenti. V Abmeda-badu je policija zaman skušala razpršiti množico dijakov, nato je pa streljala in ubila enega dijaka, več pa ranila. Tudi delavsko gibanje postaja vedno bolj nevarno. Število stavkujočih v vseh industrijah stalno narašča in oblasti skuhajo temu odpomoči, prisiljujoč delavce k delu, pod pritiskom pohcije. Japonska sodba ToKjo, 10. avg, s. Zastopnik vlade Hcri je glede na dogodke v Indiji izjavil, da so Angleži z aretacijo Gandhija in članov kongresa znova izpričali svojo omejenost. Domišljajo si, je nadaljeval Hori, da bodo preprečili gigantsko nacionalno gibanje protesta in upora z nasilno odprava vseh demonstracij, toda gibanje, v katerem sodeluje 400 milijonov ljudi, ne more biti potlačeno z običajnimi policijskimi metodami, ki jih imajo Angleži tako radi. Svečane obveze Anglo-Američanov v prosluli atlantski izjavi se odkrivajo zdaj glede na Indijo v vsej svoji groteskni nepravičnosti, v kolikor se Indijcem zanika pravica in vsako stremljenje do svobode in neodvisnosti, katero so Angleži Indijcem že ponovnokrat obljubili. Vlada v Londonu, je zaključil Hori, ne bo nikoli dopustila neodvisnosti Indije, toda mučen'Stvo voditeljev in indijskih patriotov ter železna velja vsega naroda bosta tjiumfirala rad zatiranjem Indije, ki je zdaj na pohodu k novi svetli usodi. Akcije v tujini RimgOGn, 10. avg. s. Ligi /a indijske neodvisnost, ods-.-k /j IJtuio. ie Ime Iti doflCI sestanek v starem sedežu o-bčinvke poiačo in ob tej priliki je bilo sklenjeno nadalje« vati z vsemi sredstvi pričeto akcijo Hge v raznih a/ij-kih srednjih. Hongkong, lu. avg, s. V rlonojkorjgti :n v Owllonu bivaj« vi lnd;;d so orj,'.ni/u a'i p.rc-ti-uii^leške demc/ns-tracije in protestirali proti nedavnim angleškim represđhjam. BangkoJb, ](>. avg. s. Bod prcdocdaifltvota Baharija Boseja je bila v Bangkoku velika ljudska manifestacija, ki so j< o^ganizifaii na Tajskem bivajoči Indijci V pregretem Ozračju strasti je Bosr*»d-nih. naglih. ki\ tkih in čedalje večjo skrb povzročajočih vesti prispeva k večanju zmešnjave, ki se je polastila vladnih in parlamentarnih krogov. Zvečer je dospela potrditev iz Bombava, da se je in lijski položaj še poslabšal. Razpoloženje v odgovornih angleških krogih kaže dolga seja vlado in korak poslanca Jamesa Maxton.i od laburistične neodvisne stranke, ki je predložil predsedništvu spodnje zbornice za&tevo po takojšnjem sklicanju prrlnmonta. na kateri naj pojasni vlada svojo p^it ko v Indiji. Glasbena manifestacija v Sieni S podporo ministrstva za ljudsko kulturo in pod pokroviteljstvom Kr. italijanske akademije bo prirejen v Sieni IV. glasbeni teden Siena, 7 avgusta Tudi Siena je med onimi italijanskimi mesti, ki si prizadevajo Se bol} povzdigniti umetniško, glasbeno slavo, s katero je ovenčana Italija. Kakor je tradieionalni glasbeni maj globok izraz evetlih umetnisk'.h pilzadevanj Firenze in kakor so tudi druga italijanska mesta z vzvišeno kulturno ambicijo sledila temu zgledu, tako se je tucli zgodovinska Siena uvrstila v njihov krog s pobudo vsakoletnih glasbenih tednov, ko ee zbero v Sieni pomembni predstavniki it Milanske glasbene tvornosti iz najrazličnejših kulturnih središč. Letos bo izveden v Sieni slikovit umetniški spored v okviru IV. sienskega glasbenega i* a. Od 15. do 20. septembra ho Gk-sbona akademija nadaljevala niz sien-skih glasbenih t«- ;n< v. Svečano obeležje glr\sl>enc£;a tedna bo tem večje, kor so letošnja in miška, izvajanja posvečena proslavi znamenitega glasbenika G B. Pergo-lesija lil Iti r bodo pod pokroviteljstvom Kr. italijanske akademije. Ministrstvo ljudske kulture pa je hvalevredno kulturno pobudo izdatno podprlo. Sienski glasbeni teden bo ct ver jen dnp 15. septembra v dvorani Mappamondo. Otvoritveni nagovor bo imel ugledni akademik Massimo Bontempelli. nakar bo sledila izvedba vokalne ter Instrumentalne skladbe pod vodstvom maestra Emila Sal-ze. V gledališču Kr. akademije bodo uprizorili komično opero »Flaminio« v treh dejanjih pod glasbenim vodstvom odličnega glasbenika maestra Antona Guarnierija. Dne 18. septembra bo v veliki avli sienske univerze vokalno instrumentalni koncert, posvefen še neobjavljenim skladbam Antona Vivaldija. S tem hoče sienska glasbena akademija nadaljevati svojo vsakoletno namero, da smotrno seznanja udeležence Stenskih glasbenih tednov z najodličnejšimi skladbami venezljske šole. V okviru sienske glasbene manifestaeije pa bo tudi uprizoritev drame »Viljem lz Aquitanije«. Glasbeni del uprizoritve je pod vodstvom maestra Alcea Gailiere. Vrhovni umetniški ravnatelj sienskih glasbenih prireditev pa je maestro Alfredo Casella. ki je izkazal svoje odlične sposobnosti že pri organizaciji prejšnjih sienskih glasbenih manifestacij. Pomen sienskih glasbenih tednov pa ni le v zunanji glasbeni manifesteciji, ampak tudi v prizadevanju, da se veako leto smiselno izvajajo skladbe določene šole in določene smeri, ki so po večini neobjavljeno. Koncertno izvirne. Ravno s tem prizadevanjem si je Siena ustvarila svoj glasbeni sloves ter svojsko glasbeno umetniško obeležje vsakoletnih, v tradiciji ter uspehih globoko zasidranih glasbenih tednov, ki privabljajo vsako leto v septembrskih prijetnih dneh v romantično Sieno množico ljubiteljev lepe glasbe, med njimi mnogo vodilnih italijanskih glasbenih tvorcev, ki s svojo navzočnostjo povzdigujejo veljavo sienske glasbene manifestacije. K*m Prevzem žetve v Srbiji Organizacija atidafe — Pšenica, rž in koruza se msrajo zmleti l&o% Beograd, začetek avgusta. V Srb:i; spadajo r*»d določbe državnega gospodarskega nadzorstva: pšenica rž. ječmen, cves in koruza, mak lan, ricinus, bučno seme, seme sončn:c, soja. bob. fižol in še nekateri drugi pridelki. Odkupna organi-za< i sloni na otbč&nah in je zaradi tega najvažn a cba ki se v niči vedno 2nova omenja, ob&nskj naOclmk Njegova dolžnost je ugotoviti rezultate It t iie in poveriti sestavitev seznamov oseb. ki so obvezne za oddajo, primernim osebam, predvsem uradnik. :n V efrugj vrsti jc dolžan ugotoviti k< čao. ki jo morajo posamezna obveznik.; oddati. V postov pridejo pri tem proizvajalci, lastniki nil-iti!nih strojev, osebje, zaposleno pri m al ... h strojih, kmečki delavci in posestniki m.imv katerih razmere BO obč-in-škemu načelniku najbolj znane. Oddaja se moča izvedti takoj po mlačvi pod nadzorstvi m sreškegs in 1 okrožnega predstojnika ter občinskega načelnika, ki jo morajo v danem' p - meni izvesti rudi po svoji iniciativi. Pri oljnicah je stvar toliko drugačna, d.i mešajo pridelovale] oddata vse količine sončničnega semena, pri ostalih oljnicah pa smejo zadržati le totiko, kolikor potrebujejo za setev prihodnje leto. Občinski predstojnik mora skrbeti tudi za to, da oddaja ne obtiči. Vsakega 15. in Zadnjega v mesecu m t e količine žita, ki so proizvajalcem prepuščene za njihove potrebe. R-nendca. rž in koruza se smejo mleti le 100°/». Odpadki kakor tudi tista kčina Žita. ki jo mlinar dobi za plačilo, so smejo protLati le po nalogu žitne centralo, k: je edina pristojna za razpolaganje z žitnim pridelkom. Te določbe veljajo splošno Predstojni-štvo Kanat-kcga okrožja pa sme za svoje p .:' 5jc d'-v--'-t: nekatere spremcmhe. če ne nasprotujejo smis>!u celotne uredbe. Tako s-e na primer ne smeta v Banatu p>enica in rž m'eti pod 90° p Banat predstavlja glede prehrane posebno okrožje. Ostala S-bi;a ie razdeljena na StaH emika okrožja. Vsako okrožje ima svoj okrožni odbor, ki se neča s preitranjevalnimi vprašanji. Dolžnosti odbora bodo natančneje določene sele v bližnjih dneh K.ikor smo že rekli, je nad7orstvo predvsem v rokah občinskih načelnikov, ki so po uredni osebno odgovorni /a izvedbo letnega gOSp i/."-•koga načrta. Posestrrki m!a-iUnifa strojev so dolžni vod-ti posebno knjigo, v katero morajo vpisati rezultate mlač- ve. Končno jc uveden poseben sistem po-trd'i. ki ga mora imeti tako proizvajalec kakor občinski načelnik, žitna centrala in prevzemna organ, ter se 2 njim izkazati v primeru nadzorstva. Naše gledališče DRAM A Torek. 11. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol Sreda, 12. avgusta: ob 17.30: Kralj na Be-tajnovi Izven. Cene od 10 lir navzdol Četrtek, 13. avgusta: zaprto Petek, 14. avgusta: zaprto Sobota. 15. avgusta: ob 17.: Kovarstvo In ljubezen. Izven. Cene od 10 lir navzdol Nedelja. 16. avgusta: ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 10 lir navzdol Ha rio Nleeodcml, »Učiteljicam. Komedija v treh dejanjih, ki se godijo v podeželskem okolju. Delo slika usodo podeželske učiteljice, ki vsa živi v hrepenenju za svojim otrokom, ki ga končno najde med svojimi učenkami. Predstava bo v Drami v torek, 11. t. m., ob 17.30. Cene od 10 lir navzdol. Ivan Cankar, »Kralj na Berajnovi«. Ta vsebinsko ln odrsko učinkovita drama prikazuje borbo med Kantorjem, ki si je svoje imetje in veljavo pridobil na osnovi krivic, prizadejanih svojim sosedom, m med študentom Maksom, kJ ve za Kantorjeva ne-socialna dejanja in njegove prestopke zoper zakon. Moralni boj med tema glavnima osebama so najtehtnejši m najučinkovitejši prizori v drami. Delo jo zrežiral Jože Kovic. Ponovitev bo v sredo, 12. t. m., ob 17.30. Tuđi repo še lahko sejemn Ljubljana, 11. avgusta. Mnogo letošnjih vrtnih pridelkov je že pospravljenih. Izpraznile so se gredice s česnom, čebulo, zgodnjim krompirjem, poznim grahom in druge. Sedaj je še čas. da jih izrab:mo do zime vsaj še za en pridelek. Največ sadijo vrtnarji sclate. šrpinače, rudiča in kasneje pride na vrsto tudi motovileč. Sedaj pa je čas tudi za setev zimskega pridelka repe. O kakovostih in slastnOB) repe nam tukaj ni treba govoriti. Letošnjo zimo bc vsakomur dobrodošla poleg fižola in krompirja, še bolj dobrodošla bo. če jo bomo pride'sli sami doma ln si jo nak sali. Repo pridelujemo pri nas večinoma na poljih. Pridelovanje na vrtovih je bilo tudi prejšnje čase zelo redko kje v navndi Kolikor pa je bilo. je šlo večinoma za zgodnje spomladanske pridelke. Spomladanski pridelek se jemo lahko že februarja v toplo gTedo. Marca in aprila jo potem sejemo 2e na prosto. Repa je občutljiva rastlina in ni zadovoljna s kakršno koli in ka«cor koli pripravljeno zemljo. Prija ji predvaem dobro obdelana, rahla, peščena zemlja Važna je pravilna gnojltev. Repi ne smemo nikoli gnojiti tik pred setvijo. Za spomladanske pridelke je treba pognojiti zemljo že jeseni. V težki in sveže pognojeni zemlji postane repa grenka in lesnata. Repe ne smemo sejati gosto, saj potrebuje za razvoj in dozoritev kasneje precej prostora. Rastlinice naj bodo 10 do 20 cm narazen. Ce je sušn. je treba repo zalivat'. Ta navodila veljajo predvsem za pomladanske pridelke repe Smiselno uporabna pa so tudi za zimske setve. Pozne vrste sejemo za zimo že julija, zgodnje pa avgusta, najkasneje v začetku septembra. Torej je sedaj še vedno čas. da si do zime pridelamo tudi nekaj tega okusnega sadu. Naj-okusnejša je naša domača kranjska repa ki jo pridelujejo na njivah kot jesenski poljski pridelek. Izpred sod šča Ljubljana, 11. avgusta V petek se je pred malim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval dr. Foiaher. zagovarjal tudi že večkrat kaznovani 37-letni delavec Franc L., rojen v Šmarju pri Jelšah in bivajoč sedaj v Ljubljani. Obtožnico je zastopal dr. Lučovnik, obtoženca pa zagovarjal dr. Sajovic. L. ima že zelo pester kazenski list. Zato mu je nevaren že najmanjši prestopek. Na vesti ima že večje število vlomov in tatvin in tudi tokrat, ko je bil obsojen že trinajstič, ja zagrešil tatvino. Dne 1. julija je na obhodu po mestu stopil na odprti vrt Uršule Kalinove. Prav tedaj ni bilo nikogar v bližini. Kalinova ie na klopici pustila svojo torbico, v kateri je imela 76 lir. Tatvjno so kmalu opazili in Franca zasledovali. Skušal se je skriti in zatekel se je v klet restavracije »Pri Novem svetu«. Tamkaj so ga aretirali in potem oddali sodišču. Državno tožilstvo ga je obtožilo po §§ 314 :n 315 zločinstva tatvine. Obtoženec dejanja ni tajil. Za njega je bilo vse ja-n.o in računi čisti. Vedel je že v naprej, da se ne more rešiti in zato je nerad odgovarjal na vprašanja o podrobnostih. Senat ga je spoznal za krivega po ob-tožbj in ga obsodi] na 4 mesece strogega Zapora ter l leto izgube častnih pravic. Obtoženec je kazen sprejel. 4500 lir vreden plen vrgla v Ljubljanico Cveta je letos postala polnoletna. Njen značaj še ni izdelan in prav zadnje čase je bila na nevarni poti, da se izpridi. Pouk, kj ji je ga dalo življenje, ji bo morda koristil in jo obdržal na pošteni poti. Njen oče je pred kratkim umrl in ii zapustil nekaj gotovine. Prvotno je Cveta obiskovala gimnazijo, ki jo je morala kasneje zaradi bolezni v družini zapustiti. Končala je 3 razrede, nato pa se je šla učit pletiljske obrti. Te se je izučila in sedaj ima doma celo svoj pletiini stroj. Nekaj časa je bila zaposlena kot pletilja pri Sabinj M. na Celovški ce=di. Zaradi skrčenega obratovanja je izgubila službo pletilje in se pri isti delodajalki udinjala potem kot priložnostna gospodinjska pomočnica. Ko je 8. julija pospravljala v čelcdijal-kini spalnici, ii jo prišla v roke njena torbica. Gospodinja jo je hranila v psihi in imela v nioj razne dragocenosti, vredne 4500 lir. Na ponovna vprašanja predsednika, zakaj je ukradla torbico z dragocenostmi, Cveta ni vedela zadovoljivega odgovora. »Ne vem, kaj mi je bilo«, je odgovarjala, »saj se nisem zavedala, kaj počenjam. Nepremagljiva podzavestna sila me je gnala k temu. Nisem se ji mogla uprett.« »Dobro. To b: vam verjeli, ko b; s° po tatvini ne vedli tako čudno*, ji je odvrnil predsednik senata. »Na policiji in na sodišču ste ponovno izpreminjalj svoj zagovor in še danes ne vemo. kje je ukradena torbica z zlatnino. Navajali ste, da jo imate shranjeno pri raznih ženskah; ko pa ie policija iskala dotične ženske, uh ali sploh ni bilo, ali o zadevi niso nič vedeli in je bila tudi preiskava brezuspešna. Povejte vsaj danes, če hočete, da bomo verjel; vaši ske-anosti. kje imate ukradene predmete. Saj gre za visoko vrednost.* »Verjemite mi. gospodje sodniki, da sem torbico z zlatnino vrgla v Ljubljanico Takoj po tatvini me je postalo strah pred posledienmi in da bi zabrisalo sled. sem vrgla vse skupni v >/odo. Mi^'iia da bo dobro, če stvari ne bedo več pri meni Domov se i;h nisem upala nesti. Verjemite mi. da jih nimam nikjer skrite. Škodo sem že poravnala. M">i varuh se je obvezal oškodovanki da ji bo poravnal iz meje dediščine v>n škodo.« Obtoženkin glas ie vedno bolj Irhtel m očitno ie bilo. da je krmr; 7«dT*ževola solze. Po kratkem posvetovanju jo je senat Po ? 51fl obsodi] na 6 mesecev strogega Žepni dinamo Ko sem odhajal oni dan zvečer z doma in sem bil baš zaprl za seboj vrtna vrata, sem navzlic temi svojega soseda Hoppa, ki je odhajal z doma. Ta čas. ko je posvetil na ključavnico, je nekaj strašno zakričalo. — No, nc. kaj pa je otroku, gospod Hop-pe ? — sem vprašal. — Mislite to. kar kriči? — je odgovoril nejevoljno. To ni noben otrok, temveč moj novi ročni dinamo. Šele danes kupljen, imenitna stvar, vam pravim. Sit sem že tekanja od trgovine do trgovine za bate-rijaird. Tale stvarca tu stane sicer sto lir, zato bom pa imel vse življenje mir. Vedno pripravljena, posvetiti, treba je samo pritisniti na tale vzvod. — Stisniti močno, popustiti in zopet stisniti . . . gori . . . doli . gori . . . doli . . . evo, pa vam že lepo sveti. — Viiivtiiviii, — Je ihtel lepo] dinamo. Au! — je vzkliknil Hoppe. — AH je vas zabolele? — sem vprašal. — Ne, — je odgovoril. — vzkliknil sem od veselja. Toda stisnilo mi je kožo med palcem in kazalcem. Tu je pač treba nekaj vaje. Ali se ml hočete pridružiti? Seveda sem se mu pridružil. Priznati moram, da hodim brez svetilke po temi. Nekoč sem si bil omislil zelo lepo žepno svetilko, ki je svetila zeleno, rdeče, modro in belo in ki je tudi sicer uganjala razne čarovnije. Toda to svetilko mi je vzela žena. In Od tistega dne hodim brez luči v temi. V danem primeru sem pa izrabil ugodno priliko in se pridružil sosedu. — Glejte. — je ugotovil z neovrgljiv« logiko. — .c pritisnem močno, posveti močno, če pa pritisnem manj. posveti slabo. In če prime Človeka v eni roki krč. kakor je prav kar mene, vzame pač dinamo V drugo roko ln stvar je v redu. Zelo enostavno, kaj ne? — Viiiviiiviii. — je hreščal dinamo. Od nekod se je začulo med temi cvilečimi glasovi divje lajanje in že je pritekel iz teme pes. Ustavil se je pred mojim sosedom, zarenčal in pokazal ostre zobe. Moj sosed je kar okamenel. Potem je pa renčanje popustilo in tudi luč ni bila več tako močna. — Kaj pa hore ta beštija ? — je menil moj sosed potrto. — Morda misli, da mijavka tu mačka, — sem dejal. In moja domneva jc bila točna. Komaj je moj sosed zopet pognal svoj ročni dinamo, je pes hlastnil po dozdevni mački, toda k sreči je zgrabil samo konec rokava mojega soseda in odtrgal kos blaga. Luč je ugasnila, pes se je takoj pomiril, moj sosed je pa zaklel, da se je kar zabliskalo. —• Kaj naj storim? — je vprašal č>z nekaj časa, ker pes ni hotel naprej. — Pojasnite mu mehanizem ali pa spravite svoj dinamo v Sep, — sem mu svetoval. Honnp po je ravnal po drufsem nasvetu in nadaljevala sva pot v temi. Pes je nama fie neka1 č;->sa sled;!, končno je pa Ubral svojo pot šn'r> r a slo Ircem vogalu si je moj sosed opal zopet pofrnatJ svoj dinamo Ker si je bi! ta čas odpočil, jc posvetil tem jasneje. — Kako lepo sveti! — jc zaklieal mej sesrd ves srečen. Komaj je pa izgovoril te besede — smuk — se je žepni dinamo Izmuzni] močnemu pritisku, opisal z ugašajočo lučjo velik lok po zraku in padel v temno ncč. Iskala sva ga. pa ga nisva megla najti. Končno je moj sosed pocenil in s? jel plaziti po vseb, štirih. Koraki so se bližali in že je moj sosed na ves glas zakričal, kaiti neka mimo ideča žena mu je bila stopila na roko. — Pri zatemnitvi bi morali svojp^a psa voditi na vrvici. — se je obrnila osornu name. Po tem mučnem dogodku je Hoppe še nekaj časa iskal svoj dinamo. — Hitro moram domov. — je dejal končno in vstal. — Kaj boste pa počeli doma? — Po luč grem, — Je odgovoril moj sosed. — da poiščem to stotisočkrat p-okleto napravo. zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Ker je obtoženka pokazala oč;tno kesanje, do-^■ej še ni bila kaznovana in je škoda poravnana, ji je izvršitev po § 65 odložil za dobo treh let. S sodbo se je zadovoljil tudi državni tožilec. Še ena obte ženka Na vrsto je končno prišla v petek 22-letna trgovska pomočnica Zora B. Dne 13. junija je v No\Tm mestu prevarila na Škodo Svete Eme Marijo Cesnovarjevo. Izročila ji je okoli 2000 lir, ki jih je imela Svetetova shranjene pri Cesnovarjevi. Obtoženka ie dejanje priznala. Izjavila je. da je storila prevaro, ker je bda brezposelna. Svojega dejanja se je kesala in se je obvezala, da bo povrnila škodo. Sodil jo je sodnik poedinec dr. Rant. Po § 334 jo je obsodil na 4 mesece strogega zapora in 50 lir denarne kazni, pogojno za dobo 2 let. Obtoženka je kazen sprejela. Iz Hrvatske — Veliko zanimanje za priložnostni žig. Ob otvoritvi razstave Slikarjev! vtJai z bojišča« so prodajali v Zagrebu filatelistom posebne kuverte s priložnostnim ž gom te razstave. Prodanih je bilo 1000 kuvert in 500 dopisnic, žigosanih enako kakor kuverte. Za kuverte in dopisnice je vdadedo mod filatelisti tako veliko zanimanje, da so bile v kratkem razprodane. — N°Va industrijska f.eiernlc-a. V N^vi Gradiški je bii oni dan sestanefe zastopnikov železniške uprave in drugih v p štev prihajajočih ustanov. Obravnavalo so je vpraSnje zgraditve* nove industrijske železnice do gozda Prnšnik med OKucanJ n Novo Gradiško. Železnica bo imela priključek na državno železniško proero pri \ Okučani in zvezo z bodočo progo Okucanl-Banjaluka. Nova industrijska železnica bo dograjena še letos. — Mastni muzoj v Karlovcu. V Karlovcu bo v kratkem ustanovljen mestni ntuaej. Mestna občina je ze naprosila prebivalstvo, naj zdaj. ko je treba Izprazniti podstrešja zaradi nevarnosti letalskih napadov, preišče tudi druge prostore in če se najde kaj za muzej primernega, naj podari mestni občini ali vsaj prijavi, da občina za zgodovino mesta važne predmete odkupi. — Dvojni tir na progi ZaKrrb—Sotla. Grad:x železniške p:c-g-o Zagreb—SotJa zaradi vojnih dogodkov ni mogla napredovati po načrtu, vendar pa delo lepo napreduje in dvotirna proga Zagret)—Sotla bo po mnenju strokovnjakov dograjena letos do bož 6a. Stroški bodo znašali 76 milijonov kun. čez reki Sotlo in Krapino bo treba zgraditi dva mostova. Po tej progi v< :: tudi mnogo vlakov, ki prihajajo pieko Zidanega mosta Iz Nemčije ter iz Rogaške Slatine preko Krapine in Zaprešiča. Vsak dUn gre po tej progi nad 80 v Likov, tako da je bilo neobhodno potrebno zgraditi dvojni tir. — Priprave za novi zagrebški proračun. V zagrebškem mestnem poglavarstvu so se začele priprave za novi proračun. Po-edmi odsni sestavljajo osnutek nevega proračuna p^ navodilih župana Ivana VVerner-ja. Novi proračun bo zagotovil nadaljevanje že začetih javnih del, obenem bodo pa v njem zagotovljena denarna sredstva za nova Javna dela, — Gradnja ceste Boekovcc-Vratno, M Bočkcvcem in sedlom Vratno na Hrvatskem je bila speljana samo kolovozna pot. Zdaj so pa sklenili zgrad ti tod cesto, ki bo zvezana preko Vratna pri mestu Dre-ttovcu na oni sirani Kalnika z ^ no cesto. S tem so bo približno za 12 &rn skrajšala zveza križevskega Kraja z Va-raždinijk mi toplicami. Novo ccsLo so že začeli graditi. — Obvezna oddaja OVML V zvezi z naredbo hrvatskega ministrstva za obrt, industrijo in trgovino so bile opozorjene vse podrejene gospodarske ustanove in okraja, poverjeniki dižavne poslovne central e za kmetijske proizvode v Zagreba, da je oddaja ovsa letos obvezna in da je treba od-doti določene presežke prav tako, kakor od vseh drugih poljskih pri lell.cv, ki spadajo pod državni monopol. Zdrav. suh. prečidči n oves bodo plačevali po 350 kun 100 kg. I • se oves odda do 31. septembra dobi kmetovalec poleg kupne cene še premijo v znesku 150 kun za vsalcih 100 kg. — Kibji trg v Zagrebu. Od 25. do 31. julija je b.la ponudba sladkovodnih rib v Zagrebu manj. a kakor v prejšnjem tednu. Večinoma so pripeljali ribe iz reke Bosuta, iz drugih pa zelo malo. Vseh rib je bilo pripeljanih na zagrebški trg 9007 kg. Povpraševanje je bile zelo veliko, cene neizpreme-njene. Morskih r-b sploh ni bilo n^i trgu. Potočnih rakov je bilo pripeljanih 122 kg in sicer večinoma iz B sne. Povpraševanje po rakih je blo tudi zelo živahno. — Zveza Zagreba ?> Hrvatskim Zagorjem. Ze lani je hrvatska vloda odred.la', naj se takoj začne popravljati in graditi ceste. Med drugimi so začeli graditi že novo cesto Beavetfr—Kazina—Marija Bistrica. Ta cesta jc b.la zelo zU manja pošiljk za civilne vojne lntcrnimnce m voine uietnike. Y.\ Cttnpo con cen t ram en tc» p. g, 8° in 7% Ciimpo c (Trevi-so) so hmlo sprcjcni.de p* like po /e določenem rodu d<¥r**ldnc>: ob ptvnede'' !v • K /a naskvvnike ol A do F. oh torkih za nas.!, 2. Al-bacb (M) 5:54.4, 3. De Martino (I) 6.17, 4. Cmpnola (I) 6:20. skoki s 5 in 10 ir»: 1. Paurnsso (Ti 34.44, 2. Pertot (I) 33.RO, 3. Sigety (M) 30.35, 4-Csakfalvv (M) 23.82. 1PC m brbtno: |. Novak (M) 1:20 6. 2. Al-ba^h CM) 1:27. 3. Bertu^zi (I) 1:27.2, 4. Seheri (I) 1:2?.8. McdnarGdna veslaška tekmovanja v Lcceu V Leceu so bila v nedeljo mednarodna veslaška tekmovanja, katerih so n razen Italiranov udeležili tudi Madžari, Švicarji :n Hrva+i. Skoro v vseh točkah so zmagali Italijani. V cetveicil s krmarjem jo zmnsnlo italijansko moštvo sestavljeno \?- veala£ev iz Baldesin in Y;>reseja. Dnini je bil Rfld r Club iz Curiha. V dvojkah so zrn:;:: '1 Madžari, drug! je bil Aniene iz Rima. V četveru brez krmarja ie zmagal Dopola-voro Moto Guzzj iz M^ndella, drugi ie bil Rtider Club iz Curiha. V osmercu s krmarjem je bi] rrvi Aniene iz Rima, drugi Gusar iz Zagreba. Mednarodna krožna kolesarska dirka v BoJogni Dvajsettisoč gledalcev je prisostvovalo mednarodni krožni dirki kolesarskih prvakov v bclDrinskem parku Margherita. Bilo je več poskusov pobega, ki pa niso uspeli. Tako je na cilj privozila skupina 25 dirkačev. Sodniki so razglasdi naslednji izid* 1. Leoni, ki je prevozil 94 km dolgo progo v 2:23:50 oziroma dosegel povprečno urno hitrost 30 220 km. 2. Scrvadei. 3. Schulze (Holandska), 4. Pullini, 5. Magni itd. Hrvatske kolesarsko prvenstvo Na 127 oziroma 83 km dol:;i progi so v nfdelio izvedli na Hrvatskem letošnje seniorsko oziroma juniorsko kolesarsko prvenstvo. Pro^a je bil?, precej naporna. Med seniorji je zmagal Horvatič v 3:58:5.2. Štiri kolesne dolžine za njim se je uvrstil na drugo mesto Prosenik. Tretji je bil Pokupec, četrt; Šolman. Med juniorji je zma:ral Vodopija v 2:45.5. DroSiž Mladinsko nogometno moitvo Grad.jan-skega bo nastopdo 30. t. m. v Gradcu proti mladinskemu moštvu graškega Atletic kluba. Na teniškem tekmovanju v Bastadu (Švedska) je madžarski prvak Asboth premagal Šveda Sehroederja 6:8, 6:2, 6:3. V soboto in nedeljo je v Zagrebu gostoval slovaški nogometni klub ASO. Brati-slavčani so odigrali dve tekmo s Haškom, ki je dobil za to priložnost dovoljenje od zveze, da sme nastopiti tudi s kaznovanimi igralci Kacianom in Cajkovskim. Od četrtka naprej je bilo na igrišču Zagrebškega drsalnega društva hrvatsko teniško prvenstvo. Udeleževali so se ga vsi najboljši teniški igralci, razen Mitiča, Pa-lade in Branoviča. Zmagovalec bo nastopil potem v posebnem turnirju z omenjeno trojico Sele na tem turnirju se bo potem odločilo, komu pripade katero mesto v hrvatski teniški rang listi. Na veslaških tekmovanjih v Lezzu v Italiji je nastopil tudi osmerec zagrebškega veslaškega *kluba Gusar. Hrvati so poslali na to mednarodno tekmovanje svrje najboljše zastopnike. Zaključna številka VI. letnika »Umetnosti" Izšla je četrta trojna številka edinega našega mesečnika za umetniško kulturo i literarno prilogo „Živa njiva14 Ljubljana, 11. avgusta Na 41 straneh običajnega formata je te dni izšla četrta trojna (od 10. do 12.) številka našega izvrstnega mesečnika za umetniško kulturo »Umetncstic. Z njo je uredništvo zaključilo šesto leto izhajanja in plodnega dela v korist splošne umetniške kulture Slovencev, će danes samo v naglici pregledamo zajetne letnike z bogato umetniško, znanstveno in informativno vsebino, moramo izreči tako izpodbud-Tiemu in iznajdljivemu uredništvu kaker tudi celotnemu krogu sodelavcev vse priznanje. »Umetnost« ima s svojim pionirskim delom nedvomne mnogo zaslug, da se. je pri nas že znatno zanimanje za upodabljajočo in likovno umetnost še bolj razširilo in poglobilo. Da je tako vrednotenje »Umetnosti* opravičeno in nepretirano. na*n izpričuje tudi pravkar zaključeni letnik. Skoro si boljžega bogata ilustriranega pregleda slovenske moderne likovne umetnosti od začetka t'^i stoletja do najnovejših Čar.cv ne moremo želeti. Z obilnim slikovnim gradivom in z razpravami izpod strokovnjas-kega peresa je bila informativno zadovoljivo obdelana doba moderne, poimpresio-nistov, impresionistov in predimpresioni-slov. Razen tega. rekel bi načrtnega gradiva, je bilo objavljenih še več drugih člankov ir. razprav. V celoti je bilo v letošnjem letniku reproduciranih 250 del večinoma domačin slikarjev in kiparjev, tako da je bila skoro sieherna stran opremljena z Ilustracijo. Te ugotovitve in številke dovolj izpričujejo, da nam je »Umetnost*, ki je Se piej izpolnjevala veliko praznino, dane? nujna kulturna potreba. Na uvodnem mestu najnovejše številne je objavljen članek Marijana Marolta o novo odkritih Bergantovih podobah. Slikar Bergr.nt je živel in deloval sredi iS. stoletja in spada med naše prve preporoiske generacije. V Fiienzi so se pojavili nedavna na italijanskem umetnostnem trgu trije njegovi portreti, predstavljajoči člane družine raronov Erbergov, ki so bili lastniki graČCine v Dolu. Za umetnost je bil na-vdofrn zlasti Volbonk Danijel. V d jiski graščini so imeli v tedanjih časih bogato umetniško zbirko ne samo domačih, temveč tudi svetovno znanih tujih umetnikov. Na eolsko graščino so zahajali mnogi naši znani kulturni delavci kakor Zois, Cop. Kopitar, Zupan in Kastelic. Dolska križnica se je ponašala s prep'si. rokopisi, pis--ioi in knjigami vs ah naših prvih oblikovalcev 1 njiževnega jezika. Omenjeni portreti so kmalu izginili {z dclske zMrke in sedaj so jih znova za:1e-dili v Italiji, kakor jih je verjetno prenes?! kakšen sorodnik baronov Erbergov. Obenem s člankom so objavljene tudi reprodukcije portretov, ki kažejo da je bil Ber-gant slikarski mojster evropske višine. Drugi čianek je iz peresa dr. S. Mikuša »Umetnost slepe ulice«. Tako imenuje pisec zadnje desetletje prejšnjega stoletja, dobro pred nastopom impresionistov in po smrti slikarjev velikanov Janeza Wolfa in obeh šubicev. To je »prazna, nerazgibana doba naše umetnosti.-: ko je kakovost zdrknila navzdol in je občutno padla možnost umetnostne vzgoje našega meščanstva in inteligence. V tej dobi nastopajo kot predstavniki naše umetnosti Grilc. Ogrin, Gosai, Dekleva, Progar. Germ in Gvajc. Imena, ki so danes že pozabljena in se spomnimo nanje le ob čitanju zgodovine naše umet- nosti. Dobro desetletje traja ta plitvost. Od časa do časa pa se že javljajo prvi znaki nove dobe: Grohar, Jama, Gangl. Jakopič, Sternen se z brezprimerno vztrajnostjo borijo za pi iznnnje in zmago. Vzporedno se v leposlovju uveljavljajo naši modernisti Kette. Murn. Župančič in Cankar. Kljub odporu, pnlnem starih predsodkov se mladi rod hrabro in vztrajno bori, dokler ne zmaga in na široko cdpre vrata novemu, neslutenemu poletu slovenske umetnosti, do današnjih dni. Članek krasijo številne ilustracije. Objavljene so slike Simona Ocrrina. dela kiparja Alojzija Gangla, Ivana Zajca, Jožefa Urbani je, Alojzija Progarja, Ivana Pran-keta, Antona Koželja, katerega slika »Postanek« krasi tudi naslovno strnn, Josipa Germa. Antona Gvajca, Franca Levičnika, Franceta Pengova in Alojzija Cepiča. Obsežen je kronistični in kritični del pod naslovom ^>Iz umetniškega sveta.. Na kratko so zabeležene in označene v njem vse umetnostne razstave zadnjega časa. r3zne novice iz umetniškega življenja in drugo. V nekaj vrstah je ob 100-ietni'a rojstva obujen spomin na češkega slikaija in karikaturista Karla Vaclava Klica, ki je prišel v stik tudi z našim kulturnim življenjem, ko je risal za Levstikovega »Pavlino« ilustracije naslovnih strani in karikature naših tedanjih političnih veljakov. Cehi ga prištevajo med najpomembnejše svoje ilustratorje 19. stoletja. V zvezi s temi beležkami so tudi slike del Silvia Rotta. Giana Horenza Berninija, Karla Vaclava Klica (»Karikatura dr. Valentina Zamika«). Franceta Goršeta. Mihe Maleša, Karla Putriha, Nikolaja Omerse, Dejeana. Yencesse. Tculouse-Lautreea. K. J. Bavrilleta in Lojzeta Perka. Na štirih stianeh je dodana literarna priloga »Živa njiva«. Svoje pesmi objavljajo Pavel Gclia, Cvetko Gclar. Leopold Stanek in Marij Skalan. Končno je številki pridano še podrobno kazalo vseh v letošnjem letniku objavljenih člankov, poročil in podob ter prispevkov objavljenih v »Živi njivi«. Ker je mesečnik moral po uradnih predpisih skrčiti svoj obseg, je za nadomestilo priložen izvirni od avtorja podpisani lesorez M. Sedeja ; Jutro«. Nove publikacije o umetnosti Kakor posnemamo iz »Umetnosti«, pripravlja prof. dr. Sijancc izdajo splošnega pregleda slovenske likovne umenosti. Delo je v rokopisu v celoti dogotovljeno in izide v kratkem kot samostojna publikacija. »Umetnost« bo nadaljevala svojo poslanstvo, tudi prihodnje leto. Prva številka VII. letnika izide 1. septembra letos. Vsaka številka bo imela Izvirno prilogo najbolj priznanih slovenskih likovnih umetnikov. V založbi ^-Tiskovnega sklada Umetnosti-r je izšla v blibiofilski izdaji knjiga »Slovenski lesorez«. Uvod in razlago je napisal vseučiliški profesor dr. France Štele. Knjiga vsebuje 140 lesorezov večinoma po izvirnih ploščah. 32 lesorezov je odtisnjenih na posebnih umetniških prilogah. V knjigi so zbrani lesorezi vseh slovenskih iesorez-cev umetnikov in predstavlja tako delo posebne umetniške vrednosti. Prof. dr. Štele pripravlja in urejuje knjigo: »Slovenski slikarji«. V nji bodo zastopani vsi slovenski slikarji od Jelovaka do najmlajših. Vsak umetnik bo zastopan z eno celostransko barvno reprodukcijo in do šest črnih. DNEVNE VE — Odlikovanje. Zlata svetinja je bila podeljena v spomin poročniku broda Leonar-du Madoniju. ki je, Četudi ranjen, organiziral obrambo proti sovražnim letalcem in junaško umrl. Isto odlikovanje je bilo po-daljeno kapitanu pilotu Athosu Ammonna-tu, ki je med pogrešanimi. — Marinetti je šel prostovoljno na vzhodno bojišče. Italijanski akademik F. T. Marinetti je odpotoval prostovoljno na vzhodno fronto. Kot prvi senior je dodeljen oddelku divizije Ornih srajc. — Za katera rokodelstva je potrebna poklicna knjižica, Agit poroča: V zvezi z zakonom, ki se nanaša na iz • a jo posebnih po-kUcnih knjižic za izvrševanje rsznm obrti, je trela pojasnili, da je potrebna knjižica za sledeče obrti: krojači in Šivilje, modlst-ke, krznarji. popravljaJei ter izdelovalci nogavic na roko, slikarji in pleskarji, kovači, mehaniki, izdelovalci pohištva, tapet-niki. električarji, brivci in lasuljarji, prevozniki, ki opravljajo svojo obrt z živalsko vprego. Omeniti je, da se v smislu Kraljevega odloka, na predlog korporacijskega ministra, v soglasju z notranjim ministrom in po zaslišanju prizadetih profesionalnih zvez lahko razšri obveznost poklicne knjižice na kategorije, ki niso navedene. Oni, ki pričnejo na dan. ko stopijo nove odločbe glede poklicne knjižice v veljavo, izvrševati eno izmed navedenih obrti, so dolžni preskrbeti si označene poklicne knjižice v roku šestih mesecev. Oni, ki so pod orožjem, pa bodo la_hko dobili poklicne knjižice še v roku šestih mesecev po odpustu iz vojaške službe. Ni pa predvidena nobena podrobna formalnost za izdajo poklicnih knjižic pri omh, ki že izvršujejo navedene obrti. — Poglavnik v Bo*nl. V spremstvu nemškega poslanika Siegfrieda Kascha in nemškega generala Stahla se je mudil Poglavnik dr. Pavelič zadnje dni v Bosni, kjer j-* pregledal hrvatske in nemške vojaške edi-nice. Zanimal se je tudi za obnovo v pomirjenih krajih. Mnogim nemškim in hrvatskim vojakom je podelil odlikovanja. — Izreden državni prispevek v prid slepcem. Kakor poroča agencija "AgiU iz Rima, je v pripravi objava posebne zakonske odredbe, ki dovoljuje prispevek desetih milijonov lir na račun države. Navedeni znesek bo nakazan Narodnemu delovnemu zavodu v prid slepcem v Firenzi. S tem prispevkom bo navedenemu uradu omogočeno, da bo zagotovil primerno zaposlitev onim slepcem, ki so kakorkoli sposobni za delo. To velja za slepce obojega spola, prvenstveno pa bodo upoštevani vojni slepci. Nacionalni delcvni zavod bo lahko razSiril svoje ureditve in bo lahko zbral v svojih laboratorijih večje število slepcev. — TPgoslovec utonil v morju. Pri Fiu-micinu se je šel kopat v morje skupno s svojimi tovariši bcgoslovcc Andrej Vargo, gojenec kolegija Ivana Nepomuka. Četudi je bilo morje nemirno, je zaplaval v morje, dasi ni bil dober plavalec. Pričel se jo potapljati. Predno so mu tovariši mogli pomagati, je nesrečni Vargo utonil. — 15-letni prostovoljec na mafcfm bojišču. Najmlajši bojevnik na vzhodnem bojišču je 15-letni avantgardist Ernest Bor-gini, sin manipeljskega vodje Marija Bor-ginija iz Cunca. Uvrščen je v bataljon »M«. Rojen je 18. aprila 1927 in je najmlajši italijanski vojak na ruski fronti. — Kradel fižol in umrl. Na polju Vtrgi-nija De Re v Ponte Longu so našli airtvo truplo 51-letnega Gaetana de Marchija. Pri njem je ležala njegova torba, v kateri je bil fižol z De Rejeve njive. Ker je bil veter, je najbrže zašelestelo listje, De Marchi je menil, da ga je lastnik zasačil. Zadala ga je med tatvino kap in je umrl. De Marchi je bolehal na božjasti :n astmi. — Ena mrtva In več ranjenih pod razvalinami porušene kolibe. Pred neurjem se je zateklo v neko kolibo v Bonavicini pri Veroni več delavk. Zaradi viharja pa se je koliba zrušila in pokopala pod seboj več delavk. 12 letno Raldo Vesentini so potegnili izpod ruševin mrtvo. Več delavk je bilo ranjenih. Prepeljali so jih v bolnišnico v Legnagu. kjer jih je pesetil veron-ski Zvezali tajnik ter se dalj časa pomudil pri njihovih bolniških posteljah zanimajoč se za njihovo zdravstveno stanje. — Cone grozdju. Poljedelski minister je določil sledeče cene grozdju: V času od 10. avgusta do 10. septembra po 300 lir m. stot za najboliše grozdje, 240 lir za drugo vrsto grozdja. 180 lir za tretjo vrsto grozdja. V času od 11. septembra do 10. oktobra po 250. 200 in 170 lir za m. stot. V času od 11. oktobra do 10. novembra po 270, 220 in 170 lir za m. stot. — Ciklon nad venezijsko pokrajino. Strahovit vihar, ki je zaplesal nad Venezio ter njeno pokrajino, je napotil venezijske gasilce in reševalce, da so šli reševat posamezne ladje in čolne po lagunah. Nad področjem Valle Cornio je divjal ciklon. Močni sunki viharja so odkrili ostrešje dveh venezijskih palač. Vihar je izruval več dreves, pokončal nekatere vinograde in prekucnil več s krmo naloženih voz. — Mlad grof utonil v Addl. V reki Addn sta se kopala pri kraju Belvedere 20-letni grof Julij Alborfetti in njegov prijatelj Giordano Arrigoni. Nenadoma pa se je mladi grof jel potapljati. Zaman si je Arri- goni prizadeval, da bi rešil mladega prijatelja iz smrtnega objema reke Adde. Ribiči so skušali najti truplo, kar se jim ni Dcsrečilo. ■M LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave od delavnikih ob ib lc 18 15. on oedet]sJ> is praznikih or I0.3U 14.HI 16 Se m 18 30 klNO MATICA - IELEH#> $2-41 Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti in neugnanosti Zaljubljena dekleta Biser južnoameriških lepotic Del:a Gargesl a I NO imo.n - rr:i Kk-o.n <8««j Pikantne pustolovščine in ljubavni zapletljaji v Firenzi v XIII. stoletju Boccaccio CIara Calamai, Ot»va!d« Valenti itd. KINO SLOGA — Telefon 27-30 Samo S dni! Samo 3 dni! Najpopularenjši komik Macario v izvr.-tni komediji burnega smeha »MORSKI RAZBOJNIK« »PIRATA SOXO IO« -- Prenos anglosaških petrolejskih družb na A. G. I. P. Službeni lici v Rimu objavlja odlok pristojnega ministrstva, s katerim se odreja prenos sledečih angleških ter ameriških družb na glavno italijansko pe-trolejsko družbo A. G. I P. (Azienda Generale Italiana PetrclU : Od skupine Shell; Soc. An. Nafta v Genovi; Unione Impor-tatori lubrificanti v Genovi; Industria Na-zionale Petroli v Genovi; Compagnia Generale Alii Minerali v Genovi; Socicta Im-portateri Alii v Genovi; Soc. Eunilsicne Bitumi Colas v Genovi; Ihaliotis v Genovi; Benzina Petroleum v Triestu. Od skupine S. I. A. P.: Italo Američana v Genovi; Co-lumbia v Genovi; Bedford v Genovi; Folt-zer v Genovi; Petrolifera Italiana v For-movu; Časa del automobile v Rimu. Od skupine Vacuum: Vacuum s sedežem v Genovi: Raffinerie di Napoli s sed;žem v Genovi, Olii Minerali v Rimu; Texaco v Rimu; Intava v Genovi. -— Poročne nagrade vojnim ranjencem. Nacionalni odbor zveze vojnih ranjencev Ln pohabljencev je sklenil priznali posebne poročne nagrade po 1000 lir težjim in\aii-dom po 500 Ih ostalim invalidom, ki so izborili v si •v.nji vojni in ki so se poročil; po 1. avgustu. — Nova planinska postojanka nesi ime Arnalda Mussoiinija. Iz Cunea po o; aj : Zvezni tajnik Gin rev je otvori] v p' minakl višini 2ir.o m v občini Pontechianale novo planinsko postejauko, ki io je po^tarfn gozdna milica. Ncvo planinsko zavetišče je dobilo svoje ime po Arnaldu Mussobn: ju. — 100 hI vina podarjenih vojski. Prebivalstvo Vignanella, ki je poljedelsko ter vinogradniško središče viterbskega okoliša, je poklonilo vojski 100 hI vina. Pri svečard poklonitvi 100 hI vina sta bila navzočna prefekt in Zvezni tajnik s številnimi drugimi predstavniki oblastev in uradov. — Zaradi tatvine in prikrivanja živilskih nakaznic je bilo ovadenih posebnemu sodišču za zeščito države trinajst oseb, ki se bodo morale zagovarjati pred tem sodiščem v Rimu. Aretirana sta bila 39dctni uradnik živilskega urada Anton Carraro iz Arzergranda in 18-letni uradnik istotam Comindo Fiorin. Oba zaradi tatvina številnih živilskih nakaznic. Zaradi sokrivde so bile aretirane 26-letna Amelija Maggetto. 25-lctna Fidelma Borelli in 21-Ietna Elizabeta Borelli. Zaradi prikrivanja ukradenih živilskih nakaznic so bili aretirani 69-letni Peter Meneghin. Elvira Borello, Pasquale Maggetto, Bliudina Scacco. Anton Cavalet-to in Gizela Cavaletto. Razen tega sta bila zaradi izsiljevanja oziroma sokrivde ovadena tudi uradnica pri navedenem uradu Milena Toniolo ter uradnik Vittorio Longo. — Nesreče. Kolenc Franja, 44-letna raz-našalka časopisov iz Ljubljane je padla z lestve in se potolkla po životu. Zajiček Dominika. 20-letna trgovska pomoćnica iz Ljubljane, je padla po stopnicah in si zlomila levo nego. Jeršin Alojzija, 23-letna hči posestnika iz želimelj, se je z vrelo vodo poparila po levi roki. Dobrota Vladimir, 8-letni sin zidarja iz Ljubljane, je bil povožen od nekega voznika. Dobil je poškodbe na glavi. Zdešar Stanislav, 5-letnl sin delavca iz Brezovice, je padel z lestve in si zlomil desno roko. Trelc Bogomir, 28-Ictni zidarski delavec iz Ljubljane, je pri delu na neki stavbi padel In si zlomil levo roko. Debevc Franc, 59-letni delavec iz Dol. Logatca, je v gozdu napravljal in nabiral drva. Pri tem je padel v neko jamo in se občutno potolkel po glavi. — Loterijska sreča. Dne 8. avgusta so bile izžrebane sle leče številke: Veneza 81, 85. 12. 42 in 50. Bari 33, 7. 12, 77, 5. Cagli-ari 87, 43. 56. 9 :n 26. Firenze 3, 66, 33. 41, 84. Genova 9, 66, 7. 62 in 15. Milano 35, 42, 1, 35 in 5. Napoli 73. 55, 58. 14 ;n 60. Palermo 73, 74, 36, 8 in 53. R;m 3n, 26, 27, 2 in 38. Torino 35, SI, 12, 88 in 83. — Ukinitve nedeljskih avtobusnih voženj. V zvezi z vzpostavitvijo novega deljenega delovnega reda v javnih uradih in z nedeljskim počitkom, je prometni minister odredil, da se ukinejo že dovoljene nedeljske in praznične vožnje, ki so bile dovoljene s posebnim ozirom na nedeljski ter praznični prevoz uradiratva. — Sporazum o pomoči Italijanskim delavcem v rajhu. V Berlinu so se zaključila pogajanja med italijansko delegacijo pod predsedstvom dr. C^ua kot zastopnika korporacijskoga ministra in nemško de!egac:jo pod predsedstvom dr. Tsch'merja kot zastopnika rajhovskega delovnega mintstra. Razpravlja!! so o rasiih vprsš^niih ter aplikaciji italijansko nemških sporazumov o pomoči ter socialnem zavarovanju. Pogajanja, ki so potekala v duhu obojestranskega prisrčnega tovarištva, so se uspešno končala s sklenitvijo raznih sporazumov pomembne važnosti za socialno pomoč italijanskmi delavcem, ki so zaposleni v Nemčiji. — Lov pod kontrolo. Uradni list je pri občil te dni uredbo o Izpremembi bivšegn -Migoslovenskega lovskega zakona. Kontrola nad lovom, kakor tudi pospeševanje lova, bo odslej poverjeno ministrstvu za gozdove in rudnike. Vsak lovec mora irr.cf? lovsko karto, brez katere ne ime nihče loviti ali imeti lovišča v najemu. — Zidar, ki ugane čas s krononietrično natančnostjo. V Belp&ssu pri Cataniji živi 251etni zidar G^oachino A.se:o, ki je zelo zanimiv mož. Ima namreč posebno sposobnost, da ugane vsako uro. vsak cas s kro. nometrično natančnostjo, čez dan in ponoči, no da bi pri tem le za par trenutkov pomislil in ne da bi se pred tem kar koli orientiral. Zidar Asero je sicer popolnoma normalen, bistrega uma in normalnega telesnega ustroja. Njegove lastnosti ne predstavljajo nič abnormalnega. Edina posebnost je v tem, ker ima na vsaki roki šest prstov. Za Za zidarja Asera se zanimajo razni učenjaki, ki skušajo pojasniti njegov kronome-rrično točni časovni navdih. IZ LJUBLJANE —lj Vabilo na II. redno skupščino »Kovinar«, kreditne zadmge z o. j. v Ljubljani, ki so bo vršila dne 16. avgusta t. 1. ob 9. uri dopoldne v prostorih pokrajinske delavske zveze I. nadstropje, Mikloš 6eva cesta 22 I. Dnevni red: 1. otvoritev in konstituiranje skupščine; 2. a) poročilo upravnega odbora, b) poročilo nalzomegi odbora; o. izpopolnitev odbora glasom pravil; 4. predlogi — piitožbe: 5. razno. — Ako ob določeni uri ni zadostna udeležba, se bo občni zbor vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi članov. — Zdoišek Ivan, t. č. predsednik. u—- Urnik normalne oddaje plina je po odredbi Visokega Komisariata spremenjen tako. da bo cb delavnikih imel plin normalni pritisk od 7. do 12.30 ure ter po eno-urnem presledku spet cd 13.30 do 16. pc-poldne in od 18.30 do 20.30 ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih je pa normalna oddaja plina omejena na čas cd 7. do 9 ure ter od 10.30 do 13.30 in od 18.30 do 20.30 ure. Stranke opozarja plinarna na ta novi urnik in jih picsi, naj o tem pouče vse člane svojih družin. Zelo pogosto se namreč dogaja, da stranke kličejo plinarno, češ da je plin pokvarjen, da ne gori. da je potrebno popravilo, ker sc pač poskušale rabiti plin ob času zapore. Tako nastanejo nepotrebna pota uslužbencev plinarne, rato bodo pa morala biti v bodoče v takih primerih nepotrebna pata zaraču-njena. —lj Mala zadu^nii-a za pokojnega Janeza Mavhlja bo v četi tek 13. t. m. ob 8. uri V Križ".r.k:ih. JAJCA Trgovina <»ija, lakov in hnrv FRANJO MEDIC obvešča vse, ki so pri njem kupili letos >: mladi VOdotopno steklo in vložili jajca, ki sj se že ali pa se še bodo pokvarila, da prinesejo takoj, najpozneje pa do 15. avgusta t. 1. vsa jajea, ki so jih vložili v to vo.lotopno steklo, da jim vsaj delno povrne škodo za pokvarjena jajca. Po 15. avgustu pa trgovina ne bo več sprejemala pokvarjenih jajc in ne bo več piačevala odškodnine. Iz pokrajine Trieste — Insi>ekcija v poletnih kolonijah. Nacionalni svetnk Filip Artelli je v smislu navodil tajn'štva P. N. F. nadzoroval poletne mladinske kolon je v Sesahi, Aurismi in Santa Croce. Zadržal se je del j časa v razgovoru s kolenijskimi dirigenti ,n z mladinu kolonijsk.mi gosti. — TradJcionaina veslaška regata v Bar-coii. Dne 15. in 16. avgusta bo vzlolž riviere v Barcoli tradicionalna veslaška regata. Za zmagovalce so predvidene številne nagi adc, med njimi zlasti kolajna Kralja Cesarja. Svoje sodelovanje pri tekmah so že sporočili, izbrani veslači iz Venczte, Verba-nie, Napolija, Lovere, Fiuma in Monialco-na. — Nagrade za konstrukcijo ribiških motornih čolnov. Tehnična sekcija Ki. prista-n škega kapitanata v Triestu opozarja na razpis 200 nagrad za konstrukcijo novih motornih ribiških čoinov. Nagrada 12Q\0On lir za vsak nov motorni rib-ški čoln z novim motorjem 70—90 konjskih sil. No grada 150.000 lir za vsak r.biški motorni čoln nove konstrukcije z motorjem 100—120 konjskih sfi. Naga ada 180.000 lir za rib:ški motorni čc':n nove konstrukcije in 120—150 konj. silami. — Ponesrečenci. 451etni Anton Cosina je padel na oesti v San Doiligj del Vaile in se pobil po glavi. Po rokah in nogah se je opekla z vrelo vodo petletna Oreta Lovisig iz ulice Udine 30 v Triestu. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnišnici Kraljice Helene v Triestu. — NovomasnJk. V nedeljo 16. t. m. bo pel novo mašo v ž-upni cerkvi sv. Vincenca v Triestu novemašnik Remigij Carletti, ki ga je v nedeljo 9. t. m. posvetil triestinski škof mena. Santin. — Nova drama triestinskega pisatelja. Stalni odbor za presojo dramskih del pri Sindikatu italijanskih avtorjev ter založnikov, v katerem so najodličnejše osebnosti kritike ter umetnosti, se je te dni sestal v R mu k pcmostevilnemu zasedanju ln je sklcnJl, da priporoča ministrstvu ljudske kulture dramo sSvelka«-, ki jo je napisal znani trisstinski pisatelj Dino Dardi. Na- vdih za novo dramo, ki ima št ri dejanja in pet si:k, je dobil Dardi ob Rahmantnovlje-vem op. 3. Je to prvo delo. s katerim bo mladi pisatelj, ki je znan po svojih politično filozofsk h delih, preizkusil sodbo na odrskih tleh. OSVFTA JE SLADKA. Zaročenkina mati svojemu molu: — Tako mi je zoprn ta t p. da komaj čakam, da mu poštam-m taftća. BKEZPLACNA LEPOTA — Gospodična, vaši zobje so prekrasni. — Znres? Dobila sem jih brezplačno od bolniške blagajne. RES JI — Očka. koliko je stara ta mumija T — Tega nihče ne ve. ženske so vedno starejše kakor se zde. \Ror.\ Lirnr.zEN On- — Moja ljubezen je podobna razburkanemu morju. Ona: — Zato torej mi je tako slabo V n.AMNAH Turist po petih dneh deževnega vremena: — Cujte, ali tu gori vedno tako dežuje? Vodnik: — Ne. foopođ, večkrat tudi sneži. NAVADA IE ŽELEZNA SRAJCA — Pomisli. Jera je že tretjič v enem letu zapustila moža. odkar sta poročena. — Jaz se p-\ n č ne čudim temu Pred možitvijo je bila kuharica in rada je pogosto menjavala službe. fnseriraj v „Slov. Narodu44 PAPRIKA H A RIC H fepe rosno UiiMhim garuntlto puro: ln vendita ptesso nlglion nepoztant^ h genen alimenta n ♦ commestibili tuhjMiiski rrieft po per riijumr-eno čist V proOaJi pn Dol) uh tr^oveth jest vi i in kolonnalnega Dtaiia 1)1 n A M MAHItH URIUE ANN CENiKALL (NAPOLI Non oceorve chicderlo al pri m 3 che passa ■ •. Ni treba spraševati mimoidočih • basta 11 tuo buon senso per convin-ceiti che devi risehiare VI Lire per tentare di svegliartl milionarlo. Gik 24 possessorl di un biglletto 10 sono diventati. PuO essere questo 11 tuo turno. Apri la poita di časa tua alla Fortuna comperando oy| itMBO tualehe biglietto. zadošča Že tvoj zdravi razum, da se boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar. 2e 24 lastniki po ene srečke so to postali. Lahko je sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega doma Sreči s tem. da kupiš še danes kako srečko. ifij REGALA MILIO N I a chi acqulsta uo .iglietto per L 12.- » \ R fl J K MILIJONE jnemu, ki ai nabavi srečko za L 12.- MALI OGLASI POPRAVLJAM PLETENINE. nogavice — Izdelujem nove po meri. Strojne pletenje, Nunska ulica 3. DUŠEVNO DEPRESIJO vam prežene ob kislem vremenu uživanje »Ambroževe me- dicec, kri in ves organizem poživljajoče iz Medarne. Ljubljana, židovska ul. 6. Inserlrafte v .Slov Naroda1 4* p< A/itant .V 4J196 . KVUt Kuban in kubanski kozaki Nekaj podatkov o krajih, kjer besne zdaj najbolj krvave bitke in kjer čete držav osi naglo napredujejo Reka Kuban je dala ime veliki pokrajini na obeh straneh svojega toka. Kubanska pokrajina se pričenja pod Rostovosn in Batajskom ob reki Jeja. ki se izliva vzhodno od Kučev.dcaje v Egejski zaliv in pozneje v Azovsko morje. Vzhodna meja Kubanske pokrajine gre preko Proletai-ske ob Maniču, čez visoKo gorsko planoto Staropol Vorošilovsk do pogorja Elbruz. Južni okraji onstran reke Kuban segajo tja do Kavkaza, na vzhodu pa tvorijo mejo obale Črnega in Azovskega morja. Reka Kuban izvira izpod ledenikov El-bru7-a. od koder teče kot divji gorski potok najprej proti severu, dokler ne pusti za seboj zadnjih obronkov pogorja. Potem se obrne proti vzhodu v nižino Jek-aterin-Krasnonara in se izliva sredi prostranih močvirij na obeh straneh Kerča v morje. Glavni rokav doseže Crno morje južno daleč naprei potisnjenega polotoka Taman pri zrdi\~u Kiziltaš. dočim se izliva več stianskih rokavov v A7ov?ko morje v bližini Temrjuka. Pred težko prehodnim močvirjem ob izlivu ležita na obeh straneh ravna pasova ^uhe zemlje — proti severu obala Azov?kega morja, na jugu pa ravnina do emcmorskega pristanišča Anape. Dalje proti ozadju seka reka Kuban dve strogo lcčeni pokrajini. Spodaj se razprostira gorata in na gozdovih bo^r.ta predkavkaška krajina, zgoraj pa kakor deska ravna širna krajina, kjer je zelo malo padavin. Zemlja je tu deloma izredno bogata, deloma pa stepna, bogata na soli. Tu se lahko uporablja zemlja samo za paznike. To krajino severno od reke Kubana so mislili Angleži, ko so se pritoževali, da prodirajo nemške čete s svojimi tanki po zasedbi Batajsica proti jugu, kakor po biljardni mizi. Preden so ruski •arij razširili svojo oblast preko Dona proti jugu. je pripadala pokrajina ob reki Kuban čerkeskim plemenom, ki so se biia presolila s Kavkaza v nižino. Iz njihovega jezika izvira ime Kuban. kar pomeni stara ali črna voda. S tem so mislili Čerkezi pač pcpjavljene in močvirne nižine ob reki, Cerkc-z; so bili gospodarji pokrajine ob reki Kuban približno še pred 200 leti. Kot bojevit gorski na-red so bili neprestano V sporih s sosednimi dons.kimi kozaki, dokler ni poslala cariea Katarina II. proti njim z Ukrajine zaprroških kozakov. Ti ?o Cerkese pregnali. Cerkesi so se umaknili deloma v kavkaske gore. deloma pa tja doli do Turčije. Potem se je pričelo naseljevanje zaporo-ških kozakov. ki ob Dnjepru niso bili več dobrodošli, ker niso hoteli žrtvovati svoje samouprave, zajamčene jim s starimi listinami. Ker so bili pa carju dobrodošli v boju proti bojevitim kavkaskim plemesjom. so dobili vojaško ustavo in z njo posebne pravice. Od navadnih ruskih državljanov so se razlikovali že s tem, da niso bili carju »zvesto podložnu, .temveč samo zvesto vdani. Imenovali so se kubanski kozaki. Razdelili so med seboj roden-itne okraje ter se lotili poljedelstva in živinoreje. Ob reki Kuban naseljeni kozaki so se pa pečali z ribolovom. Avtonomna uprava se je pa razprostirala samo na zemljo, ki so jo obdelovali, ne pa na vso kubansko pokrajino. To ustavno določbo je izrabila moskovska vlada, da ie naselila mnogo ukrajinskih kmetov v soseščini kubanskih kozakov. Pred prvo svetovno vojno je štela kubanska pokrajina pičle 3.000.000 prebivalcev, od teh okrog 700.000 kozakov. Pozneje je Ftevilo kozakov rapidno nazadovalo. Med prvo svetovno vojno so imei tud; kubanski kozaki težke izgube. Še več jih je papadlo med državljansko vojno, ki je zanesla med nje največje zmede in najhujše boje. Stara kozaška generacija je bila namreč brezpogojno vdana carju in zato se je pridružila belogardistom. Kczaika mladina je pa sledila boljševikom in tako se je pogosto pripetilo, da sta se srečala v krvavi bitki oče in sin kot sovražnika. Nemiri in upori so trajali tja do leta 1933. Končali so se tako, da je šio mnogo kozaške inteligence, pa tudi trdnejših kozaških kmetov v koncentracijska taborišča v okolici Mur-manska na prisilno delo. Ob zanemarjanju poljodelskSh pokrajin So začeli sovjeti ustanavljati industrijska podjetja v mestih kubanske pokrajine. Glavno mesto Krasnodar, ki se je imenovalo v carskih časih Jekaterinodar in ki so ga nemške čete tudi zavzele, šteje zdaj nad 200.000 prebivalcev. Važno vlogo igra zadnja leta Maj kop, oKrog 100 km južno od roke Kuban. kjer so tam bogati petrolejski vrelci. K južni kubanski pokrajini ■ i »Vain Mskimcal- szL- ovo*^ j . lit, \ _ , K t r o i s pkiTe'.jnikovo V <3gK^' * *F KScsiika " nadjene e/1' »T Eclba« ''^r^^-v i-eTrovsko;? * & - r *-l~±-L \, r\r0JIUW>;___-v - ~ "-------- ■ i 5 - . ■ S^C^l :r. Bol I k spadajoče črnomorsko pristanišče Tuanse. znano prej kot zdravilišče, je postajalo zadnja leta vedno bolj izvozno pristanišče za nafto, napeljano po ceveh do morske obal«. Pospešena industrijalizacija je deloma tudi posledica znatnih naravnih bogastev v kubanski pokrajini, kjer se pridobiva železna, svinčena, cinkova in manganova ruda. Poprej je šlo iz te pokrajine mnogo kmetijskih pridelkov, zadnja leta Z delom la utrujenost Raznolikost zaposlitve odptočitek Ce začuti človek izčrpanost in utrujenost i si mora privoščiti toliko počitka, da se telo zopet osveži. To je splošno načelo. Novejši znanstveni poskusi so pa pokazali, da lahko " utrujenost premagamo vsaj do gotove meje tudi z delom. Čudno se sliši ta trditev in mnrsikomu nemara tudi ne bo po volji misel, da bi moral človek delati še potem, ko je že utrujen. Toda tako je. Seveda je pa treba poznati v tem primeru malo tajno. Ce hočemo premagati utrujenost z delom morajo priti do veljave drugi organi ali z drugimi besedami", lotiti se moramo drugačnega dela. Znanome, da so se Napoleonovi ministri in generali čudili, kako more cesar toliko delati. Napoleon je delal skoraj vsak dan po 16 ur in od svojih sotrudnikov je zahteval enako marljivost, vztrajnost in veselje do dela. Toda Napoleon je bil pri vsem tem silnem naporu vedno čil in svež, dočim so bili njegovi ministri in generali vsi izmučeni in izčrpani, pa sami niso vedeli kako je to- mogoče. Odgovor na to vprašanje pa ni težak. Cesar, izredno živahne narave, gibčen in žilav, je bil vedno in povsod tam. kjer je bilo treba prijeti za rieio. Sam ja vse nadzoroval, sam snoval in dajal navodila, skratka njegovo delo je bilo vsestransko, raznoliko in zanimivo, tako da ni utrujalo, ker ni bilo suhoparno, dolgočasno in monotono. Njegovi ministri in generali so pa opravljali večinoma dan za dnem isto delo in zato so se tudi hitreje utrujali. Da dobimo v- tem pogledu jasnejšo sliko si je treba nekoliko ogledati strukturo človeškega telesa. Naše mišičevje je ?kup prepletenega tkiva, ki se Ir.hko krči. Okrog tkiva je ovita mreža drobnih žilic. V ritmičnem vrstnem redu se žilice zapirajo in odpirajo. Kisik, soli, sladkor, skratka vse, kar potrebuje mišičevje, pride vanj s krvjo, na drugi strani pa izloča organizem po odprtih žilicah obrabljene snov!. Ne gre P"a samo za preskrbo delujočih mišic s krvjo. Preskrba se razteza tudi na vse druge mišice, na okolico in na mi- je pa ta izvoz zelo nazadoval. Industrija se je pač razvila na račun kmetijstva. Kubanska pokrajina, kjer se je nekoč prelivala kri med bojevitimi Iravkaškimi gorskimi plemeni in donskimj kozaki, je zdaj pozerišče odločilnih bojev med četami o?i in sovjetsko vojsko. Čete osi prodirajo zelo naglo na eni stran- morja proti Azovskcmu morju, na drug; pa proti Kavkaskim geram. o ptezenemo cam prinese osvežitev in šice drugih delov telesa in tud? v primeru če sploh ne delujejo. Tako si lahko pojasnimo, da dobiva istočasno, ko se nabere večja množina porabljenih snovi v d,esnt roki, leva roka resnično potrebo presegajoče krvi. Ce začnemo zopet delati z levico, nastane nasproten pojav. Izločanje porabljenih odnosno telesu škodljivih in utrujenost Rovzročaiočih snovi gre mnogo hitreje, kakor če bi peči vali obe roki. Tudi procesi v živčevju in možganih so podobni tem. Na podlagi teh opazovanj so prišli učenjaki do zelo poučnTb zaključkov. Izkazalo se je. da lahko premagamo utrujenost, ki nastopi po napornem računanju z glasbo in sicer mnogo hitreje, kakor če bi nehali računati, da bi možgani počivali. Popolno brezdelje nam torej ne prinese potrebne osvežitve in odpočitka tako hitro kakor zaposlitev z drugačnim delom. To velja seveda samo za gotove meje, vendar je pa važno, da človek ve, ker pogosto za popolno brezdelje tudi ni časa. to pravil za kuhanje marmelade Marmelada mora imeti okus po sadju, ne pa po sladkorju, da je zares dobra. Preveč sladka želatina in marmelada izgubi na aromi. Poleg tega je pa treba štediti s sladkorjem, posebno zdaj. ko ga lahko s pridom porabimo drugod. Za kuhanje marmelade si je treba zapomniti naslednjih 10 pravil: 1. Nezrelo sadje ima v sebi več pektin-skih snovi kakor zrelo. Ce torej kuhamo nezrelo sadje, rabimo manj sladkorja. 2. Prezrelo sadje ni prikladno za marmelado, ker ni v njem nobenih pektinskih snovi. Pri takem sadju rabimo zelo mnogo sladkorja. 3. V kislem sadju, kakor kislih jabolkih, kutnah in ribeznu je več pektinskih snovi kakor v sladkem, češnjah, malinah, breskvah in borovnicah. 4. Ce mešamo kislo in sladko sadje, recimo sok nezrelih jabolk in sladke slive, lahko prihranimo precej sladkorja, dočim je sok kislih jabolk mečno želiran. dajo slive, maline, jagode marmeladi prijeten sladak okus po sadju. 5. Nezrela jabehka in kutne imajo v sebi največ pektinskih snovi. Ce jim primešamo nekaj jabolčnega soka ali mezge iz kutin, lahko Kidi iz prezreloga sadja skuhamo marmelado, ki se nam pokvar5. 6. Močno želiranemu sadju primešamo meti kuhanjem nekaj koščkov limone. Sadna k-sbna se s tem poveča, tako da je sadna mezga bolj želirana. 7. Sadje je treba vedno razrezati na manjše koščke, ker ga sicer težko dobro prekuhamo. 8. Wega sladkorja ne smemo natredi v posodo hkrati, temveč igoma, da piide bolj do veljave, in da ga tudi manj porabimo. 9. Marmelado mešamo med kuhanjem z leseno žlico vedno od desne proti levi. S počasnim mešanjem proti eni strani se bolj razvijejo v sadnem soku pektinske snovi. 10. Kuhanje ne sme trajati nad 10 minut. Turčija po§pešu|a ovčjerejo S tem heže pnrcagati ksrcetoralcsjn in te&stilPi indnstrip Turčija ima med državami jug ■■ Evrope na razpolago največ volne. Pro z_ vodnja volne je v zadnjih letih izredno hitro naraščala. Leta 193G. JT. je znašala "2.Ono Km, naslednjega leta 29.300. leta 1P38. 39. pa že 32.000 ton. V poznejših letih je še zn-i-tno narasla. Vso dvzave jugovzhodne Evrope so imele v letu 1938-39 na razpolago 8S.000 ton volne in od tega je odpadlo nad 36r> na Turčijo. Ker si turžka agrrarna politika od začetka sedanje vojne prizadeva izkoristiti prednosti izvoza za kmetijske pridelke, pospešuje že od leta 1G39. tudi ovčerejo — tembolj ker Je tudi turška tekstilna industrija močno zainteresirana na povečanju proizvolnje volne. Ovca. ki daje volno, pa igra v turškem kmetijstvu zaenkrat še podrejeno vlogo, ker je za kmečko prebivalstvo važnejše mleko, maščoba in meso, dočim smatrajo kmetje volno samo za postranski proizvod. Zato ni čuda, da je pridobivanje volne še malo razvito in da daje turška ovca letno komaj 1 kg volne. Za kmečko prebivalstvo bi ta količina volne zadostovala, nikakor pa ne more zadostovati za vse potrebe tekst Ine industrije. Turška tekstilna industrija je predelovala do najnovejšega časa v glavnem inozemsko volno, šele zadnja leta je zrčela posvečati zboljšanju kakovosti volne večjo pozornost. Prt tem je naletela na celo vrsto problemov, ki zahtevajo večjo proizvodnjo vo^ne in zboljšanje njene kakovosti. V prvi vrsti bo treba turško ovco krilati z inozemskimi ovcam1, k. dajejo već v Ovčereja je zdaj prepuščena v Tureijl kmetovalcem samim in ti .^oje ovce ne t; na poreklo in pa^me. Zn.Jnja leta je uvedla turška vlada »marino ovce . da b: ki i z njimi domače. Tako križan • ovi ! so dajale mnogo boljšo volno od d v i" h ta kaže, da bodo marino polkrvne OTOi ip >-znane za mjboljše. Zanimanje kmefikeg i prebivalstva za proizvodnjo volne se ho dvignilo s posebnimi tečaji in pa vUjimi cenami. Ker potiska izvoz ne.~ utirane volne cene navzdol, se je turška vlala lani odločila za standardizacijo izvozu namenjene volne. Izdani so bili predpisi o eortiranju izvozne volne, ki ie z hij raadeijena v več vrst. Turška vlnda pa deli tlM}j M to, di H oetalo čim več volne doma, ker ima velik interes na razvoju svoje tekstilna industrije. Lani je bilo razdeljenih V Ana' 41 ji med kmečko prebivalstvo več tisoč statev, da se poživi ondotna domača Industrija. V v ima Turčija še mnogo pokrajin, kjer bi se dala ovčereja zelo povzdigrdti. F*.-nrk » l kmetje ovac še sploh ne rede. Vlada t. -merava uvesti ovčerejo tudi v takih krajih, da bo imelo kmet ; ti . \> |e h li ke< Sčasoma bo lahko Tortija izvažala snatno več volne kakor jo izvaža sedaj Tako tO bo zboljšala tudi njena tri tca. Kanadski vojaki se prehitro zalfubijo Angleži imajo s svojimi kanadskimi zavez-njki čudne skrbi. Resne skrbi jim povzročajo, kakor javljajo ;z Amerike, izredno številna zakoni, ki jih sklepajo kanad ski vojaki v Antiliji. Kanadčani so čedni fantje in Angležinje kar nc.rijo za njimi. Kazen tega dobivajo kanadski vojaki dobro plačo — in to tudi precej vleče. Na vsak način je izrftdno mnogo porok, toda ali bedo ti za-keni trajni, je seveda dnicjo vpra:anje. Kanadske oblasti so nejevoljne, ker sma-tra^o, da so> poslali kanadske vojalte v Anglijo za to, aa bi st angleških devic. Divjaki spoštujejo tašče f**Tm1liiiiiHiM narodi večkrat ne poznajo pravega spo/tovanja do tašč. Nasprotno, mnoj^e tašče so tarče strupenih zbadljivk, Kajanja in neokusnih šal. Pač je pa, spošto>-vanje tašč pri mnopih nekulturnih plemenih predpisano s posebnimi zakoni. Pleme Gajos v vzhodni Indiji pozna točno vsa pravda občevanja s tarčami. Ob vsaki pnliki mora zet pokazati, da je vso-kezi v podrejenem poanaajtt. Pripravljen mora bir5 na vsako še tako težko ali poniževalno delo za taščo. Podoben položaj zavzema ta-va tudi pri sosednem plemenu Ateber. Tam nffifrmm bči po pcToki v hiši svojih starcev. Možu samo od časa do časa dovolijo priti k nji. Pri tem mora pa strogo paziti, da ne pride v stile s taščo. Ta^ča je tako vzvišena, da zet nc vreden nrti toliko, da bi govoril z njo. Vselej kadar hoče priti k svoji ženi, mora poprej poprašati, čo ni morda slučajno pri nji mati. Ce je pri nji, ne sme vstopiti. Da epozori taićo na svoj prihod, se pri vratih ustavi in aacae ka-ij:it:. Ta££a potem odide in ^cle po njenega odhodu ame mod k sw i ženi. Ka:'ljanie je edini način »občevanja« zetov s taščami. Prvi v Turčzji i zdela tj i mclzr V* državnih ladjedofn cah v i>. ppeam i? bil nedavno i/delan pr\i ladajefcj moti Turčiji. Mot.vr ima o.S \ \V )n i, mi&ljen kot pomožni stroj za nasnjšc jadrnice. Cc BO bedo poskusi s prvim v Turčiji ndelsn motorjem obnesli, bo anocla ladjeod CS izdelovati take mutoTJc v seri iIl Inozemski študentje v Soivj Na Akademiji znanosti v Sofiji je bi'-t oni dan svečana otvoritev poietne^n tečaja ljudske univerze. Svečanosti so prisostvovali nemški, italijanski in rumun.ki ltu<-dentje. Predsednik bolcnr?ke narodne aka« domske zveze je v svojem nagovoru ome« njal trd boj, ki ga bije Evron za .svoio svobodo in pravičen nov red. NasjlasBl je, da je prav medsebojno s pozna van \ ■ . • -nje evropske mladine važen čin del j v medsebojnih stikih evropskdi narodov« Tudi ta cilj zasleduje univerzo, ko otvai j.t poletne tečaje. čas in večnost Neki mladenič je vpra'al nekoč G< I Chriitiana Lichtenberi>a, kakšna it razi ka med časom in večnostjo. Lichtenberq, k; <» mladeničevih dnsevnsb sp^ >■ ii n bi posebno dobrega mnenja, je ods}oww ri': — To je kaj cnHvaIa, goepa Danvers, nič mi ni,- sem rekla čez trenutek. >Nisem mislila, da vas bom našla tu . . . Evo, tam doli s trate sem se ozrla po oknih in videla, da je ostalo eno samo priprto. Prišla sem, da bi ga zaprla.« »Zdaj ga lahko jaz zaprem.« Neslišno je slepila k oknu in zaprla oknico. Sončna svetloba je ugasnila. Pri nepravem, rumenkastem soju električne svetilke je soba mahoma spet postala neresnična, pogreznjena v turobno ozračje. Gospa Danvers se je z nasmeškom vrnila k meni; njeno vedenje ni bilo zaprto in odmerjeno kakor sicer, temveč čudno domače, toliko da ne vsiljivo. >Zakaj pravite, da so bile oknice odprte?« je rekla. »Sama sem jih bila zaprla, preden sem šla dol. Odprli ste jih vi, gospa, kaj ne? Hoteli ste videti sobo. A zakaj mi niste nikoli rekli, naj vam jo pokažem? Vsak čas bi vam bila rade volje ustregla. Samo reči mi je bilo treba.« Najrajši bi bila pobegnila, ko bi se bila mogla ganiti z mesta. »Zdaj, ko ste rti, dajte, da vam pokažem vse.« Njen glas, sladak, kakor bi se mi hotela prikupiti, je zvenel hinavsko in hkratu grozeče. »Vem, da bi bili radi vse videli, a morda se mi niste upali reči? Soba je krasna, kaj ne? Težko bi bilo najti lepšo ...« Držala me je za komolec in me vlekla proti postelji. Kako bi se ji bila mogla upreti? Bila sem brez volje, kakor mrtva. Ob dotiku njero roke me je izpleletaval mraz. In njen globoki glas, ki mi je bil mrzek in strašen, je postajal čedalje zaupnejši... »To je bila postelja. Kakšna krasna postelja, je-lite? Pustila sem zlato odejo: ta ji je bila najljubša. In tukaj vrečici je nočna srajca. Ste jo že po tipali, kaj? Tista je, ki jo je imela nazadnje, preden je umrla. Jo hočete še potipati?« Vzela jo je iz vrečice in mi jo pomolila. »Primite jo, kako je mehka in lahka . .. Nisem je dala oprati, odkar jo je imela zadnjič na sebi. Vsak večer jo položim ven, takole, in tudi nočno haljo in copate, kakor sem jih pripravila tudi zadnjo noč,.ko se ni več vrnila in je utonila.« Zložila je srajco in jo spravila nazaj v vrečico. »Veste, sama sem vse delala zanjo.« Tako govoreč me je znova prijela za komolec ter me odvedla k nočni halji in copatam. »Poskušali sva eno spletično za drugo, a nobena ni bila za nič. ,Ti, Dannv, mi najbolje pomagaš/ je zmerom pravila. .Nikogor drugega nočem kakor tebe.* Evo halje. Mnogo višja je bila od vas, po dolgosti vidite. De-nite jo nase — po tleh se vam vleče. Oh, postavo je imela prekrasno. In to so njene copate. ,Vrzi mi copate, Dannv,* je rekala. Nožice je imela tako majcene, za svojo postavo. Denite roko vanje — kaj, kako so majhne in tesne?« Po sili mi je tiščala copate v roke in se pri tem nenehoma smehljala in lovila moje oči. Človek ne bi rekel, da je bila tako velika, jelite da ne? Takšne so, kakor bi bile napravljene za punčko. Saj je bila tako drobna... Dokler niste stali tik ob nji, sploh niste opazili, kako je velika. Bila je višja od mene. In vendar, v postelji je bila drobna da nikoli tega, s tistimi črnimi lasmi, ki so ji obrobljali lice kakor oblak...« Postavila je copate na tla in položila haljo spet čez naslanjač. »Pa ščetke, ste jih videli?« Potegnila me je k toaletni mizi. »Evo jih; odkar jih ona več ne rabi, se jih ni nihče dotaknil. Jaz sem ji zvečer ščetka^a lase. ,Daj, pridi semkaj, Danny, ti moja živa ščetka!' mi je rekala; pa sem se vstopila za njo, ob ta stolček, in sem jo ščetkala, časih kar po dvajset minut zaporedoma. Šele pred nekaj leti jih je začela nositi kratice; prej, ko se je omožila, ao ji segali do pasu. Takrat ji jih je ščetkal gospod de Winter. Kolikokrat sem stopila v to sobo in ga našla brez suknjiča, z dvema ščetkama v rokah. ,Močneje, Maks, močneje!' je klicala in se smejala, in on jo je ščetkal, kar so mu dale moči. Naprav-ljala sta se za večerjo; hiša je bila polna povabljencev. »Na, saj vidiš, da je že pozno!1 je rekel gospod de Winter, tudi sam nasmejan, in mi vrgel ščetki. Tiste čase je bil zmerom dobre volje, zmerom mu je bila šala na jeziku.« Pomolčala je, ne da bi vzela roko z mojega komolca. »VSi so jo oštevali, ko si jo ostrigi a lase,« je nadaljevala, »a kaj je bilo nji za to? ,To je samo je, da so bili kratki lasje za jahanje in jadranje mnogo pripravnejši. Slaven slikar jo je naslikal n,i konju, veste? Slika je bila razstavljena v akademiji. Je niste nikoli videli?« Odkimala sem. »Na ... Ne.« »Kolikor sem slišala, je zbudila njena slika ti?to leto največ pozornosti, toda gospodu de Winterju ni bila všeč, zato je ni marala v Manderlev, Zdi ao mi, da se mu je zdela premalo lepa . . . Hočete videti njene obleke?« Ne da bi počakala odgovora, me je potegnila v predsobje in zaporedoma odprla omare. »Tudi kožuhe hranim tu,« je dejala, i Molji se še niso pokazali in ne verjamem, da bi jih kdaj pokv rili. Potipajte to kuno. Bila je božično darilo gospoda de Winterja; vedela sem, koliko je atllm, a zdaj se več ne spominjam. Tale činčiljasti ogrtač je navadno nosila zvečer. Kadar je bilo hladno, si ga je vrgla okrog ramen. In v tej omari so večerne obleke .. . oh, kaj ste jo odprli ? Vidim, da ni dobro zaprta... Gospod de Winter jo je zaio rad gledal v srebrni obleki. A nosila je lahko vse; ni je bilo barve, ki se ji ne bi bila podajala. V tejle žametni je bila sijajna. Dajte, potipajte površino; kako jo mehka, kaj? In parfum je še vedno močan. Človek bi skoraj rekel, da jo je pravkar odložila. Jaz sem vselej vedela, kadar je bila pred menoj v kaki sobi: njen parfum je ostajal za njo kakor brazda za ladjo. In v tem predalniku, je njeno perilo. Tegale, iz rožnate svile, ni nikoli oblekla ... Ko je umrla, jo imela na sebi samo jopico in mornarske hlače. Še to je voda strgala z nje. Ničesar ni več imela, ko meni mar, nikomur drugemu.1 je odgovarjala. Res so jo po tolikih tednih našli.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Pran Jeran — Za inseratni del lista: L ju bom ir Volčič — Vsi v Ljubljani