Uredništvo: Sehillerjeva cesta Stev. 3, dvorišču, L nadstropje. * • Nekopisi se ne vračajo. * * Liet izhaja vsak dan razun ne-, delj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'bO mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno . . K 28'— za vse drage dežele i. Ameriko E 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. St. 203. Telefonska Številka 65. Celje, v sreda, 7. septembra 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Slovenskim starišem! V idealnem stremljenju, preskrbeti otrokom svojim srečno bodočnost ter jih vzgojiti za družbo in narod, v tem stremljenju pač tekmujejo vsi med sabo, najsi bi bili bogataši ali ubožci. Saj se gre tu za nado njihovo, za srečo njihovih otrok, pri kateri ne poznajo meja požrtvovalnosti in se ne boje niti zasledovani! Brezuspešne pa so skagaj vedno žrtve tam, kjer se vzgojuje mladina v tujem jeziku. Pri poučevanju je mogoč uspeh samo tedaj, če se vrši poduk v domačem, to je v materinskem jeziku. 2al, da je še veliko število onih staršev, ki mislijo, da se otrok v nemški šoli več nauči kot v slovenski in ki pošiljajo otroke svoje v ponemčevalnice. Slovenci, poučujte te zapeljane stariše in odprite jim oči! Volilcem teharske občine! Dne 14. in 15. septembra 1910 se vrše volitve v občinski zastop naše občine. Tretji tazred voli v sredo 14. septembra od 7. ure zjutraj do 12. ure dopoldne. Drugi razred voli isti dan od 4. ure popoldne do 6. ure zvečer in prvi razred dne 15. septembra od 9. do 10. ure dopoldne. Volilci! Dve stranki se potegujete za zmago; na eni strani Štorjanci, vsi nemškutarji in štajerčijanci, na drugi strani pa mi združeni slovenski kmetje, hišni posestniki in obrtniki. Štorjanci in njihovi kimavci hočejo imeti občinski urad v Štorah, da bi vsi občani morali hoditi v Štore, kadar kaj potrebujejo pri občini; ako se jim pa to ne posreči, hočejo imeti svojo občino. Vam Teharčanom bi pustili oglodano kost. Vam, slovenskim kmetom, bi gospodarili tovarniški uradniki, ki niso niti naši domačini in sploh o naših kmečkih potrebah ničesar ne vedo. Bodite prepričani, da slovenskemu kmetu lahko pomaga le slovenski kmet in da še nikoli in nikjer niso pomagali in koristili nemški fabriški uradniki slovenskemu kmetu. Tovarniški uradniki morajo skrbeti za tovar-»iško, ne za občinsko korist. — Slovenski kmetje na Teharjih bi radi imeli svoio pošto na Teharjih, a od štorovske tovarne odvisen odbor se ni potegoval za njo. Svojo šulferajnsko šolo so že naložili občini, ker so dosegli, da je postala javna šola. Se skrbi na ta način za občino? Kako korist pa imamo mi od te šole? Delavci, ravno tako bi se naj občini godilo, kakor vam v konzumnem društvu. Ustanovilo se je za vas, vi ste plačali deleže; vi bi morali imeti prvo besedo; sedaj jo pa imajo vaši predstojniki in tovarniški uradniki. Mr smo si postavili kot- kandidate same dobre in poštene može, ki jim bo kot našim domačinom res mar za naš blagor,ki niso danes tu, jutri tam, ki niso med nami zrasli, z nami in med nami živijo in ostati hočejo. Slovenski kmetje, pojdite vsi složno na volišče in volite kot en mož v občinski odbor sporazumno postavljene slovenske kandidate! Nikdo ne sme ostati doma, vsak naj stori svojo dolžnost in zmaga bo naša. Štorjancem in vsem onim, ki zaradi zaslužka, ki ga tam imajo, tudi svojega lastnega prepričanja več nimajo, moramo dati nauk, da se od njih ne pustimo več komandirati. Naš denar in naši žulji niso za to, da bi se podpirali nemški zavodi, kakor so Siidmark in Schulverein, in da bi se v našem odboru tako delalo, kakor ti društvi hočete. Volilci, ako želie mir v občini, ako želite lepo in redno gospodarstvo, ako hočete ostati gospodarji na svoji zemlji, ako nočete, da bi se z občinskim .denarjem zidale še nove nemške šole, ako hočete, da bi ostala vaša občina cela — pridite vsi na volišče in volite slovenske može! Vsak zaveden mož z izkaznico in glasovnico na volišče! Slovenski volilni odbor. Politični odsevi. Odpoved nemškonacijonalnega zbora v Celovcu. — Zelje in načrti slov. klerikalcev glede Ljubljane. — Kdo je povzročil belgrajske demonstracije proti črnogorskemu kralju? Včeraj je imelo na Dunaju predsedstvo Nem-škonacijonalne zveze v parlamentu sejo, na kateri se je imel določiti program nemškonac. zboru v Celovcu. Ta zbor je svoj čas predlagal celovški poslanec Dobernik in so ga v nemških naprednih krogih z velikim hruščem pozdravili. Na njem bi se imelo nemški narod navdušiti za nadaljno politiko sovražnosti in nestrpnosti proti Slovanom, posebej pa še proti nam Slovencem. Cas se je zdel nemškim naci- jonalcem ugoden: še nikdar ni vlada s pomočjo naših domačih črnih izdajalcev tako pritiskala na Slovence kot baš sedaj. In nemški nacijonalci so hoteli Bienerthu pokazati, da sme pri tej svoji politiki popolnoma računiti na pomoč njihovih »edinih« in mogočnih vrst! Pa došlo je drugače! K. H. Wolf in njegovi radikalni tovariši cenijo višje koristi svoje frakcije ko one celega nemškonacijonalnega tabora! Zadnje dni se je namreč v nemški vrstah poostril prepir za nem. ministra rojaka; nemški radikalci dasi najmanša skupina v nemškonac. zvezi (13 mož), bi radi imeli za ministra svojega somišljenika posl. Pacherja, čemur pa se protivijo nemški naprednjaki in agrarci. Ta prepir je dobil zadnje dni izvanredno oster značaj, tako oster, da se je predsedstvo nemškonac. zveze odlgčilo odpovedati celovški shod. Ta odpoved znači veliko blamažo naših najhujših nasprotnikov; menimo, da bode začel celo Bienerth premišljevati o moči in edinosti svojih najboljših podpornikov. * Sedaj, ko se je polegel prvi vihar razburjenja nad Hribarjevo nepotrditvijo, so začeli Nemci kakor klerikalci sami pripovedovati, zakaj je padel Hribar. Klerikalci so docela pozabili svoje lepe fraze o ščitenju občinske avtonomije ljubljanske. Še pred tremi dnevi je zatrjeval dr. Žlindra v »Unionki«, da se je zavzel pri vladi za avtonomijo, a predvčerajšnjim ga je že »popravil« »Slovenec«, rekoč, da se deželni odbor ne bo zavzel za »dosedanji obč .svet«. Iz stvarnega vprašanja skušajo klerikalci napraviti osebno. — Sinoči že zasramuje »Slovenec« Hribarja, da je odžupanil — in stavimo, da bodo klerikalci kmalu tudi odkritosrčno priznali, da so intrigirali z Nemci vred tako dolgo, da je padel Hribar, bil raz-puščen občinski svet in ije došlo do vladnega komisarja v Ljubljani, ki bode pripravljal teren za nove občinske volitve, ki se imajo že vršiti po novem volilnem redu. Iz Dunaja poročajo današnji jutranji listi, da se bodo klerikalci na vse moči trudili doseči sankcijo novega proporcionalnega volilnega reda še pred volitvami v ljubljanski občinski svet. Ce bi se volitve vršile po tem, bi bilo lahko izvoljenih, kakor pravijo nemški listi iz klerikalnih virov, štiri do pet Nemcev, tri do pet socijalistov, 16—18 klerikalcev in 17—22 slov. naprednjakov. Seveda so to le pobožne želje. — Nemški listi pravijo, da bi se v takem slučaju moral voliti za župana — kompromisni kandidat. Sedaj se torej jasno vid}, kam merijo zadnje vladne represalije v Ljubljani. • Zanimiv dogodek sporočajo srbski listi iz Bel-grada. Dne 28. avg., na dan proglašenja knjaza Ni- kola za kralja, so igrali v belgrajskem narodnem gledališču Nikolovo »Balkansko carico«. Med predstavo je došlo, kakor smo že poročali, do žvižganja in grobih žalitev kralja Nikole, kateri so se nadaljevale tudi na ulici. Policija je demonstrante odvedla in upeljala preiskavo, katera je imela prav zanimiv uspeh. Izkazalo se je namreč, da je te demonstracije aranžiral uradnik avstro-ogerskega poslanstva v Belgradu, dr. Wildner. Ta rezultat jasno kaže stremljenje avstr. diplomacije, da bi se Srbija in Črna gora nikoli ne pobotali: na eni strani slavospevi Nikoli — na drugi pa hujskanje belgrajskega prebivalstva proti njemu. Poboj v Vrb ju pr. sodiščem. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem razprava zoper Antona Peska, klerikalnega mladeniča iz Vrbja, ki je 17. jul. Franceta Cokana, vračajočega se s Ciril-Metodove veselice iz Žalca, napadel in mu prizadjal več poškodb z nožem, na kar je Cokan dne 20. julija nmrl. Po zaslišanju prič se je dognalo, da so klerikalni mladeniči naravnost čakali pred Korentovo hišo na udeležence žalske veselice, kajti ustavili so Korenta, ki je prišel prvi ter ga stavili ja odgovor, zakaj ga ni bilo na kler. veselici v Vrbju. Koj na to je prišel Franc Cokan, ki je, zaslišavši krik, hotel pomagati Korentu. Pri tem sta se takoj spopadla s Peskotom. Nobena od zaslišanih prič ni mogla potrditi, da bi bil imel Cokan nož, nasprotno je njegova žena pod prisego izjavila, da on sploh nikdar ni nosil noža seboj. ruvanjem je Cokan naejkrat zakričal, da ga je Peško z nožem zabodel. Peško ga je še dvakrat cinično vprašal, ali to gotovo Ve oziroma ali ima priče. Da bi bil on tudi kako rano dobil, tega niti v misel ni vzel. Pozneje je šele pravil svojim tovarišem, da je Cokan njega sunil z nožem v levo stegno. 0 tej rani pa so rekli zdravniški zvedenci, da je lahko mogoče, da si j običajno preiskavo. Toda zagovornik tudi ne more nič za to, če bode vsled tega današnja razprava izvanredno dolga, ker se stvar mora natančneje razpravljati, kakor če bi bila redna preiskava pripravila potrebne podatke. Državnega pravdnika namestnik dr. Bračič je seveda mislil, da mora nekaj nasprotnega predlagati in zagovarjati, ker je državni pravdnik, če tudi je bil prepričan, da se je vrezal. Povdarjal je zato stališče, da je stvar tako priprosta, da se lahko razpravlja, četudi obtoženec ni imel prilike se zagovarjati in četudi niti pri razpravi hi bil osebno navzoč. Kljub temu zelo modremu nazoru je zastopnik državnega zagovorništva moral slišati po posvetovanju senata sklep istega, da se razprava ne more vršiti, ker kontumaciranje nezaslišanega obtoženca po zakonu ni pripustno. Pri celjskem državnem pravdništvu je šef temeljit špecijalist in nedosežen strokovnjak, špecijalisti morajo biti toraj tudi namestniki istega. Kdor hoče imeti lep dobitek, naj gre danes zvečer in pa jutri sigurno kegljat na dobitke v Skalno klet. Danes zvečer se začne kegljanje ob osmih, jutri pa kar zjutraj in traja cel dan. Pokažite se, možaki, ki pošiljate »keglom" smrt! V Skalni kleti se bo jutri vsakdo lahko neprisiljeno zabaval ob petju, godbi in drugih razveseljavah. Zato ob 4. pop. v Skalno klet! Veselica bo ob vsakem vremenu, za slučaj slabega vremena v notranjih prostorih! Nikomur ne bo žal, če pride jutri ob 4. uri pop. v Skalno klet in dobi za 50 vin. vstop k veselici „Slov. delavskega podpornega društva", ki je prva jesenska prireditev v Celju. Telovadno društvo »Celjski Sokol" v Celju nujno prosi bratska društva, kakor tudi vse cenj. dame in gospode, ki so dobili v predprodajo vstopnice za Celjski sokolski zlet, da iste nemudoma vrnejo. Celjski Sokol v Celju. III. Narodna zbirka dne 20. sept. 1910. Kot smo že poročali se vrši tudi letos v spomin na padle žrtve v Ljubljani »Narodna zbirka spod-nještajerskih Slovencev". Imena, žal, ne moremo spremeniti: nabrani denar ni namenjen samo v narodne, temveč tudi v dobrodelne in kulturne svrhe. Črez teden dni razpošljemo nabiralne pole in prosimo cc. nabirateljice in nabiratelje, da nam tudi sedaj gredo na roko! Saj je namen, ki ga imamo, idejalen; in želimo, da vsak po svoji moči položi svoj oboi na oltar domovine in nam na ta način pripomore do enako uspelih zbirk, kot ste bili prvi dve. Klub napr. slov. akademikov v Celju. Iz cinkarne v Gaberju nam pišejo, kako nesramno se postopa po dovršenih volitvah z ubogimi že itak čisto izčrpanimi delavci. Pri tem se posebno odlikuje neko ubogo »nemško" člo-veče, ki sliši na ime Rešetar; rojen je baje v leseni bajti nekje pri Crešnjicah. Ta ubogi človek se je na dan volitev celo tako daleč spozabil, da je rekel svojim sotovarišem, koje pozna dobro kot može poštenjake druge vrste kakor je on sam, besede »Nur fest deutsch angreifen". Ker pa njegovi zavedni tovariši niso volili nemčurjev ampak se storili kot pravi možje svojo dolžnost, se to revše sedaj hoče nad njimi znašati in jih v svoji neumnosti šikanirati. Za to nam pa bode pač kmalu pošla potrpežljivost in ukrenili bodemo druge korake, da se temu možiclu primerno posveti. Tudi g. Vinka Holcelna opozarjamo, naj opusti razne neslanosti napram delavcem in tudi agitiranje za presnažno gostilno Lasmance, drugače še tudi njega kaj neprijetnega zadene. — G. rudarskega svetnika pa prosimo najvljudneje, da te šikane, katere se vršijo biez njegove vednosti v interesu vseh delavcev odstrani, kajti kot delavci državnega podjetja bi morali biti pač vsi jednakopravni. ' Prizadeti cinkarnarji. Naprodaj je lepo veleposestvo na Štajerskem z dobroidočo gostilno ob državni cesti med večjim mestom in trgom. — Pojasnila daje potov, učit. Ciril Metodove družbe gosp. Ivan Prekoršek v Celju. Iz Mozirja. Velika veselica C.-M. podružnice v Mozirju s sodelovanjem sokolskih in pevskih društev se vrši 8. IX. 1910 ob 3. uri popoldan na lepem Miklavčevem vrtu in dvorišču po sledečem vsporedu: 1. Pozdrav gostov. 2. Govor učitelja družbe CMD, g. Ivana Prekoršeka. 3. Nastop soštanjskega sokolskega naraščaja. 4. So-kolska telovadba. 5. Igra »Rdeča Kapica". 6. Ljudska veselica. Ker je zveza z vlaki do Paške vasi ali pa do Rečice na Paki jako ugodna, nadejamo se prav mnogobrojne udeležbe. Umrl je v Kaniži pri Jareniui posestnik Ivan Zupanič, star 78 let. Telefonična zveza Špilfeld - Ljutomer bo koncem oktobra ali začetkom novembra gotova. Razpisano je mesto defin. učitelja v Središču. Šestrazrednica, 2. plačilni razred. Prošnje do 25. avg. na krajni šolski svet v Središču. V Št. Iljn bodo jutri slovesno otvorili klerikalni društveni dom. Iz Ljubljane bode vozil posebni vlak v Št. Ilj. Mariborski nemškonacij. visokošolci prirede s pomočjo mariborskih in grafikih pretepačev jutri ob jednem protestni zlet v Št. Ilj. Umrl je včeraj zjutraj v ormoški bolnišnici Jakob Košak, bivši kaplan pri Veliki Nedelji. Pokojnik je bil rodom Ljubljančan. Pobrala ga sušica. Iz Žetal. Po dolgem odmoru si je dovolil naš dični potovalni učitelj g. Pirstinger zopet malo šale z našimi nkaželjnimi posestniki. Dal je namreč oznaniti v nedeljo 4. t. m. po rani maši, da pride danes v pondeljek ob 10. uri dopoldne v Žetale in da bo predaVai o vino- in sadjereji. — Zbralo se je res nekaj mož ob določenem času v gostilni g. Berlizga, a prešla je deseta, enajsta in celo dvanajsta ura, a koga — ni bilo — gosp. Pirstingerja! Možje so godrnjali in vpraševali drug drugega, "kaj naj to pomeni, in ali je dovoljeno možu, ki je od naših žuljev plačan, da se iz nas norčuje. *Mar misli g. Pirstinger, da imajo naši kmetje toli časa na razpolago, da se jih lahko za nos vodi kakor njemu drago?! Ali bi ne bilo bolj umestno, da bi se predavanja na , kmetih vršila ob nedeljah in praznikih, da bi se ljudstvo, ki pride k maši iri po raznih opravilih v Žetale, lahko udeležilo predavanj? — A kaj je g. Pirstingerju na tem, ali ga pride kdo poslušat, ali ne, samo, da so kilometri na papirju! Ob nedeljah in praznikih pa je na Slatini bolj »luštno"!? Kaj ne, g. Pirstinger? Iz Vidma ob Savi. Minulo nedeljo se je opazilo, da tudi pri nas ni vse tako črno in zaspano, kakor se navadno misli, če se omenja naš kraj. Narodni Videmčani so namreč priredili ob obali Save v prid Sokolskemu domu v Krškem ljudsko veselico, h kateri so povabili razna sosedna sokolska društva. Prireditev je uspela — kljub vsem zaprekam in težkočam — nad vse pričakovanje dobro, in to v vsakem ozira. Duša vsemu je bil seveda vrli narodnjak in navdušeni borilec za sokolske ideje g. R. Arnšek, ki tiči radi teh »veleizdajalskih" lastnosti j nasprotnikom že davno v želodcu. Ni se ustrašil nobenih ovir, katere so mu stavili gotovi germanski (?) ljudje na Vidmu, temveč prijel je odločno za delo in s tem vspodbudil tudi druge, tako da se je pripravilo vse kar je bilo potrebno, da se dostojno sprejme čile sokolske bojevnike. Ko smo vidli vse to, smo mirno pričakovali nedelje, .kajti upali smo, da je uspeh gotov. In nismo se varali! Prihiteli so gostje in Sokoli od vseh slranij, vrla sokolska društva iz Krškega, Brežic in Rajhen burga so telovadila, da je še lajik občudoval samozavesten nastop in precizno izvajanje vaj. Ko vidimo te čvrste postave, te jeklene mišice, nam nehote pride na misel, da v tako zdravem telesu mora bivati i zdrava duša! Prišle so tudi dične krške sokolice, katere je nepotrebno hvaliti, ker so po svojih nastopih itak dobro znane. Med gledalci pa smo opazili nekaj prav veselega, a nekaj tudi žalostnega. Vesel je bil pojav, da so tvorili pretežno večino gledalcev kmečke tantje in dekleta, ki se niso ustrašili hudih kazni j, s katerimi so jim grozili dobro (boljše : slabo) znani elementi; žalostno pa je bilo to, da ljudstvo še ne zna v polni meri ceniti takih sokolskih prireditev. Temu bi bilo seveda samo pomoči s tem, da bi se tudi pri nas na Vidmu bolj pogostokrat kaj enakega priredilo. Po telovadbi je bila prosta zabava, srečolov, ples itd. tJspeh je bil tukaj velepovoljen. Glavnih zaslug za to so si stekle narodne videmske dame, med katerimi sta si gospa Marica Kruharjeva in g. Piškurjeva pridobili vsled svojega neumornega dela častna mesta. Enako mora pohvaliti vsak požrtvovalnost gospice Arnšekove, Runovčeve in Švigljeve, kakor sploh vseh gospa in gospodičen, ki so skrbele za to, da se je vsem gostom pokazalo, da so nam mili In dragi I — Videmčani pa smo ponosni na vspeh prve naše sokolske slavnosti. 1] 9.4 Maribor na „pipčrTraj! Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo slovenske ormoške okoliške šole izreka tem potom naj iskrene jšo zahvalo vsem tistim, ki so na kteri koli način pripomogli do tega, da je šolarska slavnost v spomin stoletnice rojstva pesnika - rojaka Stanka Vraza dne 28. avgusta t. 1. tako lepo uspela. V prvi vrsti se zahvaljuje slavni ormoški čitalnici in nje predsedniku gospodu dr. Sernecu, ker je ona vse stroške za slavnost pokrila in pogoščenje otrok in starišev prevzela, potem gospodu naduitelju Antonu Ko-siju v Središču, ki nam je prepustil slavnostno igro in pesmi za slavnost ter nam je tudi drugače šel pri prireditvi na roko, slavnemu zgodovinskemu društvu v Mariboru za prepustitev Stanko Vrazove podobe, častitim šolskim sestram v Mariboru za prepustitev kostumov, deželnosodnemu svetniku g. dr. Preskerju, ker nam je šel vsestransko na roko, g. profesorju Trstenjaku iz Zagreba, ker je naučil dečka - igralca hrvatske uloge, nadalje vsem častitim ormoškim gospem in gospodičnam, ki so pod vodstvom gospe dr. Kristanove, gospe Pernatove In gospe Rosinove imele s šivanjem kostumov in po-goščenjem otrok obilo posla, gospodu učitelju Se-rajniku za vodstvo pevskih zborov in vsemu ostalemu učiteljstvu za vztrajno sodelovanje. Razun imenovanih se šolsko vodstvo iskreno zahvaljuje vsem ostalim, ki so ali z denarjem, ali z bidri ali z mlekom k slavnosti prispevali. Ker je pa teh blagih prijateljev in podpornikov naše šole glasom nabiralnih pol čez 100, ni mogoče, da bi vse imenoma navedli. Hvala tudi vsem staršem m prijateljem naše šole, da so se slavnosti v tako mnogobrojnem številu vdeležili. Vsem iskrena, prisrčna hvala! šolsko vodsvo Ormož - okolica, dne 4. septembra 1910. Josip Rajšp, nadučitelj. Druge slov. dežele. »Velesrbske demonstracije v Splitu". Pod tem naslovom včerajšnji »Slovenec" pomaga vladi pri njeni gonji zoper dalmatinske Srbe, opravljajoč Nastičev posel. Vlada bo klerikalcem to kvitirala s tem, da se bo volilo v ljubljanski občinski svet že po novem vol. redu. Kolesarska slavnost v Gorici je, kakor se od tam poroča, prepovedana. Vlada se je torej udala pritisku Lahov, laške pocestne mularije. Pa pride čas, ko bodo vlada in Lahi prav ponižni — in mogočno bo odmeval po goriških ulicah slovenski pohod. Tak je gospodarski razvoj , in taka je bodočnost Gorice. Žnpan —"povzročitelj in vodja demonstracij. Današnji jutranji »Slov. Narod'* poroča iz Trsta: »Izmed izgrednikov, ki so v nedeljo deme-lirali kavarno »Minervo" in razne slovanske denarne zavode, so jih danes aretirali 13. Areto-vanci so večinoma srednješolski dijaki iz najboljših mestnih italijanskih rodbin. V nedeljo so med demonstranti povsodi videli mestnega župana dr. Valeria in zatrjevalo se je, da je bil župan med demonstranti zategadelj, da je nanje pomirjevalno vplival. V resnici pa je bil med izgredniki s tem namenom, da jih je hujskal in vspodbadal. Državna policija je pro!i županu dr. Valeriu zbrala tako. obtežilen materijal, da je proti njemu podala ovadbo, da je on uprizoril demonstracije ter vodil izgrednike. Po mestu se govori, da namerava vlada z ozirom na to dejstvo mestni občinski svet razpustiti." »Banca popolare triestina." Izredni občni zbor »Bance popolare triestine" se vrši dne 19. septembra. Na tem občnem zboru se baje namerava predlagati, naj banka likvidira. Za saniranje banke se baje zanimajo „Union"-banka, »Anglo"-banka in kreditni zavodi. Obsojeni Hladnik je, kakor se poroča iz Ljubljane predvčerajšnjim nastopil svojo kazen. Državni pravdnik je umaknil tozadevni vzklic zaradi prenizko odmerjene kazni. Ker si je Hladnik izbral tudi samoten zapor, kar mu skrajša ječo, bo pred potekom sedmih mesečev zapustil ječo. Društvene vesti. C. M. podružnica za Št. Pavel pri Preboldu in okolico ima v nedeljo, dne 18. septembra popoldni po božji službi v prostorih g. Franca Vedenika svoj 2. letni občni zbor z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo predsednika o delovanju podružnice v prvem opravilnem letu. 2. Poročilo tajnikovo. Poročilo blagajnikovo o dohodkih in stroških. 4. Volitev novega odbora. Vse prejšnje ude in druge prijatelje prekoristne slovenske šolske družbe vljudno vabi k pristopu in obilni udeležbi odbor. Zavratni umor! ' Mož zaklal svojo ženo? (Izpred ljubljanske porote.) Ljubljana, 6. septembra. Danes se nadaljuje zasliševanje prič. Zaslišijo se delavci, tovariši obtoženca. Pripovedujejo, kako se je Martinjak obnašal tisto jutro po umoru svoje žene, ko je nekoliko vinjen in prenočen prišel ob 6. uri zjutraj kot navadno na delo ob železniški progi. Delal se je, kot bi se prav nič ne zgodilo. Na vprašanje tovarišev, kako se je kaj s svojo ženo zabaval, se je surovo zasmejal ter glede spolne združitve rabil izraze, vsled katerih se je sodni senat čutil pri-moranega javnost izključiti, ko je bila dotična priča zaslišana. Jedel je kruh in klobaso ter rabil nož, ki pa je, še predno so prišli orožniki, neznano kam izginil. Ko se je potem izvedelo, da je žena Martinja-kova umorjena, se je mož zopet surovo izražal, češ, saj je prav, da je hudič crknil. Orožniki kot priče. Za delavci in drugimi pričami so bili zaslišani tudi orožniki radovljiškega okraja. Ti opisujejo podrobnosti, kako so prijeli Martinjaka, ko je delal na železniški progi, kako so potem na njegovem domu iskali po sledovih osumljenca, kjer so res našli na nedeljski obleki krvave znake in kako so konečno zasledovali celo dejanje, iskaje pri tem sled po pravem storilcu. Sum je padel na Martinjaka in kljub vsem drugim protizasledovanjem na njem tudi obtičal. Senzacijo je vzbudila izjava orožniškega straž-moštra Janežiča, ko je opisoval sceno, kako se je obdolženec obnašal v trenutku, ko ga je pripeljal v mrtvašnico pred že raztelešeno truplo umorjenke. Martinjak se je v tem trenutku surovo zasmejal ter dejal: »Hudič, kar si iskal, to si dobil.« Orožnika je ta surovost na takem mestu kar pretresla in ga je trdo vprašal: »Saj ste vi storHec?«, nakar je Martinjak odgovoril: »E, kam hudič vse zapelje.« Orož-niška preiskava na licu mesta je dognala, da je obtožencev zagovor glede sestanka v gozdiču pri Jesenicah neutemeljen. Kakor smo že poročali, Martinjak trdi, da je v nedeljo zvečer po odhodu iz Kriv-čeve gostilne s svojo ženo v poleg ceste ležeči gozdiček, ter se tam pod neko smreko telesno združil s svojo ženo, nakar sta oba zaspala. Ko je orožnik Martinjaku ukazal, naj se mu pokaže dotični kraj, je tisti kazal več mest in šele na ugovor orožnikov se je konečno odločil za mesto pod neko smreko. Toda to je bilo jako ponesrečeno izbrano mesto, kajti bas tam je bilo mokro, vsled človeškega blata tako po-nesnaženo, da je kar izključeno, da bi človek po noči mogel to mesto najti, ne da bi si ponesnažil obleko, če bi se spravil v položaj, kot ga obtoženec opisuje. S tem dokazom pa, namreč, da obtoženec sploh ni bil na tem mestu, je ovržen tudi ves njegov nadaljni zagovor. Popoldanska razprava. Ob pol 1. uri prekinjena razprava se je ob 4. uri popoldne nadaljevala. Zasliši se še preostanek prič, katerih je bilo za ta dan klicanih 27. Te priče izpo-vedo večinoma o značaju in razmerju med ločenima zakonskima. Veselost je zbud'la izpoved dozdevne ljubice Martinjakove, ki je pod prisego izpovedala, da ni imela z obtožencem prav nobenega resnega razmerja. Prečita se njena in njegova korespondenca. Na vprašanje predsednikovo, kje je priča dobila tako umetno štilizirane izraze, priča odgovori, da si je pismo prepisala iz knjige. (Splošna veselost.) Ob 6. uri zvečer je bilo zasliševanje prič ter dokazovanje sploh zaključeno. Usodepolno vprašanje. Predsednik stavi porotnikom sledeče glavno in edino vprašanje. »Ali je obtoženec France Martinjak kriv, da je dne 3. julija pred polnočjo v Mostah zoper svojo ženo, z namenom jo usmrtiti, s tem, da jo ie sunil z nožem v desno stran in zasedljivo tako ravnal, da je vsled tega nastopila smrt?« Državni pravdnik dr. Pajnič je bil to pot proti svoji navadi izredno obziren. Pravzaprav sta pa bila on in zagovornik presenečena. Računala sta namreč, da se obravnava, kakor je bilo prvotno določeno, še le v sredo t. j. tretji dan zaključi. Predsednik pa jima je račun pre-strigel ter sklenil obravnavo že danes zaključiti. Na to ni bil pripravljen ne drž. pravdnik, ne zagovornik. Dr. Pajnič prizna, da so popoldanske priče v svojem prepričanju o krivdi obtoženca malo predaleč zašle. Nasprotno pa smatra vse indicije kot nepobitne dokaze za obtoženčevo krivdo. Martinjakovo ravnanje označi kot surovost prve vrste. Zagovornik dr. Stare si je vkljub temu, da na presenečenje ni bil pripravljen, prizadejal, kar si je mogel, v zagovor svojega klijenta. Skušal je porotnike prepričati, da ni razprava podala nobenih dejanjskih dokazov, da bi bil kdo drugi zakrivil hudodelstvo. »Kdor more trditi, da je obtoženec kriv, naj vzame na svojo vest.« Krivdorek porotnikov. Po polurnem posvetovanju se porotniki vrnejo v dvorano. Prvomestnik g. Slanč razglasi izrek porotnikov — v dvorani vlada grobna tišina —: na stavljeno jim vprašanje so porotniki odgovorili enoglasno: da. Državni pravdnik predlaga kratko kaznitev po § 136. k. z. Zagovornik prosi za milostno sodbo. Obtoženec izjavi, da nima ničesar pripomniti. Smrt na vešala. Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik obsodbo: Martinjak se obsodi na kazen smrti na ve- šalih. Po dvorani so zašumeli vzkliki presenečenja. »Kakor je božja volja«. Ko predsednik prečita vničujočo obsodbo, je obsojenec — prvič med celo razpravo nekoliko s potrtim glasom — izrekel: »Kakor je božja volja«. In s tem je bila ta zakonska tragedija ob 9. uri končana. Hmelj. XIV. poročilo Južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu z dne 7. 9. t. 1. o obiranje hmelja in o njega kupčiji v Savinjski dolini. Vsled deževnega vremena se bode obiranje, katero se bliža koncu, za nekaj dni zavleklo. Kakor drugod, trpi tudi pri nas hmelj po neugodnosti vremena. Kupčija je nepretrgoma živahna in cene rastoče. Za prirna se danes plačuje od 120—130 K za 50 kg. — Društveno vodstvo. . M;s*isH6 j .rfttWdtt«lJfrcJ M'* Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. PRAŠKE KONFERENCE. Praga, 7. septembra. »Bohemia« poroča, da bode zastopal vlado pri konferencah v Pragi namestnik grof Coudenhove. Ni pa izključeno, da se teh nemško - čeških konferenc v zadevi delazmožnosti češkega deželnega zbora udeleži tudi ministerski predsednik Bienerth sam. Dež. odbornika Eppinger in Škarda ter dež. glavar Lobkovic bodo takoj po svoji vrnitvi iz Dunaja ukrenili vse potrebne pripra-ve za sporazumne konference v Pragi. Udeležili se je bodo vse deželnozborske stranke. Veleposestniki se sicer za sedaj ne bodo udeležili konferenc, gotovo pa je, da bodo akcijo za delazmožnost po najboljših močeh podpirali. POVODNJI NA MORAVSKEM. Brno, 7. septembra. Vseld povodnji se je porušilo danes zjutraj v Kunovicah pri Ogerskem Gradišču 100 hiš. Tudi več ljudi se je najbrž ponesrečilo, vendar pa še to ni dognano. Na železnicah Kunovice Ogrska Ostra in Kunovice-Ogersko Gradišče je promet pretrgan, ker je železnični jez predrt. V Ostri se je podrlo 14 hiš; jedno predmestje Ogerskega Broda je še vedno v nevarnosti. PARIŠKI OBČINSKI SVETOVALCI V PRAGI. Praga, 7. septembra. Danes je došlo v Prago odposlanstvo pariškega občinskega sveta, katero se je doslej mudilo na Dunaju. Na kolodvoru ga je je sprejel župan Groš in francoski konzul. Obisk je oficijelen. EUHARISTlCEN KONGRES V MONTREALU. Montreal, 7. septembra. Euharistični kongres se je tu otvoril z največjim duhovniškim shodom, kar ga je videla Amerika. Kardinal Vanutelli je izjavil, da se bodo odslej vršili ti kongresi enkrat v Evropi, potem pa zopet enkrat izven Evrope. BOJI Z DRUZi. Carigrad, 7. septembra. Po nekem poročilu iz Damaska se je vršil sinoči spopad turških vojakov s 50 mož broječim oddelkom Druzov. 20 Druzov je bilo ubitih, ostale so pa ujeli. 8 turških vojakov je ranjenih. VENIZELOS ZOPET NA KRETI. Atene, 7. septembra. Venizelos se je vrnil s svojega potovanja po Evropi y Kaneo na Kreti. Sed:ij bo odložil predsedstvo krečanske vlade in dal Kre-čanom nasvet, naj sestavijo mešano vlado, katero bode po svojih močeh podpiral. ZADAVIL BABICO IN VNUKINJO. Pečuh, 7. septembra. Kočijaž Mesaroš je zadavil včeraj pozno zvečer 151etno Terezijo Miiller in njeno 751etno babico. Zahteval je bojda od dekleta kruh, a to ga je tako odpravilo, da je z jeze zadavil njo in babico. Po svetu. Sneg v Šici. Včeraj in predvčerajšnjim je po vsi Švici padel visok sneg. Po nekaterih krajih leži visoko po 25 centimetrov. Sezona je mahoma končala in tujci zapuščajo zapored letovišča. v Ruski vohun na socijalno-demokratskem kongresu. Londonski korespondent „Daily Maila" javlja, da se je udeležil tajnih posvetovanj na mednarodnem socijalno-demokratskem kongresu v Kodanju tudi neki ruski vohun. Šele koncem seje so ga spoznali in ga iztirali iz dvorane. v Potni listi na Srbskem zopet v veljavi. Srbska vlada je, kakor znano, odpravila potne liste nasproti vsem državam. Sedaj jih je začasno zopet uvedla in sicer z ozirom na kolsro, da more kontrolirati, kateri potniki prihajajo iz krajev, okuženih od kolere. v Orožnik — morilec. Iz Zadra poročajo. V Imotski je orožnik Tišma srečal več lovcev, ki jih je ustavil, da mu pokažejo orožne liste. Dasi so imeli vsi lovci orožne liste, vendar je enemu izmed njih vzel puško in jo vrgel ob tla, da se je zlomila. Lovec je ostal miren in se je napotil k orožniški vojašnici. Orožnik je hitel za njim, ga došel pred vojašnico ter mu zabodel bajonet v trebuh. Lovec je bil na mestu mrtev. Orožnika so prijeli. 13 755 čeških otrok se je uradno naštelo na Dunaju. In za vse te tisoče otrok ne zdržuje niti država niti dežela ene češke šole. Angleška misija v Belgradu. Dne 1.1, m. je kralj Peter sprejel v slavnostni avdijenci angleško misijo pod vodstvom lorda Robertsa, ki je prišla notificirat nastop vlade kralja Jurja V. Tržne cene. Dunaj, 6. sept. Borza za kmetijske pridelke. Ker inozemska poročila niso prinesla ničesar novega, ni bil promet nič kaj živahen, pri čemur se tendenca ni spremenila. Cene so se držale na včerajšnji višini. Ječmen je bil trden. Budimpešta, 6. sept. Žitna borza. Pšenica za oktober K 10'13, pšenica za april K 10'37, rž za oktober K 7 38, rž za april K 7'72, oves za oktober K 8'20, oves za april K 8'40, koruz^ za maj K 5'80. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 40 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu nespremenjena, oves trden, ostalo se drži, termini tudi. Vreme oblačno in hladno. Trst, 6. sept. Sladkor. Centrifueal piljfe prompt K 401/2 do K 413/4 za dobavo IČ 33 do K 333/4. Tendenca mirna. Praga, 6. sept. Sladkor. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'45. Tendenca: stalna, /reme deževno. Budimpešta, 6. sept. Svinjski sejm Ogrske stare težke 145—146, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 156—160 v kilogram. Zaloga 37.090 komadov. Budimpešta, 6. sept. Mast. Svinjska mast 169, namizna slanina 141. Listuica uredništva. Št. Pavel pri Preboldu: „Zahvale" zaradi prevelike obširnosti nismo mogli že danes priobčiti. Pride prihodnjič. Hvala in pozdrave! Nova hiša % na Spodnjem Štajerskem se takoj proda za 22.000 kron. — Več se izve v upravništvu „Narodnega Dnevnika". 617 5-1 učenec dobro izšolan, krepak, poštenih staršev, se sprejme v trgovini mešanega blaga L. Schuventner na Vranskem. 818 — ---------------- |f se kupijo najcenejši in naj-boljši čevlji ? Pn. Štefan Strašeku v Celju m v Kovaški ulici! Zaostali letni čevlji, posebno sandali, damski pariški in platneni čevlji v vseh barvah se prodajo globoko pod pravo ceno. 504 10-5 Dijaki ali gospodične se sprejmejo na stanovanje in hrano pri bivši učiteljici v Gosposki ulici št. 30 proti zmerni ceni. Strogo nadzorstvo. Zračna soba, veliko dvorišče in vrt kot igrališče. Natančneje pove upravništvo tega lista. 495 3-3 gozdov v Socki, kateri so bili prej lastnina grajščine Zalog. Isti se bodo potom parcelacije razprodajali po posameznih kosih na licu mesta (v Brezovem grabnu) v pondeljek 12. in in četrtek 15. septembra ob 8. uri zjutraj. 473 - 2 Žlindra I i Kdor takoj kupi dobi še poseben popust! zajamčena po najvišji ceni dobi se samo pri AGRO - MERKUR-ju v Ljubljani in Trstu. Dobe se tudi vsa druga gnojila. si I i V najem se da ali tudi proda radi smrti dobro vpeljana gostilna in trgovina blizn železnice ob glavni cesti, zraven dveh covarn. Ima lep vrt, žganjetoč in prodajo tobaka. Natančneje se poizve pri gosp. Ivanu Sulčič, Zidanmost, Štajersko. 509 10-3 Kupujemo večjo množino grozdja za proizvajanje vinskega soka. Samo dobre vrste, pre3ypm beli muškatelec. Ponndbe je poslati na Vyd#oiN> tov. hranil, Praga VIII. 508 2-2 Nikdar več ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tndi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 yin„ dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfumerijah. 120 40-30 in modno blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno, Humpo-lec, Češko. Vzorci franko. c H G M C m C M C m J M C H C M C M C ■ C ii m Na debelo I Na drobnoI - Priporoča se edina narodna trgovina galanterijskega, norimberškega in modnega blaga, kakor tudi nagrobnih vencev ter igrač % Celje Priča & Kramar Celje Graška in Krožna ulica. 511 35-2 3 m ) ■ 1 N U H 3 3 H 3 H 3 m 3 M 3 M N I Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celin. Pisalni stroj t vidno pisavo: L. C. SMITH & BROS ima: tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku, tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu. 266 —27 Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevaj« brezplačno razkazovanje stroja! ■-§- Zahtevajte prospekt! 10 letno funkcijsko jamstvo! 1 i DIEHL, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i«. domačega konjaka. PoStne hran. račun St. 54.8 - Telefon St. 48. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju .LASTNI DONI' i Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12 Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure o®o dopoldne. ©e® sprejema hranilne vloge od vsakega, je &lan _ pa n / zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hra- |lffi A f K nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po H """ ® ' / Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavi jen ju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račan © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih ©©©e© Edino narodno Kamnosek podjetje V Celin. PrVa jnžnostajer^a Hatttttosc^a Stavbena in umetna kamnoseška obr* s strojnim t:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnilr ::: kamnov itd. ::t Brušenje, poliranje ln s struganje kamena s troji. indvstrijsKa družba, ^v Kamnoseška in-družba Celje'. 66 gSJ Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih Trst granitov in sijenitoT no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: tavanje napisov t Iste. ;;: