loi aroma.
p LjBaumu. t fttrtet li. maiB na.
Leto iu.

Iiha|a Tsak dmn pop^ldat, UvitMšl ■•đtlfe la praulkt.
•nsoratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p. večji Inserati petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave, reklame, preklici  petit vrsta   3 D;
poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besed? 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
UpraTnlitro „Slov. Naroda" ln Jf arodna tiskani a" Snailova oUca it 5, pritlićno. — Telelan it. 304.
VrftimUtvo „glow. Naroda" laallova »lica it  5, I. aadstropl*
TeUten stav. 34.
Dopis« sprašena la podjrtaaaa ln aadoatao fraakovana« il^R     Rokopisav ts nm   vrafa.   ~W&
W*T Posamezne Stevilke: "VI
w Jugoslaviji  navada dni  75 par, nedelj« 1  O v Inozemstvu na vadite dni 1Ot nedelje 1*25 O
Poštnina pfiažana v gotovini.
„Sloveaskl Narod<( valia v Ljubljani ln po pošti:
V Jugoslaviji:
celoletno naprcj plačan   .   D 120*—
polletno........60*—
3 mesečno ..,.,.    .     30"— I        ......                10 —
V inox.eiiis.lvu:
celoletno......D   215—
poilettio.......   1CS —
3 mcsečno     *   •   ...     •     5-4 ■—
nemcl se gibfliejo, ml miniiemo.
V Monakoverji se je vršila nedavno tega mednarodna konferenca v varstvo narodnostnih manjšin. Na tej konferciici se je razpr_avijalo o pritožbah, ki so jih narodnostne manjšine v raznih državah predložile Zvezi narodov v 2enevi. Na konferenci so bile zastopane razne države in prisotni so bili zastopniki raznih narodov. ki so predložili svoje tožbe v mednarodnem foru v 2e-nevi. Izredno številno so bili pred-vrsem zastopani Nemci. a izostali nišo niti Madžari. Ceškoslovaško je zastopal senator dr. Brabec. Jugoslavija je bila seveda brez zastop-itv A kje so ostali odposlanci naših [ačenih bratov onkraj naših me-}l? Fudi teh ni bilo. Ali se našim ro;a iom v Primorju in na Koroškem g^Xi tako dobro, da nimajo prav no-ber ga povoda se pritoževati proti ner škim in italijanskim nasilstvom? Da, ta vtis mora dobiti zunanji svet, &aj e znano, da je došla Zvezi narodov z jugoslovenske strani samo cna edina pritožba s Koroškega, a Še a ie stilizirana tako splošno, da bo edva mogla služiti kot substrakt za   nednarodno postopanje.
Iz tega ie razvidno, da se z na-:-. Urani ne pripisuje posebne važnosti mednarodni instituciji v var-5tv.» narodnostnih manjšin. če je to upravičeno ali ne, ne borno presoja-ii. aeistvo pa, da so Nemci poslali na :<onferenco moćan štab svojih najl>oljših delavcev na narodno-ob-rarrbnem polju in maso najspretnej-ših političnih agitatorjev dokazuje, da sTemcu ki so znani kot trezni misleći in hladni računani, ipak uva-Žtr - jo velik Domen te mednarodne narrave. Zato bi nemara ne bilo na-pač io, ako bi tuđi mi Slovenci sledili njihovemu vzgledu ter vsai sku-$ali usodo svojih trpeČih rojakov onkraj naših meja olajšati s nritožba-mi na Zvezo narodov. Materijala za tak.^ne tožbe ie vendar več nego dov>lj. S tem seveda še ni rečeno, da } o vsaka pritožba imela uspeh. Naši rotno, pripravljeni moramo biti na *), da bo naš nastop vsaf surva bre^ vidneera uspeha. toda ako bodo nasr tožbe stalae in dosledne, bodo ob ■ oncu koncev vendarle dosegle vsa. delni svoj čili.
Jasno je, da si tuđi Nemci ne obei jo mnogo od institucije, ki je bila oklicana v življenje v varstvo naći >nalnih manjsm, a kljub temu so i- slale svoje zastopnike v Mona-krrvi nemške manišine iz Jugoslavije, fomunije in Češkoslovaške, iz Ma!niedyja in iz Trentina. Vsi ti z'a-Stopniki nemških manjšin so fundirali kot svedoki za to, da so resnični poda!'d, ki so Jih Nemci nanizali    v
svoji pritožbi na Zvezo narodov. Tcda ti sveJoki nišo bili morda samo neme priče, marveč so bili na konferenci zasli^ani o vseh podrob-nostih. Njihove izpovedbe bo izde-lal in predelal komite v varstvo na-cijonalnih rcanišin, sestavil iz njih posebno porečilo in to noročilo pred-ložil novi krnferenci, ki se ima se-stati v Pra^i. Cim to izvesije odobri praška konferenca, se vcs opcral predloži Zvezi narodov, katera ima potem v rokah končno rešitev.
Kako bo Zvcza narodov notem rešcvala te pritožbe, kdo bi to ve-del? Predloženih ii ie Mio sicer že nad 60 pritožb. toda izmed teh še desle ni bila rešena niti ena. Skeptič-nost o uspešnosti tožba na ta mednarodni forum ie torei /a sedai še kolikortoliko urravičena.
Kakor smo že zeoraj omenili. so se udeležili rnonakovske konference tuđi delegati naših Nemcev. Kdo so bili ti delegati, ni moeoče irv deti, kakor tndi tetra ne, na katerih temelj ih so zasnovane njihove prit^ž^e. Ker pa je v statutu Zveze narodov določeno. da ie treba vsako Zvezi došla pritožbo poslati dotični vladi v protiizt'avo. moramo domnevati, da so beogradski \]pć'^ v Ženevo po-slane pritnžbe naših Nemcev dnhro znane. Zato bi nas interesiralo izve-deti. kai ie naša vlada ukrem'la na te nemške tozhe m kakšno iziavo je poslala v Ženevo?
Sumimo, da ie vso stvar položila lepo ad acta in tuđi ni smatrala 7.3. potrebno, da hi se udeležila konference v Monakovem.
To pa ni prav. Ako so naši Nem-cf. ki se v nacionalnom ozira pnč nimajo prtoževati, na poslu, tndi mi ne smemo držati rok navskriž. Zato smo mnenja, da morajo posvečati naše narodno obrambne orsranizacife vso pozornost temu vprašanui. ako ta problem ne naiđe pri vlac^i sami tistega razumevanja. ki bi ga zasluži!.
JAPONSKA SKUŠA POVZROCITI KONFLTKT Z RtTSIJO.
__N©w York, 8. maja (Tzv.) Genov.
pkemu dopisniku >Newyork Hernldac ie Čičerin izjavil, da skuša Japonska iz samostane sibirske republika napraviti drngt> Korejo. V tem slurniu je neizogiben resen konflikt med Rusijo in Japonsko.
NEM§KI KOLONISTI V RUSIJI.
— Moskva, 8. maja (Brpzžično). Iz Odese jivljajo: Sovjetska vlada je nem_ škim kolonistom naknzala v odeški gu-bemiji 60.000 desetin nebbdelane zemlje. Nemški kolonisti iiFtanove tam ob-sežna racijonelno obdelovana gospodarstva, ki naj bi bili vzt>r ru&k'emu kmetu.
Pismo iz Praga.
8. maja.
Sklicanje parlamenta se stalno odlaga vsled dolgega trajanja kon-ferenec v Gcnovi, ali med tem na-raščajoče težkoče v kabinetu in izven \ kab;neta. Minister dr. Mičura je pripravljen odstopiti kot neparlamentarni član vlade, v kn ten* je vztrajal kv^r uradn'k. Udovcem naimanj ne-všcčen. Scdaj rad! preobrata na Slo-vaškem ni ni a opore in zato se od reče delovanju v osrednji vladi. Kdo bo nie^rov naslednik, se ne ve. Pri-poroča se dr. $n->ba-jn, ali lidovci so proti njemu. Polcg tecra bi za dr. Srobarjem stalo samo nekoliko agrarno narodnih pn^lancev. Izbera nasledn'ka dr. Srobnriu v šolskem nvnistrstvu pa b: provzročila tuđi vei'ke težkoče. Tndi min^ter za Javna ćela Tučny hoče od;ti, ker je proti temn, da b' dobila Oil Company nove ugodnosti. Večie vrzeli se ob-čutijo v koaličnih strankah, katerih solidarnost je zrahljana. Opaža se, da ako ni parlamenta, delajo socali-stične skupine »extra-ture«. Pri pro-slavah 1. maja je zairrozil posl. Stfi-brnv (češki soc), da se socialisti združijo z Nemci in da se ta večina postavi proti narodn-m demokratom. »Češke Slovo« pa se je dne 4. t. m. izrekio za uristop naše republike k
i nemško-ruski zvezi.
Socialni demokrati se nahajajo v težki zagati, ki je nastala vsled stavke kovinarjev, ker se je njihov minister Haberman angaž^ral za 15% znižanje mezd, katero pa je večina kovinarjev odkfonila. Mo^lo se je pričakovati, da poda Haberman demis?jo. Ako je ni podal, se je to zgodilo vsled pricakovanja, da se ta stavka ne konca z zmago zahtev, kajti znižanje cen je neizogibna potreba časa in situacije. Čimprej de-lavstvo to spozna, toliko preje na-stopi znižanje cen. Druge neprilike provzroca socra!nim demokratom razmerje do Rusje. Oni so bili, ki so
I silili na shodih in v tisku (dr. Soukup in Stivin), da naj se naša država za-teče k sovjetski Rusiji. To so opustili, ko se je pojavila komunistična stranka. Sedaj pa se boje, da bodo dr. Šmeral in njegovi tovariš! zaje-mali pogum iz nespornih uspehov ruske vlade v Oenovi. Negotovi so, neodločnt in zato tuđi nezanesljivi. Ne moremo si prikriti, da je njihova pozicija skrajno težka, in bati se je, da bodo vse te reci prenesene na parlamentarno tribuno.
Kaj misli dr. Beneš storiti na-pram nov; konstelaciji, doslej še ni znano. Poročila, prihajajoča iz Qe-nove, ker vsa politika tiči danes v Oenovi, tolko glede dejstev. kolikor glede raspoloženja    pri češki dele-
gaciji v (lenovi,    ne ustrezajo   po-vsem ciljem tukajšnj'jga tiska.
Naša novinarska družina je utr-pela veliko izgubo s smrtjo odlične-ga svojega člana Karla Jonaša, glavne^a urednika ^Venkova^, ka-teremu je stal na čelu 16 let. Pokojnik je bi! novinar ostrega peresa, bistre^u prevdarka in je svojemu listu in vsemu narodu neizmerno mnogo koristil zlasti za ča^a vojne, ko so b'li napredni češki listi ustavlie-ni, pa je prav Jon^s v »Venkovu« znal govoriti širokim ljudskim ma-sam ;>med vrstam^«. Z u.spehom se je udejstvi! tuđi kot pisce dramt romancv in povesti, ki so se odlikovale po posebno spretnem slogu.
»Češka    Antologija«     dr.   Ivana Laha  dobi  sovrstnico v naši literaturi v  ;>Antho!otriii iz slovenske po-j ezije«.  fzdeluje jo že nekaj let od-i ličn?   naš   pesnik     dr.   Jaronrr    Bo-
reckv. Na naše vprašanje nam je odgovoril, da izda najnr\o prevođ vseli Prešcrnovili pesmi. izmed katerih ima prevesti še ^Knst pri Savi-ci . Antliologijo izda v dvcli delili. Prvi bo obse^al pesnike pred Prc-šernom, dru:^i pesnike <'d f^rešern.« do najnovejše dobe. 1 »elo je v glavnih obrisih že gotovo, treba pa se nekaj dopolnitcv. Nekateri i>rcvodi so bili že objavljeni od 1. 1SM0. \ »Skivanskem Pfehledu in \ >Zvo-nii'. Sintetična izdanje iziđe v »Zht>r-; niku<c svetovne poezije-, ki ga izda-I ja Češka akademija. Pr. Borcckv ! bi izdanje prevodov rad nospešil. ali : ker ie od prevrata da'ie ravnateli praške univerzitetne knjižnice, ie s svojimi slnžbcnimi dc^lžnostini tako zaposlen, da mu nreostaia za literarno dc!o le »ako nali) č^^a.
J. K. S.
Izurflfsu rapnllslie posodbe u odlocllnsm stnrfifM.
POSREDOVANJE LLOYD GEORGEA. — OFICIFLM RAZGOVORI. — GLAVNI SPORNI TOČKI ZADER IN R*:KA - ANGLIJA ZA PRIJATELJSKI SPORAZUM.
— Beograd. 10. maja. (Izvirno.) Po poročilih iz Sante Margherite. tako privatnih kakor tuđi uradnih ie stonilo vprašante izvršitve rapallske DGgcdte v odločilni stadij. Optimistična peročila naglašajo, da s$ doseže sporazum po posredovanju Llovd Georgrea tekom dveh ali treh dni. Pričakiu'ejo. da Dride definitivna resitev na današ^;f ali iutrajsnji skupni seji jugoslovenskih in italLian-delegatov pod predsedstvom Llovd Georgea. Posredovalni vioj2fi angle-škej?a premieja pripisujejo uspeh. Značilna je izjava Llovd OeorSea. ko so mu predložili zadrški problem. Llovd George ie smatra! zadrško vprašanic za zelo malenkostno. Splošno Angleži na^rlašajo, da je prijateljski sporazum med obema so-sednima državama nuino potreben. posebno iz gospodarskih oziro\\ ker ste obe državi druga na drugo navezani. Iz Sante Margheritc je došlo včeraj obširnejše poročtlo o prvih posredovalnih korakih Llovd Geor-gea. Dne 8. t. m. dopoldne je dobil naš zunanji minister dr. Ninčič telefonsko povabilo na sestanek pri Llovd Georgeu v vili Alberti. kjer je našel že nav/očega italijanskega zii-nanjecra ministra Schanzerja. Dr. Ninčič je Llovd Geors:eii tzrazi! željo, da nai se doseže prijateljski sporazum glede izvršitvo rapaJlsVt* pogodbe. Na donoldanskcmu sestanku sta dr. Ninčič in S c h a n z e r iz-menjala načelne misli o tem vpraša-nju. Nato je nngleški premije zanr»"v-sil, da jnsrnslovenski in italijansKi strokovniaki skupno z ntegovimi an-crl^škimi ?nvr>vik\ izdelajo po   daljši
razpravi nacrt za sporazum, Sestanek v vili Alberti se ie vršil ob 10. dopoldne. Llovd Georgc Je pri ot-voritvi mz^ovorov izjavil. da je treba na prijateljski način urediti med-seboino raznierje in da io zadrško vprašanie zelo malenkostneca po-rnena. Ker pa Llovd G'jonreu ni bila znana podrobna tehnična stran tesa vnrašajija, je določil d\'a svoja za-stopnika, ki nai bi v mesani komisiji juKOslovensko - i talijansko - antfleški problem Zadra in Reke do podrobnosti razpravljali. V tej mešani komisiji ima Italija 4 zastopnike. naša država dva in An^lija tri. ltulijanski zastopniki so ContarinL Tosti. V e n o s t a  in L u c 1 ol I i.
—   Genova.  0.   maja.   (Izvirno.) Danes ob 10. dopoldne so se v hotelu Bristol    nadalevala   pokajanja o ja-dranskem problemu. Od naših dclc-tratovr so bili prisotni    dr. Ninčič. dr. K r s t e 1 j in Antoniiev ic, od italinianskih  Contarini,  Lučio-11 i. Tosti In    V e n o s t a.    Llovd Georirea je zastopal sir Oretforv    *; tajnikom. Poiraianja so bila splošne-ffa znač;ija ter so trajala   do 1.   ur? nopoldne. Zvečer ob 6. so se   nada-Ilevala  med našo  in   italijansko  de-Iecacijo. Pozneie srrprisostvovali tndi Anffleži. Na dosedaniih sestankih so bi!a izmenjana stalisča na1^ dclo-traciic oz. italijanske delegaciju. Raz-nrave so splošnei^a    značaia.    Mc<5 Itali.fani je opažati dvre stniji. ena ki je za prijateljski sporazum m dchtie pomirljivo in drusra. ki le še većno intransieentna.
—  Beograd. 10. maja. (IzAirno.) Na včerajsnii seji ministrsk^a sve-
Za krafeh čas.
Na ulid. Iz trafike je izatopil zato-krožen peko^-ski mojster, v roki pa je držal prvx> številko >Treh labodov«. Na moij začuđeni pogled mi je rekel: >Ja veste, mbji otroci se ne boje vec ne pajkeljjna, ne dimnikarja, ne policaja, K^dar mi zopet prevec pnnag^ajajo, jim pokažem tale sprednji pildek.<
Tiskovna pogreška.    .  .  .    Zares.
Zagreb jo najbolj objudeno   mesto naše države.
Madžarska imena. Dva ljubljanska trgovca sta imela opravke v Budimpešti. Ko sta prišla do starega znanca gospoda Kohna, ju je opozoril. da se zdAj piše Komlossi. Ko sta naletela na gt)-spoda "VVieinbargerja^ i© dejal: >Prosim, Vamberi je zdaj moje lme.< Potem sta «e seznanila z dvema iz točnima gospo-doma slavnih imen EszterhAzi in Hu-nyadi (nOtabene z >i< na koncu, ne fc >y<. kar bi pomenilo plemstvo). >Grem kaj stavite, reče Slovenec tovariSu, >da se je ta Eszterhazi pred par leti ptaal Osterhaa-s, ta Hunyadi pft Hund<«
Dandanes. V r^stavracijo priđe majhen okroo'el ^ost. brez brade in brk^ kratko o-3triženih l^s; na fflavi ima m^-hek lbdnast klobuk. obloc?n je v siv površnik, izpod knteresra mu do peta visi crn«. Imljja. Tisreč roke v žepih se ozira po prostoru. Priskoči uslužni na-takar rekoč: >Morda pri tmite mizi, Gospod župnik ?< — >Knkšen župnik ?< mu jezno za đoni nasproti grlobok glas, »jaz sero poštna ekppoditoric*!«
V rožeah. Na m««karadi Ft pri ko-varniški mi žici sedit« n%-?proti dva gospoda; vwk pije svojo butiljko jeTUza-lemca. ČJeravno neznana si. zaideta v pogovor. Takoj pa se dvigne eden, de-bel, kmtkega vratu, nadušljiv. vijoli-fiast^rdečega Uća, mož z ifcbuljenimi očini in reče z >zetulhanimc glasom: >Dovolitef da se Vam predstavim.. .< Tovariš odvro©: >Oh, »aj se na izpla-ča, saj Vas bo tako vsak 6a« zadel >bo* žji žlak.c
Pravijica. Detos j© bilo z©lb suho in kraetje so pridolall dokaj manj, nego bi bilo prav. Grozno so tarnali nad su-So, pa 00 mestnim ljudem navili svtoje pridelke za par sto odetotkov viši©# ne. i go bi bilo treba, četudi bi bili vso sušo
upoštevnli. Dm? l^ft> je bilo zelo mokro in kmofin po zopot pridelali manj, nego po pričnkovali. Zopet so grozno tarnali in svoje produkte prodajali v me-Pta in tree po c°Ti^h, v katere* je bil do dobra vH?t izpndek Istine, a prište-tih .se nekaj sto procentov.
Tretje leto je ^ilo normalno: v pra-vem čam dosti solnea, v pravem času dosti dežja. A km?tj^ so hujše tarnali, nad kebri, gosenicami, mi^njo nadlego, trtno usjo, strup^no roso in nad točo. Torej -3O navili *voj© eene tako, da je po mestih, zlasti med delavstvom in malim uradničtvom obolelo mnogo otrok po* nezadostni prehrani in si je rudi marsikak odrasli naenkrat priverižil svieta nebesa.
Gospod Bog se je začel čuditi, za-kaj ima skoraj dan na dan raprodeno hi&o pri nebeskih poklonstvcnih koncerti h, katerih sose 9tarejM nebeecani žs© malo naveli cal i. ker je program ve^ đno ©nak. Pozanimal se j© za vzroke in naposled j© stopil doli med poljedel-sko ljudstvo ter mu dejal: >Možje, vidim, da sem svet za km^tijstvo slabo ustvaril. Nele človek, tuđi Bog se lah-ko vedno se čes«. nauči. Odslej bodem
Tt>dil \-rem^ tako. da bo vsaka njivica, vsak travnik, vsak vinocrmd in vsak vrt poseboj najtočneje dobi val, česar mit treba, da obrodi kar najbo^dtejše. Tuđi bom presrnal mrče« in va.roval gozd požara, živini pn hcvm Aa\ rrdno rdrav-3© in blaženo rodovirnost.<
Kinotje so popadali na kolotia, in trepetfijo hvalili stvarni ka. >Toda< jt> pristavil Gospod. k*> se je naužil te puhteče hvaležnosti. >pomagal vam bom tuđi pri določanju con za vaše blago. PrepricA.1 sem s"e, da vam manjka pra-vega merila in ste dokaj predragi. Zato hudo trpe drucn. Jaz pa sem Pravičnost in ljubim v?e stanova enako. Nfc smete biti vec ošabnega mn^nja, da sto y\ vse, drupri pa nič in no -amete biti
■ več lakomni brsz usm i ljenja. C-enve vam bom torej določal od seclaj jaz. puteno in pravično, da boe to imeli plači lb za svoj trud in svoje stroske, povrhu pa tuđi č»?den dobie^k, a ne oderasksga.« Nastal je molk, da se je sli&alo fr-leti kačjega pastirja^ ki je nad množi-ct> v solnčni luci razkazoval svoj© aero-navtska umetnijo. Počasi m je tupatam dvignil mozak in si otepal hlače na ko-
, lenih. Stikale so sa glave^ žepot ae Je
pniavil v skupinnh r^tih, .ć'vtih in ži-1 vahno kriljc*n]o z rokrjmi je sprtTnJj.ilo mnenja. š<?pet je nnra^ral in prršel r glasno vrvenje, đ<t jr» bilo kakt>r n* razbitem političnom -^h^u.
Kapo«lo(l jo stopil 150 ker težak p<^-Sdstnik. gostilničar. raosar ta vinski fr-gbveo in zn^ar na žtor pogekan^a. hrasta in Jtaklicnlr *P*y*1nuuh!*' Vso j<» nmolknilo. ^Go^pod' io tju**A 4jo\*ot-nik, >mi -^roo vorni kriBtiani, hodamo redno k .^v. m,isi k izpcnri^li in k rv. bbhajilu: hidi za eerkov daj«?mo po sto jih roočo-h. Toda grr^nlki Rmo tn ntrmo rradni tolike milosti . . .<
Daljo ni prišel. >Ko^ j^» nt^te vrf^!-ni!c je za^rmcl fijlas izza ćrne^rv o4>la-ka. za katere$:a so jo Ml Go^hk! T5*>.cr že zdavnaj umaknll. J**tra^no so jn r.*-bliskalb in tre^čilo, na zbor pa m j« rsula toča, d^bMa kakor pesst. r^jtMfetrr* fe krič« puhnilo na v^» plati. In k»> »' bili nft varnom. so 9i đejali: >Gospo«i je neskondno dbbor. pa tuđi neakoncnu* moder; dopustil jo, da ostanomo, kakor smo bili.< In >o šli \* famo r<nrlvc>v, mt>-liM Gospođa ter mu plačevuli mase
£r:i.
stran 2.
^SCOVENSKI   NA'ROĐc  dne U. maja 1922.
Stev. 107.
ta je namiestnik mlrtfstrsKega pre3-sednikđ, minister Trifković prečital najnovejša poročija iz Sante Mar-rherite o položaju razgovorov z It»-lijp. Prečitano je bilo poročilo dr. Mačića o sestajiku z Lloyd Georgo-om in Schanzerjem. Vlada ie dr. Nin-čiču poslala nadaUna nova navodila. Vlada zahteva, da se raDalJska ro-irođba izvrši pod striktnimi garanci-jami celokupno in ne sukcesivno, Ka-kor to Itajijani zahtevaJo.
— Genova. 9. maja. (Izvirao.) Na današnjem sestanku jugosloven-skih in italijanskih delegatov v kraljevi palači je bila najpreje razprava o zadrskem vprašanjn. Dr. KjstelJ je stavil pridržke in izjavil. da naša vlada zahteva izvršitev celokupne-?a rapallskegra problema na enkrat. Sledila je na to debata o Reki. Con-tarini je podal obširen ekspoze o ita-Jijanskem staliŠČu, na to pa dr. Kr-stell ekspoze o naših zahtevah. An-srleži streme za tem, da dosežejo med obema stallščema prtmerno srednjo pot Debata je bila le načelna, detaj-li so se izostali. V splošnem prevla-diije preurfčanie. da se doseže sporazum, ni pa izkltučena možnost, da se z ozfrom na dani položai razgovori eventualno rudi prekinejo. Razgovori 5re jutri nada1.Uijeje>.
Mm pntiili ifl nali valuta.
V zadnjem časn se opaža tendenca nn©e valute pri ti do stabilizacije, kl naj M odgovaxjalA ziotranji kupovni moči nacega đenarja. Ko je bila izdana prve dni merca nova devizna naredba, ?e je B*J*a kvona po nekolikem kolebanju ustanovila na kursu 17 za, 1 liro ter je notirala v Curihu od 155—165. V začetku prejšn]eg» teđi-fi so začeli neki večji feančni zavodi metati na trg svojo devize in valute. Istočasno se jo razširjal #las. da dobi naša država amerikansko posojilo 100 milij'onov dolarjev. Nato je lira padla na 12 ter se je naša krona fhignila t Curihu enega dne ćelo do 3.15, torej za približno 30 %. Potem je icpet lira narasla in "3edaj pa ktdeba okoli točke 14. t Curiliu p* se vrti naia Irrona  okoli  180—185.
y Tsem se laJiko sodi, da se za ae-fcolikb easn kiirz naše kpona nasproti liri ustanovi n«t 14. v Curihu na 2. Na-»inja sed'dj vprašanfc. čemu naj -ae pripit padec tujih deviz in ralut ki se vrši eorazmemo s porastom naše krt>-«e v Curihu? Ali naM devizni pol i riki, ali p«t vplivu, ki i?a ima na kredit naše države runa ni e posojilo, ki &e nam ©bata in ki je. kakor *e adi. t principu že
PolltlCne oesti.
— Javni ui zaupni obodi   JD8 v mjuiborJtem okrožju. Preteklo nedeljo
sta se vršila zaupna seetanka v Zida-nem moetu in v Ormožu. V ohmejni Kapli se je na javnem sbodu oiigosala protidrž«vna gonja nasprotnikov. Na Vranskem pa je zbortoval nar. ptelanee g. dr. Kukove« in stvarno odgovarjal na ranu? ugovore pristašev naaprotnih strank, ki so 9© tuđi udeležili abbcLa. r= »Proklamacija hrvatsku republi-
Na to Tprašanje je po naSem «fa t&'le odgovor. Prvi pogon za na&el padec tujih deviz in valut je pnč dalo dejstvo, da so iih. mccni n-nži denami zavodi, med niimi Narodna banka, vt-4rll na trg t- veći I množini. Toda to z-a-*a$Tio sredstvo ne bi moglo preprečiti.  *a bi se tuji kurzi zopet n* dvienili na iwejšnjo Tišino, če ne bi istočasno vest o ameriknnaloem posoiilu potnogla. d» s* kurzno nlhalo ni zopet z>aletelo na na-sprotno etran, am^k da je obticalo na ■sredi med nadvisi im lairzbm. ki je bil dovezen v začetku prei&nje^a teđiia in irt^i Troprejšnjim najrišjim kurzom. Da ni bilo ponudbe amerikanskega posoji-ia, ki is vplivalo n«. ki*edit naše država in dosledno naS© valute, bi le-ta stala menda zOT>et tam, kjer ja bila poprej. Kredit države, zaupanje t njegovo gospodarsko in financno moč. je že samo na e^bi mo^an faktor, ki u^odn^o vpli-▼ft na njeno ralu to. Valuta naše države je bila. closedaj podcenjevatna od inozemstva, ki ni upožtevala ne kupovno modi našega denarja. ne naše gospodarske moči vobče. Posojilo amerikanske-jra kapitala pomenja za nas priznanje naSe gospodarske moči od strani Amferi-ke, to ja gospodar, in financno najmo?-•nejše država na »vetu. In to pomeni mnogo. Ne smerco pa si domišljati, da bo to posojilo samo na -sebi zainoglo naSo valuto dvisrniti kar na mah čez ono mero, ki odgovarja današnjemu stAnju nažegft gospodarstva. Kredit, ki smo si ga priborili z amerikanskim poeojilom, odstranja le krivično presojo naše va-Inte, ne more pa dati naši vaHati večje vređiiosti, nejaro jo za^laži in prej, ne^o jo zaslnži. NaSa država in njena uprava mora šel« dokazati, da je »posobna pTto-»iukiivno uporabljati dano ji posojilo. To ne>l*.hko skušnjo moi^a naša država Sel© prestati z dobrim učenom! V na* ^protnem slučaju, to jg ako bi naša državna uprava lahkomiselno in slabo po-5»podarila s posojilom, ki je ima prejeti, utegnejo posledice i«?tega za državo postati istotako katastrofalne, kakor mora katastrofalno postati po«ojilo dano zapravliivcu.
Nadejamo se, da bo velika odgo-▼trmost, ki jo sprejema država s plač©-vanjem bbresti ia svoječasnim povra-Čilom tepa }x>eojila, prežinila vse odgovorne kroETe naše držav. npravfc ter da »• upravitelji naš* države ne bodo dali zapeljati od in pb množini denarja, ki jim bo na razpolago, pač p& da ga bodo ur>orabljali in investirali z vso ekrbno-«tjo in varčno«tjo tako, da se uspeh! in plodovi eim prej pokaže jo. Kar se p» tič« po«^el/T>o naše valute, ne pričakuje-mo, da se bo ista takoj visoko dvijErnilA, kar bi sicer Mio naravnost škodljivi. Ampak zadovoljujemo ge «a seđaj z nje-y*> stAbilizAciio na pametni stopnji. Dvi-pati s?e srne in dvigala so bo še-le po-stopno in vzporedno z napredkom našega narociaega  in državnega go^po-
ke«. Snoči ob 19. je zazvonil telefon in teltofoTi3ka centrala nas fei tojbvestila, da nas nujno kliče nas inozemski po. rooevalec >Senzacijonalna vest prihaja i* Itali]*c, so bile njegove prve bese-de, »vest, ki povzrofca na Dunaju in V Budimpešti kolosalno zanimanje in veliko pozornost.« N<* to je nam korespon-dont ves zaeopljen, dal to-le vest: >Rim 9. maja. >Staropac javlja iz Barija: Hrvati »o proklamirali svojo neodvisnost rn pbverili vodstvo vladnih poslov fce-mu-le ministrstvu: ministrski predseđ-nik Stjepan Radić, podpredsednik J a-k o p i ć. minister zunajih del Da ndo-v i ć\ minister vojne S i s e d i in mini.
ster  notranjih  del   Gagliardi.c  __
Krohotaje smo prejeli to ve6t, ker smo si bili takoj na jasnim, da je >Štampa« pbsnela to >originalno brzojavko« po no vici, ki so jo pred štirinajstimi dne vi kolportirali razni peštanski in dunaj-ski fi&kerski listi, samo s to razliko, d* je na »ministrski listić napravila >Stampa€ is Jankovića, Jakopića, iz Drinkovića Dandovića in iz Stipetića Stisedija. Samo ob sebi se razum*©, da smo korespondentu pojasnili stvar ter še> dostavili, da je bil kralj Aleksander v trenotku, ko je >Stampa« prezentira-. Ia svetu svojo senzacionalno novioo, v Zagrebu in da mu je občinstvo prireja-1<> navdusene ovacije ... Pravijo, da je bilo snoči razočaranje na Dunaju in v Pešti, pa tuđi v Gradcu in Celovcu Zfclb T^Hko.
= S klerikalnih shodov. Iz Dra-melj se nam poroee: V netteljo, dne 7. t. m. sta se vršila v nažem kraju kar dva katoliška shoda. Vganjala pta svojo demagogijo in namenoma potvarjala resnico. nar. poslanec Kranjc in duhovnik brez pokliča Kranjc. Država je baje zatvorila v Banatu =amostansko solo, mal63tevilnim Judom pa otvorila kar na državne 6troške javno Solo. Se-veda sta zamolčala resnico. da se je t tej soli odkrila ćela zarota proti državi in da se je vršila dobro zasnovana špijonaža v prid Madžarski. Ubbgemu katoliskemu ljudstvu, kateremu pri-manjkuje duhovnikov, se baje godi že tnko slabo, da 30 stopili vsi katoliški škofi Jugoslavije skupaj in protestirali proti neznosnim krivioam, ki jih moraju katoliSani trpeti. Pristaši SKS. ki no ee ndel^žili shodov v velikem števi-lu. so duhovniku Kranjcu upravičano zabrasili v obraz, naj vrši raje svoj poklič kakor pa, da hujska ljudi in pri-diguje nereenico. Pomanjkanja bo kma-lu konec. ako gredo mnocrostevilni du-hovniki po raznih uredni štvib in klerikalnih organizaciji raje na fare. A smrdi jim delo in dusni biagor ljndstva jim ie deveta bri£T3.
= 0 dolžnostih napram piše tržašfca »Edinost« uvodoma, da se za-triuie glede sporazuma med Italijo in Ju-goslavijo, da ni pravzaprav nikakih velikih težkoČ več ali na to se le čulo, da se je po Ninčićevem povratku položaj ćelo poslab-šal. Potem i zvala: »Treba pa bo Izčistiti tuđi marsikatero vpraSanje, ki ni izrecno na uradnem programu pogaian). Res Ie na primer, da v rapallskem dogovoru Italija ni sprejela nikakih obveznosti slede posto-panja napram svojim novim đržavljanom neitalijanske narodnosti, kakor Jo Je morala sprejeti Jugoslavija glede svojih {talijanskih državljanov. Naložila s| Je pa mo-ralično obveznost 2 opetovanim! slovesnf-mi izlavami svojih odgovornih državnikov, ki so zagotavljali, đa bo Italija s svojim! Jugoslovenskimi In nemškimi državljani v vsakem pogledu postopala kot z enakoprav-nirm državljani, tako da Jim bo zajamčena politična svoboda, đa se Jim ne bo ovl-ral kulturni razvoj ni da Jim ne bo nikakor osroženo narodno življenje. Taka mora-lično obveza zahteva. da se !l ne feneveri, kdor Jo Je sprejel. Zato se vsal nam idi tx~ kllnčeno, da bi pogajanfo med Italijo in Ja* goslavijo mogla pustiti povsem na strani vprašanje zaščite narodnih manjšin v Ita-lilit Moralično obvezo Jej nala*a tuđi tista velika ideja, za katero Je šla v boj Italija na strani svojih zaveznikov: Ideja satno-odločbe narođov! Moralična obveza za Italijo ie, da tem manjšinam v okviru države prtpozna In omogoČI pravico do sa-moodloCDe, da bodo mogle avtonomno upravljati svoje kulturne In gospodarske potrebe! Pa saj bi tuđi bilo v obraz nal-prlprostejSi logiki, če bi manJSina v eid pogodbeni državi uživala popolno zaSčito, dočim bi bila t drugi povsem brezpravna in neusmiljeno Izročena nedobrohotnl birokraciji in viharjem političnih In narodnih nasprotnikov.c
= Spletke bavarskih monarhistor.
>Mfinchener Post« priobčoje dva dow kumenta. iz katerih je razvidno, da bavarski monarhisti ie veđno račun&lo s rrtožnostjo državnega prevrata t Neni-?;iji. Prvi dokument vsebuje izjaro dr. Tafela, da je na Bavarskem in ▼ Austriji mnogo ljudi, ki propagiralo Iočt-ter Bavarske. Drugi dotamant pa tso-buje pismo grofa Bothmerja na dr. Heima. Bothinerja je bavarska monar-hlsticn« stranka svojecasnb izJcljufila radi veleizdaje. Glavno nlogo t tem \ pismu igra nfeki avstrij-ski agent, ki 1 potuje po nalogu imenovanih. Baje je i bilo že sklenjeno, đa prevzame cbr. I Heim bavarsko vlado in izvede od namškci
1:
LJnbllanshl obCInshl sutt.
LjubUanat  9.  maja.
Župan dr. Ljudevit Perić je točno ob 17. otvorU redno mesečna seio občinskega sveta. V otvoritvenem govoru se župan med ntznanili predseefetva toplo spominja dne 5. t m. umrle ga občinskega svetoval-c» demokratske stranice Josipa Deima-n a. (Zbornica se dvigne v znak sozalja.) Dalj© omenja. da je na mesto pokojnega občinskega svetovalca vsto|>il v občinski svet nadzornik južne železnice g. Fran Planinšek (dem.) Bivši najstarejsi ljubljanski župan g. Peter G r a s e 11 i se Je zahvali I za iskreno priznanje povodom njegove vpokojitve. Župan se je dalje spominjal, da je dne 21. aprila t I. praznoval 601etni-ct najstareiši član liublianskega občinskega sveta g. dr. Karl Triller. Ob njegovi 601etaIci mu izreka župan v imenu cela-kvpaega občlns&ega sveta najls^renefše čestitke ter mu želi, da bi še dol^o let da-loval v Javnem življenja. (Zbornica čestita. Živel!)
Olede razširjenja cestno - električn?«ra omrežja omenja župan, da sta mestni občini negativno odgovorili samo dve okollčan-ski občini, pričakuje odgovora pa se od ostalih petih občin. — Trboveliska rremn-Kokcpna družba ie podarila občini 100 000 K v ubožne namene. Ta znesek se ie r?.7de-lil med IJnbl?^n^!te ub^žno sloje v ob!lkl oremoga. masti in mofce In to nairev«eT-Stm obSInarJem. Mac:. nqdkom'>ar t?. Riko Fut je prro?al n sprejetju novih člannv v občinski zvero. Sprejetih Je 4S pro*flcev na temelju rakona, 8 proti takM. ?tirl nro. 5nje so odklonjene. ker ni sado^čeno 7a»:o» nu. — Afera !n^. Turn?ek radi medklica v zadnji  seM  se   ie poravnala  mirnim  potom.
Personalno - pravni ođsek.
Občinski svet Je nato sprejel besedilo ustanovite sa pisma o obrtni ški ustanovi po 10.000 K, ki jo ie določil osmim ljubljanskim obrtnikom, predvsem gostilničar-jem biv§i občinski svetovalec, dne 12. aprila  1921. umrli   Josip Lenče.
Občinski svet le dalje zavrnil priziv Antona Fcrtiča elede predpisa pasje takse. ker ga Je tuđi merodajna politična oblast ravrrrila.
Naborna ffomisija- V naberno komisijo za letošnje nabore so bili irvolic-nl obč. svetovalci: Josip Turk (dem.). Anton Komac (soc. dem.), Tone Malgaj (nar. soc.)  in  Josip Pire  (kler.).
ZADEVE  FINANCNEGA  ODSEKA.
Na predlog poročevalca obč svet lv. Kocmurja je sklenil občinski svet, da se v paragrafu 33. ubožnega zaklada dolo-čeni previsek nad 40 K arviša nad 800 K. Zadevni previšek nad tem zneskom se plodonosno naloži v korist ubožnega zaklada.
Glasbenl paviljon. Sprejet je bil predlog, da se kupi glasbeni paviljon, postavljen ođ kleparske tvrdke Geyer na Ijubljanskem velesejmu In kupljen ođ s-Krapeža za ceno 310.000 K * zadevnimi stroSkl prenosa in postavltve. Zanimivo je bilo, da je finančni odsele stavil striktni predleg, da se ta paviljon postavi na mesto, kjer je stal nekdanji, za časa prevratnih dni leta 1918. odstranjeni spomenik Radeckcga. VoJaSka godba je pripravljena ob gotovih dnevih prirejati v »ZvezdU brezpla^ne koncerte, ob drugih đne\ih pro-ti DlaČiTu, Salezijancl pa ob goto\"ih dne-vlh  nro+i plavilu  100 dinaHev.                      J
Obč.  svet  đr. Karl  Triller Je pr^ti j pređlogti  finančnejsa     ođseka glede posta-vitve glasbenesra paviljona navedel stvarne ttgovore,  omenjaloč.   đa  le  prostor,  kakor to  opozarja   kapelniV  %.  dr.  Cerln,  netrgo-den za akn«tfko in  đa  fe boljci    prostot, kjer  Je  paviljon  svoječasno    stal.    Naj   se sprva   napravilo   afeistfčnl   pofzfcusT    seđaj tu,  đrnsič  drurfe.    Pređlasra,    đa  se  vr5e ; akWiČ*ne preizku?nje tn se potem prostor končnn  đofočf.
Občinski svet Je sprejel predlog, da se kupi Gayer-Krapežev glasbenl paviljon za znesek 310.000 kron skupno z dodatnim šlr-šim predlogom obč. svet dr. K. Trillerja.
Mestni dom, Za nujna popravila Je na nasvet gospodarskega urada dovoljen kredit v znesku 500.000 kron.
Tlakovanie čest Tlakovalni program se <r ozirom na nujne potrebe mestnih ulic razširi in se po sklepu občinskega sveta odda nabava materijala za tlakovanje čest tvrdM ine Milin Lenarčlč. Tlakovalni program obsega 61380 mt ulic in čest Nabava materijala po dogovorjeni ceni. Stro-ški bi znašali mllijone, okoU 25,000.000 K. — Nabava materijala se odda ing. M. Le-narčiču proti gotovim kavtelam in reverzu.
Razna druga poro čila. Občin-sM svet Je sprejel ponudbo Josipa in Mil-ke Kubelka za nakup mestne parcele ob Cesti v Rožno dolino. — ProSnja stavbin-ske delniške družbe tDomust za prodajo 30 mestnih parcel za Bcžigradom se Je ođ-klonila.
Dolenjske železnice. Prošnja Odbora za <nrezo dolenjskih železnlc z Re-ko preko Severlna na Kulpi za prispevek mestne občme se je odklonila. Finančni od-sek Je k temu izjavit, da Je giede te zveze roestna občina nertrabuu
NnJna predloga. Obč. svet Ivan Kocmur Je stavil prvi nujnl predlog glede prenosa skladišne barake pri Narodnem domu. Pređlog se ođstopi na fehtne razloge obč. svet đr. TrlllcrJa stavblnske-niu ođseku v nzpmro.
Dalje !e obč. svi Ivan Kocmur ome-njal ponudbo Začasne delavske zavaroval-nlce «oper nezgode, da se postavi na svetu ob MlkloSIČevi cesti lik Justične palače — ambulatorij in đa se odstopi nakup parcele «. 106/21, kjer U projektiran podalJSetf Copove ulice, omenleni ravarovalnict NuJ-nost Je bila sorejeta z omejitvijo obč. svel dr. K. Trillerja, da Je Izvršiti to le pod po-gojem* đa roestna občina ne trpi nobene Hcode glede projektirane Copove ullcev
STAVBNl   ODSEK.
Sprememba sta v J> n e g a reda je bila cdstavljena z diuvnega reda, ker še ni vprašanie dozorelo za seja
Južna železnica in ureditev čest Zanimivo ie vprašanie ureditve Mi-klošičeve ceste in Ceste na Južno zelezni-co. Obratno ravnateljstvo Ju2ne železnice je bilo vcijno to \T>ra^anje resiti na loja-len in mestni oblini korišten naćin. Osrednja želecniška uprava na Dunaiu pa noče cestnega kompleksa prepustiti občini v last, d.t bi petem izvedla modernizacijo ceste, nje kanalizacijo itd. Južna železnica je bila pripravljena te cc^te prepustiti občini proti formalni naiemnini. Obč. svet ie v načelu spreiel zahtevo generalnega ravnateljstva Južne  železnice.
Dalje i-j bilo odobrena ror">čilo stavb-n?s:a urada slede prdalj^ania ASkerccve ceste. PodaljŠa se Ilirika ulica, v to <;vrho se cdknnii^ gotnve zeme-j^ke parcele. Raz-širi  se  Hol7nr>f!)eva  ulica.
V a r n o s tn e odredbe ah L i u h-1 j a n i c i. Z O7irom na miini nredln^ nok. I. Dežmana ie obč. svet sklenil. da se brc-?ine r,b TJt'blianic! ravarnielo z nasadi in da  se nnbavijo re^ilni  padovi.
Jadranska     bankn.     Priziv     Ja- banke   elede   prezidave   b^rčne^a
onia  se   je   zavrni!.
NTa pripot-cčilo oHČ. <^vet. Raižlia in nVMa je nh*. ^vef. urodil prijavu A1^*T:-T« PurT^r elede n^ere tržne Karake v ?d. ?i?H. Na priziv .^^atela Orelika gleđ.- za-fiine ^t^in'r' v ni^rovem stanovnnjK v ?lorn5kovi ? ie ^kl^njeno. đa se d^t»čnl stranV   d^lnči   irset^n!   rr?c   na   tri   mc^ece.
Sl'!rnieno je. da mora vnrava c^^^e žr\c7v\cc regulirati ceste in uV.ce med trač-nicami.
Na samostalni predio^ inž. Turnška (dem.) je sklenjcno, da se pri nižii oddaj; električnega toka v obratniŠke svrhe \T°-stevaio pro^nic mestnih obrtuikov. Odklo-nien pa le bil predlnj; obč. svet. Malsnia glede naprave ja\rpe?:a vodnjaka v 5podnli ^iški na Tem ej e^ cccti iz vodnotrhničnih in ekonc?rn*kih ozirov. Obč. svet Ćrnajoj se je teknm debate zavzel ra vzđrževanie vodniaVm.' na Tžan^ki ce^ti. Predioe: se je vzel na znan'e. Na samostalni predio^ ob5. svet Ivana Benkoviča (dem-). Je bilo sklenleno, da se napeljc eleKtrična riz-svetTiava na StransVi in zeleni poti.
Na sarro^taln! predlos: obč. svc'f. h*ana Freliha zleđe rec:ulaciie vodarine v novih stanevaniih |e bil spreiet predln? uprav-ne?:a odbora.
ZOPETNO    POVTS4NJF.    VOZMT1    LIST-KOV   CESTNE   ŽELEZNICE.
Na prošnjo uprave električnocestne že-Ieiznice. da se povisajo vozni listki od 2.60 na 2.80 K, ie cbčinski svet na predlog upravnega odbora elektrane sklenil. da se đavoli povišanle voznih listkov od 2.^0 na 3 K ped sleđečimi pocoii: \. električna cestna železnica izr>bča \? pnvišania od 2.fi0 na 2. S0 K pnboli^ke mezd tislužbencem od 1 .maia t. 1. dalje: 2. dohodki po\i?ka od 2.80 na 3 K *o pa le po sklepu občin^kcsa sveta tiporabljivi in 3. di?aški vozni liski se ne poviSajcK
Obc. svet. ".Tosip Turk !e stavil k temu povijanju predlocr. da mr>ra uprava električne cesfne Železnice zaraditi ^tnnavani-sko his"o svolim t^tTižhencem. Predloj: le bfl sprejef.
POLICTJSKO-ZDRAVSTVENI   ODSEK.
Odredbe proti  nalezljivlm  boleznlm.
Na radnji seji občinskega sveta je obč. svet dr. Tičar stavil obširen nuien predleg, v katerem je navedel vse odredbe, ki nai bi zabranile raširjenje nalezljivih bo-lezni, posebno higijensko sanitarne odredbe za prodajo živil. Na podlagi obširnesa referata obč. svet dr. T i č ar j a le zdrav-stveno-policijski odsek osvojil in odobril vse dr. Tičarjeve predloge: 1. higijena oseb, ki se bavijo s prodajo živil. Higijena delikatesnih trgovin in gostiln. Vzornim trgovcem in prodajalcem se izdajo uradna potrdila, uslužbencem zdravniška spričeva-la o njih zdravju. Nove gostilne moralo iz-polniti vse higijenske predpise, stare sukcesivno, 2. sanitarno nadzorstvo tr^ovin in gostiln, 3L podreditev tržnega nadzorst\-a mestnega fizikata v pogledu sanitarnih za-dev. Sanitarne zadeve tržnesra nadzorstva vođi mestni fizikat 4. v novih gostilnah in Javnih točilnicah poseben vodovod za Či-šcenje posode, 5. na sadnem trgu naprava modernega stranišča-
Na predlog obč. svet Josipa Turfca skiene občinski svet prepoved vožnje z vozmi skazl Sotskl drevored z ozirom na đeistvo, da se je tam v zadnjem času dogodilo več nesreČ, da so bile jeospodinje považene. Med drugim Je bila tuđi sklenie-na sanacija obrežll LJubljanice.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, so sledile razne Interpelacije, tako glede usta-novitve Gasllske zavarovalnlce za gasilce vse Slovenije. K zavarovalnini nai bi pri-spevale tildi občine. Dalje je obč. svet dr. TI čar stavil interpelacijo ra uveđbo ko-paliŠklh vlakov na Južni In državni želez-nici. Podana )e bila dalje interpelacila za uvedbo ubožne akcije povodom vsesokol-sketea rieta 1« velesejma. Razpravljalo se |e dalje o Skandaloznih zdravstvenih raz-merah v Pongratzovi hJšl na Turjasicem trgu, v PoUaJcovi hfSt na Dunajskl cesti in v Pražakov! nlid.
Ob osmih rvrSef fe bila lavna sela zaključen«, na fcar te sledila
TAJNA SEJA.
Oseb ne uđete: Fran Mulačefc ma©>tratni asistent, se upokoji. Prof. dr. Pestotniku se vSteiejo Stirji meseci v službeno dobo. Podeli se osem občinskih ustanov za učene« obrtno-nadaljevaln ih jol y meska   po 60 K.   NižJim   mestnim
uslužbencem (42) se sklene nabaviti najpo-trebnejk) službeno obleko, v kar se dovoli kredit v zne^ku 250.000 K. Mestnim siavb-nim uradniknm se povišajo stavbne do-klade za 100 od^totkov, mestnemu konjaiu ce dovoli zrvišanie odškodnine. Izstcrp inž. Vt. Va k a i e iz mestne službe se vzame na znanje.
Obrtne zadeve. Priporoča s.q proSnja Josipa Fona za prenos sjostilni-ške koncesije, istrtako Avrelije Cetina v Spodnii Ši^ki m prosn;a Marije 7 i v e & Odkloni se rostilr.'ska obrt MatiJi Lemba-"-U, priporoča se podelitev koncesije za tr» ^ov^ko agenturo Antonu \\" ; s i a k n. dru*-bi T e a - Fm p o r t za. trRov'no s špecerii-skim in ko!"- jalnim bb.jrom. Mariji Pete r n e 1 ra prodijo rrlc^;^ in tilc, Ade-la'di Rcnt ra irknh. Ado'fn Pr -\ič e k za irvrSevanie električrih ra^rav. Ne- nr-po-roča se podelit?v koncesije limeni Knnči-čii ?n tnčerie sodavice na voTičku ir Dra-corJnti Krakarju 7a prodajo čaja in rrali-novca na steinid.
— Problem tr/a?\c fv«*'.^:!«** luk« v tržiskem inoptnem svetn. Tržn^ki m^v^tni sw*t =o je v foi.i dno C t. ni. <-n. -irno bavil s nroMcmorii P\fmbodno luic^. Konrro je bi Li eprojota skoro sojrla^no ro.colucijn, ki ^c* izreka 7.a svobrnlno luko, rri(VikuW rvotom ri)^ kon^c to/.ke  -tr^nvFkft krize, ki ?icpr  spraviti   me^to   do>
 dr\>
di trzafki žnr>f>rt flr. Pitacr-o. V Flimn rosoluciie iz Tr^tn nnjbrzf* np bodo "**, soli. ker eta Gonova in r>.r*nritkn> pmti svnl O'lni Inki v Trstu, ^upnn dr. Pit-tacr-o >o povTii^ 17* Rirm pntr»vo poln *lep»h ^bljub in fr.^r. ^ katorimi naj -a« vpft =tv?»r zevločA Nftd^j'unn ?e pa. Ha Trst ne odnoln ck! sr\*oie z^lii^vo, mnr-vpć so ?.pu^t^ \- Hoj t rimsko vlndo. O5tre£?n boi .i Trst t\p
__Romun*ki solla v
sp počnjo Italijini >s potrebo otvl ? roimiTi^ko Fole v Susni**vVi.-* V >F.ri< "n^Vi dopiFTiik knr ćori 7i tnko k«kor da bi no bilo n*i v Julii'pki Kraiini i po?la. Za yi"\t ^totin v 1 letji došlili Komunov. ki <^o ?vojf munstvo že skorn.ii pozibili, je t potrebni, d"\ so otvori t.ikoj romu šoln. ker eicnr je noA'nrno^t, dft kratkc*m vsi p*>hrv^.tiio! Tnko nv joio italnansk^ poliii^o sl.tv^. ir<e crlave. ki kric«, dn je tuđi nuin trebTir>. zapreti v?© hrv^t^ko iole tri. tako da bo ^očn-a d**žWn imol mt* italijansko ljudsko solo in p.i romtiTisko. Ako bočcio Jn?:o?l( morđa rom. sole. 3im M^sooni na rad ustreže. Samo po .-olah v <rv"ojo ziku no pmejo vprft^ifi. Tftko ?> v "> ri i talijansko kavj»lirstvo v Kn naprnm Justoelovenom!
vnt
v?»li   c
nika sv.  "Floriiam.     ^>k jprlT»PTn ^Tsilo     po^votovanlo     za     liftano-Zveze pa=Unih drnštov. TTdoložtli  i pri- za^topniki  pr^jAnie >N"otiMnjski
 do
__ Faiđntti,  hivš!
glavar, io Uil  čostni     občan  v rnr furlnnskih občinnh. To dni jp imo rin^ki  zn>top v Orndi^'M  ob Sor-i v kateri   je  zahtovnl  komunist  Ct>i izbris   dr.   FaiduttHa    i?",   .^pznama nih oHC-inov.   7.-i   <"V>noionov prodir erla?ovalo pole? stirih konmni^tov klorikftlcev.  Stirje klfTikalci  ©o p' vnli   proti   predlocni.   Dr.   Faidutti še vetlno v AvstrijL
 nh
cf      rt
*ivi
V Poli so zaprTi proi?riif*t»*;. !«• >sja komisnnA cav. Amelotti.ja r^'H malverzncij, izvrsnih v ško<1o mist'i« ^benue. % niim ?o aretimli zflJf>dTio ttidl več niosfovib municipnlnih fnnkr-iif-na"*--je v radnii  poii  rorlnl *» t.Hl
stvari obsirno poročilo. Amelotti -' ta dni v >Piorolu< raz^li-^l. dn bo ž* ^*»-voril. kadar ho pr*?i?knvA kon '■• inji, če?, dfl 30 ne*lnlžrn. Doiptvo. da t y |j» opravili pod ključ, pn do=ti ja^nn pri* ea, da mora imotl Amrlotti veliko pio-jrreške ria svoji vesti, kniti pir*or h', bila> italijanska oblast to stvar hitro t..*'*?, čila.
Dopisi.
— Obrtništvo celjskega okraja. obrtniki vseh strok ^c kaže veselo i>i živahno delovanje. Enkrat na teden se jo prijateljski sestanki, na katerih se pravlja o tekovih obrtnih zadevah. L-nc 23. aprila se ie vršilo v SoStanju ob veliki udeležbi obrtnikov in trgovcev okraja lepo uspelo zborovanje, na katerem se je po raznih referatih sprejelo 11 resolucij. Te odločno zahtevajo ustanovitev privrednega sveta, oddajo državnih nabav domaćim obrtnikom, svobodo dela, osnovanje va-jeniških domov, socialno oskrb^ samostoj-neca obrtništva, odpravo verižnišrva in fu-šarstva, mesto laupnika pri davčnih obln^t-vih itd. Dne 1. maja se je na podlagi odobrenih pravni končno ustanovila Zvej^a £0-stilnlčarskih zadrug za mariborsko oblast Ustanovni zvezni zbor ie vodil ohrtno-za-družni komisar Založnik. Prisotnih ie bilo razun velikega števila Članov celjske lit okoliske gnstilničarske zadruge 19 delega-tov zunanjih gostilničarskih zadrug. Za načelnika Zveze se Je izvolil k. JoSko Bo-žič*, predsednik celjske okoliske gostiini-čarske zadruge, za ntecovega namestnfka K. Drago Bernardi. Obrtna nadalievalna Sola v Celju Je pod sk.bnim vodstvom, ki ne rbirm samo skrbno denarne prlspevke, ampak pripravlja potrebno reorganizacijo, da bn Sola na višku. V sploSnem učend redno prihajajo k pouku, kažejo veselje za Solo ia tuđi lepo napredujejo .
Stcv. 107.
»SLOVENSKI    NAROD«   dge  11- maja HJ2*.
Stran 3.
Gospodarstvo.
* NAKUP DEVIZ.
Kcr se opaža, da mnogi interesenti Se sedaj  nišo povsem na jasnem, kako treba ravnati pri nabavi devu po reSenju gene-ralnega   inspektorata  od  dne  25.  februarja 1922., objavlja odbor za promet r devizami In valutarai v Ljubljani naslednje: Po ČL 6. reSenja   se  morajo   iz  področja   Slovenije predložiti   prošnje  za  nakup  deviz  odboru «a promet % devizami  in valutaml pri podružnici Narodne banke v Ljubljani. Iz do-sedanje   prakse  je   razvideti,  da  so  najpo-*ostejši  naslednji štirji primeri:  1. blago je uvoženo,  toda  še  ne  plaćano,  2. blago Se ni uvoženo, naročetio pa pred 28. 2. 1922„ 3. blago še ni uvoženo, naročeno pa po 28. 2  1922., 4. deviza Je potrebna za kritje pre-voznlh stroškov. V 1. primeru se mora predložiti   prošnja,  kolkovana  s  kolekom  za  2 dinar)" a z vsebino: Odboru za promet z devizami   in   valutami   pri   »Narodni     banklc kraljevine   Srbov,   Hrvatov    in   Slovencev, podružnici   v   Ljubljani.   Na   podlagi   člena 11. pravilnika z devizami fn valutami  prosim, da se mi izda dovoljenje, da si lahko nabavim   preko   Narodne  banke   kraljevine Srba, Hrvata  i  Slovenaca, odnosno njenih flTllal ali pa pri kakSnem dnigem za to po-oblaSCenem   denarnem   zavodu    devize.    V
Ljubljani, dne.....Podnts. Priloge: Po-
tr^ilo o plačanlh davkih.  Potrdilo o protokol aci 11   tvrdke. odnosno obrtni  list  Fakture,  vsaka kolkovana  s  kolkom  za  50 par. (če   je   več   faktur)   seznam  faktur  z  njih posameznimi   zneski   za  vsako  valuto posebej.  Carinske  deklaracije, kolkovane  s kolekom za 50 par. Kolek za B Din. za regente. V primem pod 2. se mora predložiti prošnja, kolkovana  s kolekom za 2 dinarja nasfednje vsebine: Odboru za promet z de-vfzarrrt   In   valutamf     pri   »Narodni     banki« kraljevini   Srba.  Hrvata   t  Slovenaca,    podružnici v Ljubljani. Na temelju čl. 6. reše-nia  mlnfsfrskejra    sveta    od   ?5.  februarja 1922. I. Br.  1957 prosim, da se ml dovoh* nabaviti te le devize , . . . . Obvežem se s prTlnŽeno obvezo,  da  za  nabavljene  devize kupim   izklJuCno    samo  ono    blai^o,    k!   Je označeno v izdanetn odobrenju, fer Je uvozim v predpisanem roku, kakor določa ČL 11. pravilnika o reguliranju z devizami in valutami. Ljubljana, dne .... 1922. Pod-pis. Priloge:  Obveza, davčno potrdilo, protokol aciJa  In  fakture   (kolkovana    vsaka s kolekom   za   50   para,   kolek  za   5   Din.   za rešenJe,   Opomba:   Glede   faktur,  ki   so  iz-stavljene po 2R.  februariu  1922. a Je blago naročeno pred 28. februadem 1922, se mora dokazati     s    korespondenoo,    komisijskimi kopijami itd., da Je blago naročeno pred 28. februari em; ako tak dokaz ni mogoč, moraj o  biti   fakture   overovljene  od  trgovske komore dotične đežele ali pa od tamošnjega  našega konzulata.  Za vsako fakturo se izda   posebno   odobrenje,   ne   pa   eno   odobrenje za več faktur skupaj, to pa radi tega, da se stranke ognejo neprilikam pri carinjenju.  Prošnjam  se  mora  priložiti  takoj toliko  kolekov po Din. 5 kolikor se predloži faktur. Z eno prošnjo se lahko ▼ vseh primerih prosi  za devize    na temettn    po-Ijubnega   števila  faktur.  Ako    pa   Je    več faktur   priloženih   z   eno   prošnjo,  Je   treba priložiti saznam faktur z njih posamesnlmi zneski   za   vsako  valuto    posebej.    V primeru pod 3. se predlagalo prošnje tako kot v primeru pođ točko 2. samo da mora-Jo biti vse priložene fakture overovljene od trgovske komore dotične đežele, ali pa od tamošnjega  naSega  konzulata.    V    fakturi mora   biti   točno  naznačeno,   kedai   da   se mora  plačTlo  Izvršiti  Ako ]e  namreč pla-čilo  blaga   pogojeno  v naprej   (kar    mora bit!  razvidno  iz overovljene fakture),  izda odbor odobrenje, da  se tako!  kupi  deviza, sicer pa izda odobrenje, gtaseče se na čas, za   kateri   ie   plačilo  pogojeno.   V  primeru pod 4. Je po rešenju generalnega Inspektorata mlnlsrrstva flnanc od 7. februarja 1922, br.   I,   2956  predložiti   prošnjo  Istotako   na devizni   odbor   »Narodne    banke«   s  prepi-som  »Aviza*, ra katerega pravilnost JamQ prosilec, na kar se mu odobri nakup devize. V roku 15 dni mora đotičnik predložiti t nekolkovano vlogo originalne račune, tovom! list itd in tako opraviati 2e izdano
dovoljenk.
(Konec prih.)
__g  Zgr«đba  državnih   železnlSUh  de-
laTnlc ▼ Ljubljani Trgovska In obrtni ška zbornica v Ljubljani le posredovala pri ministrstvu saobračala v »devi pospelit-ve def za egradbo državnih ielezniŠklh delavnic v Ljubljani, sa katere Je bll predviđen kredit 4 millJonov dlnaiiev v inve-sricijskem programu l*k notran]ega poso-jila. Mtnistrstvo saobračaja Je obvestllo zbornico, da Je dalo v to svrho v tekočem letu od celokupnega zahtevanega kredita I v znesku 3,260.000 Din., kl ga Je V lo svr- I ho zahtevala Zafrrebška direkcija kot prvi obrok 2,470.000 Din. in da bo ostanek v znesku 790.000 Din. dalo v piihodnjera ra-čunskem letu na razpolaffo.
__ ft Mtniftii blanketi. Delag&dja
ministrstvft financ opozarfa na razglae štev. B TI 10/40 Iz leta 1922, kl iziđe ▼ nftjkrajšem času v Uradnem listu in vpebule popis meničnih bUnketov nove ©milije in določbe o zamenja-vi starih ^misij. Zamfena menifinih blanketov 8« ina izvršiti do 1. avgusta 1922. ^^BTliČni h\anketi stare emisija se smeio uporab-ljftti le do 1. JTiniJa 1922.
—g ćebelarska podružnica u Utib-liano in okolico priredi dne 14. maja 1922 ob 3. popoldne v slučaju ugodnega vreme-nti noučno predavanje pri čebelnlaku g. Tckerja na Ježlcf. CebelarJI In prijatelji vi fu dno   vabljenl.   Odbor.
—% Dobava drv. Ravnateljstvo dr-fr>vr\'h železnlc v SubotJd rarplsule na dan 20. mala t 1. pismeno ofertalno licitacijo glrd^ dobave 4000 vajjonov drv. Predmetni cvrlas Je v pi^aml trsrovske In obrtntflce zbornice v Ljubljani Interesentom na vpo-Iled
ZVEZA OBRTNIH ZADRUa
Deželna  sveza  kranjskih    obrtnih  za- i drug v Ljubljani je imela  dne 7. t m. v sejni   dvorani   mestnega    magistrata    svoj 8     redni    občni    zbor.   Zvezni    načelnik    C 1    Franchetti    je   konstatiral    sklepčnost ter otvori 1 občni zbor s prisrčnim pcadra« 1     vom  Nato je  podal    obzirno    poročilo    o ?     zveznem   delovanju,     Po   dolgem     mrtvilu L    voJnega  in povojnega  časa  ie  začelo  tuđi B    med  slovenskimi  obrtnild  živahno vrvenie 1    in   novo   življenje.   Z  geslom   »v   slogi   je moč«   so   nastopill  organizatorji-   voditelji ter položili  temelje za  mogočno obrtniško organizacijo. Oživele so se obrtno-nadalie-J     valne  sole. Po prizadevanju  Zveznega  na-'     čelnika se ie tuđi posrećilo dobiti za v>zdr-•     ževanje   teh   iol   potrebne   prispevke.     Napravilo se je korake za uvedbo obrtnih te-Čajev   ter   pospeševalo   ustanovitev     novih \     in   reorganizacijo    starih   zadrug.     »Obrtni '    vestnik« ima za Zvezo, zadruge in za obrtnike   sploh   vedno odprte  predale, zasluži, da  ga   obrtništvo  vsestransko  podpira  in 1     širi.                                                                   |
1           Poročilo se  le  vrelo    z  odobravanjem
na   znanje,   nakar   Je   podal   načelnik   Eng. |     Franchetti    blagainiško    poročilo.    Po i '     predloffu   g.   Pri možica   dalo  se   je   bla- ! 1     gajnlku   absolutorij.    Tuđi   se  Je    ^o^lasno : I    odobrilo  proračun, ki   fnaša    celakupno  v Izdatkih  107.600 kron. Glede prispevkov za kritie   proračunskih   stro^kov     so   bili   na- i vzoči   razlifne^a   mnenja.    K o r d e li č    Je ! predla«al, naj  bf vsote, kl  so potrebne  sa j kritje   Zveznih   stroškov.   pobirala   trtrovska   j in obrtnička zbornica ^ tem,  da bi   zMrmč-  j ni  proračun ra to vsoto pnvi^ala.  Drusci  so bIH mnenia. da je od načelsrva predlagana svota   40  K  za   člana  previsoka  in  da  bi Jo  posameme  «idr»Ke  ne  mfKle  I^terfati. Z e b a 1 Je pmjdarjal. da so za uspeSno de-lovanje   Zveze   denama   sred*;r\Ta   neobhod-no  potrehna.   Od   Zvernetra   odHora   se   za-hteva.  da brani  Interese  obrtn'SVesra  stanu, da   r»l«??{a   in   odm-avl   tržkoče.   ki   oviralo razvoj ftbrtnTStva.. Tod» brez denamin sred-stev ne more odbfvr vr??fi svofe natope. V debato  so  oosesrN  rtidl   ?e  dnicr!   rađrn?m rastooniVi   fn   slednl'č   ie  večMr»a   ?rJa^ovala za   predio  na*^*tvz.   7 a 1 r> f n I V   le   go-voril  r> netT^odr'ii  rnT^-^H v cbrtn-'S+vn  ter natrlfl^l na! bi obi-truic? n^lasrat! wt-Vr> vaf-nost   na   wmfo   obrtnejra   nara?čaja   In   na lesrtrv orwinfr«c??^.
Po p^ro^Titi PranrKettHa o n«;t^-nnvirvi nwl«ttr«Ve holr»'5Ve bl?«rajne se le ^klenila nai Zvezni odbor to \T»n?anJe femeljito prere?eta, nal storH 'tf>rade^'no v 5tiko z Zvezo jti7no5tajer?kfh obrtnih zadrug ter nato pripravi pravila.
Dr. P1 e s s je referiral o moistrski pre-fzkušnji. V svojem govoru je podal v kratkih potezah ves izgodovinski razvoi moj-strske preizkušnje. Sklenilo se ie, naj Zveza napravi vse korake, ki so potrebni, da se omogoči polaganje mojstrske preiz-kušnje vsakemu obrtniku pri svoji sorodni zadrugi.  Glede   »fušarjev«    je  omenil    dr.
IP 1 e s s, da je treba opozoriti ministrstvo trgovine in industrije na zlorabo obrtnih pravic s strani nelegitimnih obrtnikov. Zbor ie sklentl, na predlog Franchetti Ja resolu-cijo, v kateri se pozivlia vlado, da nemu-doma odredi, naj bi postopala obrtna ob-lastva pri podelirvl obrtnih pravic najstro-žje, naj bi potom svojih podrejenih orga-nov pazila, da se obrtni zakoni ne krstio In ilegitimni trgovci strogo kaznu je j o. Glede spremembe Zveznih pra-vil se je sklenilo, da se Zvezin naslov spre-meni v »Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani«. Pri volitvah novega odbora so bili so-glasno izvoljeni ti-le gg.: Franchetti, Rav-nikar. KoTdelič, Kersnič, Babnik, Rogelj, Primožič, Speletič, kot namestniki pa gg.: ! GJud, Hlebš, More, Dolinar, Urbančič, Se-ber. Iz zadrug izven Ljubljane so bili izvoljeni v odbor gg.: Kuhar Rudolf, Kran), Ogrič Filip, Novo mesto, Simon Fr., Vrhni-ka. Novak Josip, Kranj. Kot računska pre-glednika sta bila izvoljena gg. Jemec in Novotnv. Po poročllu Franchettija o kredi-
Itu za obrtne nadaljevalne $ole se je sklenilo, da se odpošlje vladi resolucija, v kateri se bo poudarjalo, da kredit v znesku 300.000 K, ki le bil določen že leta 1919. za vzdrfevanje  obrtno - nadaljevalnih Sol ni-kakor  ne  zadostuje, ker so se  todatkf za honorar)e   in   za   vzdrževalne   stroške   po-četvorill. Zato se zahteva, da se  v  proračunu za leto  1922. določi vsota 350.000 DM ker je drugače otvoritev Sol za prihodnjo , jesen izkijučena.    V resolucfJl se tuđi po-udarja,  da  obstaja  Zveza pri   zahtevi  podržavljenja   obrtno   nadaljevalnih    Sol.    Z j ozirom na čas opi sna poročila, da namerava ministrstvo prosvete podrediti   svojemu  re-sortu vse  strokovne in  obrtne Sole  In posta viH  vse  v Sloveniji    se nahajajoče    se strokovne sole pod vpliv viSJega Solskega sveta,   se   Je   sklenilo,   da   napravi     Zveza  . potrebne korake, ker Je v fn te resu strokov- j ne  Izobrazbe  mladine  želeti,  da ostane  to Snlstvo Se nadalje y rokah strokovnesra ml-nistrstva. — Pri  shičalnostih  Je  med  drugim poudarjal Igllč važnost katere Ima-jo   obrtne   razstave   za   razvoj     obrtništva.  « Priporočal Je, naj bi se vsak obrtnik zant- \ mal  za  razstave, Wi  se bodo vrSIle  iekom  i leta v Sloveniji.  Ker  se ni  oglasll    nikdo več za besedo.  )e načelnik Franchetti  za-ključ't zborovanle
Takoj po končanera zboru se le vrffla seja   Zveznesra odbora, v kateri se le Iz- i voliln   načelnikom   Zveze   dosedanlesa   na- | čelnik«  Franchetrita,    za  podnačelnlka    pa PavnlV^rJa. — Peđne odborove sele se bodo  vršile   zadnji   ponedeljek  vsakega   me-seca. __                                                              |
—% Tečaj Škole »Untvet»a1« za Ifro- ' Jenfe 1 SIvanle ^vetikmmrtft odjela I robila rrfvoren |e n VeffVol dvorani ^Narndnn* Drrma«. Po n»tr»f Vrnnfčar^VH dttfno^rl rastali sm« o to! sV>1? I mrferfli se, da fe Iffa M rti«?i»l«a I primata *'*«*. n cHHo| ovol drfavl. t« ra tn r^enrničanv) ^»•'»m fT»d'5»n.srvn, A* %+ ^Vorfsff ovom flrnT^rn, bnđnč Je to nai kultumo-ekonomski napredak 1 korlsl                                                         «
larifeir i tkjektivii ina
Maribor, 4. maja  1922.
Šovinistom na eni ko drugi strani se-veda ne bo prav. Ampak enim ko 4rugim bo v interesu mirnejesa sožitja le koristilo, ako se ravno od naše strani pove gola resnica. In goia resnica je ta, da je Maribor danes zopet kar je bil pred davnimi veki, ob svojem začetku: narodu >stno me-iano obmejno nitsto. Takrat st je nazval 'i3urg an der March« ali »Marchcnburg*, danes nrsi tuđi za vnanie Nemce oficijelno poslovenjeno ime Maribor. Takiat so se v to slovensko krajino naseljevaii večinoma od severa (Nemci), deloma tuđi od juga (Italijani), danes se domaćini preseljujeio na*zai na sever (Italijani so se v germani-2aciji potopili), a naseljujejo se Slovenci (posebno Primorci), v mnok'i meri tuđi Hrvati, v manjši Srbi in Cehoslovaki. Za-nimivo za zgodovino br.dfčega Maribora Je,   da   Slovenci   in   Cehoslovaki   Kot   novo-
j naseljenci ustvarjaio tu svojo industrijo, trso\ina in obrt, dočim se Hrvati in Srbi omejujejo na nakup privatne  lasti  ali pa ^e
i udejstvuieio   v   najbol)   dtibičkanosn'h   pod-
I jetjih:  špediciji  in  carinsk°m  posredovanju.
: Vsi ti naseljrnci pa tvorfi . le prirastek na domaći in vdomnčenl kontinent fn ta je ?e danes — nemški. S tem, da  je prevrat po-
| stavil Maribor zopet v vr«=to obrnejnih mest. Je zpinil nem?ko - av^triHki »Mar-bnrK«, na katerem <;ta  NemČiia  in   Avstri]a
i t^kom   ^tol^Hj   gradili   svoj   m<«;t   do   A drlje.
i Cisto   zorešeno   je   mnenje   mariborskih    Tu-
; KO«;lovenf>v, da so nove razmere z izbri-som lm^na Marbtire že do ti! zmSile *a mn^t. Te nove razmere 50 odstranile le hodnik tecra mo^tn, glavna r>odstavks !e o^Ta kakor ?e bila. Za rKinoln^ rarm??tev mdf podstavke treba, da Tu^osloven! ne le zni^iio nemškl kontinent v mesrii In neposredni okolici. nes:o treba tvdi, da z ^o-^r>r»darsVim prodiranjem proti severu pro-dlraio obenem rudi politično, nacijonafno In kulturno. Treba tore! temti mo^tu kot pre-hfvdnikn dveh nam sovrarVn dr?av s smo-treno narodno-Ko*podar*ko politiko pola-Roma že zdaf graditi čim dstje bolj proti severu se raztezajočo predstrnžo, tako bo most sam stal v zavetju pred sevemikom In burjo. Zcradba takesra zavetf^ča pa Je m«z*na le st i>o*nočjo naših sevemih bratov. Nn tei zatiSni zjrradbl pa Je zainteresirana tuđi Ljubljana prav tako, oziroma Se bolj, kakor le nascrotno zainteresiran Maribor na Ljubljani, ki ima do državne meje proti jus^i večje ozemlje v svoje zaris"je, kot ga ima neposredno pred avstrijsko državno meio stoječi Maribor. To dejstvo naj bi imela Ljubljana vedno Pred očmi. Kajti le trdno rudi zahrbtom zavarovano mostišče okrog Maribora more tudt Ljubljani in sploh našemu jugu nuditi rudi za daljno bodočnost garancijo, da oštri severnik in mrzla buna ne pribrijeta preko Maribora tuđi doli na nag Jug. Zato Ljubljani v nie-nem lastnem Interesu ne srne biti vseeno, kaj se srodi v Mariboru ali in kako se tam bori naš Jugoslovenski živeli za nadvlado nad nemšklm.
Danes nam ta naš bo] ne nudi veselih perspektiv v bodoćnost Storile so se velike pogreške v taktiki in še večie pri izberi naših naseliencev. Kdor je bil ob prevratu v Mariboru, in si ga danes natančneje ogleda, bo slišal in videl, da je naša narodna stvar stala ob prevratu mnogo lepše nego stoji danes. Takrat so imeli Nemci pred nami respekt in strah, danes ga nimajo več. Takrat so se naravnost ponujali z nami občevati slovensko (kakor so pač znali) in če res nišo znali, so se ponizno oproščali in obljubovali, da se bodo pri-učili našemu jeziku, Danes si drzne priprosta brani evka doma Iz čiste slovenske okolice Konjic pred sodiščem zahtevati, da se z njo razpravlja nemškl, čeprav zna bolje svoj materin jezik kot mariborsko nemščurščino. Takrat so bili sami veseli, da se bodo njih otroci v naših šolah naučili slovensko; danes zahtevajo zopet svoje sole nazaj. Takrat so Slovencem ponujali naprodaj posestva, danes se jih krčevi to drže in če iih že prodajajo, store to iz špekulacije na valuto in zahtevajo za kupce le Hrvate (hrvatske žide), ker se Hrvati, čim prideio v Maribor, takoj asi-milirajo z Nemci, postajajo narodno indi-firentnl, če ne še veCJI nemški šovinisti. Takrat so nemški lastnikl podjetij iskali naSih ljudi v službo; danes nimajo le Nemci samo svojih IJudl, ampak kar Je še boli žalostno: danes ima tuđi že večlna Slovencev — nemške uslužbence. Takrat smo se zgražali, videč naše uradnlštvo in Častnike v nemSkfh lokalfli, danes Je slabo-plačant naš ČIovek pri vsl narodni zaved-nostl primoran, In* za njlml, ker n. pr. slo- I venski gostimičarji z malo častnimi Izje- I mami svoje lastne H"đl ali preizkoriščalo ali svole obrti sploh ne raztnnejo.
Kako se Je Maribor spreme ni 1 tud! v nižjih plasteh, to le Žalostno dovolj poka-zal 1. majnik. Slovenski delavski živeli ni nlkjer prišcl do javne manifestacije. Njegovi širokousrni voditelji so se skrili sa koncert   stroJkovne   organizacije   med   ste-
naml Narodnega doma.
V takih razmerah ni (uda, da dominiralo v tel naši obmejnl postojanH Se vedno Nemci, da slovenski kapital ne priđe do občekoristne veljave, ker služi preveč le osebni špekulaciji. Lepo se Je razvila mala obrt rokodelcev, a popolnejši njen razvoj postane pod takimi razmeraml tuđi ne-mogoč.
Maribor  potrebule  nujno  le  več   Idealno   podjernlh   Križničev.  Dokler   le  takih ne bo in  dokler tuđi demokratska stranka ne  Izvede  prakfčno  svojega   fospodarske-ira m sodlalnega programa. Je za*man govoriti   o   Jugosiovenskem   Mariboru.   Dotle} ostane   Maribor   narodnr*tno   mešano   ob-   j meino me^to, v Vaterem  še vedno prevla-  j duje  nemški,  bolje  rečeno nemško mislečl i liveii.                                                      {
Konferenca u Gesioui.
POAilRJENJK  NA  KONFhRENCI. — RUSKI ODGOVOR.
SUiANZERJEVA POMIRJEVALNA    AKCIJA.   —   BAR fHOLJEVE
KONFERENCE.
—  Pariz, 10. niaia.  Ozv.)  Pariški listi ko.isUtiraie. cia je naslonilo na  gc-riovski  konferenci   pomiri^n.ie.
Vplivaia Je tuđi kate orična izjava Barthoua L!oyd Geor^eu. da so vse i vesti londonskih listov f!cde franco-sko - anKicsLcRa nreloma netočne. Od »Tirnesov« objavljeno poročilo o izjavi Lio.vd Gcorsea Bartliou-u je popolnon?a neresnieno.
—  London, 10. maia. (Izv.) Reu-terjev  urad  objavila  situaciisko ro-ročilo v Genovi ter cmenia.    da    se Schanzer   zelo  trudi   trenotno   krizo omiliti.  Položai  se  ie znatno  izboli-šal. Rusi so pomirl.iivejši.
—  Genova,  10. niaja. (Izv.) Tekom današnjega dneva izroci  ni^kri delegacija zaveznikom    svoj    odgovor na zadnio zavezniško spomenico. Odsovor Rusov je zelo oboren. Odgovoru  je  priloženo  tuđi  Čičeri-novo spremljevalno picmo.      Odgovor obsejra 100 strani. Po izjavi neke, ruski delegaciji zelo blizu stojeće osebnosti. ie  ruska delegacija v odgovoru nacrlasala svoje načelno sta-Iisče J?!ede resoluciie v Cannesu    in £ledc Jondr.Mske konforence ter ueo-tavlia. da Rusiia  striktno Izpolnjuje canne.^ko res^lucijo. dočim se je ne drže njeni duševni povzročitelii, zla-sti ne dve velesili. Pfiska sovjetska vlada smatra snomeivco zaveznlkov kot po<11as?o za nadalina    nojjnfanla. V nadalinem ruska delegacija precizira svoje stališče k posamnim toč-kam ?r>rmenice.
ad 1.) Glede Do!?tiCne in teritori-blne rroDapnn^e zavzem«? nrska de-ler^cpi odManiaioce strH^^e, ker je ta člen pol!tične?a zr>ačaia. a °:e-novska konferenca ima nalocro rc^e-vati samo gospodarska \T>rašania v v smislu canne.ške resoluciie.
V načelu se sprefrnejo členi 2., 3. fn 4. spomenice. Rusija priznava s tem pred- in medvofne dolsove. toda pod eotovirnj pogoir. Določi ti ie treba točno pomist doleov, kakor rudi dati Rusiji garancije za dovoli-tev posoiila.
Glede 6. točke o posestvih ino-zemcev, dan'h na podlaci koncesij prejšnjesra režima, je ruska delegacija pripravljena o tem razpravliati.
3amo s:lode rc'skodnine je treba do-I lociti visino.
Glede 7. točke privatna lastnina
predla« a ruska delegacija, i!a vpra-j ^anje rrivatne la^tnino. oziroma za« •lenibe nroući posebna strokovnja-Nka komisija, ki naj bi bila odposla-na po zakljuC'tvi konferenec v I^u* fiio. Razprava o tem vprašaniu se labko nadaljnje. Ruska delegacija pa mora prirx>mniari. da ie franeoska revolucija izvedla eksnropriacfjo. a da poznojŠi vzpostavlieni monarhf-stićni rc/.im ni hotel prfznati robeno odškodnine r-rizadetim. V vprasanju rrivatne lastnine se torei ne moro Ruci?a postavljati na boli moderna zakonodojo. kakor jo ^e Imela Franeoska za časa revolucije.
—  Gcnova. 10. rniiu'. ^7\\) Po-lr«/ni na  konfore^c«  nrcFo^?io  dunes zelo   Of>tim?stlčno.  Schanzerjir  se  1^3 nosrcčilo  nriJobUi   Helffr!* zn   milei-šo stilizacijo Člcna 7.      Rartliou    fa včerni konferiral  z  zastopniki  malo antante.
—  Genova. 9. maia   Clzv.) Po f»-javi   ministra   Schanzeria   obstojn   ?o vedno  kriza   ^lede   sporazuma   med Pu^i in ostalim? sotrudniki crenovsk© konference.  Schanzer   \e   dal;e  izia-vil. da se Sfenovska konfercnep  zaključi  okoli 20.  t.  m..  Tinlpoznefi*  pa koncem  mnjo.       Pc\ Scbnn^erievcm mneniti  ?(? za Rnslio    problem    privatne lastnine nnčelneea zrtačnin. 73 ostale države Pi fe to eospodnrska potreba. Schanrer !e grlecte snorazu«-ma z Rušilo optimist.
—  Poriz, Q. mnf. (Tzv.>      -Petit Parfsfen«   javlja   iz  Oenove.    da  so bili dalj5%i razeovern Birthoua 7 P>ra-tianom in Skirmuntom    n    mo^nosti napada na Romunsko in Prl?«^o. Tcv korrr pocrovorov sta znstopnika Polf-ske in Romunske izinvila   di boHše-vikf koncentrira?o znatne Čete oh ro-n^unsko - polisk? meff.
—  London. 9. maja. (Izv.) Snočl je dospela vest. da so Rusi sprejeli vse   dolocbe  zaveznJške  spotnenice^ ražen    člena 1. (ruska propaganda) in člena 7. (privatna Iastntna). Rusija zahteva Karanciie. da se fj d'>volt posojilo v znesku   2W rnilljonov    v zlatu.
Sokolsfno.
—   Priprave  za  rlet   Te   dni   odpotuje v Prago savezni tajnik br dr. Fux^ da se dogovori  s   Češko   Obcc   Sokolsko   o  vseh podrobnostih  glede  udeležbe  braten- Čehov na vsesokolskem zleru v Ljubljani. V Beograd  odpotuje  savazni  starosta  br.  dr.  VI. Ravnihar, da osebno povabl NI. Vel. kralja na  zlet  —•  V Beograd  odpotujejo zastop-niki  železnlškega  odseka,  da posredujejo v ministrstvu  saobraćaja in pri   železniSki  direkciji v Beogradu za znifano vožnjo in se dogovorilo   o  vseh   pripravan   fflede  vožnje In železniške službe za časa vsesokolskega zle ta.
—   Tečaj   za   pouk   češke^a   jezfka   za
člane ljubljanskih in okoliških sokolskih dru.stev se ie pričel v ponedeljek dne S. t m. Opozarjamo vse članet ki ?o se prigla-sili za ta tečaj, da se zanesliivo udeležiio pouka čeSkega jezika. Ta tečaj se vrSi vsak ponedeljek in petek od 18. do 19. ure v realčni risalnici, I. nadstropje na levo. -^ Vhcd Iz realčnega dvori^ča, 1. vrata. Po-učuje brat dr. Burian, lektor na ljubljan-skem vseučilišču.
—"»Sletski Vijesnik« št 8 je pravkar izšcl tor prinaSa poročila vseh zletnih od-sekov, cene sedežev in stojiSČ na zletiSču, poročilo o udeležbi ČeSkega Sokolstva. o sokolski razstavi in iz pri redi tvenega od-seka. Bratom in sestram priporoćamo, da si nabavilo »Sletski Vijesnik*, ker mora biti vsak član točno informiran o zletnih pripravan.
—   Gradba Sokolskoga doma na Đledu. Sokolsko  društvo  na   Bledu  bo  priredilo  v letošnji  sezoni   poleg   rednih   javnih   nasto-pov in  veselic  tombolo, katere  čisti   d^bi-ček Je namenien za fond zgradbe Sokolske-ga doma.  V to svrho izda  društvo poseb-
j ne nabiralne pole, označene z društvenim i pečatom fn podpisi staroste ter tajnika, kar smo že objavili. Obračamo se tem potom Se enkrat z bratsko prošnjo do vsega Sokol-stvu naklonjenega občinstva, da nam pomore vsak, kjer se bo oglasil naš pobi-ralec s polo. ter nam s tem pomagate zaraditi trdniavo rta tej mejni točkf, ki naj bo v obrambo proti vsem notranltm in zu-nanjim sovracom naše misi!. Ustvarfmo si lastna jrnezda ker le na lastnem ojrnji^ču se lahko branimo ter pripravljamo vesoljnl sokolski polet.
—  Sokolsko dra?tvo ▼ Celfn  le priredilo v soboto, dne 6. maia v Narrdnem domu  akademijo.  Čisti   dob:ček  je  bil   name-n}en   zletnemu   fondu.   Pnndeianka   »Zame-nJan  bolnik«   Je  vsbud'la    mnogo    smeha, spada pa na fledalt^ke odre po de^rli.  Na-stoo   telovadcev   fn   telovadk.   narafx?!la   in odraslih s prosrimi vaiami  za rlet  1022, Je bfl   prrcirfn   in   le   rašrl   med   obJin^tvom Whllr>  p^hval«'.   Obi>k  fs  brl  sramotno  si ah. V^fTn  ot"""i.   Vi  %*> doživ«*H  nekdaj  v  CrHu ^T^de  nj^'^na'np  h^je.   a   Jfm     le     M^rodni dom  ti'^M  v«ir-dir  vnmo   sro^toiiuHno  stre-ho. Je bilo nekako čudno in težko pri srcu.
Turistika In Sport.
—   Vintffar zopet otvorj^n,  Tui^kA prOmetna  zvezn nam n.iznanjja,    dn   »o mostovi   in   gulorijo  skozi  Vintgdj.   kl so bili  lani  prenovljeni,    pO7in»i  flicen* nt^kaj trrvoli. da pa so ^*e popolnoroa ptx. pra%ili,  triko, da 30  pot  ekozi  Vlntaras popolnoma  vama  in dobra.  Ra\iio  »o< daj, ko i?  Rado vi na  §>o dok^ij  narasla, jja pogled nfl  mo^oAni slap    nara\TK>^ divon   in »e  vs^m  i.TJpt"nikt>ro.  pos^hnd pa £ol<im  priporoč-a.  Omoniti  pa fo tnj-l»». da   \f* vozni   most  pri  tovarni  rK>hi-štvn   v  Spođnjih   Gorjnh   r^z,   KadoHno v glnhem stanju, vendir pa ni novarno-*ti   ra  pešeo.  Vzdržovnnja  toara ra<>st% 3*e «tvar županatva r Gorjih ter bi bilo nujno  ž^lr'ti,     d.i  se  čimpre^e  popravi. Opozarjaino.  da  jo ta  vston   r  Vint^ar plaćati   m^lrnk-^^tno  pristoibino   r»0 pa^ ra. ki se ptekajo v raki vi m   -zdrž-n^*-nje     ^alerij   in  mestov    v    Vintsrnrjuu Vstopnioe *e doV v hotelu >Stolc fl.nst-nik Av^ru^t Zftior na Blojski DoUr.iviV in pa v biv^i  Znmit>vi r^Ptavr«u*'ii  pri izhodu soteflke pol02: tr>rnrn*» leanih iz-d«elkov Ooloh A  r'omp. v S]>od. Gor^h,
—  Ilirija, Zagreb — Ilirija. Ljubljana 14. t. m. __ V n"pdoljo j?o*ru.io r
Ljubljani   ra«rreb*k?i   Tliriia.  molitvo,  ki vrlia v Zapre»hu vulod .*vojf» neorii^fno požrtvovalnA in o«tre icT^ %a, imjopAA. nepr»<r«   protivnika   vodi Inim   trom   rar ^reb^kim khibmn. V pr\*^n^tv^nih t^k-mah  je odvzela  H<išku,  Gradjnnsk^mtl in Conrorrliji ž<* m.Tr^ikat^rn tc^ko; ako je podigla, j*> podleer!^. vrHno lf 7. mi* nimalnio diferenrn golov.   Zanimivo jes d"A  iarrt*.   n«5a   Ilirija  proti   r.^m«   kluuti takoj   pofpm,   ko   j«  kot  reprormtnnrvi podAavera dr>ž!W»In v Z^.crr^iTi tnVm o>», čutljiv  poraz.   V  «?ntnv*m  ori ni   .10   n»-dMj*?kft tekma nr>ri!r> r,a knkov<mt Tliri, jo naprnrn  I.   mrr^lu   Zaer^bo.   TlAzon tf^a  jp>  to  po^lcdnii   rosni   rrvninir   T11-rije pred  eostovanirtm  v Grn<nj.   Z   7,*u pr^K^kimi kliiV.i o^io.iinn n^«oc:lopja  na i<rH?r-ti   po«1niSm   Tlin'H   bmiiifi   p   t^n\ da jo far>ronil,% r Zflcrobu zn, dodoliter zacreMkAjra »odnik«.
— Turistovskl khro »Skala« pozfvs vse
člane in članice, da se v ^lučalu uendnejra vremena udeiežijo zleta na Ble^a^ fl5fi.l metrov) nad ?kof}o Loko v snboto dne M. t. m. Zblrališče tečno ob 15. rred jrlavnim ko?<xivorom. Povratck- v neđ^lj*^ jrvečer. — Vnfcn !«e^tanek T. K. S. se vr?i v torek dn© Ifi. t m. ob 20. v Narodni Vavirni fradnja soba). Vsi člani se i>ozivaio na poln^v f?tevl!nr» rdeležbo!
DriiSto«ff«! «?ssff.
_  Klub  tr«ov«Vih   akademikov  r
TvinM.1.ini priredi dn^ 11. t. m. ob 19H uri predavanje o >Pomnr^t^< r dvorani FilVMrmonirn* dni?l>o, h kfltercmu nnjvliudnoJA vaH vse, ki se z&nimAio za nače gospodaiatvo. Odbor.
4. stran
»SLOVENSKI    NAROD«   jnc 11. maja  1922
107 štcv.
Oceane uestl.
V Ljubljani. 10. maja 1922.
—  Krali na PokUuki. Kralj je do-Šd v ponedcijek    zvečer ob  pol S. gri na Mrzli studenee.   V sprcnistvu kralja so  se  natuuali    g,    mlnister Hribar in g. podpolkovnik kr. adju-tant Dimitrijević. K lovu so bili pozvani tuđi g. dvomi svetnik Rustja, S. nadoskrbnik Zierfcld    in    gr. tržni nadzornik Slavko Plemelj. Ob četrt na 2.-se je mala lovska družba od-pravila deloma na konju, deloina peš v smeri proti Rudneimi polju. Zadnje pol urQ je šel kralj vsled    visokega snegr3^>eŠ. Ob 3. uri z-jutraj je pričel kralj imskakovati v spremstvu goz-darja Hanzlovskega prvega petelina Napram ozkem terenu so peli  štirii petelini.    Vsled Številnih kokoši    pa krali ni mogel priti do strela. ker so se petelini pričeli preletavatL. Kralja Se ta lov tako zanimah da je zaleza-val peteline 2 uri do vete ure ziutraj. Ta vrste lov ga je izredno zanimaL špecijelno vsled napomega terena in bi bil prav rad ostal se eno jutro gori ako ga ne bi važni opravki klicali rmzaj v Beograd. Objubil pa je, da dojde prihodnio spomlad za več dni na krasno Poklniko. Vzlic temii. da se ie kralj prvič udeležil peteliniega lova. je z veliko spretnostjo obvladal težaven teren. Ob tričetrt na 7. zjut-raj je bila vsa družba zopet v krasno okrašeni z velikim okusom dograjeni lo.vski vili na  Mrzlem studencu.  Ob pol 8. je krali odjahal v dolino. Kralj se je živo zartimal za naše krate. Po- j !eg lova se ie živo zanima! za prHfke športnesra ribolova v Sloveniii. Vzlic velikim naporom je kralj izraz?! nai-večio zadovoUnost nad prireditvijo, kljub temu   da ni prišel to   pot   do strela.
-— Kraljev pcvratek v Beograd. Iz Beograda nam danes telefonsko javljajo. da se Te Nj. VeL kralj Alek-sander I. danes ob S. ziutraj povrnil v Beograd. Iz Zacreba javljajo, da ie krali včeraj ob 15. s svojim sprem-stvom prispel v dveh avtomobilih na južni kolodvor. Iz Ljubljane ie kralj skupno s princerrt Arzenom In Pav-lorn ter polkovnikom Dam jano vicem potoval v avtu preko Dolenjske v Zagreb. V Zagrebu se ie pojavi! av-
: tomobll okoli 1 5. Na Ilici in po dm-gfh ulicah ie občinstvo kralja takoi
. spoznalo ter mu prirejalo navdušene ovacije. Naknadno doznavamo, da je krali na Dclenjski cesti pri vojaškem streliščti da! ustaviti avtomobi!. Ogledni si ie naprave strelisča in tuđi kra.u kjer počivajo žrtve avstrij-ske^a tiranstva.
—    Titraeia    Glasbene   Matice. Pevski zbor GJasbene Matice odpo-tiile hitri v četrtek dne 11. t. m. ob 3.56 Dopolćne (15,56) z brzovlakom Južne železnlce proti Beogradu   na svoio koncertno turnejo. Turneje se iudelež! 130 elanov in članic oevske-2a zbora ood vodstvom koncertneua roojstra. ravnatelja 2. Mateia    H u -b a da. Kakor nam javljalo iz Beograda,  se čisto gotovo udeleži pet-kovega koncerta v Beogradu   kralj Aleksander.
—  LetoSnji nabori. Letočnji redni nalibri za mosto Ljubliano se vrsijjo v času ol 14. do 20. jnniia v M^tnem domu. K nabora prideio 1.)  mladeniči. ki so rojem  1902;     2.)  vsi  1.   1898..  1899., 1900 in 1901 rojeni naborniki,    ki  lani nišo bili spbsofaii: 3.) vpi 1. 1800 in 1£91 rojeni, ki v bivši  Av?tro-Ogr?ki  nišo bili  potrjeni,  in plačujojo  vojaško  ta-keo: 4. rsi 1. 1872 do 1997 rojeni moški, M se lani v času od 17. junij.i  do     17. septembra nišo  zglasili v MestnBan do-Hra. Vffi naborniki s1^ pozovejo k nab*>-ro s posebnimi pozivi.
—  Kaj je s turistovskim nedeljfckim vlakom?   Pišejo   nam:   Laneko  leto   so "bili uvod'eni turistovski vlaki bb nede-ljab in raznikih s 1. raajem, in ni treba &b poeebej brnenjati, da so bili vsa-k! krat nabito polni. Leto« bodo nvp-deni sele 1. juni ja.  ZakaJ po prrdvsom »e    uvede    nedeliski  vei-erni  vlak  na kamniški pro^i, k^er t>dha.;ia zadrtu vlak is   Kamnika  že   ob  16.   Več  obzirnosti <k> tnjskega prometa in turistov bi no skedovalo. >S1. plminsko društvo« naj »tr^n© vee potrebno, da prično ti rlaki Tsaj » 15. majT>m voziti.
—  Nečelo znati slovenslri!    Policija v Mariboru  ic  ovadila   nsnjarja  Badla,    ker ni imel v izložbi označenih cen. V prodajalni je j>olici]ski or^an našel stimaričen cenik, pa samo  v  nemščini.   Pomoćnik  Anton   Ozebek (on hoče biti Ossebecs) pozvan kot priča, postoji   nemamo  pred   sadnikom,   rriio  v repu  ter  odgovaiia  na  sodniko\'a   slovenska   vpra?anja   izzivajoče   Ie   nemško.     Da razume   dobro   slor<7ermki,   se  ie  sam   izda!, ker je ravno na slovenska vprašanja odgo-varial  točno  —  nemSki.   Sodnik  sam  se  Je Trmntil  in  ie  tiiratam  vpraSal  nemski,  a  g. Ozebek ?e ostal — dosledcn. Nima sod;^če proti   trt Vi   provokaciji   nohonesa   oro^ia?
—   Za  tirvm  kral'ice  Marije.    Občinski svet   me^ta   Kranfa   je   dovolii   za   dečji  \n materinski   drvm   kraljice   Marije   10.000   K. Slovenske  obČ;Tic,  posnem^jte!
—   »Vat'CfH«  čn.n v R*div'»M. Na b:n-Koštni  ponedeliek je v Padovljici  »Matični
dan«. —. Podružnica J. M. v Radovljid. 1
—  20.000  K za   »Dom kraljice  Marije«
ie zbralo »Koio iuijuiloveuskih sester* V Celju. Vsa čast in priznanja zavednim celjskim Kolasicain, ki so šle s tako globo-kim razumevanjem in s toliko požnvo\al-nostjo na dolo za skupni blagor slovenske domovine. Naj bi našle prav mnogo posne* movalcev, kajii za tako velikopotezno zasnovano akcijo, kot je nameravani dečji in materinski dom, ie treba sodelovanja vsesa slovenskega naroda. Slovenci, Slovenke, zavedajte se tega in darujte ob veselih in žalostnih dogoclkih, svatbah, kr-suh, ob izgubi dragih sorodnikov, znancev in prijateljev, darujte pri vsaki priliki ra naS »Dom«, ki nam bodi naša življenjska naloga! Narodni ženski savez SHS, slov. del.
—   O  usodi  francosko-siovenskega   s!o-varja   smo   dobili   ve5   vprašanj.   Ker  nismo informirani,   v   kaksnem   Stadiju   se   nahaja ta zadeva.  prozirno izdajatelja,  da  objavi, kdaj   iziđe  ta  slovar,  ker  čakaio nanj   že mnogi z veliko nestrpnostio.
—   RadovlHškl   klerikalni   žunan    pred sođiščem.  Radovijiški župan  Vinko  Resman je   znan   kolovodia   in  priganjač     klerikalne stranke. Župan pa se ie moral danes ob 10. dopoldne   pred   kazenskim   senatom   dežcl-ncera   sodišća   v   Ljubljani   zagovariati   radi nečednesa  dejania.   Razprava  ie   bila   zelo zanimiva.   Poscstnik   France    Fajfar   je  bil zarublien. ker je  zabredel v velike dokove.   Interesirana  je  bila  tuđi  lesna  tvrdka Hudovernik &  Comp. v Radovljici,    ki  je imela   tirjati   od   Fajfarja   nepokriti   znesek 133.649   kron.   Lastn^ka   imenovane     tvrdke Vinko Rcsman  in Vinko Hudovernik  sta  si, vidcč   kritični   gospodarski   položaj     Fajfar-Jev, izmislila trik, da bi odtujila rubežni za tiriatev neke   tretje  osebe  gotove  predmete ter nasvetovala sta Fajfariu dne 20. decembra 1.  1.,  da  je v pretečem  IzvrSilnem postojanju  izrocil   imenovanima  4 kenje   z vso opremo in en voz. Pri tem triku kleri-kalnega  radovljiškega  župana ie  bil  udele-žen tuđi  klerikalni  agitator  Josip Vidic, po pokliču   knjiKovodia.     Radi   pregreSka     po ^  1.  drž. zakona  z  dne  25.  maja  1883.,  št. 7S so se morali imenovani  danes zasovar-jatl pred kazenskim senatom. Po poldrugo-urni razpravi je bil klerikalni  župan Vinko R e s m a n, ki se posebno odlikuje po raznih klerikalnih  sttodih, obsoien na 10.000 K denarne kazni ali 5 dni zapora, dalje Vinko Hudovernik    na  12.000  K    ali    6 dol, Fran Faifar na pet dni  zapora in  Josip Vidic pa na 600 K, cz. 3 dni zapora.
—  Na naslov poštne uprave. Iz tr-^(n-skih krogov nam pi?ejo: S 1. inajem so se pt^tne rristojbine ra, inozemstvo občumo zvi-^ftle. O novem tarifu pa Je iavnođt zaznala šel? iz dIle^-nega ćaso-pisja in sicer ćele 4 <lni pozneje, kar jie imelo to p&sledico, da bo na ti^oče mo-zerjist\-u n^monjenih pišem, dopisnie Ud. kot premalo frankiranib vrnjienih ali pa bo  pr<?iemnik plačal scloho. Skoda, ki jo trpi trgovstvo, ie ogromna, na vesti pa { jo ima Ie ptoštria uprava vsled svoj© ne- j čnvone brezobzirnosti. — Zgodilo s© je J že opetovano, da ie bila javnost prepO 1 zno  obvesčena  o  povišaniu  pristojbin. Enkrat. dv*»krat ^e že potrpi,  ali naša potrpežljvost ima tuđi svoje meje.   Zdi se, kakor bi razne dk^avne uprave na- j ravnost tekmovale med seboj. katera se bo bolj   norčevala iz javnosti.   Enkrat ra-zglasi carina prepozno, da 30 prepo-v^dan uvoz gotovoga  blaga,  ali  da je zvišana ta in ona pristojbina, drugič se : za spremenibo obelodanijo    nr'.jvažnei&e ' valutarne odredbo post festuin,    tretjio { zviaa zopet žeiezni&ka ali požtna upra- j va tarife, ne da bi smatrala, kot svojo 1 n?4primitivnepo dolžnost, da bi o tem j praVočasno   obvestila   občinstvo.   Naj- ] manj kar moremo zahtevati jo pic, da • se vse naredbe,    ki posezajo globoko v živo gospodarsko življenje-,    tako pra-vocasno razglase, da bo megoce rnT-tina-ti priz^deum s sprem^njenimi razmera-mi. Tako ravnajo vlade v drugih drža-vah in inenimo, da bi bil zadnji čas, da. se v tem oziru tuđi pri nas preobrne na bolje.     Ker nikakor ne moremo  verje-ti, da bi  ljubljanska poStna uprava rte bila imela vsaj  ž© 30.  IV. v rokah odredbe ministrstva o novom tarifu, prosimo ljubij. trgovci, de bi nam slav. po-štno ravnateljstvo pojasnilo,    čemu nismo bili žo pred 1. maj-cm ura dno opo-zorjeni na zvisanje pristojbin?
—  Razbijanje oken v vojašnicah. Več-krat  se dogaja, da močejo otreci, igrajoCi se  na  ulicah,  kamenje  in  druge  predmete v okr.a rarnm vojaSnic ter delajo obeutno ^kodo.   Radi   tega   opozarja   policijsko   ravnateljstvo starše, nai  otroke pouče o kvar-Ijivem   počeiju.   V   vsal:em   ponovnem   slučaju se bo proti krivcem strogo postopalo.
__ Celjftkeira    očinskoga   odbora
redna plennrna seja ee vr^i v petok, dne 12. t. m. Na dnevnom redu so referati raznih odsekov. Prihodnja izredna e^-ja, ki bo sklicana v kratkem času, Jo namenjena proračunu z\ 1. 1922.
—  Splosna stavka v Westnovi to-varni v  Celju. V ponedeljek,  dne 8.  t. m. so je pričala- v tovarni splo^na stftV-ka. Stavka tuđi tmih 150 delavcev, ki so rio sloj z<x silo vzdTžavali obrat. Obratu-je spmo elektrarna, ki preskrbuje m^sto s tokom za raz-svHljavo in obrat.
—   Dražba lovov. V podroSju celj-skega okr.   glavarstva  se  vrsi   dražba sledeoih lovov: Grize S0./V., Jurklosts&r 17.AT., M*»riia Reka 30./V., Nova cerkev 8./VL, 6t. Rupert nad Laškim    3./VI., Laekim 3./VI., Škofja vas 18./V., Šmar-tno v Rožni dolini 8./VI., Sv. JuHj ob juž. žel. 6./VI., Sv. Petsr v Sav. dolini 8./VI.,   St.   Rupert  nad   aL^kim   3JVL, Št Vid pri Grobelnem 27. /V., Sv. Le-nart pri Laskom 17./V. in v Trebarjih 8./"VI. Slovenski lovci, ziasti iz celjske blizine, &e opozarjajo na dražbo.
__Ferijalni savez 3© priredi 1 preta,
klo nedeljo v i'.'elju cvetlioni dan, ki ja donesel 7o00 K. čistega dobička. Celj-eiia sekcija prav pridao deiujn.
__  Nadzoiovanje pomladka    Rde.
čega kriza < po šolah. Miniatr&tvo pro-sveie je te dni odredilo, da lm  Amerikanka Mi&s* lJulmer  inspicirula   po  tu- ' kaianjih     šolaii     delovanje     poiniadka >lidečoga križam. Nadzorovanje se pri- i čne te dni.                                  *            |
—  Neokusne »uradne^ table so si ! ornislili nek^ieri   poštai  ura-.ii   ^filijal-ke)   in   trafikanti.  Tible  so   uaiazauo. eivkasto-rjdvo  pobarvane  z   rd* čim   in čmkostim,   komaj     čitljivim     napisom. Kaj  se ventiur  omislijo za v>o» državne urade  svetio  pobnrvan© moderne   table » razlorno unulno ozniobo!
—  Glas Iz občinstva. Pišejo nam: Oh-iskulem  kinematograf  v  Tlvoliju.    Ker  pa se v dvorani  premalo zrači,    je v nji  na-ravnnst udušljiv zrak. Zato pozivamo upravo,   da   poskrbi   za   irdatno   pre7račenje   s tem,   da   da   napra\iti   še   par   ventUatorjev, ker  dosedanji  trije  očividno  ne  ?adostujejo.
—  Pasji krmtuma? v t>lju. Kor s© jp v blizini mrsu pono\Ti^ pojavil slu- ! taj pnsj« ?* trk li ne, je nieptni  niniji-trat \ colj^ki  odredi 1  za o^rnorjo mr^tći  Celje pasji kontiimor                                              '
—   V   Gornjem   Logatcu   te   dnnes   no dolgi   mučni   bolezni   umri   g.   Riidr>If   Pup-pis,  posestnik  in   trgovce.   Pokojnik   ie   bil odložen narodnjak in zvest, nenmahljiv pri-sta$   napredno   stranke.   Uživa!   je   v   vseh  , kro^lh   splošen   ui;Icd   in   »poštovanje.    Po- ; greh   ho  v  petek   dne   12.   t.   m.   Bodi   mu oliranjen   traien    spomin.    niegorvi   rodbini  1 naše so?alie.
—   Smrtna  kosa.  V  ponedeljek   ^o  po-tožill   k  večnemu   počitku   pri   Sv.   Križu   5. Viktorja  Ba j ta,   trgovca  s cvetlicami.   Po-koinlk   je   bil   navdušen   narodnjak,     velik  \ ljubite U    Prirode,    požrtvovalen    podpornik vseh   naprednih   druStev.     Kako   je   bil   v vseh  kro^ih  priljubljen,  je  pokazal   njegov pogreb, ki so se ga ndelefili številni znanci   in   prHatelji,   predvsem   pa   pevci,   ki   so mu   zapeli   sinljivo   ?alo*tinko   v   slovo.   —
V  Zagorju  ob Savi je umrla  posestnica  ga. Frančiška   Ranzingcr.   Blag   iima   sjkv min!
—  Tntvinc. Tosipu Lazarju v Str^-li^ki ulici jo bilo ukradeno veo parila in   obleke.     —     Sta-vb^niku   Jaroslnvii Brajerju a>ta bili »odneseni dve konjski uzdi vredni vff- ti&oč kron.
__ »Trijaciv,    to  so  tišti  trije pri
našem kmetu slabo zapisani 6vetci Pan-kraeij, Bonifaeij in Sorvacij &e bližajo. Kmetski pregovt>r jih ima za vremenske nepridiprave, ker prineso radi s iofijo v družbi večdnevno dežavje, čc no i*o mraz in slano. Ker je barometer iel znatno padati, so nemara ti deževni dnevi res na pobodu.
—  Vsled zadobljenih opeklin je umrla v deželni bolnici Marija Zrebelj, žena  ru-daria iz Hrastnika, ki se je, kakor smo že poročali, smrtnenevamo opekla.
—   Požar  v  Jeruzalemu  pri    Ormožu.
V  nedeljo je  nastal  požar  v  viničariji  po-sestnika Novaka,  ki  je uničil  ćelo viničari-jo.   Radi   pomanjkanja   vode   ni   bilo   mogo-£e  ničesar   resiti.  Škoda  zuaša  nad  100.000 K. Zavarovalnina pa je minimalna in znaša samo 4000 K. Kako je nastal ogenj, dose-daj šc ni ugotovljena
—   Posirovelost.     Valentin   Lipofvič   Iz Trave pri Čabru je šel v nedelio v gostil-no »ŽizeČ« v Čabru. Komaj pa ie vstopil v gostilno,   mtj  priletj  v  glavo  steklenica   s tako  silo,  da  je   obležal  nezavesten.   Sts-klentco je vrgel Roman Turk, ki ga je na- ! huiskal neki Filip Šriba. Lipoviču se je ste- j klenica na  glavi  razletela  in  mu  pokvarila | desno oka  Prepeliali   so  ga  v  ljubljansko j bolnico.                                                             I
—  Smota natakarice Fancke v Zagrebu. ! Natakarici Fančki Uher !e postalo v Mari- | beru prećoigočasnn  in  sklenila ie, da ob- j išče veseli Zagreb. Pustila je prtila50 pri | natakarici  Kolarjevi  v  gorstilnl    SkuSić  na i Ilici in šla na sprehođ po mcstti. Mcdtem pa  ; sta  se  pri  Kolarjevi  oglasila nekt  moSki  v spremstvu neke ženike in zahtevala prtlta-20 za Faniko, če5. Ja Ima že službo. Tako je bila Fanika oškodnvana za 12.000 K. Pač ; hudo razočaranje  v veselem Zagrebu.
—  Neprevlden vornik. Petletna Mimlca Bizlak iz  Vrhovceve  ulice  se  je  Igrala  z | neko  drugo đeklico na vogalu med  Ahac- > Ijcvo in Vrhovčevo ulica  Mimo Je pri vozi I  \ %   težko  naloženim   vozom  hlapec    t\Tdke r>Zar.kl< in )o oodr! na tla. Kolo Je  šio nc-srečnemu   otroku   ravno  fiez   trebtih.     Neki mirmvozeči  koledar  je  otroka  hitro pobral in odnese! v bolnico. Njegovo stanje je ba-ie ^elo ooasno.
—  Automobilna prometna d. d. v LJub-Ilanl   naznanja  cenj.   nhčinstvu,   da   se   ne nahaia   postaiališče   automobilov   za   proso Ljubljana - Celje cd dne 7. maja nič več pri  nostaiališču  pri    Belem volu«  v  Celju, temveč Pri hotelu    Pri  Zamorcu«  (Skober-nc).   Vožnjo  v  mc^to  smo   moral!  ustaviti radi   preozke  pasaže  ▼  Oosposki  ulici.
Glasbeni oestnik.
■^ Koncert kvarteta »Zika :. Danes rvečer se za uekr-j rasa poslovi od r.as ^nani vpoštevani * in ©bee priljubljeni komorni kvartet >Zilw. Tfojega ««ni: brata Zika. Sanciit in Cerny, odpotu^fv
io po ljubljanskom, koncertu nar-^^jo :oncertno turneio v Južno Nemcijo. Tako se nam t>hrt* &*n** «>P«>k l^P umetniški užitek, obrinrt-o pa prosimo, da se z obilnim posetom tepa večer* zahvali idealnim umetniškim ćelavcem za njihov neninoren trud in ćelo vrsto krasnih užitkov, ka ter© so nam nudili tekom svojega delovanja in koncertiranja v Ljubljani, beaezi, katerih j© 6© dovolj na razpolago, so v predprodaii po 15, 12. 10, 8 in 6 Din. v pisnrni Glashenc ^T.vtir.o in na večer koncerta pri bli»?n31ni. Stojiž?^ ravno-i tam po 3 Din., dijaška pa po 2 Dm.
SPORED   NARODNEGA   GLtDALIŽCA   V LJLBLJANL
HRAMA.
Četrtek, 11. maja: ■■ Marija Stuart^ .K. Petek, 12. maja: »Otok in Struga« D. Subota, 13. maja: ^.V.arlja Stuart*. B. Nedelia,   14.   maja:     Madame  Sans   Oenc.
fzven.
Ponedcljek,  15. ira?.i:  xOtok in Struga«. C Torek,  16.  maja:  Zaprt->.
OPKRA.
Cctrtck, U  .maja:   ■ Lakme*. Izv. Petek,  12.  maja: Zanrto. Sobot.i,  13. ma:r.:  »Tor.:a^. A. Nedj'ja.   14.   maja:   »Lakine«.   Izv. Ponedcljek, 15.  ma:a:  Znprto. Torek,   16.   maja:   Caval'cria   rusticani.   A.
•
VFUKO ZANIMANJE ZA GLAS-DINO  MATICO V  CrOOkADU.
Danes cb 12. sm^ prcjcli brzoiuvno D'i-robilo u Be ;vrada. da vljjj /a k>r.cw'rt natj (iiasbcnc Maiic^ \ciho z;:iiii!i«nic med vsemi si^ji prcbivabiva. Prihodj Mi»-tiCarjev prlčaliujcju z lupctostjo. /nučihio jj, da su ra/prodane že vse vstopnice za petkov k? ncv*rt. 'ludi v Sarajevu je bilo prodano   že   mnogo   vsto-pnic.
— Opora. Delibes: Lak me. V so-boto so peli prvič v Slovencem jeziku to franeosko roniantićno opero, kajši bi čuli t& izpremembo kaj slovanskc^a ali ćelo kaj gt-mianskega. Uelo je prav melodično, se odlikuje z lepimi arijami, da vtisek, ka-ker da je napi5ano nalašć za paradiranje dobrih pevcev. Orkestracija je enostavno, a lepo izvedena ter zveni prav ugodno. Opera, dasi po sujetu čisto orijental^ka, ie po svoji glasbi vendir premalo karakterizirana kot indijska; značaj fi ie pr^dv^eni absolntno franceski, dražesten in jjracio-zen, a ne bas globr.k. »I.akmć« pa je stalno na rtpertoarju vseh večiih oper, kjer ina-jo debro koloraturko. V Ljubljani je b:la mocjoča Ie, ker imamo slučajno gospo L '• v-š e t o v o. Kot pevka vrlo cimpatićnes;a zla-5ovnej»a materijala je svojo partijo ab-solvirala dobro; žal, da polama vso s>'^jo umetnost na pra\ilno oetje, a ori tem no- ; zabija rn čuvstvovanje, na dejanic. na dramatično izrazitost ter na fraziranjc. To j je pač svojstvo koncertne pevke. Iz isteka vzrcka zanem?.na mf.nda tuđi is:roT ki če-^ro ni v skladu z dramo. Oa. Lovvetova ra fKiividno napreduje hidi v igrri, tako d?. se lehko nadefamo. da postane sčasom nidi s \ to strani neop^rečna. Težkt), virti^n^no | arijo je tapela dovršeno. G. Drosta «j s s\'ojim krasnim Klarom In nitintrano ic;ro ie bil ra rnestu: «amo ot>a?ati 'e bilo, da ni hil pov^em siRitreu v muziValne-n T»artn. Ci. Zathcv. izvrstno karaVier'zl-ran kor Indijski fanatik, je bil v isrralskem fn pevsVem osini dober. !e včasih nekam moTioton^Vi. 7nh+evari bi bilo mo?r>če pri njem. Id Je rntiniran umemiV. boli^pcn fn-rJrarMa In lasnesra vokaliziran'a. Odi R. Tria1er!eva ?e b*la dnhrz. l-r>a. ^ki'^no nMečeria ter ie svoto mar.išo rnrrito r»riv sveže  odnel*. Ta pevV^  7na prav verjemo
\ry   __    realistično   dojmljivo   priraSnti    na j
sceno   tuđi   svoto   humom ost.   Čudimo   se, čemu  se  ji  ne  poveli n. pr.  uto&ra Marinke   < v   »Prodani   nevesri-=.  Njen   temperament  in  ; j?las povsem odgovarja tuđi tak im partiiam. j Gdč.   Ribičeva    nas    ie   iznenidila   kot | nadarjena   zacemica:   drvbro  je  pela   in  na- j ravno  nastopala.  GdS.  Smolenskaia  ie ! i^\Tstno  predstavljala  staro  Aneležinjo ter | je  v pevskem  oziru  zadovoljevab.   VobČe \ opažamo  to pevko  tolikokrat  na odru,  da je    videti   kot   posebno   uporabna   sila    za manjše vlo^e. G.  Bagrov kot bariton  je *e  mlad  pevec,   začetnik,  ki  pa   nikdar  r>e  1 pokvari,  se   razvila  in   obeta   «a  bodočnost   , Thctr  je  bil  dobro  naučen  ter  je  svojo  na-  j porno  v!n~o  izrnrSit  v  zadnvoljst\*o:   Ie  na trsu   kaže   premalo   živahnosti   in   zanima-nlaT Inscenacija ni bila slaba;  sliko so bile  . !ere     H   okusne:   ladija   ic   Pač  prevelika, j vnbč? pa Je scena preveč nntlačena.  Orke- | ster   je  dobro  svirah   Ic   mestoma  so  bila  1 piliala   brutalna,   zlasti   v   duetu   med   Lak-  ; me  In  (Teraldom  je  pel  ve«;  orkester    i>re-  j sitno.   Pirijcent.   mladi   raš   coriSki   roiak   «. Neffat   vidne.   nnr>redtiic   ter   dniiiva    ta naprrđck   indivldtialnrca   Izraza.   Priznanja ?e bilo dostt. niti cvetja  ni  mr.njkalo. Vsc-kaknr  se   je   nadolati.  da   se  ta   melodična [n  po   đeianiu     dramatična    o^ora    ^'zdrži stalno tuđi na našem repertoariu.
D.  B.
Borzna poročila,
—  Zacrcb. l'>. rrni.i.  (Izv^ Znkliu-oek. D^-ire: Curih 1$.V\Tj. 13.50, (1:V2\ 13.50^.    Pariz  C12.   0«\     (l>.20.   «.2o>,
London 200.-. ;!(W----(30C,----2^-->-
Berlin -2i.—, 2\.'2\ ^".%0, 24.—). T>vnni 0^0   0^2o,   (0.S2.  0.8^-   P^«ia   13*?—,
i3-:.r>o. (ir>".-25. ir».7RV Tr^t r>r>7. xn\
(3.66, 3.7O\ Nowyorlx 67.5(>. C.—, (J_— t CvS.riO). Pi!dimr»ošta ——, *>••». r0—. 9.20). Valute:  dolar 6S----, CR.5«\
(67___, ^-—V
__ CuriK 1°   mMft.  H^v.) Prt^-nior-
TM- 55asrreb 1.R75A. Borlin 1.7«".7."». Milnn ^7 4«. rhimi 0.0.^2. rracrp  9.S7aO.    fln-
I tUmpoMa  0.6550.  Pariz  47.18,    London
I 23.02. NeTvvork  5.182/>.
—  Cwrib, 0. rnajn.  (PreV*> Orim.i*V i Zr*rrTeh  1<V>   PunaJ*O.0&25, ^rdiniripštn I 0^7      Berlin   1-70,     Pr.^ca   0.^5,  Milnn
*>7 4r,   Parfc 47.15, London 2303, Ncw-
York 5.1825.
_ Curih. 0. ipnja. (Pirokino). {O}-
flsno cb 17).  Zasrr^b l.Sol, P«orhn 1./H9, : Milftn 27.19. Prapra 0,c10, T.-ondon 23.030, • Pariz 47.1?*, Xewytork 5.1801. =         _ Milaiu 0. maia. Z.isrrch «.80, Bpt-
\in 6.50. Prnca 30.40, Pnriz 171.00. Tx>n-
don So.OO, Nev-vork 18.75. Curih 305.—. __ Tr*t, 0.  m'dl-i.   (Odf^no  ob  15).
rVo^rni 27.—   Berlin C. r». Pm-n ?.<V25,
Lrmrion S3.R"  Pariz 171.00, Cui ih 3C3.50, i Newyork 18.75.
bjmHIo.
PUHIOn  M1LLFRANDA V PARIZ.
—  f'ariz, 1'». maja. (Izv.) Vic raj ob 9. dopolduc k ured^ednik franco-bke roDuMike Millcrand    prispel    v iJariz.     Ub 11. doiK)Idne ie v daljši avdijenci sprciel ininistrske^a pred* seJnika  l^nncarcja. popoldnc  ob  4. pa je bi'.a v rilizijski palači Kabinet-r.a seja pod prcusedstvom Milleran-tla sainck'a. Scia ie trajala do pol 7. .Mlllerar.d \c v*>rc,č:\\ o svojem poio-vanju no Atriki in Korsiki. Dalje ic bilo pouano poročilo o položaju na ^enovski konferenci. Ker še ni do-sncl ruski odgovor    na   za vezni sko spomLiiico. ni kabinetni ?\ot  storil nikakih fKIcpov.
NAŠ REDM PRORAČUN.
—  Br^rad, 10. maja. (Izv.) Fi-naneni (dbor /*.kljna    razpravo    o rednem proračunu 13. t. n\ Odboro-vo pi>rcčtlo s nruračunom    predloži odbor ok(li 20. t. m. plenumu narodne skup.včine. V parlamentarnih kro-^rih pričakuicjo.    da se v skupščini rrične tako! proračunska debata, ki bo nnibrže  traiala do konca  iunija% V  političnih  in  parlamentarnih  kro-VSn    pozdr:ivliaia z  veseljem    prvi redni rroračun in izmžaio uoanie, da bo proračtin   1.  iulija  že sprejet  in sankciicniran in da sr> bile v  skun-sčini v ra7pravi z^diiie dvnnaistine. SpreJctiu  prveffa  nđnesra  dr/avne-jra proračuna    pripisutejo    finnrirrn, jrospodarslv'i in noijti-jni kroiri veliVo važnost za nadalini razyni raSe fi-nančre in gospodarske polUike.
PRIHOD   WPSTFA!SK1H    SLO-VFNCV;V V DOMOVINO.
—  Beograd. 10. maia. (Izv.) Kakor roroč:d'> listi,  ie  Zveza slovenskih  kato!iš\'ih društev na \Vestfal-skcin  zaprosila  n:i5o vlado,  da  do-voii prihod v Slovcnijo 2«W do 3000 vestfrjskim  Slovencem,      Westfa1-ski  Slovenci  ze!e  videti    svobodnn domovino.      Nas'a  vla !a pa  ie tuđi pre.Tc'a   pro<n^>  nokatorib   delavcev in njih redbin,    da se iim omopoCl čimprci^n.ii povratek    v    domovinot Vlada ie sklonila, da onranizira posebne vlake in tako west?alskhn ro^ it-kom olaj^a pot ne stroške in stro-ske za potne dokumente. PRORAČUN  \OTP\VTFri\   MINISTRSTVA IN OROŽNIŠTVO.
—  Beograd,  10. maja.  0zv.)Na včerai^nji seji finajičnega odbora je bil v rnzpravi proračun ministrstva not>-aniih zudev. Daljša debata ie nastala r» sporu    notran.ieira    ministrstva z ministrstvom vojne in mornarice.  Notranji  niinister  zahteva,  da vrr.c vojno ministrstvo kredite, vne-šene v njc^a proraCim za oro/jii^t-vo. ki  ie sedai  podreieno  notranje-mn tninistrstvu.    Finarčni  odbor je sprejol predlojf. da so doseže v tetn vnra^miu med  obema    prizadetima ministrstvimi sporazum. Na to je h\k definitivno  snreiet  celolcupni   proračun  minist^štva n^traniih dol.
MILUONSKI KHFD1T ZA PO-FRAVO   ŽELKZNIŠKIGA  PARKA.
—  Beorrad, 10. maja. (Izv.) Na včeraišnji scii ministrskega sveta ie minister saobračaa porocal o stanju javncpfa    proneia  ter zahteval    od vlade, da se mu dovoli 90m ili jonski kredit  za izplačilo tovarnam,  ki  so izvršile popravo lokcmotiv in želez-niških vozov. Ti;vurne nočcio izro-čiti  uopravlieinh  lokomotiv.    dokler na^a    vlada ne izplaoa    znostankov tcriatcv.
VPRA$ANJE   ZUiVANJEGA   POSOJILA.
—   Beograd*   10.  riau.   (Izv.)   Na   vče-ra]?nii, vd  17. d> 10.30 trajajoci seji je mini strski svet po uradnem poroCilu razpruv-Ha! \o resorna vprašanja. Po drugih ponv-čilili   p t   ic   inlnistrski   svet   razpravljal   v dn!j<i  debati  o tletailih ponudhe  za  dr^av-r.o  zunanjc   posojilo.   Po  poročilu   dan.'šnio »Epohe*-   sa  i:lcdo   sprejema   neke   ptnuJbc nastale  tcikoče  in  sicer  v  cni  po^oini   točki. ZadcMia p*inuđba stavlja na^i vladi posni,  da   ne   sme   naša   država  nateti   toliko č?.sa  nnhtncffa  p 'sojib,  vlrkler  ri  izplaia-no to posojib. Radi tega ie bila razprava o pnsojihi odgođena ia današnju selo mini« 5trskc?:a   sveta.   Po   pi-Točilih   nekaterih   li-stnv   se   danes   v  mtin^rr^kcm     svetu   raz« prava  o  »manjem  pcsojilu   definiti\-no   asa« klinci.
NAJ VEČ JI    DOBITEK    DRŽ\VNE RAZREDNE   LOTERUF.
—   Heosradt   10.   majo.   (Izv.)   Pri  vče-rcjšnjci'i    žrebanjn   dobit kov   državne   razredne Intcrije ie dobila številka W.021 do Fccft'J n.aivccjt dobit si- v ?>?<■•>£« 400.000 Dn.
—  Prasra. *>. majr, (Odfl.Tn'o ob 10.50). Beocrrjid 7S.75, Berlin 1^ lr>, Trst 277.50. Ixmdon    2:^.75,    Parir. 47S—,    T)\\nn\ G0___, Curih 1015.—. Newyork 52.nr..
—  rhinai. 9. mnia. Devizo:  Znsrr^b 30.72,   S0.78.     Boo-rnd   122.1S.     122.72, Prasrti 1G:1.27:O, 1^.4750, Cnrih 1G:W.25, lfi:\S.75.   Valuto:   dinfir^i   122.0S,   122/12,
i do;ke kroiio 1C.H.02 0. 103.2250, švicar-l ski Iranki 1633.75, 1G3G.25,
štev. 107.
>S LOVE NS Kl    NAROD*   dne * i. maja 1922.
5. stran.
Razne stvari,
*    Ponosno življenje v Genovi je
vzlio Tsem nesložnostim med državniki silno bujno in vesolo. Pri pijaci in do-kletih &e nasprotniki prav dobro razu-mejo. Zabavišča eo natlačenb poln£ ter imajo ogromne dohodk^. V >Edenu< je baje> neki člen ruske delegacije plačal xa šampanjca in whisky 28 milijonov papir, rubljev, t. j. okfrli 700 lir. Pomagali so mu piti Nemci, s katerimi je pil bratovščino. Boljš© lokale zapirajo že o polnoči. TY>da gostje se z avtomobili vozijo v Nervi, kjer je »Casino Muni-cipale« odprto do jutra. Tajn se popi-Va dalje, hazardira, pleše in ljubi. Ti-stiolirski bankovci kar lete v žepe na-takarjev in po zelenih mizicah ijrral-nic. Tako je tuđi ta mirovna konferenca zbirališće ljudi, ki mirlijo lo na zabavo. Bilo je pač vedno tako!
m Razširjenje pasje stekline v Avstriji. Po uradnih poročilih zdravstvenih oblasti je bilo v Avstriji od 1. ja-Huarja do 5. aprila 238 slučajev steklih psov in 10 sluČajev steklih mačk. Pa-piA steklina je posebno razširjena po Štajerskem in Nižje Avstrijskem.
*  Gene dunajskih Časrpisov. S 1. ma- I jem eo zvišali  večji dunajski dnevniki naročnino na mesečnih 2100 avstrijskih I kron.    Posdmezne številk©  na  Dunaju stanko ob  nedeljah  76»  ob  delavnikih 70, vjerne izdaje pa 20 kron.
•   Organizacija oženjenih duhovni-kov. >Matin< poroča, da je pariško poli-cijsko ravnateljstvo    registriralo    društvo   >Solidarito  sacerdotalec,     katere-ga člani so pošteno oženjeni duhovniki. Društvu predsedujo župnik Adrot, ki je izjavil, da je v Franciji 70(X> oženjenih duhovnikov.
*   Ženska in sport    Na Angleškem se Je  pričelo  organizirano  gibanje,   ki   gre  za tem,  da  se  ženskam prepove  aktivno  *o-delavanjem   pri   sportnih   prireditvah.     Po vseh     angleških    mestih    so    ustanovljene moćne   organizacije,  ki  z besedo in  z  de-janjem   preprečujeio    ženskam   sodelovanje pri raznih  sportnih  tckmah.
*   Zanimlvi  podatki o razširjijvaniu  je-Ulce. Profesor  Bezancon,  član  stalne  komisije za proučavanje ietike  v  Parizu, je  se-stavil  zanimivo statistiko, iz katere je  razvidno da zahteva jetika v Franciji na leto 100.000 žrtev. Umrliivost na  jetiki v Fran-ciji znaša 32 na 10.000 prebivajcev, v Nem-
Ičiji le 17 in v Anjliji Ic 14 na 10.000 prebi-valcev. Francoski znanstvenik poziva na organiziran boj proti alkoholu, siromaštvu, slabim  stancvanjskim razmeram  itd.
Uprava našega Usu je prvjeU za: Ciril-Metcdov© družbo. Gospa Minka Gnuien iz Hra>tnika dami* Din. 6.25.
»tihome slepe v azilu.« T radništvo Ljubljanske kreditne banke daruje Din. 250.— kot preostinek za šopek pokoj-nemu Mirko tu jn tvrdka Fran ja, Snoj Din. 100.— v poČMŠčenje sponiina svoj^ mame. Skupno Din. 350.—.
»Grladujoče  v  Rusiji.   Din.   100___
in ^Slepc^a starrka  Dragarina v Hoti-
ru     Din.  100__daruje  tvrdka   Fran ja
c^noj v pocašcenje spomina svoje mame.
^Slovenske    visokosolce v Pragi.-
Posojilnica za Lo.^ki potok, Drago jn Travo poMHa  Din. 250.—.
»Materinski in de^jl dom kraljice Ma-riole« 500 Din ter »Gladujočo rusko deco« 500 Din; darujeta gg. Ladislav in Anu<a Pečinka v pcčnščenje spomina prezgodaj umrleca sinčka Mirkota.
»Jugoslo vensko Matico«. Ođvetniška pisama dr. Triller-dr. Treo SCO Din k<,t pla-čilo  v  kazenski  zadevi  podie^le  st;anke.
■Lboge slepe v zavodu«, Štiriluna d> klica elektrotehnika s. Iv. Mihdčiča je na-brala v veseli družbi pri -Slepem Janerj. 28.75 Din.
»Podporno društvo jugaslov. aksi!ciiiii-hov«. O. ravnatelj Fran Kolcncc daruje 100 Din namesto venca na grcb mediclnca Frana  Rusa  iz Loškega  potoka.
v>Gladujoče v Ru iji. Gi3?p. Fr.m^ Strničn daruje Din 25.—.
SrČaa hvala!
— UradniStvo LjuMjan^k^ kreditne banke daruje za vojne slcpce v azilu kot preost^mok za šopek pokojnemu Mirk^tu  Din. 2-",0—.
—   Za   Jugoslavensko  Matico  s<?   ic  na svatbi  Avjustina  in  Klice   Kcbe  roj.  Tom-sič v Trebnjem nahra'o 300 K,
—  Za društvo  »Gosposvetskl Zvon«   :c plačni   vsled   poravnave     g.   Br,h   Ljudevit uradnik   ladr^nske brir.kf*  v I.jubljnni. v kazenski   zadcvi   Jadrnn   ca.   Hoh   Klobo   '000 (tiscc)  kron    na  roke  s.  predsednika    dr. Oblaka.
— Izgubljen klobuk. JJot^ni £Ofi>od, Hl je včerai dne 9. maja ob 12. opoldn* na cesti od delegacije ministrstva financ do jubilejncjia m^^tu — pobra! z^ubljcni rjav klobuk, nai xa blajiovoli odtlati pri obitelji Mikck, Skcfja ulica 13, pritličie dt**ao (proti nagradi).
Lisfs5ls3 sirednfStsa.
R. ls.x Dobili in objavili. Deluit« tako. kakor do^lej. Konorm njaj« iv»-n^rar.
Zngatcn.'c. Profesor Oscn na Dmiaji!. sloviti strnkovnjak 7.a že-lodvne in črcve^nc b">lc7ni, je mnn-jjokrat odrcjal »Frar.c .Tožefovo jrrer.Čico« in većino tiosczal z rjo zn-dovoliive uspehe.                            (H
(lTavni uredni!:: Rastr, Pustoslcmsck.
Odgovorni urednik: Ivan Podržai.
temperamenten lipičanec, 5 let star," &9V*   se proda,   "^g
Dunajska cesta 47.                          3362
Perfektna
stenogrannia-stroiepisfea
se sprejme v odvetniški pisarnl dr. Fran Novaka — dr. Alojziia Kobala, Ljubljana, Dalmatinova ulica št 3. Pln-Ča po dogovoru.                              3363
Stanovanje
IŠče se stanovanje treb ali dveh sob s kuhinjo in drugimi pritiklinarnl v Ljubljani ali v okolici blizu železniške postaje proti dobri nagradi. Ponudbe pod inž. Koudelka, ,Promet-, tehn. indust. podj. Ljubljana, JVHklošičeva c. 4.   3346
Dve gospodični
se vzameta na hiano in stanovanje.  — Naslov pove upr. Slov. Naroda.      3739
jViara ]fiayer Danilo Štrekdj
prokurist Kreditne banke v Gorici
poročena
Grad Ložo 6- V. 1922 Gorica.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodni-kom, prijateljem in znancem, da   je naš iskreno ljubljeni sin odnosno brat, svak, nečak in stric, gospod
posestnik In trgovec
danes ob 5. zjutraj, previđen s tolažili sv. vere, po daljšem mučnem bolehanju v starosti 48. let vdsno preminul.
Pogreb nepozabnega rajnika se bo vršil v petek, dne 12. maja iz hiše žalosti v  Gorenjem Logatcu.
Posmrtne maše se bodo služile v župni cerkvi v Gorenjem Logatcu.
Bodi mu blag spomin!
Venci se hvaležno odklanjajo.
Oorenji Logateoi dne 10. maja 1922.
Zolujoče rodbine Puppls, Tluan,
Hofevor.
Hesto fsakega posebuega naznanili.
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorocinikom, prijateljem in znancem, pretužno vest, da je naša srčnoljubijeaa mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
posestnica
dne 10. maja ob pol 3. uri zjutraj, po kratki mukepoini bolezni previđena s sv. zakramenti za umirajoče mirno in   boguvdano   preminila.
Pogreb predrage nepozabne pokojnice bo v petek dne 12. t. tn. ob 9. uri dop. iz hiše žalosti na famo pokopalisče v Zagorju.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Zagorju.
Priporočamo blagopokojno v molitev in blag spomin. ZAGORJE OB SAVI, dne 10. maja 1922.
Oloboko ialojočls
Joilp, Hoberf, Adolfi Ivan, Ignac^j sinovi. Ana, Josipina, Vlklca sinahe.                   L]udmila Šig^r, sestra.
Vfll vnukl In vnnUnJe.
Intpljnpntpn t~~h
llllbllllbiilCIi l^M
ki se želi   izučiti v upravnih in uredničkih poslih, se sprejme tr.koj v prakso Ponudbe pod .Takoj" na anon*ni zavod 3rar;o Beseljak & drug, Ljubljana, 5*od-na ulica 5.                                       3342
Plsnlni stro]
z vidno pisavo, dobro ohranjen, kupimo. — Ponudbe pod .Stroj 3i66* nn upravo Slov. Naroda.                       3366
Prazna slshlsnics
od Eau de Cologne kupuje vsako množino drogerija A. KANC, Ljubljana, Židovska ul. 1.                                   3340
Hsva R\iqs\\ L:vos!ay Brus
sekretar ministrstva za pošto in brzojav
porečena.
I^j^ie^a          Beograd
9.   maja 1922.
Prus špscijalna trgovina z rckavkami \n parfemi
nudi:
za birmo
ter svilene fior nogavice«
Pristat EM ds COLOe^E „4711"
ie ftrjja Failna stsv. X
usfno   vedo   ODĐL.
O.  BraČkO,   Ljubljana. Dunajska    cesta   štev.   12.
l2po sto ounnjs
obstoieče iz 2 sob, wuh;nje in pritiklin, v sredini mesta. se zamenja / ena-kim v Ljubljani. Naslov pove up'ava Slov. Naroda.                                   3360
S!?!žRjničarka
ki je v kavarniški stroki dobro izurjena in ki ima dobra spričevata. se sprej-me v kavarni „Zvezda11 v Ljub-bljani.                                    J359
ferdo jfabšek 3ya Rechbercerf IStopar
poročena.
Maribor          Ljubljana
8. maja 1922.
Sapi se
80 m 2eleznih cavi v premeru 30 do 35 cm, dobro obranjenih, preizkušenih za vodno nnneljavo. — Ponudbe rod > Cevi« na An. zav. Drago Beseljak & drug, Ljubljana, Sodna ul. 5.           3343
tako i   gosttlna v Šlžkl,   velik   vrt.
3 orali zeml-e, hlevi, skladišče, go-stlSna pri Kostanjevlcl na glavni c^sri, 10 objektov, 20 oralnv zcm'je, lepo   posestvo   pri   Sevnaci, 16
oralov, hiša v vaši blizu kolodvora In inventar. Potem veČ malih !n siednjlh posestev, trgovine, gostilne, hotel, ml i ni. žaee, hi5ef vjlc. Naslov pove Karol Brezn'k, Celje, Dolgo polje 1.    3358
^o!j§3 rodbina
sprejme več gospodov in gosrodičen na fino domačo hr«no. — Naslov pove uprava Slov. Naroda.                       3345
?J 2 HP v jal'.o dobrem stanin se proda. Pofzve ?e pri kovaču Wcis, L?;:b-'j.ina, Trnovo.                                  3368
Blagjafničarka-
^ontoristtnia se išče za Đled. Naslov pove uprav. SI. Nar. 3286
cigaretni papir in strojnice. Glavna n~ 'o^a in samorrodaja A. Lamjiret, Ljubljana, Hunska ul. 19.    2J70
vešč vseh oblik knjigovodstva, srednje-šolec, zmožen korespondence in stroje-pisja v vseh jezikih. želi premenltl mesto takoj ali pozneje v trgovini, obrtu alt denamem zavodu. Gre tuđi na de-želo. — Ponudbe pod „Samostojen* na anončno družbo Aloma Company, Ljub-ljana, Kongresni trg 3.___________3365
liilii"
fll. in Val. flccctto,
Ljubljana, Trnovski pristan 14
taprisežena sodna zvedenca, prevzema vsakovrstne visoke stavbe, izvršitev načrtov in Dromčunov, obiastveno kon-cesijonirana posredova I nica za naUun in prodajo pos.stcv in zemljiSč.     8^27
'^    ^ft *      ■■'■s< '    ^H
PopofnomabelaluC tvori
s   plinom  napolnjenoj
OSRAM-NiTRA-svetiljkJ
prednost svetlobnik
Izvi rov

Prodaste   se
dve   moderni   kolesl   —  znamka
,Tappe", s pri.elopnim vo^om, 612 HH, in znatnKa .Frera", 4l 2 HP, obe v dobrem stanju. Vidita se lahko vsak dan na Podrečju, tovama furnirja pri Dom-žaiah.                                              33j3
onemu, \,\ rresKrbi t^ko] mebirano ali pra no  stanovanje v Ljublj3ni(  ob-
s^ie^e iz 2 do 3 sod In kuh nje. Ponudbe pod .Mirna stranka 4000"—3335 na upr. S'ov. N.?rod<3.                     3335
za takoj em aii bolje dve skupni me-blovnni sobi v Mariboru proti zv menjavi rn prazno pritlLno sfsnovanje (kuhinia in dve sobi) v LjubSjanl. Ponudbe pod „Zamenjam 36do* na unr. Slov. Naroda.                                  3336
Mcsta hišnika
v boljšo hi5o iščeta zakonca z odraslo hčerko. Ponudbe pod .Vila 3356* na upravo Slov. Naroda.                      3356
želi premenitl službo v svrho pridobilva večjc^i trcfovskejja znanja. Je dobra izve2ban v specerijski stroki. Ponudbe pod ,Prcmena 3347"   na upr. S!ov. Nar.
knjig raznovrstnih, slovenskih In nem-bkih (Meyers Lcvfkon), šolskih, znanstvenih in belctristiCnih ter nekaj mo-bilij in drugih sivarij se bo vršiln dne 11. maja ob 3. popoldne, Ret-Ijeva cesta 9f I.                    3801
Csmo se proda
šivalni stroj zn.iml.i ,Hv)W?", dobro obranjen. — Levstikova ulica 21. I. nadstr., levo.__________________.1354
ifaislettioipli
so proda po 7.el> nzki ceni. Pjnudbe na ro5;ni predal 125, Ljubljana, glavna
po>ta.                                              3i4S
Moško kolo
dobro ohranjeno,   se proda«   Sp. $t-
Ška, Jurjeva cesta 5S.                    3349
Škola univerzal
traži prvokia^not: muškog krojač« kao i specia ne muško radničke m
st.iino naT>i?*ten;c. Nadalje tr-^že diplomiranu švelju     ko oj bi se na
5i:nosta!no vt»djcnj-2 ustupio salon zz. dam? u jednom večem mjestu Dalmacije. Pobliže informacije u vel. dvorani Narodnog doma za vrijeme rada u Školi.
Tovarnl&ko podjetje v Ko5cv;u po^rebcfje perfektno
kn^govodksrj;;o
proti lakoi^njemu nastopu — Ponuibe pod 5ifro: .Knjigovodkinja', Ljubljana Poštni predal 9S.                             3'U
obsto:ei!e Iz dveri seb in pritiklin. v nc-ppsrcdni Milini južnega kolodvora, m-menjam za stanovanje treh so.-> v ^entj^kobs'cem okraji ah blizini realne Gimnazije. Naslov pove uprava biov^n. Naroda.                                          3357
vecjo količino, popolnoma suho, z vil?i-ni n?.lofcno. prvovrstne kakovog!, prodaja M. HerJlnger, trgovi u,1 drvom 1 uglie-no'.n, Knr.ovac.                                ^?93
nudi 140.000 kg popolnoma novih ozkotirnili tračnic 80m/m visokih in 112m/m širokih; promptna dobava. Cena izredno ugodna, franko postaja v Nem. Avstriji ali franko Ljubljana. Interesentom, ki pošljeio svoje cenj. naslove na poštno ležeče Ljubljana pod: „Tračnice 140" se naznanijo takoj natančnejši pogoji.                C344
Tvornica u iznih ifvcoili si-
lilfliSBbU lili flLamillU UllU&ičlI f[liU
Na temelju zaključka likvidacionog odbora razpisuje se Jama dobrovoljna nsmeca tfr?2ba u pogonu nalazečo so
tvornice n izraio Uli piHa i i n !:!:iioii
za daa 23. maja a Vh sata posli;o pod ia u prostor i jama
tvornice.
Na   prodaju   dolazi   cjelokupni   tvornički    uredjaj,  surovina» polugotova i gotova roba.
- Žaobina Din 50.000*—. Pobliži uvjeti u pisarni poduzeća,    ■
6. stran
»SLOVENSKI   NAROD,  dne 11. maja 1^2.
itcv. 107.
la Portland cement
rtalntatinskl   proizvod   na   vagon«   pri  tt.   *.    Forom pohorl
drug, Bakar.
Tafefoti 14»____________                      Brzojavi i Forompohor*
Suileni klobukl
iepice in slamniki
najnoreiših oblik v veliki Izbori po inaio niski oobL
Moli salo« Uj-Mit
L                                       Židovska ulica St, 3.
Sprejemaja sz nakoirctra popravila. — lalni klehriri redio v zalegi
LEOn KOHEn ■■flPS*
Berlin H. 0.18.            EHsabethstrasse 28 - 29.
:-: Telef. RBnigsiadi 1972.     :-: :-:     Telgr. moloanflln. :•:
Vrši sted&čs puste:
Eksportni oddelek nabavlja vse predmete iz Ncmčije.
Importni oddelek placira vse domaie proizvode na tukajSnjem trgu.
Tehničnl oddelek vrši projektovanje vseh vrst industrijskih podjetij.
Nabavlja stroje in aparate vseh vrsr,  kakor novih tako tuđi rabl'cnih,   gradbe-nega, elektrotehničnega in ostalega materijala izpod tvorniških ccn.
Ekspedltni oddelek odpravlja blago z dircktnimi vagoni   po najpovoljniji tarifi.
Industrijalcem in vojnim oškodovancem, ki imajo prisojeno pravico do repa-racij,  daje o takih   poslih vsa obvestila in usluge.
Q0F       Vsakemu trgovcu, kl priđe v Nemčijo,         "M
se priporoča v njegovo lastno korist, da obišče našo firmo.        3149
1 oni n^ncfnn
na prometnem kraju,
prtmerni za denarni zavod ali večjo pisarno, se daje v najein
v   Mariboru.   Najemnina   po   dogovoru.    Ponudbe   pod   geslom „Lepi prostori* Ljubljana, poštno ležeče do 25. maja.           3333
Oglas.
Po odloćbi upravnega odbora Mbr. 5707 od 7. aprila 1922 razpisuje uprava državnih monopolov
Donudbeno dražbo za pokrivanje streha na monopolskih sklađiščih s pločevino,
bi bo 10. juniia t. 1. ob 11. v ofearni upravnika državnih monopolov.
Skladišča, na katerih se bo Izvršilo pokritje s pločevino, so:
V  Zagrebu skladišče za sol in duhanske predelave s proračunano vsoto 208.228.83 dinarlev:
v Beogradu skladišče za sol s proračunano vsoto 159.896.00 dinarjev;
v Nišu skladišče za fermentacijo s proračunano vsoto 189.957.72 dinarjev.
Kavcije je za naše državljane 5%, za zunanje 10^r, od proračunske vsote. položiti se pa mora zaključeno do 9. junija ob 17. uri depozitni blagajni uprave državnih monopolov.
Draži se lahko za vsako skladišče posebej ali pa vkirpno.
Proračuni in pokoji se lahko vpožrledajo vsak delavnik. med pisarniškimi urami v tehniškem odseku industriiskega ođeljenja.
Iz kancelarije industrijskog odeliania Mrb. 2432.______
Oglas.     i
Po odločbi upravnega odbora Mbr. 5707 od 7. aprila 1922 razpisuje uprava državnih monopolov ponudbeno dražbo za prekritje streha na monopolskih skladiščih s škriljastimi plo-čarni. ki bo dne 10. junija t. 1. ob 11. v pisara! upravnika državnih monopolov.
Skladišča, na katerih se izvrši prekritje s škriljastimi ploščatni, so:
V  Žitkovcu  skladišče za fermentacijo s proračunanr> vsoto 35.066.00 dinarjev:
v Šabcu skladišče za sol in druge monopolske predmete s proračunano vsoto 112.728.06 dinarlev;
v Beojrradu skladišče gotovega blaga s proračuneno vsoto 72.089.60 dinarjev;
v Beogradu skladišče ježić s proračunano vsoto 69.836^0 cfinarfev;
v Kusjaku skladišče za sol in duhanske predelave s pro-računano vsoto  226.762.75 dinarjev;
v Kragujevcu skladišče za duhanske predelave s proračunano vsoto 65.331.20 dtnarfev;
v Smederevu skladišče za sol in duhanske predelave s proračunano vsoto 226.762.75 Dinarjev.
Kavcije je za naše državljane 5%\ za zunanje 10% od proračunane vsote. položiti se pa mora nafrasnefe 9. hinila ob 17. pri deoozltni blagajnici uprave državnih monopolov.
Draži se lahko za vsako skladišče zase ali skupno.
Proračuni in pogoji se lahko vidijo vsak delavnik ob uradrrih urah v tehniškem odseku industrijskega oddelka.
Iz kancelarije industrijskoga odeitenla Mbr. 2432.
trgovski ponohik
mešane stroke, sUrejša moč, verziran tuđi v pisai niskih poslih, z dobrimi re-ferencami, Is6o priintniega "••-•ta event. kot poslovodja ali sklađiM-nik. Ponudbe pod „Zanestjiv 3295" na upravo Slov. Naroda.                       3295
Valjcnl stol
(Walzenstuhl) 450 mm, nov, nerabljen na prodaj Naslov pove Karol Breznik Celje, Dolgopolje It 1.                   3324
Ravarnišho kuharica
prvovrstna moč se sprejme. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in zahteva plače je nasloviti pod .Kavarnišlca kuharica'3318* na uprav. Sk>v. Naroda.                         3318
Lepo posestvo
13 oralov na prodij; leži pri Orteneku blizu fame cerkve in sole, 6 oralov lep. gozd za sekanje, 7 oralov njtv, travnike sidni vrt hiša hlevi itd Naslov pove Karol Breznik, Celje, Dolgo polje 1.
Smrekote io jelove hlode
kupim tako i v vsaki množini in de-belini, v dolžini od 4 do 16 m. Ivan Zakotnlk, mestni tesarski mojster, parna iaga, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 46.                                       3280
•»          |t         (štukature) za stro-
■ |^CT|O pe izdelujem z naj-™  ' ^^•^^a^ moderni mi stroj i in
iz najboljega materijala ter dobavljam v vsaki množini po nsmižji ceni.
Jos. R. Puh,
LJubijana,   Gradaika   ulica  22.
TELEFON ŠT. 513.        3259
i li. F. jDF&ek
nfUSetalit gtisofirjif ▼ LinbUnl
WoUova    12.
Irvršujcm oglaievmja ter popravili gla-sovirjev ii harmonljev spcdjelao strokot-no, točno in ceno.
11a trgovina
papirnica s ćelo opravo In \relilco zalogo blaga proda se pod dobrimi pogoji. Tuđi sam lokal z opravo se odda v na-jem. Ponudbe pod .Vpeljana trgovina*, poštno ležeče Ljubljana, glavna pošta.
MfjrSji1
izdeluje in prodaja na debelo in drobno po najnižih cenah. Pri večjih množlnah znaten   popust. —  Anton   Stelner,
Ljubljana, Jeranova    ulica 13,    Trnovo.
Korespondenta
ali korespondentinjo
veščega hrvatskega event italijanskega ali nemškega jezika, IsČo za takoj tvrdka R. Forempoher i drug. Bakar. Reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe s spričevali.                                       3032
90o 6i J9
obenem bposobnega mehanika išče za tovom i avto tvrdka R. Forempoh« i drug, Bakar. Samo vestni ponudniki naj pošljejo ponudbe s spričevali.         3031
Kočije za Parijo
in sicer landauer, dvovprežna elegantna ,Victoria" ter enovpreZna .Salzburger", predvojni dunajski fabrikat, v najbolj-šern stanju, se ugodno proda« Naslov pri upravi Slov. Nareda.                  3327
Steznike
(mođerce)
po živntni meri priporoča
ANA HUTTEB. DnoaUka o 611
poleg lekarne Piccoli.          2130
Irtodni salon.
Priporočam se »lav. občlnstvu za izdt-lavo najmodernejših civilnih in sportnlh oblek po najnovejSem kroju. Postrežba točna, solidne cene. lwan Ker*nl6v Resljeva cesta 1, I. nadstr. desno-   2025
Razno perilo
priporoča tvrdka
fl.SE.Sftabem&l2P5ll
Trgovina z ieleznino
izborno iđo&i. nad 20 let obttojeta na pirjalaj. Ponudbe pod .Zlata jama 3290" na opravo Slov. Naroda.                  3290
Noško kolo
malo rabljeno, tt kupi. Ponudbe na pofttnl proalal 127, Ljubljana.  3313
Spretne se
več gospodov na dobro brano« Naslov pove uprava Slov. Naroda.              3315
Hlša    i
dvonadstropna, na najprometnejšem trgu, v kateri se nahajata 2 trgovska lokala s elegantnim! izložbaml, ao takoj proda« Pismene ponudbe s polnimi naslov pošiljati pod .Trgovska hlSa" poštno ležeće   Ljubljana,   glavna pošta
Hi&a z gostilno
na zelo prometnem kraju, 10 minut od glav. kolodvora, se z vsem gostilniškim inventar jem takoj proda. Naslov pove nprava Slov. Naroda.
llčenec
za modno trgovino te tprejme ta« koj. Nasiov pove uprava SI. Nar.   3306
3scc zz posolilo
16.OOO  kron   proti   zastavitvi   fine^n ptrila  in  obrestim.    Ponudbe  pod   ,'v R. 33U- na u ravo Si. Naroda.     3ail
meblouano sssSu
za takoj išče mlad, soliden železni^ki uradnik. Ponudbe pod .Ž«.!-* *ni5\i ura« dnik-3320*. Hotel Tratnik, St. Peters,ia cesta.                                                 33»0
Trinađstropcd liria
v Ljubljani se proda, kupcu stanovanje do dv.i me-eci na razpolago. Pism^r.e ponuclfce pod »Hiša 33OU na upravo ilov. Naroaa.                                    3 S01
HlB!ysrs Hon^ersetions - LbxS'hcii
rov, 24 zvczkov. se proda«    Nas'ov
.Ti uprjvi Slov. NaroJa.                  3291
Trnnsjuso d. i
Zagreb, Matnrenićev trg   3
Telefon št. 27—60 Brzojavi: Transjugo
Podružnice:   Beograd,    Kosmajska    16 lipostave:   Osijek,    Široka    ulica    8 Subotica    pri   Piuković   i drug i Skoplje
hajceneie
traverze, žeEeio, žeblie,
apno, cement, mavec, tr«
stiSco, žico, deske in ves
gradbeni materijal
Prometni zavod za pm *.*$ UuUljan!
prodaja Iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh  kakovosti v celih vagonih po  originalnih cenah prrmo-govnikov za domačo vporabo, kakor tuđi za industrijska
podjetja in razpečava
la čehoslovaški in angleški koks za Hvarne in domaco vporabo, kovaški premog in crni premog.
Mario*: PHOMETHl »AVOP ZA PBEMOB i. d Habljan«, Hnnska nllca 19.
Slovenska trgovska delnlska družba v Llubl|anL
k subskripciji novih delnic.
Redni občni zbor Slovenske trgovske delniške družbe v Ljubljani je sklenil dne 18. marca 1.1. zvišati delniško glavnico
trt K 5,000.000'- na K 8,000.000'-
z izdajo
7500 noolh delnic A K 400.— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.  Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi dveh   starih delnic  eno novo a K 440*— pristevši 5 % obresti od nominate K 400*— od 1. januarja 1922 do dne-va vplačila.
2.  Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 480—, pristevši 5 % obresti od no-minale K 400-— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.  Delnice druge emisije participirajo na čistem dobičku za Ieto 1922.
4.  Nove delnice se bodo izročile proti vmitvi začasnega potrdila podpisovateljem takoj po končani subskripciji.
5.  Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet.
6.Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. V. do 31. V. 1922, in sicer pri:
a)  Slovenski trgovski delniški družbi, Ljubijanat Resljeva cesta št. 22.;
b)  Slovenski trgovski delniški družbi,  skladišče Rakek;
c)  Slovenski eskomptni banki, Ljubljana, in pri vseh njenih podmžnicah, in sicer   Novo mesto, Rakek, Slovenji gradec in menjalnici Slovenske eskomptne banke v Ljubljani, Kolodvorska ul.:
č) Trgovski banki d. d., Ljubljana, Beethovnova ulica št. 10. in Trgovski banki d. d., podružnica v Mariboru;
7. Delnice se bodo izdajale v komadih a 1, 5 in 25 delnic.
Naša družba posluje specijalno v kolonijalni in špecerijski stroki samo na debelo. Ima svoje poslovne prostore in skladišča v lastni niši, Resljeva cesta, št. 22 blizu glavnega kolodvora. Vzdržuje tuđi veliko skladišče na Rakeku in sicer s špecerijskim, kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki.
Delokrog družbe postaja čimdalje večji, poslovanje se je že dosedaj razvijalo povsem povoljno, a v bodoče se utegne razviti tako, da sedanja sicer visoka delniška glavnica nikakor ne bo zadoščala.
Zato je potrebno, da se udeleži sleherni stari delnlfar pa tuđi sploh vsak trgovec na deželi podpisovanja novih delnic, da bode v bodoče naša zaloga tako bogata in tako raznovrstna, kakor si želijo to naši trgovci delničarji.
V Llublludt dne 4. maja 1922.
Upraunl suet
Slovenske traouske đglnisKe družbe
o UublianL
Lastama, jp.   Usk   »Narodne   tiskanju.
Za iasecakni dat odeavorea .Vataatja KacU*