°5twna plaCona v gofovln
Maribor, četrtek 10 oktobra 1935
Stev 230
Late IX XVI|.
MARIBORSKI
1 Din
VECERNEK
Ur«dniiWo in upovi: Maribor, Gosposka ul. 11 /	um.	»firavs "Hftf
izhaja razen n »dalj« in praznikov vsak dan ob 10. uri / Velja maaafino pnjsmrn v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 11 Din / Oglasi po eenlku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani t Poitnl čekovni račun It. 11.409
„ JUTRA
lesiisbi vdor
Nasprotujoče si in nefasne vesti s severnega bojišča — Aksuma ItalllanB Se zavzela - Napad Abesincev na Adigrat in Aduo — Poizkus obkolitve Italijanov — Uspehi abesinskega letalca
Na severu po! milijona mož
LONDON, 10. oktobra. Z abesinskega severne.ua bojišča prihajajo včeraj in danes zelo nasprotujoče si vesti, ki ne popuščajo zanesljivega pregleda, vendar •e gotovo, da se je italijansko prodiranje ^ Abesinijo ustavilo, ker so Italijani našteli na redne čete abesinske vojske, 'Stere so zasedle utrjene postojanke v *°rah. Abesinci se tu utrjujejo pod tehtnim vodstvom švicarskih častnikov. Na vseh važnih nies-ih so zgradili utr-'6ne postojanke, katere bo mogoče zadeti le v boju moža proti možu. Ker v Adis Abebi spoznali, da so vrgli 'telijani svoje glavne sile na sever, so Setlaj tudi Abesinci koncentrirali tamkaj staraj polovico svoje vojske. Zatrjuje Set da imajo z rezervami 500 do 6000 ti-s°č mož, med katerimi so najboljše čete, 2ek) cesarjeva garda.
Aksum še ni zavzet
Namera Abesincev na severu je stal-‘‘0 vznemirjal Italijane in jim ne dovo-da bi zasedena ozemlja utrdili. Dasi •'<> v Italiji včeraj že burno in bučno proslavljal? zavzetje svetega mesta Aksu-’na, ga AJesInci še vedno niso pustili iz ^<>k in ga branijo z naravnost nadčloveško hrabrostjo. Italijanom se je res posrečilo za trenutek vdreti v severna ^edmes ija, bili so pa strahotno poraže-n* in vrženi nazaj. Sama italijanska pobita priznavajo, da ima Italija v boji’) * |ksum veliko izgube. Abesinci so se ^Verjetno naglo privadili modernemu tavanju in so sedaj te svoje nove pri-°bitve dobro združili s svojo silno lira-
r°St?o.
Strašen napad na Adigrat
Abesinske severne čete so včeraj netiloma prešle v napad pri Adigratu, 'drle v mesto in pobile skoraj vse Ita-'iane. Priznati se mora, da so se Itali-!a,|I tu silno hrabro branili, 'oda pred abe«insko odločnostio so se morali na-^sied vdati. Ostanki italijanske vojske v paničnem begu sredi noči zapustili j^igrat, katero so pa Abesinci proti ju-po neki vesti zopet zapustili, :ako
a sedaj usoda Adigrata še ni čisto rasla.
Abesinci spet v Adui?
Istočasno, ko so abesinske čete na-®dle Adisrrat, so pod vodstvom rasa ^»ma tri abesinske čete navalile na v',l|o. Posrečilo se jim je zopet vdrei r in ga za nekaj časa zasesti. Po-ia 0 te* a,tc’^ so doslej še precej ne-s,jia. Dočim poročajo iz nekih virov, da s Abesinci zavzeto Aduo obdržali in so e Italijani morali umakniti na sever, A0r<)2ajo iz drugih virov, da so Italijani y^since znova pregnali in prodrli celo U c„ kilometrov dalje od črte, ki so jo s; j držali. Velika razlika je tu med abe-
*	*n angleškimi ter med Italijan-Sk,W poročili.
Abesinci vdrli v Somalijo
u„r'!)ls ABEBA. 10. oktobra. Na skraj-n !usu Abesinije so abesinske čete na-
padle Italijane in zavzele mesto Dolo, ki leži že v italijanski Somaliji. Italijani so se tu umaknili in so abesinske čete na pohodu proti jugu v italijansko ozemlje. Na jugovzhodu Italijani niso nikjer | napredovali. Zasedene imajo le neznatne in brezpomembne abesinske predele. Na skrajnem vzhodu so ostali Italijani na gori Musali, ki pa leži čisto blizu eritrejske meje in ni v zvezi z notranjim abesinskim pogorjem. V Ogadnu je zbranih sedaj 300.000 Abesincev, ki čakajo na prihod Italijanov na utrjenih postojankah. Tu hočejo Abesinci izvabiti Italijane v puščavsko ozemlje, ki jim ne bo nudilo potrebnega terenskega kritja.
Vdor za hrbet Italijanov
LONDON, 10. oktobra. Abesinska »četa smrti«, ki šteje okoli 20.000 mož, se še vedno dobro drži v italijanski Eritreji, vendar pa so v Abesiniji v skrbeh za njeno usodo. Ta četa je vdrla v italijansko kolonijo čisto na svojo roko in prodrla mnogo dalje, kakor so prodrle italijanske čete na abesinsko ozemlje. Po zadnjih poročilih je cilj te čete železnica Masava—Asmara, katero hočejo prese-
kati in s tem odrezati italijansko severno armado od morja. Istočasno pa poročajo, da je skoraj 100.000 mož štejoča abesinska vojska vdrla v Eritrejo zahodno od Aksuma do meje Sudana in je njen namen priti italijanski armadi za hrbet. Italijani se dobro zavedajo nevarnosti, ki jim preti s strani te vojske in »čete smrti« in je zaradi tega general de Bono včeraj sam odpotoval na fron-to, da uredi vse potrebno za zavarovanje. Takoj so bili odposlani iz središča pri Adui močni oddelki italijanske vojske na zahod. Toda to ozemlje je silno divje in se v njem še nikoli niso pojavile nobene evropske čete.
Abesinski letalec
ADIS ABEBA, 10. oktobra. Neki abesinski letalec je včeraj izvršil drzen polet nad vsemi italijanskimi postojankami na severu in jih fotografiral. Zasledovala ga je cela eskadrlla italijanskih letal in ga obstreljevala, a brez uspeha, pač pa je on sestrelil neko italijansko letalo. Na jugu sta dve italijanski letali trčili skupaj in padli na abesinsko ozemlje.
Odločilno zasedanje Društvo narodov
Avstrija in Madžarska se sankcijam nočeta pridružiti
Plenarna seja v Ženevi
2ENEVA, 10. oktobra. Plenarna seja Društva narodov se je pričela včeraj ob 18.20 pod predsedstvom češkoslovaškega zunanjega ministra dr. B c n c š a, ki je podal najprej ekspose
o	dosedanjem delu in odredil nato debato o poročilu odbora šestih in trinaj stih glede uporabe sankcij proti Italiji. Kakor je znano, je svet Društva narodov soglasno proglasi! Italijo za napadalko. Predsednik je pozval delegate posameznih držav, naj izjavijo svoje stališče do sklepov in predlogov sveta, vendar pa se naj oglasijo le tisti, ki s sklepi in predlogi ne soglašajo. Oglasila sta se zaenkrat samo delegata Avstrije in Madžarske, ki sta izjavila, da sta Avstrija in Madžarska sicer zvesti Društvu narodov, sta pa obenem tudi tako tesno, zlasti gospodarsko vezani z Italijo, da se izvajanju sankcij ne bi mogli pridružiti. Seja je bila po teh govorih zaključena in se nadaljuje danes ob 10. uri.
Angleška vlada o sankcijah
LONDON, 10. oktobra. Angleška vlada je včeraj razpravljala o splošnem položaju in o sankcijah proti Italiji. Poroča se, da je sprejela predloge, po katerih naj se prepove članicam Društva narodov vsak nakup kakršne gakoli blaga v Italiji. Nadalje naj se Italiji onemogočijo vsi tuji krediti. — Prepovedal bi se izvoz sirovin v Italijo. posebno tistih, ki služijo za izdelavo orožja, streliva in drugega vojnega materijala. Prekinitve diplomatskih odnošajev vlada zaenkrat še ni predlagala, ker bi s tem onemogočila vsaka nadaljnja diplomatska pogajanja.
Prvi udarec Franciji
Glede odgovora Francije zaradi sodelovanja v Sredozemskem morju, je angleška vlada ugotovila, da je precej nejasen. Odgovor kaže, da hoče Francija razčiščenje zavlačevati. Vendar bo šla Anglija dalje svojo pot in se bodo posledice francoskega laviranja pokazale v postopanju Anglije najbr-žc že 21. t. m., ko prenehajo za Nemčijo vse obveznosti do Društva narodov. 1 edaj bo Anglija lahko popolnoma desavuirala Francijo glede izvajanja locarnskega pakta.
Sankcije že v teku
LONDON, 10. oktobra. Angleška vlada bo še ta teden nadaljevala včeraj započeto sejo. Parlament se pa snide 22. t. m. in bo razpravljal le o zunanjepolitičnem položaju. Angleško trgovstvo se že pripravlja na sankcije proti Italiji, a tudi ameriško se jim pridružuje. Zelo v škripcih je Italija za premog, ker se angleški, poljski in nemški premogovniki že pogajajo za ustavitev dobav. Italija išče sedaj pre mog v Jugoslaviji in Rusiji. Holandska trgovska zbornica je že včeraj sklenila ustaviti vso trgovino z Italijo.
VPOKLIC V FRANCIJI.
PARIZ, 10. oktobra. Zaradi mednarodnega položaja vpokliče Francija dva letnika rezervistov.
če bi jih Imeli... V svojem govoru v Slovenjgradcu je dejal g. minister brez portfelja dr. Miha Krek: »Tudi v srestkih samoupravah, še bolj pa v banovinskih naj ljudstvo pride do vodilne besede po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih.« Če bi te samouprave sploh obstojale, pa jih tri m jih — ne ibo.
Mladi kralj na grobu svojesa ožeta
TOPOLA, 9. oktobra. Danes se je na Oplencu vršil svečan obletni parastos za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. V kapelici, v kateri je grob, gori že ves čas svetiljka, ki jo je prižgal mladi kralj Peter I!., ko je prvič prišel obiskat očetov grob in se razjokat ob njem. Okoli groba so bile položene sveže rože iz šumadijskih vrtov. Ob 10. uri se je začela svečana služba božja. Nad cerkvijo sta krožili dve eskadrilj bombarderjev. Nekoliko pred 11. uro je privozil avtomobil in i* njega je prvi stopil Nj. Vel. kralj Peter II., takoj za njim pa Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičem Tomislavom. Godba je zasvirala himno, letala so krožila nizko in metala na zemljo šoplke svežih cvetic. Takoj za njim je privozil drugi avto z Nj. Vis. knezom Arsenom, špansko infantko Beatrico in kraljevičem Andrejem. V tretjem avtomobilu se je pripeljal Nj. Vis. knez namestnik Pavle s princeso Olgo in princem Nikolajem. V naslednjih avtomobilih so se pripeljali vojvodinja meklenburška in kraljevo spremstvo. Čim je kraljevska rodbina stopila v cerkev, se je začela svečana žalna slovesnost. Med žalno svečanostjo' so člani kraljevske rodbine držali v rokah prižgane velike sveče. Na čelu je stal Nj. Vel. kralj, zraven njega Nj. Vel. kraljica, nato kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga in knez Nikolaj, španska infantka Beatrica, meklenburška vojvodinja, Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knez Arsen. Po končani svečanosti so vsi člani kraljeve rodbine odšli v kripto na grob kralja Aleksandra. Prvi je stopal kralj Peter II. s, šopkom svežih nageljnov v roki. Nj. Vel. kralj Peter II. in kraljica Marija sta položila šopke r,a grob, pokleknila in poljubila hladni mra-inor ter vsa strta pomolila nekaj minut. Kraljevič Tomislav je položil na grob šopek svežih vrtnic, kraljevič Andrej pa šopek vijolic. Tudi princa sta pokleknila, poljubila mramorno ploščo ter klečab nekaj minut pred grobom.
Nov mednarodni konflikt na vidiku
BERLIN, 10. oktobra. Tu poročajo, da je angleška vlada odpovedala pogodbo o tangerskem statutu, ki bi se bila sicer letos 14. novembra avtomatično podaljšala za nadaljnjih 12 let. Odpoved je sporočila sopogodbenicam Franciji in Španiji s posebno noto, v kateri je svoje postopanje tudi utemeljila. Storila je to pod pritiskom sedanjih dogodkov v Afriki in v Sredozemskem morju. Ako ne bi bilo abesinske vojne, bi bila ta vest naj-večja senzacija za svetovni tisk. Pri tem vprašanju je zainteresirana najbolj Španija, pa tudi Francija. Stališče Francije je že znano; Francija ugotavlja, da ohrani statut veljavnost avtomatično vse dotlej, dokler se ne sklene nova pogodba. V diplomatskih krogih se med tem zatrjuje, da je docela izključeno, da bi se do 14. novembra mogla skleniti nova pogodba o upravi Tangerja, zato se lahko zgodi, da bo po tem dnevu ostal afriški Tanger brez gospodarja. Ta položaj bi gotovo izkoristila katera izmed zainteresiranih držav, verjetno Anglija sama, ter Tanger anektirala, kar bi povzročilo nove komplikacije v mednarodni politiki.
Veličastna komemoracija na Glavnem trsu
Dvajset tisoč Mariborčanov se je sinoči poklonilo spominu mrtvega kralja in znova priseglo vdanost in zvestobo kralju Petru II.
godba je zaigrala »Molitev«. Njeni tužni akordi so rezali bolečino še globlje v sr-
1	esenski mrak, ki se je mešal, z bledimi luninimi žarki, je legal sinoči na utrujeno mesto, ko so se zbirale molče množice tisočev na Glavni trg k spominski svečanosti za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinite-ljem. Pred vhodom v magistrat je bil postavljen mogočen črn steber z zlato začetnico kraljevega imena in z zlatim lovorjevim vencem, okrog njega pa na štirih črnih podstavkih štiri močne luči. Pred stebrom so stražili Sokoli in gasilci z gorečimi baklami. Luči na Glavnem trgu so bile zastrte s črnino, na oknih vseli hiš pa je bilo na stotine svečk. Turoben je bil pogled na prostrani prostor in njegovo okolico, ki se je spremenila v svetišče, kamor so prišli molit za svojega kralja dvajsettisoči Mariborčanov. Naglo se je polnil prostorni Glavni trg in še so prihajale množice z vseh strani, v dolgih procesijah je prihajala srednješolska mladina, prihajali so vsi brez razlike stanu, prihajali so bogataši, prihajali so delavci v umazanih oblekah naravnost od dela iz tovarn.
'Ko so se zlivali tisoči na določena mesta, so se zbirali na Rotovškem trgu predstavniki javnega mariborskega življenja. Med njimi je bil mestni poveljnik general Hadžič, škof dr. Tomažič, oba okrajna načelnika dr. Šiška in Pero Popovič, (bivši mariborski župan dr. Lipold z gospo, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, šef državnega tožilstva dr. Zorjan, šef mariborske policije Radoše-vič, šef davčne uprave Prelog in drugi, kakor tudi zastopniki vseh mariborskih nacionalnih, kulturnih, socialnih, stanovskih in gospodarskih organizacij. Bolečina je združila vse brez razlike vere in poklica. Zbrali so se na Rotovškem trgu tudi vsi člani mestnega sveta z županom dr. Juvanom na čelu in zastavonoše raznih organizacij. Ob napovedani uri so se vsi predstavniki javnosti podali pod vodstvom mestnega župana na določena jim mesta pred magistratom na Glavnem trgu, ki se je med tem spremenil v mirno valujoče morje v jesenski noči.
Po danem znamenju o pričetku spominske svečanosti so presunila grobno tišino na vsem prostornem trgu rezka vojaška in gasilska povelja. Vojaška
ca vseh dvajsetih tisočev. Nato je imel član mestnega sveta, prof. dr. Sušnik, primerno recitacijo. Vojaška godba je zaigrala žalostinko, nakar so pevski zbori Ipavčeve župe pod vodstvom g. Horvata zapeli Jenkovo »Molitev«. Sledil je nato naslednji županov spominski nagovor, iz katerega med drugim posnemamo:
»Prišli smo, da izpovemo svojo veliko ljubezen, udanost in zvestobo državi, narodu in kraljevskemu domu. Izpovedali smo svojo globoko hvaležnost njemu, katerega življenje je bila ena sama velika skrb in eno samo veliko delo za napredek in zedinjenje jugoslovenskega naroda. Že kot mladenič je vodil svoj narod od zmage do zmage, pripravljal narodno zedinjenje in ko je koncem svetovne vojne napočil dan svobode in so se zedinili trije bratje v eno veliko državo, je bilo njegovo življenje posvečeno našemu narodu in naši veliki državi, da bi jo napravil močno in složno na znotraj ter spoštovano in upoštevano na zunaj. Naš veliki kralj je za svoj narod živel, trpel in končno tudi prelil svojo srčno kri na oltar domovine. Naj bo spomin na umrlega velikega kralja resen opomin tudi nam vsem, da hodimo po njegovih potih, da sledimo njegovemu vzgledu in da čuvamo njegovo zadnje sporočilo, da delamo složno vsak na svojem mestu, vsak v svojem poklicu za veliko, močno, složno, zedinjeno Jugoslavijo. To obljubljamo danes in prisegamo v smislu njegovega zadnjega naročila. Kralj je mrtev in počiva v svetem hramu na Oplencu in tjakaj romajo dan na dan njegovi zvesti Jugoslovani, da se poklonijo njegovemu spominu, njegovemu velikemu delu in obljubljajo zvestobo njemu ir. njegovemu sporočilu. Tako živi njegov duh še vedno med nami in njegov zadnji dom ostane za ves jugoslovenski narod božja pot, ob njegovem grobu bomo črpali v vseh dobrih in težkih časih tolažbo in pogum za delo in napredek naše velike države. Ko smo se danes poklonili spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. naj pa tudi pohite naše misli na Dedinje,
kjer biva njegova osirotela rodbina in kjer se pripravlja naslednik prestola kralj Peter II. za svojo vzvišeno nalogo, da prevzame s polnoletnostjo v svoje roke krmilo naše države. V odkriti ljubezni želi nacionalni in patriotični Maribor svojemu mlademu kralju vso srečo in obilo božjega blagoslova. Oklenimo se z vso ljubeznijo prestola svojega mladega kralja prav tako udano, kakor smo bili udani njegovemu vzvišenemu očetu, prisežimo danes njemu svojo večno zvestobo in zaključimo to lepo
slavnost z vzklikom: »Živel kralj Peter II.!«
Ob županovem vzkliku, ki ga je trikrat vzkliknila tudi množica, je zažarelo na magistratu v električnih lučkah opozorilo: »čuvajmo Jugoslavijo!« Vojaška godba je zaigrala državno himno, s katero je bila zaključena sinočnja veličastna žalna manifestacija. Počasi so se razšle množice. V srcih vseh pa je počivala težka in žalostna misel na pokojnega kralja, ki je daroval svoje dragoceno življenje za nas in našo domovino.
Grobnica iudenburikih žrtev
Sklepi odbora za odkritje spomenika slovenskih fantov v Judenburgu v Avstriji
V ponedeljek 7. t. m. so se na poziv pripravljalnega odbora Zveze bojevnikov sestali y mestni posvetovalnici ljubljanski bivši vojaki 17. pešpolka, nadalje bivši vojaki iz dragih polkov ter drugi u-gledni meščani.
V imenu pripravljalnega odbora je poročal g. dr. Kamušič o akciji Judenburža-nov za postavitev spomenika našim slovenskim vojakom, ki so umrli med svetovno vojno v Judenburgu. Kakor so Ju-denburžani iz lastnega nagiba vsa leta po vojni skrbeli za grobove naših fantov in mož, ki počivajo na judenburškem pokopališču z enako pieteto kot za svoje lastne grobove, tako so sedaj na pokopališču pripravili lepo kapelo v kateri je vzidana grobnica. Tu bodo položeni k večnemu počitku zemeljski ostanki naših slovenskih vojakov. Kapelo krasi krasna fresa akad. slikarja Thome, v oltarno mizo nad grobnico pa je vzidana marmornata plošča, na kateri so vklesana imena vseh 83 slovenskih vojakov. Preureditev kapele so izvršili Judenburžani na lastno pobudo in niso zahtevali od Slovencev nobenega doprinosa k zadevnim stroškom. Ob splošnem pritrjevanju pa je bilo sklenjeno, da bomo mi Slovenci sami prevzeli nase stroške za preureditev kapele, ker bo grobnica predvsem služila 'za večni počitek naših slovenskih ljudi, bivših vojakov. Na ta način se bomo dostojno oddolžili Judenburžanom za njihovo plemenito delo in počastili obenem spomin naših umrlih rojakov-vojakov.
Zaradi preskrbe potrebnega denarja se ie izvolil poseben odbor, sestavljen iz bivših vojakov 17. pešpolka in drugih uglednih Slovencev. Ta odbor bo izvedel nabiralno akcijo po Sloveniji in bo tudi odposlal k blagoslovitvi grobnice, ki bo
27. tm. v Judenburgu, posebno deputaci-jo. Z ozirom da gre tu za slovensko čast in jugoslovanski ponos, ne bomo dopustili, da bi morali tuji državljani nositi stroške za napravo skupne grobnice slovenskih vojakov. Zato je pričakovati, da bo vsak Slovenec in vsako slovensko podjetje poslalo svoj prispevek. Ker pa je samo malo časa na razpolago, so vsi naprošeni, da nakažejo svoj prispevek čimprej na knezoškofijski ordinarijat v Ljubljani z označbo, da je prispevek namenjen za judenburški spomenik. Imena darovalcev bodo objavljena.
Varaždinski iahkoa leti v Mariboru. V
nedeljo 13. t. m. dopoldne bo r.a stadionu SK Železničarja zopet zanimiva lahkoatletska prireditev, in sicer bodo merili svoje moči Jahkoatleti varaždinske Sla-vije in SK Železničarja.
Zopet za točke. Tekmovanje za nogometno prvenstvo mariborskega I. razreda se nadaljuje v nedeljo 13. t. m. Na stadionu SK Železničarja se bosta srečala ISSK Maribor in SK Železničar.
Lahkoatletski dvoboj Gradec : Ljubljana bo v soboto 12. in v nedeljo 13. t. m. v Ljubljani.
Primorje suspendirano! Nogometni sa-vez se je na svoji zadnji seji bavil s tekmo Gradjanski : Primorje, ki se je, kakor znano, kor.čala neodločeno 2 : 2. Na tej tekmi so se odigrali dogodki, ki so dali Gradjanskemu povod, da je proti verifikaciji tekme protestiral pri JNS* Nogometni savez je sedaj sklenil, da za* radi teh dogodkov suspendira Primorje. Istočasno so suspendirani tudi igralci Slamič in Bertoncelj ter vodja nogometne sekcije Primorja.
Peter Malec:
Cezar von Arx: »Izdaja pri Novari
sfi
... »Izdaja iz ljubezni do domačije in grude.«
Cezar von Arx je eden tistih redkih švicarskih dramatikov, ki si je začel bistriti duha o gledališki umetnosti prav pri osnovnih pojmih. Izhaja iz neke prastare solothumijske kmetiške hiše. Že kot dijaka ga je zanimala predvsem pestra dramatična zgodovina švicarskega naroda, a ob tem zanimanju je raslo 'nkrati tudi nezaslišano veselje do gledališča. Kot 191etni študent je napisal svojo prvo narodno igro, katero je vpri-zoril s svojimi sošolci sprva v Baslu in kasneje še v Brnu. Doma, v Švici, so postali nanj pozorni! Strast do gledališča je postajala čimdalje večja! Po maturi
.je je predal vsega gledališču. Učil se je gledališke abecede kot inspicijent sprva
v Baslu, a po enem letu ga srečamo že Jcot dramaturga in režiserja v Leipzigu
v »Starem Teatra«, kjer si je v resnici nabral ogromnega znanja in dozorel v zrelega gledališkega človeka. Po treh latih praktičnega dela se je umaknil na svojo graščino ob nekem jezeru v Aarau, kjer živi in piše še danes. Dandanašnji je eden najmočnejših švicarskih dramatikov in njegova dela se igrajo doma od vseh avtorjev še največ in z največjim uspehom.
Njegovo prvo večje delo je kmečka komedija »Rdeča Švicarka«, s katero so gostovale razne švicarske diletantske trupe doma in v tujini. Delo,, čeprav za-
četniško, je pokazalo vendarle že velikega in resnega gledališkega poznavalca. iV prvi očitnejši vrh pa se je pognal ta mladi poet s svojo slavnostno narodno igro »Švicarji«, ki mu je zanesla ime daleč preko rodnih meja. S tem grandioznimi delom, ki je želo v Švici tik pred svetovno vojno velike uspehe, je doka-izal Arx, da tiči v njem tudi močan režiserski talent. Mimo slavnostnega nastro-(jenja te mogočne narodne igre je poka-izal Arx koj zatem veliko dramatično silo v igri »Istorija generala Johanna Avgusta Sutterja«, ki je čakal v starosti ves betežen pred »belo hišo« v Washingtonu desetletja zaman na svojo pravico in šel «ob nji v propast, prav kakor pred njim Kleistov »Mihael Kohlhaas«. General (Sutter, zgrajen ob fantastičnih, bogatih slikah, katerih tehnika spominja na Biich-•nerja. pri katerem se je tudi šolal, ie nekaka tragedija življenja in pravice, ki znanja je najti v tem delu. Drugi veliki vsebuje do mozga pretresajoče scene, in ki je našla domala po vseh večjih evropskih odrih glasen odmev. Ne samo globoko doživljanje, temveč tudi ogromno znanja je najti v tem delu. Drugi veliki uspeli je prinesel Arxu njegov »Operni bal 13«, dramatično na moč zanimivo obdelana špijonska afera o avstrijskem oberstu Redlu. Zatem se je povrnil Arx spet k narodni ljudski igri. Njegova kmečka ljubavna komedija »Ptič, žri ali
crkni!« roma danes prav kakor pred desetimi leti brez konca in kraja po vseh ■švicarskih diletantskih odrih.
Hkrati s temi deli pa je rasla duhovna sila njegovih iger, čigar poslednja: »Izdaja pri Novari« pomenja ogromno silo in poznanje tehnike prav kakor pretresljivo oblikovanje človeških usod. — Zdravi, polnokrvni ljudje so tukaj nosivci močno razgibanega dramatičnega dejanja, ki ga požene pesnik v tretjem dejanju z napetostjo v najvišji vrh. Švicarska je sicer snov, okolje in ljudje v »Izdaji«, toda mnogo obetajoče sile tega obsedenega teatrskega človeka Cezarja von Arxa, katerega pesniška pot se je od »Švicarke« do »Izdaje« na moč poglobila in oplodila, so občečloveške in stoje nad vsako ozko domorodnostjo.
Zdaj končuje Arx troje dram, kjer povsod obravnava udar zapostavljenih ljudi proti »višjim glavam«, ki se branijo zadostiti pravicam in dolžnostim teh malih ljudi.
Borba kmeta za njegovo kmetijo in zaplato zemlje je vodilna misel te drame. Erni Tu rman, reven kmet iz Urija, mora težko garati, da je v moči preživeti svojo mater, ženo in otroka. Na mah mu zagreni sicer mirno življenje njegov lastni brat Gilg, ki se potika in preživlja po svetu, kakor cela kopa njegovih rojakov kot Žolnir v tujih vojskah. Gilg je že zdavnaj zapeljal naskrivoma bratovo ženo, pravo neugnano hudičevo žensko. Prisili brata, da mu mora neutegoma izplačati njegov kos dediščine. Kmetija tega ne domore! Zato mora Erni Turmann, če hoče ohraniti posestvo otroku, z doma med Žolnirje. Da reši hišo in posestvo, postane v francoskem bpiuaao. taboru pri
Novari — izdajalec. Tega dejanja ni> nihče ne odpusti! Kot Judež beži iz de' žele v deželo na svojo domačijo. Tu & zalezejo poglavarjevi biriči, potem ko ga je izdala njegova lastna žena — kajti na Tumannovo glavo je razpisanih 300 goldinarjev. Erni l iirmann se žrtvuje I" preda krvnikom, da tako reši kmetijo: »Vse za kmetijo in kmetijo za otroka P
Na eni strani vidimo v tej tragediji neskončno I urmannovo ljubezen ter zvestobo do svoje zemlje, na drugi strani pa neizprosno borbo Gilga s svojim starejšim bratom za rodno zemljo.
V	Gilgu je poosebljeno tragično brez-domuje drugega sina sleherne kmetiške hiše, ki je iztrgan iz nje, dokler je n3 domačiji še prvorojenec. Onstran dobrine in zla sili v Gilgu na dan prvotni nagon po grudi in prične riniti, gnan od neke nadzemske sile, brata s kmetije. V tem elementarnem nagonu po zemlji ie iskati- tudi vzroka, zakaj se je speč-'d Gilg, preden je bil odšel med Žolnirje. % bratovo ženo in si jo osvojil. Bodoči dedič te kmetije je v resnici sin »izkoreninjenca«. S tem se je Majlandcev mezd-nik kradoma vtihotapil in zakoreninil v zemljo, ki je ni bil v moči doseči Pr človeški postavi.
Tragedija je vsa prepletena z močni' mi ljudmi, s strastjo, častjo — z liu' beznijo do. grude — ljubezen, ki korenin* globlje kot vse preostale sile človeškega srca, in sega še tja preko groba.
Za čudo, s kakšno težo in zagonom kleše in oblikuje ta mladi švicarski Pe' snifc sceno za sceno v čimdalje hujši P°' rast in kako ume odeti svoje like v’ ozračje njihovega sveta — to mu dajo ime velikega dramatičnega poeta
Mmž&mke m jtM&ke Mmtke
■ XSSBM
Slovo Bojana Medvena
Tč dni zapušča Maribor gledališki pralec Bojan Medven. Z njim odhaja Priljubljen, ambiciozen, nadarjen igralec, ki je več let deloval na tukajšnjem odru. Se dobro so v spominu nekateri njegovi Prav posrečeni liki v operi in opereti, Pa tudi v drami od Spalanzanija v »Hoffmannovih pripovedkah« pa do Di-viška v »Okencu«. Posebno so mu uspeli liki, v katerih prihaja do izraza fantovska mladostna razvnetost in razživ-Ijenost. Bojan Medven je žel lepe uspehe že v beograjski opereti in pozneje v ljubljanskem gledališču ter se je tudi v Mariboru dobro usidral, četudi se mu je vse premalo nudila možnost, da bi se še višje povzpel v tistih likih in vlogah, ki ,riu ležijo. Z Bojanom Medv&nom, ki odhaja na Dunaj, da tamkaj izpopolni svo-1r■ študi'e pri slovitem glasbeniku prof. Kraemerju, izgublja mariborsko gledališče odličnega člana. Ob slovesu iz Maribora mu želijo vsi njegovi prijatelji, ki so mu priredili prisrčno odhodnico, da bi se čim preje zopet vrnil v Maribor.
Med zajtrkom umrl. Posestnik Anton
Jemca. Sunek je bil tako močan, da je podrl 2 metra ograje in je soha treščila v električni drog, na katerem se je utrgala žica, ki je padla čez cesto. Tudi električna luč se je zdrobila. Sunek je občutil tudi šofer, ki je s prsmi zlomil volan in čuti sedaj bolečine. Sreča v nesreči je, da takrat ni bilo na cesti nikogar, ker bi bila električna žica lahko povzročila katastrofo.
Krožnik z vrelo juho v glavo je vrgel 33-letni viničar F. P. v prepiru pri obedu Barbari Nekrepovi iz Košakov. Nekre-pova je zadobila precejšnjo rano na glavi.
S čevljarskim nožem... Delavca Franca Ferka je napadel iz zasede neznani moški ter mu s čevljarskim nožem prizadjal zabodljaje v desno stran prsi.
Blagajno je izpraznil poleg speče deklice. Plauc Milka, gostilničarka na Koroški cesti 3, je prijavila, da ji je nekdo iz zaklenjene ročne blagajne, ki je bila v točilnici, izmaknil 500 Din gotovine. Ko je gostilničarka odšla včeraj dopoldne s svojim možem od doma, so izročili blagajno v varstvo 14-letni hčerki
^onigova lekarna, pobesnela krava strla starčku roko.
, c5raj popoldne se je pripetila v Lim->Usu 68-letnemu viničarju Matevžu Fre-l®riu zelo težka nesreča. Starček je na 2avniku pasel kravo in jo imel prive-]la vrvjj pa omotano okoli leve ^ke. Nenadoma pa se je krava splašila
k ^besnela. Potegnila je za seboj staro
•	’ ga je podrla na tla. Krava je vlek-Pastirja več metrov za seboj, dokler ni vrv pretrgala, kar je starčka rešilo
la se Koto sten hitri
Ve smrti. Frešer je obležal nezave-2 zlomljeno levo roko in odtrga-D. Sredincem. Težko poškodovanega hišnic 1 S° prepe^a^ v mariborsko bol-
oko]'hko bi Prišlo do katastrofe. Včeraj sko ' P°*^neva je privozil v Kolodvor-w;!' ‘5° neki osebni avtomobil in za-
gajne zadremala in ni videla, kdo je ukradel denar. Na delu je bil tudi dakti-loskop Grobin.
Tatvina obleke. Neznani storilec se je sinoči splazil v sobo delavca Henrika Črnka v Stritarjevi ulici in ukradel več oblek ter peril.i, tako da je Črnko oškodovan za okoli 1000 Din.
Z doma... Roza Krajnčeva s Koroške ceste 41 je policiji prijavela, da je včeraj neznanokam odšla z doma njena 9-letna hčerka Rozika Sauperlova, učenka drugega razreda osnovne šole. Deklica je odšla v cerkev k žalni maši, pa se ni več vrnila. To je ona Rozika, ki se je pred dnevi izgubila v Betnavskem gozdu in se je šele po nekaj dneh vrnila k zaskrbljeni materi. Sumili so, da je po-grešanka ri svoji teti v Razvanju kakor tedaj. Toda ko so Roziko tam iskali, je niso našli.
Mariborsko vreme. Relativna vlaga 93, maksimalna temperatura 18.6, minimalna 11.5, barometer 748.
Požega iz Cogetine v Slovenskih gori- O^rtrudi. Deklica pravi, da je ^poleg hlačah je skupno z domačimi zajtrkoval.
Nenadoma je otrpnil in se ni premaknil.
Prestrašeni domači so ga takoj preiskali. toda posestnik Požega je bil mrtev;
Zadela ga je kap.
Sprememba posestev. Trgovca Feliks hi Erik Biidefeldt sta kupila od posestnice Ivane Weberjeve dve parceli v iz-hosu 4116 kvadratnih metrov v Kosarjevi ulici za 102.800 Din.
Velikega tujsko-prometuega pomena bo nova planinska cesta, ki pojde iz Ruš Činžat in odtod na Klopni vrh. Te dhi so pričeli z nadaljevanjem že pričete gradnje in bodo po novi planinski cesti 'aliko vozili tudi avtomobili.
Kaj je novega v Kamnici? Naša šola se je povečala za dva razreda, pokopa-hšče se je preuredilo in prenovilo, električna razsvetljava pa se je iz Kamnice podaljšala do Lovrenčičeve gostilne v Rošpohu.
Spored ciklusa predavanj društva
»Nanos« od 13. do 19. oktobra v Narodnem doniu: Nedelja ob 10. uri: Delovanje blagopokojnega kralja Aleksandra I.
^edinitelja med svetovno vojno. Predava g. R. Rehar. Ponedeljek: Ob 20. uri Predavanje ge. Druškovičeve »Zena v sk*žbi domovine«. Torek: Ob 20. uri Dredavanje g. dr. Antona Dolarja »O ko-*°Škem plebiscitu«. Sreda: Ob 20. uri redavanje »Solidarnost mladine in jugoslovanska bodočnost«. Predava g.
Hr°f. Lojze Bizjak za mladino. Četrtek: redava g. dr. Ivan Marija čok iz Beo-J!rada. Petek: Referati gg. R. Golouha, j)r°f. Bizjaka in dr. Fornazariča. Sobota:
Referati gg. dr. Čermelja, dr. Vrčona in c*r- Dekleve iz Ljubljane. Udeležite se yseh teh predavanj v polnem številu! stop prost!
»Nanos«. Danes ob 20. uri sestanek, f|,bvezeu za vse člane.
^ soboto zvečer vsi na trgatveno ve-'Selico k »Beli zastavi«, Studenci.
Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Vidmarjeva in Savostova le-£arni,i jutri v petek pa Minafikova in
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Prvi dan žrebanja I. razreda 31. kola, dne 8. oktobra so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 30.000	91081
Din 20.000	48632
Din 10.000	1305	16411-88675
Din 5.000	15129	15578 5.5445 66960
Din 3.000	252	15236 29827	33014	48725
62163 63494 79397 92306 Din 1.000	7481	30845\ 38239	39621	40712
413,« 46773	53051	53406 54417	57237	68916
75117 84194 86169 92293 96145.
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25.
Rame j/esii
Smrt tajnika našega poslaništva na Dunaju. Včeraj ob 5.30 uri je umrl po daljši bolezni v nekem dunajskem sanatoriju tajnik jugoslovanskega poslaništva na Dunaju g. Miloš Sakovič.
Razpis služb pri DHB. DHB je razpisala natečaj za 70 uradniških pripravnikov. Prošnje naj se pošljejo do 25. oktobra centrali Državne hipotekarne banke v Beogradu.
K redukciji plač. »Vreme« piše: Po izjavah posameznih članov kraljevske vlade se bo izpremenila uredba o znižanju uradniških plač v nekaterih delih na ta način, da bodo posamezne določbe omiljene.
vseh ptujskih šol, ter množica ljudi iz Ptuja in okolice, četa vojaštva pa je oddala v spomin salvo iz pušk. Po službi božji se je vršila žalna komemoracija na Tyrševem trgu ob veliki udeležbi ljudstva ter šolske mladine. Trgovine in drugi obrati so bile dopoldne zaprte, delo v državnih in samoupravnih uradih pa je celi dan počivalo. Od 9. do 10. in od 16. do 17. ure so gorele ulične svetiljke, zavite v flor. Mesto pa se je obleklo v praznično obleko in so plapolale zastave na pol droga.
Iz poštne službe. Pri pošti v Ptuju so imenovani: za uradniškega pripravnika Artur Pahor, za dnevničarje služitelje pa Franc Košmerlj iz Ljubljane, Franc Fi-javž iz Konjic in Franc Kureš od Sv. Vida pri Ptuju. — Premeščen je uradniški pripravnik Branimir Babnik od pošte Slovenjgradec k pošti v Ptuj. — Upokojen je zvaničnik Ivan Čuješ, umrl pa je zvaničnik Ivan Kozel.
Kmetijsko-obrtno razstavo v Ptuju so preteklo nedeljo na svečan način zaključili. Kakor smo izvedeli, je razstavo obiskalo — vštevši šolsko mladino — okrog 10.000 oseb. Uspeh te razstave je v vsakem oziru prav zadovoljiv, kar je zasluga razstavnega odbora, posebno pa agilnih članov Joška Berliča, N. Toplaka ter aranžerja Antona Rossenfelda, ki je zelo okusno uredil poedine razstavne izložbe.
Fantovski pretep. V gostilni Franca Pernat v Šikolah pri Cirkovcah je prišlo preteklo nedeljo med vaškimi fanti do prepira in pretepa, pri katerem je več ranjenih; padel je tudi strel iz revolverja in zadel Štefana Brgleza iz Šikol v levo stran prsi, da je obležal v mlaki krvi. Smrtnonevarno ranjenega Brgleza, so prepeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno. Strelca so orožniki že izsledili in ga prijavili sodišču v Ptuju.
Visoka Drava ogroža naselbine. Visoko narasla Drava dela tudi v ptujskem okraju ob obrežnih naselbinah veliko škodo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je celi južni del te vasi v nevarnosti. Dve hiši so že morali detnolirati, sicer bi jih razburkano valovje odneslo. V nevarnosti so tudi ostale sosedne, hiše, da postanejo žrtev deroče reke.
Sejem za prašiče v Ptuju, ki se je vršil v sredo 9. t. m., je bil slabo založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 119 svinj in 47 prascev, skupaj 166 šče-tinarjev. Povprečne cene za kg žive teže za kilogram so bile naslednje: pršu-tarji 4.50 do 5, plemenske 4.25 do 4.50; prasci stari do 12 tednov so se prodajali po kakovosti od 50 do 100 Din komad. Prihodnji sejem za prašiče bo 16. t. m.
GRAJSKI KINO Telefon 22-19
Danes četrtek zadnji dan »POT DO SRCA* Hans Sohnker, Charlotta Susa.
Jutri petek premiera milijonskega veledcla
WBE« O Ati"
To veledelo je lilm, kakršnega vidite le redko-kedaj, zato se cenjeno občinstvo opozarja, da si nabavi vstopnice v predprodaji.
V	soboto ob 14. uri in v nedeljo ob 11. uri izboren film »Danes in jutri« po resničnih doživljajih. Pri znižanih cenah.
Kino Union. Danes največje monumentalno filmsko remek-delo »Stari in mladi kralj«. Grandiozna vsebina igre in režije. V glavni vlogi Emil Jannings, Leo-poldina Konstantin in Georg Aleksander.
fiatadha f&eda&išk
REPERTOAR.
Četrfek, 10. oktobra ob 20. uri: »Izdaja pri Novari«. Premiera. Red A.
Petek, 11. oktobra: Zapr o.
Sobota, 12. oktobra ob 20. uri: »Branje Karamazovi«. Red B.
Nedelja, 13. oktobra ob 20. uri: »Tar-tuffe«.
Abonentje reda A imajo drevi prvo predstavo. Prejmejo premiero Arxove drame »Izdaje pri Novari«, ki je silno učinkovito delo. Z režijo tega dela se predstavi mariborskemu občinstvu absolvent dunajske igralske akademije Peter Malec.
Prav velik uspeh je ob otvoritvi dosegla dramatizacija slovitega romana »Bratje Karamazovi«. Vsekakor je to ena najboljših predstav zadnjih sezott ter pomeni njena uprizoritev tudi za večje odre preizkušnjo umetniške tvornosti ansambla. Pretresljiva drama ima osem slik, ki sc zvrste na novem krož* nem odru kar najhitreje. Prva ponovitev tega dela bo v soboto 12. t. m. za red B.
Prva nedeljska predstava bo to nedeljo zvečer. Ponove izborno komedijo ne* prekosljivega mojstra klasične komedije •Molierea »Tartuifc«. Delo dominira med Moliereovimi ter zaradi stalne aktualnosti vedno zanimiva in uspeva.
Abonentje, dvignite svoje izkaznice, ker bodo sedaj abonentske predstave v teku! Sprejemajo se še nove prijave vsak dan pri gledališki blagajni, telefon 23-82. Mesečni obroki od 9 Din navzgor!
V	gledališki pevski zbor se sprejemajo novinke in novinci. Priglase sprejema kapelnik Herzog vsak dan od 12. do pol 13. ure, ali pa gledališka blagajna.
Plačil® dospeSih davkov
Opozorilo davčne uprave davkoplačevalcem
dolžna pobirati davek na rente po čl. <1. zakona o nep. davkih, morajo odpremiti pobrane zneske po seznamku najkasneje
pjtuiske .Mivke
Komemoracija za blagopokojnim vladarjem ob prvi obletnici tragične smrti.
V	počastitev spomina blagopokojnega kralja mučenika se je vršila v sredo 9. t. m. ob 9. uri v proštijski cerkvi sv. maša zadušnica, ki jo je daroval ptujski prošt g. Ivan Greif ob številni asistenci. Žalne službe boižje so se udeležili predstavniki vseh civilnih in vojaških oblasti, čez cestni jarek v soho vrtnarja društev in korporacij, šolska mladina
V	smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospo v IV. četrtletju 1935 v plačilo: A dne 1. X. 1935 IV. četrtletni obroki zgradarine, pridob-nine, rentinne, družbenega davka, na neoženjene osebe, davka na poslovni pro met in vojnice; B dne 1. XI. 1935 II. polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obroke v lastnem interesu poravnajo pravočasno, in sicer davke navedene ad A) najkasneje do dne 15. XI. 1935, ad B) najkasneje do dne 1. XI. 1935.
Uslužbenski davek morajo pobrati, odnosno odvesti davčni upravi s seznam kom vsi delodajalci, ki zaposlujejo preko 20 uslužbencev, kakor tudi vse državne in samoupravne institucije in načeloma družbenemu davku zavezane osebe, ne glede na število zaposlencev — najkasneje 15 dan po preteku vsakega meseca. Ostali delodajalci pa morajo pobrati u-službeni davek v davčnih znamkah tako, da jih ob vsakokratnem izplačilu mezde nalepijo v davčni knjižici na za to določenem mestu in uničiio z žigom ali svojeročnim podpisom. (Čl. 98., 99., 100. zak. in pravalnik o neposrednih davkih). Davek na neoženjer.e osebe, katerih mesečni prejemki znašaio več kot 2.500.— pa morajo vsi delodajalci brez izjeme odpremiti v istem roku davčni upravi v gotovini. Zavodi, naprave in podjetja, ki so
v 45. dneh po preteku vsakega polletja,
Davčni zavezanci splošnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. I. 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, morajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za III. četrtletje 1935 najkasneje do 30. X. 1935. Davčni zavezanci skupnega davka na posl. promet, po zakonu z dne 12. julija 1930., ki so izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačila po prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca z me sečnimi prijavami, oni pa, ki so izbrali za podstavo obračuna promet po fakturah pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca. Dokler se ne izvrši odmera dav kov za tekoče leto, se morajo plačevati po davčnem predpisu iz prejšnjega leta (čl. 147.). Davek novih davčnih zavezancev in novih davčnih predmetov se mora plačati najkasneje v 30 dneh po prejemu plačilnega naloga.
Kdor ne plača dospelih obrokov do skrajnega plačilnega roka, mora plačati od tega dne pa do dne plačila 6%ne letne zamudne obresti in proti njemu se uvede izvršilno postopanje, ki je v zvezi z izvršilnimi stroški.
.5tran 4.
.flarlborsM »V e C e r n f k« Jutri
Ull—»» -Trarara
V Mariboru, dne 10. X. 1935.
MARIJ SKALAN
ROMAN
SidaSitokova
Ne...,« je dejala in se vedno zasme- I nje Josip Silan. Sida, ki je stala pri oknu.
ja!a. »Oprosti mi! Tako premišljujem, kadar sem sama. Sedaj vidim, da je zares vse brez haska. Saj te ne bi mogla zapustiti. Tvoja sem, naj se zgodi karkoli. Resnična ljubezen ne prenese filozofiranja.«
»Filozofija in ljubezen sta skregani med seboj kakor pes in mačka. Ako bi bilo drugače, prave ljubezni med moškim in žensko najbrže sploh ne bi bilo. Predstavi si filozofa, ki bi si sestavil teoretična merila in bi se z njimi napoti! iskat nevesto! Si ga predstavljaš? Asketsko mršavega moža z dolgo brado, metrom in leščerbo? Ga vidiš, kako potuje od mesta do mesta, od vasi do vasi, od hiše do hiše ter meri in sveti? Dneve potuje, mesece, leta, stoletja, tisočletja. Brada se mu daljša, sivi... Vsak dan se mu znova zaiskri upanje, da se le bliža tako zaželjenemu cilju; a vsak dan mu znova ugasne...«
»Lepa pravljica.«
»Da, samo pravljica ...«
XXI.
Nekega dne se je ustavila pred Martinčevo vilo nepričakovano Ervinova limuzina, a namesto Ervina je stopil iz
se je instinktivno zdrznila.
»Oče...« je zašepetala. »Ves ta čas se ni zmenil zame, kakor da me sploh ni. Čemu prihaja? Ga pošilja Ervin? Kaj se je zgodilo?«
Tisoč možnosti ji je v enem samem hipu švignilo skozi možgane, a ustavila se ni nobena. Ni imela časa. Josip Silan je že potrkal na vrata njene sobe. Njegove poteze so bile še trše kakor navadno in oči so mu žarele v nekem nervoznem, jeznem in obenem oblastnem blesku. — Pozdravil jo je kratko in hladno.
»Lepo, da si me prišel obiskat tudi ti,« je dejala v zadregi, samo da je nekaj rekla in pretrgala neprijetni molk.
»Nisem te prišel obiskat,« je odgovoril trdo. »Prišel sem pote.«
»Pome? Kako? Kam naj grem?«
»Domov.«
»Cemu?«
»Menda veš sama najbolje.«
»Prav nič ne vem. Moja bolezen ...«
»Je čisto navadna sleparija,« ji je presekal trdo stavek. »Pretveza za namene. ki so mi dobro znani.«
Sida je prebledela, a je vendar dejala •
»Ne razumem te.«
»Me nočeš, reci. Ti tvoji živci so navadna babja oslarija, ki jo lahko natve-> js Ervinu, ne pa meni. Odšla si od doma samo zaradi tega, da si svobodna in se lahko nemoteno sestajaš s svojim ljubimcem in goljufaš svojega slepega moža. Ti...«
»Oče ...« je kriknila Sida in se komaj obvladala.
»Nobenega ugovora. Vse kar bi mi dejala, bi bila laž. Vem vse. Zdravnik se vozi vsak teden dvakrat, trikrat na o-biske k tebi, in gotovo ne kot k pacient- Kaj' je" bilo
ki. Za svoje »živce« imaš zdravnika tu.« »To je podlo . ..«
»Da podlo je varati zahrbtno takega j moža, kot je Ervin. Vrnil ti je položaj, dvignil te je in ti vrgel pred noge! sebe in vse svoje, ti pa mu plačuješ s podlostjo. Vrabci ob cesti od Hrušnice do Maribora čivkajo o tem, in on je edini, ki jih ne sliši. Zato sem prišel, dokler ni prepozno. Ako bi jih slišal, bi bilo konec vsega. Zletela bi na cesto ti in jaz.«
»Torej spet M!« je kriknila v invalu divjega napada. »Spei ti in samo ti. Zaradi sebe si torej prišfcl, kakor takrat, ko si me vrgel v ta zakon, ki mi kakor vampir pije kri in misli. Ne zaradi mene, ne zaradi Ervina, ne zaradi poštenja in ljudi, zaradi svojega egoizma, ki bi šel mirno preko krvi lastnega otroka, kakor preko usmrajene vode. Zaradi se-
be si se spomnil, da je varanje zakonske ga druga podlo, ti, ki si vse življenje varal svojo ženo. mojo mater... Toda vedi ,da ti odrekam za to vsako pravico in mi ni prav nič mar, kaj kdo govori in kaj se zgodi. Enkrat sem se žrtvovala za Silanpvino, to se pravi zate samo zate. drugič se ne bom več. Da, ako že želiš, varam Ervina, varam ga z dr, Frangežem in ga bom varala tako dolgo, da mi vrne uničeno svobodo in z njo izgubljeno srečo. Nič me ne briga Silanovina. nič me ne brigaš ti. četudi bi bil še desetkrat moj oče in ne samo enkrat. Oče?
v tebi k-daj očetovskega? —
Edino, kar si storil zame, je bilo to, da si me spočel, pa še takrat ne namenoma. Potem se osemnajst let, vse do dneva ko si splezal po meni kakor po lestvi iz svojega gospodarskega poloma, zame sploh nisi zmenil. In tudi potem, ko sem ti odslužila, si spet pozabil name. Poginila bi bila lahko, k meni ne bi bil prišel. Zato je sedaj prepozno. Ne grem.«
Silan je onemel. Sidin divji izbruh ga je tako iznenadil. da prvi hip niti ust ni odprl in je mirno čakal, da gre mimo olo ha njene zbesnelosti. Ko pa je onemogla utihnila, se zasopla opotekla v naslanjač iti histerično zaihtela, je divje udaril p" mizi:
»Molči, vlačuga!«
»Samo tvoja hči,« je bruhnila med ihto.
(Se bo nadaljevalo ';
Doživljaji in odisejade švedskega Casanova
Mož s 100 nevestami — Doktor, tolmač, ki ne zna nobenega Jezika — Specialist za žensko lepotičenje
če koga 6 let preganjajo in zasledujejo, če se v vodilnih časopisih švedske države objavljajo slike dotičnega, pa se dotični neženirano sprehaja po štokholm-skili ulicah in se zabava sredi tucatov lerpih žen in na njih stroške živi, potem imamo opravka ali z genialnim zločincem ali pa z umobolnim, katerega življenje spremljajo neverjetna srečna naključja. Skoro neverjetno zveni življenjska zgodba človeka, ki je še pred leti bil čisto navaden Lars Gunnar Larsson, pa se je preko noči na mah sprevrgel v doktorja Bo Gunnar de Ru»he.
Mojster »lepotičenja«.
Naš »junak« je v svojem življenju doživel dve 'etapi. V prvi je pričel leta 1898 v kraju Skovde in končal leta 1926 v Stocikholmu. Druga faza njegovega življenja pa pričenja leta 1929 v Stockholmu in se zaključuje leta 1935 v zaporih. V prvi fazi svojega življenja se imenuje čisto preprosto Lars Gunnar Larson, v drugi fazi pa dr. Bo Gunnar Je Ruthe. Leta 1929 se nenadoma po-:ivi v švedski provinci simpatični mlad inož, ki se v vseli družabnih krogih predstavlja za dr. de Ruthe kot zdravnik kirurg in specialist za razne lepotne operacije. On osrečuje v švedski provinci mlade žene z najrazličnejšimi nasveti za lepotičenje, Uspehi lepotičenja sicer niso bili bogve kako veliki, toda {ospod »doktor« je vseeno užival v vseh vrogih ženskega sveta simpatije in čvrst ooložaj. Ko pride leta 1932 v Stockholm, »besi medicino na klin in postane tol-•nač v neki turistični pisarni. Toda tudi o je za njega prav za prav sijajen uspeh, kajti on r,e ume niti nemški, niti irancoski, niti angleški, še manj pa španski, da, celo svoje materinščine ne obvlada. In vendar postane v vsem Stockholmu slaven. Pripoveduje svojim neštetim nevestam in prijateljicam, kako o bil vojašiki zdravnik v Maroikku, kako unaško se je tamikaj boril proti Abdel Krimu in koliko odlikovanj je postal deležen za svoje junaške čime.
»Lepotni institut«.
Ni minilo leto dni ir. že se pokažejo josledice, ki so jih v ženski fantaziji sodila pripovedovanja tega Casanova. Xar tako mimogrede se je poročil s hčer-to markiza de la Falaise, ki pa je kmalu la čudovit način našla svoj konec ob priliki neke avtomobilske nesreče v Bois
do Boulogne. Pri znanem Kreugerjevem polomu je »izgubil premoženje 11 milijonov kron« — tako je razlagal v stocli-holmski družbi in tudi »svojo vilo v Nizzi« je moral prodati radi tega. Toda ta tragika ga prav nič ne moti, da ne bi istočasno živel v razkošju in elegantnosti, vedno v družbi lepili in bogatili mla-gih dam, katerim v slabi švedščini razlaga svoje velike načrte, da hoče postaviti velik modern lepotni institut. Naravno pretkanost tega Casanova si moremo predstavljati šele ob ugotovitvi, da je istočasno krožilo za njim polno tiralic s slikami. Toda te tiralice gospoda »doktorja« niti najmanj ne motijo, kajti on živi v blagostanju z nelko mlado Norvežanko, ki ima precej denarja in krasno urejeno elegantno stanovanje. Istočasno, ko se vršijo za njim preiskave in poizvedbe, si da tislkati najlepše vizitke in razkošen pisemski papir, »kupuje« najrazličnejše instrumente in priprave, s katerimi obdeluje po lepoti hrepeneče Stockholmkinje z ono ljubeznivostjo in prisrčnostjo, ki jo brez nadaljnjega lahko prisojamo francoskemu doktorju. Mlade stockholmske dame so naravnost vzhičene ob »ordinacijskih« obiskih« pri »doktorju«, če tudi ne postanejo radi tega nič lepše, pač pa iz dneva v dan siromašneje, kajti dr. de Ruthe ume izstavljati račune za svoje »ordina-cijske« ure. Slava gre po Švedskem, pacientke drvijo skupaj, »doktor« ima polne roke dela, je iskan* kavalir, po zimi smučar, zahaja v najlepše lokale in edina njegova skrb je bila, da ne bi pacientke, ki so bile neveste, ljubice in fi-nancirke obenem, prišle med sefbolj v stik in si med seboj pričele pripovedovati o simpatičnem ljubčku, kar bi moglo zanj postati usodepolno. Denar, ki ga je izvabil svojim oboževalkam, je ho-tel naložiti v izdajo velikega dela o lepotičenju, toda našemu »doktorju« je praksa jemala preveč časa, radi česar si je pomagal na veliko enostavnejši način. Kupil je čisto knjigo o lepotičenju, ki jo je izdala znana strokovnjakinja Josipina Huddleston. Knjiga je izšla leta 1932 in slavni »doktor« jo je dal čisto enostavno pretipkati. S tem materialom v roki je obožujoče pacientke prepriča! o svojem »učenjaštvu«.
vroča. Nenadoma je kot francoski zdravnik prejel poziv francoskega poslaništva v Stockholmu, da mora radi italijansko-abesinskega konflikta nenadoma odriniti v francoso vzhodno Afriko ob istočasnem napredovanju v podpolkovnika. In tako.se je zgodilo, da ni odrinil v vzhodno Afriko, ampak je smatral za primernejše, da se umakne v švedsko provin-
co. Toda kupčija ne cvete več, užaljene neveste Stockholma in opeharjeni trgovci se dvignejo v svetem ogorčenju, preiskava se nadaljuje s pospešenim tempom, vsa goljufija pride na dan in nekdaj razkošno življenje francoskega »doktorja« se sprevrže zopet v hohštap-lerske podvige Larsa Gunnarja Larsso-* va.
Prestolnica kraliice Sabe
Skrivnosti nekdanje prestolnice junaške Abesinije
Sedanje največje mesto Abesinije, A-
perje
puh. pernice, odeje, va tirane in flanelaste, zavese, preproge, pregrinjala za divane in
,,	  posteljne,	namizne	garniture
Toda spomladi letošnjega leta so P°'I „Kod„o in poceni pri Novaku, Stala »doktorju« v Stockholmu tla pre- ' Koroška 8, Vetrinjska 7. 4285
Zvezda zahaja...
dis Abeba, ni še niti petdeset let njena prestolnica. Pred njo sta bili prestolnici mesti Gongar in Magdala, še prej pa Ak sum na severu blizu meje italijanske Eri treje. Tam stoji hram, ki ga zelo časte daleč naokrog kristjani, ker verujejo, da je shranjena v njem iz jeruzalemskega lirama prenešena dragocena listina, ki naj bi jo bila prinesla sem Salomonov sin kralj Menelik I. in kraljica Sabo. Prvotna stavba je bila porušena in sežgana, leta 1543 med navalom mohame-danov pod vodstvom Ahmeda Grana, ko je bil poleg mnogih historičnih spomenikov uničen tudi hram. V tem hramu so na komenitem prestolu kronali etijop-ske vladarje. Sedanji hram, ki bi ga lahko imenovali katedrala, so zgradili por tugalski jezuiti, ki jih je bil poslal portugalski kralj» v Abesinijo ne samo v verski, temveč tudi v politični misiji. Prva ekspedicija je imela v obrambo 400 mušketirjev in ti so pomagali zlomiti odpor nomadskih tolp Ahmeda Grana, zlasti ko je padel njihov vodja.
Portugalski duhovniki so ostali v Abe siniji do preteklega stoletja, ko so bili
izgnani. Med najbolje ohranjenimi starinami v Aksumu so visoki nagnjeni in poškodovani monoliti, dobro znani iz študij mnogih evropskih arheologov. Po kriti so z lepimi, dokaj dobro ohranjenimi skolpturami, nimajo pa napisov, tako, da se ne ve, čemu so bili prav za prav postavljeni. Okrog stoje karneniti oltarji, na katerih so. pred 2.000 leti prinašali bogom krvave žrtve. Wallis Bud-ge domneva, da so postavili monolite na čast solnčnemu bogu kralji, po poreklu tujci in pogani, in da izvirajo iz 4. sto* letja pred Kristusom.
V Aksumu so našli tudi v kamci* vklesan napis, ki govori o junaštvih a^' sumskega kralja Ezane, ki je živel sred' 4. stoletja pred Kristusom. Ta napis v treh jezikih je mnogo pripomogel k spO' znavanju abesinske zgodovine. Pozne)® je Aksum prenehal biti prestolnica, svoi pomen kot božja pot in versko središč® Abesinije je pa ohranil do naših dni.
Razno
ZIMA SE PRIBLIŽUJE.
Zelo ugoden nakup vsakovrstnih štedilnikov in pec;
pri Justinu Gustinčiču, Maribor, Tattenbachova 14.
Posest______________
Kupim v Mariboru na prometnem kraiu doJ)°sn° -STANOVANJSKO HIŠO do Din 200.000. Prevzamem tudi hipoteko. Natančne ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Gotovina«. 4601
Prodam
holandske CVETLIČNE Čebulice. hijacinte. tulpe, narcise itd. dobite po zmerni ceni v cvetličarni Anton Požar. Tyrše-va ulica. 4540	MAJHNO SOBO ^ oddam, najraje dijaku za “ , Din. Naslov v upravi »Vec® nika«. *61U Sobo išče ^
ŠIVANJE posteljnih odej iz vate, volne in puha. Kloti v vseli kakovo stih in barvah, na izbiro. Za solidno izdelavo jamčim. Najceneje pri Novaku, Koroška cesta 8. 4612 Sobo odda	OPREMLJENO SOBO s štedilnikom iščem. Poniia™ pod »Strogo čisto« na uprj* vo »Večernika«. 46 Službo dobi ,
	POTREBUJEM LEPO UČENKO z dobrim glasom za famil!*' no damsko tamburaško K® pelo. Pogoji hrana, stanoval1^ in 300 Din mesečne plače. • ^ nudbe s sliko ali osebno 11 Milan Pandurovič. LjublJ^J Sv. Petra cesta 78/11.
SOBO s hrano oddam. Vrbanova 28, priti, desno. 4607	
OPREMLJENO SOLNCNO SOBO oddam takoj. Razlagova 25-11 desno. 4606	
	Kupujte svoje pc* trebščine pri naši*1 inserentih l
Separiran OPREMLJEN KABINET oddam. Glavni trg 12-11. 4604	
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
' STANKO	v	Mariboru,