Leto LXVL. št. 178 Ljubljana, ponedeljek 7* avgusta 1933 Cena Din L- lehaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—», večji inserati petit Vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 6 Telefon št. 3122, 8128, 8114, 8125 tal 8116 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1 telefon it. 65 poaružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru lul! Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.851. Impozantno sokolsko slavje v Kostanjevici I Konec opozicionalnih bajk Proslava društvene 25 letnice — Odkritje spominske plošče prvemu starosti JSS dr. Ivanu Oražnu Kostanjevica, 6. avgusta. Sokolsko društvo v Kostanjevici je danes in včeraj na svečan način proslavilo svoj srebrni jubilej z odkritjem spominske plošče prvemu starosti JSS br. dr. Ivanu Oražnu na njegovi rojstni hiši. Starodavno mesto Kostanjevica se je odelo v svečano obleko, raz vseh hiš so plapolale državne trobojnice in vsa okna so bila bogato okrašena z zelenjem in zastavicamr. Spominu velikega Jugoslovena in Sokola se je Kostanjevica dostojno oddolžila. Krasno vreme včeraj in na današnjo nedeljo je privabilo ogromno množico sokol-stva in narodnega občinstva na to pomembno sokolsko slavje. Uvod v svečanosti Snoči se je vršila na Krki beneška noč, ki je sijajno uspela. Kot uvod v sokolske slavnosti se je vršil najprej koncert domače gasilske godbe na otočku med Studenom in Krko, nakar je bila prirejena beneška noč na Krki s sodelovanjem IS krasno okrašenih in bajno razsvetljenih čolnov. Visoko so švigale rakete v zrak med navdušenimi ovacijami občinstva. Zlasti ubrano petje novomeškega kvinteta je visoko povzdignilo že itak svečano razpoloženje. Po beneški noči na Krki se je razvila impozantna povorka sokolstva, gasilcev in mnogobrojnega občinstva po ko-stanjeviških ulicah, ki so bile bajno razsvetljene in okusno okrašene. Množica je neprestano vzklikala narodnemu in državnemu edinstvu, jugoslovenskemu sokol-stvu, Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu. Slavnostnega večera se je udeležil med drugimi odličnimi gosti tudi podstarosta SKJ br. Engelbert Gangl, ki je izrekel izredno laskavo pohvalo prirediteljem slavnostnega večera. Gosti prihajajo Po snočnji sijajno uspeli beneški noči je napočil današnji slavnostni praznik kostanj eviškega Sokola. 2m ter sestram prijetno bivanje v Kosta-ljevici, je zaključil svojo govor, nakar je lastopil kot slavnostni govornik t imenu Saveza SKJ prvi nodetaroeta SKJ b«. E_- Včerajšnje občinske volitve v moravski in vrbaski banovini so dokazale, da je tudi srbski del naroda odločno v jugoslovenskern tabora gelbert Gangl, ki je v pesniško zasnovanem govoru najprej čestital konstanjeviškemu Sokolu k srebrnemu jubileju, nato pa v markantnih besedah orisal življenje in delovanje prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna za razvoj in procvit sokolske misli pred vojno, med vojno in po svetovni vojni, ko je učakal svoj največji ideal, uedinjenje vsega jugoslovenskega sokolstva na Vidovdan leta 1919 na zgodovinskem sokolskem saboru v Novem Sadu. kjer ga je vse jugoslovensko sokolstvo izvolilo soglasno za prvega starosto JSS. Žal, da naše sokolstvo ni imelo dolgo časa za svojega vodnika nepozabnega br. dr. Oražna, kajti njegova prerana smrt dne 11. februarja 1921 ga je za vedno iztrgala iz sokolskih vrst, v času, ko smo ga najbolj potrebovali. Brat dr. Oražen je bil vzor Sokola, vzor človeka in vzor podpornika najbednejših, njegov trajen spomenik je Oražnov dijaški dom v Ljubljani. V znak hvaležnosti in visokega spoštovanja do svojega prvega staroste odkrivam to spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. Brat Gangl je odkril ploščo, na kateri je naslednji napis: »V tej hiši se je rodil dne 9. februarja 1869 brat dr. Ivan Oražen, prvi starosta jugoslovenskega sokolstva.« Gromoviti slava-klici so zaorili med sokol-stvom in občinstvom, sokolski prapori so se nagnili, vojaška godba pa je zaigrala slovansko himno »Hej Slovani«, ki jo je vsa množica poslušala odkritih glav. Po govoru zastopnika SKJ br. Gangla je Čestital društvu zastopnik Nj. Vel. kralja br. polkovnik Golubovič ter se s pijeteto spominjal prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna ter mu zaklical slava. G. polkovniku se je bratsko zahvalil br. Gangl, ki je nato med burnimi ovacijami prečita! vdanostno brzojavko Nj. Vel. Kralju na Bled, nakar je izrekel toplo čestitko jubilantu zastopnik bana banski inspektor br. Guštin. V krasnem govoru je orisal delovanje nepozabnega br. dr. Ivana Oražna njegov osebni prijatelj notar br. dr. Vilko Mau-rer iz Kostanjevice. Njegov govor je napravil na vse navzoče zelo globok vtis. Svoj govor je zaključil s pozdravom prvemu Sokolu v državi Nj. Vel. kralju ATe-ksandru, nakar je godba intonirala drtav-no himno, ki jo je množica poslušala odkritih glav. Za notarjem dr. Maurerjem je čestital in govoril zastopnik novomeške sok>lsice župe notar br. Marinček, ki je položil krasen venec z državno trobojnico pod dr. Oražnovo spominsko ploščo. V imenu Sokolske župe Ljubljana je g->-voril njen starosta br. dr. Pipenbacher. za upravo Oražnovega dijaškega doma br. dr. Rus, za zagrebško sokolsko župo podstarosta br. Stipko Debeljak in končno za mestno občino ljubljansko starosta Sokola II br. dr. Milan Šubic. Po govorih je bil pred predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter sokoUtva mimohod, ki je napravil na navzoče najboljši vtis; mimohodu je sledil razhod sokolskih čet. Javna telovadba Popoldne so se vršile ob 14. skušnje vseh oddelkov na telovadišču za osnovno šolo, nakar je bila povorka po kostanj eviški h ulicah burno pozdravljena in obsuta s cvetjem. Po povorki se je vršila na letnem telovadišču izvrstno obiskana javna telovadba, ki sta jo vodila društveni načelnik br. Strajnar in načelnica sestra Lebanova. Na okusno okrašenem telovadišču je bila postavljena častna tribuna, na kateri to zavzeli mesta odličnik!. Javni telovadbi je prisostvovalo zlasti naše kmečko ljudstvo, ki je z odobravanjem in ploskanjem dajalo duška svojemu navdušenju. Javno telovadbo je otvoril starejši oddelek moške dece (28), ki je zletne proste vaje izvedel dokaj skladno in zadovoljivo. Le kritje in izvedba bi morala biti boljša, kar je motilo proste vaje. Po moški deci je nastopila ravno tako z zletnimi prostimi vajami ženska deca (39) zadovoljivo, !e kritje in ravnanje bi moralo biti boljše, sicer pa je žela sokolska mladina navduae- J no pohvalo občinstva. Mlajša moška in ženska deca (21) je po napevih slovenskih narodnih pesmic izvedla dobro lahke proste vaje. ki so občinstvu zelo ugajale. Burno pozdravljeni so prikorakali na telova-dišče starejši bratje (35), ki so dr. Murni-kove proste vaje z II. slovenskega vseso-kolskega zleta v Ljubljani leta 1904 izvedli strumno, skladno v vzornem kritju ter bili navdušeno pozdravljeni pri odhodu s telovadišca. Nato je moški naraščaj (26), sami krepki in zagoreli fantje, izvedel zletne proste vaje skladno in z največjo pazljivostjo. Njihov strumen nastop je občinstvu izredno ugajal ter žel zasluženo pohvalo. Lep in gracijozen je bil tudi nastop ženskega naraščaja (23) z zletnimi prostimi vajami. Kakor naraščajniki so se tudi naraščajnice močno potrudile ter zato uspeh pri izvedbi ni izostal. Po naraščaj-nicah je prikorakalo na telovadišče 78 članov, ki so skladno ter v lepem kritju in ravnanju izvedli zletne proste vaje. Občinstvo ni štedilo s priznanjem in nagradilo je vrle telovadce z živahnim ploskanjem in odobravanjem. Najlepša in gotovo najboljše izvedena točka telovadnega sporeda so bile zletne proste vaje članic (36). Njihov skoro brezhiben nastop je napravil na občinstvo najboljši vtis, kar je pokazalo navdušeno ploskanje in odobravanje ob zaključku prostih vaj. Pri orodni telovadbi so nastopili člani na drogu, na krogih in na bradlji, članice na bradlji, moška deca pa s preskoki čez konja na šir z ročaji. Na vseh orodjih smo videli nekaj prav lepih vaj, zlasti vrsta na krogih in vrsta članic na bradlji sta bili deležni gromkega odobravanja občinstva. Po izvrstno uspeli javni telovadbi se je razvila na telovadišču ob zvokih vojaške godbe, ki je spremljala vse vaje pri telovadbi, ter domače gasilske godbe prav prijetna veselica, ki je ob zmernih cenah nudila gostom razne dobrote. Kostanjeviškemu Sokolu ob srebrnem jubileju naše iskrene čestitke z željo, da bi sledil po potih svojega vzor Sokola domačina prvega staroste JSS br. dr. Ivana Oražna ter zbral pod svojim okriljem vse zavedne domačine in okoličane, ki še morda od strani motre veliko delo Sokola za dobrobit naroda in države. Zdravo. J. H. Beograd, 7. avgusta, p. Včeraj so se vršile po sedmih letih prvič zopet občinske volitve v moravski In vrbaski banovini. Volitve so bile razpisane na osnovi novega občinskega zakona ter so se vršile v vseh podeželskih občinah, ker bo, kakor znano, za mestne občine izdan še poseben zakon o moatih. Te volitve so bile velikega političnega pomena ter so morale pokazati, aH je higosfovenska linija naše državne in narodne politike prodrla tudi v srbskih pokrajinah, ki so, vsaj za enkrat, še več ali manj merodajne za razvoj političnega življenja v naši državi. Saj je znano, da so se razni opozictonalni agitatorji kaj radi sklicevali na to, češ, da Srbi ne maralo za jugotfovensko pofitfko in da so ostali zvesti svojim bivšim političnim idejam m voditeljem. Baš zaradi tega fe •vladalo za včerajšnje občinske volitve •v vseh poJrttčnrh krogih največje zanimanje. Včerajšnje volitve pa so bile »tudi nekak ognjen krst Jugosiovenske nacionalne stranke, ki je prvič nasto- pila pod tem svojim imenom. Rezultat volitev je ovrgel vse trditve, pa tudi vse nade raznih opozicionalce? •ter pokazal, da se je tudi srbski del našega naroda trdno oklenil jugosiovenske državne m nacionalne ideje •ter postavil na lai vse one, ki so še vedno spekulh-aH z bivšimi političnimi tradicijami. Jugoslovanska nacionalna stranka je zmagala na vsej črti in opozicija, ki je nastopala združeno proti mladi v^edržavni stranki, ni nikjer dosegla uspeha. Celo tam, kjer so poprej voditelji sedanje opozicije bili absolutni gospodarji in kjer iso tudi tokrat napeli vse sile, so osta-Ji v neznatni manjšini napram mogočnemu razmahu JNS, ki se je tako zno-iva afirmirala na vsei črti. Udeležba pri volitvah je bila izredno velika ter •je daleč presegala cek> udeležbo pri ■parlamentarnih volitvah novembra 1. •1931. Ta neizpodbiten uspeh nai bo rvzpodbuda k nadaljnemu složnemu Idelu In naj vodi do novih še lepših uspehov. Sokolski nastop v škof ji Loki Škofja Loka, 7. avgusta. Včerajšnji javni nastop škofjeloškega Sokola je dosegel popoln uspeh. Pokazal je, da se goji v sokolski telovadnici telesna vzgoja članstva intenzivno in smotre-no ter da ima društvo telovadce, ki se jim obeta pri sokolskih tekmah najlepša bodočnost. Nastop se je pričel ob 15. uri na letnem telovadišču za klavnico in so nastopili vsi društveni oddelki. Spored je obsegal 11 prav posrečeno izbranih točk, mnoge izmed njih so bile za škofjo Loko nove in baš zato prireditev na enoličnosti ni trpela. Ob zvokih godbe Sokola I iz Ljubljane, ki je pod osebnim vodstvom br. Veri j a Svajgerja tudi sicer zelo krepko povzdignila sokolski praznik, je nastopila najprej moška deca (37), za njo člani (43) in potem ženski naraščaj (8), ki je izvajal svoje vaje nad vse precizno in elegantno. Nikakor pa ne moremo razumeti, da je ta oddelek tako šibek. Ali v vsem loškem mestu ni toliko deklet, da bi se naraščaj številčno dvignil? Živahno izmenjavo v sporedu je prinesel tekmovalni tek dece, utrujala pa je gledalce odbojka, pri kateri so pomerili svoje sile f eri j alci in Sokoli. Zmagali so slednji z rezultatom 11:15. Proste vaje moškega naraščaja (23) so bile lepe a premalo enotno izvajane. Prejšnja leta je bil ta oddelek vedno najelitnejši in so nastopali fantje kakor v bron izklesani. Naj drugič to nepotrebno pomanjkljivost odpravijo. Ljubka je bila ženska deca (35), mnogo veselja so prinesle tudi tekmovalne vaje z zaprekami, kjer sta odnesla prvenstveni mesti Kodalik in Prihoda. Ugajal je nastop članic (24), zavzela na je tudi orodna telovadba na krogih, bradlji, kozi in drogu. Efekten je bil nastop 1. planinskega polka (55), ki je pod poveljstvom br. Juša Lee jak a izvajal z vzorno pripravljenostjo smučarske vaje po sestavi bivšega škofjeloškega načelnika br. Potočnika. Za zaključek je nastopila devetorica Članov s turškim maršom, ki je žela za svoj brezhiben nastop zasluženo pohvalo. Telovadni nastop je trajal pičli dve uri in je bil prav dobro obiskan. Poleg ostalega občinstva, ki je zavzelo prostore okoli okusno urejenega telovadišca, smo opazili na. tribuni celo vrsto odličnih gostov. Nastop so počastili s svojo navzočnostjo sreski načelnik Ivan Legat, podpolkovnik Janko Ahačič v zastopstvu komandanta Milorada Bradoviča z mnogimi člani oficirskega zbora in njihovimi damami, bivši savezni načelnik Viktor Murnik. starosta Sokola Franc Dolenc st., banovinski šolski nadzornik Andrej Skulj s sreskim prosvet-ndm referentom Vinkom Zahrastnikom, polkovnik Potočnik, notar Stevo šink in drugL Slab začetek pakta velesil Namesto obljubljenega miru samo razburja Evropo — Italija in Nemčija »gla, kakor je bilo to poprej cesto običajno, pridružliti Nemčiji, ker gre tu za življensko važne in neposredne ■interese Italije. Priključitev Avstrije Ik Nemčiji odnosno aneksija Avstrije (po nemškem hitlerizniu bi pomenila •za Italijo prav tako nevarnos:. kakor aa katerokoli druKo sosedo Avstrije. i»Jrigarro« podčrtava ža!os.te#i začetek •izvajanja pakta veles.i'1, ki naj bi za deset let zajamčil mir, ki pa je v resnici že prvti teden svojega obstoja resno ogrožal vso Evropo. Ggro?anje Dunaja po nemškem naro-dnem socializmu, tem modernem islamu, je dejansko prav taka nevarnost, kakor je bilo obleganje Dunaja po Turkih 7a časa Soli mana I. Pariz, 7. avgusta. Pariški lista se »še vedno bavijo s korakom velesil v ♦Berlinu in zJasti podčrta vajo stališče »Italije, ki se je kljub svojim zvezam iz Nemčijo priključila koraku velesil in •izvršila prijateljsko demaršo r>ri ber-ilinski vladi. »Echo de Pariš« se bavi »v uvodniku s korakom velesil in nasrla-isa, da je Nemčija komaj teden dni po uveljavljen ju pakta velesil že zatajila svoj podipis na njem. Napadi na Avstrijo predstavljajo neodipustijivo teptanje mednarodnih dogovorov in »nacionalne suverenosti druge države. Vsa mednarodna morala se s takim 'vmešavanjem velesile v notranje zadeve male državice ruši. Razumi ivo je. poudarja list, da se Italija ni mo- Francoski polet preko Oceana uspei Letalca Codos in Rossi sta davi že dosegla Dunaj in na daljujeta polet v Malo Azijo Pariz, 7. avgusta. Francoska letalca Codos in Rossi sta včeraj srečno preletela Ocean in sta okrog 8. zvečer dosegla Pariz. Na Oceanu sta imela zelo naagodno vreme ter ju je zelo ovirala megla z viharji. V Parizu se nista ustavila, marveč sta takoj nadaljevala polet. Na pariškem letališču se je zbralo mnogo tisoč ljudi, ki so navdušeno pozdravljali pogumna letalca, ko sta zelo nizko letala nad letališčem. Iz Pariza sta krenila takoj dalje in sta opol- noči že dosegla Monako v o in davi pasirala Dunaj ter letela dalje proti Madžarski. V M on ak ovu sta opazila, da je nastal v tanku za bencin defekt ter da pušča. Zaradi tega bosta morala najbrže predčasno pristati, na vsak način pa upata, da bosta še dosegla Malo Azijo, če bosta imela še dovolj goriva, bosta nadaljevala polet do Ka-r ah a na v Indiji in s tem postavila nov svetovni rekord v neprekinjenem polet v Ministri na Bledu Bled, 7. avgusta. Z dopoldanskim brzo-viakom je prisj>el na Bled minister tpraivde Boža Maicsiinovič. Sinoči pa je »prispel na Bled minister trgovine g. •dr. Uja šumerikovač. Oba ministra bosta v telku današnjega dne poročala Nj. Vel. kralju o zadevah svojih reso- •rov. Dva kopalca utonila Ljubljana, 7. avgusta. Sava je včeraj zahtevala že drugo letošnjo žrtev. Ob Savi Je bilo izredno živahno, hladilo se je v nji do 10.000 kopalcev. Pri izlivu Gameljščice v Savo, blizu Pustove gostilne, se je kopal tudi Jakob Lister, rojen 27. aprila 1895 v Breznicah pri Kobaridu, stanujoč v Peričevi ulici 34. Okoli 16.30 so ga videli drugI kopalci, kako je plaval po Savi, se je pa začel nenadoma potapljati. Ker je bil precej oddaljen, je bUa vsaka pomoč prepozna. Lister se je Se trikrat pokazal na površini, nato pa je izginil. Sava je na tem kraju zelo nevarna in deroča in Je že pred leti nekdo tam utonil. M Utopljenca so sicer začeli takoj iskati in so tudi ugotovili kraj, kjer leži, vendar ga zaradi deročih valov Se niso mogli potegniti iz vode. Novo mesto, 7. avgusta. Krka je včeraj zahtevala svojo prvo letošnjo žrtev. Pod jezom v Zagradcu je utonil posestnikov sin Jože Papež. Včeraj, ko je vladala povsod neznosna vročina in je vse hitelo v hladno vodo, je ugrabila zelena Krka svojo prvo letošnjo žrtev. Ob 15. se je uuacl kopat s svojimi prijatelji 211etni posestnikov sin Jože Papež, po domače Kufinčev iz Poljčan pri Zagradcu. Na kraju, kjer so se kopali, je napravljen jez, čez katerega teče Krka v globok tolmun. Hodili so po jezu, kjer je voda zelo nizka. Papežu je nenadoma spodrsnilo, ali pa ga je deroča voda podrla, tako da so ga valovi odnesli Čez jez v tolmun. Ker ni znal plavati, je začel obupno klicati na pomoč. Voda je v tolmunu zelo globoka in je Papež naenkrat izginil v globino in se začel potapljati. Noben prijatelj mu ni mogel na pomoč, ker nihče ni znal plavati. Papež se je še trikrat pokazal na površini in je obupno krilil z rokami. Preplašeni prijatelji so stekli na breg po drog, prispeli so pa z drogom prepozno ker se Papež ni več prikazal iz vode. Hiteli so Eo druge ljudi, ki so prisneli s čolnom in avlom. Po dveh urah napornega iskanja se jim je posrečilo potegniti iz vode Pape ža, ki pa je bil seveda že mrtev. Vsa okolica bridko sočustvuje z nesrečno rodbino. Dogodek je tem bolj tragičen, ker se je Jože šele v soboto vrnil od voja kov in je že naslednjega dne našel pre zgodnji grob v domači Krki Sorzna poroči! LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2313.18—2*21.54 Berlin 1364.58_1375.38, Bruselj 790.41 do 803.35, Ourih 1108.36—1113.85, Londor. 189.19—190.79, Newyork ček 4186.06 dr 4214.51, Pariz 224.43—226.45, Praga 169.7° do 170.59, Trst 300.40—302.8« (premij:« 28.5»/o). Avstrijski štfltn-g v privatnem ki. ringu 8.80. Lepa emigrantska manifestacija Včerajšnji tabor emigrantskih združenj v Črnomlju je dosegel popoln uspeh Pestra in bogata športna nedelja Štora} vse športne panoge so imele svoje prireditve v večjem obsegu Črnomelj, 7. avgusta. Že v soboto so po Črnomlju zaplapo-lale prve zastave v pozdrav delegatom emigrantskih društev, ki so prišli v prav lepem številu na včerajšnji tabor emigrantskih združenj. Člani zveznega direktorija vseh združenj na čelu s svojim predsednikom dr. Ivanom Marija Čokom so imeli takoj popoldne važno sejo, ki bi sicer morala biti v Zagrebu. Seja je trajala od 3. popoldne do 11. ponoči in na dnevnem redu je bilo zlasti vprašanje položaja emigrantskih organizacij ob pripravah za jadranski pakt. O tem važnem vprašanju je poročal predsednik, ki je enako izčrpno poročal rudi o usodi jugoslovenskega naroda v Julijski Krajini v zveri z novim jadranskim paktom. Obsežnost m izčrpnost teh referatov je zahtevala seveda mnogo časa, pa je zlasti živahna bila debata, pri kateri je bilo sproženih še več vprašanj glede položaja emigrantov drugod in pri nas. Po teh, za emigrante najaktualnejših vprašanjih, je poročal tajnik g. Rejec Albert o društvenem delovanju v preteklem letu. nakar s>o po obravnavanju poročil za leto 1932-33 poročali pročelnik! o delovnih programih zveznih odsekov. V nedeljo je že zgodaj zjutraj črno-meljska mestna fiodba priredila budnico. Ob prihodu izletniškega vlaka so številni domačini in delegati emigrantskih društev prapori pozdravili goste, nakar se je lerja je dr. Cok obširno poročal o položaju Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini in o smernicah emigrantskih društev. Sledil mu je s temperamentnim govorom znani avtor »Goriških Slovencev« g. Ga-bršček, ki je omenil življenje Slovencev v Julijski Krajini od časov šempaskega tabora, L j. od 18. oktobra 1866 in poznejših taborov v Kastvu, Bubedu, Lin daru in drugod. Poudarjal je prav posebno, kako lep spomin je sedanji tabor na mnoge narodne tabore iz časov probujanja našega naroda v njegovih rojstnih krajih in kako velika podobnost je med njimi, bolj notranja kakor zunanja. Za zaključek sta pozdravila zbo-rovalce še zastopnika slovenskega prosvetnega društva »Triglav« iz Karlovca in ljubljanskega društva »Bela Krajin«« katerega zastopnik je pozdravil zbor tudi v imenu odsotnega narodnega poslanca g. Daka Makarja, naglašajoč njegovo željo, da naj se emigranti ne počutijo med nami kakor brezdomci, nego prav tako. kakor vsi naši bratje širom države. Popoldanska akademija v ponosnem Sokolskem domu je dosegla popoln uspeh. Zlasti je vzbudilo pozornost ljubljansko društvo »Tabor«, ki je kljub kratkemu času svojega obstoja podalo nekaj točk z dinamiko, dovršenostjo in občutkom, da so vse iznenadili. Enako ljubka je bila komaj desetletna Solza Martelančeva s Tam za Goro«. Ne svojim solospevom »Tam za goro«, smemo pa prezreti niti odličnih nastopov razvil dolg sprevod skozi mesto na glavni pevskega zbora »Triglava« iz Karlovca, ki trg. Med potjo so bili emigranti deležni j je z moškim in mešanim zborom zapel tri prisrčnih manifestacij, ki so jim jih prire- j jepe na§e pesm.i, kakor niti alegorične sli dili nacijonalno globoko zavedni Crno- ~ - :~ meljci, ponekod pa so jih pozdravljali tudi s cvetjem, da se jim je pozneje predsednik dr. Cok ves gin jen zahvalil za prisrčen sprejem. Po svečani maši zadušnici za pokoj številnih istrskih žrtev je bilo na slavnem trgu izredno uspelo zborovanje. Predsednik črnomeliskeea in metliškega emigrantskega društva »Krn« učitelj g. .Tust Martelanc je najprej prečital pozdravni brzojavki bana S. dr. Marušiča in SKJ. nato pa še druge iz Zagreba. Karlovca, Ljubljane. Jesenic. Sušaka. Laškega. Splita, Ksstva itd. Z največjim navdušenjem so zboroval-ci sprejeli pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju: »Veliki tabor emigrantov iz Julijske Krajine pozdravlja junaškega kralja Jugoslavije.« Predsednik g. Martelanc je pozdravil še zastopnika oblasti, vladnega svetnika g. dr. Davorina Trstenjaka, mestnega župana g. Mtillerja, predsednika Zveze jugoslovenskih emigrantskih združenj g. dr. Ooka, popularnega goriškega narodnega borca g. Andreja Gabrščka in druge odličnike, med katerimi smo zapazili tudi nečaka pok. narodnega velikana Vjekosla-va SpinčiČa in metliškega sreskega načelnika g. Ernesta Karlavarisa. Po pozdravnem govoru župana g. Mfil- ke »Pot bolesti« društva »Soča« iz Celja. »Tabor« je pod vodstvom g. Venturindja tudi pozneje na bazavi zapem živahno aklamiran več pesmi. Kljub velikemu uspehu akademiie smatramo za potrebno naglasiti, da bi v vročih popoldnevih, kakor je bil ta, popoldanske prireditve ne smele imeti tako obširnega, po več ur trajajočega programa, ker isti v hudi vročini kljub navdušenju utruja obiskovalce. Vendar pa moramo pohvaliti za odlično organizacijo domače društvo »Krn« z željo, da bi mu v takih prireditvah sledila še druga društva, dočim naj bi ljubljansko društvo »Tabor« marljivo nadaljevalo svoje delo in svoje uspehe, ki jih je na tej akademiji doseglo s svojimi istrskimi, tržaškimi, prekmurskimi, koroškimi in goriškimi narodnimi pesmimi. Po akademiji se je razvila prav živahna zabava na lepo urejenem zabavišču za Sokolskim domom, ki je trajala pozno v noč. Cmomeljci so radi veseli in njihova kapljica ni slaba, le žal da so morali udeleženci zapustiti kaj kmalu veselje in ples, pa je vlak po dveh urah čakanja v Črnomlju na udeležence tabora odpeljal proti Gorjancem in Ljubljani mnogo novih prijateljev Bele Krajine. Ljabljana, 7. avg-jrata V Jugoslaviji menda Se nismo imeli tako pestre in bogate športna nettelje kot je bila včerajšnja Domala športne panoge, ki se v nali državi eoje. so imele svoje prireditve in mc*T v večjem obeegnj. Na jugu države so tekmovali juniorski plavati za naslov državnega prvaka. Prireditev ie bila vseskoci zanimiva in je prinesla veliko presenečenj*. Pokaealo se je, da je sport nepreraeunljiv in so bile vse prognoze postavljene na glavo. Nihče ni računal, da bo Jadran v Tvaterpolu zas»?del prvo meefo pr^d Jugom, s Čimer ie postal favorit za Petri no vi cev pokal. V plavanju so po sobotnih rezultatih splošno smatrali, da bo Ilirija funioreflri prvak. Tznenadil pa ie Jjg, ki je s svojo odlično ekipo plavačev, med kat?rimi se je zlasti odlikoval Cieanovič, dosecrsl prvo mesto in potisnil Ilirijo na dru^o. S tem so bili vsi izgledi, da si letos Tliriia pribori Petrinovićev pokal, pokopani. Favorit je postal naenkrat Jmz, kateremu pa ie zop*3t Ilirija prekrižala pot do dragocenega pokala. Niti najbolj zagrizenim Jadranašem se ni sanjalo, da bo Jadran na 4X50 m prosto porazil odlične juniorke Ilirije, ki so v finalu na 50 m zasedle prva tri mesta. Ilirija pa je postavila namesto Šiškove Lavrenčičevo. tudi Grošiikt na pristavah in je zaradi tega izgubil 12 do 18 dragocenih sekund, kar je Urofču zadostovalo, da je dosegel najboliši Jas dneva in s t*m prehodno darilo tvrdke A. Goreč Vsi vozači so bili v odlični formi. Za pravega moj^ra se je izkazal Dunajčan Voeel, ki Je s prikolico izvajal prave akrobacije in je v svoji kateeoriji sigurno zmasal. "Razdelitvi daril na vrtu gostilne Ankel* sta pol^g dru-?ih prisostvovala tudi sreski načelnik dr. Ogrin in ljubljanski uodž\rp*n prof. Jare. V Kranju in na Jesenicah so imeli včeraj športne dneve- V gorenjski metropoli so gostovali noeonr^aši Ilirije z dvema moštvoma proti domačemu Korotanu. Gosti ©o v obeh tekmah pokazali veliko premoč in so nudili v vsakem pogledu propaganden nogomet. Kombinirana enajstorica Ilirija p 4 itrrači I. moštva ie porazila I. moštvo Ko-rotana z 10 : 3. v drugi tekmi pa so nastopili starini Korotana in Tlirifia. Stara par-da Ilirije je pokazala, da še ni pozabila, kako se igra nogomet in je braz posebne muke premagala domače s 7 : 3. Na veselici v gostilni »Pri zadnjem grošu* pa so po tekmi nogometaši pokazali, da so enaki mojstri tudi na plesišču. J3senice so imel? velik dogodek. V gostih so imeli lislno moštvo Primorja, ki mu seveda domače Bratstvo ni bilo kos in je po krasni igri Ljubljančanov pogleglo z 10 : 0. V interesii našega nogometa bi bilo, da ljubljanski klubi še večkrat obiščjjo podeželske kraje, da tudi tu vidijo dober nogomet. Ilirija in Primorje sta v tem pogledu že dosti etorila za propagando nogometa. Na Bledu se je pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja vršil velik mednarodni table turnir, ki je sijajno uspel- Zanj je vladalo med letoviščarji splošno zanimanje. 0 rezultatih poročamo na drugem mestu. K. mednarodni teniški turnir na Bledu Kraljica Marija pri finalnih igrah. - Odlična Igra naših igračev Zopet Je bila vesela nedelja Prireditve JS. - Raznih jubilejev, žegnanj hi drugih dobrot je bilo včeraj kar preveč Ljubljana, 7. avgusta. Mesto je dobilo zopet krepke injekcije, znova smo oživeli ter se prerodili. Vse raja, vse je veselo, veselic je toliko, da se nam zde že vsakdanje, srečni smo, kajti razpoloženje, navdušenje in kriza so na višku. Danes je pa ponedeljek po izredno veseli nedelji, o kateri moramo potratiti nekaj besed v slavo njenih dogodkov in v ljubezni do zadovoljnih meščanov. Dramiti smo se začeli že v soboto. Gromozanske stvari so nam napovedovali ves teden, da ni mogel biti več nihče ravnodušen. Razumljivo, da se meščani niso motfli načuditi papirnatim barkam, ki so jadrale po cestah kot ob najhujšem nalivu. Res, niso izbrali pravega časa, odnosno vremena za manifestacijo bark na naših ulicah. Meščani so se sicer zdramili ob strahovitem pokanju pred Narodnim domom, saj so topovi grmeli, kot da je šlo za res, toda zdaj smo že vajeni kanonad na naših ulicah, ker je bila to že druga improvizirana bitka v tem letu pred našimi miroljubnimi meščani, ki trepetajo že ob pokanju flobertovk. Bolj privlačna se jim je zdela zadeva na Ljubljanici, zvečer so jo mahali skoraj vsi v Trnovo in na Prule, kjer so nameravali uživati beneško noč in podobne nezaslišane posebnosti. Na prulskem mostu se jih je na tlačilo toliko, da so ustavili ves promet in da bi se moral most po vseh tehničnih pravilih podreti, ker znaša dopustna obremenitev le 3 tone. Toda most je vzdržal, če bi se pa podrl, bi tudi ne bila taksna reč, kajti ljudje bi tega niti ne opazili v nepopisnem navdušenju. „ , Ilustrirati takšnih mogočnih prizorov ter ljudske radosti seveda ne morejo tako Sbka peresa. Torej na pomoč! Kronist mora tudi zapisati kljub zamen, da se mu je zdelo vseeno nekoliko preveč radosti, odnosno duševne hrane hkrati. Zjutraj je bilo sicer zaspano po mestu, kot da so se ljudje pripravljali na veselje, ki jim ga je obetalo tucat veselic popoldne: dopoldne so se ulice le počasi polnile in mnogi so se izogibali promenade, ker se ljudje pač boje misliti na taksne strahote kot je kriza s Trbovljem vred. Čudno je tudi, da včeraj skoraj nihče ni imel drobiža; vsi so tožili, da ga nimajo, čeprav jfe zadnja čase zalagajo v uradih in denarnih zavodln le s kovanci. Popoldne so bili meščani prav tako ▼ hudi zadregi: dopoldne niso vedeli, v katero smer bf jo mahnili, da bi se izmuznili nabiralcem, popoldne so pa ugibali, kako bi se izognili veselicam in žegnanjem. bko-raj v vsaki ulici so vabile godbe. Na Viču so drli kobilo na meh. v Kurji vasi so imeli mali tucat veselic, v Trnovem so se navduševali pevci in pivci na domači veselici, v Rožni dolini so pa proslavljali na veselici jubilej Rožne doline. Pomislite, Rožna dolina je stopila v zgodovino že pred 35 leti in bo drugo leto že 36 let starat Ni čuda, da so mnogi pozabili ob tolikih dogodkih na kopanje, ki je postalo večini mešačnov že tako obligatno kot jed. čeprav bi jim kdo ne prisodil, da so tako vneti palili«** n«w in I^ubijaničdnih čarov. Da, Ljubljanica je doživela včeraj svoj velik dan. Namreč zato, ker je bila tako oblegana — zlasti na »Spici« in v »plavalni šoli« (na trnovski strani), da ni bilo niti pedi prostega nabrežja. Trava je pomandrana do zadnje bilke, a tudi zemlja je utrjena bolj, kot bi bila s parnim valjarjem. Na »Spici« vihra zastava Kluba Spice; na rdečem polju je bela pšica. Klub uspešno varuje prestiž »Spicarjev« in ima izredno mnogo neregistriranih članov, med njimi največ članic, ki nosijo rdeče kopalne obleke z značilno belo pšico. Kdor si hoče predočiti presenetljiv razmah kopališkega življenja na »Spici«, si mora ogledati »kopališče« sam. Seveda, znati mora plavati na suhem, sicer lahko utone ▼ gori papirja in podobnega lepotičja. In nos si mora dati plombirati. Kopališko življenje se razvija tudi čedalje bolj v pogledu dišav. Kopalna sezona je bila včeraj na višku tudi pri drugih vodah, odnosno brozgah. Mali graben je že skoraj povsem suh in nekateri mislijo, da zato, ker se v njem koplje toKko ljudi s konji vred, se pravi, da kopalci popijejo precej vode. Včeraj so prihajali skoraj v«d kopalci k Malemu grabnu, obloženi s steklenicami. Založili so se z vodo, ki je pa niso le pili, temveč so se z njo tudi umivali. Brozga v strugi je namreč tako zdravilna, da si imun zoper vse bolezni, če se okoplješ v nji. Ko je začelo solnce zahajati in so se ljudje že oblačili, so morali opraviti še svojo dolžnost stražniki, ki so spodili ljudi s trave ter jih nehote spomnili, da je čas odriniti domov, odnosno na veselice. Iz Celja —c Visoka zmaga zagrebškega nogometnega teama v Celju. V nedeljo, 6. t m. ob 10.17 je prispelo z zagrebškim izletniškim vlakom v Celje članstvo »Merkurja«, društva zasebnih in trgovskih nameščencev, ki je priredilo svoj vsakoletni izlet v Celje. Po sprejemu na kolodvoru so si gostje ogledali mesto. Z njimi je prispel tudi zagrebški nogmetni team, ki ga tvorijo člani »Merkurja«, Ob 17. se je pričela na športnem igriščupri »Skalni kleti« ob prisotnosti okrog 800 gledalcev nogometna tekma med zagrebškim in celjskim teemom, v kateri je zagrebški team zmagal v razmerju 7 : 2 (5 : 0). Zagrebški team je tvorilo 10 igralcev Concordije in 1 igralec Haška, celjski team pa člani SK Celja, SK Atetiki in moštva 39. p. p. Zagrebčani so predvedli učinkovito tehnično in kombinatorno igro ter so bili po večini v premoči. Celjski team je igral neenotno, neodločno in s pomanjkljivo tehniko. V drugem polčasu le nekoliko izpremenil postavo in nudih boljšo igro. Celjski team ni bfl dovolj skrbno sestavljen. Igra je bila prav živahna in fair. GoK za Zagrebčane so padli v 9., 19., 21., 42. in 44. minuti prvega ter v 7. m 39. minuti drugega polčasa, gola za Celjane pa v 11. in 19. minuti drugega polčasa. Tekmo je sodil g. Ochs tokrat nezadovoljivo in je izpregledal več napak gostov, dočim je bil napram Celjanom mnogo ■tinjjt Bled, 6. avgusta. Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije se je vršil od 4.—6. avgusta turnir za mednarodno prvenstvo Bleda. Udeležba je bila številna, zastopani so bili beograjski igralci, potem Zagrebčani, izmed Slo vencev je bila udeležba samo s strani Ilirije, dočim se iz Maribora in Celja ni nikdo turnirja udeležil. Turnir organizira vsako leto Beograjski tenis klub. Prireditelji so napovedovali, da bo udeležba, kar se tiče kvalitete, boljša oz. večja, izostali so pa Punčec, ki bi gotovo odločilno posegel v borbo, ko je šlo za finale, in Palada, ki je bolan, izostal je tudi Kukuljevič in Italijanka Ribollije-va; namestu njih smo pa videli Indijca Si-krija, ki pa v tenisu ne pomeni mnogo. Turnir bi se moral pričeti v četrtek, začel se je pa v petek proti poldnevu in so morali potem igrači mnogo in brez pravih odmorov igrati v zadnjih dveh dnevih. Tako je Konjović, ki je odlično igral in bi zaslužil, da bi prišel v finale, v soboto, predno je dospel v kolo s Schafferjem, igral že 112 gamesov, kar znači znaten handicap napram Schafferju, ki je igral ta dan le proti dvema slabima nasprotnikoma. Ako bi bil Konjović spočit, tako kot bi lahko bil in bi moral biti, če bi ga ne forsirali, bi bila borba 6 SchaffeTJem, ki je sicer lepo igral, ostra in bi imel mladi in simpatični Konjović mnogo izgledov, da bi zmagal nad bivšim drž. prvakom. GOSPODJE POSAMEZNO Naše igralce so reprezentirali Schaffer, Konjović in Friedrich. Inozemci so bili Mate jka (Avstrija) in Sikri (Indija) ter še nekaj Čehov in Avstrijcev letoviščarjev. Največ uspeha je imel Konjović, ki bi uspel tudi proti Schafferju, ako ne bi moral neprestano igrati, ker je vodstvo turnirja začetek zavleklo za dan in pol. Matejka je do finala odpravil tri nasprotnike, med temi v semifinalu Friedricha s 6:3, 2:6, 6:1. Friedrich je lepo igral in je zasluženo dobil drugi set Sikri je igral proti Stuzziju 6:0, 6:2, proti Hirthu 6:3. 6H), Konjović ga je pa porazil 6:2, 6:3. Konjović je zmagal nad Dacarjem (Ilirija) 6:2, 6:3 nad Podvincem 6:3, 6:0, nad Sikri-jem 6:2, 6:1, šele Schafferju je uspelo zavreti zalet simpatičnega Konjovića. Schaffer je v dveh kolih gladko opravil s tvojima nasprotnikoma W. O. in 6:1, 6:1, malo trši oreh mu je Truden (Ilirija), ki je aicer izgubil 6:2, 6:1. a mu je v vsakem gamesu dobro kljuboval. Truden je odpravil ing. Grzinčiča 6:0, 6:0. Medaka 6:0, 6:0, dr. Reiseka 6:1, 6:2, od nadaljnjega tekmovanja ga je izločil Šele Schaffer. Dacar (Hirija) je v prvem kolu zmagal nad Makaimovicero 6:4, 8:6, klonil je šele proti Konjoviću. Friedrich je po dveh W. O. premagal Kumanudija 6K). 6:3, Ne-dića pa 6:2. 6:2. V borbi z Matejko je sicer dal iz sebe vse, kar je zmogel — zato je pa tud! dobH drugi set... Zanimanje za Finale med Schafferjem in Matejko je Mlo veliko. DAME POSAMEZNO V tej disciplini to nastopile tri precej izenačene igralke: Jugoslovcnke: drž. prvakinja Vlasta Gottiša, Hela Kovačeva, Mateis, in Avstrijka Herbstova. Gos riševa je na čelu tabele v štirih setih odpravila dve nasprotnici 6:1, 6:0, 6:0. 6:1. V semifinalu pa je naletela na trd oreh v mladi, 19-lctni Heli Kovačevi. Prvi set je komaj dobila 8:6 (Kovačeva je vodila že 5:1), v drugem je šele Kovačeva klonila 6:2. Zgleda, da je Kovačeva, ki je izmed sedanjih naših igralk prva dosegla in dosega visoke razlike v gamesih napram Gosti ševi, ki običajno zmaguje 6:1, 6:0 itd., na najboljši poti, da ji bo enkrat odvzela dosedaj branjeno prvenstvo. Nad Maksimovićevo je zmagala Kovačeva 6:2, 6:3. Spodaj na tabeli so bile med drugimi damami Mateis, BI i sova, Njeniirovska in Herbstova. Mateis : B.lisova 6:2, 6:3, Mateis : Njemirovska 6:4, 6:2. Herbstova je dve nasprotnici odpravila 6:0. 6:4, 6:1, 6:0, v semifinalu je Mateisovo nesla 6:3, 6:0 in se plasirala za finale. Najlepšo igro sta predvedli do semifinala Kovačeva in Go-stiševa. DAME IN GOSPODJE MEŠANO. V ted disciplini amo doživeli dvoje presenečenj: poraz para Schaffer - Gostida ipo Konjović - Mateis in senzacionalen poraz avstrijskih reprezentantov Matejka-Herbst po mladem In simpatičnem paru KovaĆ - Mitlč (oba ATK Zagreb). Ako ravno v finalu nista uspela, imata moralno zmago v tej disciplini, njuna igra J* bila res prvovrstna in sta zmago zaslru žila. Zgorao tabele sta GoetUa - Sohfttte odpravila par Sikri (Indija) - DeJnnar ki se srečala z Mateis - Konjovićeai, ki sta zmagala 6:2, 6:4. Herbstova ki Matejka do semifinala nista imela e svojimi nasprotniki dosfi posla (6:0, 6:0, 6:1, 6:1) v semifinalu ki se je odigral od \1.—13. ob t ropi oni vročini sta se srečala a parom Mltlć - Kovač In tu naš mladi par beleži do sedaj najveoj. uspeh, prvak Avstrije Matej>ka in druga igra lika Herbstova sta podleg-Ja v S setih (7:5, 2:6, 8:6). V tretjem setu. kl sta ga MitiČ - Kovač vodila že z naskokom 2 gamesor sta dobro prestala krizo In se zagrizla borbi, ki jima je prinesla krasno zmago. Odlikovala se je zopet Kovačeva, ki je z lepo igro znatno nadkriljevala Herbstovo. Za finale sta se uvrstila para MitiČ - Kovač in Konjović - Mateis. GOSPODJE V DVOJE. Ta točka ni bila doigrana, ker so prišli komaj do semifinala. Na čelu tebele sta Matejka (prvak Avstrije) in Karlen Friedrich iz ZagTeba, ki sta se postavila v finale po te«žki igri v semifinalu, fcfler sta se srečala z mladima igralcema, letosndl-ma in lanskima juniorskima prvakoma Pr&be - Mitić. Matejka - Friedrich sta zmasrala 6:4, 3:6, 7:5. Borba je bila prav izenačena In bo v tretjem setu mlada Igralca ob malo bol&ši sreči zmagala. Mitlč je Se mlad (15 let), Fr9be 19, obema manjka v odločilnih trenutkih one rutine, ki je v takih primerih nujno potrebna. Na rezultat sta lahko upravičeno ponosna Matejka in Friedrich sta sicer igrala po najboljši volji — klase, ki se jo je pričakovalo od Matejke se v d-mrbTu nI videlo. Na spodnji strani tabele bo borba za semlflnale huda, če se bo sploh vršila ker mora Schaffer v Hamburg na turnir ta nato v Oslo na tekmovanje za Daviš Cu/p. Do semifinala sta prišla Konjović z Radovi čem in Indijec Sikri 6 Soh&fferjem Ristić In Konjović Imata vsekakor znatno več ogledov, posebno, ker Indijec v douMu Se manj zadovoljuje kot v aioglu. Ako se bosta Konjović in Ristić prebila do semifinala, bosta imela težko pozicijo do Matejke - Friedrioha, ki pa bo6ta morala, če bosta hotela zmagati, bolje Igrati kot proti paru Mltlć - Frobe. Te točke se bodo odigrale v teku današnjega dneva. V donbhi Je tekmovalo 13 parov. 1LIRUAN3KI PAR TRUDEN - DULAR je najpreje porazil par Kamničanov Stuz-zl _ Inl. Gerzinič 6:2, 6:0, v naslednjem koftu pa Je igral s parom Konjović - Ra-dović ln skoro po nepotrebnem zubil 3:6 7:9. V drugem aetu sta oba Hirljana prav dobro Igrala, pretglavice jima je delal te Konjović, ki je tudi odločil zmago. Drugi par Banko - Banja! je v prvem kolu izpadel proti Majer : Graddanskl (juniorja) 6:0, 6:4. JUNIORJ1: Tudi ta disciplina ni bila doigrana. Osem juniorjev se je prav živahno borilo, na zgornji strani tabele je zmagoval Mitič z lepimi rezultati 6 : 0. 6 : 0, 6 : 1, 6 : 3, na spodnji pa Majer 6 : 0, 6 : 1, 6 : 1; oba torej nista imela opasnih nasprotnikov, edino nevarna sta si oba, eden drugemu. izglede pa ima mali MitiČ, ki napreduje prav razvese!j:vo. Finale je bil določen za 3. uro, se pa ni — ne vem iz kakih razlogov — vršil in se bo doigral tudi danes. NJ. VEL. KRALJICA MARIJA PRISOSTVUJE FINALNIM IGRAM Točno ob 4. uri popoldne se je pripeljala kraljica Marija burno pozdravljena od številnih gledalcev in zavzela mesto v loži. Koj za tem sta se ji s srednjega prostora poklonila Schaffer in Matejka kot prva finalista. Kraljica jima je prijazno odzdravila in z velikim zanimanjem sledila vsem igram. V loži je vztrajala do konca turnirja, t. j. do 7. ure zvečer. Posebno zadovoljna je bila videti, ko sta igrala mixed double oba naša para Mitič-Kovač in Mateis - Konjovič, ki sta nudila prvovrsten sport V dvorni loži je bil tudi preds. častnega odbora ban dr. Drago Ma-ruŠič. FINALE: Gospodje posamezno: Matejka : Schaffer 6 : 2. 6 : 8. 6 : 2. 6 : 2, prvak Matejka. Dame posamezno: Herbst : Gostiša 3 : 6, 6 : 4, 6 : 1, prvakinja Herbstova. Dame in gospodje mešano: Mateis-Konjovič : Kovač-Mitič 4 : 6, 6:26:2, prvaka Mateis-Konjovič. O podrobnostih finala in zanimivostih turnirja bomo še poročali v teku tega tedna. R. Kos. Koledar. Danes: Ponedeljek 7. avgusta katoličani: Kajetan, Vldojeka, pravoslavni 2». Julija. Dana&nje prlreditv«. Kino Matica: Ključ loube-Hni. Kino Šiška: žena ln diplomat. Dežurne lekarne. Danes: Bohinec, Rtmcka cesta 1: dr. Kmet, rvrseva cesta 41 ln Leuetek, Helijeva cesta 1. (Jmpod sita Med nami so pravi trpini, ki jim je zveličan je zajamčeno. Mislimo na pokrovitelje in pokroviteljice. Iz golega idealizma se nesebično žrtvujejo za blagor bližnjega. Posebno dam je mnogo v tem novem poklicu, ki je pa kaj čudne vrste, ker v njem ne samo da nič ne zaslužiš, temveč moraš ali bi vsaj moral Še doplačati. Pa ne samo naše vrle narodne dame, vsa oficijelna javnost, vsi odlični in blagorodni posamezniki morajo biti noč in dan pripravljeni, da jih nenadoma doleti izredna čast pokroviteljstva. Pokroviieljst\*o je prišlo že tako v modo, da ljudje ne morejo več živeti brez pokroviteljev. Ne potrebujejo pokroviteljev le za vse prireditve in prirejanje kolin, tekem koscev in žanjic, čajank in narodnih veselic, temveč bodo morali mnogi imeti pokrovitelje še pri drugih telesnih potrebah. Kaj če bi se oprijeli te lepe navade tudi vsi naši premnogi prijatelji božje kapl}i-ce? Gresta dva ali trije v krčmo, pa si ga privoščijo na račun petičnega pokrovitelja omizja. Pokrovitelj mora kajpak vedno seči v žep, mora se izkazati. Ali pa bi priredili brezposelni trboveljski rudarji ljudsko veselico pod pokroviteljstvom svojih kruho jemal cev. Poskusiti bi kazalo, morda bi se pa obneslo. Nesreče in poboji Ljubljana, 7. avgusta. V ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj in danes rekordno število žrtev nesreč, karambolov in pobojev. Med ponesrečenci in žrtvami pokoljev se jih več bori s smrtjo. HUDI NE&RBGI V IHANU ESI NA BREZOVICI Davi je šla 22-letna služkinja Minka Mežnarjeva iz Ihana proti domu. Mimo je privozil trgovec Rudolf Pavlin z vozom frn jo podrl. Voz je šel nesrečni služkinji čez trebuh in je nezavestna obležala. Prepeljali so jo v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili težke notranje poškodbe, zlomljeni ima tudi obe nogi ter hude poškodbe na glavi. Njeno stanje je zelo resno. — Na Brezovici se je včeraj v divjem diru s kolesom zaletel 33-letni kamnosek France Pikec in zadobil tako hude notranje poškodbe, da je nezavesten obležal. Njegovo stanje je kritično. Z N021 IN SEKIRAMI Včeraj je nastal v Šmartnem pri Tuhinju na veselici hud prepir in pretep med pivci in skupil jo je brezposelni delavec Valentin Pestotnik. Nekdo ga je sunil z nožem v trebuh in tudi v hrbet. Njegovo stanje je precej resno. — K upokojenemu rudarju Juliju Zeuniku v Željni pri Kočevju je prišel včeraj Ivan štalzer, s katerim se je £eunik spri. Med prepirom je rudar postavil Stalzerja pod kap. ta se je pa kmalu vrnil oborožen s sekiro. Oplazil je Zcuni-ka s sekiro tako močno, da mu je presekal desnico. Na Rudniku je bil napaden 19-letni voznik Anton Klemenčič, ki ga je nekdo z nožem sunil v levo roko in glavo. ŠTEVILNE KOLESARSKE NESREČE France tioben, 17-letni elektrotehniški vajenec iz Vevč, je padel s kolesa in si zlomil ključnico. — Slična nesreča je doletela tudi Ano Gogala, ženo voznika cestne železnice iz Most, ki se je pri padcu s kolesa precej pobila na glavi. Tretja žrtev je bil sedlarski mojster Jože Sedlar iz Ljubljane, ki se je prav tako pobil na glavi. — Miha Vršeč, trgovski sluga iz Ljubljane, je padel s kolesa in se pobil na rokah in na glavi. DRUGE NESREČE Mesarski mojster France Porenta iz Bohoričeve ulice je padel in si zlomil desno nogo. — Albin Križnik iz Rožm doline včeraj v gostilni Križnik na Viču udaril z roko po šipi in si prerezal žile na desnici. — Vinko Friškovec, delavec cestne železnice iz Gramozne jame, je i ^oral v bolnico, ker ga je nekdo udaril s k mnom po glavi. — Prav tako je morala v bolnico tudi Ivana Friškovčeva, žena upokojenega železničarja, ki pa z Vinkom ni v sorodu. Ta je namreč snoči padla in si zlomila levico v zapestju. — Vinko Habjan, 17-letni elektrotehnični vajenec iz Domžal, je igral včeraj nogomet, pa mu je žoga priletela s tahŠno silo v trebuh, da je obležal. — Pri gasilski vaji se je ponesrečil France Andr fič, soboslikarski pomočnik, ki je padel z lestve. Ranjen je bil na glavi. JUTRI POJE JUTRI PREMIERA! Stafvrcnee Tii&ett najslavnejši baritoniat Metropolitan opere v New Torku v velefilmu Cjutiavna pe&em °ri^pie^e°inlapnc^e LUPE VELEZ Elitni kino Matica Telefon 2124. Dnevne vesti polet Izjalovljen ameriški v stratosfero Kapitan Settle se }e dvignil v soboto samo l$oo m visoko — Roški polet v stratosfero — Iz finančne službe. Premeščena sta Bajič Stanko, poverjenik fin. kotrole VET pol. skup. v Zametu h glavnemu oddelku fin. kontrole na Jesenice Ln Raikovič Spa-soje, poverjenik fin. kontrole IX. pol. skup na Jesenicah h glavnemu oddelku fin. kontrole na Pagu. Napredovala sta za poverjenika fin. kotrole: TJranič Rudolf -f Šmarju pri Jelžah in Cuič Miloš, v Kava-daru, oba IX. pol. skupine. — Iz naAe mornarice. Dodeljeni so na službo na brod »Dubrovnik« poročniki kor-vete Franjo Dolinšek, Danijel Gangl, Hln-ko Luteroti in Viktor Kobal; na brod »Hvar« poročnika korvete Milan Luger in Radoslav Saje; na brod »Stražar« poročnik korvete Franjo Valentinčič; na torpedo vko »T 8« poročnik fregate Anton Lu-kas; na rečni remorker »Cer« poročnik korvete Vinko Petrič; na službo v hidro-grafski urad mornarice poročnik fregate Anton Rozinger; na brod »Jadran« poročnika korvete Ivo Šibenik in Slavko Kirh-majer; na brod »Kobac« poročnik korvete Franjo Misjak; na torpedovko »T 5« poročnik korvete Pavel Planinšek; na bojni čoln »Uskok« poročnik korvete Bojan Ma-rok: na monitor »Vardar« poročnik korvete Ladislav Lah; za vršilca dolžnosti brodskega intendanta je pa imenovan intendantski poročnik Lovro Fatorini. — Kongres vojnih dobrovoljcev Male anfante. Delegati saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije krenejo v nedeljo 13. t. m. v Rum unijo na kongres vojnih dobrovoljcev Male antante, ki bo trajal od 14. do 22. t. m. V delegaciji naših dobrovoljcev sta med drugimi zdravnik dr. Josip Hebein in učitelj Viktor Engelsber-ger. oba iz Ljubljane. Riimunska vlada se zelo zanima za kongres dobrovoljcev. Udeleženci kongresa odpotujejo tudi v Dobrudžo, da se poklonijo spominu padlih dobrovoljcev in polože na njihov grob venec. — Gospodarska konferenca v Zagrebu. Jutri se zbero v Zagrebu predstavniki našega gospodarskega sveta, da se pogovore o skupni akciji, ki naj bi nam pomagala prebroditi krizo. Naši gospodarski krogi bodo na konferenci obravnavali vprašanje obrestne mere. odprave ali revizije zaščite kmetov in ukrepov za poživitev kreditnih poslov v državi. — Nov pooblašča ni inženjer. Minister javnih del je odobril inženjerju kemije iz Celja Voji Knopu javno prakso na vsem ozemlju naše države specijelno iz kemične stroke. — Poseben vlak iz Češkoslovaške v Jugoslavijo na trgatev. Ravnateljstvo češkoslovaških državnih železnic bo organiziralo sporazumno z mednarodno družbo spalnih vagonov od 9. do 24. septembra poseben vlak, ki se z njim pripeljejo Ceho-slovaki k nam na trgatev. Izlet, ki bo gotovo privabil mnogo udeležencev, saj se bodo lahko nazobali sladkega grozdja v naših južnih krajih, bo stal 960 Kč za osebo. — Koroške novice. V okolici Rude je zadnjje čase trikrat gorelo. Pogorela j«-1 Paviejeva koča na Dobravi. Ocvirkovo posestvo v S t. Lovrencu in Mohorčeva koča v Zgornji vasi. — Hitlerjevci delajo tudi na Koroškem oblastim hude preglavice. V G-reifenburgu Ln Spitalu ob Dravi je policija nedavno odredila preiskavo pri pristaših kljukastega križa in zaplenila 4 strojnice, 113 pušk, 3 sajnokrese, mnogo municije in drugega orožja. Na neki planini so narodni socijalisti namazali 9 volov s kljukastim križem. Voli so na ži_ vinskem sejmu vzbudili precejšnjo pozornost — Zvabeku je umrla anana Prekrni-kova gospodinja, stara šele 32 let. — žito se je zelo pocenilo. Iz Nove Gradiške poročajo o občutnem padcu cen žita. Pšenico so kupovali po 100 do 105 Din, koruzo od 66 do 68, ječmen 55—60, oves po 60 Din metrski stot. Kmetje so večinoma odpeljali žito nazaj, ker ga tako poceni niso hoteli prodati. — Pocenitev kruha v Osijeku. Tudi v Osijeku se je kruh pocenil, in sicer za nadaljnjih 50 par pri kg, tako da stane zdaj beli kruh 3.50, pol beli in rženi 3, črni pa 2.50 Din. _ Delo dobe. Borza dela v Ljubljani sprejme enega pripravljalnega mojstra, enega prediLnega mojstra in enega krojača za moško in žensko delo. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vroče. Včeraj je v Sarajevu, Skoplju in nekaterih krajih Dalmacije deževalo, pri nas in drugih krajih je bilo pa lepo. Najvišji, temperatura je znašala v Beogradu 2S v Ljubljani 27.4, v Mariboru 24.3, lz drugih krajev pa ni poročil o temperaturi. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.2, temperatura je znašala 14 stopinj. — Stoičen o steklo jedle. 221etna služkinja v. Zagrebu, Marija Hodko, si je hotela končati življenje, ker je bila nesrečno zaljubljena. Ni pa hotela piti oetove kisline, temveč je stolkla steklo na drobno in ga popila z vodo. Seveda ji je takoj postalo slabo in morali so jo prepeljati v bolnico. _ V smrt, ker je izgubil službo. V Zagrebu se je obesil v soboto Ivan Krok, ki je 7 let zvesto služil svojemu gospodarju, pa je bil kljub temu brez povoda odpuščen iz službe. To ga je tako potrto, da si je končal življenje. — Mater toži zaradi bigamije. Okrožno sodišče v V^iki Kikindi je uvedlo kazensko preiskavo proti Viktoriji Hormanjoš, ki jo je ovadil njen sin Josip zaradi bigamije. Viktorija je bila omožena, pa je odšel njen mož v začetku vojne na bojišče in ^d leta 1917 ni več pisal. Od Rdečega krita je dobila žena obvestilo, da je mož na gojišču padeL Tako se Je torej drugič po- ročila s Ste van om Totom, ki je pa čez štiri leta umrl. Ta čas je postal polnoleten sin iz prvega zakona in zahteval je očetovo imetje. Mati mu je pa odgovorila, da je vse porabila z drugim možem, na kar jo je sin ovadil zaradi bigamije, ker prvi mož še ni uradno proglašen za mrtvega. — Christofov učni zavod, privatna trgovska šola. Ljubljana. Domobranska cesta 15. vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekt. Pri nagnenju k maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši nrebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-snavlianiu zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« rreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trsrovirtah. Iz Ljubljane —Ij Izkoriščanje kopalcev. V kopališču na Ljubljanici je bila za včeraj napovedana volitev najbolj črnega in najbolj belega kopalca. Med ljubljanskim občinstvom je vladalo za prireditev veliko zanimanje in so proti kopališču romale velike množice ljudi. A ne da bi ljudi pravočasno obvestili, so povišali vstopnino za 2 Din, prav tako pa so povišali tudi cene jestvinam v buffetu. Ljudje so bili seveda ogorčeni in do volitve sploh ni prišlo. Povišanje cen je bilo pač odveč kopalcev ni treba tako očitno izkoriščati. —lj Ponižna prošnja. Odkar vozijo avtobusi v mesto po netlakovani Cigaletovi ulici, se vale celi oblaki prahu prav do II. nadstropja, da morajo imeti stranke v tej vročini do noči zaprta okna. Ceste v okolici te olice, ki so tlakovane in celo asfaltirane, škrope tudi popoldne in zvečer, le Cigale-tove ulice se dosledno izogiblie škropilni voz v popoldan-.kih in večernih urah. Prizadeti prosimo, d ase v bodoče popoldne in zvečer ne zanemarja higijena v sredini mesta ležeče ulice. Prizadeti stanovalci. —ij Nesreča pred škofijo. Pred škofijo se je okrog dopoldne okrog 10- pripetila precej huda nesreča. Tam so postavljali oder za postavitev spomenika Lundru in Adamiču. Med postavljanjem se je pa oder nenadoma zrušil in pokopal pod seboj 48-letnega zidarja Miho štefančiča, zaposlenega pri mestnem cestnem nadzorstvu. Morali so ga prepeljati v bolnico. Pobil ?e je precej po glavi in ima pretresene možgane. —Ij Delo v tovarnah. Poročali smo že. da so bili za prehodno dobo odnuščeni delavci v Hribarjevi tovarni Danes teden so bili zopet sprejeti na delo V strojnih tovarnah in livarnah so ta teden odpustil: okoli 60 delavcev in obrtnikov. —JI Tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani je preselil svoje uradne prostore v palačo Pokojninskega zavoda. G-leda-llšfca ulica št. 8 kjer bo posloval od 9 t. m. dalje. Referat za banovinske ceste in mostove je pa v palači Pokojninskega za voda, objekt 3, Gajeva ulica št. 5. K. nadstropje. —Ij Prošnja železniški direkciji! Letos pade praznik Velikega šmarna na torek. Sigurno je, da bo veliko število izletnikov skušalo izrabiti nedeljo, ponedeljek in torek za daljše izlete. Odpeljali bi se v nedeljo zjutraj, vračali pa v torek zvečer. Železniško direkcijo, ki je doslej še vedno želje izletnikov z razumevanjem upoštevala, prosimo, da blagovoli odrediti, da bi veljali izletniški vozni listki v nedeljo zjutraj tudi za povratek v torek zvečer. — 1-z.ietniki. —I j Starka se je zrudila .pred pošto včeraj dopoldne. Prišla je v mesto iz Šiške; ko je hotela prekoračiti ceato od »Siona« proti pošti, jo je nenadno obšla slabost^ preden je stopila s ceste na pločnik. Okrog viznak ležeče ženske se je takoj zbrala množica ljudi, a iz radovednosti, ne da bi ji kdo pomagal. Končno so jo vendar prenesli £ ceste v poštno vežo, kjer so jo spravili k zavesti. —Ij Vlomilci na delu. V noči od sobote na nedeljo so vlomilci poskušali na dveh krajih v mestu srečo. Na Kongresnem trgu so hoteli vdrti v prostore L Delavskega konsuinnega društva. Polomili so ključavnice, pa se jim nI posrečilo vdreti v lokal, škoda je neznatna. — Na Ljubljanici si je uredil ljubljanski trgovec g. Planinšek Idiličen dom s krasnim vrtom V noči od sobote na nedeljo je pa neloio prereaal bodečo žico ograje in se splazil na vrt. Na vrtni hišici je odtrgal oknico, ko je pa vl-ded, da Je okno zamreženo, se je lotil vrat, kjer pa tudi ni mnogo opravil. Odšel je brez plena, ki bi ga v httiel tudi zaman iskal. —IJ Narodno gledali*&e v Ljubljani. Skušnje za sezono 1933-34 se prično v drami in operi v sredo dne 16. t m. dopodjie Razlika. Hčerkica: Papa, po ve i mi no. kakšna je razlika med definitivnim in pro-vizorrčnim uradnikom? — Definitiven uradnik se r>rebiia skozi trdo življenje definitivno, provi-zoričen pa samo provizorično. Pogled v bodočnost. — Toda takih prepirov, kakor med mojim očetom in materjo, med nama po poroki ne bo, Evgeti. — Seveda ne, dušica. — Vidiš, saj sem mami pravila, da si boš dal ti to prej dopovedati. Iz Chicaga poročajo, da je na bližnjem letališču Soldirsfiekhi v soboto ob 9.05 startal kapitan T. G. W. Settle k poletu v stratosfero. Hotel je prekositi višinski rekord prof. Piccarda, ki ■se je bil dvignil na svojem drugem poletu v stratosfero 16.500 m visoko. Settle je bil prepričan, da se bo dvignil najmanj 18.000 m visoko. Njegov balon je večji od Piccardoveg«, ki je obsegal 500.000 kub. m plina, dočim ga je bilo v Settlovem 600.000. Za napolnitev Settlovega balona so rabili 750 balonov vodika. Gondola je okrogla in ima drva instrumenta za merjenje kozmičnega izžarevanja, eden je delo nosilca Noblove nagrade prof. Gomp-tona, drugi pa delo prof. Mellikana, ki je tudi pred leti dobil Noblovo nagrado. Poleg tega >e bila Settlova gondola opremljena s posebnim grevcem kajti 18.000 m visoko znaša temperatura do 50 stopinj pod ničlo. Med poletom bi moral Settle dihati s pomočjo umetnega kisika. Balon kapitana Settla se ie pa dvignil komaj 250 m visoko in naeknrat je začel padati. Kapitanu se je posrečilo spraviti balon v gondolo iz nevarne bližine visokih skladišč. Cez pičle pol ure se je balon spustil sredi mesta na tla. Settle ie bil nekoliko ranjen na glavi, toda zdravniško pomoč je odločno odklonil. Polet se je izjalovil zato, ker se je bil balon pretrgal. Cim se je raznesla do mestu vest. da se je mora; Settle spustiti na tla, so od vseh strani pritisnile množice radovednežev, ki so hoteli videti balon in poparjenega lunaka dneva. Kapitan Settle. zmagovalec na lanski Gordon - Rennettovi balonski tekmi v Baski, hoče svoj poskus ponoviti, čim bo balon popravljen. Po drugih vesteh se je pa dvignil Settiov balon 1500 m visoko in je potem pade! na železniški nasip v mestu. Setrle je startal z letališča svetovne razstave v Ghicagu. Moštvu, ki je pripravilo balon k startu, je poveljeval brit profesorja Piccarda J?an Piccard. Balon Je bil napolnjen samo do polovi- Kamna g^ric*, 6. julija. V ponedeljek 31. julija zvečer je pri_ 6pela semkaj kolonija 37 deklic, hčerk me-&t.nih uslužbencev občine ljubljanske. Pri-šue so v prelepi gorenjski kraj, da si na solncu ln zraku naberejo zdravja za naslednje šolsko leto. O prijaznosti kraja in lepote okolice ni treba izgubljati besed. Ko so si deklice okrepčale svoje želodč-ke, so si ogledale najlepšo okolico svojega novega doma. Po obilni večerji, za katero se imajo zahvaliti oskrbniku pensi-ona jJelovca«, ki je last mestne občine ljubljanske so odšle deklice v postelje. Solmce, ki je bilo veselo teh deklic, je drugo jutro sijalo še posebno toplo ln zbudilo je kolonistke iz prelepih sanj zgodaj zjutraj. Razna opravila, ki jih pozna vsak kolonist, so izpo'nlla dopoldne, a popoldne bliskne nenadoma med otroke glas: kraljica Marija je v Kamni gorici! .vaj lepšega in veselejšega za deklice, ki so komaj en dan v tem kraju, pa jih je že doletela ta sreča. Zapovedujoč g^as gdč. Jelke Igličeve pozove deklice v pare in že koraka vrsta navdušenih kolonistk PTOtl hiši g. Kapu s a in v spremstvu g. Mihevca, ki kot skrben pastir pelje svoje ovčice, da dostojno pozdravijo svojo kraljico. Deklice napravijo lepo vrsto ob kraljevem avtomobilu in skušajo s prepevanjem narodnih pesmi in vzklikanjem privabit kraljico iz poslopja. Tri najmanjše kolonistke Asterc Anico, Tatjano Maale in Bricelj Ivanko je znala spretno zbrati gdč. Jedka tako, da so njih o" lekce tvorile državno trobojnico. Te male punčike so z rožami v rokah pričakovale krajjjico tik ob avtomobil«. Ob prepevanju in gilas-nem vzkl i k anjfti kraljici ln kraljevaki hiši se je končno prikazala težiko pričakovana kraljica. Vesela je sprejela cvetje iz Lvuo4jaca, 7. avgusta. 1. juiija j« priobčil dnevnik »Slovenski Narod« oranek »štajerska kokoš ni za naše kraje*, v ka-terem se ta kokošja pas-ima diskreditira, kokoš pasme »Leghorn« pa povedjičnfie. Pisec te*a Sanka pravi, da strokovnjak v penrtninarfcrvu in pisec teh vrstic g. Lav Bajkov, ki spretnija potujočo kmetijsko razstavo, tue vesel, da 'je ostalo vse nepoškodovano in pravi, da bo lahko kmalu svoj poskus ponovil. Tudi ruski raziskovalci se nameravajo dvigniti v stratosfero in njihove -naprave so napredovale tako daleč, da 'je določen polet že v tekočem mesecu. 'Ruski polet v stratosfero zasleduje iste cilje, kakor oba Piccardova poleta. Gre za raziskavanje kozmičnega izžarevanja in ruski učenjaki se bodo opirali na Picoardove izkušnje. Dočim je pa Piccard proučeval stratosfero v višini 16.000 m, se hočejo Rusi dvigniti najmanj 20.000 m visoko, pri tem pa izrecno naglašajo, da jim gre za višinski rekord. Poleta v stratosfero se udeleže trije izkušeni raziskovalci pod vodstvom konstrukterja balona Vasenka. Raziskovalci se že priprav-jlajo na polet. Nedavno so prečepeli skoraj tri ure v celici, kjer ie bil zrak do polovice izčrpan. V zračne višave se nameravajo dvigniti 18. avgusta. Prvotno so nameravali startati v Leningradu, pa so se zbali, da bi jih veter ne zanesel v morje. Startali bodo najbrž v Dolgop rudna ji blizu Moskve, kjer ie poskusno letališče za ruske balone in zrakoplove. rok najmanjših treh kolonistk. v zahvalo jim je pa stisnila nežne ročice. VzJrlika-nju ni bilo konca in ko je zamrlo že brne. nje kraljevega avtomobila, ki ga je vodila kraljica sama, je še vedno vsa Kamna gorica in predvsem kolonistke vzklikale njej, ki Je pripravila s svojim posetom, kolonistkam nepozaben dan. Vsi so prerokovali kolonistkam srečo in kot kaže bo ree. Namreč naslednji dan so odšle male punčke v Radovljico, da &i ogledajo kraj sam in novo moderno kopališče. Ravno so hotele pasirati cesto, ko zaslišijo hupanje. In kdo je v avtomobilu: kralj! Kot ta tisoč grl privre prierčmo pozdravljanje in kralj Aleksander se veselo obrne v svojem avtu ln tudi on z rokami pozdravlja malo četo, ki ga je spoznala na mah. Pa počakajmo, pravijo da gre v tretje rado. Soglasna je bila želja, da bi Imele še to srečo, da bi videle še mlade prince, predvsem presto Ion uglednika Petra. Morda jih doleti š* ta sreča! Veselo so ae vračale domov, kjer jih je že čakalo kosilo, vendar še pri tem važnem opravilu jih ni biLo mogoče popolnoma umiriti. Po popoldanskem odmoru so odšle na igrišče, da si ogledajo tudi to dobroto, katero jim je bolniška blagajna naklonila. Po večerji pa so se zbrale mlade kolonistke v krogu okoli ge. Polonce Juva-nove. ki biva tu v Kamni gorici, in ki je bila tako looibezmiva, da je našim kolo-nistkam čitala poveatice. Res lepi dnevi se obetajo našim malim še prodno odidejo 23. t m- v Ldubdjano. Pogled na speče kolonistke je kot silika iz pravljice: vea mirna in smebrjajoča li-čeca povedo več kot vse besede. I če, zato bi moral imeti tisti, ki bi hotel držati to pasmo, pripravo za umetno valjenje oziroma za umetno vzgojo piščancev. Iz navedenega sledi, da Legnarn n« od-naiboljso pasmo za farme, kjer se ta kokoš •najiboijSo pasmo z farme, kjer se ta kokos »nahaja v velikem številu na omenjenem •prostoru, včasih povsem brez paše ali celo »v Ide ti. Naravno je obstoj arrje takih farm koristno za državo in to zaradi tega, ker ise poveča produkcija namiznih jadc za domače potrebe in za izvoz. A ako po-rmrslim, da dobimo 99 odstotkov nas* pe-mtninarskih protevodov iz vasi in ker postane perurninarstvo lahko zelo koristno ■za kmeta, je razumliivo. da bi morali pristojni organi poskrbeti zlasti za razširjanje in poboljšanje perutninArstva na vafel in priporočati kmetovalcem pasmo, ki najbolje odgovarja prilikam kokošiereje na vasi. Ravno zategadelj je rninistrstvo za kmetijstvo fcrfđfučilo Leghorrrko iz vrst pasem, ki bi se lahko priporočile kmetovalcem, in je določilo za dravsko banovino Štajersko pasmo kot lokalno, odgovarjajočo temecVtm priMcam. Štajerska pasma obstoja na oMntSn te banovine že več stoletij in ie zato »sto razumi-\o, zakaj se je ta pasma tako dobro prria^od-'.a lokalnim prilikam (podnebje in mnogo zelene pase). Zaradi tega je Štajerska posebno otipoma proti vremenskim neprilikam in zelo malo podvržena boletznim tudi pri primitivni vzgoji. Tako se n. pr. pri Štajerski kokoši ni ničesar čulo o tuberkulozi, med tem ko se pri Leghomu pojavlja ta bolezen zelo pogo-stoma. Glavna njena odflika pa je v tem da ima mnogo sočnega mesa, a kosti ima tanke ter ima belo nogo in belo kožo Te njene 'a srn osti se ^so.hito cenijo na tujih tržiščih, kjer se kupuje kokoš za Jelo. ftrnenirn še, da so štajerski kodnim sve tovnoznan; in ne zaostajajo niti za najboljšim francoskim »Breskim« kopunom IKokoš, 6 do 7 mesecev stara, je teika 2.5 do 3 kg. Piščanci se razvijejo telo nitro. Pri tem pa bi bilo nebhodno potrebno pripomniti, da uspeva ta pasma !« na razsežnem prostoru odnosno pail, ki jo izvrstno izkorišča, oddaljujoč se od tkurnika, kjer si išče hrano in je zato za 'kmeta poceni, štajerska kokoš kvoče m »to dosti rano. Tudi prav lepo vodi pipeta. Perutninarstvo se mora razv.ijati v skladu z zahtevami izvoza, a širjenje štajerske pasme baš odgovarja temu, in to za-ikaj: Izvoz jajc se zmanjšuje, ker ne mo-•remo izdržati konkurence z drugimi državami, a tudi iz raznih drugih razdogov •v času, ko se izvoz klane živali povečuje Ta radi neomejenega povpraševanja. Ma izvozimo piščance, ki so v starosti okoli 3 do 4 mesecev težki cca. 600 do 800 gr, z izdatno količino mesa in prsih, a v •jeseni izvozimo pularde (mlade jarkice), ki niso težje od 1.30 do 1.40 kg (brez perja in drobovja), štajerska pasma daje rav-«no takšno blago. Če se temu pridruži Se •izvoz Štajerskih kopunov, vidimo, da se •tudi v pogledu trgovine izkaže štajerska •kokoš za najboljšo in Leghorn v tem pogledu nikakor ne more z njo tekmovati. Dajmo vsaki pasmi njeno mesto in njeno nalogo 1 Mnogi zametavajo štajersko kokoš, če«, da je perje še različne barve. Iz trgovskega gledišča se ne sme smatrati ta .različnost za nedostatek, ker ena aii druga barva perja ne vp!.iva na nesmost kakovost in količino mesa. Vsekako banska uprava energično dela na selekciji v dosego enakosti rjave barve Štajerske kokoš: in lahko npvamo. da bo štajerka tekom tega decenija uniformirana, kakor se to zahtetva. Lav. L. Bajkov, perutninarski konizuJem v Beogradu. Iz Trebnjega _V Temenici Je v soboto rvooer utonil komaj 23-letni mladenič, sin posestnika Kresla Franca lx Velike Sevnice pri Trebnjem. Bridka izguh.*1 ki je doletela ugledno družino Kresalovo na Sevnici >e tem hujša, ker jim je bil pokojnik nenadomestljiv. Za njim žalujejo priletni oče. mati, bratje in sestre ter mnogi ptrljateiji in znanci. V soboto so na Sevnici vea dan mlatili. Po napornem dnevnem delni so se Šli mlatlčl zjvečer kopat v Temenico. Na-pregli so voz ter se odpeljali, val veseli v Trnje v približno pol ure oddaljeno vasi co ob Temenici. Med kopanjem so neda-doma pogrešili'Rafaela, ki so ga nafifll po kratkem iskanju v vodi. Z voaom, s katerim so se pripeljali na kopanje, so utopljenca prepeljali na njegov dom. Mir prahu njegovem, žalujočim naše iskreno w»-žaije. _ Nočni požar. V noči od petka na soboto je izbruhnil požar v zidanici LaipaJo Žeta iz Gradišča. Iz neznanega vzroka je okoli 2 ure zjutraj pričela goreti zidanica, pa jo je požar upepeiil. še prodno so prihiteli na pomoč reševalci. Tuk. gasilci, ki jih je obvestil nočni čuvaj želean. proge, so prišli le do Dobrave, pa so se vrnili, ker je bil ogeuj svoje delo že opravil. Posestnik tnpi precej škode ki Je deloma krita z zavarovalnino. _ Prijava š,mamice. Občina objavdja, da se na šmarnlčne trse plačuje banovinska davščina po 15 para od trsa. Zato se vel, ki imajo vinograde in druga zemJdišča posajena s šmarničmim trsom, pozivajo, da do 15. septembra prijavijo pristojnemu občinskemu uradu, v Cigar okolišu imajo vinograd aii zemljišče, število Šaaaniionih treov. Onim, ki bi ne hoteli poslati prijave pravočasno, se bo odmerila da/rftčina na podlagi uvedenih pripomočkov z 10*/« prebitkom davčnem« zavezancu. Zoper tako odmero pritožba ni dopustna. V«i oni, pa ki so šmarnioo precepili ali jo drugače uničili, naj se prijavijo »a nagrado. _ Živinski In kramarski sejem m. Lovrenca bo v četrtek v 9"v. Lovrencu pri Trebnjem. VabUJeni so kupci in prodajalci. Radio postaja na hrbtu Družba United Press v Chicagu je konstruirala nov pripomoček za poročevalce ameriških listov, ki so ga t« dni z velikim uspehom preizkusiK. Qr€ za lahko prenosno oddajno radio postajo, ki jo poročevalec lahko sam nosi aii pa jo izroči svojemu porrrOOTMfcu. Vse, kar sipada k oddajni postaji, je montirano v zabojčku, tudi vse *ioe, tako da se lahko poročevalec nemoteno giblje. Ta praktična radio postaja je delo tehničnega ravnatelja newyorŠkc pisarne United Pressa Roscoe Johmo-na\, ki ie bil med vojno šef poročevalskega oddelka. V praksi so postajo prvič preizkusili v tekmah atletične unije Zedinjenih držav v Ameriki. Poročevalec Kirksev si je iz neposredne bližine ogledal vse borbe in je njih opis pošiljal po radiu v telefonsko celico, postavljeno kraj mize prireditvenega odbora. Tako je bilo porocik) o ■tekmah odposlano, se preden so bili rezultati poedlnih tekem uradno razglašeni. Radio oddajna po«taja tehta samo okros 30 funtov ln detoje t 2 W na kratke valove. Hčerkice ljubljanskih mestnih uslužbencev na počitnicah V Kamni gorici F* Je obiskala kraljica Marija, na poti v Radovljico so pa srečale kralja Resnica o štajerski kokoši Kaj pravi perutninarski konzulent v Beogradu g. Lav Bajkov Znižuiemo cene letni obutvi ŽENSKE NOGAVICE: Iz sukanca Din 9. Bombaž aste > 15. Svilene » 19. MOŠKE NOGAVICE: Vrsta 4435-_2i Ivanki in udobni platneni letni čevlji iz belega platna z gumijastim podplatom. V njih se vedno počutite sveži in razpoloženi. Vrsta 124$-$2 Platneni čevlji, kombinirani s črnim ali rjavim usnjem. Zadovoljujejo tudi najfinejši okus vsake dame. Vrsta 921£S4 Zelo cenen platnen pems-čeveljček, kombiniran z rjavim ali črnim usnjem. Za vsakodnevno sprehajanje. Vrsta 930S97 Vedno je eleganten ta dekolte-Čeveljček z visoko peto. Za sprehode in družbo. Vrsta 9375-08 Zelo eleganten bel nubuk-čevelj na sponko z okusnim okraskom iz kačje kože. Okusna peta. Bombaž aste Svilene Flor Din 5. > 7. « 10. A. D Emery: \ siroti Romai Razočarani Riwrrignac je že odhajal, ko ga je poklical virez nazaj, rekoč: — Bn ochnesite svojo pašteto! Vsa zgradba srečme bodočnosti, ki si jo je bil zgradil ječar iz svojih nad. se je sesu-la v prah v hipu, ko je padlo v vodo upanje, da si pridobi naklonjenost policijskega ravnatelja; žalostnega obraza je vzel ubogi mož pašteto in stopil k vratom, rekoč: — Gospod vkez naj mi izvoli oprostiti. Mislil sem, da bo to . . . ker je od . . . — Kaj me briga! . . . Naj bo od kogarkoli, nočem jesti in konec besedi! — Kaj pa poroče ubogo dekle? — Ubogo . . . dekle? . . .O kakšnem dekletu pa govorite? — 0 gospodični Henriki, — je odgovoril Rumignac že na pragu. — Henrika! — je vzkliknil vitez, — de>ali ste Henrika? — Henrika Gerardova, da, gospod vitez; toda zdi se mi, da so me potegnili in ta gospodična, ki je nečakinja gospoda Ficarda . . . — Picardova nečakinja! — Je vziktaknil Roger začudeno. — Mar ni? — O. da. seveda fe! — Ali ni tudi sodojenka gospoda viteza? — Da, seveda, tudi moja sodojenka je, — je odgovoril Roger, ki je zače] razumevati ječarju nastavljeno past. Slutil je, da moTa biti v pašteti važna tajna. — Ah, to mi pošilja moja sodojenka .. . — In prosi vas, da sprejmete to zavolio njene ljubezni. Kaj se gospod vitez res ne bo dal omehčati? — O, da, dragi moj . . Kako se pa pišete, prijatelj? — Rumignac, gospod vitez, vaš naj-ponižnejši sluga. — No, dobro, gospod Rumignac, vaša zgovornost me je bila presenetila. Sprejemam pašteto in obljubljam vam, da jo bom pokusil. — Imenitno, — je vzkliknil Rumignac in zašepetal sem pri sebi: — Picard je mislil z menoi pošteno in upam, da bo zadovoljen z menoj. Komaj je ječar odšel, je Roger pograbil pašteto. Brž je privzdignil zgornjo skorjo in pod njo ni ničesar našel, je iskal dalje. Končno je našel v pergament zavit listek, ki ga je brž prečita 1. — Moja svoboda in Henrikina rešitev! — je vzkliknil, — bodi brez skrbi, vrli Picard, karkoli pričakuješ od mene, imel bom dovolj moči in poguma. Zopet in zopet je čital pisemce in ves srečen je ponavljal: — Rešiva te, dušica ! Potem je pa pomislil, kaj bo z zvestim Picardom, če grof de Linieres zve, da mu je prekrižal vse račune. Videl se je že svobodnega, kako (hiti Henriki na pomoč. Ne da bi vprašal, kako se bo Picar-du posrečilo rešiti ga iz ječe in da-li ne bo naletel v zadnjem hipu na nepremagljive ovire, je začel kar poskakovati od veselja. Potem je pa posta! nestrpen. — V nedeljo! — je pomislil. — Zakaj ne takoj? Misei na Henriko ga ie k sreči pomirila. V duhu je videl Henriko, pomirjeno po Picardovetn posetuu potnpežJjivo čakajočo, da pridejo rešit jo iz strašne ječe. In dočim je vitez tako sanjal o bodočnosti in sreči, je prenašala Henrika Gerardova v Salpetrieri najstrašnejše muke, kar jih je mogla poslati •kruta usoda na glavo nesrečnega dekleta. VIII. Cim je dobil policijski komisar Ma-rest od predstojnice potrjen seznam v izgnanstvo določenih jetnic, so vse prisotne, redovnice in jetnice, obkolile Henrilko, ki so jo bile položile na klop. Sirota se je bila onesvestila; toda redovnice so ji brž priskočile na pomoč in tako je kmalu odprla oči. Ozrla se je po prisotnih ter zagledala v prvi vrsti zdravnika in Marjano. Marjano je bila Henrikina usoda tako pretresla, da ni mogla spraviti iz sebe niti besedice. Zdravnik je držal Henriko za roko. da bi se prepričal, kako ji utriplje srce. — Nič hudega ne bo, — je dejal, — to so bili navadni krči, ki so že ponehali. Henrika je res že premikala ustnice, kakor bi hotela govoriti. Marjana je stopila k nji, rekoč: — Kako se počutite, gospodična? Henrika je krčevito stisnila njeno roko in spominjajoč se mučnega trenutka, ko se je bila onesvestila, je za-šepetala: — Ah. zdaj pa že razumem, da more človek hrepeneti po smrti. — Ne govorite tako, — je dejala Marjana. — Spomnite se, kaj ste mi pravkar govorili. Tudi zdravnik je posegel vmes. Z očetovskim glasom je dejal Henriki: — Ce imate rodlbino. mislite na njo! Henriki so se počasi vmile moči tako, da se je lahko vzravnala. — O, saj se ne bojim izgnanstva zavoljo sebe, saj ne obupujem nad svojo nesrečo, — >e dejala. Marjana je mislila, da je njena dolžnost pojasniti zdravniku te besede. — Ima sestro, ki ji je bila edina opora, — je pripomnila. — Ah, ubogo dete. — je zašepetal zdravnik. — Da, slepo sestro ima. Henrika je zadrhtela in njena roka se je tresla v zdravnikovi. Tisti hip se je spomnila groznih prizorov pred policijskim ravnateljem, ki je odredil, naj jo odvlečejo v Salpe-triero. Vzravnala se je in vzkliknila obrnjena k zdravniku! — Našla sem jo zopet, gospod! Našla sem svojo ljubljeno sestro ... v tistem hipu so me pa aretirali . . . Da. slišala sem njen glas, spoznala sem jo . . . Videla sem jo, gospod, videla sem jo! Henrika se je prijela za glavo, kakor bi hotela svojim očem zastreti grozno sliko. Težko sopeč je nadaljevala: — Beračila je . . oblečena v cunje! Njeni krasni kostanjevi lasje so ji zakrivali vrat. Stopala je vsa izmučena za kruto ženo. ki jo nedvomno muči in izkorišča ... Pa so me zadržali, da nisem mogla hiteti za njo . . Zdaj pa ne vem več. kje Je . . . Znova sem jo izgubila! ... In to pot za vedno! ... Za vedno! Solze, ki so jo dušile, so ji pritekle iz oči. Marjana je bila že odšla, ker jo je klicala redovnica. Zdravnik je poskusil potolažiti Henriko. — Počakajte . . . drago dete. — je dejal, — počakajte vendar . . . mislim, da . . . sem srečal tisto . . . ki >e vam tako hudo za njo. — Vi. gospod? — Da. da, — je nadaljeval zdravnik, kot da se »e naenkrat spomnil. — Krasne kostanjeve lase in modre oči. kaj ne? — Da, da ... to je ona! — je vzkliknila Henrika. — In starka, ki jo spremlja, jo je klicala . . . — Počakajte, spominjam se . . . Klicala jo je Luiza! — Ah, ona je! . . . To je ona! — je vzikliknila Henrika vsa iz sebe . . . Srečali ste mojo sestro . . . Ah . . . tudi vi ste jo videli! — Poznam celo starko, ki jo je vodila, — je pripomnil zdravnik. — Poznate jo? — Bila je dvajsetkrat v moji bolnici ... To je Frochardka. Tisti hijp se je vrnila Marjana. Slišala je Frochardkino ime. Dvignila je glavo kot bi jo zbodel z iglo. — 0 Frochardki govorite, — je dejala, — tudi jaz jo poznam. Potem se je pa premagala in obrnila k Henriki, rekoč: — To je njegova mati . . . Jakobova! ... In vi, vi ste mi takrat rekli da mi dolžnost veleva, kesa t i se 1*0 da zato moram živeti ... In takrat sta bili s sestro Še skupaj ... A jaz sem govorila zdaj le o sebi, ne da bi pomislila na vaše gorje. V zbeganosti in grozi, da vas vidim tu, niti pomislila nisem na to, da bi vas vprašala, ka se je zgodilo, odkar smo se ločile . . Niti omenila nisem vaše dobre sestre, ki me je nagovarjala h kesaniu in me prosila, naj živim dalje . . . zaradi pokore . . . Toda ime Frochardka mo spominja mučnega dogodka . . . >*4f&!! o£)asi< V&aka bcmcda 64> p*r- Plača «e lahko tudi m znamkah. gp odgovor znamko I No vprašanja brez znamko mm t ndetrtKiHnmo hJa1mant& a0ln* Ofn —- — MOTOR na sesalni plin, 35 HP in žago venecijanko kupi J. Jarc, Murska Sobota. 3166 ZA 4400 DIN prodam novo črešnjevo masivno, politirano spalnico (14 komadov). — Vižin, mizarstvo, škofja Loka, kolodvor. 3195 PATENT za izdelovanje ležalnikov prodam. Primerno za lesno industrijo, ki izdeluje vrtne garniture. — Pojasnila: Horvat, Zagreb, Podrežje 3, izza Fili-povičeve 22. 3178 IZBOREN CVIČEK 40 hI, po Din 3 proda Vidmar, št. Rupert, Dolenjsko. 3168 IZIVAU MLADE LOVSKE PSIČKE čistokrvne, nemške kratkodlake, plementih staršev — proda Godec, Limbuš Št. 22 pri Mariboru. 3194 NIPBMCMN PARNO PEKARNO pod šmarno goro oddam s 1. oktobrom v najem. — Ponudbe na: Sajovic. Medvode. 3164 ENODRUŽINSKO HIŠO prodam za 80.000 Din. — Pol-še, Mala vas št. 40, Jezica. 3191 GOSTILNO NA MOSTU s službo mostninarja odda občina Marenberg. — Ponudbe do 15. avgusta 1933. 3193 PRVOVRSTEN TRAVNIK v Radvanju, 4 orale velik, proti gotovini ugodno naprodaj. — Pojasnila: Krempl, Zgornje Rad van je št. 68, pri Mariboru. 3192 PRODAM POSESTVO oddaljeno 5 minut od Brežic. — Podatki: pri občini Zakot pri Brežicah. 3190 PROSTOR V VEŽI SE ODDA prometen kraj. — Ljubljana, Mestni trg št. 13. 3203 TRI PARCELE s šupo za les, hlevi, stanovanje in pisarne za lesno trgovino ali stavbno podjetje naprodaj. — Streliška ulica 33. 3205 MALO PRAZNO SOBICO iščem za dve osebi, ves dan odsotni, za takoj. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3200 TRISOBNO STANOVANJE v ii. nadstropju, Slomškova ulica se takoj odda. — Več pri kamnoseku a. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. 53/L KOT SOSTANOVALEC iščem sobo v mestu, na Tržaški cesti, Glincah ali v Rožni dolini .— Ponudbe na upravo »si. Naroda« pod »Soliden sostanovalec 3189«. STANOVANJE treh sob s pritiklinami na Mestnem trgu oddam s 1. septembrom. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3202 STANOVANJE 3 sob, kopalnice in pritiklin — v Pražakovi ulici 10/111, oddam za november. 3199 250.— Dl-n AiiiiiSEčNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 54 /L REZINO VINA dalmatinska in štajerska se dobe na debelo in drobno v Duffetu s Dalmacija«, Ljubljana. Novi trg št. 1. 3201 ZAHVALA Ker sem prejel za mojo osemdesetletnico od vseh strani toliko iskrenih čestitk, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo vsem, ki so se me kakorkoli spomnili ob tej priliki. Ulja Predovič, Ljubljana domaće salama prvovrstne, samo pri i. Buzzo-lini, Ljubljana. Lingarjeva ulica (za škofijo). 3158 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESK.EK LJUBLJANA, Sv. Petra ce#»ta 14- 11/T SAVSKI TIVOLI JEZICA išče kompanjona za prevzem restavracije kopališča, eventu-elno se proda. 3204 ŠOTORI spalne vreče, športni plašči, nahrbtniki. — S algo. k. d., Osijek. 3181 POZOR zentnom in nevestam: Krasne hrastove, ćešnjeve spalnice Din 4000.—, jedilnice Din 4000.—, kuhinje Din 800.-vam nudi in jamči za solidno delo tvrdka — Golmajer, Lju lino-Podnart, Gorenjsko. — Ist -tam naprodaj motor s prikolico »Ariel«. 3055 ŽLNIIVE POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10,— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 3119 POROKE posreduje solidno tn najdiskretneje ter razpošilja prospekte in daje informacije protJ odškodnini Din 10.- v poštnih znamkah — >REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, pošta 3. 52/L Zapustil nas je za vedno naš dobri soprog m oče, gospod LADISLAV FLORJANČIČ, uradnik pri upravi »Slovenskega Naroda44 po dolgi mučni bolezni v soboto, dne 5. t. m. ob 11. url dopoldne. Pogreb dragega pokojnika bo danes, dne 7. avgusta ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Hranilniška ulica Št. 9. V Ljubljani, dne 7. avgusta 1938. PAVLA, soproga — BDSH in MILAN CEK, otroka — in vse ostalo sorodstvo. NARODNA TISKARNA D. D. V LJUBLJANI javlja orezalostno vest. da je njen dolgoletni sotrudnik, gospod LADISLAV FLORJANČIČ. it uradnik uprave »Slovenskega Naroda dne 5. avgusta 1938, po dolgi, mučni bolezni, preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši danes, dne 7. t. m. ob 4. uri iz hiše žalosti, Hranilniška ulica št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. avgusta 1933. Za »Naredno u Ptt** Jaaeriea. —- £a upravo m inaeratm 4aft usta: o tor Jttrtsioi v si v izubijam