Poitalaa plaćana ▼ gotovini. Leto LXIX. št. ti Ljubljana, ponedeljek 27* 'anoarja 1936 Din L- Iznaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje m praznike. — Inserati do 30 petit vrat & Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inserati pelit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 -f za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVNI6TVO LJUBLJANA, Knafljev* ulica Štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Volitve v Grčiji Po rezultatih imajo monarhisticne stranke^večino, a venizelisti najmočnejšo skupino v parlamentu * Atene, 27. januarja, p. Včeraj so se ob veliki napetosti vršile i>o obnovi monarhij* prve parlamentarne volitve. Za te volitve je vladalo tudi v mednarodnih Krekih največje zanimanje, ker je od izida teh volitev v veliki meri odvisen na-daljni razvoj grške monarhije. Nihče .sicer ni dvomil, da bodo monarhisti dobili večino, vendar pe je vsa politična jav-wost z napetostjo pričakoval, Uoiiko srjasov in mandatov bodo zbrali venizelisti. Po doslej znanih rezultatih so dobili venizelisti v grški Makedoniji in Traki-ji nad 50 odstotkov vseh oddanih glasov, prav tnko na otokih, povsod drugod pa »o ostali v veliki manjšini. Presenečenj« tvori tudi velik uspeh genefaf* KnMilisa. Ui ie imel doslej saro 3 par P> altne*»v, tokrat pa ,Uh je dobil po c tni>i:. da Sodo popu'isti del*''i isto število mandatom kot stranke Kondilisa in Ter> tokisa. V dofcro obveščenih krogih se varuje, da bodo antlvenfeelisti verje-hva dobili 1C0 do Iti5 mandatov. Venizelisti bodo imrH 110 mandatov, ostali mandati boco pa razde-T i en i- na metnjse stranke. Rezultat y Atentati r Atene. 27. jam. r. Rezultati i/ 107 volišč v Atenah in Beocijffai drugih provincah so sledečj: liberalci ll'.75. Caldarisovi popunati il.9?0. V Sasnrri so dobili Oaldarrsovi popuM^fi večino. Po dosedaj /na-n;.h izidih so dobili v Atenah: li-heralci S mandatov. Kondilfc, Teotckis In Caldaris 5 mandsto*v in komunisti 2 mandata. Izid v Solunu Atene, 27. jan. z. V Solunu je bi; po ;.':ii uri ponoči znan tale i7id / 19 volišč: Liberalci 2I.°7(> glasov, popnriisti 11.114 rh leo-innrristi -5.414 £*t« jv. KondHiš je dooH 6.6° 1 glasov. Po dosedaj znanih vesteh fe liberalca "Stranka v Solonu dobita relativno večino. ProttvenizeUsticai blok Atene. 27. januarja z V dobro obveščenih krogih so misii da se bo med strankami KondiiLsa. Teotoki.sa in Caidarisa v najkraćem času do^egei sporazum in sicer takoj po objavi izidov volitev. Te stranke bi tako imelo absolutno večino v parlamentu. Po znanem izidu 130 voliščih so dobiij liberalci 30927 giaeov. Kondilia in Teot-.kis 18929 glasov in Caldaris 13426 glasov. Potemtakem bi imele stranke Kon-di'Lsa. Teotokisa ir> Caidarisa relativno večino protj venizelistom. Misli se. da izidi t. drugih volišč ne bodo spremenili položaja. Neredi na otokih Atene, 27. jan. A A. Po nepotrjenih vesteh je prišlo na otoku Kfr.su do neredov. Mnogo oseb je ranjenih. Nervozno pričakovanje končnega izida Atene^ 27. januarja, z. Zvečer in ves dan so časopisi objavljali posebne izdaje s poročili z volišč. V teh izdajah na senzacionalen način komentirajo zadnje volilne izide. Ulice so polne ljudi in orraf-je je ?e ?-oneraj precej napeto. Po ulicah eo ves dan krožile vojaške in orožn.i.*ke patrole, ki so vzdrzval red in mir. Izjave grških politikov Atene, 27. januarja, z. Ministrski predsednik Demcrdzis je izjavil, da bo počakal končne rezultate volitev in bo nato poročal Nj. Vel. kralju o ;zidih, da bi tako vladar labko izvedel nadaljnje korake, ki se mu zde potrebni. Vodja liberalne stranke Scfuli.s jo izjavil, da je še zmerom pristaš jdeje koncentracijske vlade, to je vlade narodne -if če misli. da je mogoča koalicijska vlada pr.tti venizelistom Kondill? je re-kal: Jasno je, da m- rajo ns_ši politiki omc.;o5iti i??;a"o vlr.de, ki bo spc3o! na 7a delo. N3 pc i'^rvijoijo vpiašanje pa ne morem cdgovoriU ker je treba prej videti, v koliko programi strank, k; bi prišli v peštev Z3 to koalicijo dopu§!aio tako sodrl"V3nje. Ko so bivšeg-a ministrskega predsednika Caidarisa vprašali o izidu volite/, je odgovoril novinarjem, da nobena stranka ni izvojevala sama zase absolutne večine in da morajo sedaj ^ato voditelji strank omogočiti sestavo močne vladej ki bo sposobna za delo in ki bo pomagala vladarju pri njegovem deiu narodnega p< mirje-nia, ki ga jc kralj začel. Kondilis zadovoljen " Atene. 27 januarja, A A. General Kon-diiis je sprejel dopisnika agencije Avale in mu izjavil. aa je zado/o":jen z uo=?eda-njimi izidi, ker =^ mera vzeti posebno v c'o?ir. da je pjegpva stranka in stranka g; T?:V:ki^a doc lis več gia=c>- nego stranka Caldari?a. Koncliljs je posebno podčrtal, da veruje, da bodo tudi tokrat proti-venir:elisličnc stranke ~ potolkle liberalno stranko( kakor so jo že pri zadnjih volitvah. Abeslnci zavzemajo italijanske utrdbe Usf»eh abesinske ofenzive na severni S?onti Bvun^ 17 januarja, AA, Posebni vojni dopisnik l>NR-j< po>oča iz Addits Abeli« da prihajajo nove podrobnosti o v« lil^i bitki zadnjih daj v Tcmbienu in okoli M.-i • kale. Po teh poročilih e oolcčeoa s kontno 7ir«a^.'> .\be«»ncev. Po krvavih bojih mir Londou. 27. januarja. AA Pcsebai Ha-vafov doivi.cnik por:ča iz Audis AbeJje, da jo danes na sevorni tvorni zavladal prili« čen mir Or^ vo^ki 5ta utrujeni po zadnji bitki in reorganiziral jsvoje 5ile Po nepotrjenih vesten je švedska ambulanta v Stdanvu 7.apro?i!a. da bi ji poklali letala, ki bi prenesla cnesa rli dva ranjena člara Rde'ega križa. Dopisnik dodaja, da sta -:ba čiana najbrž samo zbolela zaradi silnega deževja. Obstreljevanje afresitts&ih vasi London, J7. januarja. To vesl *h iz Abssinije, italijanska letala nepresttmo obstreljuje nn^^'bir.e v pokrajini Sida- m o. Artiljerijska akeija Italijanov je naperjena predvsem rr< i' neava^iteiiiin krajem. V Zadnjem te.im: so Italijani na ta način ubili 500 žen?k in otrok ter 2500 glav ž'vi ne. Rim. 117. ianuaria. A V Ajjencija Štefani Doroea jz Negeliia^ Motorizirana kolona, ki jo vejij" oklopni avtomobili, in ki 7as!edtlje -evrsžnika, je pri.?pe:a. do Uadarcon vznožju frore Darara. Sovražnik se ni nfkjjer upfrcl, kar dcikazujc da se i:m:ka proti severu. /o4ja «jp-kc j .»bc-inil. Lahko sinatra. da jfl ves upor v glasnem končan. Italijanske ebtožba p^oti Abesincem NegeB, 27, januarja A A. Štefani poroča: V v-.-eh bišah so oikrUi tajne sobe, ki 5o bile 7akicn]?no. Pr-^d zavzetjem mesta je RbežaKi vcl'ko števil«' prebivalstva 0'ienem S svojimi sužnji. Velika množina pa, jih je ostala z verigami na noe/ah in i prikovani ob postelie, kar dokazuje bar-!rar.»tvo Abesincev in n;:bovo g^rd^ postopanje f, SAlŽ.lJi. Kongres delavskih zbornic Oh številni udeležbi delegatov iz vse države razpravljajo o vseh aktualnih vprašanjih delavstva Keosrrad, 27. januaria. p. V veliki dvorani delavske zbor.iiee se ie včeraj pričel 0. kongres vseh delavskih; zbornic v Ju* goslavijk Udeležuje .*e ^a IGO delegatov delavskih zbornic. Otvori«ve kongresa so gc udeležili kor tastoPnik tninistrstva za socialno politSto i0 narodno zdravje načelnik Dušan Jeremie. za kmetijsko ministrstvo načelnik inž. Popovi«-. za gradbeno ministrstvo vi.-ji svetnik inž. Murkovio. sa prometno ministrstvo inž. Ri?tič. za mini-strstvo pravde inspektor Hodi ter nnioe;t zastopniki razn3i socialnib in goapođarsiria ust anov. Koue;ies otvoril Ob 10.1 o generalni 2iik delavskih zbornic Živko Topalović. ki je najprej pozdravil delegate in zastopnike oblasti, nato pa poudarjal težavni Položaj delavstva in potrebo reforme uredbe o podpiranju brezposelnih. V imenu ministrstva za socialno politiko iii narodno zdravje je pozdravil kon«rres načelnik Jeroniie. nakar se je konstituiralo predsedstvo, v katerega je H i i izvoljen ludi t,. Se,iej iz Ljubljane. Sle/lili ?o referati, in sicer tajniku sarajevske delavske zhorni«e Jovana .Taksija o brezposelnosti, o podpiranju l-rezpošelnih io zavarovanju Proti brezposelnosti, tajnika ljubljanske delavske zboraiee Filipa Vratnika o zaščiti dtdatskib niezd ier BogdaM Krekir:i i» avtonomiji Boeialno-politicnA ustanov. Zatem so izvolili verifikačijski odbor in razne odseke, ki so zborovali ves po poldan. Danes je dlo nadaljevalo v posameznih odsekih, ki razpravljajo o posameznih vprašanjih in sestavljajo resolucije, k j bodo popc'dne prediožer.e plenimiu do popoldne prediozee plenumu. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo Se za pol stoletja i Sorzna poročila. Inozemske bane. Curih, 27 januarja. Beograd 7. Pariz 20.29, Ln.ndon 15.235, Newyork 304, Bruselj 51.965. Milan 2-;.50, Madrid 42.05. Amsterdam 20S.85, Berlin 123.70. Dunaj 57, Pragra 12.74, Varšava 57.975 Bukarešta 2.50. Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c. telefon št. 26. —> CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65: podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. -v* Ra^un pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. fc _ • Knez Pavle v Londonu Nj. VU. knez namestnik Pavle je včeraj prispel v London in se takoj poklonil pred mrtvaškim odrom London, 27. januarja. A A. Reuter poroča: Njegrova V:"s. jugoslovanskega kneza namestnika Pavla je na postaji v imenu Nj. Vel. kralja Edvarda VTII. počaka! kentski vojvoda. Nj. Vis. knez namestnik je bil zvečer v spremstvu Nj. Vis. vojvode in vojvodinje od Kenta na večerji v Bu-ckinghamski palači. Obenem s kraljko materjo in njihovi Nj. Vis. vojvodom in vojvodinjo od Gloucesteria. I kraljevsko princeso in njenim soprogom grofom Har- woodom. J.cndon. 27. januarja. AA H a vas poroča: Sprovod meščan-»v. ki so čakali da bi mogii iti mimo krste, je bfla s<* popoldne dolga približno d,-a kilometra /adnjp vMfi so dobro vedele, da n^ morejo pr:* | na \t-sto pred o d^ 6 urami. Zato 50 obUsti ob 20. :rv*eče.r sklenjl^, *ia ziapro Westminster ob 6. zjutraj name.no ob eni ponoči. Po*r. daj je do snoči šlo mimo krste nad noi milijona prebivalstva Svetosavska proslava v Lfiibljanš Ftoslava »ia Taboru, Kjer se je zbrala mladina ljubljanskih šol Ljubljana 27. januarja Praznik narodnega posvetitelja sv. S?ve praznujemo z največjimi svečanostmi v vsej državi. Tudi Ljubljana je letos, kakor vsako leto. lepo proslavila spomin na vrM-kega s?na srbskega naroda. V pravoslavni kapelic! vojašnico vojvode Ališiea je bilo ob S. zjutraj svečano cerkveno opravilo, ki se ga je udeležilo poleg vojaštva tudi lepo število civ'lnega. prebivalstva ter mladine. S predavanji in deklamacijami so se spominjali sv. Savc^ na vseh šolskih za\odih, glavnn šolska proslava pa je bila ob 9.30 n? Taboru. Taborska dvorana v katero so prihajali učenci osnovn-h šol pod vodstvom svojih učiteljev m učiteljic dijaki in dijakinje vseh s* ednjih šol v spremstvu profesorjev je trila razkošno okrašena. On straneh so stale palme, nad odrom p? je visela dragocena starlnsk?. slika sv. Save. podložena z državno tvobojnico. Lože v dvoiani so bile drapirane z dragoe.-nim: preprogami. Na Taboru se je. zbralo poleg mladine veliko število odraslega občinstva zlnst; staršev otrok, ki st hoteli prisostvovati lepi svečanost: Poleg drugih so bili tam v zastopstvu bana prosvetni sef g. Josip Breznik, divizijski gene.-al g. Pftter Nedoliko-vič pivi podstarešna SKJ bi. Kngelteit Gangl. dalje iavnatelj giiiinazij in drugrih srednješolskih zavodov zastopniki ueit^lj-stva. in veliko število oficirjev. šolska proslava je bila otvoriena s cerkvenim obredoni. ki ga je opravi! p?ota g. Djordje Budimir in s sočenj«-m kolaca. Domačin g. inspektor Mihajlo Pies! je nato obdržal globoko zasnovan nagovor o življenju in delu narodnega prosvetitelja. Na oder je nato prišel mešan zbor drž. učiteljske £ole. ki je zapel r>od vodstvom prof. Repovša g. Adamičevo: Himno sv. Savi in M. železnikovo: Jutro. Sledile so deklamacije, ki so jih manjši ter večji otroci podajal! a toli prisrčno občutf»nostjo. da so tudi ochaslim segle besede globoko do srca. Jovana Udičkega: Hodite deco, je deklamira! Božidar Popovič, dijak ITI. gim. Marije Kokalj — scljeznove: Sv. Savi je podal mali Ivvgen Kanski, učenec IV. r. os. šole. Josipa Kraljica: Deca sv. Save .je deklamirala Nadežda Popovič. učenka V. raz. O našem prazniku pa je lepo povedal mali Dušan željeznov učenček II. raz. Natalija Mengelaja učenka IV. raz. je deklamirala Aleksa šantiča: Carju nebeškemu, potem pa je prav tako lepo deklamirala slovenski: Nesmrtni ne molče, Milena Ogo-revčeva. učenka IV raz. Po deklamaciji: Molitve. Vladimira Nazori?., ki jo je podala Jelena Milanovič. učenka IV raz. je o pomenu sv. Save predaval še maturant Voja Lj. Djinovsk:. nato je pa spregovorila lepe besede o kialju Petru II. Vida Zaje, učenka V. raz. Lepo so deklamirali še Svetana Sučič dijak I. gamnazije Sindželija Lj. Djinovska, učenka III. raz. Andrija Sever, učenec III. r. Sloboda Slanojčič. učenec IV. raz. Jelena Milovanovič učenka II. raz. Relja Stojano-vič učenka III. raz. in Emilija Danilovič. dijakinja II. gim. Na odru se je nato pojavil godalni orkester drž. učit. šole pod vodstvom prof. Re-povša. ki je dovršeno zaigrla Jerajevo: Zeleno dobravo in 3 stavek iz L. Janečkove: suiteter J. čf. Drahlov3kega: Moravske nape ve. Sledile so še nadaljnje deklamacije Marije Grošljeve. Vojislava Iliča Jmoja Jova-noviča ter drugih avtorjev ki so jCb spet podali naši malčki. Mešan zbor drž. učit. šole je nato zapel še Ocvirkovo: Domovina bela golobica, A'damičevo: Dekle pere in Ribcam dobro gre. Ubrano petje je navdušilo vso dvorano in ugajala tako mladini, kakor odraslim. Prelepa svečanost jze bda zaključena z državno himno. Na univerzi Proslava pra/nika sv. S*vc na imivcrr Kralja Aleksandra I. sc je vrši>la tudi lete na dolinosti do naroda in države ter pozval Vtf nav/oJc. d-a 7aktrčejo rrikT^tn* Živij(^| Nj. Vel. kralju. Na«to je sledila razdelitev v prvi vevtr kraljevih in nato >c drugih nagrad. Nagra jeni so bili s iilo/otske fakultete: Mastnak Maks za teinu: Ka/.voj terciarja med |PV in Tiž:.:ki> Bistrico« Cieslo: >»Miocen*c. Ker-šcvan Marija s. Josaa /a terno A-rt. Tam. Linhart kot hi stori jotjrat'. Cieslo: »Solovan-' Hesaoc Herman /a tenv*: Čutno in unrwk<> dojemanje: Geslo »Psihologijo lahko mmat rjmj /a OSBOTO w«^ Z juridiJne fakultete: Flcrc lanvid ri trmo; Borb i proti pavperizaciji kmečkega stanu Cieslo: »Kmečko ^itnujti«. Pe-zdirc Jos-n Ca tenoG: Krek. %tatut. \*sebinsivi in primer-j.'lni pr ka/. L^eslo: \ rbnice nad morem. v:?evi pliinint^. Stare Mgon /a tenno: Pravni in družabni položaj gostilničar pri antičnih narodih, /lasti Kimli. (»c*.*o: •HistOfil ritac magistra«. /S medicinske ta kultetc: Gabrrvšek Jože /a temo: Kapilarna anali/i Geslo: »Mi fcremo naprej'* Dnmik Kaiac! /a temo: kap;'arna maNaa seČ:. DoloCttCV sladkorja. Cieslo (^uircpjid-a^Js libenttr agu.', ct rc-spice finem. Ruper: Mar;ja /a temo: Tre-bu-^n; ootenjc in hernije. Geilo: >»Plenus venter non studet !i-henter^ Derganc kristjan /a temo: Trebušno ostenjc in h*eni>e. Cieslo: -»Vita hro ars lirnga«. \oj>ska VTa\arian za temo: Vp-Hv m'enja na kaloid-kemiCne lastnosti škroba. Geslo: Sonce, /rak, voda*. S teološke fakultete: MHcbi Metod za temo: Odnos sv. Ciri+a in Metoda do Fotija. Ge*'^: »f. ^7.W. l)j Franc za temo: Duhovni lik Luke Jerana. Geslo: Sv. Alfonz Lignori*. Dolenc Jože /*a temo: Dahov-ni Irk Luke Jerana. Gesl >: »lerajiov p-rr>hrem*. Nagradi druvtva ^Pravnik« st^ prejela: Skaberne Bonislav stud. mr. /a temo: Katere smernice daje naša ustava /a civilno in kazensko pravo«, ter Skala Hugo 7a loto temo. Nagrado Zveze naHa.vljalftih rud-rug v Beogradu je dobil »tud. ju*, l'r.vč A "dre i /a temo: kreditne /adrutje in gr*w>ode zbrali v rirkusu Krono, da bi proslavili des^LMnico u»lanovilv3 narodne socialistične zveze nemških dijakov. Hitler ie izjavil med drusrim, da ?e čast ne more oprati drugare kot s krvjo. Na ta način je Hitler sestavil t?m?lj novim pravilom časti za nemške dijak* Po >h izjavah 1h> ver>?tno dvoboj med ivrJVmi dijaki po-stal zopp« obvezen fraaljj so 5y»nm aokal -ra dijaška združenia im^la pr««T|rfaMtfl arv h boje, ki so bili znani pod taMMm IM surr. Zanimivo j«, da *o ti dvoboji th>t><^ noma izginili v dobi republikansko Neteči je. Težak položaj '~m'"mjm našega obrtništva Seja itrie uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani Ljubljana, 27. januarja. Dopoldne jc bila v Zbornici za TO i IV. redna letna soja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani. Udeležba je bila lepa. Predsednik Fran Iglič je otvoril sejo ter poz v Času, ko so sc nekatera živila in blago po-draži'a. V okviru izvajanja štednje je znižanje prejemkov zadnje sredstvo, ki bi sc smelo uporabiti le v najskrajnejšem primeru. Pri tem bi bilo trebi gledati na cene živil v dravski banovini, ki so nesorazmerno večje kakor v drugih banovinah. Inspekcija dela je v svojih uradnih poročilih ugotovila, da znašajo stroški življenjskega mini m a v dravski banovini za 20 do 100% več kakor v drugih banovinah. C j lede razdolžitve obrtništva se je lani mnogo govorilo in sklepalo, vendar je pa ostalo to važno in nujno vprašanje odprto. Položaj sili obrtništvo, da sc cklenc svojih organizacij. Ne smerno sc udajati malodušnosti, kajti z jadikovanjem in tarnanjem o slabih časih ter s prekrižan trni rokami ne boanO dočakali, da sc nam vrnejo boljši časi. Krepko zavihajmo rokave in vedrega obraza pojdimo na delo. pridno smotreno in složno delo bo vedno redile samo debre uspehe. O pcmenu ckrožnega odbora obrtni-kih združenj je spregovoril podpredsednik Zbornice /a TOJ Josip Rebek. Ustanova okežnih odborov je stopila v življenje pred tremi leti, baš v dobi najgljoblje krize, ki je tako prizadela naše obrtništvo, da zdaj samo še životari. Položaj našega obrtnika je v pravem pomenu besede obupen. Okrožni odbori nudijo obrtnikom zaščito ter uporabljajo vsa sredstvo, vendar pa uspehi še niso bili veliki. Toda pozabiti ne smemo, da obrtništvo doslej še ni bilo dovolj složno in povezano ter da jc organzacija okrožnih odborov šelc sedaj zgrajena. Sedaj pa prihaja doba borb in dela in uspehi ne bodo izostali, ako bo obrtništvo razumelo pomen in potrebo okrožnih odborov. Ooslej je bilo med nekaterimi obrtniki še nezaupanje do okrežnih odborov, ker so bili člani imenovani, vendar pa ni bilo upravičeno. Letos bodo najbrž volitve v okrožne odbore in obrtništvo mora izvoliti v svoj stanovski svet meže, ki bodo na svojem mestu. Morda bodo tudi letos volitve v Zbornici za TOI. ki si jih tudi obrtništvo želi. Pri teh volitvah ga pa mera voditi načelo, da zbornica ne sme postati torišče političnih eksperimentov. K besedi sc je eglaeil zastopnik obrtništva iz Zagorja Bajcer, ki je orisal obupen položaj prebivalstva v tem rudarskem revirju, kje jc bilo včasih zaposleno 1600 rudarjev, zdaj jih jc pa samo okrog 600 in šc vedno groze redukcije. Z-ato še tem bclj životarijo obrtniki. Tajniško poročilo je podal A. Hočevar. Okrožni odbor šteje o7 združenj z okrog 7.700 obrtniki. Vložili zapisnik izkazuje 110S številk. Okrožni odbor je imel v preteklem letu Aida« m >Carmen« sta nam ponovno predstavila Šimenca v polni zmagovitosti glasovne lepote in sile. V igri se je razvil dO ustrezajoče živahnosti in neprisiljene realističnosti. Z uvodno arijo Radamesa, z duetom r nSUkt sceni in zlasti s cvetlično arijo Joseja, ki je ena najkrasnejših plošč za gramofon in radio, je žel zopet brezkončno, skoraj nenehno ploskanje. V »Carmen« sem poslušal drugič go. Golob Berustovo, prvo domaČo pevko v naslovni partiji, še mlada pevka z neveliko odrsko prakso se je lotila partije, ki je ena najtežjih v operni literaturi. Partija zahteva glasovno pevsko igralsko in plesno od svoje nositeljice skrajnosti ki jim je vsem skupaj malokdo docela kos. Partija pa zahteva tudi naturao močne osebnosti, žarečega, strastnega temperamenta in čim več pristne, ne le igrane, forsirano podajane le priučene demoničnosti in usodne tragičnosti. Ga. Golobova je pevski odlična Carmen, ki poje partijo po originalu in opušča zato razne sicer efektne višine, ki se jih poslužujejo mezzosopranistke z lahkimi višinami Ga. Golobova je izvrstna al tis tka in kot tako jo visoko cenimo. Pri tretji ali četrti reprizi letošnje Carmen je bila v igri žc dosti svobodnejša in sproščenejša. v vsem nastopanju živahnejša in naravne jša, v plesu mehkejša in tudi v dramskih prizorih že učinkovitejša. Ne dvomim da bo v partiji stalno še rasla . in postala vzlic temu, da je resnično nežno >: dekletce«, s svojo pogumno prevzeto nalogo prav zadovoljiva. Tudi zunanje in po svoji maski (brez sivega ciganstva) je bila snoči dosti ugodnejša in naravnost simpatična, žela je dosti zasluženega priznanja. Zagrebški, operetni tenor g. šepec je nastopil V >>Floramy« popoldne, a ga žal nisem slišal ker nisem bil na njegovo nenadno gostovanje opozorjen. Cul pa sem, da je zelo ugajal, dasi ima nežen lirski glas _____Fr. G. čemu potrebuje ušesa, f — čuj. prijatelj, čemu pa potrebuješ ušesa? __ Da vidim. .- — Pa .menda vendar no. Kako to? — IČer bi drugače ne mogel nosti očal. 1 Ludvik D DOROTHEA VVIECK Vaš dobri znanec iz »EPIZODE« v velefilmu napete vsebine in velikih senzacij Zmagovalec srca I PBIDE! KINO UNION PRIDE! I Mednarodna tekma avtomobilistov Ljubljana, 27. januarja Avtomobilski klub v Monacu je priredil pod pokroviteljstvom princa Louisa II. Petnajsto mednarodno ocenjevalno avtomobilsko vožnjo s ciljem v slovitem letovišču Montc Carlo. Z;i to konkurenco se je prijavilo 106 aviomoldiištov, ki so te dni startali v raznih mestih Kvrope. Skupina, ki je slartala iz Palerma. je davi vozila skozi Ljubljano, a zanimivo je. da jo na tej progi, ki gre iz Palerma preko Messine, Neaplja, Rima. Padne, Ljubljane, Monakovejra, Stra-s>l>oiii"jra, Pijona. L.vona. Avignona v Monte Carlo, prav majhna udeležba; krive so najbrž sankcije. (»!» 8. zjutraj sta se ustavila pred Kazino pri sedežu Avtomobilskega kluba dva avtomobila, in sirer je prispel prvi štev. 20 Francoz i', f'hevroton na »Konaultu«, za njim pa >tev. 8£| dr. Bruno Bariffi iz. Lugana na >Lamiji pni uro pozneje pa Nemec 31. Klinke na JWIV. Proga od Palerma do LjuMjane je dolga 11)20 km. vsejra skupaj pa morajo prevoziti 4136 km. Dirkači imajo predpisano brzino približno 10 km na uro, vendar lahko vozijo hitreje, da imajo potem pri vsaki kontroli čas Počitka. V Ljubljani so se okrepčali, pregledali avtomobile in se založili z bencinom, a ob 10.80 so nadaljevali vožnjo proti Dunaju. Četrta tekmovalka ga. A. de Bonri>on na -Fiatu^, je prišla ob 0.30. Ostale skupine so startale iz Bukarešte (;1030km\ iz Stockholtna (2963), iz Jassva i^olS). iz Stavangerja (3638 km\ iz Aten (378*5), iz Tallinna (3780) in iz Ome-e (3812\ iz de John O* Groatsa (3338), iz Valencije (2978), iz Berlina (2006) in Amsterdama (1524 km). Vprašanje g. Ukmar ju Ljubljana, 27. januarja. V : Slovencu« od 25. t m. čitam (Koncert praškega kvarteta^ o škerjančevem IV. kvartetu: Delo je mikavno zlasti kot domai umetniški produkt; zrelo v zgradbi, živahno v invenciji, ki se v prvem delu še lovi ob francoskem impresionizmu, pa je v dru. gem že samoniklo doživljeno. Vprašam: 1) ali je mogoče^ da se kako v zgradbi zrelo delo lovj ob francoskem impresionizmu ali sploh lovi? 2) ali je mogoče, da se umetnik, ki ima blizu sto opusov, odloči ravno med prvim in drugim stavkom zadnjega opusa, da presedla iz impresionizma v samoniklost? 3) ali je mogoče, da je delo ki ne traja nitj četrt ure, zrelo kljub temu, da sta v njem dva sloga? 4) ali je mogoče, da g. Ukmar verjame sam sebi, kar je napisal? Slavko Osterc. Iz Ptuja — Kako so vnevčili ponarejen 20dinar-ski kovanec. Znana razpečevalka ponarejenega denarja M. T., ki sedaj sedi v preiskovalnem zaporu v Mariboru radi suma razpečevanja ponarejenega denarja, se je nedavno zglasila v gostilni P. A. na Mestnem vrhu, kjer je kupila za 3 Din klobase in plačala s ponarejenim 20dinarskim novcem. Gostilničar je falsifikat sede pozneje opazil in se ga je hotel odkrižati. Poslal je vnukinjo svoje dekle k bližnjemu krč-marju po škatlo »Drava« cigaret. Krčmar pa je falzifikat spoznal in ni hotel izročiti cigaret. Ker se je P. hotel na vsak način nevarnega denarja odkrižati, je poslal dekletce v mesto, kjer se ji je posrečilo novec oddati v neki trafiki. Trafikan-tinja je falzifikat šele pozneje opazila ter zadevo prijavila orožnikom ki so po opisu izsledili deklico, po nji pa Se gostilničarja, ki je priznal da je vedel, da ima v roki falzifikat. Zadeva je ovadena sodišču. — Bolničarski tečaj RK v Ptuju se je vršil od 14. X. do 17, I. Tečaj je obiskovalo 26 slušateljev n ga je vodH predsednik tukajšnjega sreskega odbora RK g. dr. Matija Mrgole. Razen njega so predavali še gg. dr. Brumen Franc, zdravnik, Fborjančtč Milan, upravitelj bolnice, dr. Kiihar Aleksander, primarij, dr. Stuhec Bela, zdravnik in dr. Vrečko Vladimir, sreski sanitetni referent. Z uspehom je položilo izpit 23 slušateljev, ki so se vsi obvezali, d-a se bodo po potrebi odzvali pozivu RK. Ob koncu se je vodja tečaja g. dr. Mrgole zahvalil predavateljem za nesebično delo in trud pri tečaju, tečajnikom pa čestital k oo-bremu uspehu. — Ptujsko sresko sodišče je tudi lani imelo obilo dela z raznimi tožbami in ek-sekucijami. Tožb v vrednosti od Din 500.— do 12.C0O.— je bilo vloženih 772, izdanih sodb pa je bilo 226. začasnih odredb je bilo izdanih 6. Prisilnih izvržb z osnovo zastavne pravice je bilo 725, prisilnih uprav posestev 29. Predlogov za prisilno dražbo je bik) vloženih 323, prodajnih posestev pa je bilo 24. Predlogov za rubež in prodajo premičnin je bilo vloženih 2237. od te^a je bilo opravljenih rubežni °05. prodaj 42. rubežni ni denarne terjatve 343. Deložacij je bilo 20, konkurza pa samo dva. Zapuščinskih vlog je bilo 1C59. prisojila so bila izdana 304. kot brezdedično predan dr/avi pa je bil eden. Varstvenih zadev je bilo 905. Zemljcknjižnih prcdlo.gov je bilo 3307, izvlečkov :z zemljišč knjige pa 1000. Komisij izven sodišča je bi!) 146t Za rjzne pristojbine je bilo izdanih 3606 plačilnih nalogov. Požar uničil s domačij V noči na soboto je divjal v vasi Levic pri SI. Bistrici Skoda znaša 300.000 dinarjev Poljčane, iY>. januarja Dobro uro odtod je vas Levic, ki je v noči na soboto doživela strahovit, požar, kakršnega še ne pomnijo tod okoli. Od ^ hiš sredi vati jih je pogorelo pet /. vsemi pritikliuaiiii. ki spadajo h gospodarstvu. Bilo je okrn;^ !M. ure, ko je švignil plamen iznad gospodarskega poslopja ČVriuj-ška Jožefa, odkoder se je i bliskovito naglico razT-iril na ostale ohjekte. Cernrj-ku so zgoreli hlevi, listnjak. shramba za gospodarsko orodje, z orodjem, lebehijak, gospodarski in poljedeljski stroji, 6000 kg stma ter je oškodovan za 55,000 Din. V usodni noči jo pihal močan vojer in se niso >e prav znašli prvi pogorehi. ko je že, kakor bi trenil izbruhnil požar pri s<»>edu štidu Štefanu, ki pa j*4 ta čas e pomagal gasiti sosedu. Njemu je zgorelo poleir gospodarskega poslopja tudi stanovanjska hi>a z vso opravo, obleko in življonj>kivni potrebščinami, hlevi, skedenj. Štirje težki vozovi, slamorrznica, čistilni stroj ter 1500 kg sena. 0>kodovan j»- za BOlOOO Din. Naslednja žrtev je po>tal posestnik Ga-šparič Blaž. ki mu j«'rdeči petelin uničil po-b'e>tni,; Marije in Julijane Stupar, ki imata hišno štev. 3 in ga Popolnoma uničil. Zraven tega tudi pre-so. več orodja, dva težka vozova, mlatil-rdeo. slamoreznieo, več sodov, žitno čistilnico v skupni vrednosti 80.000 Din. Posestvo proti požaru ni bilo zavarovano. Požar je dosegel višek, ko je plamen ob-j°l še 5. posestvo na Štev. 9 faul posestniee Marije Trunklove. Tudi njej so zgoreli hlevi, skedenj, vozovi, 2 brani, plug ter več kokoši, nekaj hišne oprare in vse gospodarsko ter poljsko orodje, škoda se reni na 50.000 Din. Škoda vseh pogorelcev se ceni nad 300.000 Din, medtem ko znaša vsa zavarovalnina le nekaj nad 60.000 Din. Pri- zadeti posestniki so tako postali v eni Rami noči siromaki. Življenj*- jih je ze itak trlo, zdaj Pu je prišlo nad i je se to gorj . Že ko jc začela prva hiša goreli, so zaceli bližnjo oosedje dranuii in hitel! *<> pomagat pogorehem. Kmalu pa ]<• bila na nogah vsa vas. Pomagali in rt-evali >o drug drugemu. k:«kor so pač vedeli in znali. Kešiti pa so mogli v splošni lUMJtH le živino, sebi pa golo življenje. Na pomoč so prišli gasilci i/. Videza in naslednje jutro še četa i/. Loč. Radi pomanjkanja vode pa niso mogli tudi oni več kakor požar lok a -lizirati, da ni za<*'l Še P:ir hiš, ki ostab'. Offenj j«' bil povsem udušen šele v soboto dopoldne. Pbgortsee je kazalo obupno sliko. Med taruaajen in pohani s«- je tudi razpravljalo, kdo bi mogel biti tako krut. da je povzro.-il v treeotku i,'. kdo\r kaksim^a vzroka toliko gorj.i in uesr< O vzrokih poizveduje tukajiuja omžni-štvo. Neka priča. 72 letni s'arnk. jr \z\><>-vedak da je bilo okrog l*'). ure, ko je ipal pri ]m-či in je š!a njegova siivdi i. ki ^- ;'. pravkar vrnila, na podstrešja, kjer i<' lonalu izbruhnil požar. Mad njo in mo/rm je vladal nespor.r/um in je zato osumljen pušail tudi on. Tretjič so zopet mnenj;i. d:i ]<• bi' požar i/, gotovih namenov naročen. Vsekakor pa je bil podtaknjen. Našj orožniki po vestno na delu in so osumljence e *n tirali. .Med njimi tudi nekega IS letnika, ki se je proti posestniku <**-, ko ga jc ta odpustil iz službe, izrazil: »Le počakaj, danes si ti meni zagodel, drugič ti bom pa jaz. še pomnil me boš!«: Kdorkoli je Že bil mašč«-\ale&.e pač ni zavedel, kaj ho iz Tega nastalo. Hoteč ugonobiti svojejra sovražnika, je Pa.hnii ^. iffri povsem nedolžne in neprizadete družine ▼ obup in ulw)šrvo. lV.mijal mu }>' pri tem usodni veter, ki je tiste noči neusmiljeno tulil okrog oglov. Osumljenci so bili takoj po zaslišanju odvedeni v zapore v Slov. Histrieo. Prieako vati je. da bo pravi krivec nesreče v naj krajšem času prišel pravin v roke. Uspeh nabiralne akcije Ljubljana, 27. januarja. Včeraj so po mestu smučarji v dresih in brhke smučarke pobirali prjdpevke za olimpijski fond. Uspeh smučarskega dne je bil prav zadovoljiv, saj se je samo v Ljubljani nabralo okrog 11.000 Din, poleg tega pa še z avtomobilom v okolici in bližnjih krajjh okoli 2000 Din. Ker je v petek ministrski predsednik g. Stojadino-vić nakazal JZSS 45.000 Din in ker je tvornica VVoschnagg jz Šoštanja poklonila 50.000 Din, je zdaj udeležba naših tekmovalcev v Garmisch _ Partenkirchnu zagotovljena. Ljubljana je pa včeraj pokazala, da se zaveda važnosti ziniske olimpi. jade in naše udeležbe na njej. Svengali v Ljubljani Ljubljana, 27. januarja Svengali_to ime nam je že znano. Pred leti ga je občudovala Ljubljana in se divila njegovim eksperimentom. Sloves tega svetovno znanega telepata — in jasnovidca je zelo velik. Njegovo ime je zaslovelo, ko je sodeloval pri znanem razkritju umora svojega poklicnega tovariša Hanussen — Heinschnerja. Kot jasnovidec je razkril zločin tako kakor nihče drugi. Svengali dela na znanstveni podlagi. Vsi njegovi eksperimenti so znanstveno potrjeni in prosti vsakih trikov. 2 njimi sodeluje njegova gospa znana kot izvrsten medij za televizijske eksperimente. Svengali nastopi v petek 31. t. m. ob 21.15 v prostorih Elitnega kino Matica na kar že danes opozarjamo cenjeno občinstvo Nastop Svengalija in njegove soproge bo za Ljubljano prava senzacija.. Kočevske ceste Kočevje 27. januarja. Na uradni deski mestne občine je te dni nabit proračun sreskega cestnega odbora za proračunsko leto 1936/37. Iz proračuna posnemamo, da ni večji kot je bil dosedanji. Materialni izdatki za vzdrževanje banovinskih cest znašajo 1,084.346 Din. upravni in materialni izdatki za vzdrževanje dovoznih cest pa 37.493 Din. Za rekonstrukcijo in gradbo banovinskih cest je v proračunu predvideno 324.400 Din. Prispevek občinam na vzdrževanje občinskih cest je predviden na 84.750 Din. Amortizacije, upravni in pisarniški stroški in personalni izdatki so pa predvideni na okrog 100.000 Din. Dohodki so predvideni takole: prispevek banovine na 1.448.580 poleg tega prispevka prispeva banovina še za nove zgradbe 177.200 Din. razni drugi dohodki znašajo 40.000 Din tako. da odpade pripadajoči del primankljaja na cestni okraj v iznosu 341.928 Din. Za pokritje primankljaja se bodo pobirale 23^ cestne doklade. Doklade so v odstotkih večje nego lani. pač pa se je zmanjšala osnova tako. da bo ostalo breme dajatve na isti višini. Gotovo bo pa javnost tudi zanimalo v kakšnem stanju je cestno omrežje našega cestnega odbora. Kakor vse ceste v naši banovini, je bilo tudi cestno v omrežje našega '■•reza po vojni sila zanemarjeno. Izboliša-nje naših cest se je šele občutilo od leta 1930 dalje. V to dobo spadajo razna dela na nasih cestah, predvsem naprave novih objektov, med katere spada adaptacija mostu pri Kakitnici. Ta most je bil ronolnoma moderniziran ter se mu je povečala nosilnost od 2 na 12 ton. So pa nase ceste po- trebne še nujnih izboljšanj. Predvsem bo treba na cesti Dolenja vas-Kočevska reka-Nove Laze napraviti kamenito podlogo ter na novo trasirati, ker znaša dnevni promet nanj i nad 250 ton. Istotako je treba popraviti banovinsko cesto Studenec. Hrib-Cabar. Preložiti bo treba cesto Gorenje-Stara cerkev ,ker je ta cesta navaden kolovoz. Nujna je zgraditev novega mostu pri Mozlju, saj je stari kameniti most ki stoji pri vodnem požiralniku že popolnoma obrabljen ter izpod jeden od vode. Ima samo še 2 toni nosilnosti, kar sila ovira redni promet. Poleg teh nujnih del bo treba na naših cestah rekunsti-uirati vse nevarne ovinke ter preložiti najtežje klance, ki naravnost ogrožajo promet. KOLEDAR Dane«: Ponedeljek, 27. januarja katoličani; Janez 7X Dušana, Sv. Sava. DANAŠNJE PRIREDITVI: Kino Matica: Viktorija. Kino Ideal: Ljudje v belem. Kino Tnion: Gospod brez stanovanja. Kino Sloga: Stefanik, Kino siška: Peter . dlasNna .Matica občni zbor ob 2U. T Hubadovi pevski dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5 Ku-i alt, Gosposvetska cesta 10, Bohince ded. Cesta 29. oktobra 31. Naše gledališče DRAMA Ponedeljek 27.: Sirorn£Lko.Lat. Vid nad Ljubljano) s pristavkom: za spomenik. — Ofioielno zastopstvo Jugoslavije na zimski olimpijadi. Na IV. zimski olimpijadi v Garmirch Partenkirchnu bodo ofi-cielno zastopali Jugoslavijo kot zastopniki našega olimpijskega odbora in Zveze športnih zvez dr. Stevan Hadžj, član uprave Jugosloven?kega olimpijskega odbora in glavni tajnik Zveze športnih zvez Hrvoje Macanovič, delegat ministrstva za telesno vzgojo naroda Bogoljub KrejSk in dr. Mladen Maravić iz Zagreba. Smučarsko ekipo bodo vodili člani uprave JZSS Gnidovec in Kunstelj ter finski trener Knizma, ™ KINO SLOGA Telef. 2730 Oglejte si danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri ZVONIiMIRJA ROGOZA v velikem in prekrasnem češkem filmu ŠTEFANIK »HIMNA SVOBODE« Kritike vseh ljubljanskih listov so se nad vse pohvalno izražale o tem krasnem filmskem delu! Naraščanje števila prebivalstva Jus-) >la>ije. Od ustanovitve naše države se je pomnožilo njeno prebivalstvo ca 3.;i milijone 1. decembra 1918 jc štela Jugoslavija ll.tibu.17ti prebivalcev. 1. decembra 19&1 pa za H.ol3.700\ Lelni prirastek znaša torej ^7s. Ob koncu lauekega leta je torej štela naša država blizu 13,0'O.iKK) prebival- cev. Jugoslavija je med redkimi drŽavami, kjer se rodi vedno več dečkov nego dekli--. Umrljivost dojenčokov je Še v?dno zelo velik;!. Žalostno poglavje je nepismenost vnu-.-i državi. Odstotek nepismenih je znašal leta 15131 se vedno 44.61. Najmanj nepismenih jo v Sloveniji in sicer 5.5-t^c. v vrbaski banovini jih je 7-2.50%. v vardarski 70.J>J od?t.. v zelski bU04. v urinski 62.12. v moravski 01.96, v primorski 57.40, v dunavski 2&87, v savski i!7.(57 odstotkov. fc?t?vilo porok stalno nazaduje. Največ ljudi umru v Jugoslaviji za pljučno tul.erkulozo, in sicer od b*5 do 41.000 na leto. nasilnih smrti in samomorov je na leto povprečno 7.0~X). V naši državi prebiva stalno okrog 15O.000 tujih državljanov. JUTRI! JUTRI! VIKTOR HUGO: IZOBČENCI (LES MISER ABLES) JUTRI PREMIERA! ELITNI KINO MATICA --Za pnvzdigo našega sladkovodnega ribariva. Včeraj je Lila v Zagrebu skupščina Zv.'ze ribarskih društev in ribarske zadrugo. Iz dravske banovine sta ji prisostvovala Alojz Šuligoj in Bogomil Malasek, ki sta obenem zastopal ljubljansko, celjsko in mariborsko ribarsko društvo. Na skupščini se je obravnaval osnutek zakona o sladkovodnem ribarstvu za vso državo. Gre za to. da se zaščitijo interesi športnega iu zadružnega ribarstva in da pride pospeševanje sladkovodnega ritarstva v novem zakonu čimbolj do izraza. — Pristanišče za amfihije v Splitu. Danes sta prispela v Split tehnični direktor češkoslovaške državne aeroliuije ing. Kubi-č'k in pilot Uranička z zastopniki Aeroklu-ba in dragih zai-nteresiranili ustanov bosta uredila vse potrebno za izgraditev pristanišča za amfibije na zapadni obali. Zračna proga Sušak - Split - Dubrovnik bo otvorjena 1. junija in na nji bodo letale češkoslovaške ainfilije. — Nagrajeni osnutki plakata za ljub-Ijansi velesejem, ki bo od SO. maja do 9. junija t. 1. Komisija je prisodila I. nagrado v znesku Din 2000 pogojno avtorju osnutka -Modro - oranž«, g. Bmanuelu Valjav-cu, Ljubljana, II. nagrado v znesku Din 500 je pri soj ena avtorju osnutka > Mesto in vas«, g. arh. Dragu Korbarju ia. Zagreba. Dve III. nagradi po Din 250 sta bilj podeljeni gg. Ladu škrabarju za »Ela« in Stanetu štruklju za j Merkur« oba iz Ljubljane. V 0DE0N BARU SI OGLEJTE NOVI PROGRAM muzikaličnih Rumunov, grotesknih akrobatov in drugih senzacionalnih točk l — Okrog 50.000 delavcev zaposluje pri nas tekstilna industrija. V petek je bila v Beogradu anketa o položaju delavstva v naši tekstilni industriji. Anketa, prva te vrste v naši državi, je obsegla 31.716 delavcev*. Nam«n ankete je bil pokazati široki javnosti poožaj delavcev nase največje industrije, ki se je zelo naglo razvila. Zvezi tekstilni industriji je prijavljenih 341 podjetij od teh samo v dravski banovini 90. Najnižja povprečna mezda je bila v Sarajevu (16.36 Din), dalje v Beogradu (1796), v Splitu (19.56), dočim je znašala v Ljubljani 24.94. Zdravstveno sta. nje tekstilnih delavcev ze mnogo slabše nego drugih. Lani je bilo 13.580 tekstilnih delavcev nesposobnih za vsako delo. — Zračni promet na našem Jadranu. Vprašanje zračnega prometa na naši zračni obali je bilo sproženo še pred leti. Cehi so lani otvorili zračnj promet na progi Bratislava - Zagreb - Sušak z amfibijo, ki se je zelo dobro obnese 1. Ta zračna proga se bo zdaj podaljšala ob Jadranski obali, tako da se bodo amfibije spuščale na morje na Sušaku, Rabu, Splitu. Dubrovniku in najbrž tudi v Ko toru. Zdaj proučujejo strokovnjaki pogoje za zgraditev postajališč za amfibije in hangerje. JUTRI! JUTRI! VIKTOR HUGO: IZOBČENCI (LES MISER ABLES) JUTRI PREMIERA! ELITNI KINO MATICA nuje jo tam revni ljudje, ki nimajo denarja za dobro in trpežno obutev in vsaka družina ima še kopico otrok. Prebivalci pravijo, da ni potreben bas asfalt, le toliko naj bo posuto, da ne bo segalo blato do gležnjev. —lj Opozorilo k«prem gradili** (stavbiše). Opetovano se pojavlja jo primeri, da smatrajo kupci vsako kuljeno zemljišče že za gradilišče (stavbni svet). Mestno poglavarstvo opozarja kupce gradiliše v njih lastnem inter?su. da nastane iiradiiišče v zmishi gradheHega zakona šele takrat, ko i{a občina kot tako nrotrlasi: slednje pa se zgodi praviloma le ob priliki odobrenja parcelacije. Kupee naj zalo predvsem zahteva od piodajaU-a vpogled v pravilno opremljeni in odobreni parcelačni načrt in parc^lacijski odlok, iz katerega razvidi da-li kupuje res eradilišce. ali pa samo navadno zemljišče. Mestno poglavarstvo v ostalem v parcela?-nih odlokih tudi stalno zahteva, da se parcelačni poboji od strani prodajalca pokam jo in priobčijo vsakemu Uupeu, da slednji točno izve. v koliko ia kako kupljeno ^radi i i.rre lahko izrabi v gradben s namone. Me?lno |K>£lavar-s v to v Ljubljani. flHHmjmjmjHmjVMmVmwk — Vreme. Vremen-rka napoved pravi, da bo spremenljivo, večinoma obla'no vre_ me s padavinami. Včeraj je deževalo v Ljubljani in smo imeli do davj 17.4 nxm padavin. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 16. v Splitu 15. v Mariboru 14, v Zagrebu, Beogradu in Skopi ju 13, v Rogaskj Slatini 12, v Ljubljani 11. Davi je kazal barometer v L u lani 754.9. temperatura je znašala 6.5 — Pet žrtev eksplozije parnega kotla. V strojnem oddeiku šipadevega podjetja v Drvaru je eksplodiral parni kotel in šest delavcev je bilo težko raniemh. V bolnici v Kninu so kmalu podlegli ranam delavci Ga jo š -bot. Peter Gjunič, Dušan Trnjinjč, Mato Eadoža in Gjuro sobot. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je nastala eksplozija zaradi pomanjkanja vode v parnem kotlu. škodo cenijo na 300.000 Din. — Morilec milijonarja Ambrozija aretiran, v petek popoldne je bil pojasnjen umor bogatega induitrijca v PetrovgTadu Ge^e Ambrozija. Njegovi sorodniki so bili razpisali 10.000 nagrade onemu, kj bi morilca izsledil. Zdaj je t< čno dogn;vio, da je Ambrozija umoril 171etni sin slasčičar-ke Imre Majer. Policija g;a je že iz?!edila in aretirala. Slavni telepat in jasnovidec SVENGALI pride v Ljubljano v Elitni kino Matico — !j Železniški vp«»k«:jenei v Ljubljani, ki ste fvoje tegttini&cije predložili računski pisarni glavni kolodvor v pod 'disanje, se oo-'/ivate. da iste do 51 f. iu. dvignete. Zamudniki, ki svojih legitimacij še niste predložili v podaljšanje, storite to od do H>. februarja, prinesite s *el>oj potrebne listine in potrdila. Slavni teiepat in jasnovidec SVENGALI pride v Ljubljano v Elitni kino Matico — lj Pred loti je izvajal Učiteljski /.?K>r Oslertev Maerirali in že se je zdelo, da bo okreval. Toda stanje se mu je na videz zboljšalo in dan36 }e nesrečni Bre-šrak podlegel poSkodbain. Iz Ljubljane j Seja mestnega sveta ljubljanskega. V četrtek 30. t. m. ob 17. bo v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani seja mestnega sveta ljubljanskega. Na dnevnem redu so poročila finančne, ga tehničnega in personalno pravnega odbora. Gre večinoma za manjše tekoče občinske zadeve. Javni bo sledila tajna seja. —lj Električna tira na Marijinem trga. Dolgo se meščani niso mogli sprijazniti, ker so jim vzeli javno uro. ki je visela nad sla-rim mostom. Zdaj pa niso ve? mislili nanjo .saj pri nas včasih cas stoji ter sploh nihče ne gleda na uro. Zato tudi tečejo nekatere javne ure kakor še jim zdi N. pr. stolničina kaže na vsaki strani drugače, a niti na eni prav. Te dni so montirali električno uro na strehi trafike na Marijinem trgu. Tako vsaj vedo tobaka rji ob kateri uri jim poide? tobak. Javna ura bi bila potrebna na živilskem trgu najbolj, bolj kakor toplomer, zlasti še, ker se na cerkveno uro ne more nih5^ zanašati Seveda je potrebna tudi na Marijinem trgu, morala bi pa biti montirana na vidnem mestu, saj ure ni treba skrivati kakor podzemeljska stranišča. — lj Grmi — januarja. y letošnji zimi smo se sprijaznili že z vsemi vremenskimi senzacijami in neumnostmi, zato se nismo sno-či niti posebno čudili grmenju. Ob 10. je bila prava poletna nevihta, samo treskalo ni. VHla se je močna ploha. Večkrat se je močno zabliskalo in precej .močno zagrmeio. Kmetje pravijo, da rastejo gote ob grmenju, zato se tudi n? homo smeli čuditi, de bo te dni trg založen že z jurčki, ki so" jih tudi jeseni prodajali še o Miklavžu. —lj Redni letni občni zbor Glasben« Matice ljubljanske bo drevi 27. t. m. ob 20. v Hubadovi dvorani. Na dnevnem redu so poleg poročil volitve iu sprememba pravil. —lj Dve poniini prošnji. Prebivalci Spodnje Šiške se obračamo na m?9*no elektrarno s ponižno prošnjo. Od b\ zjutraj je običajno v Spodnji Šiški že precej živo. V me-sto prihaja polno voz z Gorenjskega, vmes pa hite tudi avtomobili in številni kolesarji, prav takrat ugašajo v Šiški luči, da je tema kakor v rogu in- je vedno nevarnost karambolov, pešci si pa skoraj ne upajo na cesto in preko nje. Včasih je pozimi luč gorela do 7. zjutraj. Tudi mesto je razsvetljeno toliko časa, dokler se ne zdani in razsvetljavo imajo tudi ceste in ulice, ki imajo velenjski tok. Zakaj mora biti pa Šiška v temi, se nam zdi nerazumljivo. Stanovalci v mestnih barakah ob Ižanski cesti so se že večkrat otrnili na občino, naj bi jim cestarji tam nasuli malo gramoza, ker je vedno toliko blata in vode, da človek skoraj iz hiše ne more Večinoma ©ta- ca je na sporedu še ru^ki skladatelj Mo>o-lov s simfonično sliko iu Stolcerjeva Ue!i-giofonija. —lj Sveta maša zadušnica za pokojno gospo Angelco Cirman se bo darovala v torek 28. t. m. ob pol 8. zjutraj v cerkvj Sv. Krištofa Iz Celja c— Oljski šahovski klub je na svojem 16. rednem letnem občnem zboru v petek zvečer izvolil sledeč odi or: predsednik g. dr. Josip Čeiin, odborniki Diehl, Grašer, Kofinur, Petrak, inž. PipuŠ in inž. Sajovi«-. Pregledovalea lačunov sta gg. Anton L-.c-nik in Kazimir \lodie. —v Novi grobovi. V so»x>to zjutraj je umrla v Celju (.Jenkova ulica 19) v 7:*. 1-tu starosti ga. Ana Suhačeva, roj. Pafižko-va. vdova jh> znanem procesorju g. Mateju Subaču. V celjski bolnici sta umrla v potek 41 l.dna kočarjeva žena iTršula liirkhauscva iz Rakovca pri Šmarju in 4« lelni posestnik Ivan šerdoner iz Topol pri iJraslovčah. —C Napad in dve nesreči. V četrtek ob IS. sta Drago Golob rn Ivan Golouli napadla 42letnega rudarja Ivana Kneza iz Sevč pri Laškem in ga s kamenjem močno poškodovala po obraza in levi roki. Na Polzeli ELITNI KINO MATICA Hi TELEFON 21-24 SAMO SE DANES OB 4., 7.15 iu 9.15 ZVEČER LUISE ULUUGH ta MATIJA WIEMANN V VELEFILMU LJUBEZNI VIKTORIJA PO ZNANEM DELU KNITA HAMSIN.V. je padel 9 letni sin banovinskoga zdravnika 1 Peter Vovšek doma tako nesrečno, da *i U* zlomil desno roko. Na C.omilskeni s» je Spletna služkinja Marija Oblakova pri deta polila z vrelo vodo in se hudo opekla na desni nogi. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. — c Operno gostovanje. Ljubljanska op«»ra namerava v prvi polovici tet ruarja gostovati v Mestnem gledališču v Celja iu uprizoriti Pucrinijevo ojnero Madame HutteiilV . Za gostovanje vlada zelo živahno zanimanj*. —c Ne»ime«.t*>n napad na celjsko poli« ijo in gasilstvo >i je privoščil iobotni Slove-t nec . Dopisnih se pritožil]«*, da policija 111 j gasilri pri poplavi v četrtek niso na to opo-i zorili tv^roženo idninstvo. NaiaŠčanje vod • lahko \ Celju po tolikih izkušnjah pač vaak-do Bam opazi in v ogroženih predolih lakoj spozna nevarnost. Da bi v lakih primerih stražniki in gasilci povsod opozarjali prebivalstvo na poplavo jt* pač tehnično n »mogoče. Če je pa nevarnost veliki iu so t|ud-|e potrebni pomoli, se policiji in iiasih-i vedno rade volje odzovejo in požrlvovaln > j ro/.iio \>o pomoč \ takih primerih j.^ iu-di mestna obči»ja v zadnjih letih redno sodelovala po svo'ih močeh. Iz Kočevja — Po krivici jo je dobil « kotim. Tukaj-I šnji ugledni obrtnik se je vračal v soboto I zvečer nič hudega sluteč proti domu. Med i potjo v bližini zavoda za slepe, pa se je kar j naenkrat zakadil vanj nek mladenič. Obrt-I nik se je prestrašil napada, vendar je pa i napadalca urno zgrabil za vrat ter ga prav : pošteno položil na tla. Napadalec se je seveda krepkemu objemu postavil v bran ter je udaril obrtnika s kolom po glavi tako. da mu je prizadejal precejšnjo poškodbo. Pri preiskavi, ki jo je vodil nadzornik mestne policije g-. Čuk, se je izkazalo, da je bila kriva objestnost fantov .ki so popivali v soboto zvečer po gostilnah ter se sprli. Tako sta se zapletli v pretep dve skupini fantov, med katere je zašel domov vračajoči se obrtnik. Napadalec ga je zamenjal, ker je mislil, da ima pre l seboj svojega, nasprotnika. — Zaman čsikit revit-u. Na občinski deski je že skroo 14 dni nabit razglas, tla je izgubila ubožna šivilska vajenka črno usnjeno torbico s 100 Din na poti iz Gnaden-dorfa do trgovine Bata. Seveda se pa najditelj še ni oglasil, kar priča da ni pošten. _ Tatvina v bivšem Tomšičevem mlinu. Sedajni lastnik bivšega Tomšičevega mlina je prijavil orožnikom da je bila v soboto zvečer v njegovem mlinu tatvina. Tat mu je namreč odnesel transmisijski jermen, vreden 2000 Din. Tatvino je odkril uslužbenec mlina g. Tomšič ml. Domnevajo da je tat prišel skozi okno. Pri oknu so namreč odkrili sledove iz katerih se da sklepati, da je jermen vlekel uzmovič skozi okno. Orožniki so baje storilcu že na sledi . Iz Maribora — Ciril Debevtc gostuje v »Vesti*. V četrtek 30. t. m. gostuje v viogi Marcela v Rostandovi drami v Vest* Mariborčanom že dobro znani ljubljanski režiser in igralec Ciril Debevec. To bo obenem zadnja uprizoritev Vesti . — Lanska gradbena sezona. Gradbeno gibanje je bilo v preteklem letu kaj živahno Tako so lani zgradili v Mariboru 20 novih hiš, in sicer 4 pritličnet 5 eno-nadstropnih, 6 dvonadstropnih. 2 trinad-stropne, eno štrinadstropno ter dve veljki družinski vili. S tem se je pač v znatni meri ublažila z Mariboru toliko občutena stanovanjska kriza. Upati je. da bo s tem v zvezi tudi znižanje stanovanjskih najemnin. — Strup... V mariborsko bolnišnico so prjpeljali viničarko Ano Reihovo iz Cu-bra ki se je borila s smrtjo. V obupu je žena izpila precej oct<>ve kisline hoteč i I ™ Zvočni kino Ideal Sair.o še dane- ob 1. 7. in iU."> uri najveličastnejši film po znanem | gledališkem komadu Ljudje v belem Skrivnost zdravilka-specialista I S- J za žeu«ke bolezni Vstopnine 4.50. b.50 in 10 Din. v prostovoljno fmr.t. Toda zdravniki so nesretnica pravočasno rešili življenje. Kaj je sililo ženo v smrt. ni znano. _ š;»*Ht žrtev steklega p*u. Te dni Je pridivjal v hišo pese-tnika Kam v Fran-kovejh pri Ormožu stekel pes. ki je kar po vrsti napadel in ugriznil šest oseb in sicer posestnika Jurija Kosca, njegovo ženo ter štiri njune otroke. Posledice Uffri« >: v stt klega psa so se kraaiu pokazalo. Cel., diužjno so morali prepeljati v Pa-steurjev zavod v Celje. Stekli pes je ob-srizel še več drugih psovt zato so oblasrti ukrenile VS€ potrebno. _ Lep jubjlej. Te dni obhaja zaslužni predsednik Društva advokatskih in notarskih uradnikov Dragotin Gilčvert 401etni-co svoje službe kot vodja advokatske pisarne. Ves ta Ča9 je jubilant pos*vetil intenzivnemu o: ganizatoričnemu delu za pro-sp:h svojih stanovskih tovarišev in članov d-ušlva. ki mu že dolga leta predseduje. Njegovo plemenito delo na društvenem poliu je rodilo že mnopo uspehov RADIO Sreda. 2u |. i*_\0 : I/, oddaljenih krajev (ptoifo). — rj.4">: \n m-.i!«ka naj^ved, poročila.— l*i.C^>: Napoved ia-a. ol.iave. -poteda. <>t>\^stila. - 13.13: Revelerji, luirmonisli in I« ilrujzi 1m-ki pevd (na ploščah). M.uu: Vremen 1 » [oročilo. I or/ui lefaji. — 1S.OO: (Hih-k i ura: Li.-o-a /\i ioif|*k;i l/viirnn iiira — 1- ulikai) Po povesil Josipa Brinarja prir-dd Jakob Zvan. Igrajo rlani Nar. |ledaliic i. 18.20: I/re/ovahia deK\ {%, /alravl\ed ra->at poročila, objava spor.'da. — < elrtek. 27. I. 12L00: Vojaške godbe (ploKeV — 12.45: \ renienska napoved, poročila. - ISjOO' Na- poved rasa, objava prograaaa, obvestila. 13.15: Rasni iramli hrnijo (ploaee), ii.m»; Vremensko poročilo, borani 1 ^"aji. — 1S.O0: Potovanje od mpada proii rzboda (radijski ork.). — 18.40: Slovenščina /a Slovence [ti. dr. Kudoll Kolarie) — lflbOO: Napoved Bana vremenska napoved, poročila, objavo sdok'- gre za izredna važne gospodarske ukrepe, zato so se tudi udeležili zborovanja trije ministri. Sankcije niso b:..!e spre;ete po prosti volji vlade, neslo zato. ker se naša država drži meotoarOchifh obveznosti, česar se ji ni bilo treba šc nikd.T kesa ti. Minister jc orisal položaj, kak-'en je nastal v trgovinskih odnosih po preknitvi gospodarskih edno-ajev z lta'ijo /a našo državo. Skoraj četrtino našega isrvosai je slo v Italijo, predvsem les. iu sicer po'ovico vsega izvoza našega lesa. Najbolj je bila prizadeta Slovenija. Česar se vlada do^rp zaveda. Težkoče so velike, vendar s tem ni rečeno, da bi jih ne mog'i prebroditi > dobro voljo. Ker živi lovonija predvesem od lesa, ki jc treba zdaj posebno pomagati. Zato so pa v projektu javna dela. v kol iker se jih niso že lotili, n. pr. gradnja železnice Črnomelj—Vrbovsko (70 milijonov), cesta Ljubljana—Kranj (20 milijonov) cesta Maribor—državna meja, cesta Ljubljana— Sušak in razen tega še turistična cesta :z Maribora skozi Ljubljano do morja ali preko Korenskga sedla. Vlada bo pomagala kmetu s povišanjem cen pridelkov in re šila bo denarno vprašanje. Delovnemu človeku bodo skušali pomagati z zvišanjem življenjskega standarda. Minister jc med govorom opomnil poslanca, ki mu je vpada! v besedo, da naj raje govori v parlamentu. Dr. LHmanski jc lapidarno orisal položaj .našega lesnega gospodarstva, da bi na pod lagi stvarnih ugotovitev zborovalci poiskali smernice za nujne ukrepe. Upošteval je tudi poseben položaj male lesne industri-ie. Izrazil je optimizem, da se z organiziranim sodelovanjem vsega lesnega gospodarstva in s smiselno gospodarsko politiko dr zave, ki bi naj slonela na delu gospodarskega sveta, da mnogo doseči. Spregovoril jc tudi o načelni gospodarskih vprašanjih ter dokazoval, da ie liberalni gospodarski sistem odslužil, zlasti, ko je gospodarske svobode v vseh državah okrog nas že konec. Kritiziral jc tisto veliko industrijo, ki bi se rada s sankcijami celo okoristila in ki skuša na svetovnih tržiščih izpodriniti gospodarsko slabše Ing. Jerbič je ostro kritiziral sedanje razmere, naglašujoč. da je gospodarstvo vselej pred politiko. Dejal je. da je mali človek pri nas v takšni bedi. o kakršni se nikomur v drug'"h državah niti ne sanja. Obubožan je ie čedalje večje, takojšnja pomoč je nujno potrebna, potrebni ukrepi, da ne bo lesno gospodarstvo povsem propadlo in z njim uničeno nešteto eksistenc. - Ing Lenarčič je živo prikazal obupno stanje dravske banovine. Od 160.000 kmečkih gospodarstev je prizadetih zaradi krize lesnega gospodarstva 140.000 Posredno in neposredno je prizadeto tri četrtine prebivalstva, 600.000 eksistencam grozi propad. Naš kmet ne seka več že dolgo gozda, da bi zaslužil pri lesu, nego samo zato, da bi pečeni prodal svojo delovno silo; prisiljen je, da plačuje davke Končno je govornik apeliral, naj nas vlada reši eksekutorjev in naj usposobi naše izvoznike lesa za konkurenčno na zunanjih tržiščih. — Dr. Reker je naglasil. da so na zborovanju zbrani vsi zastopniki naroda i«n ne zastopniki lesne industrije, ki je goljufala državo. Lesna panoga gospodarstva v Sloveniji je čisto slovenska, brez tujega kapitala. Rešite jo propada! Kritiziral je, da smo si naložili breme sankcij brez dovolj-nega jamstva za protivrednost. — Ružička se je obrnil na guvernerja Narodne bsnke. da bi naj upravičil politiko NB — Minister Kožul je kritiziral gospodarstvenike, češ da se niso sami dovolj zavzeli za gospodarsko politiko ter za primeren gospodarski program. — Dr. Despič je govoril 6 obupnem položaju bosanske lesne industrije — Dr. Vidic, predsednik ljubljanske podružnice Jug. gozdarskega zd-ruženja ie predlaga', naj <=e zemljarina zniža tudi za gozdno posest. Taksa na pegozdovanie naj se ukine. Banovinski davek na izredno po-rftbo cest se naj tudi ukine. Slovenija plačuje 12 do 1< % dajatev, prejema pa 6% subvencij, — Ing. Remec je opisal kritičen položaj naše pohištvene industrije in ugotovil, da so naše ladijske družbe nesposobne /a izvoz lesa. saj niti v treh mesecih ne oć iremijo pošiljke n. pr. s Sušaka v Le-vaato. Italija prevaža blago tako poceni, da povsod lahko izpovedrine naše družbe. Prev i no železnici pri nas je tako drag. da srn 5 /onet začeli uvajati prevoz z živino namesru železnice. Ob rr-ipeti pozornosti jc razlov/V guverner NB. kđj je banka stori a in kaj namerava storiti. Dokazoval jc, da so sc doHro /avedali, kako usodnega pomena jc kriza le.neg i gospodarstva za vse naše gospodarstvo po uvcd>i sankcij ter da je bila NB castopana povsod, tudi v Ženevi in Ri-mu, kjer se jc sklepalo o važnih gospodarskih vpra- injih naše države. Zavzemala se je za likvidacij;; k'irinških terjatev v Italiji, kar se pa tiče korza lire, ne more biti višji in je določen z ocTokom finančnega mi- j iistrstva. NB ničesar ne zasluži pri tem. j pač pa pomaga tem večjemu številu izvoznikov. Razlika pa bo izplačan* vsem izvoznikom. NB ne hrani deviz za sebe. temveč /,-a. državo, ki ima velike obveznosti do Sedel aem lepega solnčnega dne na promenadi v parku na Kari Johansgate, največji ulici v Oslu. Baš sem si bil prinesel s pošte češke liste in tako seri se veselil, da bom mogel v miru čitati kaj o domu. Kar sem opazil, da se okrog mene neprestano suče starejši gospod in da me nekam čudno gleda, šel je mimo mene. pa se je zopet vrnil in radovedno pogledal na novine v mojih rokah. Končno se je ustavil in zaslišal sem nekaj nepričakovanega: Nazdar! In tako sem zvedel, da živi v Osi vi tudi moj rojak Bil je Dvtrich. V parku sva se pomekovala o tem in onem. Pravil mi je, da ni on edini Ceh v mestu. Trije imajo krojaške salone in vsem se godi dobro. Rojak Vitešnik ima na pisalni mizi sliko znane Sonje Henie. Pod sliko je njen podpis in Vitešnik mi je povedal .da js naredil Sonji hermelinov plašč v katerem je nastopila tudi v Pragi, kjer je zmagala. Svojo fotografijo mu je daal za spomin. Zadnja pot Jožeta Širclja Mokronog, 26. januarja. Ves Mokronog je spremil včeraj popoldne k večnemu počitku trgovca g. Jožeta Sirclja. Sredi vencev in šopkov je ležal pokojni doma na odru tak. kakršen je bil. ko je hodil še nekaj dni pred svojo smrtjo po okoliških gozdovih in se vračal okin-čan s telohom m drugim cvetjem, a na svoji priljubljeni Priči je bil odtrgal cvetočo vejico jablane in domač* so moi jo položili med cvetje na mrtvaškem odru. Množice so ga hodile kropit, posebno mno. go je bilo otročičkov, ki so ljubili pokojnega kot dobrega radodarnega »strica«, saj ni šel praznih rok od njega nobeden vsakemu je stjsnil v roke nekaj sladila vrčkov, a zdaj so otročki strme vpraševali ' ali jim stric res ne bo nikoli več dajal sladkorja. Velika množica pokojnikov prijateljev, znancev in čestilcev se je zbrala popoldne pred Srrctjevo nišo, tudf is drugih krajev jih je bilo mnogo, da Mokronog že davno ni videl takega pogreba. Pred domačo hišo so zapeli pevci v večno»t Odhajajočemu pevcu v slovo žaloetinko >Uslisi nas. Gospod? potem se je pa razvil proti mokronoski cerkvj dolg žalni sprevod na čelu z mokronoski mi in mira-skomi gasilci. Po blagoslovitvi pokojnikov zemskih ostankov v cerkvi je krenil žal* ni sprevod na pokopališče kjer je že bila ztorana množica domačinov, da izkaže prdjubljenemu pokojniku zadnjo čast. Ob odprtem grobu so zapeli pevci Blagor mti* in že so jele mehko padati grude darnaice zemije na pokojnikovo krsto Sprejela je remija, kar je njenega, duh dobrega poštenega moža bo pa Se 6V>lg^ živel v pretopi mokronoski dolini. In lahka bo pok on i ku zemlja, saj — jo .V zrahljala vzorna ljubezen njegovih sv< l-cev in globoka hvaležnost vseh, ki jim je hal v življenju dobrotnik. V restavraciji — Oprostite, — pravi natakar gospodu, ki pridno črta s svinčnikom po jedilnem 1 -stu — kaj pa počenjate? — Oprostite, odgovori gospod v za lr^ — črtati moram z jedilnega lista vse jer*i ki stanejo nad 10 Din. Vsak čas namreč pride moja nevesta. LION FELCHTNVANGER: 139 Bo man Stari gospod je bil razjarjen. To je hila četrta zima. odkar je bil izrekel svojo sodbo o primeru Jeclieskela Selig-manna in proti svon volji je moral resiti tega umazanesa Žida. Grvi so bili že nehali glodati in razlezli so se bili. Izmed teh dveh, ki sta se bila povzpela na površje, da bi se tam nažrla in zre-diku Je eden mrtev, drugi pa leži strt pod nogo in zdaj čakajo samo nanj. na Harpprechta. da &a zmečkajo. Oh, glodali so imenitno. On Harpprecht. je bil krepak mož. zdai ;c nostaJ iz njega po njihovi krivdi starec. Mnogo zenilie. gozdov, polja, človeških teles m človeških duš ie raz.iedenih -n uničenih PO njihov' krivdi, tudi mladi Michae* le oglodan, a nežna. dražestnn Elizabeta Salome Gdtzova ie postala viacuga. — po njihovi krivdi in čeprav se Je zda' ta golazen zarila v zemljo in 'zginila, se povrne znova kakor se ie dozdai vrnila še vedno in staro"poslopie se bo porušilo do tal A zdaj sedi on tu in naj izjavi aH je pravično pohoditi tega giodaioče-ga in škodljivega črva. Prišel ie Bilfinger. Zdaj je bi! pravi vladar v deželi, zvest, skromen vladar, ki je delal kakor koni in z uspehom. Delo mu je storilo dobro, postavni mož se je zdel deset let mlajši od JtaHiprectra, čeprav sta bila istih let. — Do kakšnega mnenja str pnšii. dragi brat? — je vprašal n s? ozrl na kup aktov. — Ali je isto. — je prioorrrail počasi in nemirno. — kakor takrat v primeru Žida Jeclieskela? Zunaj so naletavale vurternber§ki državi toliko iz jen cd ustavnega reda. da se bo pač lahko smejal v pest. če se v njegovem primeru ce bo Dostopalo strogo po besedilu zakona? se da upoštevati, — ie odgovoril TI a rpprech t. ~rođa to je stvar vojvode, ne na moia Ta čas se je tudi proces z generalom Remchingenom bližal koncu. Z baronom, jezuitom in avstrijskim polVovnikom niso ravnali tako prizanesljivo, kakor z dornačirni državljani Hallwachsom, Me-tzem. Buhlerjem, Lamprechtsom in Scha* ferjem. On ni imel prijateljev v pisarnah, s civilnimi uradniki ie postopal kakor z navadnimi pisuni in vse. ki niso imeli plemiškega naslova, posebno člane parlamenta, ie smatral za sodrgo. druhal in čredo tako. da je bil zelo osovražen. Preiskovali so ostro in zbirali materijal ki bi zadostoval če že ne za smrtno kazen, pa vsaj za dosmrtno ieco v trdnjavi V tem času se-je pa zgodik). da ie prišlo do popolnega sporazuma o varuštvu med Karlom Rudolfom in vojvodinjo-vdovo in sicer pod pogoji, za vladarja zelo ugodnimi. Čakalo se je samo. da cesarska pisarna pregleda in potrdi to pogodbo obenem z vladnim redom za do bo začasne uprave dežele. Zdelo se y skrajno neprimerno dražiti v t3kem tre nutku dunaiski dvor s strogim kaznovanjem katoličana in Avstrijca Zato je bilo sklenjeno da se razsodba preloži i Remchingena so proti častni besedi iz pustili iz ieoe. Kakor so pričakovali, j general takoj prelomil svojo častno besedo pobegni5: čez mejo in stopi1 v he- ie te neško službo. Obsojen je bil in contuma-tiam in proti temu je vložil ogorčene prizive na cesarja in državo. Dolga leta je bruhal na \Vurttemberško blato, srnip in žolč. Ljudstvo |e bik> ogorčeno nad Rem-chingenovim pobegom. Vsi krvavi p i so odnesli pete. brez kazir, zdaj szde v Esslingenu, nekai mili odtod, smejo se, da se kar za trebuhe drže, ali po delajo sitnosti in težave kakor Remchingen. Edino zida še imajo v rokah. Zato pa mora vsaj tega doleteti zaslužena kazen. Tajni svetnik Pilu g in Pacorbo sta prišla zopet v ospredje, podžigala in plačevala sta demonstracije. V deželi odmevali vedno glasneiš1', vedno boli grozeči in ogorčeni klici: ^Zid mora viseti!« Tak je bil položaj, ko k Harpprecht izročil vladarju svojo izjavo. Ta pošteni, pravični mož se ni dal zapeljati mrzal do Žida. niti jezi ljudstva, ki je viharno m soglasno zahtevalo za Žida smrtno kazen, niti ozirom na naklonjenost al; jezo vlade in parlamenta. Učeni pravnik je odločil takole: Svetniki in ministri, ki so prisegli na ustavo in na svoj uradni položaj, moralo biti sojeni in kaznovani, ker so podpisali inkriminirane ukaze in odloke, nikakor pa ne velja to ža tuica. ki ni prisegel in ki ni bil v državni službi. Ti gospod>e zaslužijo smrt po rimskem in nemškem pravu, ne pa sat, ^j-mo ena stvar je izvzeta, namreč spr.lno občevanje s kristjankami. Toda ta ftvar se ne da vzeti resrK> in kom sija i j fto-rila prav. da .e ni upoštevala v uteiTk-ljkvi razsodbe. Harpprecht jo pr*?] d • zaključka, da po veljavnih zakonih rimske države in vojvodin: obtoženec ne more biti obsojen na smrt. Naj mu vza-mejo njegov plen. kolikor j: u g tovljen in sa izženo iz dežele. Sivolasi, priletni vojvod::, majhen, oguljen in sključen je pazljivo poslušal resnega, poštenega moža. Men;in tace ■ je dejal končno, da je k.»misija obtod Ia bolj zida, nego lopova? Da, jc odgo\ Harpprecht. — Zunaj je nekd:> žvi/gj' popevko: Zid mora viseti!« Stari vladar je krepko stisnil ustnice. Vesel bi bi1. Če bi se mogel ravnat: p > njegovem nasvetu. In s tem: besedami je odslovil pravirka. Drugi dan je pa podpisal smrtno obsodbo. Bolje je, da Žida po krivici zadavimo, je dejal, nego da bi ostal po pravici živ in bi se dežela jezik in IgraJabi še naprej. In pripomnil je: Zgodi se res redko, da bi b'l ž:d kaznovan za kršČan-■ ske lopove. <3*ej0j* Joelp giptuaiC ~ Zm »Narodno dakarno« Pran jaaerte* — Za upravo In inaeratni đel Usta Oton Chriator. M Val ? Ljubljani.