PoStntns plačana T gotovUL Leto Xiil., štev. 13 mhm rr?n.sn'n v U I. :Z32 I »r "i - ■ ! -I V LJubljana, sobota 16t lannaija 1932 Cena t Din Upravništvo: Ljubiiana, Knafljeva ulica 5. - Teletom St 3122. 3123. 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selca-burgova uL 3 - TeL 3492 to 2492 Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2 — Telefon št 190 Račum pri pošt ček. zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7K 180 Wi«sn 5t 105 241 Sestanek Laval-Briand Ponudba Briandu, na) zastopa Francijo pri Društva narodov — Briand se še ni odločil Pariz, 15. januarja, d. Na Quai d* Orsayu sta se včeraj med prvimi poslovila oNew Ktate.sman in Nation^:, naj se reparacijska konferenca v Lausannu zadovolji z redakcijo smernic načrta za rešitev reparaoij-skega vprašanja, ki naj se izdela v podrobnostih v 6 mesecih. Konferenca v Lausannu naj obljubi Nemčiji, da bodo izdelali zavezniki v tem ietu precizne in definitivne predloge za končn»veljavno ugotovitev njenih obveznosti. Nadalje naj zavezniki popolnoma odstranijo zadnje ostanke vojnega ozračja z odkritosrčno ponudbo prijateljstva Preden pa postavijo to ponudbo, naj nadaljnjih 6 mesecev proučujejo razvoj gospodarske kr.ize. Končno naj podaljša Nemčiji moratorij do 15. decembra in odgodi reparaoijska konferenca Ka. 8 mesecev. Kakor poroča »Tiines?, menijo gospodarski krogi, da je brez obnove zaupanja v finančno stabilnost Nemčije, ki je bila porušena z istočasnostjo reparacij im plačil ca vojne dolgove, rešitev sedanje gospodarske krize nemogoča. r-Dailv Ma.il r je priobčili uivodnik Harms-vorka, k.i zazovarja koristnost vzajemne francosko-angleške politike. Pisec posebno naglasa, da sta združeni Francija im Anglija rešili svobodo Evrope v svetovni voj- dosedanfih znakih ne bo reparacijskega vprašanja ni, danes pa je njuno sodelovanje prav tako potrebno za rešitev evropskega kredita. Izjava romunskega zunanjega ministra Bukarešta, 15. januarja ž. Zunanji minister Ghika je izjavil zastopnikom runa unskega in inozemskega tiska o bližnji reparacijski konferenci: Reparacijska konferenca ▼ Lausannu, na kateri bodo Rumunijo zastopali Titu-lescu, Zauceanu in Radulescu, se ne pričenja v najboljših razmerah, marveč v atmosferi težke in vznemirjajoče napetostL Hoovrov predlog o moratoriju za Nemčijo je izzval v Rumuniji velike težave. Vse kaže, da se bodo te težave, ki niso le finančnega, marveč splošno gospodarskega značaja, spričo poslednjih uradnih Izjav v Berlinu, ki napovedujejo ukinitev vseh plačil, še poslabšale Ukinitev reparacij bi docela uničila gospodarski mehanizem, ki se je s tolikimi napori ustvaril v Haagu in na katerem je Rumunija direktno in zelo resno zainteresirana. Preostaja nam le še upanje, da »e bo lausannska konferenca omejila na to, da končnoveljavno dožene plačilno sposobnost držav in poskrbi, da se bo gospodarsko sodelovanje na kontinentu obnovilo s pomočjo ukrepov, ki se bodo morali v najbližji bodočnosti izvršiti. Upamo, da bo s tem konferenca dosegla svoj namen in razčistila zamotani položaj. V nobenem primeru pa ne smemo dopustiti, da bi se za njenimi kulisami zopet izvajali kakšni vele-politični manevri. Stališče Grčije Atene, 15. januarja č. V zvezi z lausannsko konferenco naglašajo v Atenah, da nimajo uradni krogi nikakršnih konkretnih informacij, da bi Nemčija ne mogla izvrševati svojih plačilnih obveznosti. Ministrski predsednik Venizelos se je sestal s finančnim ministrom Mihalakopulosom, ki mu je dal na razpolago gradivo za grško delegacijo na lausannski konferenci. V zadevi bolgarske zahteve po moratoriju so tukajšnji politični krogi mnenja, da Grčija ne bo mogla pristati na ta moratorij, ker prejema Grčija 70 odstotkov vseh bolgarskih povojnih plačil, če bi se kljub temu mednarodni finančniki odločili za moratorij, bodo morali Grčiji priznati nadomestilo za prav tolikšno vsoto, kolikor bi Grčija izgubila v primeru moratorija. Veličasten pogreb dr. Scheinerja Slovo sokolstva od velikega vodje - Pokojnikovo truplo bo danes npepel jeno Praga, 15. januarja h. Danes se je na izredno svečan način vršil pogreb pokojnega staroste ČOS, dr. Josipa Scheinerja. Ob 15. so prišli h krsti pokojnika predsednik republike Masarrk, ministrski predsednik Udržal, ministri dr. Beneš, Bradač, Viškov-eky, predsednika senata in zbornice, tuji gostje in delegacije ter jugoslovenski, japonski in francoski poslanik, da se poslovijo od velikega sokolskega delavca. Nekoliko pred 16. uro se je začel pomikati veličastni sprevod po glavnih cestah Prage. Po cestah so gorele svetilke, zavite v črno kopreno. Sprevod je trajal nad eno uro Na čelu sprevoda je jahal oddelek praškega Sokola, nato so prišle skupine tujih delegacij, nepregledna množica Sokolov in Sokolic zopet oddelek Sokolov na konjih, vozovi z venci, jugoslovenski Sokoli in zastopniki jugoslovenske vojske. Na vozovih z venci so zbujali pozornost zlasti venci jugoslovenskega kralja Aleksandra, predsednika republike Masaryka, češkoslovaške vlade, posameznih ministrov da češkoslovaške vojske. Za krsto, ki so jo vozili na lafeti, so korakali člani pokojnikove rodbine, dipdoanat-6ki zastopniki, med njimi jugoslovenski poslanik dr. Grisogono z vsem osobjem poslaništva Na trgu kralja Jurija v Kraljevskih vinogradih se je sprevod usta/vil ter so se z ganljivimi govori poslovili od pokojnika v imenu češkoslovaškega Sokolstva podstarosta COS dr. Bu.kovsky, starosta praške sokolske ž upe Miiller in v imenu vlade minister za narodno obrambo Viškovsky. Truplo pokojnika bo jutri v navzočnosti članov rodbine mpepeljeno v praškem kre-matoriju. 1 B 1 1 1 . .. v;' ; ••. 3 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122 3123 3124 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon št 2440 (ponoči 2582) Cd je: Kocenova al 8 Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglas« po tanfu KONSTITUIRANJE OBEH ZBORNIC NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA Včeraj sta si Narodna skupščina in senat izvolila definitivne funkcionarje - Predsednik skupščine je dr. Kumanudi, predsednik senata dr. Pavelič, podpredsednik dr. Novak Beograd, 15. jan. p. Po ureditvi vseh formalnosti, ki jih predpisuje zakon o volitvah narodnih poslancev in senator^ jev, to je po končnoveljavni verifikaciji poslanskih in senatorskih mandatov ter po zaprisegi članov obeh zbornic, ki tvorita skupno Narodno predstavništvo, sta se danes Narodna skupščina in senat definitivno konstituirala. Dovršene so s tem vse potrebne priprave, da lahko prične naše Narodno predstavništvo s svojim rednim delom. S tem stopa naše politično življenje v novo parlamentarno dobo in vsa javnost pričakuje, da bo novo Narodno predstavništvo uspešno in plodonosno vršilo svoje naloge, ki ga čakajo. Narodna skupščina Po skoro celomesečnetn odmoru se je Narodna skupščina zopet sestala k plenarni seji, da se definitivno konstituira in izvoli svoje predsedništvo. Narodni poslanci, ki so se preko božičnih počitnic mudili v svojih srezih, so se večinoma že včeraj vrnili v Beograd. Razen par poslancev, ki so oboleli in 6e opravičili, so se udeležili seje vsi poslanci, nabito polne pa so bile tudi galerije ter diplomatske in novinarske lože; med novinarji je bilo poleg domačinov tudi več poročevalcev inozemskih listov. Pred sejo Narodne skupščine se je ob 9. dopoldne vršila plenarna seja poslanskega kluba. Na tej 6eji je bil izvoljen kandidacijski odbor, ki je sestavil predlog za izvolitev skupščinskih funkcijonarjev. Seja Narodne skupščine se .je pričela ob 10.30. Prisostvovali so ji vsi Sani vlade z ministrskim predsednikom g. Zivkovieem na čelu. Do izvolitve predsednika je v smislu določb skupščinskega .poslovnika predsedoval seji predsednik verifikaeijskega odbora g. Milan Simonovid. Po odobritvi zapisnika zadnje seje je predsednik najprej prečital kraljev ukaz o ostavki volilne in imenovanju nove vlade z g. Petrom Zivko-vičem na čelu. Citanje ukaza ao poslušali narodni poslanci stoje, V., so ob koncu priredili vladarju dolgotrajne ovacije. Predsednik je nato prečital še dopis finančnega ministra, v katerem prosi Narodno skupščino, naj odloči o tem, ali more narodni poslanec Rubrič še nadalje ostati član upravnega odbora Državne sladkorne tovarne. Spis je bil izročen v nadaljnje postopanje verifika-cijskemu odboru. Nekateri poslanci so sporočili, da so odložili v smislu volilnega zakona županska mesta. Izvolitev predsedstva Narodna skupščina je prešla nato na dnevni red. Predsednik je uvodoma raztoi-«naioill določbe poslovnika, po katerem so volitve skupščinskih furukcijonarjev tajne ter se vrše 6 .poimenskim giasovaiDjem z listi, posebej za predsednika in posebej za ostale funlkcijonairje. Narodi na skupščina mora issvoiiibi predsednika, dva podpredsednika in štiri tajnike. Za glasovanje so bile pripravljene tri žare in za vsako žaro določeni po trije derutdnatorja. Po razdelitvi glasovnic se je pričelo poimensko glasovanje. Začasni tajnik Narodne skupščine g. Trifunovič je imenoma pozval vsakega posameznega poslanca, da je oddal svoje glasovnice. Skupno je glasovalo 285 poslancev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ko^ta Kumanudi a 171 glasovi, dr. Nikola Subo-tič je dobil 112 glasov, dve glasovnici sta britli prazni. Predsednic je na podlagi tega izida ugotovil, da je v smislu določb čl. 113 skupščinskega poslovnika izvoljen za predsednika Narodne skupščine z absolutno večino glasov narodni poslanec in bivši minister dr. Kosta Kumanudi. Narodna skupščina je sprejela izid glasovanja x dolgotrajnim aplavzom. Pri volitvi podpredsednikov je glasovalo skupno 285 poslancev. Dobili so: Karlo Kovačevič 236 glasov, Avdo Hasanbegovič 261 glasov, dT. Oton Gavrančdč 11, Solih Bali j-ič, Ivan Radii č in šukliija Kurtovič po 3 glasove, J ura j Dubokovič in Milan Lazaro-vič po 2, ter dr. Mica Anic, dr. BogumM Vošnjak, dr. Stojadiinovič, dr. Kujundlžič, IIja MiihajJovič in dir. Pivko po en glas. Pet glasovnic pa je bilo praznih. Predsednik je ugotovil, dia sta z absolutno večino izvoljena za podpredsednika Narodne skupščine narodna poslanca Karlo Kovačevič in Avdo Hasanbegovič. Tudi pri volitvah tajnikov je glasovalo skupno 285 postaneerv. Dobili so: dr. Drago Jevremovič 207, dr. Dragiša Stanojevič 259, Ante Kovač 226 tn Milan Mravlje 254 glasov, nadalje dir. Djuiro Leušič 55 Do-brica Jovičič 42, Milo je Sclcič 24, Branko Corbič 15, dr. N tokov ič 6, Miifco Uroše-vič 5, Janko Barle 5, dr. Radovdč 4, Branko Avramovič 2 ter Mdloje Peric, Zivojan Ku-kič, Branko Lancul, dr. Ljudevit Auer, Ljubiša Trifunovič in dr. Milan Stojič po 1 glas. Za tajnike »o torej izvoljen doktor Drago Jevremovič, dr. Dragiša Stanojevič, Ante Kovač in Milan Mravlje. Nagovor predsednika dr. Kumanudija V dajšem govoru se Je novoizvoljeni predsednik dr. Kumanudi zahvalil za izkazano zaupanje ter v svojem govoru med drugim naglasi!: »S polnim spoštovanjem do Naaodne skmpščine prosim, da sprejmete toplo zahvalo za izkazano zaupanje. Prevzemam to mesto z iskreno željo, da bi se izkazal vrednega vašega zaupanja. Pri svojem delu si bom prizadeval, da vestno izvršujem svo- je dolžnosti to mislim, da mi to ne bo težko, če se bom venoo to nepristransko ravnal po zakonih tn po poslovnem redu. Poslovnik Narodne skupščine garantira nepristransko svobodo govora in svobodnega izražanja vseh dded, stališč in mnenj, ter ščiti prerogative Narodne skujpščtine in narodnih poslancev. Na dmigi strani predvideva ukrepe, fci ao potrebni, da bo mogla Narodna skupščina neovirano izvrševati svoje visoke naloge, zaradi katerih jo j« "narod izvolil. Da pa bomo to svojo nalogo lahko to vršiti, je predvsem potrebno, da morem računati na podporo im sodelovanje vseh narodnih poslancev. Prepričan sem, da bo vladala med skupščino to njenim .predsedstvom popolna harmonija. S takim pojmovanjem to prepričanjem bomo lahko izpolnili ono pričakovanje, ki ga eta-vi na vas ves jugoslovenski narod to Je tako bomo mogla zvesto, koristno in požrtvovalno služiti kralju to domovini.« Narodni poslanci so z dolgotrajnim ploskanjem pritrditi tam besedam predsednika. Predsednik je nato sporočil, da bo o konstituiranju Narodne skupščine obvestili ministrskega predsednika to bo takoj, ko bo dobil obvestilo, kdaj se bo izvršila otvoritev Narodnega predstavništva, skiicai prihodnjo sedo Narodne skupščine. Prosil je narodne poslance, naj se ne razidejo. Ob 13.15 je nato zaključil eeuo. Senat Popoldne se je v svoji krasni dvorani v palači prometnega ministrstva sestal tudi senat, da se definitivno konstituira in si izvoli funkcionarje za letošnje leta Seje so se tndi senatorji udeležili skoro polnoštevil-no in prisostvovala ji je vsa vlada kakor dopoldne skupščinski seji. Po prečitanjn zapisnika zadnje seje, je začasni predsednik dr. Šikrvič objavil poročilo verifikaeijskega odbora, ki je vzel na znanje ostavko ministra Nikole Preke na senatorski mandat ter je vpoklics.1 njegovega namestnika Petra Cirliča, publicista iz Splita. Ta je že prisostvoval današnji seji in je takoj položil svojo zaobljubo. Izvontev predsedstva Senat je nato prešel na dnevni red ter si izvolil predsedstvo. Volitve so se vršile na enak način, kakor v Narodni skupščini Skupno je glasovalo 69 senatorjev. Pri volitvah predsednika je bilo oddanih za dr. Ante PaveUča 66, za Šerifa Arnautoviča 1 glas, dočim sta bili dve glasovnici prazni Na podlagi tega izida je proglasil začasni predsednik dr. Šilovič senatorja dr. Ante PaveUča za definitivnega predsednika senata. Za podpredsednika senata sta bila nato izvoljena dr. Fran Novak, ki je dobil 66, in Jovan Antiparmakovič, ki je dobil 62 glasov. Po 1 glas so dobili dr. Sola, dr. Silovič in Stanišič. Za tajnike so bili izvoljeni senator}! dr. Glušac in Ivan Gmajner. ki sta dobila po 67 glasov, ter Milan Popovič, ki je dobil 66 glasov. Začasni predsednik dr. Silovič je nato izročil predsedništvo novoizvoljenemu predsedniku dr. Paveliču, ki je skupno z ostalimi funkcionarji burno aklamiran od cele zbornice prevzel predsedniško mesto. Nagovor predsednika dr. Paveliča Predsednik dr. Pavelič ae je t tapifli besedah zatovaM za izvolitev to nato nadalje- vaJ: >Kb vas -vidim zbran« »v tem aipoštova- nem domu, vidim, da vas po večina poznam še iz dobe, ko se je ustvarjala naša država. Vidiim tu stare, znane obraze, prekaljene v narodnih borbah, ki nosijo na sebi velik del naše narodne zgodovine. Na teh obrazih so začrtani dogodki iz onih težkih časov, ko se je pripravljalo naše uedinjenje. Vidim v tem kontinuiteto med onim, kar je bilo, ko so se mnogi izmed nas bild v tujih državah, to sedanjim stanjem, ko hočemo v svoji lastni državi same sebe žrtvovati na oltarju večne nam svete Jugoslavije. (Dolgotrajno pritrjevanje). Ob koncu svetovne vojne smo val, ki mf»-smo bili tako srečni, da bi imeli svojo lastno državo, marveč smo bili razcepljena pod tujim jarmom, bi.il složni v tem, da moramo vse ono, kar n?s loči m razdvaja, prepustiti pozabljen ju, ako nočemo še nadalje ostati sužnji. Vsi smo bili ene misli, da je treba ustvanlfti »kupno in ujedinjeno državo vseh Srbov, Hrvatov on Slovencev. Posledica in izraz te enodušnosti je bila adresa z dne 1. decembra 1918. Srečen sem, da lahko z mesta predsednika senata, na katero me je postavilo vaše zaupanje, pred vso našo javnostjo to inozemstvom podčrtam dejstvo, da z enakim navdušenjem kakor takrat, ko sem izročil adreso Nj. Vis. prestolonasledniku, tu-di danes rad sprejemam to častno mesto na katerega ste me povzdignili in na katerem pričakujem vašega dragocenega sodelovanja Po treh letih zastoja v parlamentarnem razvoju je bila 6 krajevekim aktom z dne 3. septembra 1931 ponovno uvedena -ustava ki poleg Narodne skupščine predvideva tuda senat kot Narodno predstavništvo. Ta novum v parlamentarnem živi jen hi naše države je ponekod izzval mnenje, da bo te- lo, bi ne izvira iz direktnih votitev, ostalo brez potrebnih 6tikov z narodom. vlisbitn pa, da bo baš doba demokracije, v kateri često demagogija zavaja voliilce na stram-pota, našla z uvedbo senata potrebni korektiv. Ker poznam sestavo našega senata in proslost ljudi, ki 60 prišli v senat, -em trdno prepričan, da bomo znali najti p.ovo pot za skladno delo z Narodno skupščino in s kraljevsko vlado. To nam bo tem lažje ker je vlada g. Zivkoviča izvršila ogromno delo v korist vsega jugoslovenskega naroda. Izražajoč svoje priznanje za to delo režiianu, bi je vladal do sestanka Narodnega predstavništva, se nora senat sedaj po povratku ustavnega stanja zavedati, da prevzema veiiko odgovornost za. nadaljnji državni raavoj. Kljub težkemu gospodarskemu položaju po vsem svetu nas prilike v naši državi potrjoijejo v nadi da bo vestno delo Narodnega predstavništva rodillo dobre plodove in da naša država ne bo tako hudo občutila brezposelnost to gils-du, kakor drugod. Res je, da vlada tudi pri nas zaradi gospodarske krize v narodu neka potrtost, zlasti med kmetskim narodom, ki mora svoje, s težkim trudom pridelane proizvode prodajati pod vsako ceno. Temu moramo posvetiti svojo največjo pozornost To pa še ni povod, da bi obupavali. Naravno bogastvo naše države, delovna volja in moč našega naroda in dobra organizacija lahko vse te probleme povoljno rešijo. Z nadaljnjimi reformami v državni upravi bo treba vlado še bolj razibremeniti. Ce se bo glavna sikih za vsa podrobna gospodarska, socialna in kulturna vprašanja prenesla na banovine, bo lahko vlada vse svoje sile posvetila državnim poslom to splošnim velikim ciljem jugoslovenske državne politike. V tem pravcu bo dc^r^ošel glas naroda te Narodne skupščine tn senata. Z zgodovinskim manifestom dne 6. Januarja 1829 je Nj. Vel. kralj (dolgotrajne ovacije) otvoril dobo jugoslovenske preporoda. Njegov apel, »naj se dvigne nacionalno edinstvo kot svetinja tn postavi država r.ad vse,4 in da ^morajo vladati v državni upravi popolna zakonitost, pravičnost to absolutna enakopravnost za vse,« je našel najgloblji odmev in žel zahvalo v vseh rodoljubnih srcih. Narod veruje v srečno bodočnost svojo ln države, živel narod! živela Jugoslavija! živel kralj Aleksander! živela kraljica Marija to ves vzvišeni kraljevski dom! Senatorji so sprejeli govor dr. Paveilča z dolgotrajnimi ovacijami kraljevskemu do-rnu. V očeh mnogih v narodnih borbah osivelih borcev, ki so z izvolitvijo za član« prvega jugoslovenskega senata doživeli izpolnitev svojih davnih sanj, so zaigral« solze. Zahvala podpredsednika dr. Novaka Ko so se ovacije naposled polegle, je predsednik dr. Pavelič podelil besedo novo iz-veljenemu podpredsedniku, senatorju iz oravske banovine dr. Frana *ovaku, ki sa je zahvalil za izkazano zaupanje z naslednjim govorom: 2Gospodje senatorji, visoka zbornica! Izvolite sprejeti mojo globoko zahvaio za veliko čast in zaupanje, ki ste mi ga izkazali z izvolitvijo za podpredsednika te visoke zbornice. Zavedam se te velike časti, a istočasno tudi velikih dolžnosti, ki ste mi jih s tem poverili. Prosim, da mi verujete, da hočem te dolžnosti izpolnjevati po svou najboljši vesti in volji. Med te dolžnosti spada zlasti skrb za spoštovanje onih odredb, ki jih vsebuje naš poslovnik in ki nam ]ih nalagata naša vest in čast. Osobito smatram za svojo dolžnost, da ščitim ob vsaki priliki na znotraj in zunaj čast in ugled visok« zbornice, kakor je senat kraljevine Jugoslavije. V tem smislu prejmite, gospodje ss-natorji, mojo zahvalo. Tudi govor podpredsednika dr. Novaka senatorja sprejeli z odobravanjem in pritrjevanjem. Ker je bil s tem dnevni red današnje seje izčrpan, je predsednik zakljueU sejo in sporočil, da bo sklicana prihodnja seja pismeno, čim bo preiel obvestilo, kdaj se bo vršila svečana otvoritev zasedanja Narodnega prelistavništva. Ker pa se bo i« vršilo v najkrajšem času, prosim gg. 6e> uatorje, naj ne odpotujejo iz Beograda. Seja ministrskega sveta Beograd, 15. jan. A A. Danes od 17.45 do 20. se je vršila pod predsedništvom predsednika ministrskega sveta Petra Živkoviča seja ministrskega sveta, ki je razpravljala o tekočih zadevah. Dvorno žalovanje Beograd, 15. januarja. M. Zaradi smrti bivše grške kraljice Sofije je Nj. Vel. kralj odredU tudi na našem dvoru žalovanje. Dvorno žalovanje bo trajalo šest dni in sicer od 13. do 18. t m. Iz državne službe Beograd, 15. januarja p. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je premeščen kontrolor mer pri sreskem načelstvu v Mostarju Ivan Dejan k sreskemu načelstvu v Ljubljani. — Za uradniškega pripravnika na Trgovski akademiji v Brčkem je postavljen diplomirani filozof Justin Podpad, za uradniškega pripravnika na srednji tehnični šoli v Ljubljani pa Vinko Košak. Aristid Briand Glavno obeležje nove Lavalove vlade tvori dejstvo, da v njej ni več zunanjega ministra Brianda. Nad četrt stoletja Je že v političnem življenju, neštetokrat je bil že ministrski predsednik, dvanajst let je vodil francosko zunanjo politiko, cd tega nepretrgano zadnjih sedem let. Njegova pojava je tako tesno zvezana z vsemi povojnimi stremljenji za ohranitev in okrepitev miru, da mu je javnost nadela kraseči pridevek »človeka, ki je svetu napovedal — mir«. Sedaj pa se je umaknil iz ospredja francoske politične pozornice in s tem najbrž tudi iz ospredja evropske politične pozornice, ako ne bo sprejel od Lavala mu ponu-denega mesta stalnega zastopnika Francije pri Društvu narodov. Nihče ne dvomi, da je Briandov odhod samo začasen, kljub temu pa pomeni simptomatičen in izredno važen dogodek za vso Evropo in sploh vso mednarodno politiko. Saj pada v dobo, ko politični razvoj vsaj navidezno uničuje vse uspehe Briandovega delovanja. V Nemčiji je visoko butnil val besnega nacionalizma ter zajel tudi vrhove nemških odgovornih čmiteljev, tedaj ona mesta, na Katerih je Briand v polpreteklem času imel svoje iskrene sodelavce. Pri takem stanju stvari je prirodno, da se je v vrstah Briandovih nasprotnikov s podvojeno silo začul očitek, da je baš vodja francoske zunanje politike zadnjih sedmih let zakrivil ta usodni preobrat s svojo pri-zanesljivostjo, slabostjo in nekakšno mistično ljubeznijo do miru, ki ne upošteva realnih razmer. Ta neugodni razvoj je Briand zadnje tedne sam zelo bridko občutil, jftvahni mož, smeli improvizator v najtežjih položajih zunanje in notranje politike, odlični govornik- in dovtipni debater, se že par tednov ni udeleževal političnega življenja. Bila je podoba, da mu odpovedujejo živci, da se ga polašča letargija in da mu je četrt stoletja napornega dela zlomilo njegov svetli entuziazem in vedri optimizem. Res je Aristid Briand državnik, ki se je vzdignil visoko nad dnevno politiko, vendar pa je človeško I »o vsem umljivo, ako je razočaran nad današnjim mednarodnim položajem. Briand je bil najjačji propovednik miru med vodilnimi državniki povojne Evrope. Za ideal trajnega miru pa ni zahteval žrtev, resničnih ali navideznih, le od drugih narodov, temveč je zahteval velike žrtve v prvi vrsti od svojega lastnega naroda, od Francozov in njihove države. Bil je pri tem tako neizprosen, da si je nakopal doma veliko število hudih nasprotnikov in je neštetokrat tvegal vso svojo politično pozicijo in vso svojo avtoriteto. In Francija "je popustila njegovi volji, sledila njegovi politiki, kakor nepopularno in hudo je često to bilo. Sprejela je žrtve, združene z lo-karnskim sporazumom, predčasno izpraznila zasedeno nemško ozemlje in dala s tem iz rok dragocena in učinkovita jamstva, pristajala na vedno nove koncesije y reparacijskem vprašanju in v vsem podpirala njegovo veliko panevropsko zamisel. Danes Briand, M je v domovini nače-loval tolikim vladam in bil član tolikih vlad pod predsedstvom drugih politikov, z resignacijo gleda na to, kako je svet sprejel njegove ideje in pobude, izhajajoče iz globoke želje, da se zasigura svetu potrebni mir, da se očuva obstanek sodobne civilizacije in da se narodi razvijajo brez takih barbarskih operacij, kakor je bila svetovna vojna. Njegove ideje niso našle razumevanja, osobito v Nemčiji so plemenito Briandovo usmerjenost smatrali za slabost, ki omogoča Nemcem prehod k radikalnejšim postopkom. In v tem je morda največja tragika Briandovega političnega življenja, da je preslabo poznal nemško mentaliteto. Zanašal se je, da stoji za Stresemannom, ki je najbrž res bil iskren zagovornik francosko-nemškega pomirjenja in sodelovanja, vsa razsodna nemška javnost. Po Stresemannovi smrti pa se je žal vedno bolj kazalo, da so imeli prav oni skeptiki, ki so zatrjevali, da se Nemčija duhovno ni prav nič preobrazila in da pre-veia večji del nemških mas z inteligenco vred še vedno imperialistični duh vilje-movske dobe. Iz Berlina je padal po Briandu udarec za udarcem, za ves svet pač najbolj vidna in demonstrativna lanski pakt o carinski uniji z Avstrijo in nedavna Briiningova izjava, da Nemčija ne bo nikdar več plačevala reparacij. Kljub temu pa bilanca sedemletnega Briandovega vodstva francoskega zunanjega urada nikakor ni pasivna. Ne za Francijo, ne za Evropo. Francija se je izmotala iz nekdanje izoliranosti, si utrdila svoj ugled v vsem svetu in si ne-opaženo priborila vodstvo evropske politike. Evropa je v svojih najbolj kritičnih časih dobila več vere v možnost konsolidacije in ohranitve miru. S kakim notranjim zadoščenjem so evropski narodi sprejeli znani Briandov vzklik na enem zadnjih ženevskih zasedanj: »Dokler bom jaz na tem mestu, ne bo vojne!« Ta vera tudi danes ni omajana, le da se zdi, da bo vsaj začasno treba ubrati drugačne strune, kakor jih je ubiral Briand. In tudi ta postavka v Briandovi bilanci ni pasivna, čeprav Briandu samemu gotovo ni po volji. One, ki so pred leti opozarjali, da je nemški imperializem glavna ovira za konsolidacijo Evrope, so takrat označevali za šoviniste, danes pa je na njihovi strani vsa trezna evropska javnost. Vsa poštena in trezna Evropa • pa si tudi želi, da bi razvoj mednarodnih od-nošajev kmalu prišel do točke, ko bo mogoče vsestransko iskreno delo za preporod Evrope v pravcu idealnih Briandovih zamisli. Veliki francoski in evropski državnik tudi sam gotovo še ne misli na resignirani pokoj, temveč bo porabil odmor, ki mu ga nudi umik iz vlade, za zbiranje moči, da se bo lahko potem še z večjim uspehom posvetil borbi za dosego svojih in vsečloveških idealov. Anton Lajovie: Slovenski odvetnik in naša duhovna kultura Iz senata kraljevine Jugoslavije Beograd, 14. januarja Velikanska razlika med senatom in narodno skupščino! Bivši »manjež* s prizidanim poslopjem sa skupščinske urade je sicer ozek, tesen, ali vendarle še dokaj primeren za poslansko skupščino. V sejni dvorani je sicer res zelo malo prostora za 306 narodnih zastopnikov, toda drugi prostori so toliko raz-sežni, da se je moglo vse in še precej- udobno porazmestiti. Senat, ki je dobil svoje prostore v palači prometnega ministrstva, pa je nasprotno res zelo stisnjen, kar se tiče postranskih oddelkov, dočim pa je sejna dvorana vsaj za enkrat čisto primerna številu članstva senata, ki šteje sedaj 74 članov. V dvorani v prvem nadstropju ©o sedeži porazmeščeni po širini, ne pa, kakor so v narodni skupščini, po dolžini. Na sredi okenske strani je pod temno rdečim bal-clahinom nameščen državni grb, pod njim pa kraljeva slika. Na obeh straneh predsedniške mize sta mizi za tajnike in potem po dve ministrski klopi z vsega skupaj 24 sedeži, kar je bilo pripravljeno seveda za število ministrov pred najnovejšo rekonstrukcijo vlade. Senatorski sedeži so porazdeljeni na desno m levo krilo, vsako s 17 sedeži, in dvema središčnima oddelkoma, ki imata po 29 sedežev. Tako je torej s predsednikom in tremi tajniki prostora za 96 senatorjev. Za poslušalstvo je razmeroma dobro preskrbljeno, ker je za občinstvo določena galerija v vsej širini dvorane. Zelo malo prostora pa je za novinarje. Dvorana, do višine prvega nadstropja obložena z marmorjem, napravlja zelo resen vtis in ko se začne polniti, dobiva gledalec dojem, da se tu sestajajo zares možje, ki so osiveli v službi naroda in države. Mlada lica so zelo redka, skoraj izključno samo gori ob tajniških mizah in v ministrskih klopeh, dočim pa je v senator-skih klopeh skoraj vse osivelo, belo, lasje in brada. Mimo, dostojanstveno vstopajo, vljudno se pozdravljajo, prijateljski kramljajo med seboj, toda one živahnosti, kakor vlada v Narodni skupščini, ni tu. Velik del »senatorjev prihaja v črnini, žaketu, le manjši del v navadni poulični obleki. Trije rdeči fesi v desnem centru bodejo v oči in menda dve ali tri črne halje pravoslavnih svečenikov Katoliška duhovščina je doslej zastopana samo po ministru Matici. S^iaštvo je zastopano po štirih zastopnikih. oenatorji iz dravske banovine so se po-razmestili med ostale senatorje. Senatorja Hribarja in dr. Ravniharia sem ugledal v desnem centru in nekoliko za njima dr. Novaka tam v bližini tudi dr. Ploja; dr. Rožiča na desnem krilu, dr. Rajarja pa v levem centra Danes je bilo na dnevnem redu poročilo verifikacijskega odseka. Proti nobenemu izvoljencu ni bilo pritožbe in senator dr. Novak, ki ie poročal v Imenu verifikacij-Bkega odseka je imel lahko delo. Njegov predlog, da se verificirajo vsi mandati, je bil soglasno sprejet. Glasovalo se je: »kdor je proti predlogu, naj vstare,« pa je obsedela vsa zbornica Odobravanja, ploskanja ni bilo prav nič. Vse mirno, dostojanstveno. Edina pripomba: senator, ki mu je bilo v poročilu napačno označen poklic, ie prosil, da se pogreška popravi. Nato je sledila zaprisega ki podpisovanje prisege, potem pa zaključek seje z naznanilom, da bo prihodnja seja jutri popoldne ob štirih z volitvijo predsedništva na dnevnem redu. Po današnji seji se je vršila v sejni dvorani konferenca ki so se je udeležili vsi pričujoči senatorji. Naš senat ima tri člane, ki so bili tB-j voljeni tudi za narodne poslance. Ker Članstvo ene zbornice Izključuje članstvo druge, se morajo ti trije, ki so: minister Javnih del dr. Nikola Preka, minister na razpoloženju Kos ta Timotijevič ln minister v pokoju Milan Simonovič, odred enemu ali drugemu mandatu. Na današnji seji senata je minister dr. Preka pismeno javil, da si pridržuje poslanski mandat. Ostala dva bosta javila svoj sklep najbrž v JutrSnji seji. Svečana otvoritev parlamentarnega zasedanja bo seveda v Narodni skupščini, ker v senatu ni prostora za članstvo obeh zibor-nic, ki v skupnem zasedanju prisostvujeta temu svečanemu činu. Zahvala Ob priliki Najvišjega imenovanja za senatorja kraljevine Jugoslavije sem prejel toliko lepih in iskrenih čestitk iz ▼se države, zlasti iz dravske banovine in posebej še iz kamniškega sreza, da se trenutno ne morem vsakomur primerno osebno zahvaliti Prosim, sprejmite vsi iskreni prijatelji m čestitka rji mojo prisrčno zahvalo za vaše drage mi simpatije in odkritosrčne izraze.. Z neomajno vero v boljšo bodočnost našega naroda pojdimo v teh težkih časih vsi složno na delo za nošo prelepo kraljevino Jugoslavijo in našega viteškega narodnega kralja. V složnem delu in požrtvovalnosti tiči ona tajna sila, katere ne premaga noben sovražnik. Prof. dr. Valentin RoBi senator r Beogradu. Iz železniške službe Beograd, 15. januarja, p. Z odlokom prometnega ministra so premeščeni po potrebi službe: Maksimilijan ZuirUn z gorenjskega na glavni kolodvor v Ljubljani, Ferdo ligo iz Vuzenice v Maribor, glavni kolodvor, Leopold Debevec iz Trbovelj za postajena-čelnika v Dolnjo Lendavo, Ivan Polanec iz Ptuja za postajenačelnika t Kraljevec-Plre-log, Fran Pilhlar iz Maribora k železniški direkciji v Ljubljano in Emerik Kupljen iz Maribora v Celje. Podaljšanje ugodnosti za prevoz žita Beograd, 15. januarja. AA. Z vei jsv- nostijo od 1. januarja 1932 do preklica, naj-dalje do 31. decembra 1932, se podaljša veljava u-godnos trnih postavk z« žito in žitno moko na jugoslovenskih progah v okviru direktnih tarif za prevoz bfaga med postajami jugoslovenskih železnic in postajami grških državnih železnic. Beograd, 15. januarja. AA. V jugoslo-vensko-češkoslovaški železniški pogodbi na podlagii medarodne železniške tarife za prevoz blaga z dne 1. decembra 1930 je podaljšana veljava ugodnostmh postavk za prevoz koruze na jugoslovenskih železnicah z veljavo od 1. januarja do preklica, vendar najdalj e do 31. decembra. Shodi naših poslancev Lehen, 15. januarja. V nedeljo je priredil poslanec g. Anton Krejči v Podvel*i v restavraciji Grogi dobro obiskan shod, na katerem je podal v glavnih obrisih sLiko današnjega gospodarskega stanja in pa smernice, ki vodijo sedanjo poslansko skupščino. Posebno zanimivo je bilo njegovo poročilo o izvozu našega lesa in o vsem, kar je 6 tem v zveza. Zborovalci so iznašali razne želje m predloge, katerim bo g. poslanec skušal po možnosti ugoditi. Po shodu se je g. poslanec odpeljaJ v Lehen, kjer ga je v Orozlovi gostilni pričakovalo veliko število naših mož, ki so potem z največjim zanimanjem sledili njegovemu poročilu. Tudu na tem shodu so bili iznešem predlogi o raznih važnih zadevah našega kraja. • Dobova, 15. januarja. Narodni podsnec g. Ivan Urek je ▼ nedeljo obiskal svoje vodike v Dobovi. Njegovo povabilo je privabilo veliko štev lo zborovalcev, ki so do zadnjega kotička napolnili najprostornejši razred _ tukajšnje osnovne šole. Poslančevo poročilo je bilo odkritosrčno, vlilo pa je ljudem veliko meno poguma, da vztrajajo v današnjih težkih časih. Poročal je tndi poslancev namestnik pni voiatvaih g. Pintarič, ki kljub svoji prezaposlenosti v domačem gospodarstvu še vedno žrtvuje mnogo časa v eploš-no korist. Mnogoštevilni zborovailci so dobili na tem shodu dobra navodia za uspešno smotreno delo ter si želijo še več takih sestankov aH shodov. • Murska Sobota, 15. januarja. Narodni posilianec g. Benko je *mel po ustanovitvi organizacije vsedtržavne stranke za soboški srez dva dobro uspela shoda in sicer v Šalovcih in t Gornjih PetrOvcih. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana. Značilno je, da prihajajo na shode naši gasilca ▼ krojih, dia ba s tem dali viden izraz svojega navdušenega razpoloženja za vse ideje in za delo v dobi, katero je o tvoril kraljev manifest in ki se je še posebno oživotvorila z volitvami 8. novembra Velika udeležba pa je obenem tudri dokaz zaupanja, kn ga ljudstvo poklanja svojemu poslancu. Po shodih so bili izmešeni raznovrstni predlogi za sanacijo raznih važnih krajevnih vprašanj in je g. poslanec obljubil, da se bo za vse to najarivahnejše zavzel. Zamogefl pa je poročati tudi o nekaterih zadevah, ki so že ugodno rešene po njegovih intervencijah. Državni upokojenci v občinski službi V navodilih, ki Ph fe Izdal Bnančni minister zaradi štednje pri sestavi novih obfin-6kih proračunov, so vzbudili tudi v Širši javnosti mnogo zanimanja predpisi, ki se tičejo državnih upokojencev v občinski službi. To zanimanje je razumljivo, saj imamo na eni strani mnogo upokojencev, ki so a z delom v občinskih uradih pri nizki pokojnini ustvarili eksistenčni minimum, na drugi strani pa zopet mnogo ljudi, ki v sedanji gospodarski krizi zamanj iščejo možnosti ta zaslužek. _ Finančno m bife ti »t ro nastopa ▼ teh navodilih stališče, da osebe, ki «naJo državno pokojnino, ne smejo biti obenem ▼ občinski službi, razen 5e se za ta čas odpovejo državni pokojnini. Ker pri prizadetih upokojencih, kakor tudi v javnosti ni prave jasnosti, kako se naj navodilo glede državnih upokojencev v občinski službi pravilno tolmači, prinašamo v naslednjem tolmačenje, ki je bilo objavljeno v zadnji, to je 12. Številka »Samouprave«, glasila banske uprave dravske banovine. Pojasnilo, ki Je bilo objavljeno v imenovanem glasilu, pravi med drugim: ^ Namen, ki ea Je tmeto Hmsnfeo ministrstvo pri sestavi navodiS za občinske proračune, je ta, da ee doseže Stednja v občinskem gospodarstvu. Iz občinskih proračunov se morajo izločiti vsi izdatki, ki niso neobhodno potrebni, ali pa se dajo odložili na poznejši čas. Na ta način naj se doseže možnost za znižanje samoupravnih davčnih bremen. Z navodilom, da državni upokojenci ne morejo biti obenem v občinski službi, odnosno da se morajo za ta čas odpovedati državni pokojnini, je ministrstvo hotelo preprečiti, da državni upokojenci, ki imajo tako pokojnino, da lahko od nje žive, ne bi odjedali kruha onim, ki r današnjih težkih časih tarnanj iščejo službo. Navodila veljajo predvsem za one upokojene«, ki so v občinski službi pragmat nastavljeni, ker ne gre, da bi po gotovi dobi dobivali starostno preskrbo kar od dveh strani. Dalje mora to določilo veljati tudi za druge upokojence ▼ občinski služhi, ki imajo tako pokojnino, da i nje lahko živijo in vzdržujejo rodbino, keir m primerno današnjim težkim časom, da ba imel nekdo poleg zadostne pokojnine se drugo službo, ko je toliko ljudi brez službe. Pri nas imamo mnogo občin, ki so finančno šibke in ne morejo imeti občinskih tajnikov s polno plačo. Te občine si pogosto pomagajo na ta način, da najamejo državnega upokojenca, ki jim za majhen honorar opravlja občinske tajniške posle. Taki honorarji so navadno zelo nizki in ne gredo preko 1000 Din mesečno, pogosto pa znašajo !e par sto dinarjev. Za vse take primere ministrsko navodilo ne velja, ker bi imela občina, če bi upokojenca odpustila, samo škodo, ker tajnika za isti denar ne bi mogla dobiti. Če bi ga pa morala plačati tako, da bi s plačo vsaj skromno shajal, bi morala občinski proračun zvišati in s tem morda tudi bremena, ki jih nalaga občanom. Jasno je, da bi bilo tako postopanje protivno namenom, ki jih ie ministrstvo hotelo doseči s svojimi navodili. Tudi ▼ primerih, da ima državni upokojenec kot občinski uslužbenec z občino pogodbo, po kateri je mogoče službeno raz-merje razdreti samo po gotovi dobi, ne morejo veljati ta navodila, ker občina uslužbenca ne more kratkomalo odpustiti in bi imela le stroške. *sto velja za primer, kjer je n. pr. občinski tajnik zaradi dolge in vestne službene dobe postal nepogrešljiv in bi občina le težko dobila osebo, ki bi tajnika lahko nadomestovala ter bi imela v primeru odpustitve le škodo. Vsak primer je torej treba posebej presoditi z vidika, ali bi bil odpust i> službe tako za občino, za državo in za splošnost koristen ali ne. Priprave za predsedniške volitve v Zedinjenih državah Wa«hlngton, 15. januarja AA. Predsednik Hoover in senator Smith ata priglasila kandidaturi za predsednika republike. V svoji zadnji številki je »Slovenski pravnike priobčil odločbo stola sedmorice o zastaranju odvetniških honorarjev. Čeprav ne more biti dvoma, da je temeljna ideja te odločbe nevzdržna, je kakor izvem, naša odvetniška organizacija nanjo opozorila svoje člane samo z navodilom, n~j se tej odločbi primerno ravnajo. Ta pojav v bistvu zgolj pasivnega zadržanja našega odvetništva mi daje, ker ni osamljen, povod za naslednje opazke o nalogah tega važnega poklica. Ves naš pravni sistem je poveril instituciji odvetništva odlično, znamenito vlogo obligatoričnega sodelovanja v najrazličnejših pravnih postopkih. Ali naj bo vloga odvetnika končana s tem, da je poverjeno mu zadevo spravil do končne odločitve v zadnji instanci, pristojni za rešitev konkretne zadeve, najsi je ta odločitev izpadla kakorkoli? Če bi se naš odvetnik stalno zadovoljil s takim pasivističnim zadržanjem, bi „ tem pokazal, da svoje, v socialnem pogledu tako važno delo jemlje zgolj kot rokodelsko in da se smatra za čistega obrtnika. A niti dober rokodelec ali dober obrtnik bi se ne zadovoljil s tem, da bi delal po starem, če mu je pri konkretnem delu »zlobnost objekta« pokvarila njegov opus. Enako bi bilo slabo znamenje za odvetnika. če bi svoje udejstvovanje čisto pasivno prilagodil mašineriji našega privatno-pravnega ali upravnega sodstva, ne da bi skušal se duhovno upreti oni miselnosti, ki bi zakrivila konkretno, objektivno krivično odločbo kakršnekoli zadnje instance. Zato sem z odkritosrčnim veseljem slišal, da sc pripravljajo naši odvetniki k izdajanju svojega odvetniškega glasila, to tembolj, ker se mi zdi, da so naše prilike že dolgo kričale po takem listu, ki ga po dolgih oklevanjih in po mnogih neuspelih zaletih sedaj menda smemo pričakovati že v kratkem. Da bo novi odvetniški Hst bnd govoriti tudi o odvetniško-stanovskih zadevah, se razume in je smatrati tozadevni interes našega odvetnika za povsem legitimen. Toda zdi se mi, da bi list bistveno pogrešil svojo nalogo, če bi se omejil samo na stanovska vprašanja, torej na vprašanja, ki se tičejo predvsem materijelnih strani odvetniškega stanu in ki se tičejo njegovega ugleda kot duhovne strani samo ▼ toliko, r kolikor naj tak ugled zagarantira odvetniku njegovo materijelno-socialno pozicijo. Pogrešili bi naši odvetniki, če ne bi enake, oziroma Se večje pažnje posvečali tudi duhovnemu nivoju našega pravnega življenja. Zato smatramo, da bo list, skladno s pozicijo našega odvetnika ▼ našem pravnem življenju, moral biti predvsem list. goječ strokovno kritiko vsega našega sodstva. Le mali del pravnih sporov v življenju se rešuje izven sodišč, postavljenih od države. Sodišča pa se, kakor vse birokratič-ne institucije na svetu, po notranji naravi stvari nagibajo na mehanično delo, Id Je povsod duhovni komplement rastoče ko-mo dno s ti in ž njo zvezane tendence po odr klanjanjn odgovornosti. Vse te komponente so odločilne, da se tudi praktična Juris-dikcija posebno rada giblje ▼ že znanih in izvoženih tirih ta to tem lažje, ker Jo ▼ tem podkrepljuje svojevrstna filozofija, ki daje ostajanju v starih tirih videz socialne dobrine: enotnosti Jttrisdikcije. To vse navzlic temu, da je živo življenje že davno krenilo v povsem druge smeri Odvetnik stoji sredi tega živega življenja, on hna zaradi tega najboljšo priliko, da od Miza vidi ta živo občuti vse one globoke rane, ki jih more / posameznem sporu zasekati njegovi stranki jurisdikcija, ki je v konkretnem slučaju Izpodrsnila, stoječ na napačnih miselnih tleh, katera bi bilo mogoče s skupnim duhovnim naporom popraviti Da m to doseže Om bo0 tudi pri tras, bo odvetniškemu 'ista treba predvsem, da živo, vztrajno in brezkompromisno podvrže strokovni kritiki vsako hibo sodstva. Prepričan »cm, da bo že gola eksistenca kritičnega lista blagodejno vplivala na n'-vo praktične Jnrisprudence. zlasti v končno odločujočih instancah. Ali s tem negativno-kritičnhn delom bi naloga odvetniškega lista ae smela biti Izčrpana. Še mnogo važnejšega ga čaka v pozitivno-konstruktivnem delu. Po naravi stvari Je birokratizirani pravnik predvsem konservativni, statični tip. On ne stoji sredi življenja in ne v neposrednem stiku žaj'm, marveč se nasprotno celo rad ogradi za avtoriteto pravnih sistemov dajoč sam sebi s tem neko sakrosantnost in nepomič-nost To se pravi v našem konkretnem primeru, da je podlaga njegovemu nazoru o pravu absolutistični, v bistva heglovski, nazor o državi in o narodu. Pozicija odvetnika Je drugačna, on igra sredi življenja širokega naroda, ki je nezavedno že pre-okrenil svoj nazor o državi, čim ra te prevrat iz absolutistične države postavii t lastno demokratično državo. Te nove prilike so tiste, ki so morile iz temelja tepremeniti svetovni nazor io odnose našega človeka do življenja in katere je izmed pravnikov predvsem moral najprej • občutiti odvetniški stan. Ker pa 'e svetovni nazor pri -pravniku, stoječem v kakršnemkoli sodstvu, odločilnega pomena za metodo aplikacije prava, bo zadela predvsem odvetniško glasilo naloga, kulturno izredno važna in dalekosežna naloga, utirati pot novim smerem praktične juris-prudence. Naš pravnik, zaposlen r raznfh državnih poklicih, stoji s svojo miselnostjo še globoko v duhovnem ozračju, ki je značilen za nemško kulturo 19. stoletja. On gleda sa pravo po načinu Heglove filozofije kot na u-ko izven ljudi stoječo avtoriteto, kateri se ima posameznik smatrati za »podlož-nika«. Z novimi življenjskimi in miselnimi prilikami ta način gledanja na pravo in Zaružljiv. Kakor so nove prilike in ž njimi zvezana demokratična miselnost potegnile državo iz Heglovih pobožanstvujočih koncepcij, taku tudi v pravu prodira naziranje o njegovi konkretni družbeni funkcionalnosti. Ono neha biti toga, mrzla avtoriteta, marveč postane sredstvo, služeče predvsem konkretnim potrebam družbe, dasi s tem ne izgubi svoje avtoritativne važnosti, temveč jo le spremeni v konkretno prilagodljivo, a sedaj v službi demokracije, ne pa nekega abstraktnega pobožanstvenega državnega bitja stoječe. V smer preoblikovanja duhovnega nazora o pravu bo treba predvsem napraviti najmočnejše napore, da dvignemo praktično jurisprudenco na čim višji nivo. če Jo celo v najbolj primitivnih družbah pravo poieg religije glavni temelj znosnega sožitja v družbi, je vprašanje nivoja pravnega življenja med Slovenci tudi kulturno vprašanje prvega reda. Napačno bi bilo misliti, da je pravno življenje, čim imamo mnogo pravnih norm skupnih z drugimi državami, zaradi tega povsod uniformirano enako z našim. Na-sprotno, čhn bolj bomo poglobili naše pravno ilv+jenje. tem izrazitejše bo ono kazak) značilne poteze vsega našega slovenskega kulturnega fitja la bo ž nflm tvorilo važen deL S takim duhovnim naporom ul odvetnfk ne bo samo koristil neposredno praktični jurisprudenci naši, temveč bo tudi pravnemu življenju na naši univerzi posredoval živ in oplajajoč pritok ti našega praktičnega pravniškega doživljanja. V tem smislu dajem porajajočem« m odvetniškemu glasilu ua pot najboljša voščila kot so borca za poglobitev ne samo naše pravne, ampak 5e bolj naše splošne duhovne kulture. Konferenca Male antante Praga, 15. >hv. AA. »Preger Press o« poroča iz Ženeve, da v krogih DN potrjuje** da se bo konferenca držav Male antante sestala 22. januarja v Montrouru. Jugosloven-ski runanji minister dT. Marinkovič, ki ao mudi v Davosu, odpotuje kmalu v Ženevo, nato pa v Montrem, kjer »e sestane z romunskim znmanjim ministrom Ghiko »n češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Bene-šem. Ministri bodo pri tej priliki razpravljali o problemih reparacij in razorožitve ter o vseh drugih vprašanjih, ki »o na dnevnem redu Društva narodov. General $irovy o omejitvi oboroževanja Praga, 15. jan. AA. Sef češkoslovaškega generalnega štaba general S5rovy je predaval v društvu če§koslovaskih oficirjev o aktualnih vprašanjih, lri so ▼ rvezi 8 češko-slovaško vojsko, zlasti p« o »nižanju vojaških izdatkov glede na sedanjo gospodarsko krizo, ki zahteva, da se povsod varčuje. Izjavil je, da je vojaška uprava v ta namen že vse potrebno ukrenila vendar pa ao dosedanje omejitve pokazale, da M » tem češkoslovaška vojaška prtpravijenoat zmanjšuje m da so sato omejitve prispele že do skrajnih možnih meja. Naposled je general Sirovv natflasil, da bi skrajšan je roka vojaške obveznosti samo poeiabšaio obrambo domovine. Pogajanja Rusije s sosedi Riga, 15. jan. AA. Tajnic sunanjege mA-rristrstva letonske vlade in sovjetski ddo- gat Stomonjakov nadaljujeta razgovore o zakJjnčitvi pogodbe o nemapad&nju. Zdi se. da sta prišla do načelnega sporazuma Listi napovedujejo za jutri prihod letonskega nsnanjga ministra v Moskvo, kjesr ae bo bržkone osebno udeleževal pogajanj. Estonski zunanji minister pride v Moskvo jutri, romunsko zunanje ministrstvo pa je poslalo romunskemu odpravniku poslov v Rigt nova pooblastila, da bo lahko nadaljeval pogajanja s Stomonjakovrm. Bukarešta, 15. jan. AA. Zunanji mšniater Ghika je izjavil, da so sovjetski pogoji za sklenitev pakta o nemapadanju za Romunijo doslej nesprejemljivi Velike poplave v Ameriki Newyork, 15. jan. AA. Reka Mississrppi je snoči pod pritiskom silnih množin vod podrla nasip pri Seawrightu in voda je poplavila 2 m visoko vso pokrajino daleč naokoli Pet tisoč ljudi se je moralo zateči na strehe svoji hhiš in na drevesa, kjer čakajo pomoči. V državi Tesmessee je divja* silen tornado okoli mesta Trenton. Šest ljudi je mrtvih, mnogo pa ranjenih. Hmeljski trg 2»tee, 15. januarja h. V preteklem tednu je bila na žatskem hmeljskem trgu zelo mirna tendenca Efektivni promet je bil malenkosten. Trgovalo se je večinoma s srednjim in dobrim srednjim hmeljem. Cene 170 do 230 Kč, v provinci 140 do 210 Kč. Javni markacijski urad v 2atcu je do četrtka registriral 145.000 metrskih stotov žatskega hmelja iz leta 1932. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za dane«: Oblačno, hladno, stalno. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon.^ ki se ie razširil po vsej vzhodni in tudi južni Evropi, se je ori-Čel pomikati tudi na zapadm del kontinenta. Barometrska dervresija je umaknila v se-vernozapadne Evropo. Pritisk je pri nas narasel za 1.5 do 3-5 mm. Davi so temperature padle za 1 do 3 stopinje na splo5no. neznatno pa so narasle v viš:ib erorskih predel h zapadne Hrvatske in na vzhodu države. Nebo je bilo vedro. v«trovi slabi, morie mirno ali slabo valovito. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nobene bistvene sprememba. Naši kraji in ljudje Predsednik Narodne skupščine ■tpodam. S gvojiml todelM salarajo tw® najbodoše trgovske hdše t naša državi Odlični torb ar jd so tudi po dru@!h mestih. Knidedo lahko .popolnoma vso našo potrebo t vseh vrstah od najpreprostejše do najfinejše torbice. Kakšna sila tedaj naganja mnogo trgovce, da naročajo iz tujine torbice, ki »o zaradi carine tudi znatno dražje? A1-1 Je irnoz tnjflih sadežev potre/besi? O tem smo ravno predali naslednje pismo sadjarskega strokovnjaka: Nehote se vsiljuje človeku to vprašanje, ko gleda na trgu prezebajoče naše kmete in kmetice, ki ponujajo Ln ponujajo vsakovrstno sadje za vsak denar, pa odhajajo dnevno ali z zelo pičlim izkufp-ičkom, ali pa prodajo ;potem kje pod vsako ceno blago, samo da ga ni treba še enikraft nositi na trg in plačati po- Bomo zand mestno niKtnfoo. Pa »pet pomislimo nazaj na medvojne čase, ko se je vse prodalo za med An nismo pogrešali ne sladkih dateljev, mandarine in .pomaranč, malaga (grozdja) kalifornijskih sadnih kon-serv in laškega paradižnika. Tudi za fige se ni nihče menil, ker drugih razen onih, ki smo jih kazali avstrijskim patrijotom sploh ni bilo. Danes velja pomaranča 2 Din komad, dočim dobiš za 4 Din cel kilogram dobrih domačih jabolk. Dokler Imajo ljudje dovolj denarja za importira.nl luksus Ln deliikate-se, naj ne tarnajo o krizi in nasprotno, kdor ne- podpira nakupa domačega blaga dn p red likov, pospešuje hote krizo an stopa r vrsto onih, ki izrabljajo težavm/i .položaj v hnjskajoče namene in onemogočajo napredek države .in napred-ak našega siromašnega podeželja. Velik uspeh dobrodelne akademije v zelo velikem števflu irvoljen na včerajšnji seji je ugledni poli U k, bivši večkratni minister g. dr. Kosta KumanudL Račun za Cankarjev spomenik LJubljana, 15. januarja. Kakor znano, so za spomenik Ivanu Cankarju, Id je bil lansko poletje odkrit na Vrhniki, slasti mnogo prispevali vrhniški, na tudi drugi slovenski rojaki v Ameriki. Pred odkritjem jc v naši javnosti od umetniške strani priiel do izrarza močan odpor proti postavitvi spomenika v takšni obliki, v kakršni ga je odbor pozneje izvedel. Po skoraj poldrugem letu je zdaj ta pravda za Cankarjev spomenik doživela še en odmev t Ameriki. Anton Jurca, vrhniški rojak in (lin odbora za postavitev spomenika, je nedavno v čikaški »Prosveti« objavi! obširen članek, v katerem brani ravnanje odbora pred številnimi kritikami, ki prihajajo predvsem od s t ranč slovenskih ameriških socialistov. Bolj kakor ta polemika pa utegnejo biti zanimive številke, ki jih Jurca objavlja v obračunu za spomenik. Spomenik ie odbor veljal v celoti 164.618 dinarjev, od tega je kipaT Ivan Jurkovič •preiel iOO.i**) Din. Vse zbirke, d2Yovi in pr redi t ve pa so dale 169.211 Din dohodkov. Največji odstotek so prispevali Američani: 77.149 Din. Vrhnika je zbrala 33.932 dinarjev, Ljubljana 6150 Din, prireditve ob odkritju samem pa so dale tudi znatno vsoto: 34.415 Din. Prebitek (4592 Din) je odbor naložil v hranilnici in bo služil za vzdrževanje spomenika. Naj bodo te številke objavljene tod! pri ras — v spomin, kdo je prav za prav postavni Cankarjev spomenik, za katerega so er vršile tako živahne borbe. Sami sebi krademo Ljubljana 15. JamnasUa. M« «ES3 dragega kakor stokanj« o kri-nah to vendar prostovoljno mečemo denar f&ozi okno. V nekem državnem trrsdrj t LdubiJa®! 5® prodajaj potnlik is drage državo srajce. Hvalil je na vse pretege svojo robo in trdil fia take srajce trajajo najmanj deeet let (namreč, če jnh ne nosiš). In vendar star »ejo ve< njegove srajce samo 312 dinarjev teomad. Pa jrh j« tudi nekaj prodal. Ugotovilo se je poaneje, da take srajce prodaja vsaka ljubljanska modna trgovtoa po 123 Din, ne da bi zatrjevala svojim odpeto ijcem, da srajca traja najmanj ieset let, ker j« to taka. potegavščina, da jo mora cikati celo otrok. Neki šolski vodja .Jo petrr pošteno nar »adal takemu prodajaJco. Naročil je sukno *a obieko, kar bi znealo nekaj nad 2400 iStearjev, Podpisal je seveda naročilnico. Prav pošteno se je začudil, ko dobi od du-rajske firme rač-un za preko 12.000 D4n. OtJetal je vse mogoče urade in pritiskal StijTike irunogokje, samo da bi se ofcreeel take abve&nostL Nasedli pa bo tudi mmogsl drogu na deželi in plačali malovredno i>!a-neverjetno drago. Ne pomaga čisrbo nič, de se Se totSko fe fa svari pred nakupovanjem od tujih potnikov. Naši Ijjudje si ne dajo dopovedati in zaupajo vsakemu tujemu pohajaču areliiko bolj kaior pa domačinu. V neki trgoviul je hotela knpovalka na wwik način češko platno. Prodajalec ii je dokazoval, da je naš domači izdelek tovarne r Jaršah ravno tako dober, povrh pa še ceneni. Knpov&lka el pa ni d-ala dopovedati, ampak je r^kla, da raje pojde •irigam. Prodajalec se je ahrihtal. pa je ponesel druge kese domačega platna in Jih predložil tkot tuji ildelek. O, »daj Je bila /kupovalka vsa srečna ln je 7. vsem .pTepr!-fea-ijem trdila: >Kal;šna razlika! Kakšna razlika!« Krivično pa bik), če bd »vračali vso %r:vdo na kupujoče občinstvo, da se pri n aa troši toliko tujega blaga. Veliko krivde je na naši trgovini. Občinstvo kupuje pri trgovcih to, kar vidC in kar se mu nudi. Tu iavedem le en predmet, čeravno bi jdh lahko na tucate. V izložbah mnogih trgovin vidimo dam-torbice tujega porekla. In vendar imamo samo v Ljubljani vsaj pet torbarjev, odličnih strokovnjakov, ki so nekateri de »ali več let v tujini ter izdelujejo moderne in vsakemu okusu ustrezajoče torbice fe usnja kakor domačih, tako tudi tujih Občinstvo se je odzvaJo Ljubljana, 15. januarja. i Prireditev dobrodelne akademije v pro-i stcr.Lh Undona je uspela nad vse prižako-' vanje. Teko je bil dosežen tudi zelo lep gmotni uspeh. V unionskih prostorih je bilo točno do 20. zbrano tako številno m pestro občinstvo, kakor ga vidimo !e n« redkih prireditvah. Počastili g o prireditev s svojo navzočnostjo tudi najvišji predstavniki našega javnega življenja, tako gg. bati dr. Drago Marušič, diviz-ijski general Bogoljub IMč, župan dr. Dicfco Puc, skooT vsi zastopniki tujih držav ter predstavniki ■vseh organizacij in stanov. Mnogo je bilo tudi odličnih dam. Po oficijelnem sporedu akademije, o katerem poročamo spodaj, se je p o razde jI i a publika po vseh prostorih Uniona in je tu prišla do veljave dobrodelnost naših trgovcev, obrtnikov in poslovnega sveta vobče, obenem pa tudi občinstvo, ki se je pridno posluževalo obilne zaloge cenenih dobrot. Vmes so nastopali zopet umetniki ter so žele poseben uspeh naše gledališke baletke, lci so pokazale vse najlepše baletne točke. Lep uspeh sta žela dalje* tudn priljubljena pevca g. Premelč, ki se je uveljavil s šlagerjd. ter g. Bučar, ki je zapel več čudno šaljivih kupletov. Prav imenitno 9e je postavil tudi g Pelan, ki se je v zvočniku izkazal za prav nabavnega conferencierja. V paviljonih so stregle magnetratne uradnice in druge d^rne, posebno še živahne in zabavne gospodične iz Mladike. Zabava je bli1a ob vseh pripravah res izvrstna in se je končala sele v zgodnjih jutranjih urah. * Pri kocucertncm delu dobrodelne akademije so sodelovali: ojačeni operni orkester, pevski zbor Glasbene Matice in^ sopranisti-nja Zlata Gjungjenac-Gavella. Kot dirigenta sta nastopila dr. Danilo Švara z orkestralnimi točkami in onemi ravnatej Mirko Polič z zborovskimi. Kot solist pri kantati je pel Josip Gostič, pevko .pa je spremljal pri klavirju kapelnik Niko Štritof. Spored je obse«;".! v prvem delu tri orkestralne skladbe; \Vebrovo uverturo k operi »Čarostrelec« (edino neslovensko delo sporeda), Osterčeve 3 skladb 3 iz cikla štirih s':ladb za' orkester ter Lajovčev »Oaprico«. Prvo delo je bilo odigrano med tolikim nemirom publike, da je skoro utonilo šn j« šele proti konou prišlo nekaj do veljave. Osterčeve tri skladbe so tako drobne po svoji tematiki, da na taki prireditvi ne morejo uspeti in mislim, da vobee ne spadajo med najboljša dela tega skladatelja. Seveda je bil tudi sprejem pri publiki, ki je bila še zelo nemirna precej hladen. Ogrel je Lajovčev »Caprice«, ki je gotovo najuspe-lejša Lajovčeva orkestralna skladba in ki bo vedno vžigal zaradii svojega živahnega, nevajenega ritma in sveže melodije. Delo je že doslej ob vsakem izvajanj« doživelo mnogo uspeha in ga lahko štejemo med reprezentativna dela jugoslovenske orkestralne literature sploh. Dr. Švara, ki je topot prvič dirigiral na koncertu, se je uvede! z mnogo živahnosti. Sledila je druga slovenska norviteta koncerta, Sattnerjeva kantata »V kripti sv. Cecilije«. O rmržikalniih kvalitetah dela, ki ga odlikuje vedno sveža invencija in pripro-stost, neiskanost v izražanju, sem na tem mestu obširneje poročal ob priliki izida skladbe v založbi Glasbene Matice. Izvajanje. ki ga je vodil operni ravnatelj g. Polič, je bilo vestno, točno in temeljnemu, religioznemu nas t roj en ju dela primerno. Tenorist Gostič se je kot solist prijetno odlikoval, zbor pa je svojo nalogo rešil z njemu lastno sigurnostjo in zaokroženostjo tona. Pevski zbor Glasbene Matice je nato pod istim vodstvom zapel sedem pesmi s sporeda koncerta z dne 4. januarja t I. Ker sem o teh poročal že takrat, mi ne nreosta-ja drugega kot kon* ta tirati, da je bilo izvajanje prav tako odlično, ako ne ifiestoma še dovršeneiše kot takrat. Ta del sporeda je bil oddajan po radiu. Zaključek koncerta je tvoril nastop operne pevke Gjumgje-nac-Gavellove, ki je prednašala arijo vz Foersterjeveea »Gorenjskega slavčka« ter troje narodnih iz Štritofove zbirke. Na ne-nehajoč aplavz je d'o*.bla še eno iz iste izdaje. Oba izvajalca — pri klavirju je spremljal avtor sam—»ta za svoje vzorno prednašanje žela mnogo aplavza. Po koncertnem delu se je razvila v vseh prostorih zabava. L. M. S. V spomin Frana Chvatala Danes poteka leto dna, odkar je crmrl t Praigd bivši dolgoletni ravnatelj Kol roške tovarne v Ljubljana, gospod Fran ChvataL Blagi pokojnik je daIgo vrsto let vodil Ko-Ihneko tovarno, ter je 6 svojo neumorno delavnostjo dvignil podjetje do sedanje višina. Priljubljen pri uredništvu dn pri de- lavstvu je imel vedno ume vanje težave in težnje svojih ljudi. Tudi izven svojega defokrogai se Je bia-gopokojni kot Čeh in zaveden narodnjak hitTO vživel v naše razmere in je z vnemo aktivno sodelovali skoraj pri vseh kulturnih in gospodarskih akcijah. Na vseh dobrodelnih priredit vab so pozdravljala simpatičnega in obče priljubljenega gospoda, ki esi je štel v 6vojo dolžnost položiti svoj oboi v korist potrebnih. Ohranili ga bomo v trajnem častnem spominu Kolinska tovarna d. d Pri nagnenju b maščobi, protinu, slad-kosečnosti izboljšuje naravna »Franz Josefova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli z »Franz Josefovo« vodo sijajne rezultate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ob pravoslavnem novem leta Jeograd, !4. (1.) januarja. Dočim »e Je državno novo leto napovedalo s snežnim metežem, je pravoslavno cerkveno -prihajalo ob najlemšam vremenu. Celo kosava (krivec), ki ie par dni ostro brila po Beogradu,, je sooči ponehala m nad prestolnico >e zasijala najlepša eimska noč. Priprav za »fepratujiu stare i doček nove igo^ne« j« bilo tnadi tokrat v dbilici. Saj 90 beograjski listi db javil i po celo stram vabiL Toda oraznovanja prehoda iz starega v novo leto je bilo sedaj veliko manj kakor n« pred štirinajstimi dnevi, kar je peč umi liro: saj smo sredi meseca in so za nami pravoslavni božični prazniki, kn so gotovo vsakomur bolj ali manj omršavili mošnji-ček. Sicer je na tudi res. da se gospodarska kriza prav dobro občuti, čeprav si jo nekako hočemo utali'i in kakor je o božičnih praznikih marsikatera družina ostala brez »prasenceta«, ga jih je še več pogrešalo sedaj ob pravoslavnem novem letu. Prav za prav pa se za novo leto itak hrani glava bažičmarta pujska in tam, kjer so ga imeli ob božiču, so imeli vsaj njegove ostanke ob novem letu. Boegrajska listi »o precej pisafr o lepih in dobrih rečeh, ki jih je beograjsko prebivalstvo použilo o božičnih praznikih, in so dejstvo, da je Beograd za božič porabil samo okoli 9000 pujskov, dočim jih je druga leta dvakrat toliko in še več, pripisovali slabemu vremen«, češ, da zaradi njega ni bilo na trgu teh za božič tako potrebnih živalic in da so tudi zato bile tako drage. Najmanjši, ki so naislastnejši, so bili očiščeni po 20 do 25 Din kilogram, večji pa po 18. Občinstvu, ki jih je kupovalo, so se oči vidno zdeli predragi, tembolj, ker so bili teden prej po 14 Dia in se je marsikdo veselil, da bo ime! približno poceni svojo božično pečenko. Pa so potem poskočili s cenami kmetje in še bolj seveda mesarji, pa je občinstvo zavezalo mošnjičke. češ. ker se da božič preživeti tudi brez »prasenceta«. Tako je bilo tudi snoči. Po javnih lokalih, kjer se običajno zbirajo imovitejši sloji, je bilo dovolj veselja, zabave in rajanja a nič manj seveda tudi tamkaj, kjer so zbirališča ljuidi. ki jim je danes malo mar, kaj bo jutri. Toda drugod je bilo precej vsakdanje, brez nekdanjega veseljačenja. Malokdo tistih, ki je silvestroval pred štirinajstimi dnevi, si je sedaj privoščil ponovitev. Pravoslavno Novo leto nd praznik, temveč navaden delavnik, ko se dela vsepo-vod. v trgovinah, obrtnih delavnicah, državnih m zasebnih pisarnah in imajo prost dan samo šole, pa je potem malo težko in nerodno, da bi človek po prepraznovana noči prihajal na delo. A aa trgovce in obrtnike pa velja še prav posebno, da morajo biti danes z vedro glavo in vsemi svojimi močmi pri svojem delu, ker je v njih neomajna stara vera, da bodo vse leto dobro poslovali, če dobro poslujejo na novega leta dan. Tako, vidite, smo precej skromno, toda zato pa tudi čili in zdravi prestopili iz starega v novo pravoslavno leto. Zdravstvene razmere v prestolnici Beograd, 15. januarja Država in mestna občina beograjska storita vse. kar je v njunih močeh, da bi se kar najizdatneje izboljšale zdravstvene razmere v naši prestolnici, in priznati je treba, da so uspehi tega prizadevanja od leta do leta boljši, zlasti še, kar se tiče nalezljivih bolezni, proti katerim se je še v nedavnih časih na Balkanu storilo zelo malo. Danes je stvar popolnoma drugačna m naša država se more celo ponašati, da s svojimi zdravstvenimi ustanovami in napravami, posvečenimi narodnemu zdravju, ne samo prvači med balkanskimi državami, temveč celo veliko večjim, v kulturi in civilizaciji mnogo starejšim narodom od našega rabi v zgled in posnemo. V Beogradu je bilo v letu 1S29. zabeleženih 2176 primerov nalezljivih bolezni. V letu 1930. se je to število znižalo na 1548, a v letu 1931. že na 1249. Med najnavadnejše akutno nalezljive bolezni v Beogradu se mora šteti predvsem legar, kateremu so leglo oni mestni predeli, kjer mestna občina še ni utegnila izvesti svojih javnozdravrtvenih načrtov, kjer še ni izvedena kanalizacija, kjer še ni javnih stranišč, dobre pitne vode itd. V letu 1929. je bilo ugotovljenih 589 primerov legarja, leta 1930 181 tn 1931 eamo 164. Izboljšanje je res znatno, pač odgovarjajoče prizadevanju mestne občine, da kar najhitreje odpravi stare ostanke nekdanjega Beograda. Griža, ki se navadno pojavlja v Jeseni, zaradi uživanja nezrelega sadja ln drugih takih neprevidnosti prebivalstva, je zadnja tri leta ostala skoraj na istem številu Obolenj; lani jih je bilo 79. Kar se tiče škrlatice ln davlce, Je treba poudariti, da cepljenje proti Skrtatid vsekakor kaže dobre posledice. Število obolenj je v zadnjih treh letih padlo od 671 na 418 tn 326. Nasprotno pa se kaže davica, kakor tudi drugje in ne samo pri nas, v zadnjih letih nasilnejša kljub poostritvi obrambnih ukrepov ln Izolacije in vse skrfonejšemu razkuževanju. Davice je bilo v letu 1929. samo 211 primerov, v letu 1930. nad dvakrat toliko, 433, a v lanskem letu pa 377. Splošno se torej more ugotoviti, da akutno nalezljive bolezni v naši prestolnici nazadujejo. In ne pada samo absolutno število obolenj, temveč tudi relativno. Dočim Je v letu 1929. prihajalo na 100.000 prebivalcev 955 obolenj za akutno nalezljivimi boleznimi, jih je prihajalo v letu 1930. 657 in lani samo še 514. Zelo visoko pa je Število žrtev, M J!h v Beogradu še vedno zahteva tuberkuloza. Umrlo je namreč lani v Beogradu 3484 oseb, a od teh nič manj ko 774, torej nad Danes ob 4*« 7% in premiera najrazkošnejšega zvočnega velefilma »UFE«! Najnovejša opereta skladatelja sladkih melodij Emerlka Kalmana o opereto! Sen o sreči, sen o živijo*. nju polnega veselja, glas« be, plesa in ljubezni, kakor mora biti za pravo Sodeluje slavni »Ufin< komičar OTTO WALBURG ki skrbi za smeh in zabavo! —-Razkošni balet! — Izborni šlagerjl! Izven programa: nov »Foxov« zvočni tednik! Elitni kino Matica Telefon 2124 Pred prodaja vstopnic od II. do pol 13. ure. 22 odstotkov, za tuberkulozo. TO Je torej treba kar največjega napora, da se ublaži kolikor le mogoče ta veliki pomor. Roparski napad Kapla v Savinjski dolini, 15. jamarja Včeraj se je okrog pol 6. ure zjutraj napotil od svojega doma v Kapli posestnik Franc Florjan na jutranji vlak v Št. Peter v Savinjski dolini. Ko je šel po držav*-ni cesti, je zdajci skočil iz teme proti njo-mu neznan moški in nameril proti njemn svoj samokres. Napadenec je pričel bežati in se ni prav nič brigal za, divje kKos napadalca: »Stoj, sicer streljam!« Posestnik ni nehal bežati prej, dokler se ni ustavil ves upehan pred neko gostilno. Napadalec je oddal za Florjanom ved strelov, ki pa so k sreči vsi zgrešili svoj cilj. Za roparjem poizveduje orožništvo. Tukajšnji domačini eo v okolici že večkrat opazili na samotnejših krajih razne tuje sumljive oseihe. Iz mrke samote v smrt Tragičen konec moža, ki ni Imel sreče v žfvJfenfn Ig, 15. januarja. Kruta t:soda Je Iz naše sredine iztrgala priljubljenega moža. Pred nekaj dnevi se j« na mah po vsem ižanskem okolišu razširila žalostna vest: A melje se je obesil. Ta dan se je samo o tem govorilo in če sta se ie dva srečala, je bil že razgovor o tej tragediji Na Amzeljčevo posestvo v Št. Janžu pri Tomašlju se je pred leti preselil g. Martin Geoheli iz Lipi Sprva je šlo vse v redu, naenkrat pa so nastale družinske razprtije io se je Martin preselil v Lipe na Starko-vičevo posestvo. Tu je v zadnjem času živel kot pravi puščavnik. Vsi so ga cenili kot dobrega človeka in če bi se bil komu o svojih stiskah potoži, bi mu gotovo ta ali oni tudi pomagal. Ob božičnih praznikih m« je neki sosed poslal koline in Martin je potem rnmoglm znancem dejal, da je to ed"-ni priboljšek, ki ga je imel po dolgem času in da je zanj hvaležen še posebno zaradi tega, ker ga je dobil baš za praznike. Samotar, ki je bil «cer zaradi svoje dobrodušne narave v vasi splošno priljubljen, seveda ni bil v posebni evidenci sosedov, in tako ni nihče vedel, kako je preživel zadnje dneve svojega življenja in kaj ga je prav za prav gnalo Lz življenja. Sosed Snoj mu je nekega jutra prinesel mleko ter m zelo začudil, ko je našel hišo vso odprto in povrh še razsvetljeno. Poleg tega je za veznimi vrati našel še križ, napravljen EC dveh polen. Stopil je v hišo in takoj se mo je zdelo čudno že to, da stenska ura tekla. Na postelji se je videlo, da je ta.ni nekdo ležal, gospodarja pa ni bilo nikjer. Iz hiše se je sosed podal v hlev ter ugotovil, da je bila živina v popolnem n-du oskrbljena in nakrmi j ona. Potem se je sosed podal v prostor nad hlevom in tu je v kotu oo3izi3 nepremično postavo gospodarja Martina. Ves začuden je glasno vprašal, kaj dela, ni pa dobil nobenega odgovora. Pristopil je bližje ter opazil, da nesrečnež ne stoji v kotu, temveč, da je obešen na vrvi, katero si je pritrdi na kavelj. Poklicani »o bili sosedje tn prišel je trrd* zdravnik ter je bilo končno po splošnem mnenju ugotovljeno in zapisano, da je nesrečnež, ki so ga trle razne skrbi in je bil po svoji naravi nagnjen k samotar en ju, izvršil svoj obupni korak v trenutkih duševne zmedenosti Tragično je končal dober človek io zate* bo njegov spomin še bolj ohranjen v dsišah vsah, ki so ga poznali Ciganski napad na tri kmete Eden napadencev nevarno ranjen — Ljudstvo si splošno žeB, da cigansko klateštvo zatre Ptuj, 15. januarja. Cigonffea nadloga je v naših krajih vedno Ibiolj občutna An vedno bolj si žele naši lju-d)j». Marjete. Drzni ciganski napad je bil javi j en orožnikom v Zav-rču, ki so začeli nemudtao zasledovati napadalce. Našli so jih v vas: lx>vrenčanu na Hrvatskem, kjer je taborila cela tolpa ciganov, kakih 40 po številu, v štirih šotorih. Orožniki so imeli mnogo opravka, preden so dobili iz tabora prave storilce, posebno ker se je vsa ciganska drhal uprla aretaciji trojice Ako ne bi m > žem postave pomagalo okoliško prebivalstvo, bi napadalcev sploh ne bilo mogoče aretirati. Vsi trije napadalci so orožnikom storjeno dajanje delno priznali izgovarjali so se pa na to, da so bili prvi napadeni. Vso aretirano trojico so prepeljali v zapore ptuj?kega. sodišča. Bel .m' ••• . i • 1 Z O b j e: C h 1 o r o d o nt ■■■UlfiefiiUeifl^eiMStiMfifiei™ * Crno-bela reduta 6. febr \Kupu te samo nacionalno blago/f o ni a če vesti ♦ Dom kralja Aleksandra v Novem Sa- tlu Pod predsedstvom generala v pokoju Mitroviča se je v Novem Sadu vršila seja odbora za gradnjo Narodnega doma kralja Aleksandra. Seja je sklenila, naj se gradba prične čim prej. Za gradbo tega doma je tamkajšnja mestna občina votirala 1 milijon Din, banska uprava dunavske banovine pa 550.000 Din. ♦ Poziv rezervnih oficirjev In obveznikov na vaje. »Službeni vojni list« objavlja ukaz Nj. Vel. kralja s katerim se v letu 1S32 pozivajo na vežbo, v kolikor bo to potrebno, rezervni oficirji, rezervni vojaški uradniki, obvezniki ki moštvo voznih oddelkov. ♦ Vojaške vesti. Za predsednika vojaškega discLp.ILns.kega sodišča je imenovan divizij sfct general Vojislav Nikolajevič, za člane pa pehotni brigad ni general Kosta Vujičič in Petar Radivojevič, konjiški bri-gadni general R.atko Rakatič Ln sod mi b.ri-gadni general Milan Andjelič; za vršilca dolžnosti načelnika štaba komande Lnže-ndemje pa ganeralštabni polkovnik Milivoj AJLmpič. Poročnik bojnega broda 1. razreda H in ko Draksler je imenovan za vršilca dolžnosti komandanta podmornice »Smeli«, ka.petan korvete Oton čermak je razrešen dosedanje dolžnosti in stavljen na razpoloženje ministrstva vojske in mornarice. — Premeščena sta v rezervo pehotni poročnik Peter Balog in inženjerski podporočnik Danilo Mozetič. • Mnogo predavanj o zadružništvu ter o delovanju VnovčevaLnice za poljske pridelke na Dravskem polju se je vršilo zadnje dni po vseh vaseh DTavskega polda. Predavala sta ugledna posestnika g. Kotman Jo sip iz Slivnice pri Mariboru ter g. Alojzij Falež lz Rač. Kmetje ln delavci so njune govore z odobravanjem sprejel! ter sklenili pristopiti k zadrugi, osnovani za vmovče-vanje poljskih pridelkov. * Tujski promet v Splitu. Kakor poročajo iz Splita, se je tamkajšnji tujski promet lani v primeri s prejšnjim letom neko liko znižal. Split je lani posetilo okroglo 34.000 tujcev. V račun seveda niso vzeti .posetniki iz okolice kakor tudi ne skupine, ki so se mudile v Splitu le nekoliko ur. * Novi grobovi. V Skalah pni Velenju je v visoki starosti 91 lest umrl (posestnik lin bivši dolgoletni žuoan g. Jože Kovač. Pokojnik je bil delaven mož im v svojem okolišu splošno spoštovan. V četrtek zu-trarj je preminila v Mokronogu tamošnja posestniea ga Marija Do lin ar jeva. vdova Golčeva. Pokojnica, ki je dosegla visoko starost S3 let. je bila med prebivalstvom znana in priljubljena. _ Na Rečici ob Savinj' je nenadno premimi 25 letni carid. inž. g. Franc Banko, sin velepo cestnika g. Marka Banka. Pogreb pokojni-ika bo v nedeljo ob 15. na župno pokopališče. _ V Stezicah je v 82. letu premini! nnokojeni železničar g. Martin Avbelj. Pogreb pokojnika je bil včeraj na pokopališči« pri Sv. Juniju. — Pokojnikom blag spornim, žalujočim naše sožalje! * Ugotovitev. Naprošeni ugotavljamo, da g. Ivan Oblak, posestnik in trgovec v Radečah št. 35, star 59 let, ni identičen z Ivanom Oblakom, navedenim v »Jutrovean« poročilu iz policijske kronike dne 12. t. m. ♦ Povodenj na dobovskem polju. Iz Do-bove nam pišejo: Zadnjo nedeljo si je zo pet lahko vsak ogledal običajno povodend, ifci zadale vsako leto kmetovalcem veliko brigo, marsikoga pa spravlja celo v obup, posebno, če ima večji del zemljišča v območju po vod,nji. Travniki bodo ostali še dolgo časa pod vodo, z njiv pa je odneslo že navoženi grioj. Koliko krtov je ugonob-Ijen.ih, a se ne množijo tako naglo kakor škodljivi mrčes! 2e nekaj časa sem spodjeda neki črv poljske pridelke, kakor konico, deteljo in drugo. Kako ne bi, ko vsako leto uniči povodenj nešteto njihovih sovražnikov — krtov. Gnojenje z umetnima gnojili. ki se nam priporočajo, je Izključe- wmm P Zvočni kino I Idea' P nim veselega dunajskega miljeja v TI trije so: Georg Aleksander Betty Bird Max Schipper Lepa dekleta — Prater — LeMrjeve sladkoopojne melodije in sijajen humor! Premiera danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri zvečer. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. C as opazovanja, 2 stanje barometra. 3 temperatura. 4. relativna vlaga v %. 6. smer in brz.na vetra, 6 oblačnost 1_10 1 vrsta padavin, 8. pa.lavine v mm. _ Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 15. januarja lijubljana 7, 776.9, 0.4, 90, tiho, 10, de2, 0.6; Maribor 7, 775.8, —1.0, 90. tiho, 10, —, Kagreb 7, 777.0, —1.0, 80, WSW2; 10, —, —' Beograd 7, 770.7, —5.0, 90, tiho, 4, —, Sarajevo 7, 779.3, —9.0, 80. E2, 10, —, —: Skopi Je 7, 777.0, —1.0, 90, W2, 10. —, Bpli-t 7. 770.3, 5.0, 60. NE6, 0, —, Kum-t>or 7 769.3, 3.0, 90, tiho, 0, _, —. Temperatura: Ljubljana 0.8, —0.1; Maribor 1.8, —2.0; Zagreb 3.0, —1.4; Beograd 2 0. —5.4; Sarajevo —3.0, —9.3; Skop.ljc 7.0 —2.0; Snl.it 14.0, 4.2; Kumbor -, 2.4 Solnce vzhaja ob 7.36. zahaja ob 16.44. Luna vzhaja ob 10.52, zahaja ob 23.59. no, ker bd Jih voda takoj odplanrila. 2e dve leti se snuje vodna zadruga, fci naj bi delala na odstranjenju te nadloge, pa nikakor ne moremo priti do nje zaradi neokretno sti v uradovanju Ob priliki bomo objavili sliko poplave, ki bo predočila vsakemu, v kakem stanju so naša zemljišča. Ob povod-nji je tudi prekinjena vsaka cestna zveza z Zagrebom Zgodilo se je celo avoj čas, da je odneslo voz Ln bi se neka ženska skoro utopila, če že gre kak pogumen voznik čez vodo, pa gotovo obtiči vsak avtomobil sredi nje. Tako so zadnjo nedeljo moraLi vleči tak avto s konjem iz vode, veliko pa se jih je moralo vrniti. Prepotrebno bi bilo zato oesto nekoliko dvigniti čujemo, da je na predlog g. Pintariča sreski gospodarski odbor že vnesel za to potrebno postavko v svod proračun. ♦ Smrtna nesreča pri podiranju bukve. Pri podiranju neke bukve se je v okolici Oz! j a pri Karlovcu smrtno ponesrečil kmet Mi jo Jeretin z Ostrega vrha. Ko je podlaga! bukev, Je drevo padlo nanj in ga pritisnilo tako, da je na mestu umrl. ♦ Smrt blaznika — ubijalca. V Tuzli je pred meseca izzval veliko razburjenje grozen zločin, ki ga je izvršil blaznik Hašim R ah mano vič lz Zgornje Tuale. V duševni zmedenosti Je Hašim s sekiro ubil in raz sekal ženo, hčerko Ln sina. Po daljšem bivanju v opazovalnici je bil kot neozdravljiv Izročen blazinici v Stenjevcu, kjer je zdaj v groznih mukali umrl. .♦ Neprevidno ravnanje z revolverjem. Ni;ko!a Medved, čevljar v Stoku je Ml pred tedni na lovu ob strelo en ter se je moral d alje časa zdra-vilti v bolnici. Ko je bil te dni odpuščen iz bolnice, je obiskal svojega brata Martina v Glini. Predvčerajšnjim je Martin čistil svoj revolver. Ko ga je očistil te sestavil, je bratu demonstrira! mehanizem pni tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je nabasani revolver sprožil lin je krogla zadela Nikolo v trebuh. Ranjenca ca so prepeljali v bolnico, kjer je že naslednji dan podlegel poškodbi. ♦ Zasledovan. Varnostna oblastva 48čeJo 21 letnega Ludvika S., doma iz kočevskega sreza, ki se je klatil v okolici škofje Loke in kradel, kar mu je prišlo pod roko. Po leg drugega ima na vest! tudi tatvino par suknjičev, ki Jih je pokradel po hišah v Pijavi gorici Osumljen Je dalije, da je vlomil pred dnevi v stanovanje Franceta Ser-jaka v Pijavi gorici, kjer je vdrl v skrinjo in odnesel i z nje denarnico z večjo vsoto gotovine. ♦ Zaradi enega dinarja trije mrtvi. Včeraj smo poročal! o krvavi bitki zaradi enega dinarja v ceni vina. Kakor poročajo bz Splita je tudi Stanko Juginovič, ki se je udeležil usodnega prepira v Dubravi, podlegel hudim poškodbam. To Je tretja žrtev krvavega pretepa ♦ Krize bo konec, če bomo kupovali domače izdelke, če potrebujete pile, rašpe ali drugo orodje, potem je vaša dolžnost, da se obrnete na domačo tvrdko »Triglav«, mehanično delavnico in pllarno v Tržiču. To je edina delavnica v naši državi za iglaste pilice v vseh oblikah Ln finesah. Speci-jalni oddelek za kovinsko orodje izdeluje: ročna kladiva od 1.5 dk do 2 kg teže, ročne sekače ln prebijače, nastavna tn »ladlitaa kladiva, gozdna kladiva s sekirico za žigosanje, klešče za kovače, klešče za matice do H, utope za nakovala, sekače za 'kovače, držala za stružne nože itd. Blago Je vedno v zalogi. Različna naročila jeklenih izdelkov sprejema tudi po risb! &M po "vzorcu. Za vse izdelke nudi jamstvo, za upravičene reklamacije izdela nadomestek a>!1 vrne denar če želite, da bo kifc.e .kmalu konec, potem podpinaijte domačo Industrijo! Zahtevajte ponudbe! ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos. Relch. Ii Liiiblfane a— Akademija XII. slovanski večer /pod naj'višjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Aleksandra bo drevi v vseh prostorih Tabora. Oficijelnl sprejem od pol 21. do 21. Na sporedu je par koncertnih točk. Ga. Lovšetova bo .pela Lajovčevo: Oveti, cveti rožica, Mos-zkovskdj-evo: Pred spanjem dn Bajičevo: Ala nešito. Slovenski vokalni kvintet bo zapel B. Ipavčevo; Brodar, M. Ipaivčevo: Savska dn narodno Hladna jesen. Nadalje sodelujejo operni pevec g. Zupan, g. dr. Svara 1n švarov salonski jarziz Odeon. Vstop strogo proti vabilu. Vabila se reklamirajo do 18. v Jadranu, Tcmano-va 3. Tel. 2974. u— In memorlam. CeskoslovenskA Obec v Lublani vzpomlnš, u pfiležitosti prvčho v^roči timrti svštlč pamdtky svčho čestnč-ho člena a pfedsedy reditele pana Franti-ška Chvžtala a prosi svč členstvo, aby ze-snulčm včnovali v tento den upfimnou vzpominku. u— Mladinski pevski Izbor Iz Trbovelj, k! je s svojim koncertom v Ljubljani tako lepo uspel im ga je glasbena kritika eno dušno priznala za najboljši tovrstni zbor v državi, ki prav nič ne zaostaja za slični-mi slovitimi inozemskimi zbori, .priredi na splošno željo sivoj drugi koncert 6. marca. Na koncertu bo zbor 120 otrok izvajaj program, ki ga pripravlja za Beograd. Občinstvo bo imelo priliko, slišati poleg domače mladinske zborovske ,pesmi tudi dela Mo-kranjoa, Grgoševiča, Matza itd. Na koncert ki bo prijetna izprememba v našem koncertnem življenju, že danes opozarjamo. u_ Vossov roman »Dva človeka«, današnji filmski spored ZKD. Od danes naprej bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici veliki film, tevršem po popularnem ln prekrasnem romanu »Dva človeka«. Film je izdelan zvočno z najboljšimi Igralci v glanmib vlogah Vlogo patra igra Gustav Frolich, žensko glavno vlogo pa Char-lotte Susa. Predstave bodo danes v soboto ob 14. In jutri v nedeljo ob 11. v Elitnem klinu Matici ob najbolj znižanih cenah. u— Opozorilo trgovskim pomočnikom Izložbenim aranžerjem. Odbor pomočniškega zbora gremlja trgovcev Je na seji razpravljal o ustanovitvi aranžerskega kluba v LJubljani, katerega naloga bd bila, nuditi članom vsesnlo&no izobrazbo, o aranžer-stvu Odbor je sklenil pozvati vse aranžer-je in vse one trgovske nomočnike, ki bi se radi posvetil! aranžerstvu, da se prijavijo tajnika g. Vladimiru Kravosu, palača OBIŠČITE KOROŠKI SMUČKI RAJ (Kanzelhohe) pri Beljaku (1500m), gorski hotel z de-pendanco ln najmodernejšim konfortom. Smuška skakalnica, drsališče, ledno strelišče Vodovod, skupno kopališče. Smuški učiteli. Športna poročila. Pension S 10—15. 369 Delavske zbornice, ogoini vhod na Miklošičevi cesti, II nadstropje Prijave se lahko Izvršijo ustno ali pismeno. Odbor Je na isti seji podelil več podpor brezposelnim trgovskim pomočnikom, ki so prosili za po moč. Trgovski pomočniki, k! ostanejo brezposelni Ln brez sredstev, imajo v svojem pomočniškem zboru tudi socialno ustano vo, ki jim priskoči na pomoč v najhujših časih. Podiporni fond razpolaga z nekaj tisoči dinarjev, fci so prvenstveno namenjen! podpori brezposelnih ln dolgo bolnih tovarišev. Dohodke sprejema podporni! fond iz doklade, katero mora po* zakonu pdačati vsak član pomočniškega zbora u_ Velikodušen dar. Med drugimi darovalci, fci so izkazali svojo velikodušnost po nedavno objavljenem članku o tragediji 84 letne trboveljske starke. Je tudi g. M. D. kd je na.k Ioni J 50 Din. Ta dar je vreden posebne omembe, zlasti zaradi! tega, ker je pokojna mati darovalca celo kot vdova višjega rudniškega uradnika trpela največje pomanjkanje po smrti svojega moža, ki je po 40 letni zvesti služb! postal žrtenr svojega poklica. G. M. D. je starcupokoj e nec to ko se je sedaj spomnil bedme starke v Trbovljah, je storil to v imenu svoje revne matere in v imenu vseh neštetih tr-ninov v rudniških revirjih. Hli le slatin spile? Naglo se boste opomogli, če se boste hranili s krepilno hrano, ki jo bodo po bolezni oslabljeni organi lahko pretvorili v novo moč. Ovomaltine, zdrava, krepO-na hrana, vsebuje v svojih topljivih zrncih samo naj-žlahtnejše hranilne snovi, ki se znanstvenim postopanjem pridobivajo iz slada, svežega mleka in svežih jajc, ki jim Je zaradi boljšega okusa dodan ka-kao. Na zahtevo pošljemo vzorec zastonj. Cena Škatlici Din 18. Dobiva se povsod. DR. A. WANOER d. d., Zagreb OVOlMIiTllE krepi vaše živce. 1620 u— šolska kuhinja (Nj. Ved. kraljice Ma n:'(je sprejema, učenke .v .pouk preproste meščanske hrame. Pojasnila daje vodsbvo vsak delamnik od 9. do 12. iv Prečni u.lrl/al št. 2. u— Služkinje pozor! V druigd poloviod t m. ©tvorimo četrti kuharski .tečaj za služkinje. Pojasnila daje in sprejema prijaive vsak delavnik od 9. do 11. vodstvo Šolske kuhinje Nj. VeL kraljice Marije, Prečna ulica 2. u— Lutkarski odsek Ceskoslova&ke Obce v Ljubljani bo igral jutri ob 16. v Narodnem domu >Zmago inad hudičem«. Gostje dobrodošli. u— Krajevna organizacija U druženja vojnih invalidov bo Imela redni občni zbor v nedeljo 17. t. m. ob 9. dopoldne v dvorani Mestnega doma u— Podružnica pekovskih pomočnikov v LJubljani sklicuje za nedeljo 17. t. m. ob pol 10. dopoldne članski sestanek z važnim dnevnim redom. Sestanek bo v mali dvorani Delavske Zbornice. PoLnoštevllna udeležba obvezna Pri pokvarjenem ln prenapolnjenem želodcu, zgagi in početnih čirih v želodca vas bo trajno ozdravil SALVAC1B. Dobiva se v vseh lekarnah. 1677 u— Poštni urad brez javnega nabiralnika Je pač velrlika posebnost. O njem nam piše neki naročnik. Kdor ga hoče videti, naj stopi do Rdeče hiše na Poljanski oesti. kjer uraduje že dve leti pošta »Ljubljana 4«. Številni prebivalci Rdeče hiše in tesne zgornje Poljanske ceste sploh vprašajo, ali hoče morda poštna direkcija preizkusiti na njihov račun nov, izviren tip poštnega urada tipa IV, ki ne pobira pisem. No, ako gre za to, da nastopi Ljubljana, kot tretja prestolnica Jugoslavije, enkrat častno t ud pred Svetovnim poštnim društvom v Švicar skem Bernu, potem smo prizadeti seveda pripravljeni požrtvovalno še potrpeti do nadaljnjega. u— Nesrečen padec. V Rožni doMni se včeraj težje ponesrečila soproga policijskega nadstražnika Ana Andrličeva. Imela Je opravka v podstrešju, pa ji Je na mokrih stopnicah spodrsnilo in Je padla po tleh eliki ples trgovskih nameščencev drevi v vseh prostorih Uniona. Ne-gode Jazz. Gostuje g. Mirko Premelč. Cvirnov Jazz. Vstop ni vezan proti vabilu. Obleka promenadna. — Domača zabava. Začetek ob 20. 1873 Padec i)« bil tako hud. da }e Andrtlčeva obležala s zlomljeno desno nogo ln so Jo morali s reševalnim avtom prepeljati t bolnico. u— Zopet napadena ženska. Ko je šla predvčerajšnjim 31 letna Gizela Stefanško va po poljski cest! 1a št. Vida proti Klečam se JI Je pridružil neznan mlajši moški, fci so ga ženska nikakor al mogla otresti, čim sta prišla na samotnejšl - kraj sredi polja, se je prej prijazni moški nenadoma zagnal proti njej Ln ji skušal Iztrgati iz rok ročno torbico. Stefanskova pa torbice ni hotela Izpustiti. Pričela sta se ruvati ln je napadalec vrgel Stefanškovo po tleh Ta pa je vpila na vso moč. česar se je na padalec naposled prestrašil in pobegnil, ne ia bi si prilastil torbico. Stefanškova je pozneje zaradi razburjenja dobila hud živčni aapad, poleg tega pa jo je ropar ranil tudi na vratu ln so jo morali spraviti v splošno bolnico. u— Hudobna poškodba. Špediter Rudolf Velepič, fci stanuje na Dunajski cesti 35. Je prijavil, da mu je neznan storilec poškodoval ponoči železno ograjo pri njegovem vrtu ob vdvarskl ulici. Polomil mu je tankih drogov, ter napravil nekaj škode tudi ua vrtu samem Hudobnega poškodovalca zasleduje policija. u— Dve tatvini. Predvčerajšnjim ee Je splazi! neznan zlflkovec v delavnico krojaškega mojstra Jožefa Su&nika v šelenbur govi u.lici 7. V delavnici je vse prebrskal in si naposled prilastili nekaj čez 3 metre temnosivega sukna, vrednega 1000 Din. Z dvorišča hiše št. 39 v Kolodvorski ulici pa Je odnesel včeraj ponoči neznan tat 250 Dim vredne sanke ter par bambusovih palic, oboje last uradnice Manije Glavačeve u_ SK Svoboda — Ljubljana sporoča vsem cenj obiskovalcem o lesne šole, da se danes plesne vaje ne vrše. u— Danes plesna vaja maturantov TSš ob 16.30 v šolski dvorani. Iz Maribora a— Planinski večer priredi 1. februarja Planinsko društvo. Cisti dobiček prireditve, ki bo času primerna, ker se bo opustil vsak neresen in prešeren spored, je namenjen za zgradbo Ribniške koče in za pomožno akcijo mariborske mestne občine. a— Krožek učiteljskih upokojencev si Je na svojem prvem letošnjem sestanku izvolil namesto umrlega Antona Porekarja za vodjo Srečka Majcna. Sestanka se je udeležilo 26 upokojenih učiteljev. V spomin na pokojnega tovariša so učitelji zfora-11 900 Din za Porekarjev temeljni kamen pri Učiteljskem domiu v Mariboru. a— Novo lutkovno gledališče v Studencih o tvori Sokol danes z dvema Igrama samo za odrasle, v nedeljo popoldne pa za mladino. Oder je plod večmesečnega truda in predstavlja svojevrsten poizkus v sceni to fasadi. Z novim gledališčem Je mariborsko lutkarstvo pridobilo močno postojanko tudi v okolici. a— fiolarčkova nezgoda. Pri Gornji Sv. Kungotl je doletela 11-letnega učenca Al. Žižka težja nesreča. Iz šole domov grede so se otroci igrali ta ga je pri tem strnil tovariš tako nesrečno, da je padel ta si zlomil desno ključnico. Prepeljali eo ga v tukajšnjo bolnišnico. a— Nesrečni sunek. Pod tem naslovom smo objavili včeraj vest, da je sunil na državni cesti v Brestennici delavec Janez Trbonja v prepiru vojaka Leopolda Ačka, tako da je ta padel ta si pretresel možgane. Kakor pa smo izvedeli, ta vest ni točna. Ačko, ki je na dopustu, se je v sredo zvečer vračal z bratom domov in je hoteč se Izogniti nekemu avtomobilu, nesrečno padel in se poškodoval na glavi. a— Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frank op anski ulici. Od sedaj naprej bo imela nočno lekarniško službo le ena lekarna. a— Avtobus za smučarje. Danes bosta odpeljala dva avtobusa tapred Velike kavarne smučarje do Reke. Prvi bo odšel ob 14.30, drugi pa Ob 19. Iz Reke bo vozil le en avtobus jutri ob 19. Iz Celja Oživljen Je v celjskem gledališču. V sredo zvečer je celjsko gledališče po dolgem času zopet oživelo. Agilnl člani in članice celjskega Dramskega društva, med katerimi se nahaja več novih moči, so uprizorili v tovrstni režiji g. Fedorja Gra-■dišnika Mrštakovo pet dejansko ljudsko dramo >Marišo«, in to ob razprodanem g!e-daVjšču, česar v Celju že dolgo nismo doživeli. Glede igre same smo mnenja, da bi se našlo v domači dramski literaturi kaj bolj primernega Sicer pa je hilo občinstvo s .predstavo .prav zadovoljno, kar naj služi Dramskemu društvu v vzpodbudo ln zasluženo priznanje. Najboljši so bil! od nastopajočih gospe Sadarjeva, dr. Rajhova in Verbniikova, od moških pa gg. Gradišnik, Velušček, dr. Raj-h, dr. Vrhovec in Verdar-ber, ki so poč dofcazaM svojo staro odrsko rutino. e— Zanimivo predavanje o smučarstvu se Je vršilo pod okriljem savinjske podruž-ndce SPD v Celju prtekii torek. Prostorna r.isaLnica deške meščanske šole v Vodni ko vj ulic! je bila polna Predavatelj g. Ante Ginddovec iz Mubljane, ki je znan športnik je podal zgodovino smučarskega športa v splošnem ln še posebej glede na naše kraje. Podrobno se je predavatelj bavi.1 z razvojem smučarsttva v naši banovini! v zadnjih letih Predavanje, ki je bilo tu im tam prepleteno s šaljivimi domislicami, je spremljalo nad sto krasnih naravnih skiop-tičnih &M.k, ki so jih izvršili po večini slo venski amater ji fotografi. e— člane Vodnikove družbe v Celju In okolici, ki še niso prejeli knjig za preteklo leto, vabi poverjeništvo Vodnikove družbr v Celju, da dvignejo knjige čim prej v tuj-sko-prometni pisarni pred kolodvorom. Ojr člani pa, ki še niso plačali članarine za tekoče leto, se prosijo, da Jo čimnrej pcrav najo to s tem prihranijo poverjeniku mno go nepotrebnega dela. V zalogi je še tudi nekaj izvodov družbenih knjig iz leta 1930 ki se tudi dobe v omenjeni pisarni. e— Lastnikom motornih vozil. V svrho regrlstraciie motornih vozil za leto 1932, ki se bo pričela Izvrševat! v najkrajšem času. pozivajo lastniki motornih vozil, da vlože zadevne prijave pri predstojništvu mestne policije v Celju, kjer se dobe tudi predpd sani obrazci. . e— Razne nesreče. 25 letni hlanec Peter Mišrigoj. ki nima stalnega bivališča, je iska' nek le v celjski okolici ore^očišče Pri nekem skednju Je nenadno planil namj velik pes čuval to ga usrriiznl' v levo nogo ood kolenom Pri ceni i en ju drv se je vse kala v levo roko 21 letna služkinja Angela Straiševa lz Šmarja pri Jelšah. 72 letni Kino Ljubljanski dvor releton 2730 Danes ob 4., pol 8. in 9. ari GRETA GARBO božanska žena v ljubavni drami »Zasužnjene duše" Cene 4 to 6 Din. iUobuča.1 »Ka pomena Franc Grdina iz okolice Bizeljskega je padeJ to,ko nesrečno, , da si je zlomiJ levo na,di^hui,;oo. Med igro z dvema tovarišema je padel 9 letini učenec Srečko Grenkuš iz Celja in si zlomil desno golenico. — Vsi ponesrečenci »e zdravijo v celjski javni bolnici. e— Smučarska tekma pri Celjski koči. Zimskosportni odsek SPD v Celju sporoča" Zaradi neugodnih snežnih razmer bo klubski smučarski tek za juniorje v nedeljo 17. t. m. le v primeru, če zapade do nedelje nov sneg. Sicer bo pa tekmovajije v nedeljo 24. t. m. e_ Mestni kino bo predvajal drevi ob pol 21 krasni zvočni Cilm »Pojoči norec« s slovitim Jolsonom. Iz Tržiča č— Kino predvaja dants ln Jutri zvočni velefiikn »X—27« ter Param.oun.tov tednik. Iz Kranja r— Dobrodelna prireditev v korist brezposelnim v Kranju. V zadnjem čaf>u jo brezposelnost v našem mestu zelio narasla, posebno med tukajšnjima emigranti Emigrantska organizacija »Zarja«, ki »ma v prvii vrsti nalogo zbirati, organizirata in podpira ti eni"*}ran te, bo danes ob 20 pni-rodila dobrodelno zabavo s plesnim vetnč-kom. Cisti dobiček j-e namenjen podpori brezposelnih. Vstopnina samo 5 D"in za osebo. Vabljeni! r— Vsak večer In ob nedeljah popoldne v kavarni Narodni dom znana cdgaaisfca godba Ba.ra.nya. r— V kinu Narodni dom v Kranju 39 bo danes ob pol 9. uri zvečer predvajaj fi'm »ZAaitoi z Dolorea dol RLo v giLavoi vtiogi in dobra šala. Iz Zagorfa T— Sokol in Smu§ki odsek SPD preredS^ i ta drev-i ob 19. predavanje s skiopt^ndrni j slikami. Predava! bo g. Gn.k!ovec o snvuča= '• nju. 100 raznih lepih slik iz naše iepe Go-i renjske .in iz Norveške. Predavanje bio V i Sokoirsikein doiruu. Prodate! I2 Trbovell t— Kino Sokol bo predava iail db-erd db 20. zvočnu fiim Chairkja Ciia^i^nai »La*č5 vo-iemesta«. Iz Hrastnika h— »Trije vaški Svetniki« je ms'ov ve- seioigre, ki se je splošno priljuib-ila. Na e bilo prodano za 1,188.128 Din tobačnih izdelkov v 14 trafikah. Vse številke so nasproti ooiiim v prejšnjih letih nekoliko padle p,m_ Na novo službeno mesto, k policijski direkciji v Ljubljano odide g. Fran Ramovš, ki je bil prideljen sreskemu na-čelstvu v Murski Soboti. Kot član Sokola j-e marliiivo so"k'oval pri dramski sekciji ter odigral in ftžiral z uspehom marsikatero igro Na novem mestu mu ženimo obi-k> uspehov. GOSPODARSTVO lz življenja na deželi BLED. Kino »Bled« predvaja danes in jutri veliki senzaoijonalai cirkuški film »Nepremagljivi«, poieg tega pa najnovejši Paramoun tov tedmik. . KOČEVJE. 3. t. m. ee je vršil ▼ »Una-o-nu« I. redni občni zbor Jugosiovenskega aikademskega društva v Kočevju, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Bemilič Rudolf, podpredsednik Kuz-nik Henrik, tajnik Benulič Marijan, blagajnik Kovačič M f:s, gospodar Kajfež Vinko, knjižničar Korenova Meta. V novem rd-boru so vsi stari odborniki. Glavna naloga društva so javna predavanja. V preteklem letu je društvo priredilo 4 predavanja. Za zaključek ie predvajalo društvo zdravstven film. V nedeljo 17. t m. se bo začela druga seriia predavani. __ ŠT JURIJ OB JUZ. ŽELEZNICI Skiip- š?ina Sokola se je vršila 6. t in. Iz raznih poročil ie razvidno, da ie bilo društveno delovanje v preteklem letu prav živahno. Ž u pn i upravi je predlagan po večini stan odbor s starešino br. dr. Franom Svetinom ni gfi.j _ L iUsx.a knjižnea v Soli >•• nakupila ; ad 0" novih knjig. Knjige se izpo-soiujeproti malenkostni i posojnini vsa ko' iVuflio od pol B do pol ti. - !Lsa. ki jo ;•» pred meseci kupil od ge Kavčič.e tiskalni okrožr. zdravnik g. dr. Fran Svetina. ;e sedaj prenovljena in moderno ure-.. ,a Pcsebno l?r>i so ordinaeijsk^ prostori. G !r Svetina se pr..seli v n> o hišo že prihodu' 'eden. „ . LJUBNO OB SAVINJI Proračun naše občine je 15 dna občanom javno razgrnjen na ogied. Po tem proračunu, ako ga bo banska uprava v Ljubljani potrdila, te bodo v letu '932. pobirale pri nas naslednje dofclad«: na direktne davke 10 odst.. od hI vina 80 Din. od hI vinskega mošta 40 Din, od hI piva 30 Din. od hektolitrske etopnje ai ko ho ia (špirit, žganje itd.) 10 Din, od goveda nad eno leto starosti po 20 Dm. od goveda pod eno teto starosti po 10 Din, od 100 ko uvoženih mesnih izdelkov ali mesa po 20 Din. V ietu 1932. bomo plačevali 20 odst. občinskih doklad manj k:kor leta 1931 Vsak občan, ki razmere v občini pošteno preudari. mora priznati, da se je nn sestavi proračuna v resnici upošteva.a obstoječa huda kriza in da so se bremena kolikor mogoče zmanjšala. Žal pa se tudi v tem oziru ne morejo delati čudeža. DRAVSKO POLJE. Velika brezposelnost se po m a tudu na Dravskem polni. Ko j« znana tovarna za impregniranje telefonskih d^ooov in železniških pragov omejila ©voj obrat, je e tem nova skupina delavcev brez zaslužka. — Mnogo je ohole'o otrok po vsem Dravskem polju za ošpicami, ka so zahtevale že smrtne žrtvi. — Novo trgovino ie o tvoril v Hotinji vasi g. Uranjcu Josip, doslej trgovec v Reki pri Hočah. — Da "ie letošnja zima dokaj mila, vidimo na tem. da nimamo po novem letu n.ita niflilo snega. Upamo, da letos ne bo več hudega mraza. Živali, ki se čez zimo navadno za-rinejo g'oboko v zemljo, eo letos prav blizu površine. Tako je neki posestnik te dni i7,0ra'! na plan belouško, ki je bila komaj za ped globoko v zemlji. PODVELKA. Kritični položaj, v katerem ee nahajata zlasti nase lesno in gozdno delavstvo, ie privedlo naše pevsko društvo »Velkot do tega, da se je odpovedalo silve-gtro vanju in stopilo na čelo humanitarni nkriii za božčno obdarovanje otrok. Akcija je dobro usorža/ve. Do konca septembra so namreč opuutilc z>lata standard Kolum-bija (s prepovedjo izvoza zlata), Pui tugal-ska, Indija, Irska, Egipt (s prepovoojo izvoza znata), Bolivija, Švedska, Norveška in Danska. 13. oktobra preteklega leta je eu-spendirala zlaita standard Finska, 2U. ckto-b-ra pa je Kanada omejila izvoz zlata in tako onemogočila fuakjcmjoniramje zlate veljave; isti ukrep je napravila Japonska 14. decembra. = Luški promet na Reki in ▼ Trstu je lani nadalje nazadoval. Dočim se je lani navzlic gospodarski krizi pomorski promet na Sušaiku obdržal na višina L 1930., je na «*osedni Reki padel za preko 21 odet. V reški lukij je bilo namreč lani izkroonih 1« 393.000 ton (1. 1930. 489.000 ton), ukrcanah pa je bilo lani na Reki 217.000 ton (L 1930. 294.000 ton). V žržaški luka je bilo lami vkrcanih in izkrca.tiiib 42.6 milijona met. 9 to tov blaga nasproti 54.3 milijona met. sto tov v 1. 1930. Tria- ki promet je zlasti mnogo trpel zaradi tega, ker 6e Avstrija in Češkos.ovaška v zadnjem času v večji meri poslužujeta Hamburga namesto Trsta. = Tudi Češkoslovaška namerava izvajat) protekcijonizem preko deviznih ompjitev. Kakor poroča »Prager Presse« se ie češkoslovaška ministrski svet na 6eji 14. t. m. pečal s predlogom gospodarskih m.:n!&trov, da se pri češkosl. Narodni baiki ustanovi posebna komisija za dodeljevanje deviz za uvoz gotovih vrst blaga. Ministrski evet je razpravljal predvsem o sestavi listo onega blaga, za čigar uvoz bi bila devuna komisija °p ris to j na dovoljevati prodajo deviz. Ustanovitev komisije ima namen, prilagoditi uvoz gotovega blaga potrebam kmetijstva tn notranjega konsuma. V seznam se imajo poleg izrazito luksuznih predmetov vnesti tudi" nekateri kmetijski proizvodi. — Kakor je iz gornje informacije praškega lista razvidno, obstoja namen, da se pr ko deviznega pravilnika omeji oddaja deviz za uvoz luksuznega blaga in kmetijskih proizvodov. Stroga kontrola glede izvajanja žitnega režima v Vojvodini. Kakor znano so se v krogu slovenske mlinske industrije v zadnjem času čule pritožbe glede nepravilnega iz,vajanja žitnega režima, ki omogoča slavonskim in vojvodinskim mlinom, da nudijo moko ceneje, kakor pa bi znašali stroški za pšenico s predpisanim doplačilom in za mletje. Sedaj poročajo iz Novega Sada, da je dunavska finančna direkcija pozvala vse davčne uprave na njenem teritoriju, da vodijo najstrožjo kontrolo glede izvajanja predpisov zakona o prodaji pšenice in da pri vsakem kršenju teh predp.sov najstrožje postopajo. Finančna direkcija je namreč ugotovila, da se zakonski predpisi glede žitnega režima izigravajo. Finančna direkcija je vrhu tega naprosila bansko upravo, da tudi upravnim oblastvom naroči, naj pazijo ria točno izvajanje obstoječih predpisov. Ta ukrep je brez dvoma tudi posledica korakov, ki jih je na podlagi sklepa zadnje plenarne seje podvzela zbornica za TOI v Ljubljani. = Velesejmski termini. Pred dnevi je uprava Ljubljanskega veiesejma objavila termine svojih letošnjih priTodtiiev, vzorčni velesejem se bo vršil od 4. do 13. jur.ija, jesend a razstava »Ljubljana v jeseni« pa od 3. do 12. septembra. Takoj nato 2« 340—360; >5< 305 do 310, >6« 255 -265; >7< 190-200; >8< 122.b0 do 127.50. Otrobi : baški in sremski 85 do 90, banatski 80-85. Fižol: baški. sremski bwl- brez vreč. 2°/o, 187.50-192.50. + Somborska blagovna borza (15. t. m.) Tendenca nespremenjena Promet 55 vag. Oves: baški, sremski, slavonski 127.50— 132.50. Koruza: baška za januar 62 — 64; za marc - maj 75 — 77 50; baška sušena 73 ao 75. Rž: baška 152 50 - 157.50. Moka: baška »0g« in >0gg« 360—880; »2« 340 do 360; »5« 305 — 315; >6« 255 — 265; »7< 190 do 200; »8« 122 50 - 127.50 + Budimpeštanska »erminska borza (15. t m.) Tendenca čvrst^iša. Promet živahen. Pšenica: za marc 12.53 _ 12.54, za maj 13.42 _ 13.44; rž: za marc 14,85 — 14.87, za maj 15.70: koruza: za maj 14.95. Borba Ptuja za ohranitev železniških zvez Ptuj, 15. januarja. Ker so se v zadnjem času j>ojavile govorice, da bosta v najkrajšem času ukinjena brzovlaka, ki vozita j>opoldne skozi Ptuj proti Kotoribi, odnosno proti Pragerskemu, j" mestni načelnik g. Ladislav Jerše sklical za 13. t. m. anketo, ki se je vršila v županovi sobi na mestnem magistratu. Ankete so se udeležili zastopnik političnega oblast-va g. dr. Bratlna, zastopnik vojaškega oblastva komandant mesta major g. Sarac, za gremij trgovcev g. Milko S en čar. k> Go-stilničarsko zadrugo njen na če'mrak g. Maho-rič. za mestno občino pa občinski svetnik g. Lenarčič in magistratni ravnatelj g. Mihael Zavadlal. Na anketi je bilo soglasno sklenjeno, da se pošlje predstavka našem« poslancu g. Lovru Petovarju, ki se naj zavzame za to. da dobi Ptuj zadostne železniške zveze. Dalje se je poslala predstavka tudi na druga mesta. Na progi Prageirsko-Kotorlba in obratno vozi že itak malo vlakov in se je že do-sedaj čuti'a potreba vsaj še za en popoldanski osebni vlak. Zveaa za brzovlaik na Pr?gerskem za Ljubljano in Zagreb je bila dosedaj omogočena ed'ino s popoldanskim brzovlakom, kii pa se namerava ukiniti. Prekmurje, Mursko polje kakor celo zaledje ob železnici Pragersko-Murska Sobota so navezana na izvoz svojih pridelkov v inozemstvo. Ako se navedena brzovlaka ukineta, nimajo ta kraji več prikladne zveze, kar bi novzročilo, da bi gospodarski im izvozni stiki še bolj padli kakor so že zaradi splošne gospodarske krize. Dejstvo je, da je bila proga Pragersko-Kotoriba pred vojno ena glavnih prog. na kateri j« vozilo mnogo več vlakov kakor zdaj. Vse zaledje, ki je navezano na sedanja brzovlaka, ni pa le gospodarsko zelo razvito, amipak je tudi po številu prebivalstva tako važno, da se vsekakor more vpoštevati, saj šteje okoli 200.000 prebivalcev. Nočna brzovlaka, ki bi še dalje vozila skoro ne prideta v po-štev, posebno ker nimata železniške zveze s progo Ormoi-Ljutomer-Murska Sobota* Hodoš. Naposled je treiba še poudariti, da od obstoječih osebnih vlakov ae bi bilo mogoče nobenega ukiniti ali pa prestaviti, ker tvorijo sedaj nujne zveze za domače prebivalce. Posebni viak, ki vozi sedaj skozi Ptuj ob 13.02, je neobhodno potreben za ljudi, ki prjhajajo po uradnih opravkih v mesto, kakor tudi za številne dijake, ki obiskujejo gimnazijo in meščansko šolo, ker bi v primeru ukinjenja morali čakati na vlak, ki vozi iz Ptuja proti Ormožu šele ob 18.12. Ako se mora popoldanski brzovlak res ukiniti, naj se nam da eo popoldanski osebni vlak, ki naj bi vozil iz Maribora in do Cakovca ter se vračal oa PTagersko tako, da bi imel z brzovloki zvezo. Vlak, ki od haja sedaj Lz Murske Sobote ob 9.20, naj bi odhajal približno 1 uro prej, tako da bi dobil zvezo na prej navedeni vlak, ki bi se eventuelno na novo uredil. Seveda bi bilo v tem primeru neobhodno potrebno, da bi imeli brzovlaki proti Mariboru in Ljubljani-Zagrebu tudi še nadalje postanek na Pra-gerskem. Mestna občina kakor tudi vsi drugi interesenti pros:jo v imenu prebivalstva io v interesu gospodarskega razvicka mesta Ptuja in drugih krajev, naj odločilna oblastva upoštevajo upravičeno prošnjo po ohranitvi dosedanjih železniških zvez. Predstavko za narodnega poslanca gospoda Petovarja je župan g. Jeree osebno izročil poslancu pred odhodom v Beograd. Obveščene so bile o tej predstavki tudi ostale občine Ormož, Središče, Ljutomer in Murska Sobota s prošnjo, oaj tudi one podprejo to akcijo. _ Z nožem in s pestjo Poljčane, 15. januarja. Pred dnevi so se fantje blizu Makol zopet spoprijeli. Zaradi tepeža že predkazno-vani 191etni Gajšt Ivan iz Pečk je namreč n" cesti blizu Štatenberga okrog 11. ponoči streljal iz pištole in pozival fante na ko-rajžo. Seveda so prihiteli fantje k njemu, med njimi tudi Šaba Matevž in Edvard Pšeničnik, oba iz Štatenberga Slednji je izziva ču vzel pištolo. . . Zaradi tega pa je Gajštu, ki ga J« imel precej pod kapo zavrela kri, da je na oba navalil z žepnim nožem. Prizadejal je obema, Pšeničniku na desni strani prs. Sata pa na levi rami precej globoke rane. Orožnikoma gg Maku in Seršemu, ki sta ga prijela in zaslišala, je sicer dejanje priznal. izgovarjal pa se ie. da sta ga onadva prva napadla. Priče to zanikajo in se bo Gajšt zavoljo svoje vročekrvnosta moral zagovarjati pred pristojnim sodiščem. Nekaj dni za tem pa je s pestmi navalil 31-letni Zolger Janez iz Jelovca pri Mako-lah n- Babška Antona in Savinskega. Pretepa ga j« po glavi ia ga metal ob tla. pri če: ^r .j j rizadejil h 1 poškodbe po glavi in vsem telesu. Zolger. ki je orožniku dejanje priznal, je trdil, da ga je Babšek izzival Zadevo bo razčistilo sodišče. Železnišk popusti za poset velesejmov Beograd, 15. januarja. AA. S sklepom g. prometnega ministra so dovoljene polovične vozne cene pri povratku obiskovalcem tehle mednardomh 6ejmov: V Lipskem (6; do 16 marca). Popust velja za odhod od 2. do 14. marca in za povratek od 7. do 21. marca: v Budimpešti (17. do 21 marca). Popust velja za odhod od 13. do 20. marca in « povratek od 17. do 25. marca); v Pragi (13. do 20. marca). Popust velja za odhod od 1. do 23. marca in za povratek od 14. do 24. maroa: na Dunaju (od 13 do 20. marca). Popust velja za odhod od 9. do 19. marca in za povratek od 13. do 25. marca; ▼ Baslu (od 2. do 12. aprila). Popust volja za odhod od 28. marca do U. apriia in za povratek od 3. do 16. aprila; v Telavivu (kopališču) (od 7. do 30» aprila). Popusit velja za odhod cnd 2. do 27. aprila io za povratek od 9. aprfla do 9. maja; ▼ Milanu (od 12. do 27. aprila). Popust velja za odlhod od 8. do 25. aprila ui m povratek od 18. aprila do 2. maja; ▼ Poznanju (od 1. do 8. maja). Popust veja od 27. aprila do 6. maia za odhod, za povratek pa od 2. do 12. maja; v Parizu (od 4. do 18. m«u:a). Popust velja za odhod od 1. do 16. maja 'n ta po« vratek od 5. do 20. maja; v Budimpešti (od 7. do 16. maja). Popust velja za odhod od 3. do 15. maja In za povratek od 7. do 20. maja. Popusta veljajo za vse vlake, razen efca-presov. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 16.: ob 15. Vest. Dijaška predst*. va po izredno znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri »Revna kot cerkvena miše fizven. Znižane cene. Nedelja, 17.; ob 15. »Jurček«. Izven. Ob 20 »Arsene Lupin« Znižane eene. Ponedeljek, 18.- Revna kot cerkvena miš. (i LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Sobota, 16.: »Carmen«. C. Nedelja, 17. ob 15.: »Koštana«. Znižane cen^ Izven. — Ob 20.: »Grofica Marica«. laven. Znižane cene. Ponedeljek, IS: zaprto. ★ Ljubljanska drama. Danes ob 15. te (fija- ška predstava Ro^taniove drame »Vest« ▼ režiji g. Debevca in po znatno znižanih cenah — Veseloigra >Revna ko cerkvena miš« s® .jonovi danes ob 20. kot ljudska predstava po znižanih cenah in v premijer-ski zasedbi. Vsebina te komedije je zelo zabavna. Jutri ob 15. se ponovi prvič Gou-jeva mladir ka igra »Jurček«. Tg-a je z« mhi|inn zredno primerna, zalo toplo priporočam") obisk. VePajo običajih dramske <•©. n? Ob 20 pa se bo ponovila detektivska ko-nedija »Arstme Li'pin< v režiji g. Skrbniška j ki znižanih dramskih cenah. Liublianska opera. »Carmen« za red C bo danes v cbičaini zasedbi. Lstošn.,* uprizoritev te opere ima veliko privlačno moč, kakor dokazuje lep obisk pri vseh dosedanjih uprizoritvah. Zasedba običajna: ga. Thier-rv ga. Majdičeva. gg. Ivič, Primožič m drugi kakor pri premijeri. Dirigira ravnatelj Polič, režija je Kreftova. _ Jutri ob lo. so poje Konjovičeva opera »Koštana« z go. Gjunsjenac v naslovni vlogi, ob 20. pa » letošnji zasedbi »Grofica Marica«, ena najbolj priljubljenih operet našega repertoarja. Znižane operne cene. ★ ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Začetek ob 20.15. Sobota, 16.: Zadeva Kaiser. Premijera. Nedelja, 17.: Zadeva Kaiser. Veseloigra •»Zadeva Kaiser« na Sentja-kobskem odru. Danes in jutri bo uprizoril Šentjakobski oder prvič izvrstno veseloigro »Zadeva Kaiser«, ki se je vprizarjala z velikim uspehom po raznih gledališčih na Dunaju in v Gradcu. Dejanje je zelo komično, tako da se gledalec od srca nasmeje. Vstopnice so pri g. Milošu Karničniku naj Starem trgu. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sobota, 16.: Škorpijon. Premijera. Nedelja, 17. ob 15.: Lutka. — Ob 20.: Viktorija in njen huzar. ★ Is mariborskega gledališča. Današnja dramska premiera bo predstavila publiki zanimivo in originalno delo hrvatske dramske knj:ževnosti »ško-pijon«, eno od najznačilnejših del osipa Kulundž;ča. Premiero bo režiral H TomašiČ. nastopi pa tudi kot gost ga. Sturm-Menartova. Jutri ob 15. se letos prvič ponovi Audranova melodijozna In zabavna opereta »Lutka« zvečer pa se vprizori Abrahamova opereta »Viktorija in njen huzar«. Postani in ostani član Vodnikove družbe S KULTURNII PREGLED Ob desetletnici „Ljudske univerze" v Maribora Povojno življenje v Mariboru je bilo sila razgibano. Kaj čuda: že sam prevrat je povzročil .pravo kvašen je in kipenje, ki se dcrigo ni umirilo. Z veieh strani so prihajali naši Ljudje, polni ognja, elana, volje do udejstvovanja. V vojni e>o se tudi mladci postarali, to je res; toda prevrat je bdi kakor čudovita Zeileisova palica, ki nam je na mah olajšala vt>e tegobe. Voljno smo se vdajali veri, da ima novo življenje nedosledne možnosti. Mariborska slovenska družba je rasla kakor testo, ki mu dodaš dovolj kvasa: širila se je, večala Ln čakala oblikovalcev. V nanj a značilnost te družbe je bila nje raznolikost: Štajerci, Kranjci in Primorci so se ostro razločevali in nekako instinktivno merili med 6eboj, češ, kdo izmed nas je več vreden;; ta nedolžni parti-Icukri-zem pa je kar izginjal v širini novega čuve tvovanj a, v rasti slovenskega Maribora. Homerski možje in žene našega časa Mlčun M. Pavičevič. Črnogorci u pričama i anegdotama. Knjiga deseta. Samobor. Ing. Janko Knkovec, predsednik »Ljudske univerze« Testo je čakalo rok, ki hi ga izoblikovale. No, ni bilo treba dolgo čakati, da »e je razmahnilo društveno življenje. S kakšnim zanosom so vam takrat v Mariboru vista-navljaili društva! Zares, v tem je biilo ne-koliiko pijondr-ikega duha; ni bilo običajno, pusto sioventko »dr ustvarjen j e«. V takšno dovzetno leto, ko so bile njive izorane, pada tudi rojstvo Ljiudtake univerze. Zamisel se je sprožila z več strani; lahko bi rekla, da je že »ležaOa v zraku«. Iz Ljubljane je iiiiii prišel prof. dr. K. Ozvald in nam predaval o predmetu: »Kaj je in kaj ni ljudsko vseučilišče«. Zagovarjal je smotrno ljuMco - izobraževalno delo, vtzgojo uima, •volje in srca. Bii je zoper brezzvezna jre-liava-nija o najrazličnejših rečeh, ki zapušca-_>o nejasne pojme in polovičarsko znanje: naglasa! je siisiem, vzgojna načela. Pri nas je 'biLa popularne j ša zamisel taikega ljudskega vseučilišča, ki bi prirejalo redna predavanja o najrazličnejših vprašanjih in predmetih. Brez dvoma je imel učeni predavatelj iz Ljubljane prav. toda slov en r f:i Maribor je biti takrat še mlad, malce vihrav, neuravnovešen: res mu je W5a potrebna vzgoja, toda kdaj mladost priznava potrebo vzgoje?! Hotelo se nam je domače besede, predavanj o čemerkoli: bila jc doba, ko je vse hotelo samo vedeti in znati. Plemenita pubertetna vrlir.a. No, slovenski Maribor je bil takrat zares .še mladeni-ški kot morda nobeno naše mesto. Tako se je torej po pranju v lokalnih listih ln po diskusiji v mestni posvetovalnici ustanovita Ljudska univerza, ki ji ie postal predjed n.k prvi slovenski župan Meriibora G. Grčar. Preveč bi plavali v oblakih samega idealizma, če ne bi omenila, da je zadeva imela tudi gmotno fundacijo: tikratni •Kkrajn.i glavar je bi! namreč dal na razpolago v ta namen večji znesek, ki je pote* ::deal-rstt5nd;h nagibov tudi vzpodbujal k ustanovitvi. Novemu društvu vsaj ni bilo treba mleti na prazno. V januarju leta 1922. je bil ustanovni občna zbor. Z-caj je že deset let, in prav je, da se spominjamo tega dne. V prvem odboru se »e razodeva'a v-5a blažena idiSičnost poprevratnih dmi v obmejnem mestu, ki še ni imelo določene politične in kulturne fdziognomije. Poznejša delitev nase družbe v strankarske skupine se je tudi tu že lal ko risala, vendar v emb rajona! nem stanju: velika riarb odbora je prav za prav veljala temu, da ti zapredend embriji ne zrastejo. Splošno ozračje takratnega slovenskega Maribora pa jc b^godejino prijavo tej idilični nevtralnosti. Notben izmed uvaževanja vrednih odbomi-hrrv »Ljudske univerze« ni bil tako izrazita osebnost, da bi bil novemu fcn.it um emu društvu vtisnil jačri pečat. Zdi se. da nobenega ni zadeva tolikanj zanimala, da bi bil za njo zastavil ves svoj polet: najbolj se je temu bližal njen prvi tajnik, prof. Favai, ki pa je jasno čutil, da je tu treba močnega vodje ali pa določene svetovnonazorske opredelitve. Pravega vodjo je dobila Ljudska univerza naslednje leto, ko je župan Grčar odstopil, smatrajoč, da je njegova inavgnra-eijska naloga opravljena in je občni zbor izvolil za predsednika g. inf. Jarka Ku-kovca. Nam skeptičnim sitnežem ie najbrž dovoljen malce ironičen odnos do našega j^društvarjenja« in do običajnega »pred-fiednikovanja«: zares, v vsem tem ie kaj cesto teater. Toda po pravici in resnici povem. da še nisem spoznal društva, v katerem bi bil predsednik tako tesno zlit z vsem društvenim dejanjem in neham;em, v vsem pričujoč s svojo osebnostjo: r~avi ^soirritus arjens et movens« društva. Od L 1923. do danes je ing. Kuikovec vsaj v pojmu onih, ki poznamo in zašle'u jemo delo L j. univerze, nera združljiv 6 pojmom mariborske Ljudske univerze: boHm se. da pa tri. ki bi bii »tonil na njegovo mesto in dal društvu en-f'o pra viflen in blagodejen puls, če bi se n^Cf-ga dne umaknila vzpodbudna •vzena^-^o^T-ost ing. Kukova v tem društvu. Mikalo bi me, da bi na tem primeru Spominjam se Mičuna Pavioeviča, kako je kot črnogorski zastavonoša L 1918 v NVashingtonu ob priliki odkritja prve jugoslovanske zastave vzbujal splošno pozornost. Bil je prav za prav jugoslovanski, ne črnogorski zastavonoša. 2e zdavnaj je napravil križ preko črnogorskih državnih tradicij. Ta velikan v črnogorski noši je bil takrat ze zdavnaj jugoslovenski nacijonalist Pavičevič izdaja že dolgo vrsto let zbirko svojih Črnogorskih anekdot. Anekdote so tiskane v latinici in v tej zunanji obliki dokazujejo samo staro resnico, da latinica ni nič manj jugoslovenska. Resnici na ljubo moramo priznati, da so te anekdote resno sociološko gradivo, kakršnega nima noben narod v Evropi. V njih se nam prikazuje herojski, čeprav primitiven narod, ki ima sebi podobne samo v junakih, kakor nam jih je slikal v davnih časih sam Homer. Ta heroizem prihaja do izraza v estetskih oblikah, jtolnih jasnosti, ki so vredne največjega občudovanja. Ne smemo pa seveda pozabiti tudi klasičnega. jasnega jezika, ki razodeva pravo dušo teh planincev, teh naših Dinarcev, ki so najčistejši izraz našega rasnega duha. Tu ni nič kompliciranega. Vse je jasno, jedrnato: modernih problemov v vsej njihovi zapletenosti tu zaman iščeš. Vse se suče okrog nekolikih primordijaln'h pojmov. Ti pojmi so čast. poštenje, spoštovanje dane besede, junaštvo. Možje in žene so pravi gentlemani, kakor da bi se rodili pod motnim nebom Anglije v kakšni aristokratski palači. V svojem jedru so to aristokrat-je in aristokratinje navzlic zunaujemu siromaštvu. V teh pripovedkah se nam kaže črnogorsko življenje v svoji zgodovinski perspektivi. Strašna je borba za obstoj, za nacionalni in državni obstoj. A čudovita je njihova vera v svojo herojsko moč. Vse Črtice preveva najtoplejša ljubezen do rodne grude. So pravi izraz močnega nacionalizma, neke močne ljubezni do rodne grude. V črnogorski rasi ni sama čista slovanska kri, marveč so pri nji tudi rasni ostanki starih Ilirov. Sigurno je bila pri nji v najstarejših časih slovansko-ilirska simbioza, sl:čna simbiozi, kakršna je bila in je še danes med Albanci in Jugosloveni. Ta stara ilirska primes daj e Črnogorcem čisto jxv sebno rasno cbeležje. Pavičevieeve knjige bodo vselej ostale važen dokument, iz katerega bo moral črpati vsakdo, ki bo obdeloval rasno psihologijo Jugoslovenov. V tem in«'liološko-?o-cioloskem pogledu je Pavičevičevo delo zares aere pereunius. Kajti ne pozabimo. da moderno jugoslovensko življenje pometa črnogorske posebnosti kakor burja Kras. Zopet neko tradicijonalno življenje, ki je bilo polno nedosegljivih vrlin, neizprosno propada. Lujo Vojnovič je lepo dejal v svojem mojstrskem članku v »Reči«, da, Če bi bil Walter Scott ali Byron vedel za Črno Goro, bi uporabil zbirko črnogorskih anekdot za neverjetne zgodovinske romane ali pesnitve. Viteštvo in strahote n'belunskih junakov daleč zaostajajo za dejanji sinov kršne Črne Gore. Pričujoča zbirka obsega junaške. etične, ženske in šaljive pripovedke. Zaustavimo se samo pri ženskih anekdotah. Kako sijajna je pripovedka o Milnši Mirkovi, kateri so sva tov i nehote ubili otroka na prsih, toda Miluša nore, »da bi u narodu ostala kao krvomutnica« in se odreče maščevanju. Iz petnajstega stoletja te anekdota o Andjeliji Kosorič. Turški paša je premagal vojvodo Ilijo Kosorča. mu dal odsekati glavo in je zasužnjil ženo Andjelijo. Pred šatorom, v katerem se paša razveseljuje, ie na kolu nataknjena vojvodina glava. V bližini je privezan pašin konj. Sužnja An-djelija bi morala postati žrtev pasme po-holnosti. Toda AndjeLia kakor prava gorska srna skoči na noge. pograbi pašino sah-lio in udari pašo tako. da mu brž odleti glava. Paševo in moževo glavo, je dala v torbo, skočila na pašinega konja in »kakor zvezda r odletela v Drobmake. Razjahala je konja in rekla svoji tašči: >Mati, osvetla sem tvojega sina. mojega gospodarja. Tu ti ie glava carskega paše in glava vojvode Ilijec. Ilinka Mila čl č ponosno izjavlja, četudi jI Bolgari pret:jo, da jo bodo na raženj na-bodli in izpekli med dvema ognjema.^ ako ne bo izdala komitov toplčkega okrožja v Srbiji L 1917: »Jaz sem čmogorka in svojega rodu in svojega doma ne izdani. Dvakrat se ne umirat. Karakterist:ka PaviPevičevfh anekdot je pač ta, da sega jo v nai nove jšo dobo, v svetovno vojno. Iz tega sledi, kako silno je zasidran črnogorski tradicionalizem. Ni treba misliti, da črnogorska žena ne pozna idile in ljubezni. Poleg vsee'o najlažje ohromilo kulturnemu zgodovdmrju in predalo ljudem, ki bodo kdaj iskali impulzov za ijudtko-izobraže-va'no delo. Iz vsega desetletnega prizadevanja vendarle nastaja neka trdnejša se-sedliina: nekaj, kar soustvarja novo. trdnejšo kulturno fiznognomijo Maribora. VsaSoo zavestno dnševno gibanje si ustvarja svoje valove, s katerimi prodira v okol je in nevidno prešinja to ali ono reč, ki bii brez njih ostaja mrtva. Naj bi »Ljudska univerza« delovala še mcio^o desetlcb'1 in — z internatom kje v id^ični b'iž;ni Kal-variie, kot žarišče novega in vsega človeka objemajočega izobraževanja on^lh, len iz delavnic in z njSh hrenene po visokih inte-iektuakiah in moraioJi vzorih. B—o. sta tzgla Kozakov »Serrtpeter«, ki se je ▼ knjižni obliki pokazal kot najvidnejši pripovedni pojav našega povojnega leposlovja in Srečka Kosovela »Izbrane pesmi« v redakciji Anton Ocvirka, ki ponovno izpričujejo neizčrpnost pesnikove ostaline. Tako je torej Tiskovna zadruga, če prištejemo k tem publikacijam še mesečno revijo »Ljubljanski Zvon«, ki je objavljala najnovejšo leposlovno in esejistično kritič-do produkcijo odlično izvršila svojo nalogo in dosegla — po sodbi nepristranskih strokovnjakov — od vseh slovenskih založb najvišji umetniški standard. Za letos si je naložila Tiskovna zadruga, kljub nekoliko neugodnejšim razmeram. še odgovornejšo nalogo. Svoj prvotni načrt je morala iz omenjenega razloga nekoliko skrčiti, vendar pa se je ta re-strinkcija prvotnega programa izvršila le »in melio«. S potrebnim razumevanjem je v novem založniškem načrtu upoštevala originalno domače leposlovje, ker stoji na stališču, da je njena moralna odgovornost predvsem slovenska knjiga. Glede na to je uvedla novo zbirko »S 1 o-venske poti«, ki jo ureja pisatelj Juš Kozak. Ta zbirka združuje zlasti mlajši literarni rod ,ki si je v svesti problematike naših dni in ki hoče z vso silo in iskrenostjo prispevati k razčiščenju pojmov in ozračja. Za zbirko »Slovenski pisatelj i«, združujočo lanske klasike in sodobnike, ustvarja Tone Seliškar nov češka poezija sedanjosti Ob konen minulega leta je 1z5la v Pragi knjiga literarno-kritlčnih študij »Basnickj) dnešek« (Pesniška sedanjost), ki pron;ka v razvojno logiko sodobne češke književnosti globlje in zajem! jivejše (dasi se ne moreš ž njo v vsem strinjali) nego katerokoli drugo češko kritično delo lanskega leta* Nje pisec František Ggtz je na vsej svoji dosedanji li-terarnn-kritični poti vsekdar uveljavljal svojo, časih celo prenapeto strast za najnovejše pojave v češki in tudi v svetovni pesnišk? tvorbi. Prost vsakršnih književno-zgodovn-skih nagibov, je posvečal svojo polno pozornost razlagi in kritičnemu razvrščanju o»i'h umetnostnih stnij, ki so pravkar obvladovat pesništvo. Umel se je kaj hitro ogreti za to ali ono nainovejšo smer: spričo intenzivnosti, izpremenljivosti in naglega izživljanja književnosti v povojnih letih je bilo docela naravno, da ie vznemirjenemu tolmaču najnovejših književnih poti in ciljev nedostajalo trdne in mirne gotovosti v sodbah, enotneea z.relišča in čvrste hrbtenice zavestnega krf-Včnega usmerjanja. V zadnjem času je Gotz večkrat razodeval, da se ne strinja s češkim in svetovnim kniiževnim razvojem, vendar ga sodobnost ni niti zdaj prenehala zanimati kar narbolj živo; le na njo ie rea.gral bodisi pritrdilno ali odklonilno. (Sicer pa ga sam poklic — Gotz je namreč dramaturg Narodnega divadla — dovaja v stalne in ozk»* stike s svetovno kulturno sedanjostjo, po kateri ima razgled kakor malokateri češki kritik). Tudi nova Gotzova knjiga ie z vrsem evojkn obličjem obrnjena proti sedanjosti. V uvodnem premišljevanju vrednoti Gotz značaj povojnega časa na Češkem ln njega stvarjalno vsebino; skuša določiti osnove in temeljne poteze nove poezije, njs ozračje, duhovno podlago in logiko njenega ga razvoja. Smatrajoč književnost (in kulturo sploh) za sliko narodne duše, skuša rai tem področju dognati globoko izpremembo razvojnega kulturnega pasu. izpremimbo, ki so jo povzročili up!:vi vojne in prevrata. >Tu nam gre za po voino češko književnost'!, piše Gotz, »za svet novih literarnih form. čigar red in strukturo bomo proučevali v na-di. da nam bo pomacal dogledati češki položaj sploh. Zakaj evajoč čas, v katerem smo bolj manileet'-rali nogo resnično stvariall. Kajpak, to velja oredvsem za mlado r*>kolenje, ne pa za zrele spise starejših avtorjev. Povojna literarna mladina je bfla prva češka generacija, ki se je mogla in hotela v pol ni meri izživeti. Njen vitalizem se je dobro ujemal s celotnim povojnim vitali-stičnim ozračjem, v katerem je šlo za to, da se radikalno poživi vsa češka kultura, za bujno in ?v<>žo sprostitev vseh življ^snj-skih sil naroda, ki je zlomil tuj pritisk in prosto zadihaL Ta doba je anarhistična, protitradcijska, protizgodovinska. Gotz raža ta-le nazor: Med tem ko so stari češki ideal izoblikovali Neruda, Masaryk, Bfezi-na. Sova, Theer, ŠaJda in Hiibert v duhu češkega heroizma. fundiranega versko m rastočega k fiktivn:m etičnim višinam, v povojni češki poeziji, ki ni imela dovolj duhovne sile. po večini odraža miselna zmeda, kaos in razvoj sodobnega zvijanja, ni pa še vidna prava podoba današnje realnost'. Gotz je pri tem nekoliko enostransko in shematično zarisal r>oloža,j. precenjujoč vpliv voine in prevrata na književnost. M^d značajem predvojne in povojne književnosti vidi večji prepad nego obstoji v resnici. Mars kaj od tega. v čemer se po-voina poezija razlikuje od svoje predhodnice, no gre samo na rovaš vojnemu in povojnemu vplivu, marveč na račun običajne revolučnosti, s katero vedno vstopa v književnost mlada generacija, one revolučnostl, ki ji sčasoma same po sebi odpadejo ostrejše osti. Sicer pa Gotz kaj rad pozablja, da tudi v mladi češki pesniški generaciji del avtorjev zavestno navezuje na duhovno linijo starejših pesnikov, tako da se o n ekakem prepadu med predvojno in povojno književnostjo sme govoriti samo z rezorvo. Tzmed ostalih razmotrivanj GotzPrizori iz bodočega življenja«, knjiga, ki je postala zaradi brezobzirne odklonitve ameriške brezdušnosti gotovo najsenzacionalnejša delo poslednjih let. Iz vsega navedenega je torej razvidno, da je mislila založnica pri letošnjem izboru knjig zlasti na to, da pritegne čim širše sloje v krog svojih prijateljev in popolnoma upravičeno pričakuje, da se ji bodo ti tudi častno odzvali. Prijatelji knjig naj bi jo s svojim narodništvona utrjevali in ji pomagali do novih, še večjih kulturnih razmahov. —n- Da se poznamo in priznamo MoJ članek »Drobne skrbi* v »Jirtrnr m dne 9. t. m. je vzpodbudil g. F. Potokarfn k odgovoru v »Slovencut z dne 14. t. m. V kolikor pisec navaja podatke, ki osvetlfit~ jejo brezbrižnost nasproti slovenski knjig v Beogradu (pristavil bi še: in v Zagrebu), vidim v njegovih stvarnih in utemeljenih izvajanjih samo hvalevredno izpopolnitev svojega članka. Mislim, da najine drobne in velike skrbi zaradi pravega h: gosicn'en-stva na knjiie^mem področju koreninijo v istih tleh in da se nama ne bi bilo treba dolgo prerekati: Brez d\trma vsi želimo, da bi srbohr\maški čitafelj tako čital in uživa' slo\'ensko knjigo, kakor slrrvenski bralec čita in uživa srbskohrvaško. Ni namreč res, da bi se bilo treba dobremu Jugoslove-nu iz Beograda kakorkoli ponižati, če svoj besedni zaklad celotnega jugoslovenskega narodnega go\'ora nekoliko razširi in obo gati s tem, da se navadi čitati knjige v slovenskem kn j!2e\Ttem jeziku. V kulturi rte velja kvantitativno načelo, zato je vseero, kakšno je šte-Alčno razmerje med slovert-skim in srbskohrvaškim delom nnroda; poglavitno je, da imamo tudi v slovenskem jeziku kvalitativna dela, ki morajo zanimati književno zainteresiranega čitatelja iz srh-skohrvaške jezikcnme sfere. Zato ie sami pomanjkanje prave in prmnčne jtcgoslo-venske miselnosti krivo, če se med seboj prevajamo in če nekateri rajši čitajo Cankarja celo v nemščini, nego da bi se biti potrudili, da se pegi obe v sloi-cnski izvirnik. Te besede niso kajpak namenjene g. Potok ur ju, ki je istega mnenja; namsstl -jem jih zaradi rahle krivicnosti, s katero je fV P otok ar podčrtal besedi *na pravo jugoslovensko kulturno orijentacijo* i?r tako vzbudil sum, kakor da bi pisec članka »Drobne skrbi« zagfn'arjal manj prmrt sT*. celo krivo ju gosi kulturno usmerita'. G. Potokar pa nasproti meri pov.dsrjae Ni res, da bi Sloimci premalo čitali srh~ skohr\'aške knjige. Slovenci smo v tem pogledu šli kar najdalje srbskohn-aški knjig? nasproti. — V tem je malce nesporazum--Ijenja. Moje za\>estno besedm-an fe o »drobnih skrbeh v članku pm-edal dovolj jasno. Vzlic hmrr slej ko prej menim, da b' se nrava jugoslo-vensks orijentacija morala \idnejše zrcali' ti v izložnih oknih slovenskih kniigarn in da bi naše kn jigarne morale imeti na razpolago vsaj en izvod vsake važnejše knjige, ki izide v Beogradu ali Zagrebu, kaf er* imaio vsaj en izvod knjige, ki iri.de na Dunaju, v Berlinu ali v IJpskem. Prav tako menim, da ni prav, če imaio naše ka-vr-rne vse mogoče reviie, niti ena pa ntirm »Srpske^a knjiž. glasnikaali »No\e Evrope«. Prav tako se mi zdi. da ni p~av. če imamo ljudi, ki dobro poznajo zapadna slovstva, ki pa še vedno ne poznajo ne Borisl^\'a Stankoinča niti Crnjanskega, Krležo, Nazora i. dr., kokor da bi bili to neki tretje\TStni pojavi na zaostalem Balkanu. Pra\-im, da tak snobizem v slovenskih vrsteh ni pre\~eč redek pojav. Kajpak, reciprocitetno je vse to mr.o-go slabše in to bodeva z t. Potokarfem vztrajno grajala, kaj ne? Vendar, ne da bi opraviče\'al krivce, mislim, da je treba malo upošte\-ati psihologi io večine. Nedavno so Slovaki razstavili .c in prejšnji odbor. in se napol razigrana, napol vsega naveličana zvira pred ložami zapitih gostov, medtem ko se zunaj za zastrtimi okni že skoraj razpreda rahla svetloba prvega dne; pleše po^jazzu, tolče ob tla in se s svojimi kokefcnimi, vsega hudega vajenimi, vse laži sveta opitimi ustnami široko smeji. Eh, da, poslednji človek, ki se še smeji, poslednji človek, ki sta ga menda poslala zemlja in nebo, da bo nekaj naročene, kupljene radosti raztresel v te sive dni. Pa kaj naj bi človek počel s tem smehom plesalk, ki je prav tako premišljeno postavljen na spored večera kakor cimbale in jazz in labudji ples? To ni smeh, ki bi si ga človek lahko zataknil za dušo kakor smeh soinca in otrok in bi potem kar malo Jaže hodil svojo pot; to je samo blažen smeh, kakršen se včasih utrga iz dna teme med polnočjo in prvim dnevom in ki ga prav za prav nikoli ne moreš točno razločiti, ali je glas človeka, ki je sredi neznane noči zablodil s poti, ali je samp glas nečesa neznanskega in strahotnega, kar se je prišlo režat ljudem za njihov poslednji propad. Ne, takšen smeh ne more osrečiti sveta. Tisto, česar je človek dandanes skoraj prav tako potreben kakor kruha, je malo rahlega, čistega nasmeha, malo dobre besede in malo mehke roke. Že precej zdavnaj je tega, kar je ruski pisatelj zapisal, da je človek precej uboga, slabotna roža in da je zatorej treba ž njim lepo ravnati. Dandanes pa je človek dostikrat ubog in slab in najbrž še dolgo, doteo ne bo prišlo toliko soinca nanj, da bi se lahko sproščeno izpre-hodil po zemlji. In zatorej za nobeno 2ivah.no ao posegli pri »kičajnostfh v debato mnogi člani, razmotrivajoč naša najbolj pereča vprašanja. Zadnji je spregovoril Se župni zastopnik br. Dojčinovič, bc*we£ k čim vztrajnejšemu soko'skemu delu. da se bemo čim pripravljenejše našli v letu našega prvoboritelja in ustanovitelja Tyrša. Novosti Šentjakobske knjižnice v Ljubljani (Nadaljevanje) Priobčuje knjižaičar Matija Rode. Pupin Mihajlo: Od pastirja do izumitelda. 4841 r. Lah Ivan: Slgmovo maščevanje. Povest. 4842. Matičič Ivan: Moč zemlje. Pripoved vasi. 4843. t Anet Claude: Artjana. Roman ruske deklice 4844. Reymont in drugI: Clove&anst/vo.. Modeme proletarske novele. 4845. Curvvood J. O.: Podarjeni obra*. Romam. 4846. Kosovel Srečko: Izbrane pesmi. 4339 p. Mexo M. A.: Po solnčni Španiji. 4848 T. Cerkven i k A.: Orači. Povest. 4S49. Flaherty Liam O': Zver se je prebudila. Roman. 4850. Kellennann B.: Pot bogov. Po In^ji. Malem Tibetu m Siamu. 4851 r. Rus Jože: Kralji dinastije Svevladlčer. 4852 r. Ramovš Fran: DdaJektolofika karta slovenskega jezika. 4853 r. Zbornik za umetnostno zgodortao X 4854 r. Življenje in »vet 1931. 4856 r. Domači prijatelj 1931. 4856. Naš obzor 1331. 4857. Jelušič Mirko: Cezar. Roman. 4858/«0. Baroja Pio: Pot k popolnosti. Mistična strast 4S61/62. Bevk France: StražnJ osalt. Povest 4864. Grlvec Fr.: Fjodor M. Doatajevakdd in Vlar diimir Solovjev. 4870 T. š.p!car J: Martin Napuhek. Prarv3J5ftna igra. 4872 d. Meroina Ivan: ZvonoBiLanativo. 4873 r. Menoin Rudolf: Naža ifcmetaka poklicna Sol a. 4871 r. Grafenauerjeva Milica: I* e M. te O. Gaspari 4894. Kump Robert: SnmčanX 4896 r. _ Hugo V.: NotredameSka oertar w Parteo. Roman. 4896. Woiker J.: Pravljic«. (Za o4wfle.) 6899. Ludwlg Emil: Napoleon. žaSirMenjeplanl roman. 4900/902. Ljubljanski rvon 1931. 4906. ženski svet 1331. 4904. _ Gruda. M8L Me- go&nik za kmetsko proareto. 4905. Lovec 193L 4906. _ Planinski vestnlk 193L 4)907 r. — Mladika 1931. 9908. Modra ptica, II. Leposlovna rervtfa. 4909. Fontalns Jean de Ia: Basni. UL 4910 p. Glde Andrs: Offlka vrata. Rotman. 4911. Llppert P.: Od diifie do dni«. 4913. Lovrenčlč Joža: Tiho MrOjenJs. 4918. Bevk France: Vedomec. Roman. 4914/16. Lagerldf Selma: Zgodiva o Masnem Gride* na vrsto, si zmerom lahko poslušal do-b rodu Sne mojstrove dovtine — ne da se reči, da so bili ravno dobri, toda Wallisch Fr.: NeaJand Albanien. 19643 %. Gagem Fr.: Geister, Ganger, Geechdchte, GewaJte. 12516 z. Kugy Jul.: Arbeit — Musik — Berge. 12520 z. Byrd R. E.: Flieger uber dem 6. Erdteil. 12491 z. Bajanovv Boris: StaKn, der rote Diktator. 12481 z. Rosenstock Eugen: Die europSLscban Re- volutioneoi. 12395 z. Koskull M. L.: Damals in Russland. 12483 n. Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11. izposoja vsak delavnik od pol 4. popoldne do pol 8. zvečer slovenske, srbo-hrvatske. češke, ruske, poljske, nemške, francoske. Italijanske, angleške ln espe-rantske knjige ter modne Liste vsakomur, kdor ee zados tno izkaže. Tiskani Imenik' knjig po Din 3, 7, 10 in 15. Knjige se pošljejo tudi po pošti po celi državL Premišljevanje ob »Cerkveni miši" Kritika v dnevniku naj poroča o delu, o uprizoritvi in dobro je, da nebi v občinstvu ljubezen do gledališča, ki je vendarle naša kulturna institucija, ob kateri merimo svojo zrelost in vrednost. Zato tudi ni kritiku zameriti, če ne more včasi utajiti vesti in opozorita na dolžnosti. Zdi s«, da nikakor nd potrebno občinstva še posebej vabiti k »Cerkveni miši«. Številne predstave na šentjakobskem odru dokazujejo, da se je veseloigra občinstvu priljubila. Saj je pisana gladko, temperamentno, prvo dejanje je celo duhovito in obetajoče, m tudi pozneje, ko snov zvodeni, spretno vara gledali ca z zanimivimi situacijami in frivol-nhni vpetljaji. Toalete, pariški hotel, moderni tempo »čas je zlato«, brezposelnost in cerkvene miši, kri se pr ogloda jo do bajne karitjere, vse je času in mond'1 okusni primerno, za giledta^šče pa zaipeljivo. Režiser in igralki so 6e jjotrudili. o čeme* f» lahko vsak uveri. Kaj bi naštevali, ca j3 hd Daneš zelo posrečen, da sta Nablocka, Dandilova dobro igrali, in da ni ost/>';nu Grcgorinu, Železmiiku i. dr. ničesar očitati. Predstava je bila primemo an vestirao na-študirana. In vendar? Treba je zajptk&tl, da je Ekrve-kiu nekam tesno ob 'lastnom početju. Od zaninjiih dni v cktobru pa do danes poizkušamo pri vsabi prdestavi iz«luš5iti drebno jedrce, da utemeljujemo uprizoritev v Narodnem gledališču. Pomisleki g!lede b-lagaj-n«, nujnost lažjih predstav, veseloiger itd. zavajajo človefia, da zatajuje misli ob letošnjem repertoarju. Pritličje. Tailcšna je prava, Zapravil jivec. Ars&ne Lupin rn zda j Cerkvena miš ne morajo v najboljših sezonskih mesecih nuditi niti kritiku in menda tudi ne občinstvu zadovoljstva. »Cerkvena miš« bo zabavala, ugajala, toda vrsta je predolga. Predpustni čas ima evo.ro koncesijo, tako je prav in v redn, ' toda spomini na lansko sezono se obujajo. Kdaj naim razodene zopet »Gledališki Mst«, da je Narodno gledališče vendarle stražar naše kulture? Ai ni morrfia že prepozno? Se »i že volja do resnega dela, do poleta az-maličiila pod hariekin&ko masko? Kdo bo Se zagrabil /a mee. če se nekega dne med smehom in zabavo prrva'4 v Narodno gledališče trojanski konj? Trpek je naš čas m Sovek se oe moro iatigiati 5udn.'m sencam, ki £*a obletaivajo, kakor bi nekaj odmiralo. Kljub vsej veri. vsem naporom volje in moča raste iz dneva ▼ dan oposna milačnost. Včasi ae zdi, da imamo na rokah in nogah uteži, da po nein usta povezana in še ne vemo, d-a se bije boj za vse. In v teh tren-utkšh jc 5e posebno bridko. Kadar prebiram napovedi m. letošnji! repertoar, se prikazuje stara resnica, da obljuba dolg dela. Delati dolgove pa ni bMo nikoli priporočljivo. Sezona ae je i« prevesila in težtoo bo iapoSniti le desetino. Cerkvena miš. Takšna je prava. Kongres pleše, Dvoje src v ^ taktu, ali ne čutimo neke notranje sorodnosti v teh repertoarjih? In če je res, da je ugasnila tista bor^ benost ki se je natanko pred pet in dvajsetimi leti rodrila iz zdravja in moči, ka.j potem? Te vreitaoe je naretkovala bojaoen, da bi utegnili celo tisti, ki stoje še zvesto ob strani naših borcev za davno pravdo, položiti orožje, kadar pride trojanski konj. J. K« Postani in ostani član Vodnikove družbe! imeli so dober namen; s takšnimile dov-tipi je že tako — prav kakor poklonje-nim konjem jim ne smeš gledati na zobe. In danes? Danes hodi ta človek s svojo britvijo okrog tebe, da bi se bal atentata od njega, če ga ne bi poznal do zadnje nitke v duši — tako je izgubljen v premišljanje o svojih zadevah, čemeren in pust. Ali pa izprevod-nik na tramvaju. Včasi so znali ti ljudje nositi prijazne obraze, z eno roko so znali držati za signal, z drugo pa vabiti goste s trotoarja in jim pomagati v voz; danes se jim pozna, da jim ves svet polagoma gre na živce. Nič več jim ni do tega, da bi bil še kakšen človek blizu njih. In ko sem zadnjič v neki kavarnici zaprosil plačilnega, naj mi izmenja deset dinarjev, je bil na tihem ves iz sebe nad to mojo drzno nesramnostjo, vrgel je drobiž po mizi in sko-mizgnil z rameni, češ: pa naj svet propade, če je že na tem. In pomislite: včasi so vsi ti ljudje nesili na svojih ramah več ko polovico optimizma, kar ga ie premogel svet. En sam človek je v teh naših dneh r;e zmerom ohranil svoj stari, dobri, ■islužni obraz: komi v trgovini z manu-'akturo. Od jutra do poldne, od dveh do rečera sloni ood policami, na katerih je lagromadenega najimenitnejšega bla->a, in čaka, neprestano pripravljen na uslugo in na poklon. Toda življenje be-H mimo po ulici in človek, ki se je pravkar napol mimogrede skozi šipo zastr-mel v lokal, je samo raztrgan, lačen ple-bejec, ki si v to imenitno trgovino ne upa, da bi zaprosil petdeset par. / ' Strašna nesreča pri sankanje Pri tekmovanju za nemško sankaško prvenstvo na bobslelghu s Štirimi sedeži se je prošlo nedeljo na sankališču Schreiberhau dogodila strašna nesreča, ki je zahtevala več človeških žrtev. Bobsleigh »Poitz« je pri kurvi S skočil s sankališča ter zavozil v množico. Dočim so vozači dobili le neznatne poškodbe, sta bila dva gledalca tako težko ranjena, da sta še isti dan umrla. Več drugih oseb pa je bilo deloma lažje, deloma težko ranjenih. Naša slika dokazuje, s kako veliko hitrostjo so sanke zavozile v množico. Čeprav so sanke tik pred gledalci, ti še niso spoznali nevarnosti, ki jim preti, ter brezskrbno opazujejo drveči bobsleigh Telo te izdaja Veselja, bojazni in strahu ne moremo prikrivati Aristide Briand, ki je vodil nepretrgoma sedem let vnanjo politiko francoske republike (Glej članek na 2. strani!) Bivšega francoskega vnanjega ministra Brianda, ka se je trenutno umaknil v politični pogoj, so preiskali specialisti, predvsem prof. Vaquez, strokovnjak za bolezni srca. Na njegov nasvet je državnik odpotoval v Cocherel v Normandiji na svoje posestvo. Finska prchibicija Na Finskem so te dni, kakor fino že poročalo, odpravili prohiihicijo. Listi se ob tej priliki spominjajo raznih zgodb, ki kažejo nazorno, kako se je ta zakon izvajal. V Helsinkih je n. pr. pred nekoliko tedni, ko je prepoved še obstajala, neki trgovec proslavit svoj šestdeseti rojstni dan z velilko gostijo, na kateri je tekel a'1'kobol v potokih. Družba je bila kmalu v najboljšem razpoloženju, zlasti pa je da in da ji je dobrodošel vsak, ki rad pogleda kozarcu na dno. Dejal je, naj stopiva sem v njegovem imenu in naj voščiva gospodarju vse dobro za rojstni dan. In evo naju!« Seveda 6e je vsa d-rloižba zafcrohotala in popivanje se je nadaljavao do zgodnjega dne, ko so morali tudi oba čuvaja zakona spravita z vozom domov. Postani in ostani član Vodnikove dražbe! Razstava Svena Hedina v Stockholmu Svetovni potnik Sven H edin je v Stockholmu o tvoril razstavo svojih zbirk, ki se nanašajo na njegova potovanja po Kitajski in Mongoliji. Na razstavi so med drugim etnografski predmeti ljudstva Tebu, ki živi v severno vzhodni Kitajski. Sredstva za odkup teb predmetov je dal na razpolago ameriški Šved, trgovec Vincent Bendix iz Chicaga. Največjo pozornost vatiuja na razstavi prostoren šator Torgotov iz Mongolije. Prinesli so ga na. švedsko z vso notra-njo opremo. Sven Hedin pa je razstavil tudi obilico tempeljskih zastav tn satanskih preprog ter mnogo dragocenih vezenin iz svile, ki predstavljajo prizore iz življenja svetnikov pri molitvi in v simbolih. Zelo privlačne so tudi obleke kitajskega cesarja čiemhraga ki je ljubil veliko razkošje. Razstava, ki prlnaSa poleg Številnih posnetkov, risb ln tlorisov ter modelov la-maističnih svetišč tudi obleke ln bogate etnografske zbirke, plesne lutke tn maske demonov ob mongolski reki Etsingol, pomeni za evropsko raziskovanje Kitajske naravnost odkritje. Sven Hedin se mudi zdaj v Stockholmu, po zatvoritvi razstave pa se bo vrnil s svojim zdravnikom dr. Gosto Montellom v Peking, kjer ima. njegova kitajsko - mongolska odprava svoj glavni stan. Slabo obrita dama K blagajni na postaji v Orleansu je prd-š'a elegantno oblečena mlada dama m zahtevala vozni iliistetk do Pariza. Slučajno je bil postajenačelnik blizu in ta je v in'' A^rii- 90 cm sneoa. — R^misk.a R5-»trira: —1. 15 cm snega na rvodla^i srež •muka dobra, mogla. — Koča ▼ Planici: Zastopn moštva. Vab itn 6ud5 g. Dotfa. Uddeeite »t vsi, ker bomo določili postavo za nedeljsko tekmo. za damske slamnike ISče jugoslovenska tovarna proti fiksni plači in proviziji za takojšnji nastop. Poznanje Jugosl. odjemalcev ta ponudbe zaželjene pod »Stručan« na Jugosl. Rudolf Mosse, d. d. ZagTeb, Jelačičev trg 5. 1878 —5, 90 cm snega, suh sneg, vreme jasno, smuka idealna. — Smučarski dom Ilirije: —3, jasno, snega 40 cm, srež, srnmka idealna. Lahko atletske prireditve v Maribora teta 1932. 30. marca: cross-country za prvenstvo Maribora (SK Železničar), 24. aprila: medlklubski miting in sodniški izpiti (SSK Maraton), 30. aprila in 1. maja: desetoboj (SK Železničar), 7. im 8. maja: sredin j e-šolsiko prvenstvo Maribora (SSK Maraton), 22. maja: medkluibski miting (SK R-apid), 29. maja: cestni tek moštev (ISSK Maribor), 12. junija: Shell-pokal (medikilubski odbor), 3 julija: štafetni miting (SK Rapid). 13. in 14. avgusta: moštveno prvenstvo (tmed-kliubski odibor), 11. septembra: višeboj (SK Rarvid), 25. septembra: mednarodni miting (SK Železničar), 2. oktobra: dvomateh (SK Raoid) in 1. decembra: tek »Osvobojenje« (ISSK Maribor). Na internacionalnem table-tenis prvenstvu začetek januarja t. 1. v Celovcu j« zmagal Denes Arthur (SK Iilirija, Ljubljana). Dmngi je bil Rasoher (K.AC Celovec). 3. Knobloch (AC Grac). 4. Pitterka (KAC Celovec). Damsika prvakinja je postala ga. Enigiler \Vnima, druga je biila Schober, 3. Srasser, 4. Geiger (vse KAC Celovec). — Utešno prvenstvo je dobil Steiner (KAC). Sodelovalo je preko 40 tekmovalcev. Turnir se je vršil 00 cup best of five sistemu in je trajal tri dni. Table-tenis sekcija SK Ilirije ima danes v paviljonu G na velesejmiu prvi redni skopni trening. Vsi in točno ker bo članom objavljen tudi trurnus nadaljnjih trenmigov. Članstvo naj privede tudi vse nove člane zaradi dodelitve v skupine. SK Mrija (lahkoatletska sekcija). Drevi ob 20. bo v kavarni »Evropi« seja načefl-stva. Kolesarska sekciia ASK Pri mor te, vaM vse člane na današnji sestandk ob 20.30 t tafn'"tvn hotel »Miklič« Vsi in točno. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vseh igralcev pri Zvezdi. Za nedeljsko tekmo »e vabi Primar T. Rezerva igra trening pred-tekrno z rezervo Slovana. TSK Slovan. Danes ob 20. v lovski sobi pri »Sokolu« članski sestanek rezervnega Radio Izvleček iz programov Sobota, 16. januarja. LJUBLJANA 12.15- PloSCe. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa in plo sce. — 17.30: Salonski kvintet — 18: Zun> beraški uskoki. — 18.30: Pedagoška ura — 19: Angleščina. - 19.30: Trgovska rt? klama. — 20. Koncert godbe »Slogec. -21: Koncert na citre. — 21.30: Salonski kvintet — Vmes napoved časa in poročila. Nedelja, 17. januarja. LJUBLJANA 8: Perutnina rstvo. — 9: Esperanto in tujski promet. — 9.30: Preno-ctrkvene glasbe. — 10: Versko predavanj. _ 19.30: Freibunj in Sch\varzwald. — 11: Salonski kvintet — 12: Čas, poročila fn plošče. — 15: Rezultati poskusa dr. Vebra. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Pevski kvintet — 16.30: Salonski kvintet — 20: Koncert delavskega pevskega zbora »Cankar«. — 20.45: Fiavta-solo. — 21.30: Safon-ski kvintet — 22: Napoved časa in poročila. BEOGRAD 12.90: Opoldanski koncert — 16: Popoldanska glasba. — 19: Narodne m*; Jodije. — 20: Pevski koncert — 21: Arije in dueti. — 21.50: Komorna glasba. — 22: Poročila. _ 22.20: Lahka glasba. _ ZAGREB 11.30: Koncert na ploščah. — 17: Plesna glasba. — 20.30: Slovanska orkestralna fflasba. — 22.10: Lahka fflasba. — PRAGA 18: Pevski koncert — 19: Godba na pihala. — 20: Koncert kvarteta. — 20.25: Operni večr. — 22.30: Lahka elasba. — BRNO 18: Pesmi. — 19: Ves proeram lz Prage. _ VARŠAVA 17.45: Popoldanski koncert — 20.15: Orkestralen in pevski koncert — 21.55: Violina. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 9.45: Haydnova maša v D-molu. — 11: Simfoničen koncert — 13.05: Mandoline. — 15.30: Lahka glasba. — 17.45: Komorna glasba. — 18.55: Jazz. — 19.55: Literaren večer. — 22: Barska glasba. — BERLIN 20: Orkestralen koncert — 22.30: Plesna glasba. — K0NIGSRERG 16: Opei-ni orkester. — 19: Klavirske skladbe. — 20.15: Operetni večer. _ 22.30: Prenos iz Berlina. _ MOHl.ACKER 20: Orkester. — 21: Sbihotera. — 22 50: Plesna glasba. -BUDIMPEŠTA 19.15: Dramski večer. -21.15: Klavirski koncert — 22: Ci^anskn godba. — 28: Godba za ples. — R»TM 17: Popoldanski kdncert — 21: MeSan glasbeni r> rog ram. — 23: Plesna glasba. Edina slovenska tedenska revija »Življenje In svet«. — Posamezna Sfovlllrn 2.— niti. REŠITEV VAŠI LAS. Žepni model »Handbag« Din 100.— Velik! model »Standard« Din 290.— Vporabljajfe redno zjutraj in zvečer električni glavnik »White« in v enem tednu bodo vaši lasje popolnoma spremenjeni Mila električna struja, ki prihaja izpod lasišča, regenerira korene in učini, da poraste Jo novi lasje. Vaši lasje bodo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in to kot učinek elektrid-tete, brez nevarnosti in brez električnih drgetov. Imate Ii prhljaj? Prhljaj povzročitelj večine bolezni lasfiSča Izgine ▼ nekoliko dneh in se nič več ne vrne, ako redno vporabljate električni glavnik »White«. Ali vam postajajo lasje sivi? Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno barva AH vam izpadajo lasje? Na redkih in golih mestih, ako imate Se korenine In sko zares redno vporabljate električni glavnik »White«, vam bodo korenine ponovno oživele in vaši lasje na novo porastu. 1,250,000 električnih glavnikov „White" se že nahaja v vporabi po vsem svetu In dospelo je že na tisoče oduševljenih zahvalnic. JAMSTVO! Ne stane vas nič, samo da glavnik doma preizkusite. Ako niste v teku osmih dni popolnoma zadovoljni z glavnikom, nam ga lahko vrnete in mi vam izplačamo popolen znesek. Ali vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako električnega glavnika »White« ne morete dobiti pri svojem stalnem dobavitelju, tedaj izvolite izreza ti priloženi kupon in ga nam poslati z odgovarjajočim zneskom in Din 15 za poštnino. Mi vam bomo po prejemu denarja takoj odposlali zahtevani modeL - M S Z glavnikom dobavljena baterija traja več mesecev. Rezervna baterija za eden in drug model stane 15 Din. Električni glavnik »White« prodajajo drogerije, parfumeri je, lekarne in frizerski salonL Pozitiven dokaz! Gospodična D. S. Iz Siska nam piše: »Izvolite mi po-slati dve bateriji za žepni glavnik »Handbag« katerega sem pri vas kupila. Čutim, da mi glavnik »Whi-te« deluje, ter ga hočem vsakomur toplo priporočiti.« NAROČILNICA: Gospodo Hinko Mayer i drag, parfum, oddelek, generalnima zastopnikoma za električni glavnik »WHITE« Zagreb, Praška ulica 6. Pofiljite ml po povzetju z baterijo ln natančnim navodilom za vporabo .... komadov električnega glavnika »White« model »Standard« po Din 200.—. .... komadov električnega glavnika »Whlte« model »Handbag« po Din 100.—v (Nepotrebno prečrtati.) Naročam ta glavnik pod pogojem, da ml boste, ako M me tekom sedmih dni glavnik popolnoma ne zadovoljil potem ko vam vrnem glavnik, moj denar popolnoma povmilL Ime «•••'*••■•(•« Naslov........... • • r ELEKTRIČNI GLAVNIK „WHITE" Oglasi v »JUTRU" imajo siguren uspeh.1 Cene malim oglasom Ženitve tn dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa, kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«. »Posest«. »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Zo ed^ovcr 3 Din v znamki vsako besedo 50 par Prt vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro, ali za dajanje naslova l^s/ ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristoibina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3-—■ Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—. pri oglasih pc l Din za besedo pa Din 15 — Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Sluibodobi Vsaka besed* 50 par: u dajani« aa.siiva ali ta iitro pa o Din. (1) Tesar, delovodjo »tiče.ra vseh tesarskih de! * prakso in dobrimi spri-ii sprejmem. Ponudbe n* oglasni oddelek Jutra jv-i šifro »Zanesljiv. zrm- irn in pos.-n«. 1SS6-1 Prodajalko ■*)8ari« stroke, boijšo moč n,-rr ajm esm t.i k o j. I 'onu d be i navedb® šolske itn trgov-predi.zobrazb<», po moi- nosfi s si i'ošt'inac. isia-i Trgovsko učenko c dovršeno meščansko šolo ali i g»emijaln-i!n izpitom »prejsnem v trgoriio u'-ikvne stroke f irdusitrij-fi;nm kraju. Ponudbo po možnoeSi s s!'ko na osla«, oddelek »Jutra« pM šifro »Zdrava in požtena«. iseo-l Deček ▼saj 15 let »tar, poltenih »varšev. Vi ima vesolje dn »pecerijske ia delikatesne trgovin-e in je dovršil vsaj S razr. meščanske šole ali jr'mn*.zije. se takoj »prej ms v pouk. Z znanjem nemške?* jezika prednost. Ponudbe naj se pošljejo rr% tvrdko Jos;p Knbe N>vo mesto. 952-1 Vajenca *» riaščičarsko ia medi-ia.ro.ko obrt., s hrano in stanovaniem v hiši. aruiro tki dogovoru, sprejme E. Starij, iiaščičarna, Krško. 802-1 Učenko za kuhinjo sorejcae s fobrtmrjesm gostilna Kmet na Gosposvet-ski cesti 8. 1557-1 2 kuharski učenki r; - e jnem. Kasl^r t oprl a«. (»Metka »Jutra«. 1566-/1 1 Ucseda 1 Din; za dajanj« naslova ali sa Šifro 5 Din. Dijaki, ki iS. Sejo Vn3trukoij«, pla-6ajo vsako bestd« 50 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (4) Učenko flomei-riJ* takoj m-od.-d s«.1"*! Stoeh!y-Moške. 4CS7-1 Predtiskarico ročnih del. izučeno. »e*-« spretno in "vestno en - • -nem takoj, pismene pf.uuaba na o:rias. oddelek »Jutra« pod značko »Pred-tiskarica«. 1607-1 Inštrukcijo 7,a matematiko 4. gimnazije sprejim.im. — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra rK>d »Vestna«. 1507-1 CAMERNIKOVA Šoferska šola Ljnbljana, Dunajska c. 36 Jugo Atjm) telefon 22'>6. Prva oblastvena koncesijo uirana. Prospekt 15 zastonj — oišit« oonj! Osrlaa trg. značaja p» 1 Din beseda; ia da ;sn j-e naslova a'i za šifro 6 Din. — Oglasi socialne?* snačsia pa vsaka beseda 50 par: za dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Dia. (S) Franeosko-slovenski slovar Dr. Pretner jeiv) kuram. — Naslon pove oglasni odde- 1448-8 Vsaka beseda 1 Din; z.-, dajanj« r.aslova ali šifre pa 5 Din. (9) Ingelen zvočnik naprodaj pri hišniku v Puha rjt*v,i ulici štev. 36. 50624-9 Avto,moto Vsaka beseda 1 Din; z« dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (10) Avto »Epser« petsed eina na, 10/50 K«., 6 cii., prav malo rabljen, poceni naprodaj. Ponrad.be na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Arto«. 1360-10 Osebni avto »Opel« 4 H.P, v dobrem stanja za 9000 Din proda Henrik Smulc v Seivnici. 1447-10 Kdioir išče mesto potnika. p'ača za vsako be«&do 50 par; »a dajanj« naslova ali za šifro 3 D:n. — Kdor sprejema potnike, pia ča besedo po 1 Din; za dajanj-e naslova ali xa šifro t« o Dn. (51 Flksum in provizijo nndisto potnikom ta obisk privatnih strank sa Ljub t;aao in okolico ter vso dravsko banovino za ma nufakturno biago. Ponudbe na o?la». o-idelek »Jutra« pod šifro »Fiksurn ia pro vizija«. 831-5 Kdo Knjigovodja«. * 1528-2 Trgovska učenka Jd je dovršila 4 razrede meščanke šol« ia frna 6 m»eseice^ pra-kse v tr^oa-ini Tif^nesra blaga, se želi izučiti v teti s^iroki. P-o-mi"dbe na cglae=ni oddeleik »Jutra^ pod šifro »Močna in poštena«. U531-2 Korespondent J v«£č italijanščine in vseh piso-rn. pt«lov, išče službo IVnudbe na o?las. odd-eiek ,'utra pod šilro »Marljiv«. 1450-2 Dekle pridn« in pošt-eo«. ieli slu-žbo začetne natakarice. Naslov v ogia^ne.m oddelku »Jutra«. 1404-2 Službo hišnika ali sluge pri cradbeinem podjetju aLi trgovcu išie iipokojonec. ki govori štiri jezike. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1545-2 Edgar Rice BurroughS; Tarzan, kralj džunglr C^pjnjbi. 192». b, Eitu Ri<« Burro.jhk AB il«fcl» ■ 94 V velikem krogu so se zbrale okoli treh starih samic. Kakor hitro je mesečina po-srebrila vrhove dreves, so jele le-te z grča-timi vejami rahlo udarjati ob gladko utep-tane boke prstenega bobna. Takoj nato se je vzdignilo iz grl vsega rodu divje umerjeno rjovenje, ki se je z oglušujočo močjo rar!e"a!o mjlie in milje po džungli. Natakarica pridna w poltena, i??e službo v mestu ali na de-ž-eii. Nastopi lahko t-ak-oj. ^t-efi Buk-ovše^k, Toplico 6. Zagorje ob Savi. 1582-2 Kuharica dobra sospodiinja, sredtijiih let, želi staln-o mesto — najraje tla deieJi. — Ponudbe na oglasni oddejek »Jutra.« pod šifro »Pridna gospodinjo.«. 1586-2 /7' Oglasi trg. značaj« po 1 Dia beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasa socialnega roačaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova aJi za šifro pa 3 Din. (6) Nova kurnica za 10—<15 kokoši, objana, v^e stea« nagačen«, po ugodni cen! naprodaj v Ljubijani, Prule št. 8. — Ogledati med IS. in 14. nro 12S7-6 Konjsko opremo elegantno, rusko, prodam. — Na oeled pri sedlarju Polar v Dravljak prd Ljubljani. 1441-6 Kamgarm angieJld. in B«mSkt po zelo nizkih eenah t fcr govini 0. Slibar, Ljublja na. Stari trg 2L 67-6 Železna postelja bela, vtJiika, skoraj nov« naprodaij r Iingarjovi ul. št. 1/H. 1579-6 Plinsko peč 4eeimo za 280 Dim in l«po otroško posteljo za 200 Dim proda Bere«, Nunska nlica' 17/11. 1578-6 Kokošje perje naravno po Din 10 kg fn š'ajsano do Din 45 kg nudi A. ' Ekart. Rače. 1605-6 fKtipim Oglasi trg. mačaja no 1 Din beseda; za dajanj« aaslov» ali u šifro S Dim. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Pisarniško opravo rabij-eno kupim. Ponudbe na oglasni od/tekk Jutra pod šifro »ft«. 1536-7 Gonilne jermene rabljene, 6, 8, 10 in 15 cm široke kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro ».Term-eni«. 1395-7 Vsaka beeeda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Družabnika za trgovino koles, šivalnih strojev in gramofonov sprejmom. — Sigurna eksistenca. Ponudbe Da og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Ypel;a-na trgovina«. 1481-16 Redka prilika kdor ima denar V-eflja industrija t vrednosti itad 2,000.000 Din, ieli družabnika f gotorinio najmanj Din 1,000.000 kot polovično lul-eležbo v industriji. — Prednost imajo Luteresesiti z znanjem slov., nemškega in italijanskega j-ezrika. Ponudbe na o?!as. oddelek »Jutra« pod šifro »Varnost j« v blagu«. 1540-16 Posestvo ler»» aroedirano, ca 15 oralov, z lepo zidano hišo in go«;>odarskim poslopjem tik ob cerkvi in šoli, eno uro od postaj« Slov. Bi strica (mesto) naprodaj za 65.000 Din. Plača se lahko tudi s hranilno knjižico. Pojasnila daje Ivan Ž ura j, lesna industrija. Slovenska Bistrica. 1330-20 Hiša v Brežicah ob glavni ceet.i, parter in I. nadstropje s 4 stanovanji, velik vrt in njiva v okolici, naprodaj. Pojav rila da in Barjaktarovič. Zagreb, Ilica 205/1. 1252-20 Dvodružinsko hišo novo. prodaun v Rožni dolini. Naslov pove OErlasni oddelek »Jutra«. 1 »54-20 Dve hiši jn.liHavni za trgov.ino. ob glamni cesti pri Ljubljani prodam ia 213.000 Din. — Naslov v ofiasn-eim oddelku ».Jutra«. 5556-90 Vilo ali hišo za okroff 300.000 Din ku- phn t Ljubljani. Le pi-s-me-me pomudbe kemnigrafu Dem, Dalmatinova uli^a 5. 1574-20 Novozidano hišo ugodno prodam t Zeleni Jami, Simon Gregorčičeva nlica 7. 1298-20 Vilo na Gorenjskem v večiem letoviškem kraju z velikim vrtom (sadovnjakom) prodam. Sobe so parketirane. elektrika, vodovod in kanalizacija. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Tusou-lnm«. 1471-20 Kdor n * d i prehran« plača sa vsak« besedo 1 Din; kdor tfee pre-hrano pa u besed« 50 par; xa dajanje naslova aU Šifro 8 Din. oatroma 5 Din. (14) Dobro hrano fdomačo) kosih) ta večerjo iščem za 2 osebi — po moin-osti b 1 i z ■ glavnega kolodvora. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobra hrana«. 1406-14 Domačo hrano okusno pripravljeno iščem pri boljši družini v Ljub '.jami. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Primorska kuhinja«. 1894-14 Pohištva Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (IS) Neveste in ženini! 1 javorjervo, ll črefejevo tn 1 brstov« spaimoo ter 2 kuhinjski opremi, vse novo, masivno in solidno izdelano, po ugodni e«)S proda Fran Martine«, mizarstvo, Škofljica. 1-2R8-12 Spalnice h trdega in mehkega 1«« ter kuhinjske oprav« po nizki ceni prodaja ter sprejema naročila Jožef K urnik, mizar, Zg. Šiška. 59088-12 Nevesti pohištv« ne dela skrbi. Ve, da bo pri mizarstva Albert Cern«, Zg. Šiška pri Kemizi, dobila Izvrst no h; prav poceni pohi štvo! 885-12 Pohištvo dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1520-12 Novo spalnico masivno, poiiti.rano (14 komadov) in boio eanajlirano kuhfajo (8 komadov) prodam glo-boiko pod ceno za 6300 Din Naslov v ogiasnetm oddelku »Jutra«. 1575-12 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Diu. (19) Lep trgovski lokal oddam v sredini mesta Celje. Pismena in astmena vprašanja se prosi nasloviti na: Kati Vaj-t, Celje. Kralja Pstra e. 29. 60079-19 Vinotoč ali gostilno vzamem na račun — ali grem kot natakarica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1543-dG Brivci, pozor! V industrijskem kraju na Gorenjskem, brez koncesi-jonlranega konkurenta, bi vsestransko jzvežiba-n brivski strokovnjak po nizki cenj dobi! lokal za obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1SS1-19 1r najem Prijetno stanovanje v prvem nadstropju, za banovin, cesto, blizu kolodvora in ctjrkve, obstoječe iz tre-h sob, kuhinje, kleti, podstrešja in pol vrta, takoj oddam ▼ najem za 300 Din in po dogovoru. Prioravn« za upokojenca. — Oddaja oboiua Sv. Vid pri Grobelnem. 1499-31 Stanovanje sobe in kuhinje, z velikim vrtom oddam za več let. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1555-31 Stanovanje sob«, kuhinje ia pritiklin oddam v Mostah, Predovi-čeva ulica 9. 1596-31 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro S Din. (21-a) Vsaka beseda 1 Din: sa dajanj« naslova aH za Šifro pa 5 Din. (17) Stanovanje 3—9sobno išče z majem dvočlanska rodtrina. Ponudbe na oglasni odd.ii«k »Jutra« pod &£ro »1000«. 1807-21/a Moderno stanovanje 4—tVsobno, ▼ centra mesta iščem s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Modorno«. 1500-31/a Stanovanj en« sobe, odnosno sob-e, kabineta, predsobe vtA. išče mirna dvočlanska stranka v Bežigrajfkom okolišu. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod »Čimprejšnja vsriiiev«. 1580-31/a fiifffflf.M 2 lepi ddavnicl zidani, suibi in prMtomi, pripravni za veaio obrt aii skladišče, x elektritoo napeljavo, takoj oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jmtra«. 1.186-17 Vsaka poseda 1 Dui. za dajanj« naslova aii ia Šifro pa 5 Din. (33) Fižol za kuho ▼ veliki izbiri od 2 Din naprej T trgovini Sever 4 Konro., Ljubljana, uospo »votska cesta 5. 1304-33 Lanene tropine prvorrstne kakovosti 37/38 %, mlete, po 195 Din za 100 kg. inkl. vreč« kupit« do konca januarja t, L v tovarni olja H rova t St Komp-, Ljublj-.na. 1355-33 Stanovanje Vsaka beeeda 1 Din; aa dajanj« naslova aH za šifro pa 5 Din. (31) Elegantno meblrmuno atanoranj« S be. koro-limca, garderoba, oddam v vili pri Vrtaii. Vpraša« tel. 3129. 1R4E-21 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova al' » šifro t5« 5 Din. (18) Naznanjam da otvorkn gostilo* na Trta.%i cepti 11 (nasproti tobv^ne t>>varne) r model jo dn« il7. t. m. Točid bom pristna daLma-trinaka vina. Dobra .postrežba. Se priporoča Franc Drolc. 1590-18 Sobo odda Vsaka beseda 50 par; xa dajanj« naslova ali sa šifro 3 Din. (23) Preprosto sobico sredini tTVHt* n d d a m gosnodu. Nanlor ▼ ogias. ashitra«. 1137-CSJ Sostanovalca ▼ kpo sobo • poaeiteim vhodom a p r « j m e Amton Maiver, Jegliftova nlica 5. 1439-23 Lepo sobo • I posteljama oddam koj. Elektrika in poaebni vhod. Naslov ▼ ogiasnem oddoUr« »Jotr««. Prazno sobo l-ep« tn TeMiko, s posebeto vbo)7-20 Podstrešno sobico t. ali brez hran« takoj oddam poleg magistrata. — Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 1544-23 Sobo lop« opremljeno, » posebnim vbedom in električno razsvetljavo oddam bo." j-šemu po-spodu i:a Mišičevi cesti 31/1, desno. 1551-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in domačo hrano oddam 2 oee-bams. Naslov pove o?!a.«. oddeltk »Jatra«. 15-18-23 Svetlo sobo lep« opreml:«no, z elektriko in balkonom oddam 2 gosp>doma na Poljanski e. št. 13/11, levo. 1560-23 Opremlieno sobo poceni oddam na Mivki 2R 1561-23 Opremljeno sobo z rf!«k1iriiko in prostim vhodom oddam takoj ali s 1. febrnairiem r Hrenov/ ulici št. 1131. 1.773-23 Ooremlieno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 1576-55 Separlrano sobo v um; viHi, « lep« solni-no ' ?>r*«>o oddam. Naslt-r v < glasnem oddelkn ».T^itra«. 3567-23 Sostanovalca takoj ali po dos*wora spreimeni k mirnemu go-snodm v Cerkveni uMrodaim v Sp. Šiški, Ale-ševčerva S. 1591-27 Telefon 2059 PREMOG suha drva Pogačnik, Bohoričeva Stev. 5. Kozmetični zavod za nego lica » telesa. — Odstranjevanj« r«eh koi-nih madežev, dlake in soinčnih peg. Obloge, ma saže, manikiranje m huj-šanje po najnovejši metodi. Kozmetična izobrazba. Predplačilo! M. Pa-p. Zagreb, J&iačičev trg 6/1. 58-37 AFRANA ŠIVALNI STROJI na dolgoročna «irtaffl3a saimo pri G. HoMander k. d., Zagreb, Martičeva nI. 4 (poleg Borze). — Sprejmemo še ivekoiako sposobnih sastopnikov. 15340 nudi BROKAT ATLAS Ljnbljana, Dunajska cesta 1 a. Celje, Aleksandrova cesta 1. Maribor, Gosposka ulica 17. 1835 -^"i. v,- iV.1- ,. v. . • r • • •' 9 » •■ --■ lavna dr Danes 16« t. m. ob 2. uri popoldne se bo vršila javna dražba v lokalu modnega salona M. Gotzl na Kongresnem trgu ter deloma v stanovanju v IL nadstropju (hiša Kirbisch) poleg kina Matice. Prodajale se bodo razne modistovsfe© potrebščine, fensM klobuki, čepice, razno pohištvo, srebrni predmeti in razni pribor za modistovsko obrt, dalje trgovska oprema, pulti, omare itd. 1876 Draz FORD avtomobila se vrši v ponedeljek 18. t. m. ob pol 15. v garaži g. Stupice, Slomškova ulica št. 6. Ogleda se ga lahko vsak čas. Več se poizve na sodišču št. 18 ali pa v advokatski pisarni dr. J. Klepca, Ma-sarykova cesta 14/1. 1874 Vsaka bessda 2 Din; za (lajanje naslova aH šifre pa 5 Din (25) Starejša M poročala od 45 Ist naprej starega gospoda. Dopise pod značko »Prednost državna« na oglasni oddelek »Juitra«. 150S-35 Danes dne 14. januarja Je, previden s sv. za* kramenti, v starosti 82 let, mirno v Gospodu zaspal gospod MARTIN AVBELJ železničar v pokoju Pogreb se je vršil dne 15. januarja ob 3. uri popoldne pri Sv. Juriju. 1872 Stožce, dne 15. januarja 1932. Žalujoči ostali. t Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod FRANC BANKO cand. ing. danes v jutru ob pol 8. uri, v 25. letu svoje starosti, nenadoma za vedno zapustil. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 17. januarja 1932 ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 18. januarja 1932 ob 6. uri v jutru. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Rečica ob Savinji, dne 15. januarja 1932. MARKO in ANA BANKO, starši — JOŽE, MARKO, MAKS, bratje, in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.