Leto IX. - Stev. 297 (2607)
PHIM0HSKI DHEVH1K
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
Huda gospodarska in socialna kriza, ki je nastala v Trstu po S. oktobru je še en dokaz več o ogromni škodljivosti gospodarske in finančne vključitve Trsta v Italijo in poskusov še dokončne politične priključitve s pomočjo diktata angleške in ameriške vlade. Zaradi tega se diktat ne sme uresničiti. Zaradi tega mora postati Trst čimprej gospodarsko in finančno neodvisen 1
TRST, sredo 16. decembra 1953
Cena 20 lir
gO ODKLONITVI BERMUDSKE FORMULE O TRSTU
Cilj novega jugoslovanskega nredloga:
oneningočili izvedb« dihlala „110 Blapah“
Enakopravnost Slovencev v Trstu mora biti popolnoma zajamčena/ a oblast rimskih funkcionarjev omejena na samo mesto - Izjava predstavnika Foreign Officea
BEOGRAD, 15. — V Beogradu se mudi jugoslovanski Poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič, ki je na rednem posvetovanju v državnem tajništvu za zunanje zadeve, l F‘rc^stavntk britanskega zunanjega ministrstva je danes Sicde možnosti sklicanja sestanka predstavnikov Jugosla-šj1 .Italije o Trstu izjavil, da zahodne sile še vedno vztrajajo na rešitvi tržaškega vprašanja, nočejo pa vztrajati pri tem, da bi vsilile kakršno koli svoje stališče. Naš ie, je pripomnil, pomagati pri iskanju rešitve tega pro-°.l«na. Angleški predstavnik je dal tudi razumeti, da Ve-dia Britanija ne bi nasprotovala dvostranskim razgovorom "ted Jugoslavijo in Italijo. V nadaljevanju je dejal, da zahodne sile še niso poslale vabil za konferenco petih o
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Varnostni *vet ZN je ponovno odložil razpravo o Trstu in to na zagotovilo zastopnikov ZDA in •elike Britanije, da se nada-‘Juje z napori za rešitev tržaškega vprašanja. Tako se je končala v isti režiji z istim uspehom tudi četrta repriza trst pred Varnostnim svetom.
Od nesrečnega sklepa od 8. oktobra nadaljujejo zahodne s>le s sondiranjem terena, ki P° mnenju diplomatskih opazovalcev v Washingtonu, kot Javlja «United Press«, niso do sedaj pokazala nobenega na-Pfedka, Vsekakor iskreno pri-tnanje dosedanje diplomatske aktivnosti zahodnih držav, ki oe daje upanja na uspeh, po-“tani, da zahodne sile nimajo Za potrebno . spremeniti svojo
dosedanjo politiko.
Vsa dosedanja diplomatska aktivnost Zahoda je stremela
0 pravem vzroku prekinitve v Panmunjomu
PANMUNJOM. 15. — Vodi-e'j delegacije združenega po-f(Ustya na pripravljalni kon-erenc! 'Arthur Dean je zavr-v* mAo Kitajcev in severnih i r?)cev. s katero so ti pred-gali obnovitev pogajanj. V v '. n0 ’ ki je bila danes izmena, se ponavljajo obtožbe iL/i Amer'čanom in se iz-. »Ja, da izhajajo te obtožbe n, ODJoktivnih gledanj in da i ,. ni zaradi tega vzeti kot n* h'6' ^ean Pa io ponovil, da rthti0 nacialjeval razgovorov, nje ne bodo obtožbe umakni,/'?. V svojem odgovoru po-u Ja, Dean, da bo njegov na. v estnik Kenneth Young ostal v ‘'U.hmunjomu za določen čas njF/bakovanju. da se nasprot-*' odločijo za nadaljevanje Rajanj.
v y\an je medtem odpotoval Ijj *PA. pred odhodom iz To-a Je Dean izjavil, da po nje-v,ye.m mnenju nameravajo dar ’n sevel'ni Korejci na-tlevati «precej kmalu« po-da{ari^a 0 Koreji, ter je do-sto • da če hočejo, lahko to Sv	s tem da umaknejo
da -v °btožbe. Izjavil je tudi, ine °v' Delhi ni najbolj pri-litiz-n sedcž za morebitno po-
za tem, poudarjajo v Beogradu, da se s spremembo taktike zadovolji italijanskim zahtevam. Pri tem so si zahodne države prizadevale, da bi svet ne zvedel za konstruktivne jugoslovanske predloge, in so zahtevale od jugoslovanskih zastopnikov največjo diskrecijo o razgovorih, česar pa se same niso držale. Ko je propadel poizkus, da se v naglici izvede sklep od 8. oktobra, so zahodne sile na predlog Jugoslavije o sklicanju konference zahtevale, da se pred konferenco izroči vsaj civilna u-prava Italiji. Za tem so prišle s predlogom o delni izročitvi civilne uprave cone A Italiji. Med pogajanji so bile pripravljene, v kolikor bi konferenca dala pozitivne rezultate, celo priklicati tristransko dekla, racijo in odpovedati se dajanju vsake podpore nadaljnjim italijanskim zahtevam, Ali ne zveni to istočasno kot grožnja proti Jugoslaviji in opozorilo Italiji, naj vztraja pri svojih zahtevah?
Zaradi odločnega stališča Ju. goslavije so potem našle bermudske formulo:	Jugoslaviji
pripravljalno konferenco, kateri bi sledila politična konferenca, pred katero pa bi se izvedla delna izročitev civilne uprave Italiji.
Po informacijah iz dobro ob. veščenih krogov bi se v smislu zadnjega angloameriškega predloga na dan, ko bi se začela pripravljalna konferenca, pričeli istočasno tudi v Trstu razgovori med zastopniki italijanske vlade ter Angleži in Američani — verjetno zastopniki ZVU — za sklenitev sporazuma o delni izročitvi civilne uprave cone A Italiji. Z izvajanjem tega sporazuma bi pričeli med pripravljalno konferenco. tako da bi pred politično konferenco Italija prevzela civilno oblast v coni A.
Ce s-e ta vest povezuje z iz-
tertona listu ((Dolomiten«, da bo uprava cone A izročena Italiji s tehničnim sporazumom, potem se nehote vsiljuje upravičen dvom. da so vsa sondiranja terena zahodnih držav v stvari samo poizkus, da se v etapah izvede sklep od *. oktobra.
Ali je mogoče drugače tolmačiti dejstvo, da je bil zastopnik generala Wintertona obveščen o diskretnih predlogih zahodnih držav Jugoslaviji, še preden so bili ti predlogi izročeni Jugoslaviji, s predpostavko, da je predlagana konferenca o izročitvi uprave cone A Italiji določena s sklepom od 8. oktobra, katerega podrobnosti so dobro znane odgovornim funkcionarjem ZVU v Trstu?
Razumljivo je, da je Jugoslavija prekrižala ta manever in na stalno ponavljanje pogojev postavila svoje pogoje, ki med drugim onemogočajo celotno izvedbo sklepa od 8. oktobra, omejujejo oblast italijanskih funkcionarjev samo na mesto Trst in jamčijo popolno enakopravnost Slovencev v Trstu. Ključ za rešitev tržaškega vprašanja torej ni v Beogradu, kot to skušajo tendenciozno dokazati nekateri na Zahodu, temveč v Rimu.
B. B.
da možnosti za sporazum niso prav ugodne.
BAGDAD, 15. — Bagdadski radio javlja, da je pri današnjih neredih v Basori, ki so nastali zaradi stavke 2000 aeiavcev tamkajšnje petrolejske družbe, ki traja že 12 dni, bil ubit en demonstrant, šest policistov in en civilist pa so bili ranjeni. Na področju Ba-sore so nocoj proglasili obsedno stanje.
KOJfFEREJfCA V dALCF
Veleposlanik Djurič
tajnih donavske homisije
FRANKFURT, 16. — Tednik «Der Spiegel* ,ie objavil nekatere odlomke iz spominov Hitlerjevega ministra Ribbentropa, ki jih je napisal med procesom v Nueren-bergu pod naslovom «Med Londonom in Moskva«.
GALAC, 15. — Na današnji seji donavske komisije v Gala. cu so sklenili prenesti sedež komisije iz Galaca v Budimpešto. Izvolili so tudi novo vodstvo koimsije. Za predsednika je bil izvoljen madžarski delegat Sik, za podpredsednika Bolgar Gonov, za tajnika pa jugoslovanski predstavnik Djurič. Se pred volitvami, ki so bile tajne, je bil sprejet, kakor smo že poročali, jugoslovanski predlog o spremembi člena 7 pravilnika o podonavski plovbi, s čimer se odpravlja dosedanja praksa, da je ena delegacija imela monopol^ v vodstvu komisije. Ro današnjih sklepih je jugoslovanski predstavnik Djurič izrazil prepričanje, da bodo le-ti omogočili boljše delo pri urejevanju plovbe po Donavi.
Nov razgovor Adenauer-Poncet
LONDON, 15. — Francoski visoki komisar Francois Ponest, ki je tudi sedanji predsednik zavezniške visoke ko-
misije v Nemčiji, se je danes popoldne razgovarjal s kanclerjem Adenauerjem, y zavezniških krogih se izogibajo slehernemu komentarju, medtem ko dajejo z nemške strani razumeti, da gre za nadaljevanje francosko-nemških pogajanj o Posarju. Pri razgovoru je bil navzoč tudi nemški državni tajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein.
V Saarbrueckenu so danes proslavili 6. obletnico ustano. vitve Posarja in ob tej priliki je ministrski predsednik Hoffmann pozval francosko in zahodnonemško vlado, naj «se končno najde evropska rešitev posarskega vprašanja«. Hoffmann je poudaril, da francosko-nemška pogajanja o Posarju trajajo že 18 mesecev, in da je vprašanja evropeizacije Posarja že nad dve leti na dnevnem-redu.
Na koncu je Hoffmann dejal, da posarsko prebivalstvo z nestrpnostjo pričakuje ugoden izid francosko-nemških razgovorov, ker želi. da Posarje postane most, ki naj bi Nemčijo in Francijo združeval.
Dejstva o dosedanjih in bodočih jugoslovanskih naročilih pri CRDA
Vsa dosedanja poročila našega dnevnika so točna in želeti je, da pride do uspešne obnovitve pogajanj in do naročil, ki bi zaposlila polno zmogljivost Tovarne strojev Sv. Andreja
Pred dnevi smo poročali o obisku predstavnikov jugoslovanskih ladjedelnic pri CRDA in o možnosti novih jugoslovanskih naročil. Ker je ■ to vprašanje izredno važno, saj gre za obsežna naročila, ki bi sedaj takoj dosegla milijon dolarjev, se je naš urednik obrnil na direkcijo CRDA za nadaljnja pojasnila tako o zakasnitvi dobav že naročenih strojev kot tudi o možnosti novih naročil.
Predstavnik direkcije CRDA je na vprašanje našega urednika: «Kje so vzroki za zakasnitev dobav?*, odgovoril sledeče:
«ZaoStanki niso veliki in nimajo velikega pomena. Gre za dva meseca do dva in pol. Jugoslovanski predstavniki so se poleg tega lahko prepri-
ZaskrbliMSl v pred Slavko žalezničsriev
LONDON. 15. • — Britanska vlada si še dalje prizadeva, da bi preprečila stavko železničarjev, ki je bila napovedana za nedeljo. Nocoj je minister za delo Mpnckton v spodnji zbornici sporočil, da ne more podati napovedane izjave, ker se prrgajattja še nadaljujejo.
Po nocojšnjem sestanku izvršnega odbora sindikata železničarjev je glavni tajnik sindikata Campbell izjavil, da ukaz o Stavki ostane v veljavi in da pri razgovorih z ministrom za delo niso našli podlage za pogajanja.
Stavke se bodo udeležili turi; delavci železniških delavnic (okoli 120.000). Jutri zjutraj se bodo predstavniki sindikatov in komisije za prevozništvo ponovno sestali v ministrstvu za delo. Tajnik sindi-
Velika razdraženost v Franciji zaradi Pullesovih ultimativnih izjav
Zeeiandov načrt za varnostno pogodbo med Zahodno Evropo in SZ - Preklican ukaz o razrešitvi Monigomergja ? - Skupina laburističnih poslancev zahteva, naj Anglija vodi neodvisno politiko in naj preneha z imperializmom - Pella nadaljuje razgovore o Trstu
javo zastopnika generala Win- kata Campbell pa je izjavil,
on muiuuin
z«,i konferenco ker nima ostnih naprav.
lti't -celnika severnokorejske in jojn delegacije v Panmun-izia sta danes dala P° radiu v kateri ostro kritizi-j. ata Deana, ker je zavrnil p" Predlog za nadaljevanje
v i7-iavi' ki j° ie
dru P£kinški radio, je med *akfIri' re('en°: ((Prišli smo do
stra ■	■ da so na ameriški
°»em1 odločeni popolnoma fe- °Sočiti pripravljalno kon-d0 ac°. Toda EDA se ne bo-»j	nikoli	odtegniti res-
le °dgoyornosti. da so uniči- f tič,, anje. da pride do poli-konr onference o Koreji.« Na Čej u obtožujeta ZDA. da ho-litu Preprečiti sklicanje po-(io , konference, zato da bo-Ujeiv, n* 0 osvobodile 22.000 dotnov V' *ci RC nočei° vrniti
5kji "Jashingtonskih diplomat-Prerie.	80	P° sestanku
‘mai! v,likov lf> držav, ki (la L ce_,e na Koreji, izjavlja, Posta/,Uzrno Poveljstvo ne bo Soj ‘Jalo kot absoluten po-klfc a obnovitev pogajanj pre-htekli t°žb, ki so jih severni Blav n' Proti Američanom. V "dok-'*11 hočejo da severni da so pripravljeni
Dobro uspela stavka
v italijanski industriji
Po poročilih obeh sindikatov je stavkalo povprečno 90 do 95 odst. delavstva in s tem še enkrat zahtevalo, da se čimprej rešijo najbolj pereča socialna vprašanja - Danes bo senat razpravljal o predlogu zakona o pomilostitvi
predloži parlamentu zakon o
razpravljati«.
aMal
v p' Po prekinitvi pogajanj brita m.unjomu, izjavljajo v gib, ^skih pooblaščenih kro-
sedaj prevladuje «pre-
V'den
8ih v P**imizem». V istih kro-k°do A1/8!' še dalje upajo, da ?i v Kitajci in severni Korej. Je orv*<t'azumnem času«, ki ga Ve , /ni' Dean. predložili «no-’1a,lal<i^.e”. k' naJ omogočijo
Sge !.8nj
razgovorov.
Jejo ,,,strani Pa ne izključu-''erni n°znosti da skušajo se-®itn0 Preprečiti da bi more-renPps ''canje politične kon-5>a>ika Znlanjšalo možnost se-ske. Pptih z udeležbo Kitaj-k4vnii,-8a b°do sovjetski pred-rlitisi! Gotovo predlagali na p K1 konferenci, Br«Vh,ma-terih kr. ih OZN pa dl Zn;16 mnenje, da so se
kJj lr*ktniteVPrei pripravljale
9)	,	- - z * u
k*avhe ,i končano zasedanje bnn kupščine OZN, ko ne SfaVo n možnosti danil ° Koreji. Vend
razgovorov ta-
ar*v0 ’n možnosti za raz-p nii n„i\oreJi- Vendar pa se-°hc>vr*?Zai lahko dovede do »a sklicanja skupščine.
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. - Stavka industrijskih delavcev, ki sta jo proglasila krščansko-socialni sindikat CISL in kominformov-ska CG1L in se ji je kasneje pridružil še neofašistični sindikat CISNAL in ki se je začela danes zjutraj ob 6. uri, bo jutri 'zjutraj ob 6. uri končana. Po poročilih sindikalnih organizacij je stavka popolnoma uspela. Poročilo CGIL poudarja, da je bil u-speh veličasten ter da je bila stavka zlasti v industrijskih središčih severne Italije skoraj popolna, tako da se je vzdržalo od dela povprečno 95 odstotkov delavcev in sicer: v Milanu, Genovi. Bologni, Firencah, Benetkah. Modem, Reggio Emilii, Livornu, La Spezii, v Savoni in v drugih mestih. V nekaterih podjetjih, predvsem v tekstilnih.’ kemičnih in v tovarnah kovinarske industrije je bila stavka stoodstotna. Za tovarno avtomobilov Fiat pravi poročilo, da je bilo število stavkajočih precej visoko; v Rimu je bil dosežen odstotek, ki je enak onemu v severni Italiji, tako da je bila stavka popolnoma uspešna. Podobno poročilo je izdal tudi CISL le s to razliko, da to poročilo govori o stoodstotni Stavki samo pri stavbni industriji, medtem ko za ostale navaja številke od 75 do 95 odstotkov.
S temi podatki pa so v nasprotju poročila delodajalcev organiziranih v «Confindu-striji«. Njihovo poročilo poudarja, da se je delavstvo povprečno v manjši meri u-deležilo včerajšnje stavka v primerjavi s stavko, ki je bila 24. septembra. Med največjimi razlikami' je na primer podatek o stavki v tvor-tiici avtomobilov «Lancia», za katero poročilo CISL navaja 80 odst., Confindustria pa komaj 63 in 50; kot najvišjo številko navaja ((Confindustria« samo 70 odst., vendar pa poudarja, da je bila stavka najuspešnejša v kovinski industriji.
Predsedstvo vlade pa v
svojem poročilu o stavki po-udarja, da ni bilo nobenega incidenta, da je policija povsod jamčila svobodo dela in vzdržala red ter da so bile javne usluge zajamčene s pomožnimi sredstvi. Število aretiranih je bilo minimalno. Predstavniki obeh sindikatov pa so v svojih izjavah poudarjali, da je delavstvo še enkrat dokazalo svojo voljo, da pride čimprej do dokončnih pogajanj za poenotenje in izenačenje mezd in plač ter s tem do njihovega povišanja. Predstavnik CGIL Di Vittorio pa je še posebej polemiziral s predstavniki «Confindustrie», in re. kel, da trditev industrijcev, da bi povišanje mezd imelo za posledico finančno zmedo, ne drži.
Poudaril je, da je resnica ravno nasprotna, kajti italijansko gospodarstvo trpi zlasti zaradi tega. ker je potrošna zmožnost delovnih ljudi majhna in ima za posledico zastoj trgovine in proizvodnje, ki ima zopet za posledico nove odpuste in povečanje brezposelnosti. Dalje je rekel, da so predstavniki sindikatov storili vse. da bi sporazum s predstavniki delodajalcev olajšali, medtem ko so le-ti trmasti in vztrajajo v svoji nepopustljivosti, kar je imelo za posledico. da je bilo tudi posredovanje ministra za delo neuspešno.
Glavni odbor italijanske liberalne stranke je ponovno izvolil Villabruno za svojega generalnega sekretarja. Nato je sprejel resolucijo, v kateri se poudarja, da sedanji položaj zahteva takšno vlado, ki bi uveljavila ((dinamično in učinkovito politiko centra« in večjo socialno pravičnost. Zato se naroča liberalni parlamentarni skupini, naj do vlade še nadalje obdrži sedanje «stališče pričakovanja« in s tem možnost ((samostojnosti presoje in odločitve«. Dalje je odbor sprejel resolucijo, ki poudarja potrebo ustanovitve učinkovite evropske skupnosti ter poziva vlado, naj takoj
Med raznimi govorniki sta bila tudi ameriški obrambni minister Wilson in francoski obrambni minister Pleven. Prvj je zagovarjal povečanje števila letalskega osebja in lovskih letal ter je hkrati zagotovil, da se ZDA obvezujejo dobavljati novo orožje Evropi, Pleven pa je poudarjal, da je treba kakovostno izboljšati vojaški material in hkrati uvesti novo orožje.
Popoldne so proučili poročilo začasnega odbora NATO o položaju sil v morebitni evropski vojski. Ta vojska bi bila sestavljena iz približno 50 divizij, iz 10 oklepnih divizij in okolj 3.Q00 letal. Zvečer je atlantski svet objavil poročilo* v katerem javlja, da znašajo obrambni izdatki NATO za 1953 leto 65,5 milijard dolarjev, ki so takole razdeljeni: ZDA m Kanada 54 milijard, evropske države U.5 milijard. Program ameriške pomoči, zlasti pa dobavljanje ameriškega vojaškega materiala ostalim državam članicam NATO se je leta 1953 podvojil v primeri s preteklim letom. Uradno so tudi javili, da so se Belgija, Kanada, Francija, Velika Britanija in ZDA dogovorile, da so pripravljene uvesti enoten tip izstrelkov za lahko orožje, in sicer izstrelek 7,62 mm (kaliber 0.30).
Po zaključku jutranje seje je belgijski zunanji minister Van Zeeland novinarjem potrdil, da je_ pripravil «zelo po. droben načrt«, ki predvideva sklenitev varnostne pogodbe med Zahodno Evropo in So-
r________ r—zason o vietsk<? zvez°- D°dal je pa,
ratifikaciji evropske obramb- ^a i???* za umestno uradno
PARIZ 15	— Svet mini-
strov atlantskega pakta je imel danes sejo zjutraj in popoldne. 42 ministrov se bo jutri sestalo na posebni seji skupno s stalnimi delegat: NATO. Ta sestanek, ki so ga predlagali kanadski delegati, se bo nanašal na dnevni red, ki ni bi! že sporočen. Jutri popoldne pa bo zaključna ple. narna seja.
Na današnji jutranjk seji so odobrili poročilo odbora ministrov. ki se nanaša na napredek, ki ga je dosegla NATO v zadnjem letu Med razpravo so razen vrhovnega poveljstva atlantskih sil gep.era la Gruentherja govorile še druge osebnosti.
Zatem so razpravljali o poročilu, ki se nanaša na «o-cenitev nevarnosti«, v katerem je rečeno, da nj opaziti znatnega povečanja nevarnosti po preteklem aprilu, vendar pa se poudarja nujnost nemškega prispevka v o-brambi
ne skupnosti, kar naj bi čimprej dovedlo do zedinjenja Evrope.
Medtem je posebna komisija senata razpravljala o načrtu zakona o zmanjšanju kazni, ki je bil prejšnjo soboto odobren v poslanski zbornici. Senator Franza od MSI je predložil amandman, ki predvideva pomilostitev tudi za politične zločine, ki so kaznivi z več kot štiriletno kaznijo; predlog je komisija odklonila. Komisija pa je namesto tega odobrila, naj se vklju. či načelo pomilostitve vseh zločinov, bodisi političnih bodisi splošnih, ki so kaznivi z najvišjo kaznijo do štirih let. Nato je komisija razpravljala še o primerih, v katerih se mora pomilostitev izvajati. Ob zaključku je sklenila predložiti senatu iste izjeme, ki jih predvideva zakonski načrt, ki ga je sprejela poslanska zbornica razen glede zločina splošnega obrekovanja, ki se na ta način vključuje v pomilostitev.
Dalje je komisija odobrila predlog senatorja Terracinija, ki so ga podprli desničarski senatorji, s katerim je zahteval pomilostitev za obrekovanje s pomočjo tiska. Besedilo zakonskega predloga bo predložil jutri popoldne senatu predsednik komisije senator Zolli in predvideva se, da bo senat zakon izglasoval že v četrtek. Senat bo razpravljal tudj o banditizmu v Sardiniji
Jutri popoldne se bo sestala tudi poslanska zbornica, ki bo razpravljala o raznih interpelacijah, od katerih nekatere zadevajo banditizem V četrte^ bo zbornica razjirav-ljala o zakonu glede ukrepov v prid poplavljenih krajev v Kalabriji.
Zvedelo se je, da vodstvo krščanske demokracije potrju. je svoje zaupanje v delo Pel-love vlade in izjavlja, da so nekatere razlage o zaroti proti tej vladi v kominformov-skem listu sAvanti« samovoljne in špekulantske«
A. P.
predložiti načrt atlantskemu svetu zaradi bližnje berlinske konference in upoštevajoč tudi nedavni Eisenhowerjev govor v OZN. O datifikaciji po. godbe o evropski obrambni skupnosti je Van Zeeland izjavil, da je ta skupnost sestavni del NATO in da «je čas za vse prizadete države, da rečejo da ali ne«. Glede včerajšnjih Dullesovili izjav pa je odgovoril: «Clani zavezništva imajo pravico govoriti si odkrito in si povedati tudi neprijetne stvari«. Nato ni izključil možnosti neposrednega sprejema Nemčije v NATO, že pariška pogodba ne bo ratificirana ;priznal pa je, da bi podobna pobuda zelo težko naletela na odobritev vseh članic NATO
Včerajšnje Dullesove izjave so povzročile veliko razburjenje v francoskih političnih in parlamentarnih krogih. Na današnji seji francoske skupščine je degolistični general De Montsabert zahteval, naj se prihodnji teden začne razprava o zunanji politiki. «Ni mogoče — je izjavil — da skupščina ne bi odločno protestirala proti izrazom, ki jih je uporablja! predstavnik zavezniške in prijateljske države, izrazov, ki se zdi, da ne upoštevajo Francije kot suverene države, ki postavljajo v isto raven kot vojne hujskače Francoze in Nemce in ki lahko resno škodijo staremu francosko - ameriškemu prijateljstvu«. Te besede je večina poslancev pozdravila. Degolistični poslanec Ravmond Dronne pa je zahteval, naj bi vprašali vlado «0 njenem obsojanja vrednem molku po nerazumljivi izjavi ameriškega državnega tajnika, ki predstavlja nedopustno vmešavanje v francoske notranje zadeve s strani člana neke tuje vlade«
Tudi francoski tisfc odraža veliko razburjenost zaradi Dullesovih izjav. Pariški dopisnik ((Nevv Yor)c Timesa« pa piše. da včerajšnje Dullesove izjave, češ da se bo a-meriška politika spremenila,
če ne bo ratificirana pogodba o obrambni skupnosti, označujejo nekateri francoski kro. gi. ki so naklonjeni evropski vojaki, kot «grobo diplomatsko napako«. Dopisnik -dodaja, da so Dullesove besede neprijetno zadele francosko javnost, ki vidi v teh besedah pravi ultimatum, postavljen tri dni pred volitvami predsednika republike, pri katerih bodo vprašanja evropske politike nedvomno važen činitelj. Na splošno sodijo zagovorniki evropske vojske, da bo ta novi ameriški pritisk na Francijo šel v korist nasprotnikov evropske obrambne skupnosti. Dopisnik zaključuje, da so pariški politični opazovalci mnenja, da bodo Dullesove izjave povzročile razdraženost v francoski skupščini, ki se pravkar pripravlja na volitve novega predsednika republike.
Bivši francoski ministrski predsednik. Daladier je izjavil dopisniku AFP: «Ce sem prav razumel, zahteva Dulles od Francije; 1 naj takoj pristane na zopetno oborožitev Nemčije; 2. naj vsaj še za eno leto nadaljuje vojno, ki ji ni izhoda, v Indokini. Te izjave globoko žalijo francoski narodni čut«.
Vodilni odbor državnega odbora za obrambo enotnosti Francije in Francoske unije (ki združuje neodvisne in zmerne poslance, ki nasprotujejo obrambni skupnosti) je danes objavil izjavo, ki pravi: 1. Vzrokom, ki nalagajo odklonitev ratifikacije pogodbe o obrambni skupnosti, se po Dullesovih izjavah pridružuje žalitev njegovega ultimata; 2. načrt, ki ga predlaga Foster Dulles, nasprotuje načelom listine Združenih narodov in bi praktično privedel do tega. da bi Francija in Francoska unija izginili, ter do germanizacije Evrope; 3. Ta načrt ustvarja iz istih vzrokov grožnjo za a-tlantsko zavezništvo in za vse njegove člane, vštevši ZDA.
V krogih britanskega zunanjega ministrstva izjavljajo, da bi Velika Britanija v glavnih obrisih ohranila svojo sedanjo politiko, tudi če pogodba o evropski skupnosti ne bi bila ratificirana. Anglija ne bi v takem primeru izvedla nove razporeditve svojih čet v Evropi in tudi ne bj umaknila čet s kontinenta. Predstavnik. zunanjega ministrstva je dopisniku kominformistič-nega lista «Daily Worker» izjavil: «Y primeru, da evropska obrambna skupnost ne bo ustanovljena, bodo morali morda Američani začeti novo tragično in temeljno proučitev sedanje politike; toda kar se tiče Angležev, se to ne bo zgodilo. Domnevam, je dodal, da je hotel Dulles poudariti dejstvo, da bi moral opravičiti pred kongresom uporabo zadevnih fondov Za Veliko Britanijo takega problema ni«.
Skupina 30 laburističnih poslancev pa je danes tisku pojasnila svoj program, s katerim zahteva, naj se vsa bri. tanska politika spremeni in naj se Velika Britanija odtegne sedanji hladni vojnj med «dvema velikanoma«, t j. Sovjetsko zvezo in ZDA. Podpisniki dokumenta zahtevajo, naj Velika Britanija vodi res neodvisno politiko, naj odpravi vse ostanke imperializma in naj temeljito zniža oborožitev. Dalje, naj začne pravo «vojno proti potrebi«, naj naglo krene na pot podelitve samovlade v vseh angle.ških kolonijah in vseh prekomorskih ozemljih.
Pobudniki poudarjajo nato veliko važnost, ki jo ima dejstvo, da je «na pohodu socialna revolucija po vsem svetu
ki jo vodita dve tretjini človeštva«. Dalje poudarjajo pod. pisniki, da se mora Velika Britanija zavedati te revolucije in ne sme se ji upirati, paj pa jo usmeriti v pametno smer S tem v zvezi so mnenja, da ni mogoče voditi ((vojne proti potrebi« sporazumno z ameriško vlado spri. čo duha, ki sedaj preveva v tej vladi.
Londonska li.sla «Daily Mail« in «DaiIy Herald« pišeta danes, da maršal Montgo-mery ni hotel zapustiti mesta namestnika vrhovnega poveljnika zavezniških sil v Evropi, ki ga je britanska vlada nameravala poveriti generalu Templerju, sedanjemu komisarju v Malaji. Uradno poročilo o novem imenovanju, ki je bilo že pripravljeno, je bilo zadnji trenute^ razveljavljeno.
Tudi danes je italijanski ministrski predsednik Pella imel izven okvira atlantskega sveta nekatere razgovore. Razgovarjal se je z britanskim zunanjim ministrom E-denom. Jutri pa se bo verjetno razgovarjal z ameriškim državnim tajnikom Dullesom. O današnjem razgovoru niso objavili nobenega uradnega poročila, po agencijskih poro. čilih sodeč pa so Pellovi razgovori v zvezi z italijanskim izsiljevanjem glede Trsta,
čali, da je zamuda nastala zaradi zamude poddobav ite-Ijev in pri teh zaradi višje sile, ker se je pokvaril neki stroj. Tovarna strojev Sv. Andreja dela vse, kar je mogoče, da bo zamuda čim krajša in da se nadoknadi vse, kar je praktično mogoče».
Drugo vprašanje našega u-rednika se je nanašalo na vest jugoslovanskega lista «Politika», ki je objavil, da direkcija CRDA ni pokazala volje za poslovne razgovore in torej ni voljna razpravljati o novih naročilih. V tej zvezi je predstavnik direkcije izjavil sledeče:
«Vest «Politike» ni točna. V tej zvezi lahko dam sledečo izjavo:	Z jugoslovanskimi
predstavniki smo se ločili rekoč, da bomo nadaljevali pogajanja še v tem mesecu na solidnejsih osnovah. Upamo, da bo do teh razgovorov prišlo, saj nam to dokazuje ponudba, ki sta jo predložila izredno resna in kompetentna jugoslovanska predstavnika«.
Zelo nas veseli to iz ust predstavnika CRDA izraženo stališče Vendar bi hoteli pripomniti, da imamo vtis, da se je to stališče šele v zadnjih dneh bistveno spremenilo. Znano je, da je tržaško gospodarstvo proti določilom mirovne pogodbe še vedno povezano z italijanskim in da to še v posebni meri velja prav za največje tržaške ladjedelnice, ki so vključene v sklop IRl in so tako direktno last italijanske države; vlada pa upravlja vsa tovrstna podjetja. Znano pa je, da je italijanska vlada v zadnjih mesecih izvajala gospodarsko blokado proti Jugoslaviji in da je predsednik italijanske vlade komaj pred dobrim tednom obljubil, da bo italijanska vlada z njo prenehala. Pripomnili bi še. da je naš uredni^ govoril s predstavniki CRDA potem, ko je Pella dal omenjeno izjavo.
Ni nikakega dvoma, da bi ne bili prisiljeni pisati teh vrstic, če bi Trst ne bil gospodarsko povezan z Italijo, Če bi bila tržaška industrija soobodna in ne bi se morala ozirati na trenutni veter, ki veje v italijanskih ministrstvih.
Tako o vprašanju naročil kakor tudi o zakasnitvi se je naš sotrudnik razgovarjal z nekaterimi predstavniki jugoslovanske ladjedelniške industrije. Iz razgovora je dobil vtis, da je naš list točno poročal, ko je pisal, da nastaja-
jo nepričakovane ovire političnega značaja za nova naročila. Poleg tega je prišel do zaključka, da je vprašanje za, kasnitve dobav mnogo resnejše, kot ga opisuje direkcija CRDA. Jugoslovanska industrija je namreč navezana na točen načrt in je vsako zakasnitev izvajanja tega načrta zvezana z zelo veliko materialno in finančno škodo. Prav zaradi tega so gospodarski krogi v dvomih glede novih naročil, ker niso gotovi glede garancij, da bodo ta naročila lahko res pravočasno izvršena.
Predstavniki ladjedelnice «,? maj« so nekoliko bolj optimistično razpoloženi, vendar niso hoteli dati našemu sotrud-niku v tej zvezi nikake uradne izjave, da ne bi škodovali bodočim ponovnim razgovorom o novih naročilih pri CRDA. Vendar je naš sotrudnik dobil v razgovoru vtis, da tudi predstavniki • ladjedelnice pripisujejo izredno važnost že naročeni opremi in pravočasni dobavi.
Nov program gradnje ladij je namreč že v teku. V soboto 19. tega meseca bodo tako splovili motorno ladjo »Velebit«. Na osvobojeno splovišče — splovitev bo ob 11. uri dopoldne — pa bodo istočasno postavili kobilico prve deset-tisočtonske ladje Ladja ((Velebit« ima zelo lepe moderne linije in je tovorna ladja s tgnažo 4.700 brutto registrskih ton, Vozila bo z ekonomično brzino 16 milj na uro. Ta ladja, spada v vrsto ladij tipa. ((Triglav«, ki je že splovljena in jo sedaj dokončujejo. ((Velebit« je druga v seriji, sledil pa jj, bo še «Lovčen«. Vse tri omenjčne ladje so podobne trem že dograjenim ladjam tipa ((Avala«, samo da so podaljšane za 2 metra.
Proti koncu januarja bodo splovili zadnjo ladjo omenjene serije in bodo na osvobojeno splovišče takoj položili kobilico druge desettisočton-ske ladje Mesec dni kasneje, pa bodo pričeli graditi še eno desettisočtonsko ladjo. Vse o-m en jene, ladje bodo tovorne ladje — tramperji,. torej ne. bodo vozile na rednih pomorskih progah, temveč bodo z njimi obnovili zastarelo bro-dovje jugoslovanske svobodne plovbe.
Tak0 za «Velebit» kot za aLončen» grade pogonske stro. je v Trstu. Pogajanja za nova naročila pa se nanašajo na omenjene tri desettisočton-ske ladje.
S. B.
JUTRI V FRANCIJI VOLITVE novega predsednika republike
ludi Laniel in Bidault sta javila svojo kandidaturo - Delbos uradni kandidat radikalov • Študentovske demonstracije v Parizu
PARIZ, 15. — Sedanji francoski ministrski predsednik Laniel je danes sporočil, da se je odločil kandidirati za predsednika republike. Nocoj pa je zunanji minister Geor-ges Bidault sporočil, da je sprejel kandidaturo v imenu ljudskih republikancev (MRP). Radikalna parlamentarna skupina pa je danes soglasno določila za svojega kandidata Yvona Delbosa.
Za skupino neodvisnih, h kateri pripada Laniel, kandidira tudi bivši predsednik Francoske unije Jacques Fourcade, za radikale pa še Andre Cornu m Medecin Socialisti so za svojega uradnega kandidata imenovali Marcela Naegelena, za kominfor-miste pa kandidira Marcel Cachin. Do sedaj ni še znano, ali bodo degolisti v zadnjem trenutku postavili za svojega kandidata generala Koeniga. Številni poslanci namreč vztrajajo, naj bi Koenig kandidiral
Medtem je parlamentarna skupina demokratične in socialistične zveze odpora sklenila, da ne bo imenovala svojega kandidata. Člani te skupine se bodo o nadaljnjem stališču odločili po prvem glasovanju.
Med omenjenimi kandidati lahko samo Bidault in Naege-len računata na vse glasove svojih skupin (161 socialisti in 116 MRP). Teoretično si bosta 235 glasov zmernih delila Laniel in Fourcade. Prav tako si bodo 170 glasov radikalov delili Delbos, Cornu in Medecin. V takih okoliščinah imata Bidault in Naegelen naj. več možnosti. Toda položaj bi se lahko obrnil v korist La-niela, če bi degolisti sklenili, da ne bodo imenovali svojega kandidala Ce se bodo degolisti pri glasovanju bolj ozi-
rali na notranja vprašanja, tedaj bi utegnili glasovati za Laniela, če pa bi predvsem upoštevali vprašanje evropske skupnosti, tedaj bi se verjetno odločili za Naegelena, ki je odločen nasprotnik evropske obrambne skupnosti. Vsekakor je nemogoče sploh kaj napovedovati, ker gre za številne nasprotujoče si interese.
Danes zjutraj je bila pod predsedstvom Auriola seja vlade, na kateri so govorili o bermudski konferenci in o zasedanju atlantskega sveta. Sodijo, da so ministri govorili zlasti o včerajšnjih Dullesovih izjavah, ki so tako razburile francosko javnost.
Dalje se je zvedelo, da bo sedanji predsednic republike Auriol predsedoval zadnjikrat seji ministrskega sveta 30. decembra in ob te; priliki bo članom vlade priredil kosilo.
V Parizu je danes okoli 2500 študentov demonstriralo in zahtevalo zvišanje nakazil za prosvetno ministrstvo. Pri tem pa so se spopadli s policijo, ki jih je hotela razgnati. Končno je delegacija študentov izročila v skupščini resolucijo, s katero študentje zahtevajo boljše študijske pogoje, zidanje novih šol, nove študentovske menze ter zvišanje plač za profesorje in učitelje. Pri demonstracijah je policija aretirala 125 študentov, ki jih je pozneje izpustila.
Politika ZDA v Pakistanu
KARAČI, 15. — Sovjetski veleposlanik v Indiji Menši-kov je baje ponudil indijski vladi, naj bi skupno razpravljali o programu za nabavo sovjetskega vojnega materiala
za Indijo v primeru če bi ZDA sklenile oboroževati Pakistan. Pogoji bi bili. kot poroča pakistanska novinarska agencija APP, zelo ugodni. Indijski uradni krogi so doslej odklonili sleherni komentar o tej vesti, diplomatski krogi pa so mnenja, da bi prodaja sovjetskega vojnega materiala prišla v poštev v sklopu trgovinskega sporazuma med Indijo :n SZ. ki je bil sklenjen 2. decembra
Iz Kašmirja poročajo, da je predsednik vlade Bakši Gulam Mohamed izjavil, da smatra morebitni pakt ’med ZDA in Pakistanom za ameriško konspiracijo v škodo Kašmirja, Dejal je, da se ZDA motijo, če mislijo, da si bodo s Kašmirjem priključili novo For-mozo na, indijskem polotoku
Resolucija «sueških upormkov>>
LONDON, 15. — Skupina 36 konservativnih ((sueških upornikov« je nocoj položila v predsedstvu spodnje zbornice resolucijo, s katero zahteva od vlade, naj «takoj prekine pogajanja za revizijo angeško-egiptovske pogodbe, naj u-niakne predloge, ki so morda bili že stavljeni, in naj za sedaj zadrži na področju Sueškega prekopa zadostne vojaške sile, zato da bo Velika Britanija kos svoj i odgovornosti, kar se tiče obrambe prekopa«.
V Kairu je egiptovski zunanji minister izjavil, da ni bil še določen dan poluradnih razgovorov z Veliko Britanijo,
PRIMORSKI DNEVNIK
DNEVI
= 2-:
26. decembra 1953
Na današnji dan je bil leta 1770 rojen LiKhvig van Beethoven, veliki nemški skladatelj. Umrl Je 26. MI. 1827.
DANES, sreda 16. decembra
Adela, Jaron-ega Sonce vzide ob 7.40 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 13.05 'in zatone ob 2.56, JUTRI, četrtek 17. decembra
Lazar, Strojslav ____________
DANES OB g- URI KONEC STAVKE INDUSTRIJSKIH DELAVCEV
POPOLI USPEH STAVKE \ ladjedelnf šbi Industriji
V podjetjih CRDA Je delavstvo stavkalo lOO-odstot. - Visoka udeležba tudi v oblačilni industrijI - Zelo nizka udeležba v železarni ILVA - Splošni izid stavke kaže, da delavstvo zahteva spremembo sindikalne politike in samostojno sindikalno borbo
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
IZMIKANJE OBČINSKEGA ODBORA DISKUSIJI O BREZPOSELNI MLADINI
Danes ob 6. uri se konča 24-urna stavka industrijskih delavcev. Po podatkih urada za delo se je udeležilo stavke od skupnega števila 32.000 vsega 15.335 industrijskih delavcev ali 47.5 odst. Velik uspeh je dosegla stavka v težki kovinski in v oblačilni industriji. Tako so stavkali vsi delavci in skoraj vsi u-radniki v vseh obratih CRDA, to je v Tovarni strojev ter v ladjedelnicah Sv. Marka in Sv. Roka medtem ko so delali vsi uradniki na ravnateljstvu CRDA. Tudi v obla čilni industriji so se skoro vsi delavci in delavke vzdržali dela; v največjih podjetjih Beltrame, Genel in Lucky Shoe pa ni delal niti en delavec.
Tudi vsi uslužbenci Acegat, razen tistih, ki skrbe za dobavo vode, plina in električnega toka so po eno uro stavkali. Zato je tudi od 9.30 do 10.30 in od 16. do 17. ure počival ves promet mestnih tramvajev, avtobusov in filo-busov; prav tako je stavkal openski tramvaj. Stavke pa se niso udeležili uslužbenci podjetij avtobusnih prog in tovornega prevozništva razen uslužbencev podjetja ACNA iz Milj. Tudi avtobusi podjetja Ribi iz Gorice niso prihajali m odhajali iz Trsta Precej dobro je uspela tudi stavka grafičnih delavcev v malih tiskarnah, ki niso bile oproščene stavkanja kakor tiskarne dnevnikov. Uslužbenci kinematografov in gledališč pa so šli samo četrt ure kasneje kot navadno na delo.
Slabo so se odzvali pozivu na stavko petrolejski delavci v podjetju Aquila, še mnogo slabše pa železarji v ILVI. V živilski industriji in industriji farmacevtskih proizvodov je stavkalo okoli polovico delavcev, v kemični industriji pa 75 odst. delavcev. V malih in srednjih kovinskih podjetjih in delavnicah so skoraj vsi delavci delali. Kot vidimo, je doživela stavka v CRDA, kjer imajo sindikati na delavstvo še velik vpliv, popolen uspeh, medtem ko je bila stavkovna udeležba v mali industriji slaba. "Poglavje zase je železarna ILVA, kjer bi vsakdo na prvi pogled pričakoval veliko udeležbo, saj gre za podjetje, ki zaposluje nad 1.000 delavcev. Zato bo potrebno analizirati vzroke, ki so v železarni in tudi v petrolejski industriji dovedli do take pasivnosti. Nedvomno občutijo tudi delavci železarne hudo gospodarsko krizo in niso zadovoljni z nizkimi plačami. Ker je imela stavka ekonomski značaj in so jo sprožili z zahtevo po izboljšanju mezd, pač ni v tem vzrok, da so se delavci v glavnem stavke vzdržali, Ta pasivnost je vsekakor posledica nezaupanja delavcev v sindikate in v tak način borbe sploh. Gotovo je igralo važno vlogo tudi dejstvo, da ravnateljstvo tega podjetja pritiska na delavce s produkcijsko nagrado, ki je ne izplačuje tistim, ki stavkajo.
V ILVI je tudi že večkrat prišla do izraza težnja delavcev, da je treba tu voditi neposredne in samostojne sindikalne borbe, ne pa se vedno pasivno navezovati na to, kar sklenejo sindikati v Italiji. Dejstvo je, da med mnogimi tržaškimi delavci ta način borbe ni občuten, čeprav se vsi strinjajo s tem, da je treba kaj storiti za izboljšanje mezd. Mnogi delavci tudi obsojajo stavko, ki obstaja samo v vzdržanju od dela in ki bi se v mestu, če se ne bi ustavili tramvaji in avtobusi, sploh ne poznala.
Izid te stavke nas poučuje, da je treba spremeniti metode. Najprej se mora odstraniti sindikalna pasivnost, ki je plod sindikalne politi-
ke vodstev Enotnih sindikatov in Delavske zbornice. Delavci morajo dobiti nazaj vero v svoje sile, sindikalna borba pa se mora voditi samostojno tu v Trstu, kjer vladajo posebne razmere, ki se z onimi v Italiji v marsičem razlikujejo. Ko ne bodo tukajšnji sindikati pasivno ubirali stopinj za italijanskimi, bo tudi delavstvo odločneje posegalo v borbo. Italijanska Confindustria je za tržaške delavce predaleč, saj vidijo svojega neposrednega nasprotnika v tukajšnji Zvezi industrijcev, ki je na primer poziv vodstva	Enotnih
sindikatov sploh	ni	omenil,
kakor da bi bili že v Italiji.
Ce je med delavstvom sindikalna zavest precej zamrla, pa terja po drugi strani resni gospodarski položaj odločno akcijo. Zato čakajo delavski razred ostre	sindikalne	v	«Jadranskem	koledarju»	za
borbe, zlasti ker	ne	marajo! leto	1954.	Prijetelje	prirode,
delodajalci nič popustiti. Nuj-1 zlasti mladino pa opozarjamo nost izboljšanja plač in ogro-	še	na članek o	taborništvu.
žena tržaška industrija za-	Planinci, nabavite	si	eJadran
htevata odločno neposredno	ski	koledars, ki vas	bo goto-
in neodvisno akcijo, pri če-	vo	zadovoljil.
mer nosijo sindikalna vodstva veliko odgovornost. Zato je skrajni čas, da se začne sindikalna pasivnost odstranjevati, da se delavcem zopet povrne zaupanje v lastne sile ter se ustvari med vsem delavstvom tako vzdušje, ki bo zagotovilo vsakemu nadaljnjemu stavkovnemu gibanju uspeh.
Planinsko društvo v Trstu
se pripravlje na praznovanje petdesetletnice svojega obstoja. O početk ih, razvoju in uspehih nekdanjega planinskega društva bodo z zanimanjem brali vsi številni člani naše planinske družine
Preložen datum
tržaškega velesejma
Uprava tržaškega mednarodnega velesejma obvešča, da bo otvoritev letošnjega velesejma 17. junija in ne v maju kot so javili prej. U-prava je morala spremeniti datum na osnovi mednarodnih dogovorov, Obstajala je namreč bojazen, da odgovorne oblasti ne bodo potrdile novega datuma in da bi zaradi tega prišlo do obsežnih zamud in škod. Novi urnik tržaškega velesejma je torej sledeči; otvoritev za občinstvo dopoldne 17. junija, zaključen velesejma 4. julija.
Ustanovitev dveh medstrankarskih komisij za proučitev vprašanja brezposelne mladine in za proučitev stanovanjskih vprašanj
Včerajšnja seja občinskega sveta »e je vrtela v glavnem okrog dokaj dolgočasnih in nepomembnih vprašanj normalne uprave. Takega značaja je bila večina predlogov občinskih svetovalcev kot tudi skoraj vsi odloki, katere je dal na glasovanje občinski svet.
Vendar je bil zelo pomemben predlog svetovalke Gru-ber-Benko (BSVG), ki je ponovno zahtevala, da občinski svet prouči vprašanje brezposelne mladine. Svetovalka se je pri tem oslanjala na resolucijo 1200 brezposelnih mladincev, katero je že pred dnevi prejel občinski odbor, in na podroben načrt za omilitev stanja, katerega je že poleti predložilo več tisoč brezposelnih mladincev in več tisoč mladincev, ki še niso mogli dobiti niti prve zaposlitve
predlog, da se ustanpvi poseb. na komisija sestavljena iz občinskih svetovalcev raznih strank za sestavo skupne resolucije oziroma za enotno akcijo.
Do podobnega zaključka je prišel občinski svet tudi glede vprašanja prisilnih izseli-
bencev ACEGAT z 19 proti 14 glasovom. Zianimivo je, da so glasovali za predlog tudi številni člani PC in vsi svetovalci PRI poleg vseh predstavnikov opozicije.
V občinskem svetu so poleg tega še razpravljali; o škodi, katero je prizadejalo deževje
tev, o čemer je svetovalec j hiši v Ul. Baiamonti 11;
Pogassi predložil posebno resolucijo. Tu gre najprej za 1.300 oseb, katerim bi grozila v primeru nepodaljšanja zapore za prisilne odpovedi, s prvim januarjem prisilna izselitev in za katere bo treba najti neko končno rešitev in ne samo provizorično podaljševanje roka prisilnih odpovedi. Poleg tega imamo opravka z nad 500 družinami, katere so kljub zapori v zadnjih mesecih prisilno izselili in ki povečini niso mogle najti sta.
Zupan se je v odgovoru iz-! riovanja in prebivajo v_za člo.
mikal jasni obrazložitvi, zakaj se to vprašanje toliko časa ne more uvrstiti na dnevni red zasedanja občinskega sveta in >• končno pristal na
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
PO PRIHODU RIMSKEGA EMISARJA DR. 8ART0RIJA JE TRŽAŠKI TRANZIT PADEL T KORIST RENEŠKEGA
Zanimiva razprava, ki !o je povzročil govor indipendentlstičnega svetovalca v oli> finskem svetu in članek t indipendentlatičnem glasila - Direktor za finance in ekonomijo ZVU ne more govoriti o nekaterih ukrepih, ker noczanpnega značaja*
Kritika, ki jo je v svojstvu občinskega svetovalca izrekel na občinski seji 14. oktobra letos, je dr. Carla Beliharja, odgovornega urednika lista «11 Corriere di Trieste«, pripeljala pred sodišče na podlagi prijave dr. Lina Sartorija, direktorja za finance in ekonomijo pri ZVU, ki je v govoru in kasnejšem članku uvidel žalitev svoje osebe in časti.
Dr. fielihar je v svojem govoru dejal, da je dr. Sartori «dolga roka grofa Cinija iz Benetk in da je njegova navzočnost v Trstu sovpadala z nazadovanjem avstrijskega tranzitnega prometa skozi Trst. s čimer se je okoristilo beneško pristanišče.«
Obtoženi dr. Belihar je predvsem poudaril, da je v članku objavljenem 16. oktobra izostal zaradi skrčenja njegovega govora odstavek, kjer je omenil, da v knjigi «Settimo non rubare« (napisal prof. Er-nesto Rossi) «ne govori preveč slabo o Sartoriju«. Po tem uvodu je dr. Belihar prešel na jedro zadeve ter pojasnil, da se je takoj, čim se je zvedelo za imena italijanskih funkcionarjev, ki bi morali zavzeti mesta pri ZVU, pozanimal, kdo je dr. Sartori, še posebno, ker se je začudil, da so na to mesto imenovali človeka, ki ni bil vladni funkcionar. V Benetkah je zvedel, da je bil dr. Sartori direktor beneške banke sv. Marka in da je bil podpredsednik podporne ustanove, ustanovljene v spomin pokojnega sina grofa Cinija. »Zaradi posledic, ki so se pojavile v našem gospodarstvu«, je nadaljeval dr. Belihar, «sem bil mnenja, da naj bi Sartori predstavljal visoko beneško financo, pri kateri je grof Cini eden najmočnejših finančnikov.«
V tistem času in sicer v drugem semestru 1952. leta se je avstrijski promet skozi Trst zmanjšal za približno 200.000 ton, v prvem semestru naslednjega leta pa celo za 500 tisoč in prav za to število se je promet beneškega pristanišča povečalo. Po položaju, ki ga je imel dr. Sartori v Benetkah, je poudaril dr. Belihar, sem sklepal, da je treba to spremembo pripisati kršitvam pogodb mednarodne politike in mednarodnih odno-
VRSTA NOVIH UKAZOV ZVU
Še za pol leta odgodeno izvajanje sodnih izpraznitev
Ta ukrep narekuje še vedno težka stanovanjska huda v mestu
Ukaz št. 141, ki bo stopil v veljavo na dan objave v Uradnem listu Zavezniške vojaške uprave določa, da bo zaradi stanovanjske stiske izvršba sodnih izpraznitev iz stanovanjskih prostorov na področju tržaške občine prekinjena ali odložena do 30. junija 1954. Določila členov II. in HI ukaza št. 192-1952 in u-kaza it. 18-1953, pa ostanejo v veljavi. V primerih, ki jih predvideva člen I. ukaza št. 18-1953, se izvršba sodnih izpraznitev lahko odloži največ do 30. junija 1954.
Dovoljenja za prevoze blaga x motornimi vozili za tretje osebe
Z ukazom št 139 Zavezniške vojaške uprave, ki je bil podpisan dne 10. dec. 1953 in bo veljaven od dneva objave v Uradnem listu, Zavezniška vojaška uprava ureja nova dovoljenja za prevoze blaga z motornimi vozili za tretje osebe
Obnovitev in uvedba dovoljenj o začasnem uvozu Z ukazom št. 140, ki je bil
podpisan 10. dec. 1953 in ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, je ZVU obnovila in uvedla dovoljenja za začasni uvoz raznega blaga, med drugim stekla, steklenih plošč (posebnih vrst za avtomobile), kokonov, surove svile in svilenih odpadkov lesa, surove nafte, kož, volnenih izdelkov, železnih odlitkov in zadevnih zlitin na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja.
Obnovitev dovoljenja za uvoz surove svile za tkanje
Z ukazom št. 142, ki je bil podpisan 10. dec 1953 in ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu, je Zavezniška vojaška uprava obnovila dovoljenje za začasni uvoz surove svile za tkanje na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja. Tako je dovoljen začasen uvoz za dobo šestih mesecev, začenši s 1. julijem 1953, surove svile, bodisi bele ali rumene, in svile »toussah« za proizvodnjo tkanin, nogavic, pregrinjal itd.
sov. Dejstvo je, da ni nasprotna stranka v časopisu objavljene kritike nikoli izpodbijala. Med govorom v občinskem svetu sem izjavil, da pač ne vem, če je prav dr. Sartori vzrok tega stanja in da je to morda nesrečna sovpadnost, vendar da je stanje, žal, takšno in nič drugačno.
Dr. Sartori, ki je imenoval odv. Sadarja za predstavnika zasebne stranke, je predsedniku pojasnil, da je imel po či-tanju članka vtis, da je nepoštena oseba in da dela tu za druge v nasprotju s poverjeno mu nalogo.
V nadaljevanju je dr. Sartori pojasnil, da ga obtožujejo (v članku), da je «dolga roka grofa Cinija«, medtem ko tega ni v knjigi »Settimo non
nje prometa. Najvažnejši faktor na tem področju pa so železniške tarife; nemške tarife so namreč 7-krat nižje od naših.
Preds.: Proga Trst-Avstrija je pač kratka in ne vidim, kako bi moglo to negativno vplivati na promet. Pot Avstrija - severna pristanišča je veliko daljša.
Odgovora, vsaj direktnega, na to vprašanje pa dr. Sartori ni dal. Pojasnil je sicer, da je nalogo proučevanja tega problema prepustil funkcionarjem, ki $o o tem bolj verzirani kot on. Eden teh je kap. A. Cosulich, katerega je nadomeščal tudi na sestanku zastopnikov OECE.
Preds.; Kaj ste vi ukrenili proti odklonu blaga od Trsta?
Sartori; Vse, kar je bilo mo
rubare«, kjer nikoli ne ime- goče, vendar ne posedujem la.
nujejo njegovega imena skup. no z grofom Cinijem. Na prošnjo predsednika je dr. Sartori obrazložil svoje delovanje pred prihodom v Trst.
Glede odnosov s podporno ustanovo grofa Cinija je priča povedal, da je podpredsednik ustanove in da je spoznal grofa, ker se je pred časom pozanimal, da bi otok Sv. Jurija v Benetkah izpraznili (na otoku je bilo namreč artilerijsko poveljstvo«. Na tem otoku je hotel grof Cini ustanoviti podporno ustanovo v spomin tragično preminulega sina. Dr. Sartori, je dodal, da ni za to delo prejel nobene plače.
Monotona razprava je postala zanimivejša, ko je tožilec postavil dr. Sartoriju vprašanje, če je v njegovi moči spremeniti smer tranzitnega blaga namenjenega v Trst v Benetke. Dr. Sartori je odgovoril negativno, sklicujoč se, da se s prometom bavijo Javna skladišča, katerih član odbora je tudi on, in tržaška trgovska zbornica.
Belihar je tedaj izjavil, da nima osebno proti dr. Sartoriju ničesar; njegove kritike veljajo predvsem napačni investicijski politiki. V nadaljevanju je dr. Belihar pojasnil, da bi moral Trst imeti na pod. lagi fondov ERp veliko več tonaže brodovja kot jih ima danes. Tu je registriranih samo 60.000 ton, medtem ko so zadnje čase zgradili za 150.000 ton ladjevja iz fondov "ERP za Trst. Toda o teh ni sledu v Trstu. «Vprašam dr. Sartorija«, je zaključil dr. Belihar, «kaj ’ je storil, kakor je bila njegova dolžnost, v prid našega gospodarstva?«
Tož.: Tu ne bomo kritizirali načrtov ERP, pač pa se raje zanimajmo za obtožbOj
Preds. (dr. Sartoriju); So vam znani vzroki nazadovanja krajevnega prometa?
Sartori; Vzroke smo ugotovili. Največji je seveda zaradi konkurence severnih pristanišč in tudi reškega. To seveda za avstrijsko blago.
Preds.: Toda tu se ne razpravlja o severnih pristaniščih, pač pa o beneškem.
Sartori: Je vedno isto. Položaj Trsta je različen od Benetk.
Preds.; Kako si vi razlagate povečanje prometa v Benetkah?
Sartori; To je pač delikatna zadeva. Razpravo o tem ne bi mogli zaključiti v tej dvorani. z druge strani pa se nisem nikoli zanimal za beneški promet, o katerem ne vem ničesar.
Odv, Stocca (obramba) ironično; Dovolj slabo!
Dr. Sartori je nato pojasnil, da so ga njegovi predstojniki večkrat opozorili na položaj in da je vselej izvedel akcije za izboljšanje položaja. <(Na vsak način trdim, da so nastopi včasih bolj škodljivi kot koristni (sic!). Podvzel pa sem vse ukrepe, ki so mi jih naročili. O nekaterih ne morem govoriti, ker so zaupnega značaja. Kat pa se tiče konkurence severnih pristanišč, sem preprečil nadaljnje zmanjša-
dij za prevoz blaga Preds.: Do sedaj niste obrazložili, zakaj se je v Trstu zmanjšal promet, medtem ko je v Benetkah istočasno na-
rasel!
Sartori; pogoji tržaškega pristanišča so povsem različni od pogojev beneškega, Benetke so namreč upravno in narodnostno italijanske in delajo za na. cionalno zaledje.
Tožilec; Tu ne govorimo o blagu za Italijo pač pa o blagu za Avstrijo ali prekomorske dežele.
»O statistikah ne bom diskutiral«, je zaključil dr. Sartori s svojo izjavo o Benetkah, ni pa povedal, in to bi radi tudi mi poleg predsednika in vseh ostalih izvedeli, kaj je napravil v korist tržaškega pristanišča in pomorstva, kajti zaman so njegove izjave, da so prav po njegovem naročilu dobile ladjedelnice delo. Ne zadostuje namreč Trstu samo gradnja ladij, ki jih niti ne registrirajo tu in kar je glavno, ki ne delajo za Trst pač pa za Italijo, katero dr. Sartori, kljub funkciji uradnika ZVU, podpira.
veka nemogočih pogojih. Dokončno zaščito je treba najti tudi za one, ki imajo stanovanja v okviru najemnin v kondominiju, katere ne ščiti noben zakon in je tako nad 2.500 družin izpostavljenih pritisku s strani gospodarjev. Zlasti pa je resen položaj za tistih 200 družin, katere so prisilno izselili v zadnjih dneh in ki niso mogle same najti nobene rešitve.
Zupan je proti koncu seje povedal, da se je začasno rešilo najbolj pereče vprašanje prisilnih izselitev, ker je ZVU z ukazom št. 141 podaljšala rok za prisilne izselitve do 30. junija 1954. Nikakor pa ni hotel slišati o dobrem predlogu, da bi se uvedla po zgledu italijanskih mest prisilna zasedba tistih stanovanj, katere gospodarji nočejo zasesti bodisi iz luksuznih razlogov (znani so primeri družin, ki imajo po več stanovanj in uporabljajo samo eno) bodisi zato, ker čakajo človeka, ki bo pripravljen plačati astronomsko visoko najemnino. Tudi to vprašanje bo proučila posebna komisija sestavljena iz predstavnikov različnih strank.
Ves zadnji del seje pa je bil posvečen izredno dolgi in nepotrebni juridični razpravi okrog prejemkov uslužbencev in delavcev občinskega podjetja ACEGAT za tiste praznične dni, ki padejo na nedeljo. Upravni odbor podjetja je namreč na osnovi kolektivne pogodbe iz 1947. leta predlagal, da se izplača za te dni posebna odškodnina, čemur pa se je uprla iz juridičnih razlogov večina občinskega odbora. Ro dolgotrajni obrazložitvi juridičnega položaja se je občinski svet izrekel v korist sklepa upravnega odbora lin torej tudi v dobro usluž-
PRORAČUN REPENTABORSKE OBČINE ZA LETO 1954
ŠTIRI IN POL MILIJONA LIR za napeljavo javnega telefona
i	.
Proračun, ki je bil sprejet, predvideva 4,752.834 lir dohodkov. 7,452.471 lir rednih izdatkov ter 21,254.760 lir izrednih stroškov
Kot smo že poročali v našem poročilu s seje repenta-borskega občinskega sveta, so svetovalci s trinajstimi in dvema vzdržanima glasovoma sprejeli osnutek občinskega proračuna za leto 1954. Čeprav je bilo glasovanje o proračunu tajno, se zdi, da sta se glasovanja vzdržala oba vominformistična svetovalca, ki sta na ta način pokazala svoje ((sodelovanje« pri u-pravljanju občine.
Naj takoj v začetku navedemo, da proračun predvideva 4,752.834 lir dohodkov, 7,452.471, lir rednih izdatkov ter 21,254.760 lir izrednih izdatkov, ki znašajo torej skupaj 28,707.231 lir. To bi bil deficit, za katerega bodo naprosili ZV.U, da ga krije s posebnimi krediti. Ce pa izključimo izredne izdatke, ter od rednih izdatkov odštejemo redne dohodke, tedaj ugotovimo, da ima občina dejansko le 2,699.637 lir primanjkljaja. Pa tudi ta številka bi bila precej nižja, če ne bi morali v proračun za leto 1954 vnesti med redne stroške tudi postavko o letnem prispevku krašikemu vodovodu, ki znaša
1.651.000 lir.
Iz proračuna je razvidno, da prinašajo občini največji dohodek trošarina, in sicer v znesku 2,700.000 lir, ter raz. ne pristojbine v znesku 1 milijona 455.000 lir. Omenimo naj še, da dobi občina z najemnino občinskih kamnolomov 83.000 lir, od občinske doklade na zemljišča in stavbe 146.024 lir ter občinske doklade na zemljiške dohodke 19.415 lir, Ce k temu prištejemo še razne manjše postavke, dobimo skupni znesek predvidenih dohodkov 4,752,834 lir.
Med rednimi stroški oz. izdatki je največja postavka, in sicer v znesku 2,065.000 lir, za plače in razne prispevke občinskemu osebju ter že omenjenih 1,651.000 lir kot letni prispevek kraškemu vodovodu Nadalje so v osnutku pro. računa predvideni naslednji večji izdatki: 270.000 lir za nakup pisarniških potrebščin ter stroške telefona in pošte,
160.000 lir za razsvetljavo in nabavo kuriva za občinske prostore, 370.000 lir za prispevek izterjevalcu (konzorcij) trošarine, 220.000 lir za prispevek županu in odbornikom, 200.000 lir za javno raz-
svetljavo, 100.000 lir za živi-nozdravniško službo, 250.000 lir uporabo pitne vode,
100.000 lir za vzdrževanje tehničnega urada 228.000 lir za razne šolske potrebe, 100.000 lir za zdravniško službo,
100.000 lir za letni prispevek za vzdrževanje nezakonskih o-trok, 200.000 lir za bolniške stroške, ki gredo v breme ob. čine, 95.400 lir za bogočastje ter 50.000 lir rezervnega fonda.
Ce redne izdatke ločimo po posameznih kategorijah, tedaj ugotovimo, da je predvidenih
180.000 lir za breme na imo-vino, 3,957.396 lir za splošne izdatke, 2,375.560 lir za stroške splošne higiene in zdravstva, 110.000 lir za javna dela,
228.000 lir za šolske potrebe, 115 lir kot prispevek uradu za poljedelstvo, 456.000 lir stroškov za splošne dobrodelne namene, 95400 lir za bogočastje in 50.000 lir rezervnega fonda, kar da skupaj 7 milijonov 4.52.471 lir.
Med izrednimi stroški, ki znašajo skupaj 21,254.760 lir, so v glavnem samo visoke postavke. Tako je predvidenih
220.000 lir za izplačilo nadurnega dela občinskim uradnikom, 1,405.000 za napeljavo telefona na Fernetiče, 242.000 lir za stroške prevoza oz. nabavo prevoznega sredstva,
370.000 lir za sestavo občinskega inventarja, 3,235.000 lir za napeljavo avtomatičnega telefona, ki bo priključen na mestno telefonsko omrežje, 590.540 lir za bolniške stroške,
42.000 lir za nakazilo župniku kot zaostanek iz let 1950-1952, 150.000 lir za nabavo cerkvenih klopi ter 15,000.000 lir za javna dela v okviru SE-LAD.
Sklepi conskega upravnega odbora
Na svoji zadnji seji je conski upravni odbor pod predsedstvom dr. Micelija med ostalimi vprašanji pregledal dva sklepa tržaškega občinskega sveta, s katerima bi se pristopilo k reviziji spiska za klasifikacijo ulic in trgov v zvezi z določevanjem pristojbin na zasedbo javnih prostorov in s katerima se je prilagodila sedanja tarifa pristojbinam po novi razpredelnici. Po ugodnem mnenju
občinskega tehničnega urada in Trgovske zbornice kar zadeva njune kompetence, sta bila oba sklepa odobrena tako, da bosta stopila v veljavo s 1. januarjem 1954.
Nato je conski odbor pregledal nekatere najnovejše ukrepe občinskega sveta in uprav raznih lokalnih javnih ustanov glede izplačevanja trinajste plače in dodatkov za osebje. Vse te ukrepe je odbor odobril pod pogojem, da se isti ukrepi predhodno uveljavijo tudi za državne nameščence in da obstaja za deficitna podjetja garancija za kritje zadevnih izdatkov.
Nadalje je conski upravni odbor odobril izplačilo poviškov osebju otroške bolnice Burlo Garofolo v smislu zakona št. 212 iz 1. 1952. Odbor se je tudi strinjal, da občina začasno zaposli 6 avtomobilskih mehanikov in 34 delavcev za mestno čistočo z namenom, da se prebrodijo ne-prilike, ki so nastale zaradi pomanjkanja personala. Ukrep za njih stalno namestitev, ki je sedaj v proučevanju, pa bo izveden do 31. marca prihodnjega leta.
Po enem mescu so se opogumili...
Včeraj zjutraj se je prijavilo policiji osem oseb, katere je ta iskala v zvezi z novembrskimi fašističnimi izgredi v Trstu, Gre za osebe, katere je na to, da jih išče policija, opozoril iredentistični tisk s tem, da je objavil več spiskov iskanih. Pred a-retacijo so se te osebe tako lahko pravočasno umaknile v Italijo, kjer so dobile varno zatočišče. Med tistimi, ki so se prijavili včeraj, dober mesec potem, ko so se umaknili v Italijo, so znana imena, ki smo jih lahko že večkrat zasledili pri raznih iredentističnih ((podvigih«, kot so na pr. Adriano Alberti, Mario De Boni, Paolo Berti, Stelio Plos, Riccardo Romano, ter še Vin-cenzo Verdi, Aldo Madaro in Constantino Dessilla.
TELEFONSKE ŠTEVILKI! ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči kril; 66 60 Gasilci:	2	- 22
Policija 2 - 23
stališču inšpektorata za motorizacijo do skupnosti in občinskega tramvaja in o podaljšanju avtobusne proge št. 28; o novem bazenu in potrebnem finansiranju za njega; o izenačenju položaja otroških vrtnaric z občinskimi uslužbenci. Občinski odbornik cumbat pa je dal na glasovanje formalno resolucijo o potrebnih dokumentih za občinske natečaje.
Prihodnja seja bo v petek ob 6. uri popoldne.
Zadnja pot
tov. Nadija Šemerla
Včeraj popoldne je bil na pokopališču pri Sv. Ani pogreb pok', dr Nadija Semerla, borca iz NOB in stoodstotnega invalida. Žalni sprevod je krenil izpred mrtvašnice, kamor so bili včeraj pripeljali posmrtne ostanke z Golnika, da bi Nadi počival v domači grudi, katero je ljubil, zanjo trpel in ji ostal zvest. Številni venci in cvetje ter velika udeležba sorodnikov, prijateljev in znancev na pogrebu so pričali, kako je bil pokojnik znan in spoštovan v Trstu, zlasti pri Sv, Jakobu, od koder je bil, in drugod po naši domovini.
Pri odprtem grobu je pevski zbor Sentjakobčanov zapel žalostinko «Vigred», tovariš prof. Kosovel pa se je v kratkem nagovoru poslovil od dragega prijatelja in tovariša, omenil njegovo trnovo življenjsko pot, zavednost in delovanje pred vojno in med NOB, katere se je udele. žil kljub svojemu rahlemu zdravju.
Nadi Semerl je pripadal krogu tržaške mladine, v katerem sta bila narodni heroj Pinko Tomažič, Stanko Vuk in mnogo drugih, ki so dali svoja mlada življenja v borbi proti fašizmu. V. tej skupini/ ki se je tiki pred vojno kljub fašističnemu terorju živahno, ilegalno udejstvovala ter pripravljala ugodna tla in dobro podlago za vstajo našega ljudstva proti fašizmu, je bil Nadi vedno neutrudno na delu-Ze zelo zgodaj si je nakopal hudo in zavratno bolezen, ki mu je naglodala pljuča in je bila kriva, da ni mogel dati iz sebe tega, kar bi sicer mogel dati. Zvest svojim idealom je kljub bolezni, ki jo je nosil v sebi, odšel v partizane; prijeli so ga in odpeljali v zloglasno taborišče Buchen-wald. Njegova trdna, odporna volja pa mu je pomagala, da je ušel smrti in se vrnil domov. Bolezen pa je bila njegova zvesta spremljevalka in mu preprečila vsako nadaljnje udejstvovanje, kljub temu pa je dokončal svoje študije in postal zdravnik. Leta po vojni je preživel večinoma na Golniku, kjer so mu zdravniška veda, skrbna nega in prekrasna okolica za nekaj let podaljšali življenje. Bil se je že tako popravil, da je, v kolikor so mu moči dovoljevale, skušal delati tudi v zdravniški praksi v naših zdraviliščih. Smrt ga je iztrgala sredi novih upov. Nadi nas je za vedno zapustil, a njegov spomin bo trajen. Svojcem in sorodnikom naše najgloblje sožalje.
Pevski zbor prosvetnega društva v Barkovljah
pod vodstvom Milana P e r t o t a priredi v petek 18. t. m. ob 21. uri v dvorani Avditorija
KONCERT
umetnih in starih tržaških narodnih pesmi
Zenski zbor nastopa ob tej priliki v okoliških narodnih nošah
Vstopnice po 15«, 100 lir ter po 5« lir za dijake dobite od srede 16, t. m. dalje v Ul. Roma 15/11.
Prosimo vas, da sporočite vašim prijateljem in znancem.
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
bo uprizorilo v petek 18. decembra 1953 ob 20.30 v kino dvorani na OPČINAH
Gorkega dramo
V
MII 7 1	V
SREČA V NESREČI 14-LETNE DEKLICE
Avtobus povozil deklico katero je podrl kolesar
K sreči je deklica dobila le nekaj lažjih poškodb in bo okrevala v 10 dneh
Izredno srečo — v kolikor se o sreči sploh lahko govori — je imela včeraj 14-letna Palmira Purgher od Sv. M. M. Sp. 571. Deklica je hotela prekoračiti Ul. Flavia v višini občinskega stadiona, ko je nenadoma s kolesom trčil vanjo 40-letni Albino Coretti in jo podrl na tla. Deklica se še ni dobro zavedla, ko je od zadaj privozil avtobus podjetja. «Autovie Carsiche«, ki ga je vozil 24-letni Boris Božič iz Doline 93. Šofer ni mogel več zaustaviti in tako je težko vozilo zavozilo čez deklico. Toda ko so kasneje deklico s policijskim avtom pripeljali v bolnico, so tam ugotovili, da je zadobila le nekaj manjših poškodb in bo zaradi tega ostala na opazovalnem oddelku le 7 dni. Na mesto nesreče so prišli agenti prometne policije, ki so o njenih vzrokih uvedli preiskavo.
Nesreča med razkladanjem
Z avtom RK so pripeljali včeraj ob 14.20 v splošno bolnico 33-letnega Alojza Bri-ščiia iz Briščikov 33, kateremu je zdravnik obvezal več manjših ran na levi roki ter mu priporočil 4 dni počitka. Briščik je izjavil, da se je poškodoval med delom na športnem igrišču na Proseku, ko so na račun SELAD razkladali kamion natovorjen s kamenjem.
Slovensko hrvatska prosvetna zveza v Trstu
obvešča vsa prosvetna društva in prosvetne delavce, da se občni zbor zaradi tehničnih ovir ne more vršiti 20. t. m. Vršil se bo po novem letu in bo javljen pravočasno.
( GLEDALIŠČE VERDI)
Jutri ob 20.30 tretja predstava Giordanove opere «Andrea Chenier« za red «C» v parterju in na balkonih ter za red «B» v galerijah. Nastopajo isti pevci kot pri prvi predstavi. Dirigira Molinari-Pradelli.
Pri gledališki blagajni se danes začne prodaja izvenabonmajskih vstopnic za parter in balkone.
Razna obvestila
TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L KOSIH«
Danes 16. t. m. od 19. do 21. ure bo sestanek filatelistov za zamenjavo znamk. Člani, ki se že dolgo niso udeležili sestankov so na-prošemi, da se zglasijo v klubskih prostorih.
SPORED KRATKIH FILMOV O ATOMSKI SILI
Filmski odsek Zavezniške poročevalske službe bo predvajal v četrtek, 17. dec. 1953, ob 19.00 uri v Avditoriju Zavezniške vojaške uprave, Ulica Teatro Romano, poseben spored rotofilmov o mednarodnem nadzorstvu nad atomsko silo in možnem izkoriščanju atomske sile v času miru. Komentar o radioaktivnih izotopih, ki bo spremljal filme, je pripravil dr. Sergio Lia, sodelavec tržaške glavne bolnišnice. Spored bo trajal nekako eno uro in četrt. Takoj zatem	bo običajna predstava
kratkih filmov iz vrste «Svet pred vrati« s tremi barvnimi filmi.
Celoten sporeči bo drugič predvajan ob 21.00 uri. Vstop prost.
ROJSTVA, SMRTI IN POHOKE
Dne 15. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo je 10 oseb, poroke pa so bile 3.
POROČILI SO SE: podoficir C, P. Mario Babbini In pletilja Ne-rina Lenassi, ognjegasec Anton Slavič in gospodinja Alfrida Rad-dolcini, kurir Ezio Depase in delavka Luigia Marchesan.
UMRLI SO: 39-letna Viktorija Zorzet por. Ramam. 75-letnl Car-lo Demarchi, 79-lebni Attilio Cal-vietti, 75-letnl Vittorio Lenarduz-zl, 31-letni Giuseppe Borghes, 55-letni Giovanni Mengossl, 7 3-1 e t n i Ivan Godnik, 71-letna Ivanka Čehovin por. Madon, 82-letna Otti-lia De Biringer vd. de Pelzel, 79-letna Rosa Tomadesso vd. Gatte-gno,
Avtobus p je podrl
Včeraj okoli 18. ure je prišlo na Ul. Battisti do prometne nesreče, ko je avtobus proge «25» trčil v nekega moža, ki je pred seboj porival ročni voziček. Ob trčenju je mož padel na tla in so ga nato z nekim policijskim vozilom pripeljali v bolnico. Tam so ugotovili, da si je mož, 70-letni Antonio Zanella iz Ul. Economo 10, poškodoval lobanjo, zaradi česar so ga s prognozo okrevanja v 7 dneh pridržali na opazovalnem oddelku.
Železna iver v oko
Včeraj popoldne je prišel v splošno bolnico 20-letni Danilo Sedmak iz Sv. Križa 18, ki je službujočemu zdravniku povedal, du mu je med delom pri podjetju «CESIA» prišla v oko železnu iver. Zdravnik mu je iver odstranil, potem ga pa je s priporočilom 8-dnevnega počitka poslal domov.
Osvobodilna fronta
III. OKRAJ Vabimo članstva OF III. okr»J* na sestanek, ki bo danes 16. “ m. ob 20. uri v Ulici Monteani 6, IV. Na dnevnem redu: Goajv darski razvoj Trsta. Priporočan0 se za polnoštevilno udeležbo.
I. OKRAJ	„
Danes 16. L m. ob 20.30 bo seja Izvršnega odbora OF I. okraja 0 običajnih prostorih. Prosimo *d točnost.
IV. OKRAJ SKEDENJ V četrtek 17. t. m. ob 20. urijo seja izvršnega odbora OF Skedenj,' Prosimo za točno udeležbo.
Ljudska prosveta
SOLA GLASBENE MATICE
vabi starše, da vpišejo arofe otroke v šolski mladinski P*"*h zbor, ki ima vaje vsak četrtek » 19. uri v Gregorčičevi dvor*®* Ulica Roma 15, II. V tem zboni imajo otroci priložnost, oa naučijo lepe slovenske umetne > narodne pesmi. Zbor vodi prjzlT] ni pevovodja prof. Karel Boštjančič.
PD »VOJKA SMUČ*
IN »PINKO TOMAŽI C*
imata redno odborovo sejo J četrtek ob 18. uri na sedežu Ul. Roma 15.
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SHPZ
bo v četrtek 17. t. m. ob W-J na sedežu.
Rossetti. 16.30: «Tajni sokrive«* J. Mc Crea, B. Hale.	...
Excelsior. 15.30: «Jetnik Z«™
S. Granger, D. Kerr. Nazionale. 16.00:	((Zakonska	Pr
stelja«, R. Harrisom L P*1®^ Filodrammatico. 16.00: «£na on»’ Toto, Fabrizi, De Filippo. M1 doletnim prepovedano. ,, „ Arcobaleno. 15.30: «Zenska, kt“7 jo hoteli linčati«, B. Donlevr. J .Lund.	—-
Astra Rojan. 16.30: »Junak jaz«, Della Scala, R. Rasceh. Auditorium. 16.00: ((Operacija •>' R. Mitchum, A. Blyth.	o
Grattacielo. 16.00: {(Sprehod* • Rascel, V. Cortese.	,
Alabarda. 16.00: ((Preklete taK^ 1 R. Billi, M. Riva. .
Ariston. 16.00: »Skrivnostna I**" R. Montalban, S. Forrest. Aurora. 16.00: «Pesmi, pesnu* Pampanini, A. Sordi.	n
Armonia. 15.00: ((Sijajna šal** Grant, G. Rogers.	..	„,va
Garibaldi. 15.00:	((Napolitank
tarantela«.
Ideale. 16.00: ((Ključi paradiž' G. Peck.
Impero. 16.00: «Odkar si M. Lanza.	g.
Itatia. 16.00: «Soprog po sil1* TayIor, L. Parks.
Viale. 16.00: ,(Živeli bodo«, H. D gart, J. Allyson.	dna
Kino ob morju. 16.15:	«us°r,,(.
strast«, V Romance, J. Brocns Mladini izpod 16 let prepu
dano-	me-
Massimo. 16.00: «Pod grožnjo ča», F. Latimore, F. Marzj. j!t Moderno. 16.00: «Ni prostora ^ zaročenca«, P. Laurie, F. lu ^ Savona, 15.00: «2ena za eno G. Lollobrigida, G. Cervi. dinl izpod 16 let prepoved*-g, Vittorio Veneto. 16.00: žival in čednost«, Toto, O.
les- *	j	„v»f“
Azzurro. 16.00: «M-7 ne od2° ja«, P. Calvert, J. Donald. j. Belveder«. 16.00: »Skrivnost nulega moža«, A. Skeridan .. Marconi. 15.45: «Atanazij. h®5 ni konj«, R. Rascel. . otr Novo cine. 16.00: {(Prihajajo ki», S. Coohran.
Odeon. 16.00: «Noč v Riu* ,«1», Radio. 16.00: ((Pristaniška žen S. VVinters, R. Contč.
SHEDA, 16. decembra
1953.
.IlKiOfiLOVASSlt* GONA r II 8 4 *
254,6 m	ali	1178	kc	^
Poročila v slov. ob 7,00.
19.00	in 23.30.	ptf
7.10 Jutranja glasba; 7.Jv „n:
gled tiska; 11.30 Robert Schtu ^
Koncert v a-molu op. 129 Tri-lončelo in orkester; 14.30 uu p;-glava	do Jadrana:	14.40 p*_ 0uo*
liplič	in Greta	Ložar	v rit'
ške pesmi; 17.00 Harmonika mu; 17,15 Popularna kornorn 0p|n, Bach, Beethoven, Grieg, IT.eojl0' Čajkovski in Liszt; 17.35 " p0ro-vanske narodne pesmi: l8^" 0prečila v hrvaščini; 18.15 F? fin*' nem svetu - od uverture “ la; 21.00 Radilski roman:
«Sla po življenju«, D- stoietja;
21.30 Zabavna glasba 20. “Vera11* Prenos iz koncertne z>inJ» «Istra» v Zagrebu: 23.00 gjjš-poročila v Italijanščini;
ba za lahko noč.
T It ST •••
306,1 m ali 980 kC-ertt^ l% 11.30 Lahki orkestri; opef' vsakega nekaj; 13.00 P^?halet°„ na glasba; 13.30 Glasba J* «ultd,, 13.50 Pregled tiska: 14.J* -jasB*’ ni obzornik: 17.30 Ple5,!«40 K0?
18.00 Dve Griegovi suiti 1* cert baritonista Marja jj pr
19.00 Zdravniški vedež: ‘^-or ljubljene melodije; 20.00 0t\*' kronika; 20.05 Slovenski vloiin
20.30 Delius: Koncert ,za
in orkester; 20.50 Liszt- j iti ska rapsodija: 21.40 OP®, ,5 M* tivi; 22.00 Predavanje;
delssohn: 3, simfonija.
iN*'
TKST *■	«0	1	-	,
12.00 Igrajo violinisti;J. daljev. romana H. Ma,i% * ,.si angel«: 21.00 L. Cherub1" fgol«5 tugalske krčme« in G.
«Učitelj glasbe«.
ZVEZAof .vcEV
PROSVETNIH DELA’ prl-
Zveza prosvetnih delavd 28jn
redi v enem izmed dni j* zdruz® 30. dec. 1953 poučni ^ Vjublr. z gledališko predstavo sloven9k ni. Na ta izlet vabi vse m3j0 V šolnike. Prijave se spret v v 20. decembra na sedež«
Roma 15.	.	ppT
SMUČARSKI TEČAJ g gi
Planinsko društvoJ>r«	4 sniU'
28 t. m. do 6. januarja1 na st čarski tečaj. Vsa KJas&“chi»$, dežu društva v- Ul. lv l9. Uf° 13, II, vsakjJanjnetM^
SiOŽ A 1>J
POfll
Požrtvovalnemu tov’ ne„»-
Furlaniču h Sk.fSoza)ju il' doma umrla mati. ^„Be vršnega odbora °9V0 fronte se pridružuje tud
uredništvo.
HttMORBJCI DfJS>ViNIK
16. deoemtea js
ALI BO RIMU RES 1’SPELO
2io^am°r '*a^'ianski ekspan. i je bilo Italijanov že dva-omzem ne more procjreti z | krat več kot leta 1936 in si-
asiljem, z zvijačo ali kakim n i',m Podobnim sredstvom, -•iU^a u^reti pot z njemu “'solnim sredstvom: z nasedanjem svojega življa na ozemlje. Istra, Kras in voriška nudijo dovolj doka-“v Za to. Slovenska obala od trsta proti Stivanu in Trži-01 J® vprav v zadnji dobi po. 5®°en primer v tem smislu, tudi sam Trst nudi obilico j Podobnih dokazov. Mesto Trst J® od leta 1918. spremenilo v ‘Peršičem svoje lice, saj če Pogledamo v vse tiste predele “Jesta, kjer so bile po 18.
letu
zgrajene nove stanovanj-
i	o*	nv-	*ic/v	c	oiauwvaiij-
hiše in bloki, bomo opa-!‘l> da so njihovi stanoval-} ,P° veliki večini ljudje z pijanskega juga ali pa vsaj Jako imenovani «regnicoli», to je ljudje iz starih provinc Italije Raznarodovalna politi. ?* italijanskih politikov je idela žal v naših krajih več-1' uspeh kot drugje, to pa za-adi tega, ker je Mussoliniju J^Pelo s svojim terorjem in svojo brezobzirnostjo uni-eiti ves slovenski gospodarski »melj v Trstu, Gorici in dru. *!" slovenskih mestecih in tr-
*“}• Da bi pa to svojo raznarodovalno politiko nasproti
Psšemu življu izpopolnil, je P°leg neštetih drugih sredstev Porabil tudi že prej omenjeno naseljevanje južnjakov in *r®gnicolov» sploh na vsem Pasem ozemlju. To politiko aznarodovanja pa so nadalje. au in nadaljujejo tudi nje-J°vi nasledniki, in sicer prej e Gasperi in zdaj Pella. Primer te politike raznarodovanja nasproti našemu živ-Ju smo navedli zato, da ga °jno primerjali z podobno P°utiko, k; jo je izvajal Rim ?a fašizma, in ki jo izvaja Udi »demokratična« Italija na “Uznem Tirolskem. Južnotirol. K0 ljudstvo je bilo vedno gospodarsko dobro zasidrano.
To
ne samo na kmetih, am-
£ak tudi v glavnem mestu °®nu in v ostalih mestih te o'-io
foltrajine. P.oleg tega je ime-
tirolsko ljudstvo še trdno Poro v svojem zaledju, kaj-2a južnotirolskim ljudstvom j® razprostira vsa Avstrija u dalje velikansko nemško j °Jje, to se pravi dve dr-*Vl> s staro politično in go-■Rudarsko tradicijo, ki je da-”ia južnotirolskemu ljudstvu ,eukansko oporo v njegovi °rbi za obstanek, v borbi umetnim raznarodovali®11' s strani Italije. To stali*® Južne Tirolske je še
J podkrepila sicer skrajno ^»rejena ideja nacionalspcia-oUru, da je nemško ljudstvo “rrenvolk» in da so tudi
»He
i.:. t	-in aa so iuui
Uzni Tirolci del te višje ^ se. To se je opazilo tudi začetku prejšnje vojne, ko ‘a Mussolini in Hitler skle-Ht.a znani sporazum o
?i?*. znanj sporazum o izse-1,1 nemškega življa iz Juž-
j, tirolske v Reich in ko se t- Jnžnotirolsko ljudstvo pri ort., °dzvalo tako rekoč stoletno. Tudi danes stoji pred trdno in kompaktni uemško narodno zavestjo v «hh Tirolcev, Nemški člo-SeA 1 Južne Tirolske čuti za - °i krepko moč nemškega
tovP°darstva' ki ie prav g0‘ v 0 najtrdnejše gospodarstvo ij| Vs®j sedanji Kvropi in vi-Slj Pred seboj polom italijan-dnrc gospodarstva in celotne apoene ureditve. Vse to mu Prot- močno oporo v borbi 1 raznarodovanju. In veneti Se Južnotirolsko ljudstvo
J ogroženo. Zakaj?
.hi Rim uspel v svoji fabif0jeva'ni politiki, je upo. loji:: tu edino svoje razpo-«V0::Vo sredstvo: naseljevanje 'sai Sa žrv-lja, da bi s tem cijGJ uravnovesil svoje pozi-
p Pa Južnem Tirolskem, tjj ..statističnih podatkih iz te, .1'u štirideseti!) let nem-VS >2haja, da je Rimu kljub Š0Va nePiškemu odporu, nje. v®t)rt raznarodovalna politika Jiih 'e uspela. Po statistič-ftreL.P°datk!ih iz leta 1910 je Štel ‘va>stvo Južne Tirolske *ega 191.000 prebivalcev, od
irfu l® bilo 184.000 Nemcev šteVj,0,m®j 7.000 Italijanov. Te ®trije 6 80 sicer še izza Av-točno Vendar pa so povsem ie to pa zaradi tega, ker tedanji italijanski ire-skem ,m na Južnem Tirolci javi,- ° močan, da so se italiia , za Italijane prav vsi Drek:,n, ? govoreči in čuteči Je iQ'la c’ Južne Tirolske. Le-ie bil° tu 270.000 tisoč rk Italijanov pa že 60 4eve)u se pravi skoraj ?06at?Lat več. Po statističnih bilo v *z *eta 1991 pa je Nemcev 214.000, dočim
cer 120.000. Kot vidimo se je število Nemcev zmanjšalo za skoraj 60.000, toda tu ne smemo misliti, da bi se bili ti Nemci poitalijančili, ampak gre ta razlika na rovaš dejstva, da se del Tirolcev, ki so se v začetku vojne izselili v Nemčijo, ni več vrnil in da je lepo število Tirolcev padlo v Hitlerjevi vojski. Ce pa vzamemo ta odnos prebivalstva po narodnosti in ga preračunamo v odstotkih, bomo opazili sledeče: leta 1918 ko je Italija zasedla Južno Tirolsko, je bilo tara le 2.5 odst prebivalstva italijanske narodnosti. Tri leta pozneje in sicer 1921 se je ta odstotek dvignil že na 6.6. Deset let pozneje, in sicer leta' 1931, se je povzpel na 12.4 in po zadnjih statistikah znaša že 35 odstotkov ali dobro tretjino. Kot vidimo je rimska politika doživela tudi na Južnem Tirolskem dokajšen u-speh m četudi se tirolsko ljudstvo upira z vsemi sredstvi temu spreminjanju dejanskega narodnostnega stanja, mora priznati, da ga italijanski doseljeni živelj že ograža.
Ze prej smo rekli, da je tirolsko ljudstvo gospodarsko trdno. In ker ni mogla rimska politika prodreti v nemško gospodarstvo, je začela tukaj ustvarjati svojo industrijo. Kakor skuša Rim v Trstu ustvariti toliko opevano industrijsko pristanišče, tako skuša ustvariti na Južnem Tirolskem industrijsko cono. To como si je izmislil že Mussolini, izvaja pa jo danes Pella, Okoli Bočna so Italijani zgradili nekaj industrijskih podjetij, kot na primer tovarno za izdelovanje karoserij za avtomobile znamke Lancia, neko jeklarno ter nekaj drugih mehaničnih tovarn in delavnic. Četudi ta podjetja nimajo pravih gospo, darskih temeljev, ker mora ta industrija uvažati v Bočen polfabrikate in spet izvažati v druga italijanska mesta le nekoliko predelane polfabrikate, vendar vztrajajo na tem, ker je vsa ta industrijska cona le sredstvo in ne cilj.
Po navadi se katoliška cerkev vmešuje v politične zadeve povsod, kjer ji to nese. Zanimivo pa je, da se cerkev na pr. na Južnem Tirolskem «noče vmešavati v politične zadeve«. Stari duhovniki, ki so prišli še iz starih avstrijskih šol ali bogoslovij so povečini pangermanistično nastrojeni. Vsi mladi duhovniki pa, ki so vzgojeni v italijanskem duhu, kj pa so hkrati nemške narodnosti, «se nočejo vmešavati v politične zadeve« in to nevmešavanje je značilno zato, ker bi se vsako vmešavanje južnotirol-skih duhovnikov kosalo z de-mokrščansko politiko Rima in bi bilo torej v napoto rimski ekspanzionistični politiki.
Ko smo tako na kratko pogledali nekaj problemov Južne Tirolske in orisali rimsko raznarodovalno politiko v tej pokrajini, ne moremo mimo naslednjega: Mussolini je skušal prodreti na Tirolsko, kljub režimski surovosti, vendarle na dostopnejši način. Ko mu to ni uspelo, je skleni' sporazum o izselitvi. Tudi De Gasperi je bil v svojih odnosih do Južne Tirolske sicer dosleden rimski politiki, ven-
dar pa nekoliko zmernejši. Pella pa je nastopil odločno in s svojim skrajnim nacionalizmom izzval nasproten nacionalističen val v južnih Tirolcih. Posebno pa je prišlo to do izraza v trenutku, ko je Pella na poznan način sprožil tržaško vprašanje.
Veliko zborovanje ljudstva, | ki je bilo 25. novembra v Innsbrucku v Avstriji, je jasen dokaz, da se načenja tudi vprašanje Južne Tirolske. Uradni avstrijski krogi sicer to zanikajo, toda južnotirol-sko ljudstvo je vsaj posredno pokazalo italijanskemu ekspanzionizmu, da nikakor ne namerava podleči, pa četudi skuša Rim seči po najbolj u-činkovitem sredstvu: po naseljevanju svojega življa na tuja ozemlja z namenom, da si jih dokončno prisvoji.
ffi 	•	.	*	:	rfj
Sedež zavezniškega poveljstva v zapadnem Berlinu, kjer naj bi se, po predlogu zapadnih velesil, vršila v januarju konferenca štirih. Palača se nahaja v ameriškem sektorju
i m
Vsako spuščanje v dogmatiko katoliške cerkve bi bilo tukaj odveč in se bomo zato dotaknili nekega verskega
vprašanja katoliške cerkve s povsem drugega gledišča. Gre namreč za to, da višja hierarhija rirnsko-katoliške cerkve uporablja v različnih krajih različna merila, m sicer tako. kakor ji prija. V kolikor vemo, je pri nas v veljavi učenje rimskokatoliške cerkve taiko, da so vse druge krščanske vere le sekte in zato je vsak pripadnik katere koli krščanske vere krivoverec, ka. teremu so zaprta »nebeška vrata«. Za katoliške duhovnike, škofe in tudi za papeža, to se pravi za »učečo cerkev«
KRITIKA ME BO UTIHNILA, DOKLER SE AMERIKA NE BO DOKONČNO REFORMIRALA
A M E RIŠKI ČRNCI DANES
Švedski gospodarstvenik Gunnar Myrdail pravi o črnskem vprašanju v ZDA, med drugim sledeče: «Na razpolago ji je (Ameriki namreč,- op. ur.) izbira, da postanejo črnci njena pasivna postavka ali njena velika priložnost«
V zadnjih desetih letih se je dogodila v življenju črncev v Združenih državah velika sprememba — največja od prvega januarja 1863, ko je Abraham Lincoln objavil izjavo o osvoboditvi sužnjev, s katero je bilo osvobojenih nad tri milijone črncev. Neki odlični črnski publicist je izjavil o razvoju, ki je zajel črnce v zadnjih letih: «Ta vzpon od suženjstva do položaja, v katerem so danes, je najveličastnejši zgodovinski uspeh«.
vedno bolj izginja. Skupni letni dohodek črncev v Združenih državah znaša zdaj 15 milijard dolarjev in je precej večji kakor vrednost vsega izvoza iz Združenih držav.
Črnci so dobri potrošniki. Zavedajo se, da si lahko kupijo in privoščijo tudi najboljše, in so temeljito spremenili svoje navade v tem pogledu. Vendar pa danes tudi bolj varčujejo kakcr nekdaj Življenjske zavarovalnice si iščejo zavarovancev med črnci, pa tudi posojilni-
Eden izmed dokazov, kako'c®, družbe za prodajanje av-sc si črnci izboljšali položaj, tomobilov na obroke in druga
je tudi ta, da je danes povprečna plača zaposlenega črnca štirikrat večja kakor leta 1940, medtem ko so se povečale plače povprečno za vse Združene države le za 250 odst. Na_ tistih področjih Združenih držav, o katerih je razširjeno mnenje, da nimajo tam črnci nobenih političnih pravic, je
podjetja na obročno prodajo so ugotovila, da so črnci zelo zanesljivi kupci na obroke. Nekateri opazovalci menijo, da se je začela razvijati med črnci močna srednja plast.
Črnci so tudi zelo povečali
tem pogledu napredovala. Med strokovnimi delavci in preddelavci v Združenih državah je 4 odst. črncev. Med nameščenci in prodajnim osebjem jih je 3 in pol odstotka, med svobodnimi poklici in tehniki pa sedem odstotkov.
Glavni razlog, da odstotki niso višji, je v tem, da še ni dovolj strokovno usposobljenih črncev, da bi zasedli vsa mesta, ki so jim dosegljiva. Ameriška industrija zaposli vse črnske inženirje, ki jih more dobiti. Toda le malo mladih črncev študira prirodoslovne vede in tehniko. Rajši študirajo pedagoške vede, medicino bogoslovje ali pravo.
Največ je prispevala k odpravi rasne ločitve med belci in črnci ameriška vojska, ki je odpravila razlikovanje
svojo lastnino. Zdaj je pri- j med črnskimi in belimi voja-bližno tretjina stanovanj, v ki. Neposredna vključitev
katerih živijo, njihova last,
vpisanih v volilne sezname j kar pomeni 65-odstotno izbolj-
nad milijon črnskih volivcev, šanje od leta 1940. Vendar pa Tudi sodišča so pravična na- niS0 ';s® njihove hiše in sta-sproti črncem. Vrhovno ame- j novanja v dobrem stanju in riško sodišče je potrdilo črn-j 20 odst. črnskih stanovanj je cem pravico, da jih sodijo prenapolnjenih, mešana sodišča. Črnci so tu- Ta gospodarski napredek di med porotniki, ki sndijo črncev je pripisati v glavnem obtožence bele polti. Značilno | dejstvu, da je veliko število je tudi, da se je od leta črncev odšlo s kmetij in opu-1930 število študentov na črn-| stilo hlapčevske in hišne služ-skih visokih šolah povečalo ‘ be ,er si našlo delo v indu-za 2.300 odstotkov.	j	striji. Od leta 1940 do 1945
Povprečna življenjska doba se je okrog milijon črncev na moških črncev se je podalj-! novo zaposlilo v tovarnah in šala od leta 1920 od 47 na ] tam tudi ostalo. Danes pred-59 let. Povprečna življenjska: stavljajo črnci približno ll doba moških bele poiti v odst. vseh industrijskih de-Združenih državah pa se je lavcev v Združenih državah podaljšala v istem razdobju medtem ko so zastopani med od 56 na 66 let. Z izboljša- | prebivalstvom Združenih dr-njem življenjske ravni razlika žav z 10 odstotki. Večina črn-med črnskim in nečrnskim | cev še vedno opravlja nestro-prebivalstvom v tem pogledu j kovna dela, vendar so tudi v
Štirje Noblovi nagrajenci: prof. Fritz Albert Lipmann, z harvardske medicinske šole, Je dobil nagrado za medicino, ki jo deli s prof. Hansom Adolpom Krebbsom s sheffildske univerze. Prof. Herman Staudinger s freiburške univerze, nagrajen za uspehe v kemiji, prof. Fritz Zernike, z groninške univerze (Holandija) pa za uspehe v fiziki
črncev v vse oddelke vojske pa je tudi dokazala, da se je lahko Američani od vseh znajo črnci prav tako bojevati kakor vsi drugi in da se lahko Američani od vseh strani Združenih držav pod pravim vodstvom dobro vživijo v skupno življenje in se znajo skupno bojevati in umirati, ne glede na raso ali na druge zunanje razlike. Ameriško vojno letalstvo je bilo prvo med ameriškimi oboroženimi silami, ki je odpravilo ločene enote za črnce. Danes je v ameriškem vojnem letalstvu približno 1.000 črnskih častnikov, v vojski pa okrog 4.000 in vsi brez težav poveljujejo.
K takemu izboljšanju črnskega položaja v Združenih državah je prispevalo mnogo stvari. Eden vzrokov je seveda ta, da se je država kot celota gospodarsko močno razvila. Vendar ni verjetno, da bi morebitna gospodarska'kriza odpravila črnske pridobitve. Druga stvar, ki je pomagala črncem k takemu napredku, so bili stroji. V času od leta 1920 do 1930 so ljudje radi govorili, da stroj upro-pašča človeka. Zdaj se je pa izkazalo, da pospešuje enakost med ljudmi. Stvarno in brez vseh predsodkov preizkuša ljudi, če znajo ravnati z njim ali pa ne.
Tretji pospeševatelj črnskega napredka je televizija, ki prikazuje vsem Američanom odlične črnske športnike, zlasti igralce najbolj priljubljene igre — baseballa v vrhnjih ligah. To jih je napravilo priljubljene, tako da so začeli tudi vsi drugi baseballski klubi nastavljati črnske igralce. Televizija kaže tudi neštet? črnske umetnike pri skupnem nastopanju z umetniki bele polti. Neki črnski profesor je izjavil: «Te stvari silijo človeka k razmišljanju, pa naj se tega zaveda ali ne«.
Najresnejši še nerešeni črn-
ski problem je verjetno vpra- skih univerzah, na primer na šanje skupnega bivanja z bel-j univerzi Howard v Washing-či. Vendar se stvari tudi na j tonu, kamor se vpisujejo mla-tem področju popravljajo. V j di študenti iz Afrike in Azije, mnogih skupnostih črnci že j Črnsko vprašanje v bistvu mirno živijo med belci. Mno-: ni gospodarskega, socialnega ge občine so si ustanovile po-' ali psihološkega, pač pa mo-sebne odbore uglednih ljudi,: ralnega značaja. Predsodki ki pazijo na te stvari in sku- | povzročajo večjo moralno ško-šajo odpraviti težave, ki se j do tistim, ki jih gojijo, kakor pojavijo. Položaj ni povsod tistim, ki so njihove žrtve, enak. Poljedelska področja,! Švedski gospodarstvenik Gun-kjer je bilo suženjstvo pred j nar Myrdal je točneje izrazil letom 1863 najbolj razširjeno, 1 mišljenje o črnskem vpraša-so verjetno v tem pogledu jnju v Združenih državah ka-najbolj nazadnjaška. Vendar j kor vsi drugi, ko je izjavil: pa se tudi tam kaže napredek. | »Povprečni Američan je pra-Crnci so morali v preteklo- vo nasprotje cinika. Na sploš-sti več prestati kakor katera I no mnogo bolj veruje v člo-koli druga narodnostna sku- veštvo in brani to svojo vero pina Američanov. Včasih se kakor ostali zahodnjaki. Pro-tudi še čutijo zagrenjeni' za- učuje svoje napake, piše o radi tega, vendar jim upanje njih in jih celo razglaša na na dokončno odpravo diskri- vse štiri strani sveta. O ame-minacije, potrpežljivost in do- riškem obravnavanju črnske-bra volja lajšajo ta občutek, ga problema so najbolj kri-Dr. Carlton Goodlett, mladi tično pisali prav beli Ameri-črnski voditelj iz San Fran-' čani in ta kritika* ne bo u-cisca, je izrazil mišljenje črn- • tihnila .dokler se ne bo Ame-cev takole; «Crnci verjamejo I rika v tem pogledu do konca bolj kot vsi drugi v to, da reformirala. Človeštvo je bol-lmajo ljudje v Ameriki mož- no od strahu in nevernosti, nost, da si sami pomagajo. iCe bi lahko Amerika pokaza-Poleg tega pa se trdno drže! la svetu, da so se mogli črnci pravice do protestiranja pro- j popolnoma vključiti v moder-ti krivicam«.	j	no demokracijo, bi vse člo-
Zanimlvo pa je, da se u- j veštvo spet zadobilo večje za-dejstvuje danes v izrazito po- i upanje in Amerika bi postala litičnem življenju Združenih I duhovno močnejša, kakor vsi držav manj črnskih voditeljev j njeni finančni in vojaški viri
velja pravilo, da je edino
katoliška cerkev «zveličavna». Toda to pravilo velja samo tam, kjer je katoliška cerkev
tako močna, da lahko diktira svoje nauke in se ne boji, da bi s tem žalila ali pa vsaj vznemirjala pripadnike druge verske skupnosti.
V Združenih državah Severne Amerike na pr., kjer je bila in je še vedno protestantska cerkev najmočnejša, je katoliškim duhovnikom prepovedano učiti, da je rimskokatoliška cerkev «edino zveličavna« in da edino ona vodi v »nebesa«. O tem je odločil sam rimski papež, ki se v svoji dogmatiki verjetno ni hotel spustiti tako daleč, da bi se sprl z vplivnimi a-meriškimi možmi, ki so druge vere, povečini protestanti.
Kako jc prišlo do tega?
Jezuitski duhovnik Leon-hard Feeney iz Bostona je bil zelo goreč pridigar in borec za katoliško cerkev. Dogme o »edino - zveličavnosti« katoliške cerkve ni razlagal samo s cerkvene lece, ampak je izkoristil za to prav vsako priložnost. V javnih lokalih, v dvoranah, celo na izletih in ne glede na okolje, ne glede na to, ali so ga poslušali samo katoličani ali protestanti, ali pripadniki kake druge verske skupnosti, povsod je dvigal svoj glas in oznanjal svojo «resnico».
Se več, ker mu pridiganje samo ni zadoščalo, je napisal tudi posebno knjigo in sicer «The Bread of Life« v kateri razlaga moč obhajila in pa resničnost dogme, da je edino le rimskokatoliška cerkev zveličavna.
Mesto Boston je poznano kot katoliška trdnjava, toda v mestu živi tudi dokaj veliko število protestantov. Ta vnema jezuita Feeneya je začela razburjati duhove in tudi z njim se je dogodilo podobno kot z poznanim katoliškim duhovnikom Cougli-nom v začetku druge svetovne vojne.
Omenjeni duhovnik Couglin, ki je bil doma iz Michigana, je tik pred zadnjo vojno in še v začetku vojne v cerkvah in po radijskem omrežju napadal tedanjega predsednika ZDA Roosewelta in njegove ožje sodelavce ter jih primerjal z «menjalci v templju«, katere je Kristus z bičem izgnal iz njega. Couglinova gonja proti Rooseweltu je bila uperjena predvsem proti Židom in njegov antisemitizem je bil nekako nacističnega izvora. Tedaj so Couglina opomnili in mu prepovedali vsako pridiganje. Našemu jezuitu Feeneyu pa se je zgodilo huje, dočim so Couglinu samo prepovedali pridigati, so Fee-neya izobčili iz katoliške cer-
Pobalina ukrotimo brez zaušnic le z...
kakor kdaj prej. To pa zato. j — postala bi močna zaradi ker so spoznali, da to spričo ' zaupanja in podpore vseh do-stalnega boljšanja v položaju j bromislečih ljudi na zemlji, črnskega ljudstva ni več ta-'Na razpolago ji ,ie izbira, da ko potrebno. Zdaj se črnski -postanejo črnci njena pasivna voditelji posvečajo bolj delu: postavka ali njena velika pri- kve. To je napravil sam pa-za izboljšanje na posameznih ložnost».	i	pež	Pij	XII,	pred	približno
področjih črnskega udejstvovanja in potrošijo mani časa za politične govore. Ni jim več do slave, da bi veljali za odlične politike, pač pa radi slišijo, da jih imenujejo dobre taktike.
Mnogo znakov pa kaže, da bodo prevzemali črnci vzporedno s svojimi vedno večjimi pravicami tudi vedno večje odgovornosti. Neki črnski časnikar je dejal; »Ko so imeli črnci manj svobode, so lahko na druge zvračali krivdo za vse, kar jim ni bilo prav.
Zdaj pa so sami odgovorni za svoje neuspehe«. Skladajo se z romanopiscem Ralphom Ellisonom, ki je izjavil: »Mi vsi smo Američani in moderni ljudje in vsi smo izpostavljeni istim duhovnim krizam«.
Človeštvo si je doslej predstavljalo Pravico v raznih podobah. Ali pa nima morebiti črnega ali rjavega obraza? Tako si jo verjetno res predstavlja večina ljudi na svetu, ljudi, ki sodijo ameriški narod in njegove težnje precej tudi po tem, kako ravna s svojimi črnskimi državljani.
Posamezni ameriški črnci so že veliko storili, da bi pridobili Združenim državam prijateljev. Uspešni so bili v ameriški diplomatski službi in tudi v osebnih stikih na črn-
• •
enim letom pod izgovorom,
da je jezuit Feeney »neposlušen« in »nediscipliniran«.
Pričakovati bi bilo, da sc bo Feeney pokoril papeže," mu ukazu in se umaknil v mirno življenje. Toda Feeney, prepojen z versko in pridigarsko gorečnostjo, nadaljuje z izpovedovanjem svoje, to se pravi katoliške, dogme in, za čudo, pridobiva precej pristašev.
Stvar bi se bila končala bolj na tiho. ko bi ne prišlo 28. julija letos do zelo neprijetnega incidenta pred univerzo Notre Dame v South-bendu v Indijani (ZDA), kamor je prišlo šest njegovih vnetih učencev, ki so uprizorili incident, ki je za nekaj dni vznemiril vse univerze v ZDA.
Univerza Notre Dame sicer ne slavi zaradi tega, ker bi dajala izredno sposobnih in umsko velikih mož, pač pa zato, ker ima najmočnejšo nogometno enajstorico med vsemi univerzami v ZDA. Ko je teh šest borcev za »edino zveličavno« vero prišlo na u-niverzo, se je zgodilo sledeče: Postavili so se pred univerzitetno knjižnico in začeli na glas moliti rožni venec. S tem so hoteli privabiti čim več poslušalcev. Ko se je nabralo dovolj radovednežev, so začeli prepričevati radovedne poslušalce o svoji dogmi, ki je pa, kot smo videli, v ZDA prepovedana. Zaradi tega so jih radovedneži hoteli izgnati z univerze. Zato so poklicali na pomoč tudi policijo, ki je «pobornike» izgnala. Ko so se mladinci morali umakniti, so začeli na ves glas kričati na svoje nasprotnike in jim groziti z «božjim maščevanjem«, Vendar pa jim niso očitali, da ne verujejo v dogmo, ampak to, da so sprejeli v svojo nogometno enajstorico, ki velja, kot smo že rekli, za najboljšo v ZDA, tudi protestantske nogometaše.
Ne glede na to, da se je to zgodilo v ZDA, kjer so taki in podobni primeri vedno možni, se nam popustljivost Vatikana zdi precej sumljiva, ker vemo, da katoliška cerkev — kjer ima monopol — ne sklepa nikakih kompromisov z morebitnimi »nasprotniki« svoje vere, ampak: je v izpovedovanju svojih «resnic» odločna in nepopustljiva. Nič kaj čudnega torej, če popušča v ZDA, kajti zaveda se, da so v ZDA nasprotne sil« še dovolj močne, hkrati pa dovolj odločne, da ji preprečijo monopol, ki si ga skuša zagotoviti povsod, kamor stopi, Ta primer je sicer malenkosten in katoliška cerkev j« izobčila že mnogo svojih verskih pristašev in tudi duhovnikov, toda značilno je, da je izobčila svojega «borca» prav zato, ker je bil preveč goreč in ker je bil dosleden. Toda cerkev se pogosto ne meni za doslednost — seveda le tam, kjer ji to nese z namenom in v prepričanju, da bo svoje mnenje in svoje postopk« spremenila, čim ji bodo razmere to dopustile.
NOV ZVOČNI HEGISTRATOR NA MAGNETICNI TRAK
Tukajšnja družba Sound-Scriber Cor. je izdelala nov registrirni stroj, ki lahko registrira zvoke in besede skozi 48 ur na enem samem traku. Aparat uporablja 76 mm širole magnetični trak, ki se odvija s hitrostjo 11 in pol cm na minuto. Mnogo ožji trakovi večine drugih zvočnih regi-stratorjev se vrtijo s približno 60-krat večjo hitrostjo. Trak novega stroja je dolg 3.375 m, vendar se lahko najde vsaka posamezna točka traka najkasneje v 4 minutah, ker je na robu traka zaznamovana progresivna numera-cija za vsako minuto dneva. Izumitelji trdijo, da se s pri-klopitvijo določene opreme na novem stroju lahko istočasno registrira iz dveh komunikacijskih virov različne radijske frekvence.
ie ^ Benečanov po morji e.dn° rastla, taiko da so ^*<tii\ ctdo Krodovje (75 cesarja Miroslava Ru-to»S8i adc.a (Friderika Barba-Vote Pri Piranu ali pri Salti (Zalburni) potolkli, in *ker*0sP°darstvo po Jadran-^ morju prisvojili.
Klij v davno) minolosti so '4 j- .Vani ne le poljedelci ti j-s*'rji, nego i vešči trgovko,,: a ,severnem (Baltiškem) % . i® bilo mesto slovan-vi A ,Um"®ta, o katerem pra-dam i
sth
j
v k,
z Bremena (1. 1072), osjveče evropsko me-
''Ha	s®	je stekala trgo-
Vhod Vseb narodov, prosti Sovcj S~ *am ime vali vsi tr-
so bile severne Be-
% To
fU*nih ^azdeiane uže 1. 1172. ••ko ,, enedk koren je isto ovanskL le značaj je v t0, kajB kakor je bl-stav-1?111061* Prostost, tako 80 ZaDr 8 ^U^na sestra mno-stVu svobodnemu trgov-jari-S® Primorska mesta ciJa nskem morju je Ve-!lužabht smatrala kot svoje 'U	a sama se posta-
m0ra,. za kraljico. Plačati a mesta nek pomor-
ski davek, vso trgovino da imajo le posredovanjem beneškim obavljati, nobene ladje brez dovoljenja ptujcem ne prodati, akb kaj iz Le-vante (t. j, vztočnih dežel) pripeljejo, ne smejo nikamor nego le v Benedke robo peljati, monopol (samotržtvo) si je prihranila od najpotrebni-ših stvari na pr. pd soli. Povsod so nastavili svoje opazovalne ladije (fuste, menda nastalo iz slov, hvasta — Kapperschiff), da so koj zagrabile (vhvatile) in v Benedke peljale one mornarje, ki so se drznoli pregrešiti se proti poveljem mogočne republike. Preslabotna so bila mesta primorska, da bi se zdatno branila beneškemu na-silstvu, ter so polagoma prišla v šake beneškega leva L. 1145 se udajo Benečanom mesta Koper, Izola, Pulj, in 1. 1149 tudi Rovinj, Poreč, U-mag, in Novomesto (Cittano-va), prisežejo zvestobo beneškemu dožetu, vendar v mi-rovnej pogodbi mej Benečani in mej cesarjem Friderikom Barbarosa (1177) se imenujejo ta mesta kot spadajoča k
r
1
v
1
j
matija SILA:« TRST IN OKOLICA*, IZDANO L. 1882 V TRSTU (odlomek)
lialso so Benetke skušale zadušiti Trst
isterskej mejnej grofiji.
Trst se v onih pogodbah ne omenja, pravi Cesca, kajti je propadel zaradi prihoda Slovencev (?!) ki so se po njegovih zemljiščih naselili«. (Cesca: Le Relazioni tra Trie-ste e Venezia, Padova 1881, p 36.) Kandler, Cavalli, Cesca e tutti quanti — iz same silne ljubezni do Slovanov sami sebi v obraz bijejo; Kdo neki bi Tržačanom njih zemljišča obdeloval ter za njih vsakdanji živež skrbel, ako ne bi krotki delalni Slovenci se za nje trudili?
Oglejskega patrijarha Ulri-Ra II. so bili Benečani leta 1126 ujeli z 12 kanonici vred. in da se odkupi, moral je za-
gotoviti, da vsako leto pošlje debelega vola, 12 prašičev in 12 velikih hlebov kruha v Benedtke, da so Benečani pri velikej veselici te darj pou-žili. Isti patrijarh Ulrih II je dobil iz Rima potrjeno nad-pravico nad 17 škofij; Komo, Mantova, Trident, Verona, Vicenca, Beluno, Feltre, Ceneda, Padova, Treviso, Kon. kordija, Trst, Koper, Cittano-va, Poreč, Pulj, Piran 1. 1180.
Ljudi vseh jezikov, vseh stanov so takrat nauduševale križarske vojske, ter jih zje-dinjevale k onim čudovitim podjetjem, katere bi dandanes bile nemogoče Večinoma so se vkrcali vojaki v Bc-nedtkah, a Benečanom je to
silno neslo, ter so se te prilike poslužili, da so s pomočjo romarjev v sveto deželo, tudi zraven kak kos dežel si prisvojili. Tako v drugej kri-žarskej vojski pride stari do-že Dandolo z 240 ladjami, na kojih je peljal francoske u-boge romarje in vojake, ki niso imeli s čem vožnje plačati 1 1202 v Trst, ki se mu koj uda ter mu mestne ključe izroči. Povrh zagotovijo Tržačani, da bodo pazili na pomorske roparje, da bode beneška trgovina prosta vsa-katerega davka v Trstu, in da bodo dajali vsako leto 50 čebrov najboljega vina. Se druga mesta naprej po Istri
in po Dalmaciji je Dandolo si prisvojil,
Patrijarh Wolfger (1204 do 1218) je potrdil škofu in ka-pitulu tržašeemu vse njih posestva 1. 1206, tudi je sam mnogo novih posestev pridobil, vzlasti mejno grofijo Istro od cesarja Friderika II. v 1. 1214, ter je zbral Koper za glavno mesto; Capo d’I-stria, vsej istrski deželi, a vendar še le patrijarh Bertold, ki je bil istega rodu žl. Andechs, kakor istrski gro-fovje, prišel je popolno v posest Istre. V istem času sta živela dva slavna svetnika, ki sta velevnžnega pomena v kuiturnej zgodovini; sv. Frančišk Asiz, in pa sv( Do-
minik. Prvemu je bil patrijarh Bertold prijatelj; na drugega pogrebu je bil navzoč (1224) Takrat je prišel sv. Anton Padovanski v Gorico in 1. 1226 tudi v Trst, potem dalje v Poreč 'n Pulj, kder je povsod samostane frančiškanov ustanovil. Leta 1235 potrdi papež Gregor desetino žita tržaškemu kapi-tulu, a drugo 1. 1236 proda škof Janez V. z dovoljenjem kapitula za 500 mark (6000 gld.) svoje pravice mestnej tržaškej občini.
V izvirniku se omenja jud Daniel David Korošec (de Karintia), ki je bil škofu posodil 507 1/2 mark, koje je škof ratoborni potreboval v
vojnah na Koroškem in za vlerotitev drugih roparjev in tatov na Krasu («de Carsis«), Tačas, pravi Kandler (Con-siglio d, Patr, p. 30.), da se je mesto osvobodilo od škofove nadvlade in se je postavilo določeno število mestnih odbornikov, mej katere so pridružili i mnogo prostakov (genti plebee) t. j. slovanskih kmetov, To se vi, kar ne zvoni po talijanskem, vse je preprosto. Kaj pa toliko slovanskih imen v listini izdanej po beneškem pisatelju Romaninu o priliki pridobitve Trsta 1. 1202? Mej 360 gospodarji tam imenovanimi jih je mnogo brez priimka, kar tako n. pr. Maurus, Ditemarus, Bernardus itd. nekaj je označenih z stanov-nim pridevkom: n. pr. Vital gastaldio, P. judex (sodec), a primeroma polovico le s popačenimi pridevki, toda iz mnogih je slovenski značaj očit: n. pr. Bruda (brda), Je-ma, Dobrofin (Dobrovin), Gradinja, Susol, Niblo, de pre-vecel, Maugoran, Juban (župan), Suteg, Bolest, Melisz (Milič?), Sterperol, Sobeslav,
Gagarin, Cigot, Drog, Rab Curivet (-kurivec?), Budin Vočina (Wocina), Slaven ( sclavo), Tupista, Dragon Triebec, Hetich (Hotič), Ki (Cresius), Pises (pisec), Si tača (seritazza), Selvič (s vich), Bušeljan (bissela Niežko (niexko), Blažei (Blageninus), Ludoniblo, Si mich (žalnič?), Walter slov (sclavo) Stanko hrabri (st co crabre), Lah (lacca), I zel (mursel), Debočan ( boezan), Stojan sloven (ste nus sclavo). Glava (clal Blagožič (blagosit), Lelič (1 ce), Grmeč (grumac), Lit Perun, (Ferunus), Smet, 1 nec (Lons, ali morda iz i ža?), Pecelj (peceli), Mir, 3 noga, Kovač (couas), Luc Mireč Berdolaz (bertoh Morda je kde zakopana v p hu še kaka starejša list tržaških meščanov, iz k se mnogo ložeje in očito kaže, da je tržaško mešč stvo bilo večinoma slovan: in nikakor ne kakor pr, Kandler:
(Nadaljevanje sledi
VREME
Vremenska napoved za danes: Napovedujejo pretežno oblačno vreme z morebitnimi krajevnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.4 stopinje; najnižja 10 stopinj.
TRST. Kreda 16. decembra 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče cddaje: Jug, cona Trsta: 17.15:
Popularna komorna ura: Bach. Beethoven, Grieg, Chopin, Čajkovski in Liszt. — Trst II. 20.50: Liszt: Madžarska rapsodija. — Trst I.: 21.00: L. Cherubini: ((Portugalske krčroe« in G. Pergolesi: «Učitelj glasbe*.
11 ................................................
PMUNMH
   s .....................................
			
KLJUB IZDAJSTVU SINDIKALNE ORGANIZACIJE PIL IN KLJUB VSE MOGOČIM SPLETKAM
Uspešno zaključena enodnevna stavka industrijskih delavcev noriške pokrajine
Najboljši odziv je bil v predilnicah v Podgori in Ronkah, v SAFOG, v SOLVAY in v CRDA-Tudi pri „Ribi" skoraj popolna stavka -Zborovanje v kinu »Moderno
Druga velika 24-urna stavka industrijskih delavcev v goriški pokrajini se je uspešno zaključila. Najboljši odziv je bil v velikih industrijskih podjetjih kot so SAFOG, predilnici v Ronkah in Podgori, v SOLVAY in v tržiških podjetjih CRDA. Vendar so visoko delavsko zavest pokazali tudi delavci, zaposleni pri avtoprevoznem podjetju «RIBI» v Gorici, kjer ni bilo običajnega avtobusnega prometa med Trstom in Gorico. Mestni avtobusi pa niso vozili tri ure dopoldne in tri popoldne. V samem mestu se je torej občutil uporen glas delavskega razreda, katerega upravičene zahteve vodstvo delodajalcev že leto dni neprestano odbija, oziroma ne mara niti o njih diskutirati, ter se je tudi vsaka ((pomoč« vladnih organov pokazala za neučinkovito.
Dopoldne je Delavska zbornica v Gorici imela protestno zborovanje za stavkajoče delavce goriške občine v kinodvorani «Moderno». Zborovanja se je udeležilo precejš-
nje število stavkajočih. Predstavnik sindikata je zbranim obrazložil pomen in vzroke stavke ter v začetku napadel sindikalno organizacijo UIL, ki je v Gorici nalepila lepake proti sodelovanju v včerajšnji stavki in s tem poskušala razbiti enotni protestni nastop delavskega razreda proti delodajalcem. Ko je govornik prešel na obravnavo osnovne zahteve delavstva, in sicer preureditve plačilnega sistema, ki povzroča danes zmedo med delavci, industriji pa nepotrebne stroške, se je posebno zadržal na neenakosti mezd, ki jih v različnih pokrajinah in tudi v njih samih, prejemajo zaposleni delavci. Prikazal je zbranim poslušalcem, kakšno nesorazmerje vlada med mesečnimi stroški in mesečnimi mezdami delavcev, zaposlenih na primer v goriški pokrajini, kjer je gospodarski položaj posebno slab. Tako je za povprečno družino, priznano tudi od delodajalcev, v goriški pokrajini potrebno mesečno 54.000 lir, povprečni
(mehanični delavec pa zasluži kvečjemu od 26.000 do 27.000 lir mesečno, kar znaša komaj 47 odst. onega zaslužka, ki bi bil potreben delavski družini za kolikor toliko dostojno življenje. Nadalje je predstavnik Delavske zbornice zahteval, da se mezde izenačijo po vsej državi po kvalifikaciji.
Govorilo se je tudi o zmanjšanju razlike med ženskimi in moškimi mezdami v industriji, ki se danes vse preveč razlikujejo. Njihova razlika ne bi smela presegati 13 odst., kajti sam zakon predvideva enak položaj žene v industriji, kakršnega ima moški.
Toda o vseh teh zahtevah italijanski industrij ci nočejo slišati, ker pravijo, da ne bi mogli vzdržati novih stroškov, ki bi padli na njihova pleča. Iščejo različna opravičila, toda za delavski razred je dovolj to, da nočejo s predstavniki delavcev začeti razgovorov, na katerih bi tako ena kot druga stranka
obrazložila svoja stališča in. metne nesreče ni mogel pre-bi se z malo dobre volje lah- prečiti; vozilo je vrglo Kriglo-ko našla rešitev za spor, kil1'0 Ba tla z mučnim sunkom, traja že leto dni.	i	-°ri padcu si je žena zlomila
--------------------- •	lesu Stegnenico in bo mora-
Zlom stegnenice
zaradi Irčenja z avtom j
-1 ostati v bolnišnici vsaj 60
dni
J IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODISCA |
Pogojna kazen motociklista
ki je nenamerno usmrtil svojo ženo
Letos v februarju se je namreč zaradi slabe razsvetljave zaletel v vozilo, kije stalo ob cesti
Pred kazenskim sodiščem v Gorici se je včeraj dopoldne moral zagovarjati 33-letni Romano Blazig iz Mariana, Ul. Manzon; 127. Sodišče ga je obdolžim nenamernega umora njegove žene Virginije Go-deas.
Februarja meseca letošnjega leta se je obtožen; peljal skupaj z ženo na motorju po cesti iz Tržiča skozi Gradiško v Gorico, Na periferiji Gorice je zaradi neprevidnosti Blazig zadel z motorjem v vozilo, ki je stalo ob strani ceste. Trčenje dveh vozil je bilo tako močno, da je vrglo obtoženče-vo ženo več metrov daleč. Virginija Godeas, por. Blazig, je kmalu podlegla hudim poškodbam.
Obtoženca je branil odv. Pa-gcoli, ki je dejal, da je prišlo do nesreče zaradi temne noči in nezadostne osvetlitve na predelu glavne ceste, kjer se je zgodila nesreča. Kazensko sodišče pa je kljub vsem ugovorom smatralo nesrečnega Blaziga krivega nenamerne usmrtitve žene Virginije, vendar ga je obsodilo le na pogojno kazen 4 mesecev zapora in povračilo stroškov.
st s|t #
Andreino Coz iz Trsta se je na goriškem kazenskem sodi-scu pritožila proti obsodbi, ki jo je okrajno sodišče v Gradiški izreklo 26.2-1953 proti 43-letnemu Giovanniju Filosiju
330 štipendij za revne dijake
Ministrstvo za vzgojo, (podporni urad za povojno pomoč) je za šolsko leto 1953-1954 razpisalo natečaj za 330 štipendij po 15 tisoč lir, ki se ga lahko udeležijo vsi revni dijaki srednjih šol, ki pripadajo kategorijam, predvidenim po 1. člena D.L.L, od 31. ( julija 1945 št. 425 in po členu 1. D.L.L. od 28. septembra 1945 št. 646.
Za udeležbo k natečaju mora vsak dijak (za mladoletne oče ali namestnik) napraviti prošnjo na navadnem papirju ter jo odposlati ministrstvu za vzgojo (Ministero della Pubblica Istruzione - Ufficio Assistenza Post-bellica) v Rim, Ul, Guidubaldo del Mon-te 24.
Prošnjo z vsemi predpisanimi listinami na nekolekovanih papirjih je treba vložiti ministrstvu najkasneje do 31. januarja 1954.
Za vsa potrebna pojasnila interesenti lahko povprašajo na prefekturi.
, iz Tržiča, Ul. Gabriele 15. Filosiju večjo denarno kazen za njene poškodbe, ki jih je povzročil pri cestni nesreči, katera se je pripetila v Zagraju.
Do cestne nesreče je prišlo po pripovedovanju obtoženca in njegovega	branilca odv.
Verzegniassija zaradi neznane, ga kolesarja, ki ie Filosiju prekrižal cesto:	Giovanni Filosi
se je namreč takrat vozil s svojo «Lancio Ardeo« iz Tržiča proti Zagraju.	Zaradj nenad-
nega okreta kolesarja je Filosi, da bi se izognil nesreči, pritisnil na zavore in z avtomobilom zletel v obcestno drevo. To pa	je povzročilo
trčenje avtomobila v Olimpio Visintin in Andreino Coz. Avto je obe ženski podrl. Dočim je Visintinijeva	dobila le laž-
je poškodbe je morala Coz ostati več časa v bolnici.
Okrajni sodnik iz Gradiške je sicer smatral Filosija za krivega, vendar ga je obsodil Te na plačilo 21.000 Mr globe, kar pa vsekakor ni zadostovalo ponesrečenki. Goriško kazensko sodišče je sprejelo priziv Cozove in Filosiju povišalo kazen na 150.000 lir poleg plačila novih sodnih stroškov.
Predsednik sodišča dr. Su-lich, državni tožilec De Marši, zapisnikar Omeri.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V goriški mestni občini je bilo od dne 6. do 12. decembra 9 rojstev, 10 primerov smrti, 9 oklicev in 4 poroke.
Rojstva: Federica Grendene, Silvana Bonutti, Dino Milotti, Miranda Jug, Maria Cosso, Li-dia Cocco, Mariolina Errico, Maurizia Bolleri, Giovanna Di Eon.
Smrti:	76-letna	gospodinja
Katerine Cernic, vd. Maniao co, 73-letni delavec David Pi-ghin, 78-letna gospodinja Gabrijela Bulfon, vd. Conzutti, 63-letna gospodinja Katerina Toroš, vd Sfiligoj, 74-letnj delavec Anton Vecchiet, 76-letni mizar Francesco Zuccolotto, 76-letna gospodinja Francesca Tomazin, vd. Stoiiser. 70-letna gospodinja Jožefa Kovač, vd. Kodelja, 30-letni urar Anton Pist, 2 dni stara Lidia Cocco.
Oklici:	zdravnik	Giovanni
Belli in gospodinja Clelia Tof-ful, urar Luigi Rissdoerfer in gospodinja Maria Zanolla, u-radnik Giuseppe Zini in uradnica Consuela Labarbera, šofer Umberto Marangotto in uradnica Renata Marega, policijski stražnik Giuseppe Ga-gliardi in bolničarka Lidia Zambelli, mehanik Edvard Bensa in delavka Cvetka Dornik, delavec Villibaldo Papež in frizerka Albina Bezzi, kmet
Rudolf Budal in deja^ka Oti-lja Pintar, železničar Ivan Podbersig in šivilja Marija Matesic.
Poroke: mizar Bruno Mer-viz in gospodinja Lionella ! Brusa, mehanik Lucijan Schue-j gur in šivilja Carmen Kerkoc, ; delavec Federico Pavsic in de-
I
lavka Jožefa Vuga. uradnik James Jžealmuto in gospodinja Laura Clementi.
KNJIŽNIČARJI IN DRUŠTVENI GOSPODARJI !
Oskrbite svojim članom prijetne zimske večere s tem da jim nudite PRIMORSKI DNEVNIK.
Najbolje, da se nanj kar naročite. — Telefonirajte na štev. 7338.
DEŽURNA LEKARNA: Ponesrečenka je hotela preko- j Danes posluje ves dan in po-račiti Korzo — Zdiraviti se bo noči lekarna Kuerner, Korzo morala 69 dni	Italia 4 - tel. 25-76.
Na obisku pri hčerki v Gorici je postala v ponedeljek žrtev hude cestne nesreče 57-letna Frančiška Krigl iz Trsta, Ulica Ghirlandaio 36. Zena je pri hiši štev. 43 na Korzu Italia, ne da bi pogledala dovolj okoli sebe, krenila čez cesto na plačnik, toda prav takrat je iz postaje proti mestu privozil z «Lancio-Aprilio« 25-letni trgovec Gi-derigo Gandolfi iz Gorice, U-lica Volta 20. Gandolfi pro-
K I N O
CORSO. 17:	«Zlobno	morje«,
J. Hasvkins in D. Sindei.
VERDI. 16.30: ((Neumni pevec«, B. Martins in G. Leviš.
CENTRALE. 17: «Sestanek z usodo«, Y. Mitchel in T. Morgan.
VITTORIA. 17: «Modri angel«, M. Dietrich.
MODERNO, 17: «Srca na morju«, J. Sernas in D. Dowling.
Nizke cene
na zelenjadnem trgu
Na trgu, kjer se prodaja in kupuje na debelo, so v zadnjih deževnih dneh cene zelo padle. Blaga je mnogo; prinašajo ga Brici in okoličani ter predmestni ljudje. Dočim je bil rdeč radič, ki je posebno znan na goriškem trgu, prejšnje mrzlejše dni po 200 lir kg, je bil v petek in včeraj komaj po 40-50 lir kg, in še za to ceno so ga kmetovalci malo prodali. Hudujejo se na prodajalce, ki zaslužijo pri zelenjavi in sadju tudi dvakrat več kot pa pridelovalci. Zeleno solato so trgovci in branjevke kupovali po 60 ali 70 lir kg; motovilec pa ima kljub vsemu zelo visoko ceno, in sicer od 250 do 270 lir kg. Jabolk je vedno dovolj in cene so primerne kakovosti.
OBVESTILO SOLSKEGA NADZORNISTVA
Trinajste plača in doklada za leto 1953
Šolsko nadzorništvo v Gorici obvešča vse redne in začasne učitelje, da je pokrajinski zakladnici izročilo nalog za izplačilo drugega obroka trinajste plače in končno doklado za leto 1953.
“'t' - ?	-	’	'
	
KONČAN JE TURNIR ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Pirc in Fuderer prvaka
Pridruži se jima lahko še Rabar,če premaga Puca,s katerim je prekinil Gligorič deli z Janoševičem in Miličem 4. 6. mesto - Trifunovič deseti
ZAGREB, 15. — Ogromno zanimanje je vladalo za današnje zadnje kolo IX. šahovskega šampionata Jugoslavije. Zaradi nejasnega položaja na vrbu lestvice, kjer so Fuderer, Pirc in Rabar imeli vsak po 10.5 točke, so se gledalci, ki so popolnoma napolnili turnirsko dvorano, zlasti zgrinjali pri šahovnicah, kjer so igrali omenjeni trije. Vedelo se je, da ima razmeroma najlažji položaj Fuderer, saj je imel za nasprotnika Bulata, zadnjega na lestvici. Hujša pa sta bila Pirčev in Rabarjev nasprotnik. Fuderer je res uspel in Bu-iata premagal. Toda veliko presenečenje je pripravil tudi Pirc z zmago nad dr. Nedeljkovičem, ki razen s Fudererjem ni izgubil nobene partije. Tako sta Fuderer in Pirc osvojila prvenstvo. Kot tretji pa se jima še vedno lahko pridruži Rabar, ki je partijo s Pucem prekinil v nejasni poziciji.
Belopeško jezero je zelo blizu jugoslovansko-italijanske meje. Poleti je priljubljena izletna točka, toda tudi jeseni ne izgubi svojega čara.
VTISI GORIŠKE DELEGACIJE Z OBČNEGA ZBORA ZVEZE SLOVENSKE MLADINE NA KOROŠKEM
V nedeljo je bil v Celovcu letni občni zbor Zveze slovenske mladine na Koroškem, na katerega so bili vabljeni tudi predstavniki goriške mladine. Občnega zbora sta se u-deležila mladinca Benedetič iz Tržiča in Jarc iz Doberdoba. Kot predstavnika ZSM v Italiji, katere delovanje je prav zaradi podobnega položaja podobno delovanju ZSM na Koroškem, sta bila gor i-ška predstavnika prav prisrčno sprejeta. Spoznala sta se s pogoji in delovanjem koroške mladine in to opisala tudi v pričujočem dopisu.
13. t. m. je bil v Celovcu občni zbor Zveze slovenske mladine. Številna udeležba (nad 80 delegatov iz raznih koroških vasi) me je kar presenetila.
Otvoritev je bila kaj preprosta. Zbrani mladinski pevski zbor je zapel dve pesmj In že s tem ustvaril potrebno ozračje, Nato je govoril predsednik OF. Sledili so razni pozdravi in organizacijsko poročilo. Po volitvah novega pokrajinskega odbora je sledila diskusija. Tajnik mladine Stanko Cernic je pokazal smernice za delo, in za zaključek je bilo spet petje. To je bil program. Toda za človeka, ki je prvič bil v Celovcu, ki je prvič vi-oel z lastnimi očmi Koroško, ki je le nekaj dni živel in zasledoval njihovo življenje, je
bil ta kongres vir najrazličnejših čustev. Zapazil sem isti boj, kot ga mi na Goriškem bijemo, isti upor, isti krik, isto željo po življenju.
Ce sintetiziram, bom rekel, da je prvi cilj koroški mladini napredna miselnost. Miselnost, ki mora biti podlaga vsakega naprednega človeka in ki naj stre že enkrat ostanke stoletnih nazadnjaških predpo-stav, ki so vplivale in vplivajo predvsem na krnela in na človeka ozkih obzorij. V tej miselnosti vidijo vez med narodi, v tem je socialistična ideja prave demokracije. To j» veliki in važen faktor, kajti v tem duhu so se borili borci v osvobodilni borbi in so v tem duhu tudi umirali.
Velik spomenik v Velikovcu so sovražniki napredne miselnost; razrušili:	toda ljudstva
niso in ne bodo zrušili. Fašisti ,?o hoteli uničiti prijateljstvo z avstrijskimi socialisti, ki pa se bodo morali še dosti boriti, da spravijo stvar v ravnotežje. Zato naj bo to borba proti fašizmu, proti šovinizmu, proti vsaki nestrpnosti; borba za vsako pravo demokracijo, za enakopravnost. Temelj naj bi bil sožitje in bratstvo med Korošci. Zato je tam OF odklonila vsako izolacijsko manjšinsko politiko in dala glas socialistom.
Hitler je privedel mladino na pota, ki so bila v sramoto
človeštvu. Ta mladina se spet prebuja, čeprav jo skušajo nekatere sile pri tem ovirati.
Z druge strani skuša klerikalizem zatreti slovenski živelj s politiko cerkve. Naj navedem le en primer: prosvetno društvo Gorjanci iz Kot Mare vasi je hotelo uprizoriti v Smarjeti v Rožu igro «Sveta Genovefa«. 2upnik je odpovedal dvorano.
Naiše ljudstvo v oddaljenem Korotanu se bori za obstoj. Načrtno pripravlja gospodar-J sko podlago. Imajo zadruge, 32 slov. posojilnic, gradijo zadružni dom, kjer bodo pripravljali mladino s tečaji za strokovno delo. kajfj primanjkuje slovenskih mojstrov, n. pr. pri slov. žagah. Poleg tega imajo 1 kmetijsko šolo in dve gospodinjski. Uče se slovenščino v šolah kot tuj jezik. Borba za šole huda in pri tem jim je socialistična stranka naklonjena. 400 mladincev je v zadnjih časih zapustilo Koroško in šlo v Švico iskat delo. Pa pustimo govoriti Černiča Stanka: «Ta naga koroška mladina je doraščaia v surovi šoli vojne in fašističnega divjanja. Njeni ideali niso bili ideali lepe, brezskrbne in sme-hapolne mladosti, ampak to so bili ideali surove stvarnosti, ideali in cilj; zavestnega borca, ki se bije na življenje in smrt!«
Namen mladinske organiza-
cije je v tem, da se udejstvuje povsod, bodisi v političnem življenju, kulturnem-prosvet-r.em življenju, da se vključuje v zadružne organizacije. Mladina mora biti torej revolucionarni faktor v narodnem gibanju. Ona naj bo tista, k; se zavzema za stališče dvojezičnega šolstva, ki bi bila na Koroškem edina pravilna rešitev, kajti zavedati se moramo vsi, da živita tu na Koroškem dva naroda, ki govorita različna jezika.
Treba in zelo važno je, da se bo mladina začela udejstvovati v zadružnih organizacijah. Tudi tu potrebujemo mlade moči. Ljudje, ki skozi dolga leta že vodijo naše gospodarstvo, postajajo polagoma starejši. Zato so morajo usposabljati mlade moči, novi kadri, da bodo lahko prevzeli gospodarstvo v svoje roke.
Po velikih borbah je bila ustanovljena kmetijska šola v Podravljah. Vsi se ob tej priliki lahko zavedamor da je to ena izmed največjih pridobitev slovenskega naroda na Koroškem. Mi hočemo našo slovensko mladino usposabljati...
Naša mladina je šla skozi izseljeništvo, skozi pregnanstvo; ne smemo pozabiti, da si je tam nabrala izkušenj, postala borbena in samostojna!«.
Navezali smo stike z njimi, Pokažimo jim torej, da tudi mi kaj znamo.
Ostali rezultati XVII., zadnjega kola: Preinfalk - Marič remi, Udovčič - Dimc 1:0, Gli-gorič - Trifunovič remi, Milič -Matanovič 1:0. Janoševič - Dju-raševič 1:0, Nikolac - Bogdanovič prek.
Stanje po XVII. kolu:	Fu-
derer, Pirc 11.5. Rabar 10.5 (1), Gligorič, Janoševič, Milič 105, Djuraševič, Nedel jkovlč 9.5, Nikolac 9 <1), Trifunovič 9, Matanovič, Udovčič 8.5, Maric 7, Dimc 6.5, Bogdanovič 5.5 (1), Perinfalk 5.5, Puc 5 (1), Bulat 2.5-
Pirc je gotovo na tem turnirju dosegel velik uspeh, če pomislimo, da je moral potem, ko je ponovno prekinil in na-da jeva! igro z Gligoričem do zmage, odigrati pred zadnjim kolom še štiri prekinjene igre. Dve partiji sta bili prekinjeni z močnima nasprotnikoma Miličem in Janoševičem, medtem ko sta bila ostala dva nasprotnika Dimc in Bulat. Pirc je imel 7.5 točk, Fuderer in Rabar pa že vsak po 10.5. Toda Pirc je najprej z močnejšima nasprotnikoma remiziral in dospel na 8.5, nato pa še oba slabša premagal ter tako dohitel Fudererja in Rabarja. Gligorič pa je prekinjeno igro z Nedeljkovičem remiziral. In z dr. Trifunovičem se je mor ral spoprijeti tudi Pirc v zadnjem kolu. Nedeljkoviča ni lahko premagati in njegov dober plasma tudi priča, da spada med boljše šahiste. Toda z
zmago tudi v zadnjem kolu je Pirc še enkrat potrdil, da je bil na tem turnirju zares v dobri formi.
Pirc je letos že zmagal (skupno z Germekom) na jubilejnem turnirju za prvenstvo Slovenije.
Nemci protestirajo zaradi Mitrija
BERLIN, 15. — Hans fertsweiler, predsednik Prot*' sionalne nemške boksar«*« zveze, je izjavil, da bo Pr0^ stiral proti določitvi Tiberij« Mitrija za nasprotnika RanoP ju Turpinu v borbi za nas evropskega prvaka v srev?j kategoriji. Kot znano je izbran Mitri kot prvi kandid« za dvoboj s Turpinom; 0 padla pa sta Francoz Hunies in Nemec Stretz. Lafertstvei trdi. da bi morala European Boxing Unione določiti za 9» sprotnika Turpinu Stretza, je bil že na njenem zain%, kongresu v Parizu določen nasprotnika zmagovalen ^ dvoboja Humez - Turpin; ** daj so ga pa izigrali.	.
Dvoboj med Turpinont^ Mitrijem bi moral bit; v r° šest mesecev.
Finska hokejska reprez^ tanca je v Anttverpnu PreI?s, gala belgijsko z 8:3 (U2, 3- ’ 4:0).
ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO
Triestina premagala CiroJ
Na prvo mesto se je zopet povzpel državni prvak Borletti
Rallye
Monte Carkr bo v januarju
Na velikih avtomobilskih dirkah «Rally Monte Carlos, ki bodo prihodnje leto od 18. do 25. januarja bo sodeloval poleg 402 najboljših tekmovalcev iz 20 držav, tudi Jugoslovan Mikica Vukovič z avtomobilom znamke ((Jaguar«. Vukovič je državni prvak v kategoriji avtomobilov 1100 ccm.
Največ tekmovalcev na tem tekmovanju bo iz Anglije, in sicer 121, iz Francije 118, Švedske 23, Nemčije 22, Nizozemske 19, Italije 18, Finske 15, Norveške 12, Grčije 10, fevice 8. Danske in Monaka po 7, Irske 6, Portugaske, Španije in Belgije po 4, ZDA, Avstrije. Brazilije, Turčije in Jugoslavije po en tekmovalec.
Izhodiščna mesta tega tek-movanja bodo v Atenah (starta 16 tekmovalcev), Monte Carlu (118), Glasgovvu (96), Stockholmu (45), Oslu (16).1 j Palermu (20), Muenchnu (36) in Lisboni (56).
Tekmovalci iz Aten bodo vozili skozi Jugoslavijo in bodo imeli kontrolne postaje v Skoplju, Nišu, Beogradu, Zagrebu in Ljubljani.
Junghans-Pavia 51-44 (27-27). Varese-Itala 64-48 ( 26-22). Triestina-Gira 68-53 (28-25). Borletti-Virtus Minganti 47-41
(19-18).
Roma-Goriziana 75-39	(30-19).
Benelli-Reyer 70-57 (29-25).
TRIESTINA — GIRA 68:53 (28:25)
Najbrž v nedeljo niti Tržačani sami niso verjeli, da bi kaj mogli proti Giri iz Bologne, ki je do sedaj vse tekme, doma in zunaj, odločila v svojo korist in sama vodila z 12 točkami pred lanskim prvakom Borlettijem. Toda bodisi da so se Tržačani tako popravili bodisi da so hoteli nekaterim svojim bivšim soigralcem, ki so sedaj v Giri — in med temi je sam igralec in trener Mascioni, Američan — pokazati, da gre tudi brez njih, končalo se je pač tako, kot bi zelo močno moštvo igralo z ne preveč nevarnim nasprotnikom. Vsekakor je gotovo, da so košarkarji Trie-stine dali vse iz sebe in uspeli so, v čemer letos še nihče ni uspel. V moštvu je šlo vse kot namazano in če bj Triestina tudi v bodoče igrala kakor to nedeljo, potem ji na koncu ne more zbežati eno izmed boljših mest. Sedaj se je že spravila na vrh «srednje hiše«,
ROMA — GORIZIANA 75:39 (30:19)
Goriška košarkarska ekipa gre svojo rakovo pot. Po prvih tekmah, v katerih se je povzpela v prednje vrhove je sledil poraz za porazom. Preteklo nedeljo je le s težavo zmagala doma z Reyerjem, v nedeljo pa je podlegla močni Romi. Ta poraz je bil sicer predvidevan, a bojimo se, da bo preveč vplival na moralo goriških igralcev, ki bodo morali prihodnjo nedeljo sprejeti na domačem igrišču ekipo Virtus iz Bologne. V Rimu se je zkazal le Zorzi, ki je sam zabil 23 košev.
Zmaga Triestine je poleg zmage samega Borlettija pripomogla, da je na čelu lestvice sedaj Borletti in ne več Gira. Skoraj gotovo bo odslej tako ostalo. Ze prejšnji teden
smo napisali da bi Borletti bil nič manj vreden kot G' ’ da sedi na prvem mestu-smo si pa mogli predstavil ’ kdo bi bil, ki bi lahko dregnil s prestola; no, I je našla prav Triestina. zmaga prvaka v Bologni
Giro
se
Se
nad
leto*
l/mular zmaga Prti (iomit;
PRO
LANCIA
GORIZIA 2-0 (1-0)
Vendarle je Pro Gorizia po
celi vrsti porazov zmagala. Nasprotnik sicer ni bil bogve kaj močan, a zmaga se ne sme pripisati temu dejstvu: zmago je treba predvsem pripisati dobri igri Goričanov, ki so se vendarle po tolikih tekmah znašli, kljub temu da so nasprotniki dalj časa prevladovali na igrišču in bi lahko tudi zmagali, če bi se jim posrečile nekatere akcije.
' Tekma je potekala z menjajočo se srečo, žoga je letela od enega do drugega konca igrišča dokler ni v 24. minuti zabil Clama prvi gol. Gostje so skušali izenačiti a odlična goriška obramba jih .ie znala vsakikrat zavrniti. V drugem polčasu so gostje še bolj pritiskali, a vendarle niso uspeli. Drugi gol je zabil Antonutti tik pred zaključkom. Pohvaliti moramo goriški napad, ki je vsaj enkrat znal kaj napraviti, ne smemo pa pozabiti, da je bila obramba budno na straži in da je zavrnila vsak nasprotnikov napad.
Goriška enajstorica je bila takole sestavljena: Guida; Furlan, Mariuzza; Medeot I, Bres-
san, Clama: Orzan, Pischi, Antonutti, Rapetti, Medeot II.
Prihodnjo nedeljo bo Pro Gorizia igrala proti drugopla-sirani Sacilese.
PRO ROMANS — JUVENTINA 2-0 (2-0)
Čeprav je Juventina zmaga-:a preteklo nedeljo proti odlični ekipi Monfalcone, in z nemajhnim rezultatom, se je to nedeljo pustila premagati (d slabe ekipe Pro Romans. Napadalna petorica Juventino je trčila ob dobro obrambo, juventinska obramba pa se je morala težko boriti z odlično napadalno vrsto domačinov. Res, čudno se nam zdi, da so juventinci dobili samo dva gola, ker bi jih lahko dobili še več. Napadalci Roman,sa so namreč igrali zelo složno, a pred vrati so bili večkrat ustavljeni. Juventina je po teni porazu ostala znova na zadnjem mestu. Nastopila je v sledeči postavi: Stakul; Gradi-nja, Scarlatta; Croce, Loren-zutti, Dissegna: Kolavsič, Co-rtflli, Graba, Giuseppin, Marega.
Pt hodnjo nedeljo bo Juventina igrala na domačem igrl-iču v Sovodnjah proti ekipi ban Canciano.
Virtus — in Borletti je na čelu.
Moštvo Junghans, ki . , prvič igra v seriji A, je a dokazalo, da je vreden družbe. V nedeljo je zasluže ^ premagalo Pavio. Fantje ^ Gradiške so bili v VareS’-1^^ seveda tudi tam niso 119 ?
nič opraviti, ko pa še na
do-
Zra-
da
mačerr. igrišu izgubljajo.
a
samozavesti, ki pomaga, ^ moštvo prehitro klone. V saru sta nastopila Benel‘: ^ Reyer. Benečanom let« ^ gre in ne gre, kakor Ral1- ^ pet so izgubili in tako sc ^ kot priklenjeni zadnjega n’*'
7 6 0 1 7 6 0 1 7 4 0 3 7 5 0 2
6 3 12
7 3 13 7 3 13 7 3 0 4 7 3 0 4
6 2 0 4
7 10 6 7 0 16
«2 33t
387 363
403 331, ,8
376 33’ 337 354 379 385 332 3« 383 353 308 36-291 306 345 432 347 39«
prven*1
;tve-
Prlha
Borletti
Gira
Virtus
Roma
Triestina
Pavia
Jnghans
Varese
Goriziana
Benelli
Itala
Reyer
* *
Po tretji nedelji nega tekmovanja žensk jajo v vodstvo že ekiPe’ nekaterimi bo najbrž gIavnaDr«d' ba za prvo mesto, to -;ta pgt[Se. vsem Bernocch; in Cr,,r' ,a* Tržačanke so doslej P° c g jn zmagale, igrale neodločen ,g izgubile. Neodločena	t
bila prav v nedeljo v TI ekipo Sanremo.
V Milanu:	Bernocchi - A-
Sempione 44-33.	,	{e!(t0
V Trstu; Triestina -
53-53.	jjd>'
V Faenzi: Omsa-Fiam1”8 ne 56-35.
V Comu:	Comense-Au Torino 67-58,
Ni nastopil PirelH-
133 1°5
Bernocchi
Comense
Omsa
Fiamma
Triestina
Autonomi
Sanremo
Sempione
Pirelli
3 3 0 0
3 2 0 1 3 2 0 1 3 2 0 1 3 111 2 10 1 3 0 12 2 0 0 2 2 0 0 2
188 S
138 12
140
139
149
113 ji?
>2 S
83 >*8
Za poživitev siflui na Goriškem
V hribih, ki se	siPu'
Novo Gorico, so idea 11 . vrh Cin._ jn
n*a
čišča kot Cepovan. in Lokve. Te so p imajo moderni turish ,^ ptr
naj^otcl
ter prenočišča. Z ^^reč
staje do Lokev je ge Tu
20 km avtobusne
so idealni valoviti
rs*>
i vaiovn- -crn ‘
prikladni^ pretlTridesetj
tereni, ,
smučar je-začetnike.
letrsko skakalnico
že Pre“
a odprl’-
pa z«
To "pričeli graditi se Pro^p tt> smuk. dolgo 1000 ™ nC val°' višinske razlike,	v	Ci
vite	terene	imajo	tudnu
nem vrhu m	tefce	n
dSh' pProgahein ^afet^uč>-
l'’v'Črnem vrhU "„1 tečai1' bodo v januarju r«» gyoj ,n ki bodo koristni za	Oor,-
dvig smučarstva f	^
škem. Bazen tega P	„ed
da na fiori«k* .^itev. tekmovalnih P
Odgovorni urednik (STANISLAV RENKO — UREDNIŠTVO:	ULICA MONTECCHI it. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 14-638.	— Postni
predal 502	- UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15-18	— Tel.
73-38 — Cene oglasov: Ea vsak mm vlilne v Sirlnl I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice yo lir — Za FLRJ za vsak min Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podruin. Gorica Ul. 8. Pellico HI. Tel 33-82 — Rokopisi se ne vračajo.
lesečno 210
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, •' zalozba SkA*-PoStni tekoči račun za SIT) ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozem. tiska, Dr ■ ^	- tret
nije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - t 892 — Izdaja Založništvo tržaikega tis