195. številka.
Trst, v torek 27. avgusta 1901.
Tečaj XXVI
. Edinost
z Sij« eiknt na itn. raziin nedeli i*
r mikoT r>t> 4. un zv^ćer.
Virt^nln* maU:
er crto let*........54 kron
za pol leta...... . . . 1! *
ca četrt let« ........ *>
ca en me«ec........ 3 kroni
Naročnino <e plačevati naprej. Na r.a-ioč.>e Dr»t prii i.eaf uar.ićnia« uprava r* ^rira
J0 tobakarnah v Trstu h prodajajo po-tamecne *tevilke po *» utotink (3 htč.I: cven Truta pa po H «t»»tinlc (4	!
Telefon iU. K70.
-.t
Glasili) političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moe!
OfUal
>• računajo po »rataii v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtnice in javne zahvale domači oelasi i t« 1. se računajo po pogodbe
Vsi douifi na; ae poMljmo urednlfltvu Nefrankovani dopitti se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije lu oglase sprejema apravnlštfo. Naročnino in oglase ja plačevati loco Trat.
Uredništvu in tiskarna, ae uahajuia v
alici Carintia Aiv. VI. V prnviilfit»o, Id •prejemanje Inaeratof v ulici Molia piccoio Siv. :$, U. iiRii»ti.
Iadajatei; in odgovorni urednik Fran G o d n i k
Lastnik konaorcij liata „Edinost"
Natisnila tiakarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Razgovor z dru. Rieiroi.
m.
V daljšem razgovarjanju sta se <lr. Rie-ger in ruski novinar dotaknila tudi vprašanja o možBosti franko-madjarsko-slo v a n s k e zveze; prišla sta na to toliko laže, ker omenjenje dr. Rimlerja je spomnilo tudi na madjarskega politika Ugrona.
Riegru hi Ijila taka zveza simpatična, a on misli j>esi mistično o njenem uresničenju.
Treba je poštevati — pravi bar. Rieger —, da so Madjari zakoreneli vragi Slovanov. Oni sovražijo Cehe, Poljake in Kuse ; in od njih zavisti trpe v znatni meri oni, ki so |w>vsem sorodni nam Cehom : Slovaki. Vzroke tej vkorenivši se zavisti treba iskati v plemenskih razlikah in v naeijonalnem značaju Madjarov. Predno bi oni zasnovali zvezo s Slovani, bi Madjari morali dogovoriti se s Slovani ter razumeti drug druzega. Jaz pa ne pričakujem, da bi se Madjari povspeli do pravičnega odnašanja k nam, Slovanom. Potem, Madjari ne bodo mogli odpustiti Rusiji dogodkov 1849. leta. Hodi tako, jaz >e zlagam z Vami, da ruski narod ni kriv teh dogodkov. No, Madjari so se v {naslednjem polstoletju preveč privadili temu, da Rusijo identifi kujejo z ruskim narodom, da bi nepričakovano naučili se delati potrebno razliko. Vi ste najbrže zapazili, da. ko je posl. 1'gron imel znani govor povodom nastavšega načrta tranko-madjarsko-slovanskega druženja, se on — kijubu vplivu, ki ga ima — vendar ni drznil reči odkrito — da ne bi vzbudil proti tebi občega nezadovoljstva —, da je on izmislil načrt zveze z Rusijo. Tretjič, predčasno pri občen je vsega načrta mora škodovati, seveda, možnosti njegovega uresničenja v najbližji bodočnosti. Naposled, na Ogrskem v obče in v ogrskem parlamentu poseli niso še tla dovolj prigotovljena za brez-zamudno franko - madjarsko - slovansko zbli-žanje.
Nasprotno, na Ogrskem gospoduje sedaj tendencija težanja k Nemčiji. Madjari imajo samo jeden osnovni cilj svoje politike : dose-ženje polne samostalnosti. L. 1849. je bil njih ustanek zadušen, no, 1. 1866. so oni znali porabiti nenavadno stisko Avstrije, da s«, postavili začetek sedanjemu duvalizmu. In da-si Madjari v avfitro-ogreki monarhiji uživajo tako samostalnost, kakoršne nimajo ne f'ehi, ne Poljaki, da-si uživajo Madjari ogromen vpliv v cesarstvu in imajo možnost, da pritiskajo oelo na zunanjo politiko monarhije, česar mi, Cehi, nismo nikdar in ne moremo, — jim je vendar vsega tega še premalo. In
oni dosezajo prijateljstvo z Nemčijo in so pripravljeni tej poslednji izkazovati vse možne ljubeznjivosti, v nadeji, da Nemčija, v primerni trenutek, pripomore Madjarom ustvariti popolno samostalnost njihovo. O vsem tem seveda ne govore na glas, no, to umeva že vsakdo; in razsodite sami: kako je inožno »oglašanje med Madjari in slovanskimi narodi, naseljajoČimi Avstrijo, ako oni natihoma delajo na razčlenjenje avstro-ogreke monarhije, mi pa, Slovani, delamo odkrito na korist nadaljnega ohranjenja njenega ... ? !
Ali ne dopuščate Vi, g. doktor — je vprašal ruski gost —, da Nemci, kakor ultra realni politiki, odgovori Madjarom s črno nehvaležnostjo in da, okoristivši se z njihovo podporo za doseženje svojih ciljev, ne dajo, koncem koncev, Madjarom tega, česar pričakujejo le ti sebi v nagrado od Nemčije ?
Jaz dopuščam to, in prav lahko. Nemci so, brezdvombeno, narod visoko kulturen, so jako marljivi in delavni. Potrpežljivost in stanovitnost Nemcev ste nad vse dostojni. Vsaki Nemec stremi neupogljivo k svojemu cilju in za vse ima on strogo določen program. Poleg tega so imeli Nemci na svojo srečo takega voditelja svojih politiških usod, kakoršen je bil knez Bismarck, pred katerim se jaz, kakor človek objektivni, ravno tak6 poklanjam. Potreba je zopet in zopet ponavljati inisel, katero sem nedavno izrekel na nekem obedu: Nemcem, pri vseh njih dostojanstvih in krepostih, ne dostaje je dne velike lastnosti: h u m a n n o s t i. V tem pogledu ste Vi, Rusi, nenavadno daleč prekosili Nemce. Rusija je, rekli bi, prisvojila si pol Azije, ne da bi bila prelila ni kaplje krvi. Prihaja Kozak, razprostira svoj šator, in delo — je izvršeno! Naj si bo ta Kozak tudi sam še polubarbar, no, razmerno s tem naseljenjem, kamor je došel on v goste, je on kultiironosecbin kakor na mig, v kratki dobi, je dovršeno novo mirno pri-bojevanje. Nemcem je do tega še predaleč; in kakor brezpotreben dokaz, da nimajo razuma za pravo luimanno kulturonošenje, se javljajo tiste metode, katere oni porabljajo sedaj za ponemčenje Poljakov. Jaz, seveda, ne l>om zanikal, da so Poljaki napravili ne malo zgodovinskih napak, in da so sami krivi v znatni meri zunanje usode svoje, no, to ne opravičuje krutosti in neumelosti nemških germanizatoijev v poljskih pokrajinah Prusije. Vendar pa hočem takoj pristaviti, da Nemci, prisilivši Poljake obiskovati svojo šolo, so mnogo storili za povzdignenje kulturne višine Poljakov.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 27. avgusta 1901 v Grof Fran Coronini. Stojimo ob novem svežem grobu, v kateri pelože znamenitega moža. Različna so čutstva, ki nas pre-šinjajo ob tem grobu. Naše duševno oko vidi pred soboj moža poštenjaka, kavalirja v naj plemeni tej em pomenu te besede, dobrotnika, v osebnem občevanju koncilijantnega moža ! A zopet nam pravi spomin, koliko je škodoval ta mož našemu narodu v njega političnem in narodnem razvoju. Ne da bi bil sovražil narod naš, ne da bi bil imel zle namene. V ozkem krogu, kakor si o v e n s k i župan, je bil celo lahko v izgled marsikomu drugemu. Ali na velikem političnen odru nam je mož veliko škodoval. Tu ni mogel najti zmisla za pravičnost naših stremljenj in naših bojev. V politiški areni ni bil naš. Vzgoja mu je bila taka. Člen je bil visoko aristokratične hiše. Tradicije tistih krogov nasproti narodnemu gibanju nas Slovencev so pa znane. Tam si skoro ne morejo misliti avstrijskega patrijotizma brez nasprotovanja narodnim težnjam nas Jugoslovanov ! V taki atmosferi je vzrasel grof Coronini. In pozneje je bil vojak. Da si v vojaškem vzduhu ni pridobil zmisla za naše težnje, tudi na to stran menda smo na jasnem. Cel<5 »Neue Kreie Preese« je toliko poštena v svojem nekrologu, da povdarja, da je pokojni v deželnem t boru vaikdar odločal se svojim glasom za — Italijane, daje torej on zvesto konserviral italijansko večino v deželnem zboru goriškem, torej dežele, ki je po veliki večini slovenska !
Ali ni bil deželni zbor v Gorici tisto mesto, v katerem nam je pokojnik provzro-Čal najhuje škode. Škoda, ki nam jo je delal drugje, je bila veliko huja. In nam ni škodil s tem, da bi bil Bog ve kake stvari uprizarjal proti nam, marveč : kerje bil mož velikega ugleda in z mogočnimi zvezami. — Posebno treba upoštevati, da je bil Coronini na glasu po svojem avstrijskem patrijotizmu. Zvenilo bo malce paradoksno in vendar je res : pokojni nam je največ škodoval na visokih mestih, ker ga je njegov glas neoporečnega patrijota najbolj vspo-sobljal v to. Njemu so verjeli brezpogojno. Ako je grof Coronini rekel le jedno samo besedo proti našim težnjam ali za naše na-sprotn ke, je to izdalo več, nego če so vsi drugi spuščali vse svoje baterije proti nam !
Če je Fran Coronini rekel, da v P r i-morjuni iredente — zadoščalo je! Merodajni činitelji so bili uverjeni o tem.
P O I>
I s T K K
pripovedovanja starega papirja.
Hrva:-Ki -pi-al Sandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-č.
Za tem pismom prihaja zapisnik njegov, iztrgan iz kakega dnevnika ali temu sličnega. Tu je: — »Ni vedela, da sem v bližini —-tako rekoč: tik nje. Stal sem za smrek« pred hišo. Senca njena me jr skrivala in bil sem |M»vsem gotov, da me ne naore nikdo videti. Ona je bila na altani v prvem nadstropju. Mesec jo je objemal vso in je kakor sipal po njej svoje plavo srebro. Kelo jej spalno krilo *e ti je videlo kakor plašč angelja na altarju. Kliz > nje v sobi, kraj široko odprtih vrat na altani so delale kmetske deklice — predle so in pevale |>oleg tega. Bila je navadna kmetska j>esem, ali od onih, ki se ob sr«**' človeka vijejo in pletejo kakor bršljan okolo stebra. V tisti hip sem u videl, kako prav ima naš zagrebški gospod škof, ko toliko hvali te }>esmi Meni vsaj je bilo, kakor da pesem govori isto, kar duša moja čuti.
In dolgi čutstveni akordi so se potapljali v svetlo noč, ki je na vse strani drhtela in se sanjavo zibala v valovenju bajne mesečine, od katere je vse prejemalo čudežno — strahotno lice ; kar neki drugi svet je nastajal pred mojimi očmi — dalen in povsem tuj svet, v katerem smo mi vsi le kakor gosti. A gori na altani je ona—v vsej svoji angeljski lepoti. Mili in dragi očesi jej letiti, skupno z zvoki pesmi, zamišljenim pogledom v globoko nedogledno no«. A sjaj njijinih zenic ne zaostaja za sjajem in kresom zlatonitih trakov, ki plovejo sem od daljnjih zvezd, sem do naših nad, naših želj in naših namer. A
—	jaz se nisem mogel več premagovati, šepnil sem njeno ime in stopil sem iz sence. — Drago dete se je ustrašilo, no v isti hip jej je zaigral radosten smešek okolo usten, a nekoliko trenotkov pozneje me je šepetaje klical dragi glas iz grma za smereko. Srci najini sti se zložili v dolgem objemu. Kako dobra in draga je bila ! Takov en trenotek
—	in večnost sreče je v njem«. —
Za tem je eno njenih pisemc. — » Vode
so se razlile ? ? — in naš nadzornik robot-nikov je pripovedoval, da je najhuji naliv ravno pri tvojem mostu. Tako se bojim, da se danes ne bova videla — morda tudi jutri ne? Ah — kako bo to? Zato se lotujem peresa (morala sem si sama ostriti in rezati!), pak ti pišem. Vedoča sedaj, da se zvečer ne bova videla, še močneje čutim in občutim vso lepoto najinih skupnih trenotkov. Kar težko mi je prenašati misel, da se ne bova sprehajala po naši krasni šumi, pod sencami starih debel, kjer je vse tako tiho in mirno, da moreva razločevati in poslušati udarce najinih src. Ah — kako mi je duša srečna in blažena, ko hodim kraj tebe, a tvoja roka mi počiva okolo pasa in ti me vodiš, a jaz — da tako rečem — niti ne vem, kod in kako mi stopajo noge, ampak se podajam in prepuščam razkošju in blaženstvu, ki mi je dajejo in nudijo tvoje sladke besede, ki mi jih še-pečeš v uho ter provzročaš s poljubi, da vsa vstrepečem vsakikrat; — ali zopet, ko mi pripoveduješ o svojem vojaškem življenju, a.i — oh ! — tedaj sem skoro vsa vznešena, ko
In grof Coronini je bil — kakor je bil sicer ljubezniv tudi v občevanju z našimi ljudmi ter tudi miroljuben — po svoji vzgoji in po tradicfjah aristokracije v naših krajih se svojim srcem na strani naših nasprotnikov. A že v dejstvu samem, da je bil jeden Coronini na njihovi strani, ki je se svojim velikim osebnim ugledom vsikdar pokrival njihove grehe, je bil velik dobiček nasprotnikom in temu primerna naša škoda. Od todi je prihajalo, da smo često — vzlic vsemu spoštovanju, ki smo je gojili do njega — vski-pevali, ko smo imeli posla s politikom grofom Caroninijem.
Sicer pa nas v tej sodbi popolnoma opravičuje dejstvo, da je v parlamentu, odstopi vši od časti predsednika, marca 1881., vstanovil klub, v kateri so mogli vstopiti italijanski poslanci, z vsemi njih Slovencem strupeno sovražnimi aspiracijami.
Da se pa je slednjič spri tudi s svojimi laškimi varvanci, ki so ga prisilili, da se je popolnoma umaknil v zasebno življenje — to je pa le zopet jedno poglavje o slepi strasti in nehvaležnosti teh ljadij, ki ubijajo svoje najbolje prijatelje.
Grof Coronini je bil sicer leta 1897. poklican v gosposko zbornico, ali aktivno ni posezal več v politično življenje. Pokojni je bil rojen leta 1833,, bil je torej v 68. letu svoje dobe. Časten mu bodi spomin!
Deželnozborske volitve na Kranjskem. V nedeljo so imeli škode katoliško-narodni kandidati dr. Krek, dr. Žitnik in dr. Sch\veitzer. Prvi v Planini, Studenem Studenem i.i v Šmihelu pri Št. Petru, drugi v Žalnici, tretji v St. Rupertu na Dolenjskem.
Katoliški shod in protestni shod
V Iaitomericah. Kakor smo že včeraj, med brzojavnimi vestmi, na kratko sporočili, bila sta v nedeljo v Litomericah dva shoda: katoliški shod, katerega se je udeležilo, kakor poročajo nemški listi, kakih 1000 udeležni-kov, in protestni shod antiklerikalnih Nemcev, na katerem je bilo kakih 6000 ljudi, ki so se iz vseh bližnjih mest pripeljali v Ijitomerice.
Ob 10. uri zjutraj so se zbrali udeleženci nemškega katoliškega shoda v stolni cerkvi, kjer je imel O. Alban Sshachleiter propoved o »Los von Rom' -gibanju. Propo-vednik je govoril o tem, kako je v novejšem časn katoliška cerkev proganjana in da morajo katoliki resno stopiti v boj za svojo vero. Rotil je vernike, naj pretrgajo vsako vez z brezverci in nekatoličani ter naj volijo v zakonodajne zastope same katoliške može.
mi govoriš o lepotah, ki jih priroda razširja pred nama. Ali se spominjaš, kako sva bila oni zadnjikrat skupno začarana od slavČeve pesmi v grmu, Voem oblitem od mesečine. Pesnik si — pesnik — Ivane, ljubljenec moj
—	za me vsaj najbolji in najmileji pesnik! Sedaj pa prihaja ta nesrečna voda in jaz te ne bom ni videla ni slušala ! A toliko bi imela govoriti s teboj. Ne le ljubavnih besed in razgovorov, ampak ravno o onem, o čemer si mi toliko govoril v zadnje čase. Ti moreš biti uverjen, da storim vse, kakor želiš in kakor hočeš. Saj — kako bi tudi mogla drugače, ko te toliko ljubim. No, bojim se, da vendar ni vse tako lahko, kakor misliš ti in kakor si govoril. Pomisli ! Kako bom mogla najti jaz vso energijo, vso previdnost
—	z eno besedo — bojim se! Ti si junak, pa jemlješ vse tako, kakor da je vse odvisno od junaštva in od volje. Ne jezi se in ne Bumi o meni. Pa tudi če mi prihajajo take misli, hočem vendar storiti vse, kakor želiš.«
(Pride še.)
Materam je pri|»oro£al, naj pazijo, da se bodo otn**i vzgajali v katoliškem duhu.
Poj*»ludne ob 3. uri se je otvoril shod v dvorani Hrada-hotela, kamor je prišlo tudi več zastopnikov visokega in najvišega plemstva. Tudi dve nad vojvod i nji sti poslali brzojavki. Zborovanje je otvori 1 predsednik, stolni župnik Josip Pohl, z daljšim nagovorom. v katerem je poživljal zl>orovalce na !>»») za pravico in resnico, za čast in obstanek. Katoličani so napadeni in se morajo častno braniti. Pobijal je lil>eralizem, ki pod krinko s vol XX le tira ljudstvo v najhujšo suž-nost kapitala. Geslo »vera je privatna stvar« rodi verski nihilizem. Gibanje »proč od Kimac p..menja gibanje »proč od cesarja«, »proč od Avstrije«, »proč od vere«, in »proč od K< >tfa «.
I rednik Viljelm Heilmann je govoril o temi: »Krščanska družina, državna šola cerkve in države«. Semeniški ravnatelj dr. Kordac je govoril o katoliškem časopisju in njegovih na-protnikih in slednjič O. Fr. dr. Paula Boissl iz Prage o katolicizmu in modernem duhu.
Vesti o odstopu vojnega ministra Krieghammerja. Neki madjarski list je
prinesel te fini vest — in sicer v poz i ti v n obliki —, da vojni minister Krieghammer odstopi. Ni prvikrat to, da se širijo take vesti o g. Krieghammerju. Zato oe tudi vest v madjarskem listu ni zdela nikomur neverjetna. Prvikrat se je določno govorilo o odstopu vojnega ministra, ko so v Budimpešti spomenik generala Hentzvja premestili v kadetsko šolo. Hentzv je bil v letih 1*48—1849. poveljnik trdnjave v Budi, katero je junaški branil pred ogrskimi revolucijonarci do 21. maja 1*49. Tega rine pa je bil smrtno ranjen, ujet od madjarske vojake in je umrl malo ur na to. Spomin tega moža je bil seveda skrajno zopern Madjarom in njegov sjjomenik jih je bol v oči. In res so dosegli slednjič, da so spomenik prenesli z javnega trgra v bu limpeštansko kadetsko šolo. Cesar in kralj je to premeščenje razglasil z dnevnim poveljem.
Ob tem premeščenem spomeniku bi se bil kmalo iz{M>dtaknil vojni minister Krieg-ha mmer. Tako vsaj se je govorilo v obče. In tudi sedanje vesti o njega odstopit spravljajo v zvezo s to atero.
Stvar je bila namreč taka le. K že omenjenemu kraljevemu povelju je Krieghammer dodal komentar — in sicer na svojo roko in brez znanja na najvišem mestu, kakor so trdili madjarski listi. V tem komentarju pa je vojni minister doz i val ogrsko mladino, naj jej Hentzv služi kakor uzor, kako se treba vesti. — Takov opomin do mladine, tako oj>ozar-janje na izglede avstrijskega patrijotizma je seveda zadoščalo Madjarom vseh barv, naj je že njihov madjarizem odkrito revolucionaren. ali pa povit v videz lojalnosti do dinastije, tako opozarjanje, pravimo, je zadoščalo, da so Madjari temeljito obsovražili Krieghammerja. A karakteristikon razine« ja med obema polovicama, znak, kako je porazdeljena politična moč ol>eh državnih sestavin naše monarhije, odkar so uveli nesrečni, večino lojalnih narodov in interes skupnosti ubijajoči duvalizem, je ravno ta, da gorjč možem na odličnem mestu, ako jih je madjarski šovinizem zapisal v črno knjigo. Tako si je minister Krieghammer skvaril račune z Madjari z onim komentarjem. O onem povodu sicer ni pal — da-«i se je njegov padec prorokoval z vso gotovostjo—ali od tedaj se redno povračajo govorice, da mu je stališče omajano io da pod i ali da je podal demisijo. — Se v neko drugo afero se je bil zapiel vojni minister Krieghammer, ki mu je baje tudi poslala nevarna. Na Dunaju so ustanovili veliko družtvo vojaških umirovljeneev in sieer pod zaščito umirovljenih generalov. Družtvu je namen varovati koristi tega razreda prebivalstva; ustanovili so je zlasri za to, ker — kakor pravijo — pri vojnem ministrstvu ne nahajajo potrebne zaščite svojim interesom. Vojni minister je nastopil sovražno temu družtvu — in sicer v parlamentu in v svojem uradnem delokrogu — češ, da }>otrebna vojaška disciplina ne dopušča, da bi vojaški umirovljenci sami in v javnosti branili svoje interese in se tako bavili s politiko, ampak da morajo obrambo svojih interesov prepuščati vojnemu mi-iisterstvu. Kadi tega nastopa Krieghammerjevega je prišlo do hudega in odkritega konflikta med njim in onim generalom, ki je predsednik družtvu. In tudi radi tega konflikta govore o bližnjem odstopu vojnega ministra Krieghammerja. Oficijozni listi — kakor n. pr. »Fremden-
blatt«, glej brzojavke! — označajo sicer vse te govorice neosnovanim;, ali s tem še nikakor ni kakor pribito, da so res brez vse jK»dlage. Saj nas uče skušnje, da se često čez par dnij kaj rado uresničuje to, čemur so oficijozi pred par dnevi najglasneje oporekali.
Vojna V južni Afriki. Kakor poročajo vesti z l>ojišča, se burska poveljnika Steijn in Dewet s svojimi četami nahajata v Kapski koloniji blizu roke Fishriver. Buri krožijo po kapski koloniji, razdeljeni v še manjše čete nego do sedaj. Ker se premikajo od kraja v kraj jh> noči in z bliskovito naglico, je silno težko zasledovati jih, medtem ! ko si oni lahko dobivajo življenske potrebščine. Dohajajo jim tudi novi konji. Kadili 7l>0 Burov pa je bilo odbitih, ko so hoteli prekoračiti reko Oranje in udreti v Kapsko kolonijo. Buri so dne 22. t. m. ujeli 65 angležkih vojakov in 3 častni Ke, ki so korakali iz L,adybrmda v Pretorijo. Brzojavka lorda Kitchenerja pravi, da so bili Buri v premoči in da so pozneje izpustili ujetnike, medtem ko trdijo druge vesti, da je Botha zapovedal pridržati Angleže kakor tale (za poroštvo), ako bi Kitchener izvajal, kar je zagrozil v svoji proklamaciji. Kitchener je dobil pisma od Bothe, Steijna in Deweta, kateri mu naznanjajo, da bodo nadaljevali boj : druge vesti pa trde, da se vedno več Burov udaja Angležem.
Večkrat prihajajo vesti iz južne Afrike, da so Angleži premagani od številnejših močnejih barskih čet. Ali so te vesti o premoči burskih čet izmišljene in jih an-gležki poveljniki pošiljajo v svet, da tako pokrivajo svojo nezmožnost. Ali pa so te vesti resnične, potem pa dokazujejo veliko strategično spretnost burskih poveljnikov, ki, dasi imajo le maloštevilno vojsko, znajo vendar-le svoje čete urejati tako, da so tam, kjer najbolj koristijo, ter da vselej premagajo nerodne Angleže, ki jim v premajhnem številu prihajajo v pest, dasi imajo na razpolago več nego desetkrat večo vojsko.
vse pokral, še zasramuje, da si ti, okradenec, — revež, ki nimaš nič! Ravno tako je s tem dokazovanjem o italijanstvu Primorske. Lahi so se s pomočjo židovske klike kakor para-siti ugnezdili med naš narod, ga materijalno upropastili in se obogatili z njegovim premoženjem. Postali so gospoda. Ustanovili so si z našim denarjem vse potrebne kulturne ustanove, med istimi vse Šole, kolikor jih potrebujejo in zaseli sroraj vsa javna mesta, kjer nas pošteno molzejo, med tem ko mora naš narod ostati brez najpotrebnejih ljudskih šol, a mora poleg tega s svojim trdo zasluženim denarjem vzdrževati Lahom cel6 srednje šole! Tega imajo Lahi vsega v izobilju in to na stroške drugih.
Preidimo k stvari sami. »Piccolo« je naštel v srednjih šolah na Primorskem veliko več laških, nego slovanskih učencev in je prišel lepo do zaključka, da je Primorska po velikanski večini laška dežela. Takega za-
Prisrčno je bilo pozdravljanje na pomolu. Vsklikanje je bilo nepretržno. Ganljivo pretresljiv pa je bil prizor, ko je vse, občinstvo jedni na pomolu, drugi na ladiji, možki raz-oglavi, ženske mahaje z robci : pevalo »Hej Slovani«. Nekako sveto ganutje nas je objelo, ko je ta slovanska velepesem odmevala tja v letno noč, po neizmerni planjavi morja, na katerem smo — kakor je bil vskliknil brat dr. Treo — vsaj sogospodarji tudi mi!!
Ko pa se je parni k začel pomikati v odprto morje, prekipelo je navdušenje do viška. Vse je bilo kar elektrizovano. Godba, vsklikanje, bengalična razsvetljava, umeteljni ognji, odsvitajoči v vodovju : vse to je napravljalo premagujoč čaroben vtis na vsacega navzočega. Se potem, ko je bil parnik daleč na morju, videli smo v bengaličnem svitu na gričih ob morju zbrano množico, ki je s spuščanjem umeteljnih ognjev pošiljala zadnje bratske pozdrave odhajajočim gostom. Bil je
Tržaške vesti.
Klevetniki. V pismu, ki je je biskup Strossmaver pisal dru. Laginji z obveščenjem, tla je »Prvemu istrskemu Sokolu« podaril 1000 kron, so bile, kakor znano našim čitateljem tudi besede: »Naj bi ves hrvatski in slovenski narod postal »Sokolom«, ki naj bi. vztočno obal morja Adrijanskega za vedno zagotovil naši vzvišeni dinastiji in monarhiji!«
In pismo s tako tendencijo je porabil neki madjarski list v dokaz, da je Strossmaver nevaren dinastiji, ter je rekel, da to pismo bod"' v svarilen izgled. Seveda si je madjarski list v ta namen dovolil lumparijo, da je, podavši pismo Strossmaverjevo izpustil baš navedene l>esede. Tako je tisto proslavljeno madjarsko vitežtvo !
Pa tudi neki slovenski list si je na tem pismu dovolil malo, recimo nekorektnost. Seveda ne na škodo dobrega imena in lojalnosti Strossmaverjeve, pač pa na škodo sokolske ideje med Slovenci. Dotični slovenski list ni namreč le nekaj zamolčal, ampak je tudi nekaj popravil.
V _voji antogoniji proti sokolski organizaciji ni mogel tako prevladati svojega peresa, da bi bil povedal, da je veliki mož in biskup se svojim darom proslavil sokolsko idejo in priznal s tem potrebo te organizacije, to je, da je Strossmaver naklonil podporo »Sokolu«, ampak je dotični list povedal, da je Strossmaver daroval za - narodni dom !
Potem pa se gg. čudijo, da so med nami in njimi nesoglasja. Kadi nam očitajo, da jih mi ne umejemo, da nočemo spoznati njihovega mišljenja; pozabljajo pa, da nam oni sami z vsakim korakom kažejo, da ne uva-žujejo naših potreb !
MUSO rotto ! Nedeljski židovski smrad ali kuga z lesnega trga, alias »Piccolo«, ki je res »piccolo« na duševnih zmožnostih, pač pa zelo »grande« v brezprimerni židovski pertidnosti, b^ezobraznosti in aroganci, ki je uesramnejši od naj sm radij i vej še prostitutke v kakem gnjilem brlogu, ta moralna pok veka prihaja nam sedaj zopet z dokazovanjem, da je Primorsko po velikanski večini italijanska pokrajina. Ne vprašujte nas pa, kako dokazuje to svojo trditev! Kar kri nam vie po žilah, ko moramo gledati v to grdo, nesramno čifutsko spako! To je istotako, kakor če ti je kakov lopov pobral zadnjo stotinko iz žepa, a ima potem nesnaga še toliko perfid-nosti v svoji duši, da te vrhu tega, da ti je
ključka pa bi res ne mogel storiti nihče	res to nepozaben večer, hi ostane gotovo vsa -drugi, nego Žid. Najprej nam ne dajejo šol,	kemu v najprijetnejera spominu. In ko smo potem nas štejejo po tujih šolah in prihajajo	Pluli potem ob luninem svitu dalje po morju do zaključka, da nas ni. Najprej se obogatč	proti morju luč in lučic, ki so blestele pred od naših žuljev in nasele po mestih, kjer	nami v tržaški luki, začela so se nam prsa imajo ugodno priliko in dovolj sredstev —	mogočno širiti ; prijetna čutstva so nam ob-nam pobranih —, da lahko šolajo svoje	dajala dušo, čar krasne poletne noči na mirni otroke, potem pa trdijo, da nas ni, ker ne	morski gladini se nam je pojavil pred vso pošiljamo otrok v šole, katerih nimamo (da-si	dušo v svoji veličini. Parnikova ojstrina je plačujemo za-nje težke davke) in ker nimamo	rezala v skoraj nepremično morsko gladino sredstev -- ker so nam jih oni odvzeli —	globoke brazde, po katerih je poskakoval lu-in ugodnosti, da bi mogli šolati otroke! Kaj	nin odsvit, tu v pretrganih krpah, tam zopet briga njih statistika — če tudi so jo sami se-	razkropljen kakor zlat pesek po pljuskajoeih stavili —, ki je naštela mnogo več Slovanov,	valčkih. Še čarobnejšo sliko pa so tvorili za nego Italijanov?! Oni lažejo, ker bočejo lagati,	parnikom peneči se valovi, ki jih je provzro-lažejo, ker so izgubili vsako sled dostojnosti,	ča) parnikov vijak in po katerih se je uži-Olovek bi takemu predrznemu in infamnemu	galo in zopet ugaševato na milijone fosfornih lažnjivcu kar v zobe pljunil, ako bi ga imel	iskric, med katerimi se je tu pa tam včasih pred seboj. Pfui! muso rotto !	pokazoval po kak tako velik in svetel pla-Izl«t »Sokola« v Devin. (Zvršetek.)	da 9e Je dozdevalo, kakor da bi Po dovršeni telovadbi seje na vrtu, kije bil	nam hote,° tlldi morje ™žigati bengalične ves z lampijončki razsvetljen, razvila krasna	°gDje- Tam <lale*' c,ale« na obzorju pa so se zabava. Svirala je \Vagnerjeva godba in pre-	iz morja začele dvi£ati polagoma črne sence, pevala so pevska društva »Nabrežina« iz Na-	^akor Poša9ti> ki naiu ™"dajt; naše ve~ brežine, »Slovansko pevsko društvo« ter	9elJe in našo 9rečo ter bi na9 hotele pogrez-»Kolo« iz Trsta. In kako so peli ti — Na-	niti v grozovite morske globočine. Mi pa brežinci. Tu ni le šola, tu ni le materijal, tu	9rao mirno Sledali one gazeče pošasti, ker ni le dovršena tehnika v pevanju, ampak	emo ,)ili Prepričani, da prej dospemo do svotu pojejo — srca. Tu vam niso le interpreti	Je£a ci,Ja> neS° I,03lanej° tako velike> Ida bi skladatelja, ampak tudi pesnika. Tako treba	nara mogIe škdovati. In kakor smo tu srečno peti! Pesem ne kaži le glasbeno vrlino skla-	do9Peli v Pri9tan- tako Uspemo tudi v na-dateljevo, ampak izražaj tudi to. kar je pes-	fih narodnih bojih gotovo do smotra, kljubu nik hotel položiti v svoj umotvor ! In baš to	v9era sovražnim nam silam, ki bi nas hotele znajo Nabrežinci, v tem je tajna očarajocega	9treti : Pred nami l>a raora korakat, v boj utiša, ki ga napravlja njihovo pevanje. Torej	»Sokol«, držeč v krepki roki ponosno v
i . i j- •	zrak našo krasno trobojnico. \ znamenju so-
se enkrat : pesem bodi interpret tudi čute-	J J
•t u j -___-__i - - i„i: j„	kolske ideje, ki pomenja odločnost in nevstra-
cemu pesniku. Povdarjamo to, Ker bi želeli, da	J ' t j
i- j• i__. i- „^	šenost dospemo gotovo do zaželjene zmage.
bi nasi j>evodje malce bolj postevali ta mo-	1 & ..
Že sama krasn«. sokolska oprava s svojim slovanskim krojem in rudečo srajco zažiga nam v prsih pogum in plamteče rodoljubje. Zato pa n e g u j m o s o k o 1 s t v o v
lo sedaj in
men t.
Vredno, zaslužno, kakor vsikdar sta nastopala tudi »Slovansko pevsko društvo« ia
»Kolo«. JVIoeočno in majestozuo so doneli zbori	„ .	. . ,
mnogo veci meri kakor iz zbora našeara »Slovanskega pevskega dru- . .	. , ,	. . -ti.
cislajmo sokolsko opravo, kakor simbol slo-
štva« ; radostno in ponosno nara je bilo srce da smo vsklikali: to je naše, to nas vspod-
vanstva in eneržije. Nijeden zaveden slovenski mladenič in mož bi ne smel manj k iti v vr-
buia, to nas vodi ! A mešani zbor Kola nam	.	.
J	.	....	. - i . stah »Sokola« in vsakdo izmed njih naj bi
je naslajal dušo z milimi, cutstvenimi, sedaj
globoko melanholičnimi, sedaj zopet vriskajo-čimi jugoslovanskimi napevi, slavečimi tisto dvojno veliko ljubezen: do dragega bitja in j do rodu svojega. Vse trem društvom bodi
si štel v čast in ponos, da sme nositi sokolsko srajco. Na zdar !
Sovieejada. I/. Skednja nam pišejo: Naš »veleučeni« in veleuhati šjor dirigente »puro
izrečena prisrčna zahvala na krasnem užitku	sangue« de Padema, Sovich, šel je te dni ne-
in toli krasnem poveličevanju lepega slavja !	kega jutra se svojo kompanijo proti pokopa-
Bolj proti večeru pa je nastalo pravo raja-	Kšču. Družbica je bila jako «dobre volje«,
nje. Mladina se je objela in se je ob zvokih	^a je, kakor se pravi, še »prejšnjega ve-
godbe, tako vrtela po travi, po pesku in po	čera« — notolade. Sovichu je naenkrat še
j podu da je bilo veselje gledati. Starejši lju-	l>'>'j zažarel obraz! Na cesti je bil zagledal
namreč nekega raztrganega laskeg i p ileruarja. In zagledano in storjeno, t) je bila stvar jednega hipa: dirigente se je spustil k regni-kol« — odkarakal je med burnimi Na zdar ! j colu ter ga začel najsrčneje pritiskati na svoja ' in Živio-klici na kolodvor! Tu se moramo iz suhu rebra ter poljubljati (bolje: ctr.okati) srca zahvaliti vrlemu goriškemu »Sokolu«, da kakor mlado nevesto. Ah, to Vara je bila
idila! »Kome, kome že patrioto mio?«, je povpraševal veliki Italijan iz slovenske istrske Padene ves srečen. Ne vemo pa, kako si je predstavljal Sovich (ta patrijotizem ? ! Je-li mislil, da je Roraanjol iz slovenske Padene, ali pa on sam tam nekje od Kima!! Radovedni smo tudi, kakov okus so imeli poljubi iz ust Komanjola, ki je za zajutrek in kosilo snedel jedno ruto surovih poinidorov. — In slednjič, kaj je rekla šjora SoviSka, ko je njen mož prišel domov s pomidorastmi ustnicami ? !
Costante Molinari umrl. Umrl je v bulnišnici oni Costante ilolinari, ki je bil pred nekaj dnevi ranjen v poboju, ki je nastal med Tržačani in laškimi podaniki iz Benetk, kateri slednji so se vedli tu takosamo-oblastno, kakor da bi b«li doma. Brat nje-
dje pa so se zbrali v omizjih pri čaši pijače ter se veselo pogovarjali in šalili. Okolo 9. ure je zatrobil sokolski rog in goriški »So-
se je tako častno odzval povabilu tižaškega »Sokola« ter je s svojim sodelovanjem v toliki meri pripomogel do redkega pomembnega narodnega slavja — do slavja, ki je bili* v najlepšo proslavo sokolske ideje pred očmi zbranega naroda. Mnogokateri tržaški rodoljub, ki ima vsikdar polne koše rnenenj in sodeb, kako »bi moralo biti« pri »Sokolu«, ki pa redno pozablja, da besedi mora slediti tudi dejanje, kažemo danes na lep goriški izgled ;n kličemo : pojdi in stori tudi ti tako !
Diven predi ven je bil odhod na parnik. V svitu bengaličnih ognjev so plapolale naše krasne trobojnice v jasno poletno noč. Čarobno je poigravala luč na rudečih srajcah Sokolov in na lepih čepicah Kolašev in Ko-lašic. Veselo je prepevala in vsklikala ogromna množica navdušenega občinstva, ki je ^a slo-
venskimi trobojnicami korakala proti morju, gov Julij, ki je bil tudi ranjen istega večera
je me<i te:ii ozdravel. Pogreb Costanta Mo-Iiaarja se je vršil včeraj ob 3. uri popo-ludne.
Iz-pred na.-ih *odi*4-. Karol Sch\varz-marin in Arpad Goldberg sta služila kakor natakarja v jednim in istein hotelu v Opatiji. Schwarzmann je vedel, da ima Goldberg v svojem kovčeku nekaj denarja in ko je nekoč ta spal, vzel mu je Sch\varzmann 12.80 kron z namenom, da mu jih dene zopet notri, kadar dobi kaj denarja. Goldberg je naznanil stvar policiji in včeraj je Iti-letni Sclnvarz-mann stal pred tukajšnjim deželnim sodiščem, dasi te bil med tem že ]>ovrniI ukradeni denar. Sodni dvor je upošteval mnogo olajh-
v red ne take bodočnosti : po ljubezni do sebe, po skrbi za ustvarjanje neizgibno potrebnih pogojev, po neumornem delu in požrtvovalnosti !
V Devinu, kjer nam pravijo, da so še na slovenski zemlji vzlic groznemu navalu, imamo lep izgled, da Slovencem ne nedostaje potrebnih moči za l>orbo proti tu-
vse usodne konsekvence, ki so neizogibne boju v takih oblikah, kakor se vodi sedaj na Kranjskem. Oblike boja so posurovljene, čut-stva podivjana, zmisel za više — zlasti pa narodne — idejale izginja iz naroda, mase se dajo voditi od zlih instiktov, in v isti meri, kakor izginja zmisel za idejale, zginja iz naroda tudi mor&la. Stranke zmagujejo, stranke
jemu svetu v obrambo svete grudi domovin- !doživljajo sijajne triumfe, vsaki hip se prire-
ske, da moremo tudi Brečno izvojevati ta boj, ako bo naša ljubezen do lastne krvi in ljubljene zemlje očetov veča, nego vse drugo, za kar smo tudi zavzeti.
jajo orgije strankarskega fanatizma, ker je zoj»et enkrat sovražnik »pogažen« v tla, vse je po koncu, vse je bojevito, na vseh straneh vejejo bojne zastave, zmagoslavja brez konca
X Ciklon na Reki. Z Reke poro- in kraja, a dobri genij naroda si tožno za-
čevalnih razlogov in je obsodil obtoženca samo na tritedensko težko ječo.
41-letni ribič Fran R. iz Pirana je bil'
Čajo, da je bil včeraj |»opoluJne tam velik
kriva obraz, ko vidi, da isti narod, katerega baje »rešujejo« na vseh straneh, v resnici propada, zlasti pa moralno.
Pred deželnim sodiščem v Ljubljani so-
vihar. Že ob 4. uri začeli so se nad mestom kopičiti težki sivi oblaki, iz katerih »o neprenehoma švigali bliski, spremljani z groz-ob dolžen radi ne n ravnega čina, s katerim je ujm irromeujem. Ob 4. uri pa se je dviguil	° žalostnih dogodkih, ki so se vršili na
pohujšal deklici Antonijo G. in Julijo P. ciklon, ki je v mestu provzročil mnogo Gočah, svoj čas. V vasi, v kateri je pred Pričal je finančni stražnik Avgust T., kateri g kode. Na Adamičevem trgu je polomilo vse j l,ar leti vladal
ni poškodoval, le — v prsih ga nekoliko boli. Na Žabjaku s> mnenja, da Anžič V► rudi tega pravi, da bi prišel v bolnišnico, od koder bi zopet poskušal uiti. Cuje se, da je v Anžičevo afčro vpletenih še več, doslej še ne aretovanih oseb.
je ta čin videl od daleč. Sodni dvor je obsodil R.-a na 7-mesečno težko ječo.
Dražbe premičnin. V sredo dne 28. avgusta ob 10. un predj>oiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodisča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
razsaja sedaj
priprave pregrinjal pred kavarnami in re- »i»av živinsko sovražtvo. Slednjič je prišlo sta u ran ti. Stolice in mize je razmetal vihar j <*o ^ga,	na zatožni klopi 17 občanov
se svojim — dušnim pastirjem na čelu, ki so toženi javnega nasilstva.
v.-*e križem po trgu. Pobilo je več oken, nekatere strehe so odkrite, več dreves je izru-tih. Viharje bil tako močen, da je celo ne-
katere p«»Ine vagone porival naprej po želez-u 1. R.»sneti 4, hišna »prava; ulica Michel- niškem tiru na obali. Nekega 50-letnega Iv. rned strankama na Kranjskem. Za nas je, an^e ■»	hišna oprava; ulica < aserma st yelo je pahnil vili t proti pom'kajočemu se , vpričo te žalostne razprave, vprašanje, ka-
Razne vesti.
Z Reke poročajo, da so tjakaj na par niku Sultan, doveli tatu, ki je nedavno temu ukral v Londonu 3000 šterlinov, torej nad 30000 gld. Priveli so ga na Dunaj, a ga pošljejo z rečenim parnikom na Angležko. Ko so ga bili zasačili, našli so pri njem le 3000 gld. Na vprašanje, kam je del ostali denar ni hotel odgovoriti. Tat se imenuje Villiam Morlev in je star še le 28 let.
Velik požar v Belemgradu. Dne 23. t.
je na vstal požar v dolnji trdnjavi v nekem poslopju, v katerem je bil del vojaške sanitetne zaloge in pa neka parna žaga. Skoda znaša tri milijone frankov. Dva vojaka pogrešajo; dva vojaka in dva gasilca pa so ranjeni.
Črnogorci in Bulgari v ruskih kadetnih
To je tožna nravstvena slika iz življenja $0|ah. petrograia javljajo, da je car od-
vasi idiličen mir.
na Kranjskem. Mi ae ne u tikamo danes v boje j rediI> da je mia(le jjudi> ki ll05ej0 vstopiti
v ruske kadetske šole. vsprejemati brez vsa-cih ovir. Dosedaj je bilo mladim Crnogor-
11, h: sna oprava; ulica Madonnma 14. lušna žaiezniškemu vozu, kateri mu je šel Čez tre- katere stranke načela so prava, povsem irele- ! (,em jn Bolgarom le v posebnih slučajih do
buh in ga zmastil. Reveža so prenesli umira- ; vantno, ampak vidimo pred seboj dejstvo po- voljeQO izobraževati se na ruskih vojaških
Včeraj : toplomer jočega v bolnišnico, kjer je izdihnil ob 7. živinjenih razmer med sinovi istega na- I q()]s,|,
pojmi v tem
Brzojavna poročila.
Vremenski vestnlk
ob 7. uri zjutraj 22 4. ob 2. uri (>opolu<ice	uri zvečer. Potrgalo je na nekaterih mestih	roda!!
27.5 C°. - TIek »mer ob 7. uri zjutraj 7i>8.4.	tudi žice električnega tramvaja ter podrlo	In kako so se zmešali vsi
— Danes plima ob S.23 pred p. in ob 7.36	celo dotične železne droge (ki pa niso tako sol idni	divjem boju! To vidimo uprav na Gočah. K govorici O odstopu vojuega ministru.
p<»p.; oseka ob l.53 predpoltidne in ob 1.54	kakor tržaški. Op. ur.) Tramvav je zaustavil	Oni. ki sede na zatožni klopi, so boritelji za	DUNAJ 26. (B) »Fremdenblatt« javlja
popoiudne.	premet. Ciklon je trajal kakih 10 minut, po-	katoliška — »načela« : načela ljubezni, na- iz verodostojnega vira, da je gov .rica, ki so
tem pa je začel liti dež kar v potokih. Vi-	čela odpuščanja; a so v tem boju upotreb- jo prinesli različni listi o predstojećem oi-
.. .. .	+ I D *	L	tlU'* Da	l>rovzr°čil veliko škode	Ijali sredstva, lii so jih dovela na zatožno stopu vojnega ministra Krieghammerja, brez
VGSli IZ OStaie I rimOrSKB.	Na morju ni znana še nobena nesreča.	klop. Pa menite, da so oni drugi, njih na-j vsake (»odlage.
X Na slovenski zemlji! Nedeljno	X Ugodna vest za Dalmacijo,	sprotniki, res taki grozni liberalci in brez- Cesarsko odlikovanje prof. Edvardu
-lavje je bilo tako pomembno, da je moremo	Hrvatski listi prinašajo vest, da se v Buenos	verci ?! Kaj še! Za svojo trditev hočemo
Suessu. DUNAJ 27. (B) »\Vr.
Ztg.« objavlja
-teti mel znamenite doginlke in tla si resne	Avres nastanjeni hrvatski rojak, vitez Miha-	podati eklatanten izgled. Morda se p* reče, da
moremo ka. da ne bi je — J"deg |K>ročila,	novic, z vsem svojim trgovinskim brodovjem	ra' nismo dovolj objektivni, ker so tu vmes nastopno cesarjevo ročno pismo predsedniku
ki je priobčujemo na drugem mestu — ome-	povrne v domovino. Mihauovič poseduje ve-	rodbinski odnošaji in da hoče kdo v našem akademije znanosti, prof. dr. Suessu: Ljubi
njali še malce tudi tu.	likansko premoženje, ki si je je— zapustivši	uredništvu braniti le — svojce. Pa naj bo, dr. Suess! Zaključek Vašega učnega delo-
Povod na in je dalo devinsko mlado pev-	domovino kakor siromak — nabral v Ame-	naj očitajo! Kakor nekakega vodje stranki vanja mi daje dobrodošel povod, da se hva-
-ko društvi »Ladija«, ki je na dan slavja v	riki s svojim neumornim delom in bistrim	na Gočah, katero imenujejo brezversko, stranko ležno spominjam bogatega dela, s katerim
par besedah na lapidaren način izrazilo veliko	vitlom. Na stotine njegovih brodov plovejo	samih antikristov, so imeli pok. učitelja Frana ste napolnili svoje življenje. Znanost šteje vas
resnico, katere pa marsikateri Slovenec še	p« največih morjih. Sedež njegovi trgovin:	Mercino. Ne verao, kako je prišlo, ali so v svojo največo diko. Celi generacija povape-
danes ne umeje v polni meri.	ima postati — kakor posnemljemo iz »Ob-	Ijn^jo sami od sebe znoreli, ali jim je kdo to njajočih se talentov je vspela pod vašim vod-
Ladija je svoj stan, nasproti ugledni hiši	zora« — v Dalmaciji. Tja dovede vse bro-	sugeriral: tega moža, ki je vzgojil celo ta- stvoin. Tudi kakor predsednik akademije znano -
Plesovi, sličila muogimi zastavami, a sredi	dovje svoje, a na udobnem mestu si hoče	mošnjo generacijo, in ki je povsodi drugod sti ste našli najlepše plačilo v svojem delovanju
njih je blestel napis: »Bratje! Srčen po-	sezidati krasen dvorec. Poleg tega hoče Mi-	»žival največe spoštovanje, so obso vraži li tako in ste si po svojem delovanji v javnem živ-
zdrav na slovenski zemlji!«	hanovič zgraditi še osem novih sijajnih bro-	grozno, daje bilo že zverinsko. Noč na noč ljenju, sosebno pa na polju delovanja za
Na slovenski zemlji! Kolika je vsebina	dov, ki bodo pluli z veliko brzino, a štirje	80 mu prirejali pod okni hrupne prizore, javno zdravje zagotovili časten spomenik za
temu napisu!	med njimi naj bodo pluli po 20 milj na uro.	proklinjali ga, razbijali na vrata in bilo je vedno. Ostajam Vam za veduo milostno na-
Malo je toček na periferiji domovine	Ti štirje brodovi bodo urejeni z največo	nekaj tacih, ki niso odjenjali od tega klonjeu. — Ischl 24. avg. 1901. — Fran
slovenske, toli važnih jw> svoji legi. Malo je	eleganco in bodo taki, kakoršnjih še ni bilo	početja celo malo dni poprej, ko je mož iz- Josip m. p.
t>»ček. za katere bi -e bil toli ljut l>oj, kakor	na Adrijanskem morju. Pluli pa bodo med	ročal Bogu svojo dušo. Da, cei<5 tedaj, ko Vojna v južili Afriki,
se bije za to. Dve veličastni stavbi v vasi	Dalmacijo in Reko. Poleg teh zgradi Miha-	navadno utiha vse nasprotje, tedaj, ko je LONDON 27. (B) »Dailv Telegraf*
-ti kla-ičci priči teg^i Ij utega Inja: palača	novic še H» drugih ogromnih parabrodov za	angelj smrti razprostiral svoje temno krilo javlja iz Hilversuma dne 23.: Predsednik
»Lega naz onaie« iH naš krasni monumentalno	veliko plovbo, katerim bo središče na Reki.	nad ubogim možem, potrtim in izmučenim Kruger je izjavil tekom nekega pogovora, da
sezidani »Občinski dom« v katerem bo na-	Vsi ti brodovi btnio nosili hrvatska imena,	od divje gonje, celtS tedaj še je bilo čuti se razun vedenja angležke vlade v položeuju
meščena tudi naša nar.»dna sola. Ti dve stavbi	To bi bil za trgovino med Jugoslovani epo-	zdivjanih klicev: »Krepa naj! Da bi se steg- stvari ni ničesar spremenilo. Buri slede isti
pri poved uje ti, tla se za to točko bije ljut	halen dogodek. »Obzor« vsklika : »Bog daj,	nil !« Dalje menda ni možno več. Ali prav taktiki, katero so imeli od začetka vojne. To
naroden boj, — ik>j, katerega je označil že	da se ta vest uresniči, da bi se mogel Hrvat	za prav nižje — v podivjanost. A sedaj čujte, taktiko so imenovali poprej vojaško, potem
dr. Rvbar minole nedelje, rekši, da tu butata	]M>nosno voziti po svojem sinjem morju ter	kakov liberalec, brezverec, kakov antikrist je go jo imenovali iregularno vojevanje, sedaj je
eden ob drugega dva sveta: romanski in slo radostno pozdraviti procvit hrvatske trgo-vanski ! Ta l»oj ima odgovoriti na vprašanje: vine!«
kdo bo gospodar ob divni in sinji Adriji !	Pridodano bodi še, da je Mihanovic
In važna, prevažna pozicija v tem veli- ! a vstro-ogrski generalni konzul v Bueonos kem boju je tudi ravno starodavni, v zejodo- Avres. vini proslavljeni Devin. Ali umejete sedaj, 'vaj pomenja to, ako naše slovensko društvo j v Devinu kliče, da nas |>ozdravlja na — ! slovenski zemlji?! Napis »Ladije« nam
bil to! Rodbina tega moža ni smela za- pa taktika obrambe, m uja t i ob nedeljah in praznikih ni pred- Število Burov je sicer postalo manje ali poludanske ni popoludanske službe božje! njih odpor no=ji tudi danes na sebi vse znake V hiši fesa moža se je molilo na gflas pravilnega vojevanja. Voditelji Burov, vlada
Burov in narod Burov vladajo še vedno.
pred vsako iu po vsaki jedi!
Ta izgleti menda kriči, kako zmešani so Proklamacija lorda Kitchenerja more napra-pojmi vsied borbe na Kranjskem in kako viti le en učinek na Bure iu sicer ta, da mnogokje vir boju ni v »načelih«, ampak —> ogorča duhove, tla jekli njih orožje in tla Odprt grob. V Ljubljani je umrla drugje. Tudi nismo napisali tega, da bi opra- j>*h dela trdovratneje v odporu, j.ravi torej, da «e je v najkritičnejih časih, v žena, katere ime vzbuja blage spomine na vičevali nasprotno stranko, ali da bi vzbujali
Vesti iz Kranjske-
najljuteji obupni borbi vendar posrečilo slo- ; prve dobe našega narodnega preporajanja — menenje, kakor da ta ne greši. Nam je bilo van-kemu življu, da si je ohranil to pozicijo. v dobi 70 let. To je gospa Ana Zarnikova, le do tega, tla opozorimo, kakov je ta boj Devin je kak- r zadnja skrajna vede ta slo-i udova po j>okojnem prvoboritelju Sloveneev, ! na Kranjskem!! Morda se vendar komu v ^gg vanska na meji naši, mejnik meti teritorijem dru. Valentinu Zamiku. In sedaj je sledila v deželi gane vest in se ustraši grozne odgo--lovanskim In romanskim in citadela naša ob večnost svojemu blagopokojnemil soprogu, vornosli, ki si jo nakladajo voditelji strank /ra
Mir in )>t,koj jej v slovenski zemlji !	j pred Bogom in pred zanamci, s tem, da pod- jg
* Shod »Sokol o v« idrijskega,' %aJ° ta divj'« nekrščanski in neliberalni boj, -
1 ki pomenja dobo moralnega propadanja in absolutne sterilnosti v razvoju naroda. Morda se vendar polasti koga kakor usmiljenje s ^ tem izmučenim, zbeganim narodom, tla začno j ^{g delati na to, tla se spremene oblike neizogib- 1 nemu strankarskemu boju.
To smo hoteli reči. Ce pa bo kje, ali morda tudi povsodi, zamera radi tega, pa — naj bo !
* O t a t u A n ž i č M. »Slovenec« poroča : Anžič je bil že zaslišan na Žabjaku. Anžič pravi, da je z magistrata radi tega ušel, ker mu Kotar ni dal koca in ker je bil g. Topli kar žnjim neprijazen. Orožniku, pravi Anžič, je ušel, »ker je hotel še enkrat videti svoje stariše«. Na Anžičevem domu našlo se je še eno ukradeno sedlo. Anžič pravi, da se o skoku iz železniškega voza
Aleksander Levi Minzil
g
I*rva in največja tovarna pohištva vseh vrst
morju, od katerega se ne smemo dati odtisniti, ako se nočemo odreči bodočnosti, ako nočemo abdicirati!
Devin je ^e naš, Devin je še na slovenski zemlji, tako nam kličejo tamošnji l>ojev-niki naši, mi pa moramo čuti ta glas! Iz dejstva, tla smo si to j>ozicijo ohranili do danes vzlic vsem velikanskim žrtvam in naporom od -trani sovražnika, narašča nam sveta dolžnost, tla to pozicijo ohranimo tudi svoji bodočnosti !
Pozdrav na slovenskih tleh ! Tako nam kličejo l»ojevniki naši na tistih klasičnih tleh. Napis minole nedelje na prostorih »Ladije«, bodi >bu|»ajočim v tolažim, omahujočim v vspod-bujo, ne u me vaj oči m v pouk, borečim se v podžigo, voditeljem naših vrst v našem Primorju v neprestano svarilo — a vsem nam, kolikor nas je: v jHjdkrepljenje v veri v bodočnost! Na nas je torej, da se skažemo
T R S T
ljubljanskega in postojinskegaj okraja, ki seje vršil miinde nedeije v Logatcu, je vspel sijajno. Tako posnemamo iz »Slov. Naroda«.
*	V s 1 e d padca z v o z a u m r I a. 54-letna Frančiška Ja[»elj iz Male Ligonje, občina Vrhnika, je padla z voza in se takt) poškodovala, da je v bolnišnici umrla. Nesreča se je zgodila v ljubljanskih Streliških ulicah.
*	Velik p o b o j je bil v nedeljo v Št. Jurju pri Kranju. Fantje so se stepli. Sedem fantov je bilo ranjenih. Jednega ranjenca so pripeljali v deželno bolnišnico.
*	Pred deželnim sodiščem v L j u bljani se je začela včeraj senzacijo-nalna razprava, ki nam nudi žalostno sliko sedanjih razmer na Kranjskem in nam kaže
TOVARNA: Via Tesa.
v ogni
Via Limitanea
ZALOGE:
IPiazza Rosario št. 2
<šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
-MOM-
Velik izbor lapecarij, zrcal in slik. Iz- ^ vrSuje naročbe todi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
1LOSTROVAKJ CEHIK ZiSTUHJ IS FRAIKO jg Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
mm
UmUmm
Trgovina z izirotovljeiihiii oblekami.
Qflliriril Ponte della Fabbra -t. 2. vogal vulul Illl. ul Torrente. Podružnica Piazza
Pozzc del Mare ^tev. 1, druga podružnica „Alla ritta di Londra*- z najfinejšimi izdelki v ulici Poste nuove (Brunerjeva hi-a.. Zalogi izjrotovl jenih oblek za moške in dečke in sicer: obleke za moške od gl b.fH) do t?4, za dei'ke od jrl. 4JjO «io 12. suknene jope v velikem izl>oru r>d gld. .'» do S. suknene hlače od gld. 1.80 do 4. volnene goldinarjev 4.;"»«* do o. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. 9 do 16. Volnene obleke /a dečke od do 12 let od gld. 2JA* d« od platna ali <atena v raznih barvah od gld I do ">. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina talodjeva koža- za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Komu u u od gld- 1-30 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za de-livcf gld. 1.20 Velika zaloga snovij za moške no meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
mcooooomQo*ooooaoo*xeQoox3oooo0*
«r K 18. -mm K
Velika zaloga koles
po najnižjih cenah. Nova kolesa I. vrste od Kron 1;"K)—200, v/.e rabljene ' ' kolesa po K *0, <»o. loo Pnetimatiki. dobre vr* e K i*.—. Cevi K ;"».—. Ceniki gratis. Vsi de'i jednako po ceni.
Pekarna in sladčičarna
Jak ob •lel len
v Trstu, ulica Sette Fontane ^t. IX. priporoča 3 krat
Sprejema v dadčice. /.a-
na dan -vež hruh in velik izt»or sladčk* pecivo bodisi testo za navaden kruh ali loga moke iz prvih r^gerskih mlinov.
Neprekosljiv v svojem delovanju, najpripravnejši šivalni stroj na roko „Tlic j uvel" šiva vsako snov. debelo ali tenko in tudi najmočnejše sukno in platno, t.'elu sestava je od železa in jekla, lino poliran, s premen javo na zobno kolo. sivau-kamii, posodico, ključem in potegovalcem vijakov. teza f> kg. K 18.—. Singerjev za dvojno šev 36.—
Mosiforio nnunet' Uustrovani dunajski koncertni ročni akordeon
lldJVcLJd IlUVUol. vzbuja povsod zbog njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 tipk, 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržmvalca, 2 dvojna meha z okovi
od - " ~ "	............'
krasen godb
povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar.
Kr. 3.80 s
vsak brez prej-
šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost ;>X'") Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6-—• zunanje naročile se zaračuna zaboj 70 vin.
A. BUCHBINDER
Trst. — Via Riborso 2«. — Trst.
Zaloga mebljev, kovčekov, torb po cenah, d;i se ni bati renče.
potnih konkn-
fifii
jekla, odprt klavirtjat od nikelja. močen, širok, krasen glas. 35 cm velik sen inštrument, jamčero brez napake. 75 najboljših okov. od niklja, i ha jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena s ;olo K J). na ogled po leo ne ugaja, vrnem denar.
Najnovejše, velika novost ■ kojim zamore napraviti vs
F 1 L I J A LK A
c. ti uri?, avstr. Kredita zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
/ vrednostnih papirjih na
4-dnevni izkaz 2\'4°0 30- „ „ 3» °„
Josip Bizjak
urarski mojster v Trstu ulica Stadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur v-eh vr-t. bodisi žepnih nsjtmej-ih kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje. da »i 1h> prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil <iatj dela. za koje-ia izvršitev tudi jamči. Z a mnogobrojno podporo se udano priporoča.
— zaloga
Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. Ceniki gratis in franko.

Ces. kr. priv. civilni, voja-ki in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku štev. 22 I. nadstropje priporoča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-nenega blaga, gotovih oblek, perila vsake vrste in vse potreb-čine k oblekam za vsaki stan. V*tre*a vsakemu naročilu in po modi.
Najbolja prevlaka za podove je Fernolendtov
bliščeči lak 4. -i. 4
za podove
v četero nijansah za mehak les, ki pokrije vsako prejšno prevlako. se ne prilepi, se ga lahko opere in e trpežen. Za 10 m. zadostuje 1 kg po 2 kroni v plehasti škatlji.
Ces. in kralj. ^^^ priviligirana
tovarna kemičnih izdelkov
ST. FERNOLENDT
Zaloga :
Dunaj. VI Schulerstrasse št. 21
1'sta nori jena 1X32.
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju.
Nadaljne specijalitete : pisalna in kopirna črnila nepremočljive masti za usnje, patentovauo sredstvo za ohranjevanje podplatov „Vandol". Kovinska čistilno zrne«, (»rebrne in zlate čistilna mila, laki za usnje in bronasti lak kakor tudi vsega sveta najbolje
teščito (biksj
Cenik pošljem brezplačno poštnine prosto
Julij Redersen
i zdelo v a tel j zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov.
Tr>t. — Via det Torrente it. 858-3. — Trst.
t>'a>proti ..I vola Chiozza.^^
Kirurgi.'ni instrumenti, ortojiedični a;»arati modrci, nmetue roke in noge, berglje, erna-nični pasovi. elastični pasovi in nogovice susj>enzor;, elektnuerapevtičiii aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za lx»lnike
Zaloga
predmetov z kirurg fna zdravljenja, aagležki predmeti o 1 gumija in nepreinočlji vih snovij.
K-meljni v vel'kem izboru, bukove debal orehi »vina. jelovina, trd les vsake vrste, tlotjiee za parket«*, bukovina, jelovi podovi, držala za ■topoj i ce.
Cene zmerne.
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Tehnični urad.
Ustanovljeno 1877.
SCHNABL & Co. - TRST
Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna).
Zaloga strojev in tehničnih priprav.
— klavni /a sto p želez j a in tovarniških strojev. = Naprava obrtnih podjetij vseh vrst.
Inštalacija strojev in parnih kotlov.
Motori na plin. bencin in petrolej sestava „0TT0." Motori na veter in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd.
Zaloga cevij za vodo, plin in par.
JB^p* Materija! za stavbišče.	l
Stroji vseh vrst. Vodne senike vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Prijmdki. Kovine. Predmeti od gonio. Zeleznntc traverse. Cement ^Port-land« in r.Romano. Olja za kolesa in masti.
VELIKA ZALOGA stiskalnie za olje in vino. eistilnie, resetalnie. mlinov za zrna mleti, slamoreznie. kakor tudi vseli poljedeljsklh strojev.
V napoleonih na
30-dnevni odkaz 20o°e 3-mesečni „ S1^0', „ ^ 2V/o oa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. / vredn. papirjih 2na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti. Nakaznice
oa l>unaj, Prago, Pe£to, Brno, Lvov, Tropavc Reko kako v Zagreb, Arad. Hielitz, Gablonz, Gradee Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l0oo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi p<>g«»ji. Predujmi, lamčevne listiue po dogovoru. Kredit tia dokumente : Londonu, Parizu, Beroiinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnena kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da Brebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po po godb
Trgov.-oljrtna reeistrovana lUnn
z neomejenim jamstvom.
V GORICI, semeniška ul. št. L, I. nudstr.
Obrestuje hranilne vloire, stalne, ki si nalože za najmanj jedno leto p«) 5°/0, navadne po 41/2°/0 in vloge na Conto - corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice drnzih zavodov l>rez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga«, sama.
I)aje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, / tekočem računu po dogovoru..
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 3U0 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
Vplačevanje vrši se osebno a!i potoir položnic na čekovni račun štev. 842.3G6.
Ura ti ne ure: od 9—12 dopoludne ia od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.

Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
zeleno varstveno znamko »nuna« 12 nialil ali 0 velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
t kron f'O stot franko, razpošilja proti predplačilu:
Thierry-ja lekarna „Pri angeliu varhu" mm
v Pregradi. Rog-otee Slatina <Rohitseli-Sar.erbrun).
DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Bradv, Fleisehmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in l»r. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach.
GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICI
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr.
v lastni hiSL
-
vsacega> obrestu—
Okoli 70 hI.
trgovec z jedilnim blagom ViaGiuliašt. 7. - - Podružnica: Via Torrente4*
Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij. j vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. :
— Najfineje testenine, po jako nizkih cenah, ~ ter moke, žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja na- < ročen<» blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja frank".
Priporoča se pri najsoiidnejšem delu in o zmernimi cenami.
„Edinost"
znanih taba-v Rojann in
se prodaja razveo že v karnah tudi J. Kramar Hrast, tobakama Via Poste nuove (zraven prodajalniee Smolars.)
Hranilne vioj^e sprejemajo se od če tudi ni član društva in se jejo po 41/3°/o» ne '>i se odbijal rentn: davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po ti °/0 in na vknjižbe po 5 °/t>
Uradlije vsaki dan od 9. do 12. ure doj>oL in od 2. tlo 3. ure popol. razven nedelj in praznikov.
Stanje tiran. y1oi leta 1900. Kron 1, Poštuo-hraii. račun štv. 831.315.
Ustanovljen 1856.
>
izvrstnega istrskega terana je po ugodnih cenah na prodaj tudi v manjših množicah. Naslov: pove uprava »Edinosti«.
J M. U. Dr. Ani Zahorsky
4 «
1 i
pripor«*"a svojo pomoč na j>orodih, alK>rtih in vseh ženskih boleznih, kakor: ne-retlnosti v perijo^li, krvavenje, l»eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh
v vseh slučajih bolezni. Ord i nuje ulica Carintia štv. 8. od y-ll i II od 2-4.
I
Teodor Slabanja
srebrar
v Gorici, ulica Morelll štev. 12,
priporoča preeast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih j»osod in orodja. Pripravo cerkvenega orodja olajšuje revnim cerkvam s tem da daje tudi na obroke. Obroke si pa p reč. p. n. gospod naročevalec sam lahko določi.
Dr. Josipa Waldherr
zasebni izgojevalni zavod za dečke
MMl A. Harii
LJUBLJANA.
Izvrsten penziona t z* učence srednjih trgovskih in ljudskih Sol, jako zdravi prostori in lega, najpazljivejša in vestna postrežba gojencev, popolno nadomestilo starišev, zmerne cene.
Pripravljalni tečaj za trgovino.
Prospekti se pošljejo na zahtev franko. Prijave se sprejemajo vsaki dan.
Začetek šolskega leta za dijake srednjih in ljudskih šol dne 15. septembra; za trgovske in pripravljalnićarje pa 1. oktobra.
Važno oznanilo !
Podpisani smatra si ▼ dolžnost javiti, da ne VINA iz VISA, KASTELOV pri SPLITU, ISTKE ln BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegort smlogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrol« zaveda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. »vatrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in buteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje ministarstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja » re&no nevarnost ljudstvo.
Kt'dor >i torej vkupi vino v moji zalogi, j® gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da vino čisto in narRvno, da se sme z mirno vestje J-jati bolnikom in ko.nvalescentom, ker analizacijsld znvod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, kf •n či*ta in imajo vso potrebno vsebino, ki jo mor»^j lm^li unjnuej»a viua.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novć,
Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „
Vino Opollo..... „ 38 M
Belo vino iz Visa ... „ 40 „
Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
ulica Legna at. 6 (Dvorile«^