SAT-COM
COMPUTERS
Marjan Ëaruga a.p. Hiniw.sal:cam-sp.si
UGODNE CENE RAČUNALNIKOV!
Rogozniška c. 16, PTUJ, tel: 7806-340 Jadranska 22, PTUJ, tel: 7806-760
Jesen prinaSa veliko dobrot. Tudi prihranke!
Polo od 179 DEM* Golf od 246 DEM* Bora od 299 DEM * Passat od 350 DEM* 'Mesečno financiranje na 5 let, 50% polog. Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50
KEDR
NOVE DIMENZIJE BIVANJA V KOPALNICI
Vošnjakova6,Ruj, tel.: 778 24 01

COMPUTERS
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tel.:02/780-61 -30 Makslmiljan Bračič s.p.
Ptuj, 22. novembra 2001, letnik LIV, št. 47 - CENA 190 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Narodi v razcvetu - tretjič
■y "Wuristicnem društvu Ptuj so z opravljenim v prvem I / letu novega tisočletja zadovoljni. Ponovno so se vrnili W med najlep{e urejene kraje v Sloveniji, že tretjič pa se jim je uspelo uvrstiti v finale mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu, ki poteka pod pokroviteljstvom okoljevar-stvenega programa pri Združenih narodih. Čeprav je projekt že od začetka mestni oziroma občinski, saj delegacijo na predstavitvah vselej vodi župan, je organizacija in pobuda v rokah Turističnega društva Ptuj oziroma njegovega predsednika Albina Piška.
Narodi v razcvetu je najpomembnejše mednarodno tekmovanje v ekologiji. Njegovi organizatorji so pozitivno ocenili prizadevanja Ptuja pri ohranitvi naravnih danosti in kulturnih vrednot v povezavi s posegi v okolje. Dosedanje nagrade s tega tekmovanja so jasno sporočilo vodstvu mesta in Ptuj-čanom, da je bogata kulturna in naravna dediščina velika razvojna priložnost tega okolja, zlasti še v povezavi s turizmom.
Na letošnjem tekmovanju, ki se bo pričelo konec novembra v mestu Shenzhen na Kitajskem, je poudarek na prostovolj-stvu. Pisno gradivo s fotografijami je uspelo prepričati strogo žirijo v Južni Afriki, da je Ptuju dala novo priložnost.
Priprave na tekmovanje so pokazale, da imajo zanj vse več posluha tudi v podjetjih in institucijah, ki ob strokovni pomoči zagotavljajo projektu potrebna finančna sredstva. Tri prva mesta s prejšnjih tekmovanj, lani v Washinghtonu je Ptuj odnesel edino možno nagrado za ravnanje z okoljem, pa za zdaj niso prepričala države, da bi sprejela projekt pod svoje okrilje. Nič ni pomagalo niti to, da je pri barvanju ptujskih starih vrat pomagala državna sekretarka v ministrstvu za gospodarstvo, kjer imajo mošnjo za takšne in podobne projekte; na koncu so ostali Ptujčani sami in (na)farbani, čeprav majhen Ptuj dela tudi v korist večje mednarodne prepozna- Çj' vnosti majhne Slovenije.
PTUJ / ZDRUZENJE MALIH SIRARJEV SLOVENIJE
Slovensko-^^sfriisko ocenjevanje v Ptuju
Na ocenjevanju v Ptuju so bili izdelki 65 slovenskih in 10 avstrijskih malih sirarjev
Leta 1998 je bilo ustanovljeno Združenje malih sirarjev Slovenije. Ob ustanovitvi je bilo v združenju, ki ima sedež na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Ptuju, 35 članov, danes jih je več kot 60, njihovo število pa raste. Člani združenja so mlekarji, ki predelujejo na svoji kmetiji prirejeno mleko, naj bo kravje, kozje ali ovčje.
PTUJ / 100 LET OTILIJE HOLC
Veliko presenečenje -iestitka Milana Kuiana
Stanovanje na Gregorčičevi ulici 13 na Ptuju je bilo 19. novembra premajhno, da bi lahko sprejelo vse, ki so želeli nekdanji Destrničanki, sedaj Ptujčanki, Otiliji Holc čestitati za 100. rojstni dan.
Prva sta ji čestitala in zaželela še veliko zdravih in srečnih let župana mestne občine Ptuj in Destrnika Miroslav Luci in Franc Pukšic, v imenu mestne četrti Center ji je čestital predsednik sveta Boris Krajnc, zatem pa so se jim pridružile članice pevske skupine Spominčice, člani Destrniškega okteta in člani Pihalne godbe Destrnik ter sorodniki in prijatelji. Veliko presenečenje pa je bila za jubi-lantko osebna čestitka predsednika države Milana Kučana,
ISSN 7704-0198
9 ..______
s samostojno čestitko pa se je oglasila tudi Štefka Kučan ter ji
čestitala v imenu cele Kučanove družine. Zaželela ji je veliko sreče, zdravja in prijazne naklonjenosti ljudi in življenjskega sonca.
Več o jubilantki na 14. strani.
MG
100. rojstni dan je Otilija Holc praznovala skupaj z dvema županoma, ptujskim Miroslavom Lucijem in destrniškim Francem Pukšičem. Foto: MG
Osnovni cilji združevanja malih sirarjev je v izobraževanju, kmetijska svetovalna služba jim nudi pomoč pri organizaciji proizvodnje sirov, člani pa si tudi medsebojno pomagajo bodisi z izmenjavo izkušenj ali kako drugače. Kot je povedala tajnica Združenja Majda Tum-pej, so že vidni učinki povezovanja malih sirarjev, predvsem v kakovosti njihovih izdelkov. Tako so na Dobrotah slovenskih kmetij vse zlate medalje v ocenjevanju sirov pobrali prav člani združenja. Sicer se člani udeležujejo vseh živilskih sejmov in razstav, njihov bližnji cilj pa je izdaja kataloga oziroma oblikovanje svoje spletne strani na internetu.
Združenje organizira tečaje, seminarje in strokovne ekskurzije. Februarja 2002 bodo tako za teden dni odpotovali v Francijo in v tamkajšnji mlekarski šoli Carmejan opravili enotedenski strokovni seminar.
V torek so člani združenja pripravili v Ptuju ocenjevanje vseh vrst sirov. Vzorce svojih sirov so predstavili člani iz vse Slovenije, bilo je 65 vzorcev, ob tem pa je bilo še 10 vzorcev s kmetij iz avstrijske Štajerske. Tudi med ocenjevalci so bili avstrijski strokovnjaki, ocenjevanje pa je bilo plod sodelovanja med svetovalno službo Oddelka za kmetijsko svetovanje Ptuj in Štajersko kmetijsko-gozdarsko zbornico. Tudi slovenske kmetije so se v sosednji Avstriji že predstavile s svojimi siri in kruhi.
Ocenjevanja, ki so tradicionalna, imajo v prvi vrsti namen seznanjati potrošnike s kakovostjo sirov malih sirarjev. Komisijo sestavljajo profesionalni sirarji, učitelji strokovnih predmetov v kmetijskih šolah, kmetijski svetovalci in predstavniki potrošnikov. Ocenjujejo zunanji in notranji videz sirov, čvrstost, vonj in okus. Rezultati ocenjevanja bodo objavljeni v katalogu ali na spletni strani združenja in bodo služili potrošnikom v informacijo, kje je mogoče dobiti najboljše sire. Kot smo izvedeli, so bili ocenjevalci s kakovostjo tokrat predstavljenih sirov zadovoljni.
J. Braiii
PTUJ, Ormoška œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
PO NAŠIH OBČINAH
APAČE / Kaj menijo o gradnji vojašnice krajani
STRAN 8
REPORTAŽE
PTUJ / Bogomir Kostanje-vec 90-letnik
STRAN 6
IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / Z znanjem za razvoj podeželja
STRAN 2
AVTOMOBILSKA STRAN
PREDSTAVLJAMO VAM: Audi A4
STRAN 22
IS
RADIOPTUJ
89,8" 98,2-lO-iliaMHz
9770040197039
AKTUALNO
PTUJ, TURNIŠČE, GRAJENŠČAK / ZNANJE ZA RAZVOJ PODEŽELJA
Oblikovati kvalitetne kmetijske šole
Danes in jutri poteka v Ptuju posvet na temo Znanje za razvoj podeželja, ki so ga organizirali mestna občina Ptuj, Kmetij sko-gozdarska zbornica - enota Ptuj ter Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj. Zjutraj bo predavanje za dijake kmetijske šole o slovenskem kmetijstvu v Evropski uniji, ob 13. uri bo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu posvet z naslovom Brez znanja ni razvoja, popoldan pa na šolskem posestvu na Turnišču predavanje o sušenju in konzerviranju sadja in zelenjave. Jutri bodo udeleženci posveta govorili o prihodnosti kmetijskega šolstva na Ptuju.
Na strokovno srečanje so organizatorji povabili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franca Buta, ministrico za {olstvo in {port dr. Lucijo Čok, direktorja in predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, poslance in svetnike iz Podravja, župane podravskih občin, direktorje kmetijskih in drugih podjetij, kmetovalce in kmetijske strokovnjake, skratka naj{ir{o javnost, ki je in mora biti zainteresirana za razvoj kmetijstva in predvsem kmetijskega {olstva na Ptuju.
Kot so zapisali organizatorji v izhodi{čih za dana{njo in jutri{-njo razpravo, Kmetijska {ola že vse od leta 1953 z znanjem in novimi idejami oblikuje kmetijstvo Spodnjega Podravja. V slabega pol stoletja je v njej končalo izobraževanje za kmetijske poklice več kot 2.200 dijakov, ki so z bogato popotnico znanja prispevali k razvoju kmetijstva v tem prostoru. Še posebej po začetku osemdesetih let, ko se je {ola iz prej{nje poklicne preoblikovala v popolno srednjo {olo.
V {olskem letu 2001/2002 je v 13 oddelkih ptujske kmetijske {ole 228 dijakov, ki se izobražujejo v {estih programih: pomočnik kmetovalca, pomočnica gospodinje oskrbnice, kmetovalec, kmetovalka gospodinja, kmetijski tehnik, kmetijsko po-djetni{ke dejavnosti. Poklicna in tehni{ka kmetijska {ola Ptuj ima v svoji sestavi tudi {olsko
posestvo, kjer se teorija dopolnjuje z bogatimi praktičnimi znanji. Od leta 1998 ima {ola poljedelske povr{ine na Turni{ču, kar je dobra osnova za bodoče oblikovanje popolnega {olske-ga posestva. Sedanje posestvo obsega 50 hektarjev kmetijskih povr{in, od tega je 46 hektarjev njiv ter po dva hektarja sadovnjaka in vinograda. Poljedelske povr{ine so na Turni{ču, vrtnarske na Ptuju, vinogradni{ko, sadjarsko in gospodinjsko dejavnost pa ima {ola organizirano na Grajen{čaku.
Dejstvo je, da bo mogoče obsežne spremembe, ki čakajo slovensko kmetijstvo v bližnji prihodnosti, uresničiti le z ustrezno organiziranim in dobro opremljenim kmetijskim {ols-tvom. Žal so neugodne gospodarske razmere na področju kmetijstva vplivale na manj{i vpis mladine v kmetijske {ole, kljub temu pa je ptujska kmetijska {ola pripravila v sodelovanju z okoljem optimističen program razvoja s {tirimi pomembnimi cilji: utrjevanje vloge {ole v kmetijskem prostoru, prilagajanje dejavnosti {ole potrebam okolja, izbolj{anje materialnih pogojev za strokovno in pedago{ko delo ter povečanje vpisa v kmetijske izobraževalne programe.
V zadnjih letih posveča {ola poleg pridobivanja osnovne kmetijske izobrazbe, pozornost tudi dopolnilnim dejavnostim na kmetijah, kot so predelava
LJUBLJANA / PODELILI PRVE MOJSTRSKE DIPLOME
Pet mojstrskih diplom tudi na Ptujsko
15. novembra so v Ljubljani prvič po 38 letih podelili mojstrske diplome 187 obrtnim mojstricam in mojstrom. To je za slovensko obrt, pa tudi za Obrtno zbornico Slovenije izredno pomemben dogodek, prav tako pa tudi za državo, saj so se slovesne podelitve ob predsedniku države Milanu Kulanu, udeležili tudi nekateri ministri.
Mojstrski izpiti so bili zadnjič v Sloveniji izvedeni v letih 1962/63. Obrtniki so si polna tri desetletja prizadevali za spremembo {olskega sistema, za tak{en {olski sistem, ki bo izobraževal za potrebe obrti in industrije. Ustrezen {olski sistem, prilagojen potrebam in pozitivni tradiciji v obrti, je Slovenija ponovno dobila leta 1996, ko je Obrtna zbornica Slovenije uspela uzakoniti nekoč že povsem uveljavljene in priznane mojstrske izpite. Ponovno uvajanje mojstrskih izpitov se je po večletnih pripravah pričelo
lani. Za opravljanje mojstrskih izpitov so se prijavili 803 kandidati in sicer za 47 mojstrskih nazivov, največ za naziva mojster avtomehanik in frizerski mojster. Na slovesnosti v Ljubljani so mojstrsko diplomo s Ptujskega prejeli: frizerske mojstrice Danica Dobnik iz Cir-kovc, Lidija Kolbl iz Ptuja in Marica Poplatnik iz Gori{nice, mojster klepar - krovec je postal Franc Veseli~ iz Ptuja, mojstrica očesna optičarka pa Marija Kuhar iz Ptuja.
MG
kmetijskih pridelkov, domača obrt in storitvene dejavnosti na kmetijah. V poljedeljstvo, sadjarstvo in vinogradni{tvo uvajajo poskuse, skupina strokovnjakov skupaj z dijaki v spomladanskem času na terenu izvaja testiranje {kropilne tehnike. Dejavnost Kmetijske {ole Ptuj redno predstavljajo na sejmu v Gornji Radgoni, na ptujski razstavi Dobrote slovenskih kmetij, pa tudi na sejmu Narava-sadje v Ljubljani. Šola izvaja tudi izobraževanje odraslih, v ta namen organizira tečaje varnega dela s traktorjem in priključki, tečaje nosilcev turistične dejavnosti
nosti dijakom s tega območja in dopolnili enostransko ponudbo izobraževalnih programov za žensko populacijo. Pridobiti želijo programe vrtnar, cvetličar, vrtnarski tehnik, veterinarski tehnik in gostinsko turistični tehnik. Z vsemi sredstvi si bo {ola {e naprej prizadevala pridobiti vi{je{olski program kmetijstva.
Najbolj učinkovito je učenje, ki poteka v resničnem delovnem okolju, kar {e posebej velja za kmetijsko izobraževanje, po katerem se dijaki soočijo z zahtevno pridelavo in negotovimi razmerami pri prodaji pridel-
je. Na to vpliva slab ekonomski položaj kmetij, njihova neugodna posestna struktura, neugodna starostna struktura lastnikov in nizka stopnja splo{ne in strokovne izobrazbe. Na drugi strani se mladi v kmetijske {ole ne vpisujejo radi, ker je zaposlitev s kmetijsko izobrazbo težka, na večini kmetij pa je uveljavljeno tudi mnenje, da je dobro imeti ob delu na kmetiji {e dodatni, rezervni poklic. Dejstvo je, da na slovenskih kmetijah {e okoli 80 odstotkov kmetovalcev gospodari na osnovi izku{enj, kar je v razkoraku z vse zahtevnej{i-mi novimi tehnologijami kme-
Poskusni posevki žit na šolskem posestvu na Turnišču, ki ga izvajata Kmetijska šola in Kmetijski kombinat Ptuj
na kmetijah, tečaje varstva rastlin za prodajalce in uporabnike za{čitnih sredstev v kmetijstvu, izobraževanje za pridobivanje statusa kmeta in izobraževanje v programu kmetijsko podjetni{-ke dejavnosti. Šola se povezuje s strokovnimi ustanovami, zavodi in podjetji s področja kmetijstva.
V prilagajanju svoje dejavnosti potrebam okolja si {ola že nekaj let prizadeva pridobiti nove izobraževalne programe, ki bodo pospe{ili razvoj podeželja in celotne regije in spodbujali razvoj dopolnilnih dejavnosti, obogatili izobraževalne mož-
kov in izdelkv. Območje gradu Turni{če je s tega vidika najpri-mernej{i prostor za kmetijsko {olo in {olsko posestvo, kamor bo mogoče umestiti vse načrtovane objekte in raznovrstno dejavnost {ole. Za nenoteno pe-dago{ko in strokovno delo je potrebno {olo čimprej preseliti na Turni{če, ter ob njej oblikovati {olsko posestvo z objekti za živinorejo in delavnicami za dopolnilne dejavnosti.
Na dana{njem in jutri{njem posvetu želijo organizatorji opozoriti tudi na dejstvo, da se na vseh kmetijskih {olah v Sloveniji vpis iz leta v leto zmanj{u-
tovanja. Pripravljalci ptujskega posveta v svojem uvodu apelirajo na državo, da skupaj s svojim gospodarstvom odločneje podpira razvojna prizadevanja kmetijske stroke. Oblikovati mora kvalitetne kmetijske {ole z dobro opremljenimi posestvi, na katerih bodo bodoči gospodarji spoznali sodobno tehnologijo pridelave kmetijskih proizvodov in dobili tudi vizijo razvoja lastnih kmetij.
Dana{nji in jutri{nji posvet ima ambicijo pospe{iti take procese na občinskem, regionalnem in državnem nivoju.
JB
MARIBOR / STO LET PROIZVODNJE BLAGAJN V SLOVENIJI
Tradicija za tretje tiso~letje
Franc Schell je 9. novembra 1901 dobil obrtni list za opravljanje ključavničarske obrti. Osnovna dejavnost njegovega podjetja je bila izdelava in prodaja železnih blagajn, kar pomeni začetek izdelave varnostne opreme v slovenskem prostoru. Od takrat pa do danes je proizvodnja kljub burnim zgodovinskim dogodkom potekala neprekinjeno.
Dejavnost proizvodnje blagajn od leta 1961 poteka pod imenom Primat. Ta je proizvodnjo korak za korakom razvijal v proizvodnjo varnostne opreme z množico izdelkov, testiranih in certifici-ranih pri najbolj renomiranih evropskih institucijah. Ti proizvodi odpirajo pot v Evropo.
Primat, d. d., lahko uvrstimo v vrh slovenske kovinske indus-
trije, med podjetja z močno razvojno strategijo in proizvodno tradicijo in v skupino {tiridese-tih svetovno znanih proizvajalcev opreme za varovanje pred vlomom in ognjem. Trenutno je v treh obratih podjetja - v Mariboru, Razvanju in Ormožu -zaposlenih 296 ljudi. Podjetje je s svojimi izdelki prisotno v 22 državah po svetu, vse svoje
potenciale, izku{nje in posebna znanja pa namenja varovanju ljudi in stvari. Pri tem se trudi stalno izbolj{evati kvaliteto življenja uporabnikov svojih izdelkov in vseh sodelavcev.
"Zaposleni v Primatu smo ponosni, da smo del stoletne tradicije proizvodnje varnostne opreme. Na{a odgovornost je, da jo ohranimo in razvijamo. Na{e poslovne usmeritve v tej dejavnosti zdaleč presegajo državne meje Slovenije. Želimo biti sodobno in trdno evropsko podjetje," je povedala Slavka Marini~, predsednica uprave v Primatu.
ILIRIKA -
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR
V tujino z vei denarja
Tečaj! so v tednu, ki je za nami, naraščali, indeks SBI20 pa je v petek dosegel rekordno vrednost 2049,39 to~k. Tako je v celem tednu nara-stel za 1,2 odstotka. Indeks PIX je v preteklem tednu rahlo padel in v petek zaključil pri 1534,71 to~kah, pri ~emer je njegova ponedeljkova vrednost zna{ala 2024,89 to~k.
V preteklem tednu je najbolj porastel tečaj Pivovarne Union (9,21%), zaradi {pekulacij ob možnem prevzemu s strani Interbrewa. Prav tako so po-rastli tečaji Pivovarne La{ko (3,63%), Aerodroma Ljubljana (3,43%), Gorenja (3,26%).
Svet Banke Slovenije je na seji odpravil vse omejitve pri poslovanju z gotovino in vrednostnimi papirji. Sklepi pričnejo veljati s 1. januarjem 2002 in od takrat dalje bo pri prenosu gotovine preko meje in pri poslovanju z gotovino potrebno prijaviti le zneske, ki presegajo vrendnosti, določene v Zakonu o pranju denarja. Svet Banke Slovenije je odpravil tudi vse omejitve kapitalskega poslovanja, razen odpiranja računov v tujini za fizične osebe. Ta omejitev pa bo odpravljena najkasneje do vstopa v EU.
Družba Mercator pričenja gradnjo poslovnega centra v Splitu, ki bo imel 18.600 kvadratnih metrov povr{in, v kleti pa bo 790 parkirnih mest. Okvirna vrednost naložbe je 6 milijard tolarjev, center pa naj bi predvidoma odprli julija prihodnje leto.
Nova Ljubljanska banka je kupila 22-odstotni delež Etola in tako postala največja lastnica. Sledijo ji NFD s 15%, Aban-ka s 12,5%, NFD 2 s 10% in Etol s 5%. Družba Etol je letos prihodke v primerjavi z istim obdobjem lani povečala za 9%, čisti dobiček pa za tri odstotke ter ga bo kar 70% namenila za dividende.
Skupina Gorenje je v prvih devetih mesecih ustvarila 114 milijard tolarjev čistih prihodkov od prodaje ali 20% več kot v istem obdobju lani, čisti dobiček pa jim je uspelo povečati za 30%, na 2,57 milijarde tolarjev. K rasti čistih prihodkov je največ prinesla prodaja gospodinjskih aparatov, pohi{tva in storitev. Zmanj{ala se je prodaja v Nemčiji, povečala pa v Skandinaviji.
Istrabenz, ki želi prevzeti Por-toro{ke hotele, je za delnico Hotelov Palace ponudil okoli 1.350 tolarjev, kar je le 40% knjigovodske vrednosti delnice, ki zna{a 3.300 tolarjev. Predvsem delničarji Hotelov Palace niso zadovoljni z zneskom, saj je Is-trabenz pred kratkim kupoval delnice Hotelov Morje za 80% njihove knjigovodske vrednosti, kar v tem trenutku za Hotele Palace zna{a 2.650 tolarjev.
Boštjan Plibersek, Ilirika
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič IvanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / S SKUPSCINE DELNIŠKE DRUŽBE AGIS
Do konca leta pripojitev Agisa Zavor
Sedmega oktobra je v prostorih okrepčevalnice Gastro na Ptuju potekala 4. skup{~ina Agisa, d.d., Ptuj. Na njej so sprejeli letno poro~ilo z mnenjem revizorja, sklep o pove~-anju osnovnega kapitala s konverzijo terjatev, spremembe in dopolnitve statuta glede na načrtovano pripojitev družbe Afgis Zavore, d.o.o., Ptuj, kot prevzete družbe k družbi Agis, d.d., Ptuj, kot prevzemne družbe ter imenovali poob-la{čeno revizijsko družbo Auditor, d.o.o, Ptuj, za pregled poslovanja v letu 2001.
Skupščine se je udeležilo skoraj 51 odstotkov lastnikov glasov oziroma ve~ kot 15 odstotkov osnovnega kapitala. Pripravljeni sklepi so bili izglasovani v ve~ini z ve~ kot 99 odstotki glasov. Uvodoma so se udeleženci skupščine seznanili z izčrpnim poročilom o poteku sanacije in lastninskega preoblikovanja podjetja direktorja Agisa, d.d., Ptuj, Antona Čokla. Gre za skoraj devetletne aktivnosti potem ko je Agis zaradi znanih težav prešel v lastništvo Slovenske razvojne družbe. V letih 1991 in 1992 Agisovi delavci niso dobili izplačanih osebnih dohodkov po kolektivni pogodbi. Parlament je sprejekl zakon, da so delavci iz tega obdobja upravičeni do razlike premalo izplačanih osebnih dohodkov, ki jo lahko uveljavljajo pri lastninjenju podjetja. Zaradi prezado-lženosti in težkega likvidnega stanja je KBM v obdobju od leta 1989 do leta 1993 pridobila
zastavno pravico na celotno nepremično premoženja Agisa. Blokada žiro računa je v tem času znašala nekaj manj kot 900 milijonov tolarjev. Leta 1994 se je po predlogu Slovenske razvojne družbe in direktorja Agi-sa, d.o.o, pristopilo k sanaciji Agisa, pričela pa so se tudi pogajanja z upniki. Prevladalo je mnenje, da je sanacija ugodnejša od stečaja. "V primeru stečaja bi imela banka izločitveno pravico na nepremičninah, kar pomeni, da razen banke nihče ne bi dobil ustreznih sredstev za svoje terjatve. Pogajanja z hipotekarnimi upniki, vrednost hipoteke na nepremičninah v posesti KBM, je presegla vrednost nepremičnega premoženja Agisa, so bila trda in zahtevna," je med drugim poudaril Anton Čokl. Z nekaterimi upniki so se pogajali do lanskega leta, da so rešili blokado žiro računa. Ker so za pogajanja bila potrebna likvidnostna sredstva, so se
Izvedeli smo
SVETNIKI O PRORAČUNU 27. NOVEMBRA
ptujski svetniki se bodo sestali 27. novembra. Razpravljali bodo o 15 to~kah dnevnega reda z nekaterimi podto~kami. Med najpomembnej{imi so delovno gradivo odloka o prora~unu za leto 2002, predlog odloka o komunalnih taksah v mestni ob~ini Ptuj, predlog odloka o na~inu upravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in sklep o izdelavi investicijskega projekta za ureditev centra za ravnanje z odpadki Gajke.
PRVA DONACIJA ZA PTUJSKO BOLNIŠNICO
V~eraj je bila v jedilnici ptujske bolni{nice kraj{a slovesnost ob donaciji prvega milijona tolarjev ptujski bolni{nici iz akcije Prava pot do znižanega krvnega tlaka tovarne farmacevtskih in kemi~nih izdelkov Lek iz Ljubljane. Pred tem so na kraj{i tiskovni konferenci predstavili razvojne programe ptujske bolni{ni-ce in Leka Ljubljana.
O SODOBNIH OBLIKAH VNETNIH REVMATIČNIH OBOLENJ
V kristalni dvorani hotela Habakuk v Mariboru je bilo v~eraj predavanje o sodobnih oblikah zdravljenja vnetnih revmati~nih obolenj, ki ga je pripravilo Dru{tvo revmatikov Slovenije v sodelovanju z oddelkom za revmatologijo in imunologijo Splo{ne bo-leni{nice Maribor v okviru rednih izobraževalnih sre~anj za svoje ~lane. Predavala sta specialista revmatologa prim. dr. Artur Pahor in Suzana Gradi{nik, dr. med., z oddelka za revmatologijo in imunologijo mariborske bolni{nice.
SREČANJA STAREJŠIH
V nekaterih ptujskih mestnih ~etrtih bodo te dni organizirali sre~-anja starej{ih ob~anov s kulturnimi programi in pogostitvami. Danes se bodo v Domu upokojencev na Ptuju sre~ali starej{i mestne ~etrti Panorama. Vabila je prejelo 222 starej{ih od 70 let. Sta-rej{e mestne ~etrti Center, vseh je 362, so povabili na sre~anje, ki bo v Domu upokojencev 28. novembra, mestna ~etrt Ljudski vrt pa je svoje starej{e, ki jih je 438, povabila na sre~anje 29. novembra. V kulturnih programih bodo nastopili u~enci ptujskih osnovnih {ol, pozdravne govore pa bodo imeli predsedniki svetov mestnih ~etrti.
KATARININ SEJEM 26. NOVEMBRA
eto{nji Katarinin sejem, eden treh tradicionalnih ptujskih sejmov, bo v ponedeljek, 26. novembra. Za prodajo na ptujskih ulicah in trgih je oddelek za gospodarstvo mestne ob~ine Ptuj izdal okrog 150 dovoljenj.
TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV
etrtek ob 21. uri v filmskem koti~ku: Bonanza - Revolvera{a.
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Za~eli bodo z dokumentarnim filmom Londonsko sredi{~e, sledile bodo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati", oddaja Avtomobilsko zrcalo in oddaja o svetovnem moto {portu.
MG
V
C
morali poslužiti dezinvestiranja nepremičnin in premičnin ter finančne pomoči Slovenske razvojne družbe. Izvajali so ga na dva načina, z dezinvestiranjem nepotrebnega nepremičnega in premičnega premoženja ter z izločitvijo tehnološko in tržno zaokroženih celot, ki so jih s programom ponudili zainteresiranim strateškim partnerjem. Ker za to obliko dezinvestira-nja ni bilo zanimanja, so skupaj s Slovensko razvojno družbo, zaokrožene celote ponudili v dologoročni odkup vodilnim delavcem in zaposlenim v teh enotah
z enim samim ciljem, da se ohrani čim več delovnih mest. S predpripravami na lastninsko preoblikovanje so pričeli že leta 1996, ko so pridobili prvo soglasje ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Leta 1998 so bili bivši delavci Agisa pozvani, da vložijo lastninske nakaznice in certifikate, na podlagi katerih bodo pridobili delnice v okviru interne razdelitve oziroma notranjega odkupa. V tem letu se je Agis, d.o.o., preoblikoval v Agis, d.d. Po prejetju druge soglasja ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, je bila opravljena delitev delnic med Slovensko razvojno družbo in upravičence v delitvenem razmerju: 44 odstotkov so prejeli delavci za premalo izplačane osebne dohodke, 40 odstotkov Slovenska razvojna družba, 16 odstotkov pa kapitalski sklad. Januarja letos je bila podpisana
pogodba o prodaji in nakupu delnic med SRD in v imenu in na račun udeležencev interne razdelitve in notranjega odkupa družbe Agis, d.d. Septembra so bili opravljeni vpisi delnic po posameznem upravičencu v delniške knjige pri klirinško de-potni družbi.
Osnovni kapital družbe se je s sklepom skupščine povečal s 195 na 365 milijonov tolarjev, po pripojitvi Agisa Zavore kot prevzete družbe k družbi Agisu, d.d., kot prevzemne družbe, bo skupni kapital znašal 849 milijonov tolarjev. Vse faze pripojitve morajo biti izpeljane, kot je povedal direktor Agisa, d.d., Anton Cokl, do konca decembra letos, sicer sklep o povečanju osnovnega kapitala in sklep o spremembah in dopolnitvah statuta ne veljajo. Nova firma, ki naj bi pričela delati prvega januarja leta 2002, se bo imenovala v skrajšani obliki Agis Zavore, d.d., Ptuj. Tudi kadrovska vprašanja nove družbe so že rešena, izpeljal jih je nadzorni svet. Vodil jo bo Emerik Weigl, Anton Čokl bo v novi firmi prevzel posle prokurista. Ukvarjal se bo z vsemi nalogami, razen marketinških. Delnice, ki so jih Agisovi delavci dobili na podlagi premalo izplačanih osebnih dohodkov iz let 1991 in 1992, bo že v naslednjem letu mogoče prodati. Ce bi podjetje šlo v stečaj, delnic ne bi bilo, čeprav bi večina že sedaj raje videla denar, kot delnice.
MG
5
Mercator
Mercatorjeva
Cena Dneva
7 izdelkov za 7 dni
±50
nizje cene
od 19. do 25. novembra 2001
Banane
1Metcator, Ljubljana
159,00
Prekmurski rhum cena X44;lfO bograč - pločevinka «n« nn
400 g, Pomurka, Murska Sobota lUljUU
KnorrjuhaFIdeli
82 g, Kolínska, Ljubljana	I ti,OU
Zamnnjene palčkeCEN.
z okusom raka	i
300 E, Mercator, Ljubljana	*
« mM 549,00
Mleta kava Jacobs Maxima	'
250 g, Mercator, Ljubljana
N. mM 259,00
Krema za obraz in telo
250 ml, Lek, Ljubljana
NA junnfo
319,00
Mebčalec Lenor
2 litra, Mercator, Ljubljana
NA mM
349,00
Vabimo vas v Morcatorjevo probrambne prodajalne.
PTUJ / RAZVOJNA STRATEGIJA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, D.D.
Javni razpis za vlaganje v Terme Ptuj
Dejavnost turizma je s strategijo razvoja dokončno izločena iz dejavnosti Kmetijskega kombinata Ptuj. Zato bodo za Terme poiskali strate{kega investitorja, ki bo na osnovi dosedanjih izku{enj v turizmu zagotovil njihov razvoj. Dokapitalizacija Term, ki bo zagotavljala večinski delež, zna{a okoli 1,3 milijarde tolarjev, Kmetijski kombinat pa ostaja s sedanjim vložkom v Termah kot solastnik.
Tako smo letos spomladi v Tedniku poročali o razvojni strategiji Kmetijskega kombinata Ptuj, d.d. Sredi tega meseca pa je družba javnost obvestila o objavi javnega razpisa za zbiranje ponudb za izbiro strateškega partnerja za družbo Terme, d.o.o., Ptuj. S tem se Kmetijski kombinat dokončno odpoveduje svojemu večinskemu, 100-odstotnemu lastniškemu deležu v Termah. Pri izbiri strateškega vlagatelja bodo dali prednost ponudnikom, ki bodo poleg višje cene pripravljeni po-
nuditi primernejši program in načrt vlaganj v Terme, z jasno predvideno dinamiko vlaganj in s tem povezano dokapitalizaci-jo družbe. Pričakujejo, da bodo interes pokazala slovenska podjetja, ki že delujejo v turizmu oziroma so v zadnjem obdobju prisotna na področju investicijskih vlaganj v turizem. Javnost bo z rezultati razpisa seznanjena, ko bo znan novi lastnik družbe Terme, d.o.o., Ptuj, predvidoma v februarju 2002.
JB
Najpomembnejšo letošnjo investicijo Term je bilo obnovo no-tronjego termolnego kopolišco. Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / V EMONI MERKURJU SE PONOVNO ZAPLETA
Tekstilna hiša ponovno zaprta
Namesto da bi se razmere v ptujskem trgovskem podjetju Emona Merkur Ptuj izbolj{evale - to je napovedal in {e napoveduje direktor Marjan Ostro{ko, saj naj bi se izguba zmanj{evala, prav tako tudi stanje dolgov - na zunaj ni videti tako. V ponedeljek, 19. novembra, so se znova zaprla vrata Tekstilne hi{e v Murkovi (v sredo zjutraj na sedežu podjetja nihče ni vedel, kdaj jo bodo ponovno odprli), za katero dolgujejo nekajmilijonsko najemnino, ki je po neuradnih podatkih sporna glede vi{ine, sedaj naj bi o njej dosegli sporazum.
Ne glede na ta dolg pa ena in druga stran ne igrata z odprtimi kartami. Za uspešno sanacijo podjetja je pomemben vsak prodajni dan, zato podjetje ne bi smelo tiho pristajati na vsakokratno zaprtje trgovine, ko se zaplete pri "sporazumevanju" oziroma plačilu zapadle najemnine. Prava pot je v tem primeru tožba zaradi motenja posesti, kot je prava pot za najemodajalca, da podjetje toži za dolžni znesek najemnine. Vsako zaprtje trgovine samo dodatno škoduje podjetju, ki naj bi si prizadevalo za čimprejšnjo sanacijo. Iz dneva v dan se zaradi tega povečuje negotovost pri delavcih oziroma bojazen, da bodo izgubili delo.
Tudi pri ugotavljanju presežnih delavcev naj ne bi bilo vse tako, kot bi moralo biti. Ceprav
se v javnosti pojavljajo različni podatki, vodstvo zatrjujejo, da jih bo skupaj (trajnih in začasnih) le okrog deset. Nekateri bodo postali presežki tudi zato, ker bodo nekaj delovnih mest enostavno ukinili.
Javnost in zaposleni pa še vedno čakajo tudi na napovedano tiskovno konferenco (datum se je že krepko odmaknil), na kateri naj bi prestavili realne podatke o razmerah v podjetju. Skupna firma s Tekstilom Ljubljana, v katero naj bi preneseli vse tekstilne prodajalne s širšega območja, ne samo Emonine, je registrirana s 16. novembrom. Kot kaže, pa bo do razjasnitve razmer ostala na papirju.
Osebne dohodke za oktober so zaposleni prejeli v ponedeljek, 19. novembra.
MG
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / LITERARNI VEČER V KNJIŽNICI IVANA POTRČA
Tema ni en irn plaši!
SAŠA SURLA, MAJA JAKOVLJEVIČ, JOŽKO GREGORC IN AVTORICA AKSINJA KERMAU-NER SO NAVDUŠILI NA POGOVORU O KNJIGI V TOREK, 13. NOVEMBRA, V DODOBRA POLNI PRAVLJIČNI SOBICI PTUJSKE KNJIŽNICE
"Ne verjemi, če si mlad, / vsem, ki pravijo, / da hudo je na tem svetu, / ni resnica, vse je laž ..." so zapeli člani skupine Slepi potnik, ki je pred kratkim izdala cede Ljubezen na prvi dotik (naročila za uresničevanje sanj gojencev zavoda: tel.:
Sestavek objavljamo z nekoliko večjimi črkami kot običajno, da bi ga lahko s pomočjo lupe prebrali tudi nastopajoči na srečanju v knjižnici.
01 425 0726, 041 466 071, e-mail zavod. slepih@guest.arnes .si).
"Dnevi so razli~ni, deževni in son~ni. Ljudje so razli~ni: veliki, majhni, visoki in nizki. Nekateri so brez roke, nekateri brez noge. So ljudje brez ledvice, želodca. Nekaterim ne delajo ~utila — ne vohajo, ne slišijo, ne vidijo ..." je uvodoma nagovorila prisotne direkto-
Aksinjo Kermauner odlikuje izjemen jezikovni posluh in pedagoški čut
rica Knjižnice Ivana Potrča Tjaša Mrgole Jukič in poudarila pomen knjig za razumevanje in sprejemanje drugačnosti. Gojenci Zavoda za slepo in slabovidno mladino
so ob pripovedovanju pisateljice	in
tiflopedagoginje Aksi-nje Kermauner prikazali življenje v temi, ki je veliko svetlejše, kakor si predstavljajo nepoučeni. In tako svetlo, marvrično je bilo tudi sporočilo s pogovora o knjigi: radost življenja je treba negovati in vzpodbujati.
Knjige Kermaunerje-ve, ki jo odlikuje izjemen jezikovni posluh in pedagoški čut, so na večeru v knjižnici pridobile nove bralce in občudovalce—tudi zaradi izjemnega vzdušja ob predstavitvi.
Predstavitev knjige (omogočila jo je založba Mladinska knjiga) Tema ni en črn plašč je spremljala priložnost-
PTUJ / VIKTORINOV (GLASBENI) VEČER
Koncertni veier s pianistom Mladenom Delinom
REFEKTORIJ MINORITSKEGA SAMOSTANA, PETEK, 23. NOVEMBRA, OB 19. URI
Pianist Mladen Delin iz Kungote pri Ptuju je začel svojo glasbeno pot z vpisom na Pedagoško fakulteto v Mariboru, na oddelku za glasbo. Takrat še slutil ni, kako močno bo klavir zaznamoval njegovo življenje.
njem spodbujala ljubezen do glasbe.
To je bila dovolj velika spodbuda, da je diplomiral z odliko in se po priporo~ilu prijateljice, prav tako profesorice na fakulteti, odlo~il za {tudij klavirja na Akademiji umetnosti v Banja Luki. Je reden {tudent drugega letnika v razredu uveljavljene beograjske pianistke Nevene
Sam pravi, da je imel veliko sre~o, da je lahko {tudiral pri tako imenitnih in ustvarjalnih profesorjih, ki so v njem vedno znova iskali vrline in glasbeni izraz. Predvsem pa je bila odlo~-ilna vloga profesorice, priznane mariborske pianistke Renate Neuvirt, ki ga je že od prvega trenutka navduševala s svojim neskon~nim optimizmom in v
Slovenija gre naprej
Predstavljajte si, da je vitalnega pomena ^^r^'viti žogo v nas^^ro-tnikov kot. In da to počne kup moških v kratkih hlačkah, ki se brez sape podijo po travi, pobeljeni od slane. Najbolj smešno pa je, da so prav ti moški najbolje plačani ljudje v državi ter da so pravkar postali nacionalni heroji.
Presenetljivo je, kaj nam je v današnjem času najpomembnejše. Karieri dajemo prednost pred družino, služenje denarja je pomembnejše od prostega časa, nogomet in z njim nov stadion pa imata absolutno prednost. Tudi pred gradnjo pediatrične klinike. Toda je že tako — nogometni fanatiki se lahko zberejo pred ljubljansko Mestno hišo ter hrupno zahtevajo svoje, bolni otroci pa tega ne morejo. Močnejši zmaga, ali ne?
Res pa je, da bi tudi stadion Slovenci krvavo potrebovali. Nogomet je navsezadnje postal nacionalni šport — podobno smo bili v času Križaja in Mateje Svet vsi Slovenci smučarji, v času Peterke skakalci, v času Katanca pa obožujemo nogomet. Vse to bo trajalo do svetovnega prvenstva in mogoče še naprej, seveda če se naši nogometaši ne bodo šli na Japonsko samo obračat. In če bomo ob njihovih prvih porazih Slovenci zamenjali nacionalni šport, komu bo potem služil stadion?
Nič ne škodi, če se tudi vi prepustite nogometni evforiji. Ali predlagate Katanca celo za predsednika. Morda ideja niti ni tako slaba — včasih se zdi, da imajo naši poslanci prav toliko soli v glavi kot tisti, ki se v mrazu in v kratkih hlačah podijo za žogo.
Nataša Zuran
Popovi~.
Trenutno mladi pianist opravlja civilno služenje vojaškega roka, ima pa tudi precej koncertov v razli~nih krajih Slovenije in v Banja Luki; na GŠ Karola Pahorja Ptuj pou~uje klavir, kar mu daje ve~ji zagon in spodbuja ustvarjalnost.
Njegov pristop k umetnosti je zelo oseben; dodaja mu vedno nove izkušnje življenja. V sodelovanju s centrom za socialno delo izvaja preventivne programe, ki vodijo k ve~jem samo-vrednotenju otrok, za kar sam meni, da je danes nujno potrebno. Veliko prostega ~asa pa posveti širjenju ~loveških vrednot, kar izvaja v sodelovanju s Šolo življenjske energije v Mariboru. Trdno je namre~ pre-
pri~an, da smo ljudje kreativna in ustvarjalna bitja, ~esar pa se danes mnogi premalo zavedajo.
Mladen Delin bo izvajal dela W.A. Mozarta, J.S. Bacha, F. Chopina, L. v. Beethovna in S. Rahmaninova.
Koncertni ve~er bo sooblikovala Ptuj~anka Petra Kušar, ki je lani opravila sprejemni izpit na igralskem oddelku AGRFT. Trenutno sodeluje v Dramskem studiu Maribor pod vodstvom igralca Petra Boštjan~i~a, kjer je oblikovala ve~ glavnih vlog.
Spoštovani, toplo vabljeni na predstavitev mladih ustvarjalcev v petek, 23. novembra, ob 19. uri v refektoriju minorit-skega samostana.
B.C.
»Ne verjemi, da hudo je na tem svetu ...« so zapeli člani skupine Slepi potnik. Foto: Tatjana Mohorko
na razstava knjižnih izdaj Aksinje Kermauner: Kakšne barve je tema?, Koliko sem bila stara, ko sem se rodi-
la?, Modrost starodavnega Anka, Polna luna in shujševalna kura ter knjig na temo ~utila.
Liljana Klemenčič
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Prazniino okrasje
Komaj so se zaceli obračati dnevi predzadnjega meseca v letu, že so pohiteli trgovci in vneto polnijo izložbena okna z vsemogočim blagom, ki bi lahko postalo darilo. Praznično okrasje — od bleščavih lučk do pisanih bučk — že vabika v trgovine, ki bodo do konca leta oblegane praviloma z eno samo željo: obdariti lepo in pametno. Lepo in pametno darovati pomeni, da bo tisti, ki bo obdarovan, vesel, presenečen in zadovoljen. In darilo mu bo pisano na kožo, da ga bo uporabljal ter bo ob njem pomislil: darovalec me ima rad. (Seveda je le peščica darovalcev, ki si ne beli glave s smotrnostjo in varčnostjo pri nakupovanju.)
Kakor hitijo trgovci, tako bom pohitela tudi v Tedni-kovi knjigarnici s prazničnimi zgodbicami in knjigami, ki so nepogrešljive spremljevalke prijetnih prazničnih dni. Morda boste kakšno knjigo kupili za darilo, morda si jih boste izposodili v knjižnici, gotovo vam bodo pomagale k prijetnejšemu praznovanju. (Res je, da tudi založniki hitijo z izdajanjem prazničnih leposlovnih in poučnih knjig.)
VELIKO PRESENEČENJE ZA IGORJA
Slikanica prihaja kot naročena ob koncu leta, saj ljubko pripoveduje o majhnem medvedku, ki ga starši pošljejo počitnikovat k teti na severni tečaj. Ob odhodu mu obljubijo presenečenje. Medvedek se pri teti naužije zimskih radosti in tudi sam pripravi darilce za domače. Avtorska slikanica Davida Wojtowycza, ki je povsem zimska zgodba, sicer govori o prihodu novega družinske-
Povabilo na Pravljico z jogo
Danes, v četrtek, 22. novembra, vabimo ob 17. uri v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer bosta pripovedovali in izvajali vadbo joge pravljičarka Liljana Klemenčič ter inštruktorica joge Sonja Tr-plan. Vabimo otroke od četrtega leta dalje. Otroci naj imajo copate in lahna športna oblačila. Vstopnine ni.
ga člana, a je zgodbica zastavljena in ilustrirana tako, da lepo pojasnjuje otroški vidik obdarovanja. Odrasli prevečkrat pozabljajo, da so otroška pričakovanja drugačna. Otrok se pogosto razveseli malenkosti, ki odraslemu ne pomenijo veliko.
David Wojtowycz je izredno dinamično in otrokom vabljivo napisal in narisal pravljico, ki je duhovita popotnica v praznično zimsko razpoloženje. Živopisana slikanica je te dni izšla pri založbi Domus v prevodu Polone Mesec in je primerna za otroke do devetega leta.
MALA MUCA IŠČE DOM
Pravljica o zavrženi muci je prava novoletna zgodba Jut-te Gorschluter, ki jo zaljšajo pastelne praznične ilustracije Anatolia Bourykinea. Začenja takole:
Avtomobilska vrata so se odprla. "Oprosti," je rekel glas, "ampak pri meni ne moreš ostati. Steci v mesto in si poišči nov dom! Gotovo boš našla otroke, ki bi radi imeli muco. No, zdaj pa le pojdi!" V mrzli zimi je mucka stežka napredovala, pot pa ji prekrižajo ogromne sani s šestimi jeleni. Prijazni mož z dolgo belo brado pobere mucko in zdaj se začne popotovanje od hiše do hiše. Slikanica je pravo bogastvo nežnih slik, ki otroke popeljejo v praznično domače vzdušje. Hkrati slikanica daje misliti o osamljenih in žalostnih, ki jih lahko razveselimo z drobno gesto. Besedilo je prevedla Tadeja Tomšič, slikanico je založila založba Domus in jo priporočam otrokom do desetega leta, v veselje pa bo tudi odraslim, saj nudi celosten estetski užitek.
Liljana Klemenčič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / ELEKTRO SOLA ODPIRA VRATA VSEŽIVLJENJSKEMU UČENJU
Smo že v Evropt
Ena temeljnih aktivnosti sodobno usmerjenega človeka je tudi vseživljenjsko učenje. To naj bi bilo vseobsegajoča, trajna učna dejavnost za izboljšanje znanja, spretnosti in veščin, ki pripomorejo k polnemu razvoju vsakega posameznika v vseh obdobjih njegovega življenja. Cilji učenja so enaka priložnost za razvoj vseh svojih sposobnostih, socialna vključenost, zaposlenost in aktivno državljanstvo, med drugim govori memorandum o vseživljenjskem učenju, sprejet marca lani v Lizboni.
Pomembno vlogo pri tem bi morale imeti tudi šole, saj bi morale postati centri vseživ-
Ijenjskega učenja. Na splošno je v Sloveniji šola kot izobraževalna institucija premalo
prilagodljiva. Tudi medsebojno povezovanje in sodelovanje šol kot ustanov, ki se ukvarjajo z izobraževanjem, ni ravno pohvalno, kaj šele povezovanje šol s podjetji. Kako država podpira promocijo izobraževanja kot osnovne vrednote posameznika in kako nadzira v raznih "namenskih" projektih porabljena sredstva, pa je posebna zgodba.
Prostori šol z najsodobnejšo specializirano opremo so najpo-
Z odprtja računalniške učilnice. Foto: Nini
gosteje izkoriščeni le znotraj rednega vzgojno-izobraževalnega procesa, torej večinoma v dopoldanskem času, v popoldanskem času ter ob koncih tedna pa običajno žalostno samevajo. Oprema v njih prehitro zastara in ne doprinese koristi, sorazmerne vložku družbe.
V Poklicni in tehniški elek-tro šoli Šolskega centra Ptuj pa ni tako. V šolskem letu 2001/02 so uredili sodobno računalniško učilnico, ki ni namenjena samo dijakom šole, ampak tudi občanom ptujske ter sosednjih občin. Z učilnico so dobili sodobno urejen in opremljen prostor za izvajanje tečajev s področja svetovnega spleta, pošiljanja spletnih sporočil, spoznavanja računalniških programov in tujih jezikov. Omenjena znanja so osnova za uspešno in kreativno delo prav vsakega posameznika.
Ob slavnostni otvoritvi učilnice 14. novembra so predstavniki Poklicne in tehniške elektro šole Ptuj in družbe Kopa, d.d., Slovenj Gradec podpisali dokument o ECDL izobraževanju in preverjanju znanja, ki bo potekalo v tej učilnici. Pridobitev ECDL certifikata je dokazilo o računalniški pismenosti. Poklicna in tehniška elek-tro šola Ptuj je prvi in zaenkrat edini vzgojno-izobraževalni zavod, ki je vključil pridobitev ECDL certifikata v sistem vse-življenjskega izobraževanja.
Ravnatelj Rajko Fajt je opozoril, da so k dokončni ureditvi učilnice precej pripomogli nekateri učitelji in drugi delavci šole s 600.000 tolarji in prostovoljnim delom. Učilnica bo namenjena tudi občanom v okviru projektov.
VITOMARCI / PROSLAVILI 110 LET KULTURNO-UMETNISKEGA DRUSTVA
Ljubezen do lepe slovenske besede
Vitomarci so kraj z več kot 700 let dolgo zgodovino, bogato preteklostjo in tisočerimi posamezniki, ki so s svojim delom in bivanjem teme koncu Slovenskih goric dajali pomembno vlogo. Bogata je tukaj tudi kulturna poustvarjalnost, začetek kulturno-prosvetne dejavnosti v fari sv. Andraža pa pomeni leto 1891, ko je bilo po zaslugi nadučitelja Franca Zadravca in župnika Jožefa Kukovca ter Ivana Strelca pri krčmarju Jožefu Roli ustanovljeno Bralno društvo (15. februarja 1891). Poleti je prirejalo "veselice", na njih pa so uprizarjali igre; prva je bila Krojač Lipe, ob 100-letnici prve igre (leta 1995) pa se je število iger sukalo okoli sto, je zapisano v kroniki KUD Vitomarci, kjer so minulo nedeljo proslavili 110 let kulturno-prosvetne dejavnosti.
Dvorana gasilskega doma v Vitomarcih je v hladnem jesenskem popoldnevu sprejela veliko ljudi, ki so se zbrali, da pozdravijo domače ljubiteljske kulturnike in skupaj z njimi proslavijo visoki jubilej društva. Za mlado občino Sv. Andraž je bil to pomemben dan, je v svojem nekoliko kratkem nagovoru spomnil tudi domači župan Franci Krepša, kulturniki pa so na domačem odru poskrbeli za dober program in še boljšo zabavo.
Proslava z odrsko vajo
Vitomarčani so na odru poskrbeli za nekaj novega, drugačnega - za pristno sloven-jegoriško zabavo, pri tem pa so se tudi sami neznansko zabavali in pridobivali odrske izkušnje. Začetek je bil uraden, kot se za proslavo ob jubileju spodobi, potem pa se je na odru zgodila ena sama dolga vaja kulturnikov, ki so na prav poseben na-
čin pokazali, kaj zanimivega in skrivnostnega se dogaja v za-kulisju. Tako smo lahko spoznali vitomarško knjižnico, ki uspešno sodeluje tudi s potujočo knjižnico iz Ptuja, recitator-sko skupino, otroško gledališko skupino v predstavi Sneguljči-ca, odrasle gledališčnike, v pesmi pa še ženski pevski zbor in tamburaški orkester. Vse to so
Priznanja za delo v ljubiteljski kulturi
Prejeli so jih: Vilma Fir-bas, Daniela Žvarc, Vidka Toš, Irena in Valerija Ileši~, Sre~ko Horvat, Leopoldina Firbas, Milan @varc, Slava Ceh, Marjan Horvat, Marija Kocuvan, Milan Cer-nel in Anica Vršič, posebno pozornost pa so posvetili najstarejši članici društva Geriki Papst.
Foto: TM
tudi sekcije, v katerih še danes pridno delajo in ustvarjajo vi-tomarški kulturniki; kar 80 jih je aktivnih v KUD, ki mu od 1997 predseduje Milan Cernel, tudi uspešen gledališki režiser in igralec.
Podpredsednica društva Valerija Ileši~ je dejala, da jih druži ljubezen do lepe slovenske besede, veselje do javnega nastopanja in velika želja po ohranjanju kulturne dediščine, s ponosom pa zrej o v preteklost, na bogato kulturno poustvarjanje in se ob tem spominjajo mnogih odličnih pevcev, igralcev, recitatorjev, tamburašev, režiserjev, prizadevnih članov društva. Mnogim so se ob letošnjem jubileju še posebej zahvalili z upanjem, da bodo kulturno-umetniškemu društvu ostali zvesti še dolgo let.
KUD Vitomarci je pred novimi nalogami, mladi in zagnani kulturniki imajo še mnogo načrtov, so pripovedovali med "vajo" na odru, še posebej delavna vnema pa vlada v odrasli dramski skupini, kjer že pripravljajo komedijo z naslovom Davek za samce. Tudi mladi gledališki igralci se bodo najverjetneje s svojo režiserko Valerijo Ilešič še večkrat podali v pravljični svet, na redne vaje in nov program ne pozabljajo v tamburaškem orkestru, ženskem pevskem zboru in re-citatorski skupini, društvena knjižnica z okrog 1000 knjigami pa prav tako ostaja temelj kulturno-umetniškega dela v Vitomarcih.
Tatjana Mohorko
Ravnatelj elektro šole Rajko Fajt je s predstavniki družbe Kopa, d.d., Slovenj Gradec podpisal dokument o ECDL izobraževanju in preverjanju znanja, ki bo potekalo v novi učilnici
Bernard Osvald, direktor, in Darko Zavrl, predstavnik izobraževanja KOPA, d.d., Ale{ Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, Miroslav Luci, župan MO Ptuj, Damjan Pe-klar, Reha center Ptuj, Janez [krlec, Obrtna zbornica Maribor, Gabriela Kodri~, Zavod za zaposlovanje RS - Območna enota Ptuj, in Miran Sen~ar, Tenzor so pohvalili učitelje in druge delavce šole za vložen trud ter izrazili upanje, da se bo trud in prelit znoj bogato obrestoval. Upajo tudi, da učilnica, v katero so posredno vlagali tudi občani, ne bo sama sebi namen, ampak bo možen dostop do opreme in znanja še komu drugemu, ki ni udeleženec rednega vzgojno-izobraževalnega procesa.
Z otvoritvijo učilnice so na Poklicni in tehniški elektro šoli ŠC Ptuj dokazali, da ne samo upoštevajo smernice Evropske unije glede računalniškega opismenjevanja, ampak jih v nekaterih delih celo prehitevajo. Zavedajo se namreč, da vzgojno-izobraževalni sistem že dolgo ni več samo kreda in tabla, ampak je interaktivno sodelovanje kakovostne opreme, napredno usmerjenih in izobraženih učiteljev, dijakov in ljudi v širši družbeni skupnosti. Ravnatelj Rajko Fajt je obljubil, da bo učilnica na razpolago tudi drugim udeležencev projektov, o katerih se lahko vsi, ki jih to zanima, poučijo na spletnem naslovu:
http://scp.s-scptuj.mb.edus.si/~elektro/.
Milan Krajnc Pavlica
KOLNKISTA / GOST BO PESNIK PETER SEMOLIČ
"Pred mano je no^a celina
Danes, 22. novembra, je spet eden izmed tistih dveh četrtkov v mesecu, ko v Kolnkišti gostujejo literati. Nocoj se bo ob 20. uri in 30 minut z nami pogovarjal pesnik Peter Se-molič. Avtor petih pesniških zbirk, nekaj radijskih iger in prejemnik pomembnih slovenskih literarnih nagrad.
Pesnik Peter Semolič, rojen 1967 v Ljubljani, je bil v srednji šoli še elektrotehnik, pozneje službeno tonski snemalec na radiu in pri dvaindvajsetih svobodni umetnik, preseljen na Primorsko. V Marezigah je snemal oddaje o slovenskem pesništvu za radio Trst, honorarno pisal za Primorske novice, se čez čas preselil nazaj v Ljubljano in odšel v Pariz. Tri leta je tam študiral francoščino.
Prve objave pesmi je doživel v Mladinini prilogi Mlada pota, v Problemih, Literaturi in Novi reviji. Še odločneje pa je stopil na slovensko literarno sceno leta 1991 s pesniško zbirko Tamarisa. 1994. so izšle Bizantinske rože, dve leti pozneje Hisa iz besed, ki je prepričala stanovske kolege, tako da so mu podelili zanjo Jenkovo nagrado. Leta 1998 je prejel še kristal Vilenice. Sledilo je nekaj let ustvarjalnega molka, katerega vzroka še avtor sam ne zna pojasniti.
Kmalu je ponovno dokazal, da gre za pesnika, ki - kot pravi v eni od pesmi - "ne pristaja na petnajst minut slave"; to dokazuje tudi njegova četrta pesniška zbirka z naslovom Krogi na vodi. Zanjo je v začetku letošnjega leta prejel nagrado Prešernovega sklada.
A njegovo pesniško pero ni počivalo na lovorikah nagrad in prav v teh dneh je v knjižni zbirki Beletrina Študentske založbe izšla njegova pesniška zbirka Vprašanja o poti. Pesmi so povečini kratke in izhajajo iz istega ustvarjalnega obdobja kot tiste iz zbirke krogi na vodi. So samostojne strukture in zgolj po naključju so se povezale v zbirko, ki prav zato tudi nima neke izrazite teme. Gotovo pa jih povezuje njihova urbanost, prevladujoči motiv je namreč mesto z vsemi značilnimi pojavi.
Vsekakor pa je tenkočutna lirika tega pesnika, ki je v soočanju s skrivnostmi v sebi in okrog sebe ostal otroško radoveden, občutljiv in začuden, naletela na izjemno dober sprejem tako pri bralcih kot pri kritikih.
Po daljšem obdobju dveh let in pol, ki je rodilo obe omenjeni zbirki in še eno, ki čaka na tisk, se je Peter Semolič posvetil svoji drugi dejavnosti, ki pa je, kakor pravi, "bolj obrtniška", pisanju radijskih iger. Ena od njih, Novoletna pravljica, bo na sporedu v novoletnem času.
Prisrčno vabljeni v Kolnkiš-to nocoj ob 20. uri in 30 minut na prijeten klepet s Petrom Se-moličem.
Jana Skaza
TEDNIKOV POGOVOR
PTUJ / BOGOMIR KOSTANJEVEC 90-LETNIK
Življenje, predano pravu
Včeraj je v krogu svojih najdražjih v prostorni hiši na Poljski cesti 24 (pri Roku) v mestni ob~ini Ptuj do~akal 90 let bogatega, izredno razgibanega ter pravu predanega življenja Bogomir Kostanjevec, ki je bil v življenju študent, pravnik, nemški vojni ujetnik, partizan, obveščevalec, sodnik Okrajnega sodišča na Ptuju, sodnik v Mariboru ter nekaj let tudi sodnik vrhovnega sodišča SFRJ v Beogradu. Poleg tega je s svojimi strokovnimi sestavki zagotovo najstarejši in še vedno aktiven dopisnik Tednika (tudi v današnji številki je na strani 20 sestavek izpod njegovega peresa Kdaj naj bo referendum veljaven), zato smo se ob visokem jubileju kar sami povabili na klepet.
Bogomir Kostanjevec je bil rojen 21. novembra 1911 v Novi vasi (Nago{ajncih) v sedanji ob~ini Markovci, po drugi svetovni vojni pa živi na Poljski cesti 24 (neko~ Hajdina, sedaj mestna ob~ina Ptuj). Gimnazijo je kon~al v Ptuju in leta 1931 za~el {tudirati na pravni fakulteti v Ljubljani. Med {tudijem je odslužil voja{~ino, kjer si je pridobil oficirski ~in, zatem pa leta 1938 tudi diplomiral.
Njegovo prvo delovno mesto je bilo v Ptuju, kjer je bil notarski pripravnik, nato pa v Mariboru. Med {tudijem je ostal povezan s svojo vasjo, kjer je deloval v raznih dru{tvih, tudi v sokolskem. Svojih mladih let se vedno rad spominja:
"Življenje je bilo takrat bolj skromno, a zelo aktivno. V Markovcih smo ustanovili sokolsko dru{tvo in dogradili svoj sokolski dom. Sokolska ~eta je imela tudi prosvetno sekcijo, v kateri smo postavili na oder ve~ iger, tudi nekaj za tiste ~ase zahtevnih, recimo Kralja na Betajnovi, Županovo Micko in podobne. To so bili ~asi, ko smo napredni markovski {tu-dentje vna{ali v svoje kraje napredne ideje in ko je ljudstvo te napredne ideje za~elo tudi spoznavati."
TEDNIK: Kje in kako ste preživeli vihro druge svetovne
vne vojne sem v Lendavi postal ujetnik. In potem sem preživljal svoje življenje v nem{kih ujetni{kih tabori{čih vse do decembra 1941. Po prihodu iz ujetni{tva sem se moral javiti v nem{ki vojni policiji, na Gestapu. Tam sem dobil napotnico, da moram v službo na Arbeit-samdt, torej na delovni urad v Ptuju. Marca 1943 pa sem bil iz političnih razlogov preme{čen v Bruck an der Mur - Most na Muri, nato pa v Gradec."
TEDNIK: Tudi v partizanih ste bili?
"Tako je, septembra 1944 sem od{el v partizane na Pohorje, kjer so me dodelili v obve-{čevalni center 4. operativne cone. Postal sem obve{čevalec, imel sem svojo obve{čevalno točko, svoje obve{čevalce, moje področje delovanja pa je bilo zelo {iroko, od Maribora do hrva{ke meje ter do Ljutomera. Nekaj spominov iz partizanskega življenja sem napisal v podlistku Dnevnik partizana Marka, ki ste ga leta 1988 objavljali tudi v ptujskem Tedniku, original tega dnevnika pa sem odstopil Pokrajinskemu muzeju v Mariboru, kjer ga {e vedno hranijo."
TEDNIK: Nekateri menijo, da je bila NOB zabloda. Kaj pa vi?
Dobre volje desetemu križu naproti ...
ve{čalo o nem{kem sovražniku in podobno. Takrat smo ločili, ali si bil nem{ki hlapec ali zavedni Slovenec."
TEDNIK: Kak{no pa je bilo vaše življenje po vojni?
"Postal sem sekretar voja{ke-ga sodi{ča v Celju in to izredno težko delo sem opravljal do oktobra 1945. Zanimivo je, da je voja{ko sodi{če sodilo le narodne izdajalce, torej izdajalce proti nem{kemu okupatorju, z domobranci pa nismo imeli nobenega opravka. Tisti domobranci, ki so jih Angleži izročili partizanom, so bili na Teharju pri Celju, vendar mi sploh nismo vedeli za njihovo usodo. To, da so jih pobili, smo izvedeli {ele po letu 1991, v novi državi Sloveniji."
TEDNIK: Novejša zgodovina pa vendarle očita, da je bilo takrat sodstvo orodje OZNE?
"Pri takih velikih procesih, kot je dahavski in podobni, jaz nisem sodeloval; vem pa, da so v tistih zadevah, ki sem jih jaz obravnaval, pri{li pred so-di{če preparirani ljudje. Vse so priznali, priče so to potrdile, OZNA pa se v procese direk-
Bogomir Kostanjevec v svoji delovni sobi - predvsem veliko bere in se vedno piše. Foto: M. Ozmec
vojne?
"Zelo različno. Leto 1941 je bilo za moje življenje zelo pomembno, saj sem se takrat poročil s Hajdinčanko Kristino Podmenik. Sreča nama je naklonjena, saj sva na jesen življenja {e vedno srečna, dokaj zdrava in zadovoljna. Takrat sem bil že sodni pripravnik na Okrožnem sodi{ču v Murski Soboti in že kar prvi dan druge sveto-
"Moram reči, da je popolnoma napačno stali{če tistih, ki trdijo, da je bila na na{em območju neka komunistična revolucija. To ni res, saj smo vsi {li v boj zaradi osvobodilne borbe. Na Štajerskem ni bilo belogardistov, razen tistih band, ki so se ustvarile po koncu vojne. V glavnem pa je vse ljudstvo podpiralo partizane, saj jim je dajalo hrano, zatoči{če, jih ob-
tno ni vme{avala, ker je verjetno obsojence na to že prej pripravila. Na sodi{ču pa nismo vedeli, kak{ne so bile metode za to."
TEDNIK: Sicer pa ste sodstvu ostali predani tudi po vojni, ko ste postali sodnik okrajnega sodišča na Ptuju?
"Res je. Po prihodu iz Celja sem bil nekaj časa sodnik in predsednik okrajnega sodi{ča
na Ptuju. Po premestitvi v Maribor aprila 1948 sem bil sodnik in predsednik okrajnega sodi{ča v Mariboru, nato arbiter in predsednik okrožne državne arbitraže, zatem sodnik in predsednik okrožnega gospodarskega sodi{ča vse do 31. decembra leta 1963, ko sem bil izvoljen za sodnika vrhovnega sodi{ča Jugoslavije v Beogradu. Tam sem leta 1974 z upokojitvijo tudi končal svojo sodni{ko kariero."
TEDNIK: Dobro ste poznali razmere v nekdanji SFRJ. Ali se je v zadnjih dneh njenega obstoja slutilo to, kar se je zgodilo leta 1991?
"Moram reči, da ne. Na vrhovnem sodi{ču v Beogradu so bili najbolj{i kadri iz vseh republik in pokrajin takratne Jugoslavije in ukvarjali smo se le s pravom. Ustvarjali smo novo pravo, nove zakone, skratka delo je bilo zelo strokovno."
TEDNIK: Po upokojitvi ste se leta 1974 vrnili na Poljsko cesto, kjer ste še danes. Kako se spominjate obdobja po upokojitvi?
"Po upokojitvi sem se takoj vključil v aktivnosti krajevne skupnosti, kjer sem bil nekaj let predsednik poravnalnega sveta. Nekaj časa sem bil tudi delegat družbenopolitičnega zbora v Ptuju, ves čas pa sem aktivno deloval tudi v akcijah takratne krajevne skupnosti Hajdina."
TEDNIK: Se vedno pa ostajate tudi dopisnik Tednika; v svojih sestavkih ste se bili strokovni razlagalec številnih zakonov, spoznali smo vas v seriji člankov o lastninjenju.
"Že ko sem bil sodnik v Mariboru in pozneje v Beogradu, sem pisal v razne časopise in strokovne revije. Seveda ne le slovenske, ampak tudi hrva{ke in srbske. Zelo rad sem izražal tudi svojo misel v raznih polemičnih člankih. Po vrnitvi na Hajdino pa sem veliko pisal v ptujski Tednik, kjer se {e sedaj rad ogla{am. Brž ko se pojavi kaka nejasnost, kak{en novi zakon ali določilo, vse dobro pre{tudiram in zapi{em obrazložitev, da je ljudem bolj jasno. Poleg va{ega Tednika pi{em tudi v časopis Pravna praksa in v Večer. Občasno sem aktiven tudi v območni organizaciji Zveze borcev NOV Prtuj, kjer sem predsednik častnega razsodi{ča."
TEDNIK: Zagotovo pa ste na tekočem z aktualnostmi. Kaj menite recimo o odkrivanju povojnih grobišč v Sloveniji?
"Vsekakor je neprijetno, a za potrditev zgodovinskih dejstev je to zagotovo potrebno. Potrebno je tudi s stali{ča pietete, saj si vsak zasluži svoj grob in svoje ime. Tudi formalna sprava bo potem bliže kot sicer. Naj ob tem spomnim na izjave dr. Vekoslava Grmiča in Janeza Stanovnika, saj razmi{ljam podobno kot onadva."
TEDNIK: Kmalu bodo predsedniške volitve. Ali vidite človeka, ki bi po vaše lahko bil novi predsednik Slovenije?
"Vsekakor. Vsi vemo, da Kučan ne more biti več predsednik. Po moji oceni bi bil za novega predsednika najprimernej{i Janez Drnov{ek. On je svetovni politik, obvlada domače razmere in svetovno sceno, znan je po svetu, je previden in vztrajen, poleg tega pa tekoče obvlada več tujih jezikov, da se lahko z državniki pomeni osebno in direktno."
TEDNIK: Kaj pa drugi svetovni dogodki. Kaj menite recimo o terorizmu?
"Vsekakor ga obsojam, ampak poglejte, to je dejstvo. Vsi vemo, da imajo policaji svoje sovražnike in Amerika, ki se gre svetovnega policaja, ni pri
pa le. Pa nisva vedno sama, občasno naju obi{če hčerka Nina, poročena Ogrizek, ki živi v Mariboru. Tudi vnukica, ki {tu-dira v Ljubljani, prihaja dokaj pogosto. Nekoliko redkeje pa prihaja domov sin Zdravko, ki s svojo družino živi v Beogradu. Njegova sinova - moja vnuka - pa sedaj {tudirata v Ameriki."
TEDNIK: Vas v rodno Novo vas pri Markovcih še kaj zanese?
"O ja, pa {e zelo rad se vračam v Nago{ajnce, kot smo včasih rekli, čeprav je na mestu, kjer je bila moja rojstna hi{a, že zrasla nova. V njej živi moj nečak Janko Kostanjevec, tam je moja svakinja Marija Kosta-njevec in drugi. Še pred dobrim mesecem sem bil tam, ko so se Nago{ajnčani veselili sadov zemlje. Poglejte, tale {urc z napisom so mi dali v spomin."
TEDNIK: Kaj pa zdravje?
"Hm, tako ni več, kot je bilo, malo mi že pe{ata vid in sluh, spomin pa {e kar ostaja. Sicer pa bi bil zelo vesel, če bi bilo moje zdravstveno stanje {e dolgo vsaj tak{no. Mnogim je sla-b{e."
TEDNIK: Kakšno pa je vaše sporočilo tistim, ki se čudijo
V začetku leta sta Bogomir Kostanjevec in žena Kristina slovesno proslavila biserno poroko, o čemer smo pisali v Tedniku št. 2. Foto: Langerholc
tem nobena izjema. To sovra-{tvo se je nekje pač nakopičilo in izbruhnilo v vsej svoji brutalnosti, ki jo odločno obsojam in zavračam. Tako kot zavračam kolektivno kaznovanje, ki ga doživlja ljudstvo v Afganistanu. Nikoli se ničesar ne re-{uje s silo, vsaj za dolgo ne. Tega nas je izučila zgodovina."
TEDNIK: Kaj sicer počenjate kot 90-letnik?
"Nič posebnega. Z ženo Kristino sva v hi{i sama, a imava veliko opravil, saj imava ohi-{nico in manj{i vrt, marsikaj je treba postoriti. Bolj počasi, gre
vaši visoki starosti in vitalnosti?
"Kaj vem ... Živite normalno življenje, jejte in pijte, če vam prija, a ne preveč - ne enega in ne drugega. Toliko vsega, da je ravno prav, pa bo. Branite se zasvojenosti, mamil in predvsem ohranite mirne živce. Meni je to uspelo kljub zelo razburljivemu življenju ... "
Pa še veliko zdravih in ustvarjalnih let, spoštovani Tednikov sodelavec Bogomir Kostanjevec, v imenu vseh, ki cenimo vas in vaše delo!
M. Ozmec

Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADiOTEDNiK, d.o.o,, iiADiOTEDNiK p.p. 95, Raičeva 6,2S50 Ptii tel,: 02/749^10,


PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI
Priznanja zveze in društva zaslužnim Hanom
17. novembra je v Narodnem domu na Ptuju potekalo srečanje z zdravstvenim predavanjem, ki ga je Društvo diabetikov Ptuj - to vključuje sladkorne bolnike šestnajstih občin - organiziralo ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni in 45-letnici Zveze društev diabetikov Slovenije. Za svečane trenutke so poskrbeli ljudski pevci s harmonikarjem iz Cirkulan, s priznanji Zveze društev diabetikov Slovenije in Društva diabetikov Ptuj pa so se zahvalili zaslužnim članom društva, brez katerih ne mine nobena društvena aktivnost.
Adolf Breznik je prejel zlato plaketo Zveze društev diabetikov Slovenije, Ljubica Zavec srebrno, bronasto pa Marjan Šamperl in Nada Muhi~. Zahvalne listine Društva diabetikov Ptuj pa so prejeli Anica Magdi~, Slavka Podturi~, Ro-zalija Pešec, Julijana Slana in Suzana Klampher. @e po tradiciji so izvedli tudi zdravstveno predavanje, ki so ga tokrat posvetili osteoporozi in telovadbi pri diabetesu. V imenu ptujske bolni{nice in zaposlenih je sobotni sve~ani zbor diabetikov pozdravil direktor Lojze Arko. Bolni{nica je letos kot edina zdravstvena ustanova v Sloveniji prejela priznanje Zveze društev diabetikov Slovenije ob letošnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni za vzorno zdravstveno skrb
sladkornih bolnikov. Ve~ kot dvesto diabetikov, ki se je udeležilo sre~anja v Narodnem domu, je toplo pozdravilo od-lo~itev bolnišnice, da bodo preglede gostote kosti pri diabetikih opravili brezpla~no vsem, ki jih bodo na ta pregled napotili diabetologi.
Društvo diabetikov Ptuj, ki deluje že od leta 1974, je s svojimi tiso~ ~lani eno ve~jih društev v Sloveniji. Osrednjo pozornost v svojem delovanju posve~a osveš~anju svojih ~la-nov in javnosti o sladkorni bolezni, skrbi za družabno in siceršnjo aktivnost svojih ~la-nov. Le osveš~eni bolniki, ki se zavedajo vseh posledic in zapletov sladkorne bolezni kot kroni~ne nenalezljive bolezni, lahko nemoteno sprejemajo iz-
V kulturnem programu so nastopili pevci iz Cirkulan s harmonikarjem ter s svojim nastopom navdu{ili
zive življenja in dela ter bodo do~akali visoko starost, je na sre~anju v Narodnem domu na Ptuju med drugim poudarila predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja ter predstavila tudi krajše poro~ilo o društvenem delovanju v letošnjem letu z osnutkom programa dela za prihodnje leto. Diabetiki, ki so ~lani društva, imajo veliko prednost. Vabijo jih na strokovna predavanja, sre~anja, športna tekmovanja, v šolo za diabetike, prejemajo
Zaslužni člani Dru{tva diabetikov Ptuj, ki so za svoje požrtvovalno delo prejeli priznanja Zveze dru{tev diabetikov Slovenije in Dru{tva diabetikov Ptuj
Marija Velikonja, predsednica Dru{tva diabetikov Ptuj, je tudi tokrat spomnila na prednosti, ki jih imajo vsi, ki so vključeni v dru{tvo. Na Ptujskem je okrog 4000 sladkornih bolnikov, v dru{tvo jih je vključenih le četrtina. Foto: Črtomir Goznik
brezplačno časopis Sladkorna bolezen, različne zloženke in podobno, je še dodala. Vse te aktivnosti so dokaz, da v svoji bolezni niso osamljeni, diabetiki s Ptujskega in {ir{e pa so lahko zadovoljni tudi z zdravstveno skrbjo zanje, {e vedno lahko v zvelo kratkem času pridejo do svojega diabetologa, kar v drugih krajih ve~ ni mogo~e, saj ponekod ~akajo sladkorni bolniki na sprejem pri diabetologu že celo leto, na Ptuju pa dva do tri mesece.
MG
PREJELI SMO
"Grizoldovi" miselni vzorci in NATO
Nekje na Primorskem imamo Natovo šolo angleščine. Dobrodošla šola. Znanje jezikov je vedno dobrodošlo. Postavlja pa se vprašanje, zakaj bi moralo biti poveljevanje prav v angleščini, naj bo - recimo - v francoščini ...
V tej šoli se baje lahko vsakdo nauči angleščine, še posebej naša vojska. Ce se učijo jezika, slovnice in to požlahtnijo še s kakšno interpretacijo umetniškega dela, to zelo pozdravljam. Tudi izrazi za poveljevanje ne škodijo.
Cudim pa se, da ta šola daje miselne vzorce. Kaj to sploh je? Vsi, ki poznamo metodiko in didaktiko, vemo, da lahko učenec pride do zaključkov in definicij po dveh poteh. Induktivna metoda je tista, kjer pridemo do "formule" iz različnih primerov, deduktiv-na pa, da izhajamo iz formule in zadevo posplošimo. Prava šola pa mora naučiti še nekaj, kar je najvažnejše: formula, zaključek ... ni nujno da je edino pravilen, da to ni večno. V pouk moramo vgraditi dvom, vedoželjnost, stalno iskanje novega, boljšega. Če smo učencem dali samo miselne vzorce, smo jim dali dogme - recimo OČENAŠ, ki se stoletja moli približno enako, ali pa tisto
iz JLA, ko si komandirju moral na dan stokrat reči: Razumem, druže kapetane! -pa čeprav nisi nič razumel niti hotel razumeti.
Pa še beseda o NATU. Prav smešno se mi zdi, kako klečeplazimo za njim. Velesile nas samo zafrkavajo: 'Naslednje leto, le to in to še popravite ... ' Avstrijci so stopili v EU in NATO v dobrem letu, ker imajo pač kapital, nas pa bodo vedno obravnavali kot drobiž. Sicer pa - čemu NATO, če pa Varšavskega pakta ni več. Zdaj nam bodo namenili baje nekaj 100, 200, 300 milijonov dolarjev za posodobitev naše vojske, za zameno pa bomo kupovali prav gotovo njihovo - orožje. Kar pa je najhuje, stalno bomo morali imeti pripravljeno četo za hitro posredovanje. Naši ljudje se bodo borili za tuje interese nekje daleč, ne bodo poznali političnega ozadja, niti etničnih, kuturnih razmer, še manj pa klimatskih razmer. In ko bodo prihajale prve krste naših ljudi od daleč --- Vsako človeško življenje je nepoplačljivo, milijoni dolarjev niso NIČ.
O tem vprašanju moramo odločati na REFERENDUMU.
In še to: da se politični interesi sproti menjujejo, nam kaže zdaj Afganistan. Naenkrat se Bin Laden sploh ne omenja več, pomembno je, kakšno politično - poslušno - garnituro bodo ustoličili ...
Stane Bezjak, Muretinci
... PA BREZ ZAMERE
Be^er^iy Hills v Bukarešti
O PODOBNOSTIH IN TEMELJNI RAZLIKI MED BEVERLY HILLS 90210 IN FUZBALOM
Včasih človek enih stvari pa res ne more verjeti. Kot da bi sanjal. Buljiš in buljiš v televizijo, pa še vedno misliš, da sanjaš. Kot da bi gledal neki nerealni svet, preveč popoln, da bi bil resničen. V takih primerih se ti brezpogojno mora v možganih postaviti domneva, da si nor bodisi ti ali pa da je noro in totalno bedasto tisto, kar zaznavaš na tv ekranu. Recimo kakšen Beverly Hills. Tam se imajo vsi tako radi, da cuker kar šprica z ekrana. In vsi se vedno vse zmenijo, vsi spori se vedno razrešijo na tako osladno ljubeč način, da človeku postane slabo. Seveda le v primeru, če je že vsaj malo odrasel in ve, da v življenju (skoraj) nič ne gre tako brez problemov in s tolikšno mero razumevanja in ljubezni. Da se ne bomo narobe razumeli, tukaj nikakor ne podcenjujemo magične moči ljubezni, razumevanja in podobnih stvari; kar trdimo, je le preprosto preverljivo in dokazljivo dejstvo, da je pač značaj problemov ter vsakodnevnih težav in zagat (pri medsebojnih odnosih, lastnih problemih in nasploh življenjskih tegobah), da jih (skoraj) nikoli ni mogoče rešiti s toliko dobre volje, prekipevajočega veselja in vsesplošne radosti, kot nam jo recimo prikazujejo zale deklice in dečki, ki se z mašinami, ki so jim jih kupili bogati mamice in ateji, podijo po Beverly Hillsu.
Seveda je krasno gledati te pu-pike in mačote, kako jim prav vse v življenju uspeva, in to celo sredi Beverly Hillsa, kjer te, če nisi stari maček ali pa neskončno pokvarjen, pospravijo za malo malico. Krasno je doživljati katarzo ob takih tv-mojstrovinah, vendar le pod pogojem, da se ves čas zavedate, da je vse to le fikcija in ne resničnost. Da vas zunaj čakajo resnični problemi, resnične težave, resnični ljudje in resnično življenje. Ki do vas vsekakor ne bo tako idilično prijazno in gostoljubno, kot pa je usoda vaših pocukranih tv vzornikov. To, kar gledate po teveju, je fikcija, po-pačenje realnosti. To morate imeti ves čas pred očmi oziroma, bolje rečeno, to vam mora biti kristalno jasno. Kajti drugače lahko stvari kaj hitro postanejo zelo zakompli-cirane.
Vzemite, na primer, povprečnega slovenskega najstnika/co. V teh itak že samih po sebi zmedenih letih te za nameček obmetavajo še z vsem mogočim odpadnim materialom na televiziji. Povprečen slovenski (pa tudi katerikoli drugi) najstnik pa, kljub temu da sam ali sama ves čas trdi drugače, ne zna ustvariti še pravega, kritičnega merila za to, kaj je res in kaj ni, se pravi, ker ne dojema realnosti takšne, kot je, ampak malce, če se lahko tako izrazimo, popačeno, se pravi, po domače povedano, da ne zna še dobro razlikovati med realnim življenjem in fikcijo. Taka odraščajoča oseba potem na teveju gleda zgode in prigode (in seveda tudi njihove srečne rešitve) njihovih vrstnikov na Beverly Hillsu. In potem taka oseba misli, da je pravo, resnično življenje tam zunaj, izven dnevne sobe, tudi tako nekomplicirano in brezproblematično, ja, hm, jen-
kijevsko. Ko pa dejansko okusi življenje v vsej njegovi kompliciranosti, potem pa seveda jok in stok in mamiiiiiiii, bruhuhu. Če ne še kaj več. Treba je torej biti pazljiv in imeti vedno pred očmi, da tisto, kar gledate po televiziji, ni resnično življenje ali pa prikazovanje resničnega življenja, ampak zgolj Beverly Hills.
Ampak, ali se ne zdi, da smo tisto zgodovinsko preteklo sredo gledali in se kot zmešani sekirali zraven še enega Beverly Hillsa? Pomislite. Sami neverjetni fakti. Recimo: Slovenija igra odločilno tekmo za uvrstitev na svetovno prvenstvo. Slovenija, ki ima prebivalcev za eno pošteno newyorško četrt. Slovenija, ki je prvo odločilno tekmo zmagala. Po katastrofalni igri. Zmagala proti balkanskim Brazilcem, Romunom, ki niso že od leta 1986 zamudili nobenega pomembnejšega tekmovanja v fuzbalu. Slovenija to tekmo igra potem, ko je domov poslala tri četrt fuzbalskega Balkana, med drugim tudi Jugo. Uh. Na prvi tekmi je dal odločilni gol Milan Osterc, sicer pravo mojstrovino, za katero pa je po tekmi priznal, da sploh ni mislil streljati na gol, ampak podati v kazenski prostor — nenameravani gol, torej. Dalje: Prva tekma je potekala točno tako kot tista proti Ukrajini, ko so naši tudi najprej prejeli gol, potem pa na koncu zmagali dva proti ena in se na povratni tekmi uvrstili na evropsko prvenstvo. Čudno? Hm, da, precej. Ampak najbolj čudno še pride. Slovenija mora, to je že kategorični imperativ, mora torej v Bukarešti dati gol, če naj še upa na uvrstitev na svetovno prvenstvo. Slovenija ima v svojih vrstah reprezentanta, ki je po igralnem mestu napadalec, vendar še v vsej svoji karieri preko petdesetih nastopov za slovensko reprezentanco ni dal niti enega gola, kar je osnovna naloga vsakega napadalca. Ja, Rudonja je napadalec brez doseženega gola za reprezentanco. Kdo bo dal odločilni gol? Turbo Rudi? Ne, on zagotovo ne. Niti v sanjah. Niti na televiziji, ne? In vendar. Zgodi se čudež čudežev, ki potem posledično povzroči še večji čudež. Rudonja zabije mojstrski gol, za katerega sicer najprej misli, da ne šteje, ampak vendar je to gol, ki majhno, dvomilijonsko Slovenijo popelje na svetovno prvenstvo. Kot najmanjšo, najmanj številno in verjetno tudi najmlajšo državo v vsej zgodovini. Neverjetno. Neresnično. Fikcija, porečete. In res se tako zdi.
Vendar to ni nikakršna fikcija. Slovenija res gre na svetovno prvenstvo v fuzbalu, res smo nažgali Jugo in Romunijo in ja, odločilni gol je res dal Turbo Rudi. In da ne boste slučajno pozabili, če bo kdo recimo v Angliji poslej vedel, kaj je to Slovenija, to ne bo zaradi Drnavževega nasmeha, Kučanove gromozanskosti ali pa Janševega prešernega karakterja. Ne, dragi moji, če bo kdo poslej vedel, kaj je to Slovenija (in teh bo kar nekaj), bo to v devetindevetdesetih procentih zaradi naših fuzbalerjev.
Vsa čast!
PO NAŠIH OBČINAH
APACE / VOJAŠNICO BODO GRADILI
Kaj menijo krajani?
S podpisom pisma o nameri med državnim ministrstvom za obramboin občino Kidričevo, kar naj bi se zgodilo konec tega tedna, je na dlani, da bo na obmo~ju streli{~a in vad-bi{ča v Apačah zrasla nova sodobna voja{nica z vso pripadajočo infrastrukturo. Poleg bivalnih prostorov naj bi kompleks zajemal {e vežbali{če, moderno urejeno streli{če, pripadajoče logistične objekte z delavnicami za vzdrževanje in popravila voja{ke tehnike ter {portne in rekreacijske objekte. Celotni kompleks naj bi zajemal okoli 120 hektarov zemlji{č, razprostiral naj bi se na desni strani Polskave, v njem pa naj bi se usposabljalo okoli 1.700 vojakov, častnikov in podčastnikov različnih rodov slovenske vojske.
Obcina Kidričevo, na območju katere leži zemljišče, predvideno za izgradnjo nove vojašnice, s podpisom pisma o nameri upošteva potrebe Slovenske vojske in se načeloma strinja z gradnjo vojašnice na tem območju, pod pogojem, da bo ministrstvo za obrambo kot
Opozorilna tabla priča, da je na apaški gmajni vojska že nekaj časa prisotna
investitor pri gradnji upoštevalo zahteve in pričakovanja vaške skupnosti Apače in občine Kidričevo, kot tudi sosednjih zaselkov Lovrenc in Trnovec v občini Videm.
Ker smo o mnenju kidrič-evskih svetnikov že poročali v prejšnjem Tedniku, smo tokrat za mnenje o gradnji vojašnice zaprosili prav tiste, ki bodo posledice najbolj čutili, torej krajane Apač. Poglejmo, kaj so menili.
Milan Ranfl, Apače 16: "Sem za to, da vojašnico zgradijo, toda le, če bodo resnično izpolnili vse tisto, kar so obljubili kidričevskim svetnikom in v pismu o nameri. Nekaj moramo imeti od tega tudi Apačani, ki sicer že več kot 25 let živi-
Milan Ranfl
mo z vojaščino. Navajeni smo vojaških vozil, pokanja in streljanja, in če smo bili prej za vojake iz cele Jugoslavije, bomo toliko bolj za naše slovenske fante. Res pa je, da bomo posledice najbolj občutili prav mi, vaščani Apač, zato je prav, da nam za to tudi nekaj naredijo, da nekaj dobimo."
Roman Kaucevic, Apače 23: "Čeprav stanujem v prvi hiši ob vojaškem poligonu in dobro vem, kaj to pomeni, sem prepričan, da bo gradnja voja-
Roman Kaučevič
Pogled na Apaško dolino (s haloške strani), kjer naj bi zgradili vojaški kompleks; v ozadju Apače. Foto: M. Ozmec
ških objektov v Apačah velik napredek. Verjamem državnim organom in ministrstvu za obrambo, zato sem prepričan, da bodo stali za svojimi obljubami. Pričakujemo tudi, da se bodo lahko zaposlili tisti so-krajani, ki so sedaj brez zaposlitve, in da bomo lahko prodali tržne presežke naših pridelkov."
Jože Skledar, Apače 22: "Kaj pametnega gradnja vojašnice v Apačah že ne more biti. Sem kmetovalec in mislim, da smo v minulih letih imeli z vojsko že dovolj problemov. Skoraj 30
Jože Skledar
let so tu, pa niso storili za naš kraj še nič, le izkoriščajo vse, kar smo si sami zgradili za svoj denar - od asfalne ceste, vodovoda, elektrike do telefonije, vse so koristili, prispevali pa prav ničesar. Težko verjamem, da bo lahko tokrat drugače, saj s nas vedno 'nafarbali', poleg tega je gre za najbolj rodovitno zemljo. Vsi imamo njive na gramozu, na gmajni, kjer nameravajo graditi vojašnico, pa je najbolj rodovitna."
Štefan Jeza, Apače 52: "Kolikor poznam Apačane, so v glavnem vsi za to, da se vojašnica lahko gradi. Če bi o tem imeli referendum, se bi to za-
Štefan Jeza
gotovo pokazalo in dilem ne bi bilo. Sicer sem predsednik vaškega odbora Apač in osebno sem prepričan, da je vojašnica napredek za celotno občino Kidričevo ter tudi za širšo regijo. Glede na to, kaj vse nam obljubljajo, je že tako. Vidim večjo možnost zaposlovanja, vidim ureditev infrastrukture, skratka boljše možnosti za vse. Tudi če bi se zgodilo kaj negativnega, bo zagotovo bistveno več pozitivnega, zato ni bojazni."
Ida Muršec, Apače 136: "Zadnji čas je, da se tudi pri nas v Apačah prične nekaj dogajati, zato sem absolutno za gradnjo vojaških objektov na gmajni. V tem vidim bodočnost za mla-
Ida Muršec
de in nasploh možnost razvoja kraja in širše okolice. Vsi smo prepričani, da bodo posledice daleč bolj pozitivne kot negativne, če se bodo resnično držali vsega, kar so se dogovorili in obljubili."
Vili Svenšek, Apače 107: "V bistvu mi je čisto vseeno, nisem pa proti, saj ne vidim zaradi vojašnice prav nobene ovire, čeprav imamo iz preteklosti kar nekaj slabih izkušenj. Se sedaj imamo nekateri na hišah popokane šipe, to je iz časov,
Vili Svenšek
ko so na strelišču grmeli topovi. Prepričan sem, da se kaj takega ne bo več dogajalo, saj so hiše preblizu. Sicer pa je tako: če bodo z nami delali dobro, bo dobro, če pa obljubljenega ne bodo držali, pa zagotovo ne."
Simon Colnaric, Apače 169: "V tem vidim priložnost za Apače, zato sem za, tako kot vsi mladi v našem kraju. Zame je to svetla točka, saj imam ambicijo, da bi v slovenski vojski dobil službo. In kolikor vem iz pogovorov z drugo mladino, nisem edini, ki na to resno računa. Prav zaradi tega smo mladi za gradnjo vojašnice v vseh
Simon Colnarič
pogledih. To je razvoj, to je naša bodočnost, globoko sem prepričan, da bo tako."
Branko Valentan, Apače 206: "Kaj naj rečem? V bistvu Apačani nismo imeli izbire, saj sem prepričan, da bi vojska vojašnico zgradila v vsakem primeru. Sicer pa je moje osebno prepričanje enako svetniškemu, ker veš, da bo gradnja vojaških objektov resnično nekaj koristnega za vse nas. Kot svetnik občine Kidričevo dobro poznam mnenja večine ljudi v Apačah in vem, da bi lahko tiste, ki so proti vojašnici, našteli na prste morda celo ene
Branko Valentan
roke. Vedno sem bil za napredek in ostajam še naprej!"
Naj ob koncu spomnimo, da se ministrstvo za obrambo s podpisom pisma o nameri kot investitor zavezuje, da bo pri projektiranju in izgradnjo nove vojašnice v Apačah upoštevalo vse tehnične in ekološke standarde in bo zagotovilo, da bo ne samo funkcionalno v popolnosti ustrezala standardom Slovenije in drugih razvitih držav, ampak se bo tudi arhitekturno-krajinsko ujemala z okoljem kot njegov sestavni del. Pri tem bo ministrstvo spoštovalo in upoštevalo določila in temeljne cilje, zapisane v integralnem razvojnem programu občine Kidričevo. Ob vsem tem se ministrstvo zavezuje tudi, da bo pri gradnji nove vojašnice upoštevalo potrebe in pričakovanja občine Kidričevo in vaščanov Apač in bo temu prilagodilo tudi projektno dokumentacijo. Tako bo upoštevalo potrebe po oskrbi z električno energijo, telefonijo, javno razsvetljavo, plinsko postajo, vodovodom, dovozno cesto in razširitvijo obstoječe ceste do vojašnice, kanalizacijo in komunalne infrastrukture ter čistilne naprave.
Pismo o nameri naj bi po napovedih podpisali konec tega tedna v prostorih občine Kidričevo ob prisotnosti vseh svetnikov in predstavnikov krajevnega odbora Apače.
M. Ozmec
SnusT in masker A. Gabron, Fotograf s. Zebec, Oblačila je nosila Mojca Horvat, Oblikovanje rs, Posneto v knjižnici Ivana Potrča
PO NAŠIH KRAJIH
O^^Mifam,
CIRKULANE /
PREDAVANJA ZA VINOGRADNIKE
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je organizator strokovnih posvetovanj v sklopu projekta Vinogradni{tvo v Halozah in Evropska unija. Zvrstila se bodo v soboto, 24. novembra, ob 16. uri in ponedeljek, 26. novembra, ob 18. uri v prostorih O[ v Cirkulanah. V soboto bo eno-loginja Andreja Brglez predavala na temo Kmetijska politika trženja sedaj in ob vstopu v EU, v ponedeljek, 26. novembra pa Miran Reberc o okolju prijazni pridelavi v vinogradništu in Danica Sušnik, kmetijska inšpektorica, na splošno o vinogradništvu in zakonodaji (predpisane ividence za kletarje in označevanje vina v prodaji).
GRAJENA / 1.
SREČANJE GASILSKEGA PODMLADKA
V	domu krajanov na Grajeni je bilo v soboto v organizaciji tam-kajšanjega gasilskega društva 1. srečanje gasilskega podmladka (pionirjev in mladincev) poveljstva mestne občine Ptuj. Nanj je prišlo blizu 150 mladih gasilcev in njihovih spremljevalcev, srečanja pa so se udeležili še predstavniki iz posameznih gasilskih društev in vodilni možje z Območne gasilske zveze Ptuj. V kulturnem programu so nastopili učenci podružnične šole Grajena, organizatorji pa so pripravili zanimive družabne igre in prijetno druženje. Kot je povedal Marjan Bezjak, podpredsednik PGD Grajena, se bodo v poveljstvu MO Ptuj trudili, da se bo tradicija srečanj mladih gasilcev nadaljevala, saj se mladi na tak način spoznavajo, družijo in dobivajo nova znanja o prostovoljnem gasilstvu. (TM)
JURSINCI / SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	ponedeljek je juršinski občinski svet potrdil rebalans proračuna občine za leto 2001, pri čemer se prihodki povečajo za 4 odstotke, odhodki pa ostajajo na nivoju planiranih. Člani sveta so na osnovi razpisa razdelili sredstva za športne dejavnosti. Namenili so jih športnemu društvu, judo klubu, strelski družini ter nekoliko manjša sredstva društvu malega nogometa Sova ter ribiški družini. Na seji so potrdili cene za vrtec, sprejeli pa tudi sklep, da bodo za izvajalca del za čiščenje in odvajanje odpadnih in meteornih voda pooblastili Komunalno podjetje Ptuj. (Fl)
PTUJ / CESTNEMU PODJETJU ISO 9001/2000
V	Cestnem podjetju Ptuj so pred pomembno pridobitvijo - podelitvijo certifikata ISO 9001/2000. Ta bo na svečanosti, ki jo pripravljajo v torek, 27. novembra, ob 13. uri v palaciju na gradu. Pred svečanostjo bo direktor družbe Ferdo Vajngerl na tiskovni konferenci predstavil dejavnost, organizacijo, poslovanje in razvoj družbe skupaj z aktualno problematiko cestnega gospodarstva v Sloveniji.
MARKOVCI / OB
DRUGI OBLETNICI MIKLAVŽEV KONCERT
Godba na pihala občine Mar-kovci obstaja šele dve leti, pa si je pod taktirko mlade dirigentke priigrala že veliko simpatizerjev. Da bi svoje delovanje še bolje predstavili, bodo v nedeljo, 9. decembra, s pričetkom ob 16. uri v telovadnici O[ Markovci pripravili koncert, ki so ga poimenovali Miklavžev koncert. (OM)
DORANAVA / ISKANJE NOVE VSEBINE IN NAMEMBNOSTI BAROČNEGA DVORCA
Upraviien strah za prihodnost?
Grajski kompleks v Dornavi predstavlja enega najpomembnejših kulturnih spomenikov iz obdobja baroka. Zaradi razsežne parkovne zasnove ga lahko uvrščamo med pomembnejše spomenike poznobaročne dobe v širšem evropskem prostoru. Že več let se govori o novi vsebini gradu, saj bo po besedah mag. Milenka Rosiča, direktorja zavoda dr. Marijana Borštnarja, grad v maju 2002 povsem izpraznjen. Med glasnimi zagovorniki ohranitve dornavskega gradu je tudi odbor za obnovo baročnega dvorca. Domačini Franc Zagoršak, Slavica Bratuša, Marija Slodnjak, Marija Belš-ak, Zvonko Mikša, Janko Petek in Branko Veselič so se pred šestimi leti povezali v odbor, ki je odgovorne opozarjal na nevarnost popolnega propada objekta, če se ne bo čimprej začelo z ustrezno revitalizacijo.
V te namene so pripravljali številne prireditve, da so se obiskovalci sami prepri~ali, v ka-k{nem stanju je. Na sre~o se je za~ela obnovo gradu. Toda pojavlja se vprašanje nove vsebine, namembnosti, potem ko se bodo varovanci zavoda dr. Marijana Bor{tnarja izselili iz njega. To bo tudi poseben mejnik za ta baro~ni biser. Strah za usodo dvorca ostaja. Prav zaradi tega je odbor prešnji ~etr-tek pripravil okroglo mizo, na kateri so se pogovarjali o možnostih novih vsebin glede na izjemno spomeniško vrednost objekta. Sre~anja so se udeležili številni strokovnjaki s podro~ja varovanja naravne in kulturne dediš~ine, razvojnih institucij, lokalne skupnosti in drugi.
Franc Segula, župan ob~ine Dornava, je poudaril, da je dvorec v ponos ob~ine in da bodo tudi v naprej skrbeli, da ne bo sameval in da ne bi bil zaprt za javnost. Lokalna skupnost bo poskrbela tudi za nekatere na videz nepomembne malenkosti, seveda pa je ohranitev dvorca za tako majhno ob~ino prevelik finan~ni zalogaj.
Božo Zorko, državani skre-tar v ministrstvu za kulturo, je povedal, da je od leta 1997 do danes država vložila v obnovo gradu 118 milijonov tolarjev. Doslej so obnovili in konser-virali poru{ene vrtne plastike, postorili nekatere nujna kon-servatorska dela ter obnovili streho. Tak{ni objekti so za navadno komercialno rabo predragi. Država bo morala {e naprej skrbeti za konservatorska dela in skrbeti za grad kot spomenik. Določiti pa bodo morali natančne pogoje za ustrezno koncesijo in presoditi, komu ga dati v uporabo.
Janez Mikuž, direktor zavoda za varstvo naravne in kulturne dedi{čine Maribor, ki skrbi za strokovno obnovo, je povedal, da v prihodnjem letu načrtujejo obnovo fasad in stavbnega po-hi{tva. Dvorec obravnavajo kot celoto, torej stavbo in park. Po njegovem mnenju mora biti bodoča vsebina v skladu s pomenom in značajem celote. Ko bo dvorec ostal prazen, ga je najprej potrebno zavarovati, ohraniti in zavarovati njegovo infrastrukturo, urediti zemlji{koknjižne
V spomin Matiji Šmigoiu - Tiikotu (2.5. 1983 - 17. 11.2001)
Kje naj začnem, ko pa je toliko gneva v srcu, da človeku kar zmanjka besed. Odšel je ... Ni ga več ... Za vedno je zatisnil svoje iskrive oči.
Ob takih dogodkih se vprašam, zakaj sploh smo in v čem je smisel bivanja. Morda nam neka višja sila skuša povedati, da šteje vsak trenutek, ki nam je dan. Tokrat se je ta višja sila nesramno poigrala z Matijevo usodo. Ne vidim smisla ... Kaj je hotela povedati s tem, da je vzela življenje mnogo premlademu fantu, katerega pot je bila skoraj še neprehojena? Toliko je bilo še nedoživetega ... Ne dolgo nazaj se je s sošolci vrnil z maturantskega izleta. In kmalu bi na maturantskem plesu zaplesal s svojimi sošolkami ter strnil spomine na gimnazijske klopi ... Ampak ni ga več. Sošolci se bodo zaman ozirali, kdaj bo stopil v razred, in zaman bodo čakali na njegove šale. Nikogar ne bo, ki bi na dan maturantskega plesa stopil v dvorano in bi ob njegovem prihodu vsem zastal dih ... Pravijo, da smo si ljudje med seboj v nekaterih lastnostih podobni, toda ni res. Matija je bil nekaj posebnega. Prinašal je veselje v prostor, vedno je bil nasmejanega obraza in znal je poskrbeti za to, da je nasmejal tudi druge. Tisti, ki ste mu želeli biti podobni, ste se zaman trudili - Matija je bil edinstven in tako prikupno drugačen od množice, da ni človeka, ki bi kakorkoli spominjal nanj. Zakaj je smrt vzela ravno njega in zakaj ...
Ni odgovorov na takšna in podobna vprašanja. Smrt je preveč skrivnostna, da bi si upala drezati vanjo in nekje v njenih globinah iskati, kam ga je skrila. Verjetno sedi na maminem kolesu s torbo v košarici in s kapo na glavi veselo pozdravlja vse, ki so ga poznali. Pa ga žal nihče več ne vidi. Ostali pa bodo prijetni spomini nanj. Nanj, ki je bil vedno nasmejanega obraza in je imel izredno umetniško žilico. Izžareval je neizmerno energijo, ki jo je čutiti vsepovsod. Spomine je pustil na ptujski gimnaziji, v Bunkerju, ki ga je pred nedavnim popestril z umetniškimi grafiti, v srcih ptujskih skejterjev, v dušah prijateljev, sošolcev, znancev, predvsem pa sorodnikov in staršev. Ob nikomer več nam ne bo zastajal dih in nikogar več ne bo, ki bi nas kakorkoli spominjal nanj. En sam tak človek je bil, ki je počel ogromno stvari, ki se je Ptuju za-tisnil v spomin kot odličen skejter in umetnik, ki je ... Bil je en sam, edinstven in neponovljiv Matija. Hvala ti! Hvala ti za vsak trenutek, ki si ga podaril komurkoli izmed nas. In kjerkoli že si, upam, da ti je tako lepo, kot ti je bilo, ko si bil še med nami. Z nami in v nas pa boš ostal za vedno, čeprav ne bomo nikoli razumeli, zakaj ravno ti. Ob koncu izrekam le še globoko in iskreno sožalje staršem, sorodnikom in vsem, ki ste ga poznali. Zbogom Matija!
Stanka L.
zadeve, zamejiti park in vzpostaviti enoten režim upravljanja tako z dvorcem kot s parkom. Zavod pa bo {e najprej skrbel za strokovno pomoč in obnovo.
Dr. Marjeta Ciglenecki je pripravila elaborat, v katerem je prikazala in utemeljila možnost za postavitev originalne opreme in vrnitev slikanih tapet v nekatere prostore gradu ter ureditev muzejske zbirke kot dislocirane enote Pokrajinskega muzeja Ptuj. Seveda to pomeni samo delno izrabo prostorov, ki bi se dopolnjevala s preostalo celovito namembnostjo. Zaradi svoje izjemne kvalitete pa mora {e naprej ostati dostopen javnosti.
Dr. Stefan Ćelan, direktor ptujskega razvojne agencije Bistra, je poudaril, da mora država jasno postaviti pogoje, na podlagi katerih se lahko i{če nova vsebina. Seveda, bo zaradi pomembnosti dornavskega dvorca to prav gotovo mednarodni projekt. To pomeni, da bi kot nove najemnike morali iskati
Božo Zorko, državni sekretar z ministrstva za kulturo (levo), in župan Franc [egula (desno) sta poudarjala, da morajo vsi poskrbeti za prihodnost gradu; v sredini voditeljica okrogle mize Marija Slodnjak. Foto: B. Veselic
tiste, ki imajo kapital in so zunaj meja.
Upajmo, da zaradi tak{nih ali drugačnih interesov baročni biser v Dornavi ne bo predolgo sameval, saj se mu lahko zgodi to, kar se je že z mnogimi podobnimi zgradbami v Sloveniji.
Največjo odgovornost pri tem ima gotovo država, ki bo ostala lastnica gradu tudi v prihodnje. Kdorkoli bo v prihodnosti uporabljal dvorec, se mora zavedati njegovih vrednot in jih vgraditi v novo namembnost.
Marija Slodnjak
PTUJ / NOVA PUBLIKACIJA POKRAJINSKEGA MUZEJA IN ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA
Ptuj v rimskem cesarstvu / Mitraizem in njegova doba
Pokrajinski muzej Ptuj v svoji publicistični dejavnosti izdaja priložnostne zloženke, brošure in vodnike po zbirkah. V več kot sto letih se je nabralo veliko gradiva, ki ga je potrebno objaviti (arheološko, zgodovinsko, etnološko, kulturnozgodovinsko), pa do sedaj nismo imeli primerne publikacije, v kateri bi lahko muzejski strokovni delavci objavljali svoje strokovne izsledke obsežnega gradiva ali delo na njih (npr. restavratorska dela). Ptujski zbornik Zgodovinskega društva Ptuj in druge slovenske publikacije sprejemajo le izseke obsežnejših del, skupna publikacija muzeja in zgodovinskega društva pa bo vsebovala tudi kompleksna raziskovanja in sezname gradiva.
Že leta 1993 smo si to zadali s prvo {tevilko publikacije Arc-haeologia Poetovionensis. Izhajala bo dvakrat letno, v njej pa bomo objavljali prispevke enega ali več avtorjev. Na ptuj-sko-ormo{kem območju delajo tudi strokovnjaki iz sorodnih ustanov (npr. Zavod za varstvo kulturne dedi{čine Maribor, Zgodovinski arhiv Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) in tudi njihove prispevke želimo vključiti v publikaciji.
Pokrajinski muzej Ptuj je pripravil v sodelovanju z Mestno občino Ptuj, oddelkoma za arheologijo in zgodovino filozofske fakultete v Ljubljani, Restavratorskim centrom Republike
Slovenije in Avstrijskim in{titu-tom za vzhodno in jugovzhodno Evropo, izpostava Ljubljana od 11. do 15. oktobra 1999 mednarodno znanstveno srečanje, katerega pokrovitelj je bil predsednik države. Posvečeno je bilo 1930. obletnici prve omembe Petovione v pisnih virih ter 100. obletnici odkritja I. mitreja na Spodnji Hajdini in postavitve za{čitne stavbe nad njim. Občina Hajdina je 12. oktobra 1999 povabila udeležence srečanja in prebivalce domače in sosednjih občin na odprtje prenovljenega I. mitreja na Spodnji Hajdini. Po kulturnem programu je častni član odbora univ. prof. dr. Jože Kastelic obnovljeni mitrej svečano odprl in seznanil nav-
Gurlittova izkopavanja II. mitreja leta 1901
zoče o vlogi rimske Petovione ter o pomembnosti na{ih spomenikov. Sestavni del programa je bil tudi prikaz jedi in pijač.
Na mednarodnem znanstvenem srečanju Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba je predstavilo v okviru {tirih tem svoje prispevke enainpetdeset predavateljev, od teh triindvajset tujih in osemindvajset domačih. Petdnevno znanstveno srečanje je bilo razdeljeno na pet sklopov, med njimi je bila tudi celodnevna strokovna ekskurzija. Ostali {tirje dnevi so bili posvečeni {ti-rim temam: Povezava Petovione s sosednjimi mesti v 1. stoletju, Mitreji in sredi{ča mitraizma, Vloga mitraizma in drugih religij v družbenem življenju rimskega cesarstva in Problemi ohranjanja in za{čite spomenikov.
Prispevke, ki so bili predstavljeni na tem srečanju, objavljamo v drugi, tematski {tevilki publikacije Archaeologia Poetovionensis, posvečeni 100-letnici odkritja II. mitreja na Spodnji Hajdini. Zbornik obsega 36 člankov.
Pokrajinski muzej Ptuj in občina Hajdina vabita ob 100. obletnici odkritja II. mitreja na Spodnji Hajdini ljubitelje in prijatelje muzeja na predstavitev zbornika Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba s kulturnim programom v četrtek, 22. novembra, ob 18. uri v dvorani OŠ Hajdina. Ob tej priložnosti bosta na ogled razstavi: Restavriranje I. mitreja Restavratorskega centra Ljubljana in Zgodba o II. mitreju Pokrajinskega muzeja Ptuj.
Mojca Vomer Gojkovič Nataša Kolar
ORMOŠKA STRAN
ORMOŽ / ZAKLJUČEK PRAZNOVANJA OB 100-LETNICI "HARDESKE LEPOTICE"
v
Sola, zapisana v srcih
V petek, 16. novembra, je bila v športni dvorani osnovne šole Ormož na Hardeku zaključna slovesnost ob 100-letnici tamkajšnje šole.
Praznovanja so se zaključila z zanimivo proslavo, ki so jo dopolnili s pevskimi, plesnimi, glasbenimi in recitatorskimi vložki. Zasnovala jo je Irena Kadrič v sodelvoanju ob pomoči pripravljalnega odbora. Lepo število obiskovalcev je pozdravil ravnatelj osnovne šole Ormož Bojan
Burger, govoril pa je tudi župan občine Ormož Vili Trofenik.
Za uvod je zaigrala godba na pihala Ormož pod vodstvom dirigenta Slavka Petka. V programu so zapeli pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Alenke Šalamon, plesalci so se predstavili z za-
nimivimi plesnimi vožki, ki so nastajali pod vodstvom Tomaža Bolcerja, kot gostje pa so zaplesali plesalci plesne šole Pandora iz Ljutomera, ki so se predstavili tudi na državnem tekmovanju. Zaigrali so tudi učenci šole, ki obiskujejo glasbeno šolo Ormož - harmonikarji, kitaristi in saksofonisti. Program so z lepo besedo popestrili mladi recitatorji, Bojan Rajh se je predstavil kot kantavtor, Teja
Ravnatelj Bojan Burgar in množica nastopajočih na petkovi slovesnosti. Foto: Štefan Hozyan
ORMOŽ / GIMNAZIJCI USTVARJALI V DELAVNICAH
Zorimo skozi ustvarjalnost
V ponedeljek so se v gimnaziji Ormož pričele delavnice, ki so jih naslovili Zorimo skozi ustvarjalnost. Potekale bodo v novembru, decembru in januarju in so odprte za vse, tako da jih lahko poleg dijakov obiščejo tudi njihovi starši in zunanji obiskovalci. Z njimi želijo v gimnaziji nadomestiti klasičen dan odprtih vrat in malce drugače predstaviti svojo novo zgradbo.
V ponedeljek je potekala že prva tovrstna delavnica Kaj me lahko zasvoji. Sodelovali so strokovnjaki dr. Andrej Kastelic, vodja centra za zdravljenje odvisnosti, dr. Vladimir Auer, psihiater v Psihiatrični bolnišnici Ormož, in glavna medicinska sestra Majda Ke~ek. Govorili so o zasvojenosti, drogah, nevarnosti ilegalnih in legalnih drog. Glavna tematika so bile klubske droge. Zaskrbljujoč je podatek, da je 5 odstotkov dijakov 1. letnika srednjih šol v Sloveniji že poizkusilo extacy, njegova raba pa se še povečuje. Prav zato je tovrstna tematika zelo aktualna. Dijaki so v pogovoru sodelovali, zanimalo pa jih je tudi mnenje predavateljev o legalizaciji drog. Obenem so strokovnjaki mlade opomnili na zanimivo razstavo o zasvojenosti, ki je postavljena v avli
gimnazije, ter o zbiranju podpisov v podporo novemu zakonu o alkoholu.
Delavnice se bodo nadaljevale že ta teden. Jutri ob 15. uri bo potekala delavnica Povabili smo besedo; literarno delavnico bo
vodil besedni ustvarjalec Aleš Šteger. Prihodnji torek se bodo ob 15. uri dijaki učili špansko v španski jezikovni delavnici in se seznanili z izdelavo novoletnih okraskov iz naravnih materialov v delavnici Narava naravi okras, ki bo potekala v sredo, 28. novembra, ob 15. uri.
Pridite tudi vi, vabijo gimnazijci, in spoznajte nove prostore njihovega hrama učenosti, odprte prejšnji ponedeljek, ter sodelujte v zanimivih delavnicah.
mh
Ivanuša in Marko Gašparič pa sta zaigrala prizor iz Martina Krpana. Program sta povezovala Vesna Danilovič in Peter Kirič.
Obiskovalci so si lahko ogledali tudi zanimivo razstavo izdelkov učencev; med drugim so našli nekdanji šolski časopis, v katerega so že pred veliko leti pisali učenci te osnovne šole. Za še boljše počutje so poskrbele tudi dekleta in žene iz aktiva kmečkih žena, ki so pripravile obilo okusnih dobrot.
Tako so se sklenile proslave ob praznovanju 100-letnice slovenske šole v Ormožu in na
Hardeku; ta je bila zelo pomembna za takratni čas, saj je na tem področju ohranjala slovenstvo, skrbela za kulturni razvoj in zagotovo bo v srcih za vedno ostal spomin na veličastno zgradbo, ki je v srca mnogih pomembnih ljudi vsadila pomen slovenskega jezika kot velikega bogastva. Delavci šole so v vseh teh letih veliko pripomogli k razvoju kraja, v zadnjih letih pa je šola svoje prostore nudila novim rodovom bodoče inteligence, gimnazijcem. Za vedno bo ostala kot spomenik nečesa lepega in zavetje novim rodovom - vedno bo "hardeška lepotica".
mh
SREDISCE OB DRAVI / 115 LET
GODBE NA PIHALA
Razveseljujejo svoja in druga srca
Na Martinovo soboto je v Središču ob Dravi potekal Martinov koncert, ki ga je pripravila tamkajšnja godba na pihala, ki je s tem proslavila 115-letnico delovanja.
Središka godba je v pisnih virih omenjena že leta 1886, tedaj kot Sokolska godba. Omenjen je tudi Pavel Unger kot glavni akter za ustanovitev tedanje godbe. Vaje so potekale v vseh teh letih že vsepovsod, tudi v šoli in v prostorih godbe. Treba je bilo veliko volje in ljubezni do glasbe, da lahko v teh dneh praznujejo že 115-letnico delovanja.
Danes vadijo v domu Partizan, kjer imajo svoje prostore. Godba šteje sedaj okoli 33 članov, vanjo so vključeni godbeniki in godbenice vseh starosti. Povprečna starost godbenikov je 22 let; najstarejši jih šteje 48, najmlajši pa 9 let. Predsednik godbe je Toni Prosnik.
Na jubilejnem koncertu so se godbeniki predstavili vsak posebej, napovedovalka Maja Cver-lin je o vsakem povedala nekaj besed, zveste posludšalce pa je pozdravil predsednik Toni Pro-snik in se zahvalil za dosedanjo podporo. Godbeniki so zaigrali in razveselili obiskovalce, ki so jim navdušeno zaploskali.
Dosedanji dirigent godbe Branko Panič je ob tej prilož-
nosti predal dirigentsko palico novemu dirigentu Radu Mun-di. Še vedno pa bo v njihov vrstah ostal kot godbenik; po 13 letih vodenja je namreč mnenja, da je prišel čas sprememb.
Godbenike je pozdravil tudi župan občine Ormož Vili Tro-fenik. V odmoru slavnostnega koncerta so - ker je bilo pač martinovo - pripravili krst mošta; opravili so ga humoristi z Vitana. Prijeten večer so sklenili z nazdravljanjem s svežim vinom in uživanjem ob Martinovi gosi. Po uradnem delu pa je zbrane zabaval ansambel Štajerski baroni.
Letos so godbeniki ob svojem jubileju znova obudili tradicionalni Martinov koncert; v zadnjih letih so namreč koncert pripravljali ob novem letu, odslej pa želijo znova nadaljevati ob prazniku sv. Martina.
Zagotovo se bo godba na pihala Središče ob Dravi še naprej pomlajevala, vabila v svoje vrste nove sveže moči in nadaljevala dobro delo tudi v prihodnje in tako razveseljevala svoja srca in ogrevala tuja.
mh
RAKOVCI PRI ORMOŽU
Limone po prlesko
četudi so limone bolj znane kot eksotični sadež, ki uspeva v južnih krajih, tudi pri nas lahko zrastejo do zavidljive debeline. Dokaz je tale fotografija, ki je bila posneta na dan vseh svetih, 1. novembra, v Rakovcih pri Svetem Tomažu. Ponosni lastniki so Cizerlovi, ki imajo limono
Kradioptuj
SS,e-9e,2-IO«m.

Družba za časopisno In radllsko danost RADIO-TEDNII^ d.o.o., RADIO-TEDNIK p,p, 95, Ralčeva 6, SS50 Ptid, tel.: 02/749^10, 02/749^7, faks: 02/749^4^, elektronska poŠta-. nablrBlnik@radlotednik.si, s^nTltrëm:li{E^77ww^ai5^10 "
Wlarkuq ^odUř-TícIiuiT^
v svoji lasti šele dve leti; ko so jo dobili, je bila stara tri leta. Tako debelih sadežev kot letos na njej še ne pomnijo.
Na fotografiji sta ob limoni Marjan in Damjan Cizerl.
mh
SREDISCE /
110 LET OSNOVNE
Sole
V avli osnovne šole Središču ob Dravi so v sredo slovesno odprli razstavo ob 110-letnici {olske zgradbe, medtem ko je šolstvo v Središču v pisnih virih moč najti že nekaj let poprej. Razstavljeni so stari šolski pripomočki in fotografije šole skozi zgodovino. Razstavo je postavila etnologinja -kustosinja Pokrajinskega muzeja Ptuj Nevenka Korpic, ki je razstavljene predmete našla pri zasebnikih, za drugimi podatki pa je pobrskala po arhivih in kronikah. Slovesno je razstavo odprl župan občine Ormož Vili Trofenik, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci šole. Zanimiva razstava bo na ogled do 1. decembra.
Mtadm^mi
ORMOŽ / SEJA OBČINSKEGA SVETA
V	petek, 23. novembra, bo v sejni sobi občinskega sveta potekala 33. seja. Svetniki bodo razpravljali o prora~unu za leto 2002 ter sklepali o financiranjo za dokončanje prve faze sanacije odlagali{ča odpadkov Dobrava, o nakupu neprofitnih stanovanj in doka-pitalizacijo Centra starej{ih občanov Ormož. Sklepali bodo še o povečanju cene ravnanja s komunalnimi odpadki in o povišanju cen za zbiranje, čiščenje in distribucijo vode ter o povišanju cen šiščenja komunalnih odpadnih voda.
SREDISCE, ORMOŽ, MIKLAVŽ, KOG /
SEJE SVETOV KS
V	četrtek so imeli člani sveta KS Središče ob Dravi 22. redno sejo, na kateri so razpravljali o predlogu finančnega načrta KS ter imenovali odbor za vzdrževanje in urejanje pokopališča ter o tekočih zadevah.
Na 17. redni seji so se istega dne zbrali svetniki KS Ormož, ki so na dnevni red uvrstili 15 točk. Med drugim so razpravljali tudi o osnutku finančnega načrta za prihodnje leto.
Svetniki KS Miklavž so se sestali prav tako v četrtek na 26. seji sveta. Na dnevni red so uvrstili kar 16 točk, med drugim pa so govorili o najemninah za grobove in predlogu finančnega načrta KS v prihodnjem letu.
Naslednji dan so se sestali svetniki sveta KS Kog in prav tako razpravljali o predlogu finančnega načrta za prihodnje leto.
SVETI TOMAŽ /
REGIJSKO TEKMOVANJE RAČUNALNIKARJEV
Danes od 9. do 10. 45 ure poteka na osnovni šoli Tomaž regijsko tekmovanje iz znanja računalništva v Wordu in Co-rellu. Nanj so se uvrstile OŠ Tomaž pri Ormožu, organizatorica tekmovanja, ter šole Velika Nedelja, Miklavž pri Ormožu in Sveta Trojica. Tekmovalci, ki se bodo na tekmovanju najbolje odrezali, se bodo udeležili državnega tekmovanja
SVETINJE / OBNOVILI PREZBITERIJ
Minulo nedeljo so v župniji Svetinje slovesno blagoslovili prenovljen prezbiterij in ob tej priložnosti proslavili zaključek del, ki so jih domačini doslej opravili. Svetinje so ob tej priložnosti obiskali duhovniki okoliških župnij, slovesen blagoslov pa je opravil mariborski škof dr. Franc Kramberger.
ORMOŽ / MUZEJSKI VIKEND
Minulo soboto je v čitalnici Ormoške knjižnice potekal še en muzejski vikend. Pripravil ga je Pokrajinski muzeja Ptuj, vodili pa etnologinja Nevenka Korpič in Zdenka Plenjšek. Tokrat so malčki in njihovi starši izdelovali aranžmaje in se seznanjali s suhim cvetjem. Otroci so se na Muzejske vikende že zelo navadili in se jih vedno znova radi udeležujejo. Zagotovo se jih bodo v zimskih mesecih še toliko bolj, ko ni toliko priložnosti za nove zanimivosti, ki jih Muzejski vikendi vedno znova ponujajo.
PO NAŠIH OBČINAH
HAJDINA / SE O TRETJEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Podelili osem obSnskih priznanj
V občini Hajdina so letos prvič na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki je bila 10. novembra, podelili občinska priznanja zaslužnim občanom in organizacijam, ki s svojo dejavnostjo bogatijo občinsko življenje in delo ter pomembno prispevajo v razvoj občine. Priznanja občine so prejeli PGD Gerečja vas, LD Boris Kidrič Hajdina, Matevž Cestnik, Ivan Ogrinc, Maks Kampl in Marta Sitar, zlato plaketo članice PGD Hajdoše, posebno priznanje župana pa Ivan Brodnjak.
Prostovoljno gasilsko društvo Gerečja vas je priznanje prejelo za dolgoletno in uspešno delo na področju preventive požarne varnosti. Obnovili so gasilski dom in okolico doma. Letos pa so se še posebej dobro izkazali pri organizaciji preverjanja operativne sposobnosti društev poveljstva občine Hajdina, pri organizaciji taktične vaje ob obletnici društva in razvitju gasilskega prapora ter organizaciji 5. dneva gasilcev.
Lovska družina Boris Kidrič Zgornja Hajdina je letos praznovala 50-letnico uspe{ne-ga dela, ki se zrcali v dozorelem odnosu do divjadi in trajne rabe narave. Gospodari z okrog 3000 ha lovskih povr{in in divjadjo, kot so jerebice, fazani, race, poiljski zajci, srnjad ter prehodna jelenjad. Obnovili so lovski dom in uredili okolico doma, posebej so se letos izkazali z organizacijo prireditev ob 50-letnici lovske druži-
Maks Kampl z Zgornje Hajdine 3/a je bil eden izmed pobudnikov za ustanovitev agrarne skupnosti. Je eden tistih Hajdinčanov, ki so si že od samega začetka prizadevali za samostojno občino, sodeloval je pri dograditvi prizidka osnovne šole, bil je pobudnik gradnje
Maks Kampl
upokojenskega doma, za delovanje na kulturnem področju je prejel številna priznanja, še vedno je aktivni član KPD Stane Petrovič, v DU Hajdina pa je vodja pevske sekcije.
Marta Sitar z Zgornje Hajdine je predsednica Društva žena in deklet Hajdina. Že dve desetletji ima v rokah organizirano udejstvovanje žensk na vasi. Na Sitarjevi domačiji je v tem obdobju bilo organiziranih veliko predavanj in kuharskih tečajev, ki so potekali pod
Marta Sitar
okriljem Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo. Pri Marti Sitar se zbirajo ženske in dekleta štirih od sedmih hajdinskih občinskih naselij. Je tudi voditeljica skupine ljudskih pevk, ki zna odlično skrbeti tudi za družabni del življenja v društvu. Skupaj s pevci, ki delujejo pri DU občine Hajdina, si prizadeva za ohranjanje običajev in navad širšega okolja. Pripravljena je pomagati vsakemu, ki prestopi prag njene domačije.
Ivan Ogrinc iz Skorbe 35 je neumorni predsednik KD Skorba, ki z največjo vnemo skrbi, da vse sekcije društva dobro delujejo. Je tudi tajnik Zveze kulturnih društev občine Hajdina. Bil je med pobudniki gradnje doma krajanov
Ivan Ogrinc
v Skorbi, vodil je tudi gradbeni odbor za njegovo izgradnjo. Od odprtja doma pa tudi še danes je vzoren oskrbnik doma krajanov, ki je lepo urejen in vzdrževan ter ponos občine Hadjina. V domu poteka živahna kulturna in siceršnja dejavnost. Že 50 let je tudi redni člna Pihalnega orkestra Ta-lum Kidričevo. Z njim se udeležuje številnih prireditev in praznikov, ki jih organizirajo v občini Hajdina in širše. Nje-
gova ljubiteljska dejavnost je lahko zgled številnim drugim.
Matevž Cestnik iz Draženc 18/b je strugarski mojster v pokoju. Njegova delavnica je bila učna delavnica za številne obrtniške mojstre s tega področja. Na Ptujskem in v občini Hajdina, še posebej pa v Dražencih, je znan po svojem aktivnem delovanju na gospodarskem, kulturnem in političnem področju. Kot prvi predsednik vaške skupnosti Draženci jo je vodil od leta 1945 do leta 1959. Pod njegovim vodstvom so izvedli številne delovne akcije v korist razvoja Draženc in krajevne skupnosti Hajdina. Bil je med začetniki kulturne in prosvetne dejavnosti v Dražencih, ki se še danes uspešno nadaljuje. Bil je organizator in voditelj dejavnosti igralske družine, kulturnih prireditev v Dražencih in na Ptujskem. Ker se zaradi bolezni ni udeležil občinske proslave, so mu priznanje občine podelili na domu. Matevž Cestnik je 14. septembra letos dopolnil častitljivih 91 let.
Zlato plaketo so prejele članice PGD Hajdoše, ki so se v svojem dosedanjem delovanju ovenčale s številnimi priznanji. Trikrat so bile uspešne tudi na gasilskih olimpiadah. V Varšavi so bile leta 1989 druge, na Danskem leta 1997 prve in letos na Finskem prve. Ponašajo pa se tudi z več naslovi državnih prvakinj. Prve so bile leta 1988 v Zrenjaninu, v Kranju leta 1994, v Celju leta 1996 in v Mariboru lansko leto. Štirikrat so zmagale na pokalu Gasilske zveze Slovenije - gasilska liga 1998-2001. Desetino članic "A" PGD Hajdoše sestavljajo:
PTUJ / 30 LET (ZA ZDAJ EDINIH) PTUJSKIH JASLI
Ptul pofrehuje drugaine lasli
Ptujske jasli praznujejo letos 30-letnico uspešnega dela. Skupaj z njimi 10-letnico uspešnega dela praznuje tudi izmenski vrtec. Osrednja slovesnost, ki so si ji zamislili kot delovno srečanje vseh, otrok, staršev in vzgojiteljic, bo danes ob 16. uri v enoti Mačice na Potrčevi 9/a.
Ptuj je pred 30 leti dobil prve jasli s tremi oddelki v objektu na Potrčevi 9/a, kjer je bilo tudi šest oddelkov za vrtec. To je bil tudi prvi vrtec na Ptujskem, ki je imel vgrajeno centralno kurjavo. V jasli so takrat sprejemali otroke stare štiri mesece. Kmalu so zaradi potreb tudi te spremenili v jaslične oddelke. Po dvajsetih letih dela te enote
so se pojavile tudi potrebe po organizaciji izmenskega vrtca. Začeli so z enim oddelkom, danes jih je že osem.
"Jasli so bile pred 30 leti za Ptuj izrednega pomena. Vzgoj-novarstvena dejavnost je takrat na Ptujskem sicer že potekala v nekaj vrtcih, vendar ni bilo podpornih dejavnosti, kuhinje, hrano smo vozili iz dijaškega
Ptujske jasli praznujejo danes 30-letnico uspešnega dela. Foto: Črtomir Goznik
doma, uprave, večina vrtcev je bila v starih stavbah, razen vrtca v Kidričevem, ki je bil za tiste čase zelo sodobno opremljen vrtec. Z objektom na Potrčevi 9/a je pridobil vrtec ob jaslih pridobil dovolj veliko kuhinjo, pralnico in upravne prostore. Ker se je dejavnost zelo hiro širila, je kuhinja kmalu postala premajhna. Zgrajena je bila za potrebe 350 obrokov, v nekaj letih pa je število naraslo na več kot 2000 obrokov. Zato jo je bilo potrebno povečati, danes je njena zmogljivost 1500 obrokov na dan. Enota Mačice danes zajema vse starostne skupine otrok," je uvodoma ob 30-letn-ici ptujskih jasli povedala ravnateljica ptujskega Vrtca Božena Bratuž, ki je tudi prepričana, da Ptuj danes potrebuje drugačne jasli. Potrebno jih bo namreč adaptirati oziroma prilagoditi novim predpisom in novim prostorskim pogojem. Na otroka v jaslih trenutno zagotavljajo le 1,75 m2 notranje igralne površine, predpisi pa že dlje časa zahtevajo večjo površino, od 3 do 4 m2 površine na otroka. Glede na to se lahko zgodi, da se bo število otrok zmanjšalo, kar je malo verjetno, ker so potrebe še vedno tako
Matevžu Cestniku so občinsko priznanje izročili na domu; izročil mu ga je podžupan občine Hajdina Viktor Markovič. Foto: Črtomir Goznik, Anton Cestnik
Lidija Terbulec, Metka Vido-vič, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Anita Polanec, Alenka Metličar, Gabriela Galun, Duška Brodnjak, Tanja Furek in Mojca Vogrinec. Mentorja desetine sta Ivo Brodnjak in Franci Zupanič.
S pisano paleto uspešne ak-tivistične in profesionalne dejavnosti se v občini Hajdina lahko pohvali tudi Ivan Brod-njak iz Hajdoš. Zaposlen je
Ivan Brodnjak
v Območni enoti Kmetijsko-gozdarske zbornice na Ptuju, uspešno dela v občinskem svetu, v stranki, prepeva v gasilskem pevskem zboru v Hajdo-šah in je tudi nadvse uspešen mentor zlatih hajdoških gasilk. Potem ko so zmagale tudi na letošnji gasilski olimpiadi na Finskem, je med drugim poudaril, da mu zmaga ta zmaga pomeni enega največjih živ-ljenskih uspehov. Svojo neuničljivo aktivnost prenaša tudi na druge. V njegovem življenju ni prostora za nezadovoljstvo, tarnanje, žalost. Česar se loti, mu uspeva. V prvi vrsti o njem govorijo številna dobra dela. Zato mu je župan občine Hajdina Radoslav Simonič ob 3. občinskem prazniku podelil posebno župansko priznanje.
MG
velike, saj med letom v tej enoti ni prostega mesta, druga možnost pa je izgradnja prizidka ali nadzidka. Pogoje bo potrebno v določenem času vendarle prilagoditi novim predpisom. To pa se ne bo zgodilo kmalu, za leto 2002 delovni osnutek ptujskega proračuna sredstev za nove investicije v prostore za potrebe predšolske vzgoje ne predvideva. Res pa je, da bo potrebno v naslednjih letih zagotoviti veliko srestev za te namene, ker niti eden vrtec v mestni občini Ptuj novim predpisom ne ustreza v igralnih površinah, v garderobah in niti v sanitarijah. V letu 2002 se, vsaj tako kaže sedaj, noben ptujski vrtec ne bo "prilagajal" zahtevam po novih prostorskih pogojih. Ravnateljica Božena Bra-tuž si skupaj z zaposlenimi sicer prizadeva, da bi otroci imeli vsaj približno enake, če že ne izenačene pogoje v okviru predšolske vzgoje in varstva. Na tem področju je Ptuj v zadnjih letih precej nazadoval. Glede na neizpolnjene prostorske pogoje bodo tudi zelo težko v praksi izvajali vse zahteve vzgoj-no-izobraževalnega procesa, poudarja.
MG
JURSINCI / ZLATA POROKA ZAKONCEV PLOHL
Znova pred oltarjem
Prvo novembrsko soboto sta ponovno stopila pred oltar zlati ženin in nevesta Ciril Plohl in Marija, rojena Kuja-vec, iz Kukave 46.
Zlati ženin Ciril je bil rojen 26. junija 1930, nevesta Marija pa 23. januarja 1930. Zakonsko zvezo sta sklenila 29. oktobra 1951 v Ptuju. Vse življenje sta delala na hribovski kmetiji, oče pa se je za dodatni zaslužek trudil z občasnimi deli. Zlato-
poročencema se je rodilo pet otrok, dva sinova in tri hčerke, sedaj pa ju že razveseljuje 11 vnukov in trije pravnuki.
Zlatoporočencema najlepše želje tudi v imenu uredništva Tednika.
Marija Plohl
Zlatoporočenca Marija in Ciril Plohl s Kukave. Foto: Cilka
OD TOD IN TAM
PREJELI SMO
Pojasnila in razmišljanja ...
(K PRISPEVKU, OBJAVLJENEM V44. ŠT. NA STRANI 7 POD NASLOVOM "ZAMENJAVA V VODSTVU )
Iz prispevka lahko razberemo, da je v lokalnem odboru Mladega foruma ZLSD Ptuj prišlo do zamenjave v vodstvu. Ce na internetu pogledamo predstavitveno stran omenjenega politi-enega podmladka, ugotovimo, da je bil ustanovljen zaradi nes-trinjanja s sedanjo politiko MO Ptuj. V nastopnem govoru novega predsednika, ki ga avtor povzema v prispevku, je razvidno, da se ta drži ustanovitvenih namenov in v slogu prejšnjega predsednika trosi neresnice in išee odgovorne osebe za nekatere probleme v obeini Ptuj. Ta naloga pa ni tako enostavna, kot si jo zamišljajo v tem podmladku. Da lahko nekoga kriviš za nastalo situacijo, je namree potrebno poznati vse okoliščine dotienega problema, predvsem pa oseba, ki sodi, ne sme biti politično motivirana.
Kot predmet spotike so v prispevku omenjeni prostori za mlade in problemi s ptujskim jezerom. Vendar je zaradi vednosti občanov kot pojasnilo k prispevku potrebno dodati, da je pristojne in odgovorne za ureditev ekološke sprejemljivosti ptujskega jezera potrebno is-
kati na naslovu Dravskih elektrarn.
Prizadevanja v občini Ptuj vsekakor tečejo v smeri čimprejšnjega začetka aktivnega reševanja tega problema. Ob znani ustanovitvi sedeža Holdinga v Ljubljani so ti napori še toliko večji (mimogrede, za ustanovitev sedeža Holdinga v Ljubljani so glasovali tudi v matični stranki tega podmladka).
V občinski upravi so pokazali svojo pripravljenost za ureditev tega problema tudi tako, da so pomagali pri čistilni akciji, ki jo je organizirala Socialdemokratska mladina.
Kar pa se tiče ptujske mladine in težko pričakovanih prostorov za mlade, je potrebno povedati, da je mestna občina Ptuj prispevala s pogodbo dogovorjeni delež za odprtje prostorov za mlade. Svoje obveznosti niso izpolnili v Ljubljani. Zato mladi na Ptuju žal ostajamo pred zaprtimi vrati.
Ob prebiranju prispevka "Zamenjava v vodstvu" se človeku večkrat postavi vprašanje, kakšna je pravzaprav ideja delovanja Mladega foruma in še posebej lokalnega odbora na Ptuju. Znani so predvsem po svoji pro-tinatovski usmerjenosti, ki jo zagovarjajo goreče in na skrajne načine. Vzemimo za primer njihovo kampanjo Slovenija potrebuje močno koalicijo pro-tinatovskih sil ali pa trosenje letakov z napisom Nočemo Ameriške Teroristične Organi-
zacije, s čimer so pokazali več pobalinske predrznosti kot pa razumnih argumentov proti slovenski včlanitvi v Nato. Mladi forum Američane torej označuje kot teroriste.
Pred kratkim se je v medijih veliko pisalo in govorilo o nezakonitem financiranju tega političnega podmladka. Denar naj bi bil nakazan s stani Blairo-vih laburistov. Ker pa v Sloveniji veljavni Zakon o političnih strankah izrecno prepoveduje financiranje političnih stank iz tujine, so denar po t.i. bypass metodi (da zabrišejo sledove) nakazali Kalandrovemu društvu. Clani in ustanovitelji tega društva pa so predvsem člani Mladega foruma. Še sveža pa je novica o prav tako spornem financiranju enega izmed občinskih odborov MF. Točneje: gre za občinski odbor Rogaška Slatina. Nadali so si ime "Kris-talčki" in vzporedno ustanovili društvo z enakim imenom. Na ta način so obšli zakon in dobili s strani Ministrstva za informacijsko družbo finančna sredstva v višini 130 tisoč SIT. Seveda gre za davkoplačevalski denar, torej tudi denar tistih, ki se komaj prebijajo iz meseca v mesec.
Kako se bodo končale te zgodbe, lahko samo ugibamo, prav tako kot napovedano sodelovanje MF v demonstracijah, ki jih organizira t.i. Urad za intervencije ob pomoči in podpori anarhističnih skupin.
Boštjan Kolaric
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Čigava je policija
Zdaj je že nesporno, da je generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc zaslužen za izjemen interes za slovensko policijo, za dogajanja v njej in okoli nje. Seveda je vprašanje, ali vse, kar se dogaja v zvezi s policijo, daje tudi resnično pomemben in nujen odgovor, kakšno je in kakšno naj bo njeno mesto v sodobni slovenski družbi, čigava je in komu naj predvsem in izključno služi. Zdajšnje teze o domnevni politizaciji slovenske policije in zlasti njenega najvišjega predstavnika o različnih političnih intrigah in igrah pač niso najprepričljivejše zagotovilo, da gre razvoj policije v pravo smer. Nedorečene "afere", nesporazumi v odnosih med generalnim policijskim direktorjem in notranjim ministrom, vzporedni intervjuji enega in drugega z različnimi (in problematičnimi) stališči glede bistvenih vprašanj policijske organiziranosti in delovanja resorja notranjih zadev opozarjajo na neurejenosti in kratke stike, ki lahko vodijo v hujše zaplete, spore in - deformacije. Zaradi tega je še toliko bolj čudno in nenavadno, da najbolj pristojni in odgovorni - nosilec vladnega mandata in vsi trije vladajoči koalicijski partnerji - o vsem molčijo in očitno nimajo "mnenja" o zadevi, ki je v javnosti že dobila razsežnosti prvovrstnega političnega problema. Politika, ki o tako pomembnem vprašanju nima razvidnega stališča, ki svojih kadrov ne zna zaščititi ali ustrezno sankcionirati, četudi po njenem mnenju delajo dobro ali pa slabo, je slaba politika. Prav nenavadno je, da koalicija ob "nizanju" enoletnih uspehov pri vladanju ni vsaj z besedo omenila tudi "odprtih vprašanj", med
katera nedvomno sodi tudi sedanje dogajanje v zvezi s policijo in njenim generalnim direktorjem.
KAJ POČNE POGOREVC
Za osvežitev spomina: generalni direktor policije Marko Po-gorevc je eden redkih (morda celo edini) visoki državni funkcionar, ki je ob lanski zamenjavi Bajukove vlade z novo Drnovškovo vladajočo koalicijo zadržal svojo pozicijo. Lahko bi rekli, da je s tem nova vlada hotela le še poudariti "nepolitičnost" policije in tudi njenega vrhovnega vodstva in potemtakem Pogo-revca predstaviti bolj kot politika predvsem kot "strokovnjaka". Vendar pa so se takoj pojavila različna namigovanja o "specialnih odnosih" med Janezom Drnovškom in Pogorevcem oziroma še bolj o posebnem interesu določenih krogov, še zlasti cerkvenih, za ohranitev Pogore-vca na tej poziciji, ki jih ni nihče prepričljivo ali uradno demanti-ral. Sam Pogorevc tudi ni nikoli zanikal "dobrih odnosov" s cerkvenimi predstavniki, ki naj bi se še posebej utrdili, ko je bil s strani policije med najodgovornejšimi za organizacijo obeh papeževih obiskov v Sloveniji in ko se je udeležil (z izrazitim informativnim pompom) nekaterih verskih manifestacij. Seveda je Pogorevčeva verska opredelitev njegova pravica in svoboda in zaradi tega ga ne more in ne sme nihče napadati ali obtoževati. Drugače pa je, če svoja verska čustva izpoveduje na pol uradno, če to vse skupaj politizira, če se na prireditvah kaže z uniformo, ki služi v natančno določene namene. Po vsem sodeč ima Pogorevc glede "privatne-
ga" in "službenega" kar nekaj pomešanih pojmov. Tako se je svoj čas v nekem intervjuju hvalil, da na njegovem zidu v pisarni (menda zaradi "enakovrednega spoštovanja") visita portreta papeža in predsednika Kučana. Ob tem očitno ni niti pomislil, da na uradno mesto ne sodita niti papež niti predsednik Kučan, ker s slovensko ustavo oziroma zakonodajo tako pač ni določeno ...
Ne kaže zanikati, da se Marko Pogorevc zaznavno in vztrajno zavzema za pozicijo policije in njen ugled, lahko bi rekli, da veliko bolj kot vsi njegovi predhodniki ščiti njen ugled in vlogo. To nedvomno tudi krepi njegovo popularnost med policisti. Seveda pa to ni edina in ključna naloga generalnega policijskega direktorja. Njegova skrb mora biti tudi dosledno izvajanje usmeritev in smernic demokratične oblasti in preprečevanje, da bi kdorkoli in kadarkoli napačno razumel nujno strokovno samostojnost policije kot možnost za njeno "osamosvajanje" v smislu samovoljnega ukrepanja in manipuliranja z močjo. Glede tega pa očitno pri vseh v Sloveniji (in zlasti tudi znotraj policije) zadeve niso povsem jasne. Seveda pa je skrb zbujajoče tudi to, da se ob vsem povečanem interesu za policijo še vedno razmeroma malo govori o tem, kako policija izvaja svoje poglavitne naloge in kakšna je njena učinkovitost pri zaščiti ljudi in premoženja, pri zagotavljanju splošne varnosti. Ali državljani čutijo in dojemajo policijo kot nekaj svojega, je policija do njih prijazna, arogantna ali nezainteresirana? Doslej so se visoki policijski funkcionarji in najvišji predstav-
PREJELI SMO
Od centralistične k
policentrični
Sloveniji
Tak je bil naslov konference Združene liste socialnih demokratov, ki je bila v nedeljo, 18. novembra, v Murski Soboti. V prvih letih po osamosvojitvi je prišlo v Sloveniji do velike centralizacije sredstev in odločanja na ravni države, v ospredju so bile naloge oblikovanja politične in upravne strukture države in makroekonomske dileme procesa gospodarske tranzicije. Regionalni razvoj je bil potisnjen v ozadje. Danes vse analize kažejo, da so razlike med posameznimi regijami velike, da je trend povečevanja teh razlik. Te razlike se kažejo z vidika BDP na prebivalca, merjeno v enoti kupne moči, 1:1,7. Razlike so na področju demografskih razmer, človeškega kapitala, gospodarske strukture in uspešnosti gospodarjenja, infrastrukture in okoljskih problemov.
Razvojne razlike med občinami pa so še večje. Razmerje pri stopnji brezposelnosti med občino, kjer je ta največja, in ti-
sto, kjer je najmanjša, je 1:8, razmerje pri dohodnini na prebivalca med občino z največjo in tisto z najmanjšo pa je 1:10. Razlika med indeksi razvojne ogroženosti med regijami pa je celo 1:30.
Vse to se odraža tudi na pričakovani življenjski dobi, ki je v Pomurju in Podravju za 3 leta krajša kot v osrednji slovenski regiji. Zato je potrebno zaustaviti povečevanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih med regijami in preprečiti nastajanje novih območij z razvojnimi problemi in zagotoviti enakomernejši razvoj posameznih predelov in manj razvitim območjem omogočiti hitrejši razvoj.
Centralizem se kaže tudi v minimalnem deležu lokalnih skupnosti pri razdeljevanju javnih sredstev (manj kot 5%) in v neznatnem vplivu lokalnih skupnosti na politične in razvojne odločitve države. Pretirana delitev Slovenije na majhne občine je seveda v prid centralistični državi. Pokrajine se lažje uveljavijo kot partner pri odločanju v državi, močneje lahko artikulirajo potrebe in probleme svojega okolja. Zato je pomem-
bno, da imajo pokrajine lastno premoženje in lastna sredstva.
Pri ustanavljanju pokrajin zasledujemo zlasti tri cilje: približevanje odločitev pri upravljanju javnih zadev občanom, decentralizacija oblasti in policentrični razvoj. Pokrajina je 2. stopnja lokalne samouprave, torej lokalna skupnost, ki ima razvojne naloge, obenem pa država na njo prenaša del upravnih nalog.
Na konferenci je razprava tekla zlasti o tem, kakšne pokrajine naj oblikujemo, kakšne naj bodo njihove funkcije, da bodo izpolnile pričakovanja - zmanjšanje razlik med pokrajinami, večji razvojni zagon in vzpostavitev partnerskega odnosa z državo pri sprejemanju odločitev.
Skupna je bila ugotovitev, da pri oblikovanju pokrajine upoštevamo kulturno, gospodarsko, geografsko in prometno zaokroženost, ki pomeni identiteto nekega okolja. Pomembno je, da ima pokrajina možnosti, da uresničuje razvojne in upravne funkcije, da uresničuje svoje socialne funkcije, da omogoči sodelovanje prebivalcev pri odločanju o njihovem razvoju.
Anka Ostrman
PREJELI SMO
Po petnajstih letih končno voda!
Pred petnajstimi leti sem za preužitek prevzel majhno kmetijo v Trnovcih 36. S sabo sem pripeljal ženo ter eno- in dvoletna sinova. Z vodo smo imeli težave že od prvega dne. Cep-rav od začetka nismo imeli včasih kaj jesti zaradi pomanjkanja, se dostikrat tudi čiste vode nismo mogli napiti in v njej umiti. Počeli smo vse mogoče, da bi preživeli in da bi vode potrebovali čim manj, zato smo dolgo kopali tudi pesek.
Zdaj imamo posestvo lepo urejeno in tudi precej živine, pa brez vode res nismo zdržali več. Po neštetih prošnjah povsod, kjer je le bilo mogoče, pri županu v Ormožu, še večkrat na KS Sv. Tomaž, so se vrstile deset let le obljube, nikdar pa mi nihče ni odgovoril, kdaj bi se dalo vodovod zgraditi do nas. Zadnje štiri ali pet let namreč vodni stolp v Rakovcih gledam skozi okno in se mi zdi tako blizu, v resnici pa je leta čakanja oddaljen od nas. V zadnjem času so nam vodo vozili trnovski gasilci s cisterno, pri katere nakupu sem tudi sam sodeloval. Da pa je nesreča bila še večja, je g. župan prepovedal dovoz pitne vode domačim gasilcem, vodo pa naj bi mi vozili drugi gasilci. V sušnih obdobjih so se morali gasilci prilagajati navodi-
lom iz črpališča in vodo voziti dostikrat tudi ponoči.
Sedaj pa je te dolgoletne more pri nas konec.
Ker tudi v sosednji vasi (občini) niso imeli vodovoda ravno ne vem kako idealnega, sva se s sosedom odločila pričeti akcijo za izgradnjo vodovoda od KS Mala Nedelja, kjer imajo vode dovolj in vodovod v odličnem stanju. Ob neizmerni pomoči vodstva KS in g. Vilka Vajda je akcija hitro stekla in na novo nas je dobilo vodo precej gospodinjstev in vikendov.
Ker živim na skrajnem robu občine Ormož, sem zapostavljen v vseh pogledih, in zato si želim, da bi čim prej prišlo do realizacije novih občin, kot so KS Sv. Tomaž in KS Mala Nedelja, ker se samo takrat lahko vidi tistega malega človeka z roba družbe, ki tudi potrebuje tiste osnovne življenjske dobrine, kot so voda, cesta, elektrika itd. in si vse mora izgraditi sam ali biti močno udeležen, drugače pa nič nima! Ce bi pri nas bila možnost izgradnje lastnega vodovoda, bi že zdavnaj za to poskrbel sam in ne bi nikdar za nič nikogar prosil.
Zdaj je problem rešen, vode je dovolj, zato se še enkrat zahvaljujem vsem, ki so sodelovali, še posebej KS Mala Nedelja in g. Vilku Vajdi! Hvala tudi tistim, ki so nasprotovali, ker bodo tudi ti enkrat potrebovali vodo, pa jo bodo lažje dobili kot mi.
Franc Lovrec
niki notranjih zadev bolj kot s temi vprašanji ukvarjali z notranjimi aferami in notranjimi nesporazumi. To pa zagotovo ni dobro.
NAPAČNA VLADA
Ljubljanski Dnevnik v svojem komentarju ugotavlja, da v poročilu Evropske komisije o napredku Slovenije pri približevanju Evropski uniji piše, da je skrb zbujajoča pretirana brutalnost policije v nekaterih preiskovalnih postopkih zoper navadne državljane. "Ta ocena je še toliko bolj izstopajoča, ker je poročilo kot celota za Slovenijo najbolj ugodno doslej in ker podobnih negativnih ocen policija ni bila deležna. Pri čemer ne gre spregledati, da daje tej -sicer pavšalni - oceni še dodatno težo dejstvo, da je Slovenijo letos na evropskem sodišču izgubila spor z nemškim državljanom, ki jo je tožil zaradi grobega ravnanja policije - pri čemer je ta sodba še toliko bolj mučna, ker sta pri nas dve komisiji napisali jasno in nedvoumno sporočilo, da je bil odnos naše policije do omenjenega
nemškega državljana korekten. In kaj je ob vsem tem počel Marko Pogorevc? Z malce cinizma bi lahko zapisali, da je pod tržno ceno kupoval državno stanovanje (pred časom je nastala v javnosti prava in še vedno nedokončana afera zaradi nizke cene, ki jo je plačal Pogorevc za nakup svojega stanovanja - op. p.), se nastopaško kazal na televiziji ter v uniformi in ob spremstvu policijske 'plehban-de' hodil na nekatere javne manifestacije, za katere nikakor ni bilo samoumevno in nujno, da se mora na njih pokazati tudi uniformirani šef policije. Skratka, medtem ko je šlo pod njegovim vodstvom z našo policijo tako navzdol, da so to opazili celo v Bruslju, je njen šef samo-všečno skrbel predvsem za lastno promocijo ... "
Komentator opozarja, da slovenski policiji tudi po več mesecih še vedno ni uspelo odkriti atentatorja na novinarja Večera Petka, čeprav je šef policije Po-gorevc že zdavnaj izjavljal, da storilcu "policija že diha za ovratnik" ... Pompozno odkrivanje "korupcijskih afer" nadalje ni do-
živelo pričakovanega epiloga, pač pa se je policija prav paranoično lotila preganjanja tako imenovanih "antiglobalistov". Za vse to bi moral po mnenju Dnevnika Pogorevc prevzeti ne samo objektivno, ampak tudi subjektivno odgovornost: "Policija je namreč hierarhična ustanova, v hierarhični ustanovi pa je tako rekoč po definiciji nemogoče, da stagnacija na enem in pretirana zagretost njenih posameznih delov na drugi strani ne bi bila v neposredni vzročni zvezi s potezami njenega vrhovnega vodstva ..." Dnevnik dodaja, "da levji delež odgovornosti za takšno stanje nosi notranji minister Bohinc, ki ga očitno ni dovolj v hlačah, da bi ustavil samovšečno, včasih pa tudi samopašno javno paradiranje svojega (ne)spodobnega policijskega šefa ..." Delo pa celo piše, da je sedanje stanje v policiji in v zvezi z njo pač neizogibna posledica Drnovškovega toleriranja politizacije policije oziroma njenega prvega policija. "In kjer se policija politizira, se posledično policizira družba."
Jak Koprivc
PO SLOVENSKIH GORICAH
LENART / PRED GRADNJO ČISTILNIH NAPRAV IN KANALIZACIJE
Investicija, vredna triietrt milijarde
V občini Lenart že dalj časa načrtujejo gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja v mestu Lenart in centrih krajevnih skupnosti. Letos so se odločili pripraviti dokument indentifikacije investicijskega projekta gradnje čistilnih naprav.
Investicijski projekt je izdelalo podjetje Glas 2000 iz Maribora. Vrednost investicije je ocenjena na 780 milijonov tolarjev, ra~unajo pa, da bodo do leta 2008 zgradili kanalizacijska omrežja in šest ~istilnih naprav.
O dinamiki gradnje je Avgust Zavernik, pomo~nika župana, ki je nosilec projekta, povedal: "Gre za gradnjo šestih čistilnih
naprav in kanalizacijskih omrežij s konceptom zbiranja, čiščenja in odvajanja odpadnih voda. V naslednjem letu bomo izdelali idejne projekte in projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja. Glede na problematiko bomo najprej zgradili čistilno napravo v mestu, kjer je na kanalizacijsko omrežje priključena večina gospodinjstev. Odpadne vode iz severovzhodnega dela Lenarta že čistimo, zato
bomo sedaj gradili na južni strani mesta (ob Velki za podjetjem UNIOR), saj je tja že zgrajen dovodni kanal. Računamo, da bomo do leta 2004 končali vsa dela v Lenartu. V Voličini smo pred časom že zgradili mešani sistem kanalizacijskega omrežja, vendar se zbrane odpadne vode še vedno stekajo v Ruperš-ki potok. Tako bi radi v Voličini v letu 2005 sklenili gradnjo kanalizacijskega omrežja in čistilne, lagunske ali mehanske naprave. Tudi v osrednjem delu naselju Sv. Trojica imamo delno urejeno kanalizacijo, vendar se odpadne vode stekajo v površinske jarke ali tečejo kar prosto. Računamo, da bo v letu 2006 pri Sv. Trojici in v Zg. Senarski pričela delovati biološka čistilna naprava. V Močni bomo kanalizacijsko omrežje gradili v dogovoru z graditelji avtoceste, ki morajo urediti tudi odvodnjavanje padavinskih vod. Po načrtih bi tam morala pričeti delovati biološka čistilna naprava v letu 2007. Leta 2008 pa bosta začeli obratovati še čistilni napravi v Jurovskem Dolu.
Zanimanje ljudi je veliko in se lahko zgodi, da bomo v tem obdobju zgradili kanalizacijsko omrežje še v katerem strnjenem
naselju."
V občini Lenart več kot polovico proračuna namenjajo za investicije in tako nameravajo večino projekta gradnje čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij financirati iz občinskega proračuna. Zaenkrat ne razmišljajo o priključnini za gospodinjstva. Z ministrstvom za okolje in prostor se dogovarjajo o financiranju 20 odstotkov letne investicije. Del sredstev pa nameravajo zagotoviti tudi s pobiranjem takse za obremenjevanje voda.
Avgust Zavernik je o taksi povedal: "Gospodinjstva, priključena na sistem Mariborskega vodovoda, plačujejo takso za obremenjevanje okolje. Teh gospodinjstev je več kot dve tretjini. Letos računamo, da bomo s takso zbrali 22 milijonov tolarjev. Z novim letom pa bodo na osnovi vladne uredbe vsa gospodinjstva plačevala takso za obremenitev voda. Gospodinjstva, ki niso priključena na sistem mariborskega vodovoda, bodo plačevala pavšalni znesek, in sicer se bo taksa obračunala na 4,5 m3 vode po osebi na mesec. Tako računamo, da bomo v prihodnjem letu zbrali s takso 40 milijonov tolarjev."
Zmago Šalamun
LENART / RAZSTAVA LJUBITELJSKIH USTVARJALCEV
Slikanje - odsev iasa in prostora
V petek, 16. novembra, je bila v galeriji Konrada Krajnca otvoritev medobčinske razstave ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Na njej se je predstavilo 31 avtorjev.
Zbrane sta pozdravila Breda Slavinec, vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, in župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. O izboru del je govoril akademski slikar Du{an Fi{er in v svojem govoru med drugim dejal: "Ustvarjalnost se kaže kot avtorska, v različnih izhodiščih in tehnikah, ki so odsev in posledica
življenja v nekem času in prostoru. Prikazano govori o doživetem in želenem, o estetskih, prostorskih in naravnih pobudah, ki dajejo ustvarjalcu zagon, da ustvarja in komunicira tako s svetom."
V kulturnem programu je Da-mir Vi{i~ odigral del klasične indijske kompozicije Jaman na instrumentu sarod.
Razstavo je odprl Zmago Ko-kol, predsednik Sveta območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lenart, ogledati pa si jo je možno do 30. novembra od četrtka do sobote med 11. in 17. uro.
Zmago Šalamun
Akad. slikar Dušan Fišer
Damir Višic je na instrumentu sarodu odigral del klasične indijske kompozicije Jaman
ZAVRH / TRADICIONALNE MAISTROVE PRIREDITVE
V spomin velikemu Slovencu
General Rudolf Maister je bil Slovenec, ki je v usodnih trenutkih imel vizijo nadaljnjih dogodkov ob koncu prve svetovne vojne. Okrog sebe je znal zbrati može, da so skupaj ohranili velik del slovenskega ozemlja, ki bi bilo verjetno brez bojev za severno mejo za Slovenijo vedno izgubljeno.
Poeta, generala in poveljnika prve slovenske vojske Rudolfa Maistra se vsako leto spomnijo na Zavrhu s tradicionalnimi Maistrovimi prireditvami, ki bodo danes in jutri potekale letos že šestnajstič na Zavrhu in v Mariboru.
Prireditve se bodo pričele danes ob 12. uri s tiskovno konferenco v mariborski univerzitetni knjižnici, na kateri bodo člani društva general Maister iz Ljubljane prisotne seznanili z novo knjigo dr. Bruna Hartmana z naslovom General Rudolf Maister, z dokumentarnim filmom Milana Ljubi}a Podobe vojaka — general Rudolf Maister in s simpozijem, ki bo jutri potekal na Univerzi v Mariboru na temo General Rudolf Maister in na{ čas.
Po končani tiskovni konferenci se bodo člani društva odpravili v Lenart, kjer jih bo sprejel župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Ob 16. uri pa bo v kulturnem domu Zavrh predstavi-
tev knjige, filma in kipa Rudolfa Maistra.
Jutri pa bo slovesnost na ploščadi pred kulturnim domom na Zavrhu, kjer bo nastopil tro-bilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in položili venec ob kipu generala Maistra. Zbrane bo pozdravil lenarški župan mag. Ivan Vogrin, na prireditvi pa bodo predstavili najboljša dela literarnega natečaja na temo general Maister. V kulturnem programu bodo sodelovali še vokalni kvintet Završki fantje in pesnica Ivanka Simonič. Po končani slovesnosti bo družabno srečanje v lovskem domu Voličina, ki ga bo popestril Silvo Safran.
Prireditve na Zavrhu organizirajo Občina Lenart, Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov z Zavrha, Ministrstvo za obrambo in Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cer-kvenjak, Lenart in Sv. Ana.
Zmago Šalamun
LENART / ZA BOLJ[E INFORMIRANJE OBČANOV IN TURISTOV
Nove oglasne table
V občini Lenart so odločili, da bodo za boljše informiranje postavili nove oglasne table. Prvo so že postavili v Lenartu pred občinsko stavbo, enake pa nameravajo postaviti še v vseh štirih krajevnih centrih v občini. Tablo je izdelal podjetnik Friderik Lešnik.
Na tablah bodo občani lahko našli informacije iz občinske uprave in upravne enote ter turistične informacije. Tako bodo občanom informacije na voljo
24 ur. Vse table bodo tudi osvetljene.
Tekst in foto: Zmago Šalamun
SVETA TROJICA / STO LET
KULTURNEGA DELOVANJA
Ob jubileju publikacija
Pri Sv. Trojici letos praznujejo 100-letnico organiziranega kulturnega delovanja in 50-letnico ustanovitve kulturnega društva Ernest Peter Golob. V okviru praznovanja bodo pripravili več prireditev.
Tako bodo 1. decembra skupaj z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lenart v gostilni Na griču organizirali srečanje mladih literatov občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana. Ta srečanja potekajo že od leta 1973. V sklopu prireditev načrtujejo skupaj z matično knjižnico Lenart srečanje kulturnih in turističnih delavcev ter predstavitev knjige z naslovom Ali smo dovolj {egavi avtorja dr. Janeza Bogataja iz Ljubljane.
Ob teh prireditvah bodo prenesli obstoječo stalno razstavo Srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov, ki je sedaj postavljena v avli kulturnega doma, v "muzejske" prostore kulturnega društva v kulturnem domu.
Spomnili se bodo tudi Ivana Cankarja, saj letos mineva 90 let od kar je bival pri Sv. Trojici.
Dan pred rojstnim dnem dr. Franceta Prešerna, 2. decembra, pa predvidevajo izid Trojiske kronike. V njej številni avtorji predstavljajo zgodovino Sv. Trojice in okoliških krajev ter bogato dejavnost številnih društev. Posebej je predstavljena vloga nekaterih vidnejših kulturnih ustvarjalcev. Trojiško kroniko si bo nekoliko kasneje možno ogledati na internetnih straneh društva, razmišljajo pa tudi o izdaji na zgoščenki. Ob tej slovesnosti bodo odkrili spominsko ploščo Vilmi in Jožetu Križa-niču, ki sta od leta 1934 do 1961 bila gonilni sili in ustanovitelja kulturnega društva. Ker sta po-
učevala na trojiški osnovni šoli, organizira šola ta dan tudi srečanje vseh dosedanjih delavcev.
S 15. decembrom pa v kulturnem društvo Sv. Trojica pričenjajo novo prireditev, imenovano LAN PARTY. Gre za povezavo računalnikov v interno mrežo in uporabo le-te v sodobnem svetu. Pogoj je, da sodelujoči s seboj prinesejo svoj računalnik z mrežno kartico.
Zmago Šalamun
Odltodiittitam
LENART / SEJA OBČINSKEGA SVETA
V torek, 27. novembra, se bodo svetniki občine Lenart sestali na 24. seji ob~inskega sveta. Razpravljali bodo o uveljavitvi novih cen ravnanja s komunalnimi odpadki, po hitrem postopku bodo obravnavali odlok o odvajanju in či{čenju komunalnih odpadnih in padavinskih vod na obmo~ju ob~-ine Lenarta, razpravljali pa bodo tudi o predlogo proračunu občine Lenart za leto 20002.
LENART / SEMINAR ZA LJUDSKO PETJE
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območna izpostava Lenart organizira v soboto, 24. novembra, v predavalnici Ljudske univerze Lenart Medobmočni seminar za ljudsko petje. Vodil ga bo Drago Kunej iz ZRC SAZU iz Ljubljane.
Zmago Šalamun
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / 100 LET OTILIJE HOLC
Zmernost v vsem - pa doiakaš sto let
"Srečen je tisti, ki se je rodil in živel v urbanski fari, še srečnejši pa je tisti, ki mu je bog naklonil 100 let. To sem jaz - Tilika - vabim vas, da z mano nazdravite in se povese-lite na prehodu v novo življenjsko stoletje," je v svoje vabilo med drugim zapisala jubilantka Otilija (Tilika) Holc iz Gregorčičevega drevoreda 13 na Ptuju, kjer živi že dobrih dvajset let skupaj s hčerko in njeno družino, do svojega 80. leta pa je živela na Destrniku. Vnuk Tonček in vnukinja Mateja sta se pred kratkim sicer preselila na svoje, a to ni bila nobena ovira, da ju ne bi obiskala na njunih novih domovih, čeprav sama živi v tretjem nadstropju, novi stanovanji pa sta tudi visoko, v drugem oziroma tretjem nadstropju. S svojo živahnostjo, energijo in razumnostjo stoletnica še danes osvaja.
Bere brez očal, nekaj mesecev pred svojo stoletnico je uspešno prestala operacijo sive mrene, tudi za svojo toaleto in obleko skrbi sama, le kolk jo nekoliko daje. Vsak dan obvezno telovadi, brez prave kave pa tudi ne gre. Skromno življenje, zmernost v prehranjevanju, veliko dela in gibanja, to bi bil Tilikin recept za dolgo in zdravo življenje.
Ob svojem stotem rojstnem dnevu nima veliko želja: hčerka Erika naj bi jo tudi v bodoče imela še tako rada kot do sedaj, vnuk Tonček s partnerko, ki je revirni gozdar, jo je že razveselil z pravnučkom Blažem Antonom, sedaj je na vrsti vnukinja Mateja, ki je profesorica razrednega pouka. "Matejinega otroka bi še rada dočakala," pravi. Ob tem se vnukinja le skrivnostno nasmiha. Vesela je, da je njena
babica, ki jo je naučila pošte-vanke, kuhanja in pletenja, dočakala tako častitljivo starost. Vnuk Tonček pa je dodal, da bo srečen, če bo dočakal polovico tega, kar je bilo dano babici.
Tilika Holc se je Destrnič-anom v svoji preprostosti in zaradi dobre volje, ki je ni nikoli zapustila, globoko zapisala. Ni ga bilo Destrničana, ki je ne bi poznal. Ob stoletnici so ji vo{~-ili z godbo na pihala, zapel ji je oktet, pri{le pa so tudi Spominčice. Ta neponovljivi {opek lepih vo{čil ji je sestavilo Dru-{tvo upokojencev Destrnik, katerega članica je {e vedno. Ob jubileju sta ji čestitala destrni-{ki in ptujski župan Franc Pu-kšič in Miroslav Luci.
Ko so jo domači vpra{ali, kaj si želi ob svojem stotem rojstnem dnevu, je prvotno sicer raz-mi{ljala o tem, da bi bila zelo
Jubilantka Otilija Holc v krogu najdražjih: hčerke Erike, vnukinje Mateje in vnuka Antona. Foto: Črtomir Goznik
vesela osebne čestitke predsednika države Milana Kučana, potem pa si je premislila. Skupaj z najdražjimi bo tudi nadvse lepo. Praznovanje, ki se je pričelo v ponedeljek, na sam praznični dan, se bo namreč končalo šele ob koncu tedna. Veliko jih je namreč, ki bi ji želeli stisniti roko ob jubileju.
Rodila se je 19. novembra leta 1901 v Vintarovcih v kmečko-delavski družini. Oče je bil krojač, mama gospodinja, rodilo se
jima je devet otrok, trije so umrli. Tilika je bila tretja po vrsti, danes razen nje ne živi nihče več. Osnovno šolo je obiskovala na Destrniku, poročila se je leta 1945. Po šestih letih zakona, v katerem se je rodila hčerka Erika, učiteljica po poklicu (sedaj že drugo leto v pokoju), je ovdovela. S svojim delom, pomagala je v gostilni Ramšak na Destrniku, potem v kavarni Promenada v Mariboru, ki so jo prav tako imeli v posesti Ra-mšakovi, je delala kot sobarica,
natakarica, kuharica, perica, je zelo malo zaslužila. Kuhala je tudi šolnikom na Destrniku, žandarjem, oficirjem. S svojo penzijo v znesku 3600 dinarjev ni mogla pokriti stroškov dijaškega doma na Ptuju, ki je znašal 6500 dinarjev. Zato si je morala poiskati dodatno delo. Cele dneve in noči je pletla, na črno je tudi prodajala vino in žganje. V svet pletilk je že zelo zgodaj uvedla tudi hčerko Eriko, ki si je prvi šal spletla že pri štirih letih. "Mama je spletla
na tisoče in tisoče jopic, ko {e ni bilo volne, je skupaj spredala vato in bombažni sukanec," se spominja Erika.
Z Destrnika je pogosto odhajala pe{ v Maribor prodajat na tržnico. Pot jo je vodila skozi Trnovsko vas, Lenart, Crni les, poti čez Vurberk pa se je ogibala, ker so prodajalcem na tej poti pogosto "odvzeli" robo. Tudi na romanje na Ptujsko Goro je hodila pe{.
Pri 70. in 71. letih je {e potovala čisto sama v Rim, na Azurno obalo, v Lurd. Tudi dopoldansko in popoldansko kavico, ki jo ponavadi spije skupaj s hčerko Eriko ob 12. in okrog 17. ure, si je do pred dveh let kuhala sama. Vse se pri njej dogaja po nekem urniku. Vstaja ponavadi ob deseti uri, nakar se sama umije in obleče. Zajtrkuje vedno belo kavo z nadrobljenim belim kruhom. Po zajtrku razgrne posteljo, da se dobro prezrači. Prva skodelica prave kave je na urniku ob 12. uri, kosilo z obveznim kozarcem vina je na vrsti ob 13.30 uri, drugo kavico popije okrog pol pete oziroma pete ure, večerja ob 19. uri, spat odhaja po 20. uri.
Številnim čestitkam, ki jih je te dni prejela Otilija Holc ob svojem stotem rojstnem dnevu, se pridružuje tudi na{e uredni-{tvo!
MG
22. - 28. novembra 2001 RADIO PTUJ
89,8 98,2 104,3 FM
Četrtek, 22. november
slovenija 1
7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi
9.00 Male sive celice, kviz 9.50 Zgodbe iz školjke 10.20 Avstralska kronika, pz. serija, 3/12 # 11.15 60 let kri~a~a 11.55 Prezrta okolja, 5., zadnja oddaja 12.25 4 X 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.20 Pod preprogo 14.15 Mario, nedeljski ve~er v živo # 15.55 Slovenci po svetu 16.30 Poro~ila #
16.45 Pia se nauči plavati, kratki igrani film za otroke 17.00 Na liniji, oddaja za mlade 17.40 Zenit 18.15 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.50 Kulturna borza 22.55 Pisave 23.25 Zenit, ponovitev 0.00 Dosežki, ponovitev
slovenija 2
15.15 Videospotnice
15.40 Laboratorij v vojni, dokumentarna oddaja 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 123. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 3/10 17.50 Aspen: SP v alpskem smučanju, (ž), prenos 1. vožnje 19.20 Videospotnice 20.00 Osamljeni planet: Amsterdam 20.50 Aspen: SP v alpskem smučanju, (ž), prenos 2. vožnje 22.00 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 10., zadnji del 23.00 Sam proti vsem, francoska drama, 1998 0.30 Akcija!, nanizanka, 5/14 1.20 Videospotnice, ponovitev
pop tv
9.10 Dragon Ball, 4. del risane serije 9.35 Hroščeborgi, 36. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 26. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 168. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 38. dela 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 139. del nanizanke 15.30 Oprah show: Ženske in alkohol, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 39. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 169. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 27. del nadaljevanke 19.15 24 ur
20.00 Raztresena Ally, 12. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 12. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 12. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 12. del nanizanke 22.50 Udarci pravice, 14. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 51. del nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev
kanal a
9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 12. dela 12.30 Obala ljubezni, 173. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 39. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 18. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 19. del ameriške nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, zadnji del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 7. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 7. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme
19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja
20.10 Columbo: Po~ivaj v miru, žena, kriminalka, 1990
21.50 Will in Grace, 11. del nanizanke
22.20 Tretji kamen od sonca, 8. del nanizanke
22.50 Noro zaljubljena, 25. del nanizanke
23.20 Ekstra magazin, ponovitev
23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 Emmy Awards, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.15 Vera in čas 15.45 V sedlu 16.30 Iz domače skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba
20.00 Policist s petelinjega vrha, 4. del jugoslovanske serije 21.00 Rokovnjač, jugoslovanska drama 23.00 TV razglednica
23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Pozabljena ljubezen, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poiz-vedovalec, serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 30 let študentske stavke. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.15 Ekumena. 0.20 Krvna zveza, am. film. 1.55 Sodnica Amy, serija. 2.40 Dokumentarni film. 3.05 Na zdravje!, serija. 3.30 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 3.50 Transfer. 4.35 Remek. 4.45 Pozabljena ljubezen, am. film. 6.15 Glasbeni program.
htv 2
10.05 Jack in Jill 2., serija. 10.50 Nikita 3., serija. 11.35 Govorimo o zdravju. 12.05 Trenutek spoznanstva. 12.35 Fantomske grožnje. 13.15 TV intervju. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nana, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prava mati, it. film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 0.05 Na meji mogo~ega 4., serija. 0.50 Novice.
htv 3
9.30 Zasedanje sabora, prenos. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Športni program. 22.15 Hit-depo. 0.15 Glasbeni program.
avstrija 1
6.35 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.55 Mladi Herkul, serija. 8.20 Caroline v mestu, serija. 8.40 Sabrina, serija. 9.05 Čarovnica, serija. 9.50 Beverly Hills 90210, serija. 10.30 Nabrite pištole 1, komedija, 1993. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Veleslalom (ž), prvi tek, prenos iz Aspena. 19.00 Dharma in Greg, serija, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Posebna enota Kitzbuhel, serija. 21.05 Veleslalom (ž), drugi tek, prenos. 22.00 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.50 De Luca, show. 23.20 Umetnine. 2.05 Kaj je novega, mucka?, komedija, 1964. 3.50 36 ur, vojna drama, 1964.
avstrija 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dokler se spet ne sre~ava, drama, 1952. 11.40 Pogledi s strani. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Dežela in ljudje, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Rt groze, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroau-stria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Rt groze, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Dežela in ljudje, magazin.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~-ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Victor - Angel varuh, serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie. 22.15 Alphateam, zdrav. serija. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Fra-sier. 1.05 The Making Of. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch. 3.50 Victor - Angel varuh, pon.
rtl
6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~o devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Alarm za Cobro 11 - Policaji na avtocesti, krim. serija,
2000.	21.15 Balko, krim. serija, 1997. 22.15 Straža, policij. serija,
2001.	23.10 Code Name: Eternity - Nevarnost iz vesolja, zf. serija, 1999. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož sam po sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal.
rtl 2
5.45 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Preživetje - Dan ko naj bi umrl. 21.20 Operacija Morski pes - Smrt prihaja neslišno, vojni, 1991._ 23.10 Ognjena mo~, zf. akcijski, 1993. 0.55 Dangerous Love - Želja in hrepenenje, eroti~ni triler, 1988. 2.30 No~ne fantazije.
Petek, 23. november
slovenija 1
7.55 Kultura 8.00 Odmevi #
8.30 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 9.00 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 6/23 9.25 Pia se nau~i plavati, kratki igrani film za otroke 9.40 Na liniji, oddaja za mlade 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Zenit 11.10 Dosežki 11.30 Slovenski magazin 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 12/29 13.00 Poro~ila #
13.15 Imago Sloveniae: Aldo Rodriguez, kitara
13.45 Čari za~imb: Školjke na rukoli, 4/20
14.15 Prvi in drugi
14.35 Osmi dan
15.10 Vsakdanjik in praznik
15.55 Mostovi
16.30 Poro~ila #
16.45 Iz popotne torbe, 8. oddaja: Nogomet 17.05 Rde~i grafit
17.45 National geographic, dokumentarna serija, 2/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik #
20.00 J.Pervanje-M.Buh: Vrti~karji, TV nadaljevanka # 20.35 Deteljica
20.45 Poljub v Glasgowu, nadaljevanka, 2/6 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi # 22.50 Kulturna borza 22.55 Polno~ni klub 0.05 National geographic, ponovitev
slovenija 2
15.00 Videospotnice
15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 5/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 124. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 4/10 17.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, vs. (m), prenos 1. vožnje 19.15 Svetovni pokal v smu~arskih skokih, dokum. serija, 9/11 20.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, vs. (m), prenos 2. vožnje 22.00 Bliš in beda kurtizan, nadaljevanka, 6/9 23.00 Otipljiv dokaz, kriminalka, 1989 0.35 Ljubimkanja in nogomet, nadaljevanka, 1/7 1.25 Videospotnice
pop tv
9.10 Dragon Ball, 5. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 37. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 27. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 169. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 39. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 140. del nanizanke 15.30 Oprah show: Poklicne izpovedi, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 40. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 170. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 28. del nadaljevanke 19.15 24 ur
20.00 Akcija v petek: Bitka s teroristi, akcijski film, 1997 21.40 Privid zlo~ina, 4. del ameriške nanizanke 22.30 Udarci pravice, 15. del nanizanke 23.20 M.A.S.H., 52. del nanizanke 23.50 24 ur, ponovitev
kanal a
9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 174. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 40. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 19. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 20. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 1. del humoristi~ne nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 8. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 8. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme
19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 12. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 12. del nanizanke 21.50 Skrivnostno mesto, pustolovski film, 1999 23.15 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Pop'n'Roll, ponovitev
trojka
6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Rokovnja~, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 Automobille, ponovitev 15.30 Avtodrom, ponovitev 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj
19.00 Glasba
20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja
21.30 Skriva~, ameriški triler, 1989
23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev
0.15 Wai Lana joga
0.45 Video strani
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraševalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Krščanstvo, serija (1/4). 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Žena francoskega poro~nika, am. film. 22.55 TV leksikon. 23.00 Odmevi. 23.20 Šport danes. 23.35 Drakula, am. film. 1.20 Kokoda Crescent, am. film. 2.45 Begunec, serija. 3.30 Glasniki meteorja, dokumentarni film. 4.20 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 4.40 Film. 6.15 Pravi ~as.
htv 2
9.55 Poslovni klub. 10.25 Sodnica Amy, serija. 11.10 Hit-depo. 13.10 30 let študentske stavke. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svetzabave. 22.35 Cafe Cinema. 23.15 Novice. 23.20 Pravi ~as.
htv 3
9.30 Zasedanje sabora, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Glasniki meteorja, dokumentarni film. 21.00 Show Michaela Ric-hardsa. 21.20 Veronikine skrivnosti JII., serija. 21.45 Na zdravje!, serija. 22.10 Maggie, serija. 22.35 Čas je za jazz. 23.50 Glasbeni program. 0.30 Košarka NBA pregled. 1.00 Košarka NBA: Philadelphia - Cleveland, prenos.
avstrija 1
6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Življenje in jaz, serija. 8.30 Mladi Herkul, serija. 8.50 Princ z Bel-Aira, serija. 9.15 Sabrina, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Sedma nebesa, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi, otroški program. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Beverly Hills 90210, serija. 16.05 Princ z Bel-Aira, serija. 16.30 Deskanje na snegu, posnetek. 17.05 Smu~arski skoki, prenos iz Kuopia. 17.55 Veleslalom (m), prvi tek, prenos iz Aspena. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Veleslalom (m), drugi tek, prenos. 22.05 48 ur, kriminalka, 1982. 23.35 Prava stvar, triler, 1993. 1.25 NFL Blast, ameriški nogomet. 1.55 48 ur, kriminalka, 1982. 3.25 Nabrite pištole 1, komedija, 1993.
avstrija 2
6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Pustolovš~ine Toma Sawyerja, pustolovski film, 1973. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1402). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, krimi serija. 21.20 Hitler in ženske: storilke in žrtve, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Hitler in ženske: storilke in žrtve, dokumentarec. 2.05 2.10 Modern times, magazin. 2.45 TV kuhinja. 3.10 V imenu zakona, serija.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.0 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Sam v New Yorku, komedija, 1992. 22.35 Kaj zijaš?! 23.05 Banzai, najbolj nore stave na svetu. 23.35 Harald Schmidt Show. 0.35 No~. 0.55 Frasier, kom. serija, 1998. 1.20 Sodnica Barbara Salesch. 2.10 Nakupovanje doma.
rtl
6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank - Zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Nikola: Poroka, kom. serija, 20012. 21.45 Ritin svet, kom. serija, 2001. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Nikola. 2.25 Ritin svet.
rtl 2
5.45 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Kralj škratov, pustolovski film, 1994. 22.05 Intervju z vampirjem, groz. drama, 1994 0.25 Intervju z vampirjem, ponovitev filma, 1994. 2.45 No~ne fantazije.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
Sobota, 24. november
slovenija 1
7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Gulimišek, 5. oddaja 9.30 Male sive celice, kviz
10.25 Kino Kekec: Kralj drozgobrad, slovaško-nem. film
12.00 Tednik, ponovitev #
13.00 Poro~ila #
13.15 Mostovi, ponovitev
14.20 Pod piramido, oddaja TV Maribor
14.55 20 000 milj pod morjem, am. film, 2/2, ponovitev
16.30 Poro~ila #
16.45 Špicparkeljc, risani film
17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 3/8
17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor
18.10 Ozare
18.15 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 2/13 #
18.40 Risanka
19.00 Danes #
19.05 Utrip
19.30 TV Dnevnik #
20.00 J. Pervanje - M. Buh: Vrti~karji: Poroka # 20.35 Nekako ~udovito, ameriška komedija, 1987 22.10 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 10/17 22.40 Poro~ila # 23.10 Borza problemov 23.15 Sopranovi, nadaljevanka, 11/13 0.15 Dve potovanji Jacquesa Lecoqa, 2., del 1.05 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, ponovitev
slovenija 2
8.00 Vremenska panorama 8.30 TV prodaja 9.00 Videospotnice
9.35 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 10. epizoda 9.55 Murphy Brown, nanizanka, 22/24 10.20 Štafeta mladosti
11.15 Koncert The original Klezmer Ensemble 12.15 TV prodaja 12.45 Igrani film 15.00 Evrogol
16.00 Celje: Rokomet (m), Celje Pivovarna L. - Ademar Leon, pr. 17.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (ž), pr. 1. vožnje 19.15 Svetovni pokal v smu~arskih skokih, posnetek iz Kuopia 20.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (ž), pr. 2. vožnje 21.45 Paraksa, nanizanka, 59. epizoda 22.30 Sobotna no~ 0.30 Videospotnice
pop tv
7.50 TV prodaja
8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 12. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 6. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 38. del risane serije 10.00 Jezdeci senc, 12. del risane serije 10.30 Možje v ~rnem, 29. del mladinske serije 11.00 Črni pirat, 25. risane serije 11.30 Mladi Herkul, 30. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska lliga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev 10. dela nanizanke 14.40 Zakon v Los Angelesu, 141. del nanizanke 15.40 Prva izdaja, 20. del nanizanke 16.30 Možje v belem, 17. del nanizanke 17.30 Snubitev, ameriška romanti~na drama, 1997 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar
21.10 Sobotni filmski hit: Teorija zarote, ameriški triler, 1997 23.40 Iz je~e z ljubeznijo, ameriški triler, 1981 1.30 24 ur, ponovitev
kanal a
8.50 TV prodaja
9.20 Obala ljubezni, ponovitev 170. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 171. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 172. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 173. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 174. dela 13.30 Atlantic City, ameriška drama, 1980 15.30 Tako pa~ jel, 6. del nanizanke 16.00 Matlock, 12. del nanizanke 16.50 Mesto greha, 7. del nanizanke 17.45 Policijska zgodba: Komandir straže, ameriška drama, 1988 19.30 Doma~e kraljestvo, 9. del nanizanke 20.00 Zlati pajki, ameriška kriminalka, 2000 21.40 Ledeno hladni, 8. del nanizanke 22.30 Tujec v no~i, ameriški triler, 1994 0.10 Rde~e petke, 10. del eroti~ne serije
trojka
6.00 Video strani 7.00 TV prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri ta~ke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Skriva~, film 15.00 Motor Show Report 15.30 Nemška nogometna liga, prenos 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Športne stave
20.30 Lazio: Juventus - italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Nemška nogometna liga, posnetek 0.30 Video strani
htv 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Drž'te lopova. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Glasbena oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Nevilleov otok, angl. film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Podelitev igralskih nagrad, prenos. 21.50 Draga, pomanjšal sem otroke, am. film. 23.20 TV leksikon. 23.25 Novice. 23.40 An Evil Streak, mini-serija. 2.10 Moške svinje, serija. 2.40 Maggie, serija. 3.00 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 3.20 Quillerovo poro~ilo, angl. film. 5.00 Oprah Show. 5.45 Remek. 5.55 Freddie Mercury - Untold Story, dokumentarni film. 6.55 National Geographic.
htv 2
11.15 Quillerovo poro~ilo, angl. film. 12.55 Povabilo v gledališ~e.
14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Maggie, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Družina Soprano 3., serija. 21.10 Novice. 21.20 Hit HTV-ja. 22.10 Glamour Café. 23.05 Moške svinje, serija. 23.35 Freddie Mercury - Untold Story, dokum. film.
htv 3
17.35 Košarka NBA: Philadelphia - Cleveland, posn. 19.30 Zabav-no-glasbena oddaja. 20.10 Vesoljni otok I., serija. 21.00 Zagreb-fest 2001., prenos. 22.40 Animavizija. 23.10 Šport danes. 23.25 Zagrebfest 2001.
avstrija 1
6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.25 Confetti TV, otroški program. 10.20 Pika Nogavi~ka, serija, otroški program. 11.25 Disneyjev festival, kla-si~ne risanke. 12.20 Drew Carey, serija. 12.40 Življenje in jaz, serija. 13.05 Simpsonovi, risana serija. 13.25 Dvoj~ici, serija. 13.50 Nimaš pojma, serija. 14.10 Jesse, serija. 14.35 BÔB3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.25 Sabrina, serija. 15.50 Roswell, serija. 16.30 Deskanje na snegu, posnetek. 17.05 Smu~arski skoki, prenos iz Kuopia. 17.55 Slalom (ž), prvi tek, prenos iz Aspena. 18.30 17.50 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.00 Slalom (ž), drugi tek, prenos. 22.05 Šakal, triler, 1997. 0.00 McBain, akcijski film, 1991. 1.35 Šakal, triler, 1997. 3.00 Sr~ece, show. 4.15 O3 Austria Top 40.
avstrija 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poro~ila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Skrivnosti nekega zakona, drama, 1955. 10.50 Cimarron, vestern, 1961. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Kopališki mojster Spargel, komedija, 1956. 14.45 O tem sanjajo vsa dekleta, komedija, 1961. 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 16.55 Religije sveta: tamilski festival Kanda shasti. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Sovražnika iz vsega srca, komedija, 2001. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Ve~er v to~ilnici Selitsch, glasbena oddaja. 23.00 Son~kota, gledališka komedija, 2001. 0.30 Edgar Wallace: Modra roka, kriminalka, 1967. 1.55 TV kuhinja. 2.20 Alpe-Doanava-Jadran, magazin. 2.50 Pogled v deželo, magazin. 3.20 Pogledi s stran. 3.25 Živalski magazin. 3.45 Konflikti, pogovorni magazin.
SATELITSKA TV
sat 1
6.35 Otroški program. 13.30 Alf, kom. serija. 14.00 Star Trek -Naslednje stoletje. 15.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Res je. 17.30 V bliskavici. 18.00 Preprosto Verona. 18.30 Poro~ila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nem. liga. 20.15 Star Trek - Upor, pustolovski, 1998. 22.30 Šaljive novice. 23.30 Charity 2001 - Kai Pflaume predstavlja Alicio Keys, ATC, Band brez imena, Bosson, DJ Bobo itd. 3.55 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
rtl
5.25 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.50 Moesha. 12.40 Varuška. 13.10 Mo~na družina. 13.35 Princ z Bel-Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca, serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 14.55 Beverly Hills, 90210. 15.55 A-Team, akcij. serija. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Na~rtovanje poroke. 22.15 Zapeljevanje v raju. 23.15 Povsem noro. 0.10 South Park. 0.35 7 dni - 7 glav. 1.25 Divja sedemdeseta. 1.45 Princ z Bel-Aira. 2.10 Top of the Pops. 3.00 Beverly Hills, 90210.
rtl 2
5.15 Jutranji^ program. 8.30 Nesre~na do konca. 8.55 Bravo TV, pon. 10.10 Čarobna ženska, komedija, 1990. 11.55 Lloyd, mali ~arovnik, fantazijski film, 2000. 13.20 Andromeda, serija. 14.15 Vojna robortov. 15.15 Kralj škratov, fantazijski film, 1994. 17.05 L. A. Heat, krim. serija, 1997. 18.05 Teksaški mož postave, serija. 20.00 Poro~ila. 20.15 Gospodar knjig, fantazijski, 1994. 21.45 Harry Potter - novo v filmskih studijih. 22.00 Avtopsija - Skrivnostni smrtni primeri. 23.00 Amercian Karate Tiger, akcijski, 1994. 0.55 Zgodba Lady Chatterley, eroti~ni, 1989. 2.25 No~ne fantazije.
pro 7
6.00 Shiloh - Štiri ta~ke na begu. 7.20 Otroški program. 11.55 Kurja polt - Ure strahov. 12.20 Dvoj~ka. 12.45 Prijazna družina. 13.45 Dharma & Greg. 14.15 Prijatelji. 14.45 Will & Grace. 15.10 Futurama. 15.40 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek-Simpatije, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Ljubezenske zgodbe Andreasa Turcka. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV, magazin. 19.55 Poro~ila. 20.15 Kolo sre~e, komedija, 1983. 22.35 Šakal, akcij. triler, 1997. 0.55 Midnight Man, zf. triler, 1997. 2.25 Subdown - Pogrešani v globini, pon. trilerja, 1997. 3.55 Midnight Man, pon.
eurosport
8.30 Snowboard. 9.00 Nori športi. 9.30 Nordijska kombinacija. 10.30 Smu~arski skoki, pon. 11.30 Nordijska kombinacija. 12.45 Alpsko smu~anje, pon. 13.45 Bob. 14.45 Nordijska kombinacija, pon. 15.45 Smu~arski skoki, pon. 17.15 Smu~arski skoki (Kuopio, 120-m). 19.00 Jahanje. 20.00 Alpsko smu~anje - SL, ženske, 1. tek. 21.00 Alpsko smu~anje, SL, ženske, 2. tek. 22.00 Nogomet, magazin. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna pqro~ila. 23.15 Boks, pon. 1.15 Motorsport. 1.15 Motorsport. 1.45 Športna poro~ila.
dšf
5.00 Jutranji program. 6.30 Lumberjack, pon. 7.00 Stoke, pon. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Automagazin. 10.45 Motociklizem, pon. 11.45 Normal, športni magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 World Soccer. 14.30 Šport po svetu. 15.00 Hokkej na ledu. 15.30 Košarka, NBA. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Deskanje. 17.45 Fujuma, nogometni magazin. 18.15 Nogomet. 19.00 Boks. 20.00 Rally, motorsport magazin. 21.00 Golf. 22.00 Boks: Regina Halmich (ZRN)-Ionella Szugulea (romunija). 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks.
3 sat
7.00 Škotske skice: Od Border countyja do balmorala, dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, te~aj francoš~ine (24). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Povezovanje Evrope: Poljska, dokumentarec. 10.45 Tuja domovina, magazin. 11.15 Pri~e ~asa: Klaus Maria Brandauer, pogovor. 12.00 Šefica na strehi, dokumentarec. 12.15 Pre~no. 13.00 The Very Best Of Freddie Mercury And Queen (2), video-spoti. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Podjetniška in raziskovalna dežela Štajerska, dokumentarec. 15.15 Ženska stvar, magazin. 15.40 Štirideset milijonov iš~e moža, komedija, 1962 (Glenn Ford). 17.30 Nasveti: moda. 18.00 Boj velikih jadrnic, dokumentarec. 18.30 Skrivnost ~rnega ribnika, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Brazgotine-spomin in pozaba v Nem~iji, dokumentarec. 20.00 Dnevnik. 20.15 Nabucco, opera G. Verdija, 2001. 22.20 Belcanto ali belconto-posli z opero, dokumentarec. 23.05 Bulevar Bio, pogovor. 0.05 Pogledi s strani, revija. 0.30 Športni studio. 1.45 22. leverkusenski dnevi jazza 2001 : Buena Vista Social club, posnetek koncerta. 2.45 Brazgotine-spomin in pozaba v Nem~iji, dokumentarec.
Nedelja, 25. november
slovenija 1
8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Pal~ek david 10.00 Orkester Slovenske vojske 10.25 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistria # 10.55 Afrika - Pogled s tal, pz. serija, 2/13 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha #
12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria
13.00 Poro~ila #
13.10 Vremenska panorama
13.30 Veriga, angleški film
15.00 Čarna reka, dokumentarna oddaja TV Maribor, 2. del
15.25 Lingo, TV igrica #
16.00 Čari za~imb: Kraljevo meso, 5/20
16.30 Poro~ila #
16.45 Vsakdanjik in praznik
17.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope
18.05 Razgledi slovenskih vrhov: Zgodbe obmejnih trdnjav
18.35 Risanka
18.45 Ž rebanje lota
19.00 Danes #
19.05 Zrcalo tedna
19.30 TV Dnevnik #
20.00 Mario, nedeljski ve~er v živo
21.45 Intervju #
22.40 Poro~ila #
23.00 Borza problemov
23.05 Zgodbe o knjigah
23.15 Beli lovec, ~rno srce, am. pustolovska drama, 1991 1.05 Razgledi slovenskih vrhov, pon.
slovenija 2
8.30 Videospotnice
9.05 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 6/9 10.05 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 10., zadnji del 11.05 Obljubljena dežela, nanizanka, 20/22 11.50 Policija na naši strani 12.20 Folklorni ansambel La Capuliero 13.20 Koncert skupine Queen 15.00 Vremenska panorama 16.00 Liga prvakov v nogometu, posnetek 17.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), pr. 1. vožnje 19.25 Videospotnice 19.55 Moja dežela - Lepa in gostoljubna 20.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), pr. 2. vožnje 22.00 Murphy Brown, nanizanka, 23/24 22.25 Kon~nica
23.25 Slovenski baletni ve~er: Razpoloženja in zna~aji 23.50 Videospotnice, ponovitev
pop tv
8.20 Slon~ek Benjamin, risana serija 8.45 Princesa Sissi, 13. del risane serije 9.10 Dragon Ball, 7. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 39. del mladinske serije 10.00 Jezdeci senc, 13. del risane serije 10.30 Možje v ~rnem, 30. del risane serije 11.00 Črni pirat, zadnji del risane serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Taksi do Kanade, ameriški film 14.30 Otroški zdravnik, 10. del nanizanke 15.30 Gorski zdravnik, 10. del nanizanke 16.30 Možje v belem, 18. del nanizanke 17.30 Detektiv Cosby, ameriška kriminalka, 1994 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena
22.15 Razred leta '61, ameriška vojna drama, 1993 0.00 24 ur, ponovitev
kanal a
8.50 TV prodaja
9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 36. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 37. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 38. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 39. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev40. dela 13.30 Appaloosa, ameriški vestern, 1966 15.15 Slavne zvezde, 12. del dokumentarne serije 16.15 Jack in Jill, 1. del ameriške nanizanke 17.10 Beverly Hills 90210, 13. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 13. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Izgubljeni v vesolju, ameriški zf. film, 1998 22.15 Dosjeji X, 8. del nanizanke 23.00 Majhni grehi, ameriška kriminalka, 1999
trojka
6.00 Video strani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke
10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in ~as, ponovitev 11.30 Naš vrt
12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev
13.30 Policist s petelinjega vrha, 4. del jug. nadaljavanke
14.30 Sijaj, ponovitev
15.00 Čestitke iz doma~e skrinje
16.15 Družinska TV prodaja
16.30 Dunlop motocros magazin
17.00 Ekskluzivni magazin
17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja
18.30 Štiri ta~ke
19.00 TV razglednica
19.30 Knjiga, ponovitev
20.00 Reporter X
20.30 Inter: Fiorentina - italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Lazio: Juventus - italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Video strani
htv 1
8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntov~ani, dramska serija. 16.50 Runaway Car, am. film. 18.25 Povabilo na ~aj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Zlata leta, hrvaški film. 21.05 Članek 99, am. film. 22.45 TV leksikon. 22.50 Novice. 23.00 Der Bockerer I, av. Film. 0.40 V nedeljo ob dveh. 1.40 Povabilo na ~aj, serija. 2.30 Nevidni ~lovek 2., serija. 3.15 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 3.35 Šampijoni narave, pz. serija. 4.05 The Haunted, am. film. 5.35 Remek. 5.45 Amerika - življenje narave. 6.15 Glasbeni program.
htv 2
9.00 Biblija. 9.15 Hrvaška cerkev v Rimu, oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Divja gospa Carroll, am. film. 13.45 An Evil Streak, mini-serija. 16.20 Ksena - bojevniška princesa 2., serija. 17.05 Turisti~ni magazin. 17.35 Šampijoni narave, pz. serija. 18.05 Opera Box.
18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Iz muzeja. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 60 let tambu-raškega orkestra, prenos. 21.40 Novice. 21.50 Nevidni ~lovek 2., serija. 22.35 Triler: Bruno Walter.
htv 3
10.10 Od prijema do sojenja,dokumentarna serija. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 16.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.25 Nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG.
avstrija 1
6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, kla-si~ne risanke. 8.50 Ena dva ali tri, kviz. 9.15 Johnny Bravo, risana serija, otroški program. 10.40 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 11.30 Šport. 11.55 Klošar z Beverly Hillsa, komedija, 1986. 13.30 O~e moje neveste, komedija, 1991. 15.10 Deskanje na snegu, posnetek. 15.45 Nogomet, avstrijska liga: Rapid-Austria Memphis, prenos. 17.55 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Aspena. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Klub vražjih babnic, komedija, 1996. 21.55 Slalom (m), drugi tek, prenos. 22.30 Columbo: Vrabec v roki, kriminalka, 1992. 0.00 Umor po naro~ilu, triler, 1996. 1.30 Prava stvar, triler, 1993. 3.20 Umor po naro~ilu, triler, 1996.
avstrija 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Štajerska pomlad 2001, dokumentarec. 9.50 Akti Bach-izgubljeni in spet odkriti, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poro~ila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.20 Policijska postaja 1, serija. 14.45 lovec iz Falla, domovinski film, 1974. 16.15 Igre življenja, magazin. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Prisr~no vaš Hansi Hinterseer, show narod-nozabavne glasbe. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor. 23.10 Čas v sliki. 23.15 Tuji potniki-po sledeh Viktorja Ullmanna, dokumentarec. 0.05 Čudež ob polno~i, drama, 1998. 1.30 Kulturni tednik. 1.55 Lepše življenje. 2.45 Pogledi s strani, revija. 3.05 Pogledi s strani. 3.15 Dober dan, Koroška, magazin.
SATELITSKA TV
sat 1
6.15 Smrtonosni denar, pon. krim. filma, 1994. 7.50 Weck Up, jutranji magazin. 8.50 C.O.PS. - Best of TV. 9.35 Šaljive novice. 10.35 Kaj zijaš?! 11.05 Trojka. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola - Jeklena krila. 15.00 J. A. G., akcij. serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, zf. serija. 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 Poro~-ila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nem. liga. 20.15 Spirala sre~e. 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Planetopia, znan. magazin. 23.30 News & Stories (Gunther Gaus se pogovarja z Lenko Reinerovo). 0.25 Potnik, melodrama, 1997. 2.10 Star Trek - Naslednje stoletje. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon.
rtl
5.15 Otroški program. 9.20 Hulk. 9.45 New Spiderman. 10.10 A-Team. 12.10 Hiša prihodnosti, komedija, 1999. 14.00 SeaQuest DSV, zf. serija, 1995. 15.55 Xena. 16.50 Robin Hood. 17.45 Exc-lusiv, vikend (Frauke Ludowig). 18.45 Poro~ila. 19.10 Klic v sili. 20.00 Obljuba je obljuba. 20.15 Iš~emo milijonarja-loterijski show. 22.30 Spiegel TV, magazin. 23.15 Otroške sanje. 0.15 South Park. 0.45 Prime Time. 1.05 Xena, pon. 1.55 SeaQuest DSV, pon. 3.25 Oliver Geissen show.
rtl 2
5.15 Jutranji program. 6.35 Buckova najve~ja pustolovš~ina, živalski, 1991. 8.05 Lloyd - mali ~arovnik, pon. 9.30 Gospodar knjig, pustolovski, 1994. 10.45 Dopoldanski program. 12.25 Game Fever. 12.55 Pop zvezde, pon. 15.00 MTV Europe Music Awards - Show superzvezd v Frankfurtu: No Angels, Gorillaz, Craig David, Limp Bizkit, U 2, Destiny's Child, Dido. 17.00 X-Factor - Nepojmljivi. 19.00 Vojna robotov. 20.00 Poro~ila. 201.5 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom. 22.20 Avtopsija - Skrivnostni smrtni primeri. 23.20 Redakcija special, bulev. magazin. 0.25 Lethal Kick-boxer, akcijski, 1997. 2.20 No~ne fantazije.
pro 7
5.45 Roswell. 6.30 Vsi ljubijo Raymonda. 6.50 Dvoj~ka. 7.15 Otroški program. 10.25 Futurama. 10.55 Viper. 11.45 CinemaxX TV. 12.35 Karate Kid II - Odlo~itev na Okinawi, akcijski, 1986. 14.35 Izgubljeni svet: vrelec ve~ne mladosti. 15.25 Amazonka-Ujetniki džungle, serija 16.25 Glej kdo se oglaša 2, komedija, 1990. 18.00 Krt. 19.00 Čudežni svet, dok. serija (Hendrik Hey). 19.55 Poro~ila. 20.15 Sedem let v Tibetu, pustolovski, 1997. 22.55 Focus TV. 0.00 Šakal, akcij. triler, pon. 2.05 Karate Kid II - Odlo~itev v Okinawi, pon. 3.55 Amazonka-ujetniki džungle, pon.
eurosport
8.30 Nordijsko smu~anje 9.30 Nordijsko smu~anje, pon. 10.00 Nordijska kombinacija - Kuopio. 11.00 Alpsko smu~anje, pon. 11.30 Nordijska kombinacija. 13.45 Smu~arski skoki, pon. 15.15 Smu~arski skoki, pon. 16.45 Nordijska kombinacija. 18.00 Alpsko smu~anje - Aspen, SL, moški, 1. tek. 19.00 Športna poro~ila. 19.15 Motorsport. 20.30 Alpsko smu~anje - pon. 1. teka, SL, moški. 21.00 Alpsko smu~anje - SL, moški, 2. tek. 22.00 Nogomet. 22.30 Motorsport. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Watts. 23.45 Alpsko smu~anje, pon. 0.30 Športna poro~ila. 0.45 Motor-sport. 1.15 Športna poro~ila.
dSf
6.30 Lumberjack, pon. 7.00 Potovalni magazin. 8.45 Pogovor o nogometu. 9.00 Nogomet, 2. nem. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Boks: Regina Halmich (ZRN)-Ionella Szugulea (Romunija). 16.00 Automagazin. 17.00 Nogomet. 17.30 Nogomet. 18.45 Fujuma, pon. 19.15 Potovalni magazin: Ibiza. 20.00 Golf. 21.15 Overtime, hokejski magazin. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks. 0.45 Moster Trucks. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 4.00 Borilni športi.
3 sat
6.55 No~ni studio, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Druga~e videti glasbo-slike Adriana Marthalerja, dokumentarec. 10.15 Književnost v preddverju, magazin. 11.15 Corine-mednarodna knjižna nagrada 2001, show o knjigi, posnetek. 12.45 Portret pisateljice Anne Viebrock. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in socialna varnost, dokumentarec. 14.00 Berlinska sre~anja, pogovor s Tomijem Ungererjem. 15.00 Širni svetovi: Južno morje-tam, kjer se za~enja dan, dokumentarec. 15.30 Živalska bolnišnica: Neposlušni pasji mladi~, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Čudoviti svet: V mo~virju velikih glodalcev, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Luksemburški frank, dokumentarec. 17.30 Nasveti doma~ega zdravnika. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Ruge, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Wambo, drama, 2000. 21.55 Zakladi sveta: Everglades (ZDA)-umirajo~i raj, dokumentarec. 22.15 Ima službo?, komedija, 2001. 23.45 V mreži komisije za umore (2), dokumentarec. 0.15 Grožnja iz teme, drama, 1995. 1.40 Halo Avstrija. 2.10 Berlinska sre~anja. 2.55 Nasveti doma~ega zdravnika. 3.25 Dnevnik.
Ponedeljek, 26. november
slovenija 1
8.00 Utrip #
8.20 Zrcalo tedna #
8.40 Pod piramido, oddaja TV Maribor
9.10 Iz popotne torbe, 8. oddaja: Nogomet
9.30 Rdeč! grafit: Saj je v redu...
9.55 Oddaja za otroke
10.10 Dnevnik velikih ma~k, pz. serija, 3/10 #
10.35 National geographic, dokumentarna serija, 2/10 #
11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor
11.55 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 2/13 #
12.20 Čarna reka, dokumentarna oddaja TV Maribor, 2. del
13.00 Poro~ila #
13.15 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria 14.10 Polno~ni klub 15.25 Pisave
15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila #
16.45 Telebajski, ponovitev 54. oddaje
17.05 Radovedni Ta~ek: Slika
17.25 Moja enciklopedija živali: Kengeru
17.45 Recept za zdravo življenje: kri
18.30 Žrebanje 3x3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Kronika
19.30 TV Dnevnik #
20.00 Komisar Rex, nanizanka, 7/15
20.55 Tanke vezi - portret Ton~ke Drobni~ iz Grahovega
22.00 Odmevi #
22.50 Borza problemov
22.55 Branja
23.00 Brez reza
0.00 Recept za zdravo življenje: Kri, ponovitev slovenija 2
15.10 Videospotnice
15.40 Sloves, dokumentarna serija, 9/11
16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 125. epizoda
17.00 Ženska, nadaljevanka, 5/10
17.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), pr. 1. vožnje
19.30 Videospotnice
20.05 Gospodarski izzivi
20.50 Aspen: SP v alpskem smu~anju, slalom (m), pr. 2. vožnje 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 6/10 22.55 Brane Ron~el izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev
pop tv
9.10 Dragon Ball, 8. del japonske risane serije 9.35 Hroš~eborki, 40. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 28. dela nadaljevanke 10.55 Črni biser, ponovitev 170. dela nadaljevanke 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 40. dela nadaljevanke 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 142. del nanizanke 15.30 Oprah show: Težave z opremljanjem, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 41. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 171. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 29. del nadaljevanke 19.15 24 ur
20.00 TV Dober dan, 11. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 13. del nanizanke 21.50 Urgenca, 11. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 16. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 53. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev
kanal a
9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 175. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 41. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 20. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 21. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 2. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 9. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 9. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme
19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja
20.10 Superfilm: Sam doma 3, ameriška komedija, 1997
22.00 Will in Grace, 12. del nanizanke
22.30 Tretji kamen od sonca, 9. del nanizanke
23.00 Noro zaljubljena, 1. del nanizanke
23.30 Ekstra magazin, ponovitev
23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
7.30 Wai Lana joga
8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev
9.45 Družinska TV prodaja
11.00 Lazio: Juventus - it. nogometna liga, ponovitev
13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev
13.45 TV prodaja
14.15 Video strani
15.15 SQ Jam, ponovitev
16.15 Družinska TV prodaja
16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja
18.15 Kuharski dvoboj
19.00 Glasba
20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 22.30 Naš vrt 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Ve~ od baseballa, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizve-dovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z..., izobraž. Oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Viza: Finska. 20.55 Latinica. 22.25 TV leksikon. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danes. 23.05 Filmska no~. 0.45 Zopet znova, serija. 1.30 Becker, serija. 1.50 Show Michaela Richardsa. 2.15 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 2.35 Afghanistan - Unholy War, dokumentarni film. 3.25 Ve~ od baseballa, am. film. 4.55 Amerika - življenje narave. 5.25 Remek. 5.35 Planet Internet. 6.05 Glasbeni program.
htv 2
9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Povabilo na čaj, serija. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker, serija. 21.40 Afghanistan - Unholy War, dokumentarni film. 22.25 Seinfeld, serija. 22.50 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.35 Na meji mogočega 4., serija. 0.20 Novice.
htv 3
19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Madigan, am. film. 23.45 Glasbeni program.
avstrija 1
6.45 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 7.55 Meego, serija. 8.20 Divji bratje s šarmom, serija. 8.40 Mladi Herkul, serija. 9.00 Princ z Bel Aira, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.05 O~e moje neveste, komedija, 1991. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Slalom (m), prvi tek, prenos iz Aspena. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Krokodil Dundee 2, pustolovski film, 1987. 22.05 Slalom (m), drugi tek, prenos. 22.40 14 dni dosmrtno, triler, 1996. 0.20 Zadnja ve~erja, komedija, 1995. 1.45 McBain, akcijski film, 1991. 3.20 Love Field-Polje ljubezni, drama, 1991.
avstrija 2
6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kopališki mojster Spargel. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Love Field, polje ljubezni, drama, 1991. 2.10 Pogledi s strani. 2.15 Kultura. 3.45 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 201.5 SK Kolsch, krim. serija, 1999. 21.15 Tovariša, krim. serija, 2001. 22.15 Umor za Quandta, krim. serija, 1997. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Poro~ila. 0.40 Sodnica Barbara Salesch, pon. 1.30 Kviz, pon. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 SK Kolsch, pon.
rtl
6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exc-lusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.20 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica, dram. serija, 2001. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Trend, gospodarski magazin. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Polno~ni žurnal. 3.20 Barbel Schafer.
rtl 2
5.45 Otroški program. 8.50 Trije moški in nobenega otroka. 9.45 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Ray-monda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Neumni pešci. 21.15 Novi ustvarjalci televizije. 22.15 Exklusiv, reportaže: ljubezenski akt v tri~etrtinskem taktu. 23.10 Otroška prostitucija. 0.15 Tajno ime Apokalipsa, zf. triler, 1997. 2.15 No~ne fantazije.
pro 7
6.30 Galileo, pon. 6.55 Bulevarski magazin. 8.55 Ljubezenske zgodbe - Andreas Turck. 8.55 Pogovor. 9.30 Poglej, kdo se tu oglaša 1, pon. 11.05 Krt. 12.05 Vsi ljubijo Raymonda. 12.35 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella.1 5.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Akti X - Skrivnostni primeri FBI. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 Malcolm. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.50 Vsi županovi možje, serija 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, pon. 1.30 Akti X, pon. 2.20 Johnny Bravo. 3.20 TV total, pon.
eurosport
8.30 Nordijska kombinacija. 9.30 Alpsko smu~anje, pon. 10.30 Smu~arski skoki, pon. 11.30 Watts, pon. 12.00 Nordijska kombinacija, pon. 13.15 Motorsport - Nascar. 14.30 Smu~arski skoki, pon. 16.00 Nogomet - kvalifikacije za SP 18.00 Eurogoals. 19.30 Watts. 20.00 Smu~arski skoki. 20.30 Alpsko smu~anje - SL, moški, 1. tek. 21.00 Alpsko smu~anje, SL, moški 2. tek. 22.00 Motorsport. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Nogometni magazin, pon. 1.15 Športna poro~ila.
dšf
5.00 Jutranji program. 7.00 Pago, Pago. 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone. 13.00 Xapatan, pon. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out, pon. 17.00 Speed Zone. 17.15 Košarka, NBA: Toronto Raptors - Philadelphia 76ers. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogomet. 19.00 Nogomet, 2. nem. liga. 19.45 Nogomet. 22.30 LaOla. 23.30 Ameriški nogoemt. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack.
3sat
7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Brazgotine-spomin in pozaba v Nem~iji, dokumentarec. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska sre~anja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sre~a, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, glasbeni show. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: moda. 15.00 Podobe Nem~ije. 15.45 Dokumentarec. 16.30 Zadnji medvedi z Bornea, dokumentarec. 17.00 Umetnost in ki~, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Dokumentarec. 18.30 Magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Romeo, drama, 2000. 21.45 Icke, kratki film, 2001. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Založnik (2), drama, 2001. 23.50 Dokumentarec. 0.20 Reportaža. 0.50 Pogledi s strani. 0.55 Deset pred deseto. 1.20 Nano, magazin. 1.50 Čas za kulturo. 2.25 Umetnost in ki~. 2.55 Cerkev in sodobna družba, dokumentarec. 3.40 Podobe Avstrije.
Torek, 27. november
slovenija 1
7.55 Kultura 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek, 5. oddaja 9.25 Radovedni Ta~ek: Slika 9.40 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 26/39 10.05 Moja enciklopedija živali: Kengeru 10.15 Otroška oddaja 10.40 Recept za zdravo življenje: Kri 11.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper-Capodistria # 12.00 Komisar Rex, avstrijska nanizanka, 7/15 13.00 Poro~ila #
13.15 J. Brahms: Sonata za klarinet in klavir 13.40 Obzorja duha #
14.15 Tanke vezi - portret Ton~ke Drobni~ iz Grahovega 15.05 Dve potovanji Jacquesa Lecoqa, dokum. oddaja, 2., del 15.55 Prisluhnimo tišini # 16.30 Poro~ila #
16.45 Sprehodi v naravo: Praproti v ujetništvu 17.00 Risanka
17.10 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 7/8 17.50 Človek opica, pz. serija, 2/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 TV Dnevnik # 20.00 Titani, nadaljevanka, 10/13 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Borza problemov 22.55 Vrnitev v Fonteyne, drama, 1/2 0.15 Človek opica, pz. serija, ponovitev
slovenija 2
15.15 Videospotnice
15.50 Gospodarski izzivi
16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 126. epizoda
17.00 Ženska, nadaljevanka, 6/10
17.55 Kombi, ameriško-angleški film
19.30 Videospotnice
20.05 Ob 50-letnici Inštituta za narodopisje pri Sazu, oddaja 20.55 Silaka, srbski film 22.10 Na univerzi, oddaja TV Maribor 22.40 Dvakrat na teden, kratki film 22.55 Omožila sem ~udaka, animirani film, ponovitev 0.05 Videospotnice, ponovitev
pop tv
9.10 Dragon Ball, 9. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 41. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 29. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 171. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 41. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 11. dela 14.05 Zakon v Los Angelesu, 143. del nanizanke 15.30 Oprah show: Polepšano dvoriš~e, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 42. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 172. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 30. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno
20.45 Resnične zgodbe: Globoko v mojem srcu, am. drama 22.30 Udarci pravice, 17. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 54. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev
kanal a
9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje 11.30 Mladeni~ v modrem, 155. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 176. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 42. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 21. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 22. del nanizanke 17.30 Fant zre v svet, 3. del nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 10. del nanizanke 18.30 Korak za korakom, 10. del nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme
19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja
20.10 Kung fu: Obra~un v Japonski četrt!, am. akcijski film
21.40 Will in Grace, 13. del nanizanke
22.10 Tretji kamen od sonca, 10. del nanizanke
22.40 Noro zaljubljena, 2. del nanizanke
23.10 Ekstra magazin, ponovitev
23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Inter: Fiorentina - italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Video strani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba
20.00 Spet v poslu, ameriški akcijski film, 1997 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.15 Avtodrom 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Veliki otok, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Magazin. 20.55 Forum. 22.00 Knjižnica. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 Živio! Elyen! Eviva!, dokumentarna oddaja. 23.50 Filmska no~. 1.50 Glavno mesto, serija. 2.35 Seks v mestu 3., serija. 3.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 3.30 Pravica za vse 4., serija. 4.15 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 4.35 Veliki otok, am. film. 6.15 Glasbeni program
htv 2
9.50 Živeti z..., dokumentarna oddaja. 10.20 Planet Internet. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Afghanistan - Unholy War, dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja
usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., serija. 21.50 Pravica za vse 4., serija. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 23.45 Na meji mogo~ega 4., serija. 0.30 Novice.
htv 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.05 Lepa v grdem, am. film. 23.25 Monoplus. 0.05 Glasbeni program.
avstrija 1
6.40 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Mladi Herkul, serija. 8.20 Princ z Bel-Aira, serija. 8.45 Sabrina, serija. 9.05 Sedma nebesa, serija. 9.50 Beverly Hills 90210, serija. 10.30 Nabrite pištole 1, komedija, 1993. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.10 Mož za dolo~-ene sekunde, komedija, 1999. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Dober tek, show. 23.30 Sanjska princesa, triler, 2000. 1.05 Divje fantazije, eroti~ni triler, 1997. 2.35 Intimna priznanja, serija. 3.05 14 dni dosmrtno, triler, 1996.
avstrija 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 O tem sanjajo vsa dekleta, komedija, 1961. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: No~ salamadrov, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Doma~e kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: No~ salamandrov, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Po dolgem in po~ez, magazin. 3.30 Dobrodošli v Avstriji.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 kviz. 201.5 Izsiljevanje, triler, 2001. 22.15 Akti 2001/48, report. magazin. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 poro~ila. 0.35 Frasier. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje doma.
rtl
6.00 To~no šest. 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117 - Šteje vsako življenje, zdrav. serija, 2001. 21.15 V imenu zakona. 22.15 Quincy, krim. serija, 1978. 23.15 Policijski zdravnik Danger^ield, krim. serija, 1996. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Veronica. 1.35 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal.
rtl 2
5.45 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Pop zvezde - To so moje sanje. 21.20 Novi televizijski ustvarjalci. 22.20 Exklusiv, reportaže: Kako zvesta je moja žena. 23.10 Redakcija, report. magazin. 0.15 Foxy Fantasies, serija, 1992. 0.45 Electric Blue. 2.45 No~ne fantazije.
pro 7
6.35 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Vsi ljubijo Raymonda. 8.30 Velika družina. 9.05 Radijski svetovalec, komedija, 1988. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole -odlo~itev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdrav. serija, 2001. 21.15 Seks v mestu, serija, 1999. 22.20 TV total. 23.20 Gospodarski magazin. 23.55 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.45 Delta Team - Tajno naro~ilo. 1.40 Jets - Življenje na robu. 2.35 Seks v mestu, pon.
eurosport
8.30 Motosport, pon. 9.30 Watts, pon. 10.00 Nordijska kombinacija. 11.00 Nogomet. 11.30 Nordijska kombinacija. 13.30 Eurogoals, nogometni magazin, pon. 15.00 Watts, pon. 15.30 Nogomet. 17.00 Nordijska kombinacija. 18.00 Nori športi. 18.30 Nogomet -portret moštva Južne Amerike. 20.30 Boks. 23.00 Športna poročila. 23.15 Sumo. 11.15 Športna poro~ila.
dSf
5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet, 2. liga. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed zone. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, po. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Snowboard magazin. 17.30 Nori športi, magazin, pon. 18.00 Poro~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 LaOla, mednarodni nogomet. 20.00 Športna poro~ila. 20.15 Automagazin. 21.15 Motociklisti~ni magazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Motorsprot. 23.30 AQuabike. 0.00 Jet Sprints. 0.30 Monster Trucks. 1.00 Speed Zone.
3 sat
7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Evropski magazin. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Ladijska križarjenja, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Priznajte, dr. Corda!, kriminalka, 1958. 16.05 Stara plo~evina-mlada ljubezen. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Gustaw Weisskopf-zasmehovani pionir, dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nem~ije, magazin. 18.00 Pot na Divji zahod-nemški kavboji v Ameriki, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Samo stran, komedija, 2001. 21.45 Trenja, kratki film, 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Polt mora jokati, kriminalka, 2001. 23.55 V mreži komisije za umore (4), dokumentarec. 0.25 Blagostanje brez raznolikosti vrst?, pogovor. 1.25 Pogledi s strani. 1.30 Deset pred deseto. 1.55 Čas za kulturo, magazin. 2.35 Tunel, dokumentarec. 3.25 Zadeva, pogovor.
Sreda, 28. november
slovenija 1
7.55 Kultura
8.00 Odmevi #
8.30 Dober dan, Koroška
9.00 Trojčice, risana nanizanka, 7/13
9.25 Risanka
9.35 Špicparkeljc, risani film 9.55 Sprehodi v naravo: Praproti v ujetništvu 10.10 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 7/8 10.40 Lingo, TV igrica # 11.10 Človek opica, pz. serija, 2/6 # 12.00 Titani, nadaljevanka, 10/13 13.00 Poročila #
13.15 Kralj Drozgobrad, slovaško-nemški film
14.50 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila #
16.45 Pod klobukom
17.50 Avstralska kronika, pz. serija, 4/12 #
18.40 Risanka
19.00 Kronika #
19.30 TV Dnevnik #
20.00 Klic dobrote, prenos iz Celja
22.00 Odmevi #
22.55 Borza problemov
23.00 Portret mezzosopranistke Božene Glavak 23.50 Avstralska kronika, pz. serija, ponovitev
slovenija 2
8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.05 TV prodaja 14.35 Videospotnice 15.10 Moja dežela - Lepa in gostoljubna 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 127. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 7/10 18.00 Primer gospoda Pollyja, angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Šport
22.00 Umori, nanizanka, 33/45 22.45 Videospotnice, ponovitev
pop tv
9.10 Dragon Ball, 10. del risane serije 9.35 Hroš~eborgi, 42. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 30. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 172. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 42. dela 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 144. del nanizanke 15.00 TV prodaja
15.30 Oprah show: Martha Stewart, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 43. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 173. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 31. del nadaljevanke 19.15 24 ur
20.00 TV kriminalka: Ugrabljeni sin, am. kriminalka, 1999 21.45 Newyorška policija, 13. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 18. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 55. del nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev
kanal a
8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 177. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 43. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja
14.45 Dvakrat v življenju, zadnji del nanizanke
15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja
16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 23. del nanizanke
17.30 Fant zre v svet, 4. del nanizanke
18.00 Meteor, vreme
18.05 Cosby, 11. del nanizanke
18.30 Korak za korakom, 11. del nanizanke
19.00 Ekstra magazin
19.17 Meteor, vreme
19.20 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zlo~in in kazen: Begunec, 13. del nanizanke 21.00 Na kraju zlo~ina, 13. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 14. del nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 11. del nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 3. del nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev
trojka
6.00 Video strani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Video strani 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Video strani 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba
20.00 Konjenik, ameriški vojni film, 1987 22.00 Sijaj
22.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani
htv 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Vladar nereda, angl. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedova-lec, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Lepa naša. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalni kraj. 20.40 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV intervju. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi. 23.05 Šport danes. 23.20 Euro-magazin. 23.55 Filmska no~. 2.25 Jack in Jill 2., serija. 3.10 Simp-soni VIII., risanka. 3.35 Nikita 3., serija. 4.20 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 4.40 Under The Sun: Montreal Moving Day Madness, dokumentarni film. 5.30 Remek. 5.40 Amerika - življenje narave. 6.10 Glasbeni program.
htv 2
10.15 Knjižnica. 10.55 Madigan, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Magazin. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Flying Liftboy, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsoni VIII., risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Under the Sun: Montreal Moving Day Madness, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, serija. 23.20 Zvezdne steze - Voyager 5., serija. 0.05 Na meji mogočega 4., serija. 0.50 Novice.
htv 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Mešetari, am. film. 22.25 J.D.Salinger, dokumentarni film. 23.15 Glasbeni program.
avstrija 1
6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Columbo: Vrabec v roki, kriminalka, 1992. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Bobri, risana serija. 14.55 Simpso-novi, risana serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet, avstrijska liga: Kelag-Sturm, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Manekenka in detektiv, akcijski film, 1995. 21.45 Nogomet, avstrijska liga, poročilo. 22.25 Neoprošč-eno, vestern, 1992. 0.30 Policisti iz El Camina, serija. 1.15 Primer Jessica, serija. 2.00 Manekenka in detektiv, akcijski film, 1995. 3.25 Sedem trupel v mačjih očeh, kriminalka, 1972.
avstrija 2
6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Lovec iz Falla, domovinski film, 1974. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Hišnica, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1405). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Evropska panorama, magazin. 23.15 Simon in jaz, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Apropos film, magazin. 1.00 Domače kraljestvo, serija. 1.25 Zlata dekleta, serija. 1.50 Na prizorišču, reportaža tedna. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Help TV, magazin. 4.05 Hišnica, serija.
SATELITSKA TV
sat 1
5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Komisar Rex, krim. serija, 2001. 21.15 Policaj iz Tulza, krim. serija, 2000. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. 1.05 Sodnica Barbara Salesch, pon. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Policaj iz Tolza, pon.
rtl
6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, 8.05 RTL trgovina. 9.00 točno devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dobrodelni maraton. 18.30 Exc-lusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.00 Dobrodelni maraton. 20.15... in nenadoma je bila tema v mojem življenju, drama, 2001. 22.20 Stern TV, bulev. magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.30 Susan. 1.05 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.05 Oliver Geissen show.
rtl 2
5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 digimon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 poročila. 20.15 Andromeda, zf. serija, 2001. 21.15 Novi televizijski ustvarjalci. 22.15 The Crow - Vran, fant. serija,
1998.	23.05 Nikita, akcij. serija, 1997. 0.00 Exklusiv, reportaže, pon. 0.45 Peep. 1.50 Electric Blue. 2.50 Noče fantazije.
pro 7
6.10 Galileo, pon. 6.35 Bulevarski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Vsi ljubijo Raymonda. 8.30 Velika družina. 9.05 Ljubezenska pisma, pon. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby Show. 12.05 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole - Odločitev popoldne. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo, znan. magazin. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev, serija 21.15 Angel -Lovec teme, serija. 22.15 TV total. 23.15 Pro7, reportaže: Šampanjska druščina - življenje na Marbelli. 0.00 Za kulisami, erotični,
1999.	1.20 Buffy - Izganjalka vampirjev, pon. 2.10 Angel - lovec teme, pon. 2.55 Outer Limits, pon.
eurosport
8.30 Alpsko smučanje, pon. 9.30 Motorsport, pon. 10.30 Nogomet. 11.30 Jahanje. 12.30 Snowboard. 13.00 Nordijska kombinacija. 14.00 Nordijska kombinacija, pon. 15.30 Nogometni magazin. 18.30 Automagazin. 19.00 Alpsko smučanje - Lake Louise; trening za ženski smuk. 20.00 Jadranje - Ocean Race 2001. 20.30 Jahanje. 21.30 Jahanje. 22.30 Jadranje. 23.00 Športna poročila. 23.15 Golf. 0.15 Sumo. 1.15 Športna poročila.
dšf
5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet, pon. 9.00 World Soccer. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem, pon. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed Zone. 17.15 Stoke. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 LaOla, pon. 19.45 Magazin. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Tucks. 3.30 Lumberjack.
3 sat
7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Tri čez deveto, talkshow. 12.45 Parada uspešnic, glasbeni show. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 16.15 Abeceda evropskih mest: Brugge, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Mednarodni Report, magazin. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Onstran ljubezni, drama, 2001. 21.45 Kako zelo te ljubim, kratki film, 1998. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Onostranstvo, drama, 2000. 0.10 V mreži komisije za umore (5), dokumentarec. 0.40 Pogledi s strani. 0.45 Deset pred deseto. 1.10 Nano, magazin. 1.40 Čas za kulturo. 2.20 Zvezdne ure filozofije. 3.20 Književnost v preddverja, magazin.


22. - 28. november 2001
ČETRTEK, 22. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Lenart. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PETEK, 23. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 24. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar).
12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
NEDELJA, 25. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 26. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TOREK, 27. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Slodnjak). 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
SREDA, 28. novembra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
KVIZ PIRAMIDA
RADIOPTUJ
89,8° 98.2 °I04:3mhz
VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO
PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR
^ Mercator
TÏL.: 02 / 77122 61

		7		8		9		10			
	11		12		13		14		15		
16		17		18		19		20		21	
22	23	24	25	26	27	28
Vsak četrtek ob 20.00 uri
mnočm
n
mičjmiHs^
13. Ans. Tornado
Za to so prijatelji 12. Ans. Dinamika Prva lastovka 11. Ans. Braneta Klavžarja
Lažnivček moj 10. Ans. Ekart
Iz mošta vino 09. Ans. Gašperji
Ko mačke ni doma 08. Ans. Mira Klinca
Na tujem 07. Harmonikarice Zupan
Ljub'ca moja 06. Veseli Planšarji
Luštno je biti planšar 05. Ans. Eks
Vino je krivo 04. Šaleški fantje
Sem zaljubljen bil 03. Ans. Cvet
Strah ima rdeče oči 02. Ans. Svetlin
Gospodar na svoji zemlji 01. Trio Slavka Plevnika Divji petelin ci,. oj^t^sOrrJ)

K
1.	Ptujskih 5 Katrca
2.	Werner
Daj mi srček daj
3.	Zlatko Dobrič
Če zadel bi jaz na lotu
4.	Jože Buden Buden sem
5.	Ans. Štrk
Ne zanima me
6.	Klavdija lUlama hvala
7.	Družina Galič Reci mi še enkrat
Poskočnih 13
I Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov:	'
MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 318, 2250 Ptuj I
----------------------------
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Anica Višinski, Brstje 34, 2250 Ptuj
TURISTIČNI TEDNIK
DEŽELE, KI OČARAJO
Južnoafriška republika - zlata dežela diamantne mrzlice
Prišli so in rekli: Prihajamo od tam, iz neme samote, iz razpadlih, a novo vstalih oblik. Ne prihajamo iz zemlje in ne iz prstene ujetosti, a iz svetlobe, od ve~nih svetilk.
(T. Pav~ek)
a. •i: a
Afrika je stoletja podžigala domišljijo pomorščakov. Sledeč obalni črti celine so si tako na Atlantiku kot na Indijskem oceanu upali vedno dlje proti jugu. Kam neki vodi ta obala, ki je noče biti konec? Tako so se spraševali že feničanski pomorščaki, za njimi grški, pa Kartažani, Arabci in naposled ob prehodu v novi vek še portugalski. Kdo je prvi obplul južno konico Afrike, je vprašljivo, vendar niso sporni dokazi o plovbi Bartolomea Diaza, ko je leta 1488 objadral Rt dobre nade.
O državi Južnoafriški republiki in njeni družbi je težko pisati, to deželo je potrebno doživeti. Kako velika je, katera območja spadajo k njej in katera ne? Uradne številke Republike Južne Afrike ne upoštevajo štirih izmed desetih Homelands (domovin), črnskemu prebivalstvu dodeljenih območij. Še bolj zapleteno je vprašanje glede števila prebivalstva. Po južnoafriški statistiki ljudje iz "homelandov" niso prebivalci njihove države, toda za državljane "neodvisnih republik" so razglasili tudi mnoge črnce, ki živijo na "belih" območjih republike. Skratka zmeda, kršenje osnovnih človekovih pravic ko-
lonialistov, ko človek ugotovi, da še številka ne more postati, je podobno pogorju te ~udovite dežele, ki se stopničasto spušča do ozke obalne ravnine.
Puščave in visokogorja, obširne planote in globoko zarezane planine - vse to je mogoče videti v Južni Afriki. Razbrazdane "Zmajeve gore" na jugovzhodu so del Velike robne stopnje, s katere se višavje spušča k obalni nižini. Naj-
višji vrh teh gora in tudi Južnoafriške republike je Cathin Peak, visok 3360 m. In po drugi strani se kot preproga čez visoke južnoafriške planote raztezajo travnate površine Velda. To območje se počasi niža proti središču dežele. Delijo ga v tri glavne pokrajine: Visoki Veld, Srednji Veld in Nizki Veld.
Podnebje južne Afrike je na splošno suho in toplo, vlažno in vroče je samo na obalnih območjih. Severozahod je skrajno sušen, a ko po deževnem nalivu poženejo v Kalahariju (severozahod dežele) rumene preproge dubeltjij, se zdi, da sonce odseva od s peskom prekrite puščave.
Na meji z Mozambikom je obširna savanska pokrajina, ki je človek ni skoraj še nič spremenil in kjer domujejo številne živalske vrste. To območje, danes znano kot Krugerjev narodni park, je že od leta 1898 pod posebnim varstvom. V preostalih delih dežele pa se je število večjih svobodno živečih živali močno zmanjšalo.
Današnje prebivalstvo JAR sestavljajo številne skupine, ki se močno razlikujejo tako po barvi kože in izvoru ter jeziku, kulturi, političnem vplivu in družbenem položaju. Tako na primer "zulujski vojščaki" obujajo tradicijo svojih prednikov in bantujsko ljudstvo Zulu z gibanjem Inkatha kaže
tudi svojo politično moč. Materni jezik več kot polovice belega prebivalstva, skupno je belcev 4,6 milijona (vsega skupaj okrog 35 milijonov), je afrika-nščina. Poznejši prišleki iz Anglije so ohranili svoj jezik, prav tako je večina priseljencev iz drugih dežel privzela za svoj jezik angleščino, tako da se danes izreka za angleško govorečo skupino približno tretjina belega prebivalstva. K mešanemu prebivalstvu so do leta 1991(!!!) po apartheidskih zakonih prištevali vse, ki nisso bili uvrščeni ne med Azijce ne med belce in ne med črnce. Ti, tako imenovanimi coloureds (obarvanci), so za svo jezik privzeli af-rikanščino. Z namenom, da bi preprečili nadaljnje mešanje ras in "oslabitev" bele manjšine, so bile globoko v osemdeseta leta z zagroženo kaznijo prepovedane poroke in spolna razmerja med črnci in belci.
Nelson Mandela, po rodu Xhosa, je postal simbol boja proti apartheidu v JAR. Leta 1944 se je vključil v Afriški narodni kongres, ustanovil njegovo mladinsko sekcijo in postal vpliven voditelj osvobodilnega gibanja. Zaradi politične dejavnosti so ga leta 1956 obtožili veleizdaje in zaprli, leta 1963 pa obsodili na dosmrtno ječo. Ko so ga leta 1990 osvobodili, je ostal ena izmed osrednjih osebnosti v pogajanjih z vlado o ustavnih reformah.
Po odkritju dežele so Nizozemci in za njimi Britanci hitro spoznali pomen tega cveta ob Rtu dobrega upanja za zavarovanje morske poti med obema svetovnima morjema. Lega je še danes strateško neskončno pomebna, kar pomeni, da je od tu možno nadzorovati
"So cilji in je pot. In je hrepenenje, ki te sili po poti naprej, novim ciljem naproti..."
Medtem ko je alpinistični fotograf in sociolog kulture Urban Golob premagoval cestne ovire in si najbrž mislil, da je lažje priti pod vrh Everesta kot iz Ljubljane do Ptuja, so v razstavnem prostoru šolske knjižnice potekale še zadnje priprave za njegovo fotografsko razstavo SKI EVEREST 2000, ki prikazuje prvi uspešni smučarski spust Dava Karničarja z vrha Mount Evere-sta.
Nad delom so bdele knjižničarke Do-rica, pobudnica razstave, Jožica in Biserka, ki je že pred dnevi poskrbela, da je vse prostore zajel duh lepe in veličastne Himalaje. V vitrinah je uredila kronološki pregled osvajanja Everesta vse od leta 1848 dalje, na panoje pa razvrstila alpinistično literaturo s poudarkom na lanski 12-članski odpravi. Tehnik Mišo je omogočil, da so dijaki že dopoldne preko videokasete občudovali ta svetovno znani spust. Med sodelavce te razstave moramo podpisati še Silvo Brodnjak, ki je že redni fotograf naših dejavnosti, in Mirana Horvata, oba profesorja Ekonomske šole.
Ob 14. uri je pred zbranimi dijaki, profesorji in zunanjimi gosti gospa
Emeršičeva zaželela dobrodošlico avtorju razstave, nato pa predala besedo profesorju Janezu Janžekovicu, ki se je zavedal, da predstaviti avtorja, ki svoje delo opravlja s srcem, ni lahko.
"Rodil se je 1970 v Ljubljani in pri devetih letih opravil prvi alpinistični vzpon, kot štirinajstletnik pa se že povzpel na vrh Mount Blanca. Sicer je samostojni ustvarjalec v kulturi in sodelavec kvalitetne revije Grif. Doslej je opravil okrog 600 plezalnih vzponov — več kot 40 prvenstvenih - doma, v Švici, Severni in Južni Ameriki ter se udeležil nekaj odprav, nazadnje v Himalajo oktobra 2000.
Njegov cilj v gorah je ob plezanju predvsem fotografiranje lepot, ki jih navadni smrtniki, nezmožni pokukati v svet nad 2000 m, ne moremo občudovati. Prav zato del te lepote posname in jih s pomočjo fotografij prinese med nas. Tako je bilo tudi pri že omenjenem Ski Everestu 2000."
Potem je gospod Golob seznanil vse prisotne, da je bilo za lansko odpravo potrebno dva meseca priprav, v finančnem pogledu pa okrog 18000 dolarjev po članu odprave. Za Himalajo je ob izkušnjah in fizični pripravljenosti potrebna še absolutna motiviranost. Na vprašanje o občutkih plezalca po uspešnem vzponu je odgovoril, da se tega zaradi izčrpanosti popolnoma zave šele pozneje. Zanimiv je bil odgovor glede
prehrane na takšni višini - za bazni tabor je najboljša hrana, ki si je tudi sicer vajen, pri višini 7000 m pa itak ješ zelo malo ... Tako nas je z besedo popeljal na ogled svojih fotografij od prve, podnaslovljene z Bodnat (največja stupa v Nepalu), preko budističnega templja in tržnice, baznega tabora ponoči, idile ledenega slapa in zahodne stene Lotseja na 8516 m, Dava Karničarja v strmini ledenega slapa in po uspešnem spustu toplo srečanje in zdravica s kolegi.
Ob Urbanu Golobu se je ponovno
morski promet med Atlantskim in Indijskim oceanom. Vsekakor pa so tukaj na prvem mestu naravna bogastva. Delež JAR v svetovni proizvodnji zlata, kroma, mangana, vanadija je tolikšen, da bi izpad iz njenih dobav občutno prizadel gospodarstvo industrijskih držav in njihovo oboroževalno proizvodnjo. Toda ali naj bi bilo to dejstvo zadostno opravičilo, da bi svet molče spregledoval kršenje najbolj osnovnih človekovih pravic? Očitno že!?!
Ko je Bartolomeo Diaz obplul Rt dobrega upanja, ga je imenoval "Capo tormentoso", Viharni rt. Vedno so se kasneje pojavljali dvomi o tem, ali rt upravičeno nosi novo ime, vendar zbuja novejša politična usmeritev v Južnoafriški republiki upanje, da se bo dobro upanje naposled uresničilo.
1/'
Urban Golob in »Ski Everest 2000« v [olskem centru
potrdilo, da je veličina velikih v tem, da znajo o velikih dogodkih spregovoriti preprosto, ker govorijo iz srca. Za njegovo pričevanje smo se mu zahvalili s kipcem svetega Jurija, ki je premagal zmaja, saj je naš gost doslej premagal hudo bolezen in številne ovire pri alpinističnih vzponih.
Če želite podoživeti čar Karnič-arjevega vzpona in toplino gore večnega ledu, vljudno vabljeni na ogled teh čudovitih fotografij še do 10.de-cembra!
Terezija Kekec
POGLEJ IN

dunaj
6.990,
od Wa^^VSIT
dec., 1 dan, bus, plača eden-potujeta dva
umag. Sončki"	r
.,34.990
novo leto. 3* Sipar. 3P, POL_
'SIT
lendava, Sončkov klub
44.900
SIT
novo leto. Terme Lendava, 3* Lipa, 3D, POL
rim
55.900
SIT
29.12.. 3* hotel. bus. 5D. POL
tunizija
62.950
SIT
7.. 14.12.. 3* hotel Garden Park. 7D. POL
turčija
81.250».
8.. 15.12.. 4* hotel BQyûk. 4 izleti. 7D. POL
kuba
163.790
SIT
17.12.. 3* Club Kawama. 7D. Al
SONČEK
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK,02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40
www.sonchek.com
porovmuwœn/IER
KURENT
TURISTIČNA AGENCIJA - TRAVEL AGENCY MINORrrSKI TRG 2, 2260 PTUJ
telefon: 02 748 18 80, 748 18 81 telefaks: 02 778 33 31
- ORGANIZACIJA IZLETOV
IN POTOVANJ	i
■	POČITNICE DOMA	I IN V TUJINI	I
■	LETALSKE VOZOVNICE	I
ZANIMIVOSTI, NASVETI
LJUBLJANA
Izšel Slovenski pravopis 2001
Soizdajatelja Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) in Znanstvenoraziskovalni center SAZU (ZRC SAZU) sta prejšnji teden predstavila pravkar izšli Slovenski pravopis 2001. Izdala ga je Založba ZRC pri ZRC SAZU. Ta bo izdajo predstavila širši javnosti na Slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu v Ljubljani 29. novembra.
Slovenski pravopis 2001, ki obsega več kot 1800 strani pravopisnega slovarja in pravopisnih pravil, predstavlja z normativnega vidika izrazno stran slovens~ine, to je pisno in glasovno-naglasno problematiko, ter oblikoslovje in stilistiko. Slovarski del obsega nad 130.000 izto~nic in podizto~nic na ve~ kot 1500 straneh. Prinaša ob~noimensko besedje: to zajema slovenske občine, pošte, župnije, 500 najpogostejših slovenskih priimkov, imena domačih in tujih znanih osebnosti, imena zemljepisnih danosti in stvarna imena. Namenjen je
vsem uporabnikom slovenskega knjižnega jezika, pa naj besedila tvorijo, tj. pišejo ali govorijo, ali pa jih sprejemajo, tj. berejo ali poslušajo. Pri tem pravila podajajo teorijo pisanega in govorjenega jezika, slovar pa s teh stališč prikazuje vsako besedo.
Slovenski pravopis 2001 je delo uredniškega odbora za pravopisna pravila in uredniškega odbora za pravopisni slovar Pravopisne komisije pri SAZU ter reda-ktorjev in strokovno-tehničnih sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Uporabniki Slovenskega
Nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev Slovenskega pravopisa 2001 z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, med njimi predstojnica dr. Varja Cvetko Orešnik (četrta z leve)
pravopisa 2001 so vabljeni, da se ob nejasnostih z vprašanji, morebitnimi pripombami in sugestijami obrnejo neposredno
na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, najbolje na elektronski naslov: pravopis.isj@zrc-sazu.si.
RISE: MIRKO KOSTANJEVEC / SPREMEMBA USTAVE
Kdaj naj bo referendum veljaven
Po sedanjem vladnem predlogu naj bi parlament spremenil 19 členov ustave, ki vsebujejo pet sklepov: evropski člen, referendumsko ureditev, volitve in pristojnost izvršne oblasti, voditev sodnikov in regionalizacijo. V tem članku se bom ukvarjal le z vladnim predlogom črtanja tistega dela besedila iz 170. čl. ustave, ki določa, da je referendum o potrditvi spremembe ustave veljaven pod pogojem, da se glasovanja udeleži večina vseh volivcev, in prikazal različna mnenja do tega predloga ter mnenja o tem, ali naj se v ustavo zapiše, da je za veljavnost zakonodajnega referenduma potreben nek odstotke udeležbe (kvorum) vseh volilnih upravičencev.
A)
Mnenje, da ostane 190. cl. ustave nespremenjen in da je potrebno v ustavo pri čl. 90 zapisati, da je vsak zakonodajni referendum veljaven le, če se ga udeleži in glasuje nad polovična večina vseh volivcev
Podpiram predlagano mnenje mnogih državljanov in državljank; nekateri so svoja mnenja obrazložili tudi v pismih, objavljenih v javnih glasilih. Menim, da je tako mnenje pravilno, demokratično ter je upravičeno reči, da je referendumska odločitev bila sprejeta na podlagi ljudske volje.
Ker je na podlagi predpisov ali dogovora za veljavno odločitev v neki zadevi v parlamentu, podjetjih, društvih itd. potrebna prisotnost določenega števila udeležencev in ugotavljanje t.i. sklepčnosti, se zdi navadnim državljanom in državljankam logična zahteva, da naj princip kvoruma velja tudi za referendumske odločitve, zlasti tudi zato, ker je pogoj za veljavnost referenduma nadpolovične udeležbe in glasovanja vseh volivcev predpisovala že referendumska zakonodaja v bivši SFRJ oz. SRS in ker ga predpisuje tudi zakonodaja nekaterih držav, npr. Italije.
B)
Mnenje, da pri 90. čl. ustave ni potrebno zapisati pod a) predlaganega določila in da je potrebno pri čl. 170 ustave črtati prej omenjeni del besedila
To mnenje zastopa vlada in med drugimi se z njim strinja tudi bivši ustavni sodnik Matevž Krivic, ki v svojem pismu Udeležba na referendumu ("Večer",
9.8.2001) ni za obvezno udeležbo večine volilnih upravičencev na referendumu ter med drugim piše: "Kaže, da taka ureditev vodi naravnost v izmaličenje ljudske volje - referendumski izid je ne pokaže več jasno, jo zamegli in izmaliči. In zakaj prihaja do tega? Preprosto zato, ker pri taki ureditvi nasprotniki nekega referendumskega vprašanja sploh niso več zainteresirani za to, da bi svoje somišljenike pozivali h glasovanju proti, mnogo bolj se jim splača pozivati k abstinenci, k neudeležbi. Potem pride na referendum, recimo 30 ali 40 % volivcev in skoraj vsi glasujejo za, toda zaradi premajhne udeležbe je referendum neveljaven (zadnji italijanski primer).
Toda za preostalih 70 ali 60 % volivcev sedaj prav nič ne vemo, koliko med njimi jih predlogu nasprotuje, koliko je nevtralnih, koliko pa takih, ki jih stvar sploh ne zanima in sploh nikakršnega mnenja nimajo." C)
Mnenje, da bi v ustavi morali določiti, da je referendum veljaven le, če se ga udeleži in glasuje določen odstotek vseh volivcev
Od zagovornikov takega mnenja omenjam le dva izvrstna poznavalca referendumske zakonodaje. To sta:
1. Matevž Krivic, ki je, kot sem predstavil pod b), proti ustavnemu določilu o obvezni nad-polovični udeležbi vseh volilnih upravičencev, sicer referendum ne bi bil veljaven, v svojem že prej omenjenem pismu piše: "Tuja praksa kaže, da je smiselno razmišljati kvečjemu o postavitvi neke mnogo nižje meje udeležbe, pod katero pa referendum ni več veljaven (npr. tetjinska ali četrtinska udeležba). Pri nas se je na vseh treh dosedanjih referendumih udeležba gibala med 27 in 37 odstotki - sam bi se zato morda zavzemal k večjemu za
uvedbo pogoja četrtinske udeležbe. 25 odstotkov udeležbe, torej še manj kot na dosedanjih treh referendumih, bi bil torej morda lahko široko dogovorjeni oziroma sprejeti minimum, pod katerim pa referenduma ne bi šteli več za veljavnega oziroma zavezujočega."
2. sodnik bivšega ustavnega sodišča SFRJ in sedaj predsednik društva za ustavno pravo dr. Ivan Kristan je na posvetu tega društva dne 21.9.2001 ocenil, da bim v ustavi morali zapisati, kakšna mora biti udeležba volivcev, da referendum velja, ne pa da vlada predlaga črtanje kvoruma celo za ustavni referendum ("Večer", dne 22.9.2001).
KONČNO BESEDO BODO IMELI POSLANCI
Ko bo tudi o ustavnih spremembah ustavna komisija rekla svoje stališče, bo o predlogu odločal parlament in to po razpravi, v kateri bodo imeli poslanci priliko predstaviti svoje argumente in se odločiti za eno zgoraj nakazanih možnosti.
Mirko Kostanjevec
IZ DEKANIJSKE KARITAS PTUJ IN ZAVRC
Odprto srce se mora dopolnjevati z odprtimi rokami
13. novembra so se pri Sveti Trojici v Halozah zbrali predstavniki župnijskih Karitas ptujske in zavrske de-kanije na svojem rednem mesečnem srečanju.
Župnijska Karitas sv. Trojice v Halozah ima osem sodelavcev, ki skušajo blažiti stiske pomoči potrebnim na njihovem območju že celih devet let. Duhovni vodja župnijske Karitas je p. Lojze Klemenčič, predsednik pa Stanko Vaupotič. Sodelavci, kolikor je mogoče, rešujejo sprotne stiske ljudi, tako da jim občasno pomagajo s hrano, oblačili, s kosi pohištva ali z obiski; predvsem za božič in veliko noč obiščejo ostarele in bolne svoje župnije po domovih, pa tudi tiste, ki so v oskrbi domov za ostarele v Ptuju in Muretincih. Hrano dobijo predvsem od Marijinih sester iz Ljubljane in ostalih župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije, ki jim pomagajo tudi z obleko, obutvijo in včasih s kakšnim kosom pohištva. V preteklih letih so skupaj s krajevno skupnostjo in Rdečim križem organizirali tudi srečanje občanov, letos pa pri organizaciji srečanja niso sodelovali, ker je župan občine njihovo pomoč in sodelovanje odklonil.
Od 26. novembra do 2. decembra 2001 bo v okviru
slovenske Karitas potekal teden Karitas pod geslom Zastonj ste prejeli, zastonj dajete. V ta namen bodo potekale različne aktivnosti tudi po župnijskih Karitas našega območja. Sodelavci bodo po trgovinah nastavili označene košare, kjer se bo zbirala hrana za potrebe Karitas, tudi župnijske Karitas bodo v svojih prostorih zbirale hrano, predvsem ozimnico in druge darove. Osrednja prireditev dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč pa bo dobrodelni koncert v refektoriju minoritskega samostana 30. novembra ob 19.00 uri, kjer bodo nastopili: ljudski pevci iz Cirkulan, sestre Šenveter, cerkveni pevski zbor sv. Tomaža, Uroš Sagadin, komorni moški zbor iz Ptuja, p. Janez Ferlež, vokalna skupina Kor, Dunja Spruk, Tanja Zajc Zupan in Ana Burnik ter vokalna skupina varovancav Zavoda dr. M. Borštnerja iz Dornave. Sredstva, ki se bodo na koncertu zbrala z vstopnino in dobrodelnimi darovi, bodo namenjena za izgradnjo električnega priključka na stanovanjski hiši starejše gospe, ki živi sama in je stara 78 let. Vstopnice po 1.000,00 SIT lahko dobite pred koncertom v refektoriju minoritskega samostana, kjer boste lahko oddali tudi svoj prostovoljni dar. Prostovoljne darove pa lahko nakažete tudi na Ž.R. župnijske Karitas sv. Ožbalt št. 51800-620-16-05-1270117-93500. Za darove se Vam že v naprej zahvaljujemo!
Darja T.
RAČUNALNIŠKI KOTICEK
Spletna stran kot dodatna poslovalnica
Ali razumete priložnosti, ki se vam ponujajo pri poslovanju s pomoijo svetovnega spleta in internet tehnologije
Nadaljevanje iz prejšnje številke
S pričujočo zgodbo sem želel povedati, da ni važno, koliko ste v resnici veliki in koliko imate zaposlenih. Na internetu imate lahko spletno stran, ki služi kot referenca in daje vtis, da imate 1000 zaposlenih in letno prodajo 2 milijardi dolarjev, pa čeprav ste le majhno družinsko podjetje. Kar pomeni, da NI NEMOGOČE, predstaviti se svetu kot zelo ugleda vredno in uspešno podjetje. Svetovni trg je tako velik, da že zelo majhen odstotek poslov pomeni zelo velik prihodek.
Pomislite o priložnosti. Šele z razvojem internet tehnologije je Ljubljana bliže Izraelu bolj kot kdaj koli prej. Manjša podjetja izvajajo partnerske programe z drugimi podjetji ki se nahajajo na drugem kontinentu. In to v realnem času. Virtualne skupine (to so skupine, ki komunicirajo s pomočjo internet tehnologije) sodelujejo prav tako učinkovito kot običajne, kljub tisočem kilometrov geografske razlike.
Podjetje potrebuje veliko znanja, da postavi spletno stran in začne loviti kupce. Dandanes potrebujete veliko iznajdljivosti, dela in elastičnosti za tekmovanje z velikimi "psi". Priložnost je vsekakor tu, ampak ni popolnoma zastonj.
Najslabše je, če greste na splet zaradi konkurence. Velikokrat slišim komercialiste soliti pamet: "Spravite svoje podjetje na internet. Zato še računalnika ne potrebujete. Vsi imajo že spletno stran." Napačno! Biti konkurenčen na svetovnem spletu pomeni, da morate splezati stopničko višje in odkriti, kako poslovati na njem. Za to potrebujete iznajdljivost.
Delo je naslednja sestavina. Dobil sem že kar nekaj klicev ljudi, ki si predstavljajo, da je služenje denarja na internetu zelo lahko. Zopet napačno! Razvoj uspešnega posla na internetu je prav tako težak kakor razvoj malega lokalnega podjetja. Razen tega da je finančni vložek manjši. Toda potrebno je prav toliko dela ali pa še več. Pravijo, da bo samo 20% malih podjetij praznovalo svojo peto obletnico. Vsekakor to drži tudi za internet. Za uspeh je treba delati trdo. In z glavo.
Okretnost oziroma elastičnost je zadnja sestavina za uspeh. In prav tu imajo manjša podjetja veliko prednost. Velika podjetja potrebujejo mesece za spremembo strategije, ki ne deluje, v tako, ki deluje. To je podobno kot obračanje velike čezoceanske ladje ali tankerja. Manjša podjetja pa so podobna majhnim čolnom, ki z lahkoto hitro in enostavno obrnejo smer. Se pravi, da z lahkoto hitro spremenijo svojo strategijo v popolnoma novo obetajočo smer. Pri poslu velja pravilo, da za zadnje nič ne ostane.
Priložnosti, ki jih ponuja internet za vaše podjetje, so ogromne. Izkoristite jih! Začnite sami razmišljati, kako lahko spremenite svoje poslovne procese, ki se dogajajo v vašem podjetju, in zgrabite priložnost interneta!
ZANIMIVOSTI Z INTERNETA
30-letni spletni oblikovalec iz Los Angelesa je za svoje podjetje kupil bizarni del zgodovine. 11. septembra je potekla registracija domene saudi-binladin-group.com, ki jo je najelo podjetje družine Laden, takoj po poteku registracije pa jo je najel Američan. Njegovo podjetje bo sedaj na tem spletnem naslovu zagnalo servis z informacijami o Osami Bin Ladnu, vsi radovedneži pa boste morali počakati do sredine novembra.
***
V zadnjem letu se je uporaba interneta v Veliki Britaniji podvojila, kar tretjina vseh Britancev pa surfa v varnem objemu doma. Raziskave so pokazale, da tretjina odrasle populacije Velike Britanije (15,4 milijona oseb) obiskuje internet od doma, ostali pa pri tem koristijo službene in šolske računalnike. Še pred enim letom je odstotek tistih, ki surfajo doma, bil dosti manjši, pred štirimi leti pa šestkrat manjši. V zadnjem času se je povečalo število pripadnic nežnejšega spola, ki uporabljajo internet. Največ uporabnikov je iz starostne skupine med 35 in 44 leti. Kar petina vseh britanskih sur-
farjev redno opravlja tudi spletne nakupe.
***
Raziskovalna družba Forrester Research je napovedala, da bo 57 odstotkov vsega denarja, namenjenega oglaševanju na spletu, do leta 2004 priteklo na vortale (manjše, ozko usmerjene spletne strani), kar je posledica čedalje večjega pritiska oglaševalcev po večji povrnitvi svojih vlaganj v oglaševanje. Omenjena spletna mesta, združena v oglaševalska omrežja, ponujajo predvsem model spletnega oglaševanja, plačanega po učinku, ki omogoča maksimiranje in natančno vrednotenje marketinških vlaganj oglaševalcev.
Celoten promet na svetovnem spletu se deli na dva osnovna tabora — na nekaj splošnih, široko zasnovanih portalov in na tisoče vertikalnih spletnih strani — vortalov. Posledica te delitve pa je drugačna porazdelitev spletnega oglaševalskega proračuna. Največji portali s splošno vsebino — AOL, Yahoo! in MSN — zajemajo okoli 15 odstotkov skupnega internetnega prometa in 45 odstotkov vsega spletnega oglaševanja. Promet na portalih pa še vedno narašča. Kljub temu so oglaševalci ugotovili, da so vertikalna spletna mesta bolj učinkovita pri opravljanju kvalificiranega vodenja in nadzora strank. Medtem ko je poslovanje s portali na splošno cenejše kot tradicionalni načini pridobivanja strank, so velike spletne strani še vedno dražje od drugih. Zaradi tega trgovci načrtujejo večjo porabo za oglaševanje na vortalih in manjših straneh s pomočjo omrežij, ki temeljijo na modelih plačevanja po učinku in ponujajo nižje stroške pridobivanja strank.
V prihodnji številki: Računalniški nasveti
£Í
.Ě5
NASVETI
Kuharski nasveti
GJavnaJj ohrovt
Ohrovt spada tako kot zelje med vsestransko in proti mrazu odporno zelenjavo - kapusnice. Glavnati ohrovt ima bledo zeleno glavo s temnimi zelenimi do modro zelenimi zunanjimi listi. Vendar je njegova glava veliko manj ~vrsta kakor zeljna, a je krhek in dobrega okusa. Zaradi izrazitega okusa ga uporabljamo pri pripravi številnih enolončnic, ga dušimo ali uživamo surovega. Na Škotskem je bil včasih tako pomemben, da je bil vsak dan na mizi, najpogosteje za kosilo kot juha.
Glave ohrovta so uporabne tudi kot zelenjavna skleda, v katero nadevamo različne nadeve ali solate. Liste glavnatega ohrovta lahko kuhamo tudi v slani vodi odkrite nekaj minut in vanje zavijemo zelenjavne in mesne nadeve; tako pripravimo različne priloge ali glavne jedi. Delno kuhani listi glavnatega ohrovta so tudi primerni za zelenjavne narastke in musake.
Temno zeleni zgodnji ohrovt, ki se pojavi v naših trgovinah zgodaj spomladi, ima več železa in je zelo okusen, vendar ni primeren za shranjevanje, ker hitro porumeni.
Zaradi velike uporabnosti pravimo, da je ohrovt dobrodošla zimska zelenjava. Iz glavnatega ohrovta pripravljamo juhe, pri-kuhe, enolončnice, narastke, priloge k mesnim jedem, po okusu se posebej ujema s svinjino in govedino. Okusen je tudi, če ga zabelimo s kislo smetano
ali maslom, ohlajenega pa lahko prelijemo s poljubnim solatnim prelivom in ga ponudimo kot solato.
Od začimb in drugih dodatkov se glavnati ohrovt ujema s soljo, poprom, kumino, čebulo, česnom, slanino, papriko, korenčkom, bučkami, česnom in gobami. Iz njega lahko pripravimo kremno ohrovtovo juho, v katero na koncu po želji zakuhamo manjšo količino prosene kaše ali riž, lahko pa pripravimo ohrovtovo juho in jo zgostimo s krompirjem in svetlim prežga-njem, ali si pripravimo rdečo ohrovtovo juho, ko najprej do polovice skuhamo na kocke narezan krompir, nato dodamo na kocke narezan ohrovt in pri-lijemo rdeče prežganje, ki ga pripravimo iz maščobe, čebule, česna, moke paradižnikove mezge in rdeče mlete paprike. Juho začinimo s soljo in lovorom ter pred serviranjem izboljšamo z
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 357. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov
69. nadaljevanje
Programi za boljši psihosocialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok
Več tisoč programov za izboljšanje duševnega zdravja otrok je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO ) razvrstila glede na:
-	vsebino (na primer program za obogatenje interakcij med otrokom in materjo),
-	izvajalce programa (izvajalci so mentalnohigienski delavci, delavci v otroškem zdravstvu, učitelji, prostovoljci),
-	prostor, v katerem se dogajajo (v šoli, osnovnem zdravstvu, mentalnohigien-skih ustanovah, na ulici),
-	razvojna obdobje populacije, ki so ji namenjeni (nosečnicam, novorojenčkom, predšolskim otrokom, šolarjem, mladostnikom),
-	posebne skupine, katerim so namenjeni (skupine z visokim tveganjem: otroci z epilepsijo, otroci staršev alkoholikov, otroci mladoletnih mater, otroci iz dis-funkcionalnih družin).
Programi, namenjeni neposredno otrokom, so običajno vgrajeni v vrtce, šole, druge zavode, lokalne skupnosti.
Mnogi strokovnjaki, med njimi Graham, menijo glede vsebine in filozofije programov, da bi morali biti usmerjeni predvsem v krepitev obvladovalnih sposobnosti otroka (empowerment) in v zaščito otroka.
Namen programov za starše je osveščanje, informiranje, posredovanje znanj in praktičnih veščin, razvijanje njihovih starševskih sposobnosti, pomoč staršem, da obvladajo svoje lastne težave.
Drugi veliki sveženj sodobnih intervencij varovanja duševnega zdravja otrok so programi, ki se izvajajo v okviru šol.
Glede na to, da imajo zdravstveni	delavci
pomembno vlogo v življenju otrok, zlasti bolnih in invalidnih, je razumljivo, da so mnogi programi namenjeni zdravstvenim delavcem.
Naslednjič pa še o programih za varovanje duševnega zdravja otrok, ki so usmerjeni k otroku in njegovemu okolju.
manjšo količino kisle smetane.
Kremno juho iz glavnatega ohrovta pripravimo tako, da na manjši količini maščobe prepra-žimo sesekljano čebulo, in še preden spremeni barvo, dodamo česen in moko, rahlo pre-pražimo in zalijemo z juho ali vodo, prisipamo večjo količino narezanega glavnatega ohrovta in na kocke narezan krompir. Juho po potrebi solimo in začinimo še z mleto kumino in lovorom. Juho kuhamo toliko časa, da ohrovt in krompir razpadeta, ter jo po potrebi zalivamo. Nato jo pretlačimo, ponovno zavremo, po želji vanjo zakuhamo pest riža ali prosene kaše in izboljšamo še s kislo smetano. Pred serviranjem po-tresemo s peteršiljem in ponu-
jed ali kot prilogo zraven mesnih jedi.
Ohrovtove liste pa lahko tudi skuhamo do mehkega, kuhane odcedimo in ohladimo. Ohlajene fino sesekljamo in jim dodamo večjo količino drobtin -toliko, da dobimo gosto zmes, nato dodamo še rumenjake in malo kisle smetane. Na pol kilograma ohrovta dodamo 3 rumenjake, 1 žlico kisle smetane in drobtine po potrebi. Začinimo s soljo in kumino. Iz pripravljene mase oblikujemo manjše svaljke, jih povaljamo v moki in jajcih ter v vroči maščobi ocvre-mo. Zraven pripravimo gobovo omako. Tudi tako pripravljene lahko ponudimo kot samostojno jed skupaj s poljubnimi solatami.
Iz glavnatega ohrovta si lahko pripravimo tudi zrezke. Pripravimo jih lahko tako, da ohrovt skuhamo, kuhanega odcedimo, ohladimo in zmeljemo ali sesekljamo. Tako pripravljenemu lahko dodamo manjšo količino mletega mesa in manjšo količino na pol kuhanega riža ali
dimo. Za boljši okus vanjo pred koncem lahko vsipamo tudi na majhne kocke narezano in pre-praženo slanino.
Iz glavnatega ohrovta si lahko pripravimo tudi številne pri-kuhe in priloge. Tako lahko ohrovt očistimo in ga narežemo na tanke rezance. Posebej v kozici segrejemo maščobo, dodamo narezano čebulo, jo toliko prepražimo, da rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in pri-sipamo narezan ohrovt. Ohrovt temeljito mešamo in po potrebi prilijemo malo vode ali kostne juhe. Začinimo s soljo, peterši-ljem in dušimo toliko časa, da ostane čvrst. Pred serviranjem mu dodamo žličko parmezana in ponudimo. Tako prirpavljen dušeni ohrovt lahko ponudimo s testeninami kot samostojno
ješprenjeve kaše. Dodamo še jajčni rumenjak, sol, poper, mu-škatni orešček in peteršilj. Iz pripravljene mase na pomoka-ni deski oblikujemo zrezke ter jih na vroči maščobi z obeh strani na hitro spečemo. Zrezke lahko oblikujemo tudi s pomočjo drobtin. Za 40 dekagramov ohrovta, vzamemo 25 dekagramov mletega mesa, 2 žlici riža ali ješprenja in 2 rumenjaka. Mleto meso lahko zamenjamo tudi s kuhanim in pretlačenim krompirjem in začinimo še s parmezanom. Tako pripravljene zrezke ponudimo kot samostojno jed.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
6. november: Irena Rajh, Gabrnik 34/a, Branka Botic, Zaloška c. 98, Ljubljana, Mateja Škvorc, Vicanci 60, Martina Kle-mencic, Mala vas 7,, Franc Milošic, Pod-lehnik 59, Davorin Šegula, Bodkovci 42, Slavko Kolaric, Žabjak 14, Mirko Filipic, Sakušak 74, Tanja Lamot, Trnovec 1, Milena Kovacec, Rotman 4, Alojz Cizerl, Mezgovci_ 62, Marija Žmauc, Dragovic 9, Anica Čuš, Sakušak 51, Franc Malek, Žabjak 14/a, Anton Žuran, Gradišča 143, Marjan Munda, Juršinci 27/b, Andrej Čeh, Rotman 58/a, Franc Ratek, Gabrnik 1, Stanko Rep, Nova vas 1, Srecko Mlakar, Pacinje 28/a, Slavko Cvetko, Mala vas 8/a, Katarina Holc, Zagorci 81, Marija Kovacic, Juršinci 43, Melita Brmež, Gabrnik 4, Ana Roškar, Zagorci 13, Edvard Hojski, Zg. Hajdina 145, Daniel Bec, Sakušak 24, Marija Štumpf, Trubarjeva 9, Ptuj, Jožef Ivancic, Turški Vrh 97, Branko Leben, Rimska plošcad 17, Ptuj, Drago Šterbal, Kukava 44, Ivan Vicar, Rotman 18/a, Andrej Horvat, Juršinci 62, Zvonko Potocnik, Zavrc 9/a, Jože Hameršak, Gubceva 4, Ptuj, Milan Mun-da, Zagorci 55/a, Franc Petrovic, Jurš-inci 19/c, Ivan Slameršek, Pestike 1/a, Janez Rajh, Gabrnik 34/a, Marija Šter-
bal, Kukava 44, Janko Berlak, Zagorci 62/b, Marija Novak, Kukava 1, Štefka Plohl, Sakušak 52, Milan Čucek, Poljska c. 3, Ptuj, Milan Šoštaric, Sakušak 64/b, Dejan Faric, Rabelcja vas 23/b. 8. november: Srecko Roškar, Biš 53, Mirko Lovrec, Vintarovci 42/a, Ana Lov-rec, Vintarovci 43, Antonija Korent, Črmlja 12, Marija Voda, Dolic 10, Jožef Rižnar, Bodkovci 38, Marjan Lenart, Strmec 3/b, Roman Korent, Črmlja 12, Ljudmila Lah, Bišecki Vrh 32, Irena Rola, Črmlja 12/a, Anton Zelenik, Sve-tinci 40/a, Ignac Sluga, Levanjci 26, Jožica Kukovec, Placar 7/a, Boža Meglic, Levanjci 2/a, Marjan Tašner, Dolic 36, Neža Sluga, Levanjci 26, Natalija Bau-man, Kvedrova 5, Ptuj, Štefan Bukvic, Žetale 84/a, Milica Bezjak, Locic 27, Robert Kostevc, Gorišnica 148, Anton Brodnjak, Placar 19, Franc Kukovec, Pla-car 7/a, Stojan Mlakar, Kocice 37, Dragica Lovrec, Locki Vrh 2/a, Rudi Fridl, Locki Vrh 27, Milena Muršec, Locki Vrh 28, Silva Mlakar-Rojs, Jurovci 25, Milena Vrecar, Drstelja 48, Franc Kozel, Zakl 37/a, Aleksander Eberhart, Mladinska 9, Hotinja vas, Srecko Zadravec, Podgorci 1/b, Štefan Lovrencic, Sovjak 10, Tomaž Matjašic, Slivniška 18/a, Maribor, Janez Bezjak, Placarovci 6.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
listopad - ~as
s
ipreminjanja narave
Odpadajoče listje z drevnin in opustele gredice opominjajo na čas, ko narava prične spreminjati svojo podobo iz poletnega zelenila v jesensko sivino. Zgodnjih jesenskih slan in nenadnih vremenskih sprememb v letošnji jeseni ni bilo, hladna in deževna jesen prihaja postopoma šele v drugi polovici listopada, kar je dobra popotnica vrtnemu rastlinju, odprav-ljajočemu se k zimskemu počitku. Vrtnar bo še v teh nekaj vremensko ugodnih poznojesenskih dneh še uspel posaditi kakšno trajnico, oskrbeti vrtno rastlinje za lažjo prezimitev in pospraviti vrt, nato pa pričel razmišljati in se pripravljati o njegovi ponovni ureditvi.
V	sadnem vrtu še sredi listopada z večine drevnin listje ni odpadlo, kar ni nič nenavadnega, saj se je v vremensko ugodni, topli in son~ni jeseni vegetacija podalj{ala, kar ima za posledico kasnej{e zorenje listja in lesa leto{njega prirastka. Ob prvih snežnih padavinah olistana drvesa otresamo, da težak sneg ne bi polomil vej.
Z večine vrst koščičarjev (breskev, marelic, sliv in češenj) je listje odpadlo. Izrabimo ugodno vreme za predzimsko škropljenje koščičarjev, ki jih ogrožajo nevarne glivične bolezni: breskova kodravost, škrlup, luknjičavost in podobne, da preprečimo prezimitev njihovih zimskih plodišč na lubju in brstih. Škropimo v mirnem, suhem in toplem vremenu, da je s škropivom obdana vsa površina drevesnega lubja in obliti listni in cvetni brsti ter da se škropivo na drevesu posuši.
Preden zapade sneg, pregledamo vrtno ograjo in zapremo mogoče prihode veliki divjadi, ki se v zimskih razmerah in stiski za hrano zateče v vrtove, kjer na mladem sadnem drevju povzroči nenadomestljivo škodo. Sadnemu drevju, ki pred divjadjo ni zavarovano z ograjo, zavarujemo debla z ovijanjem ali premazi, v primeru visokega snega, s katerega bi divjad lahko objedala spodnje veje sadnega drevja, pa pod temi vejami odmečemo sneg. Za ovijanje debel lahko uporabimo najrazličnejše materiale: razne vrste slame, koruznico, palice, kolje, žično pletivo, le da so dovolj prosustni za zrak in vodo. V tesno zavitih ovojih iz plastične folije se nabere voda, ki zmrznjena deblu in drevesu povzroči podobno škodo, kot če bi jo oglodali glodavci. Tudi papirnatih vreč od krmil ali hrane ne uporabljamo za ovijanje drevesnih debel, ker njihov vonj privablja poljske miši, ki objedajo koreninski vrat drevesa. Dobri so tudi razni premazi, ki s svojim vonjem divjad odvračajo od objedanja, spomladi pa mlado lubje varujejo, da se ne bi ob prvih toplih pomladanskih dneh pričeli po njem pretakati rastlinski sokovi, ki bi ponoči pomrznili.
V	okrasnem vrtu zelnatim okrasnim trajnicam porežemo nadzemna stebla, nad koreninami pa koreninsko grudo zasujemo z vsaj 10 cm debelo plastjo presejane kompostovke, ki jo bo varovala pred zimsko pozebo, hkrati pa bo to že izdaten obrok gnojenja z organskimi gnojili.
Krovne okrasne trajnice ob potkah, sklanjakih in okrasnih gredicah pred golomraznico zavarujemo s prekrivanjem s smrekovim vejevjem, ki varovanim rastlinam nudi zaveterje, dobro zračnost in onemogoča naselitev ali zatočišče raznim talnim škodljivcem.
Plodov bregovite, ognjenega trna, jerebike in podobnih okrasnih drevnin ne odstranjujemo z vrta, ker bodo v dolgi zimi dobrodošla hrana za ptice.
Grme vrtnic najenostavneje zavarujemo pred zimsko pozebo tako, da na grm nasipljemo za vsebino enega vedra presejane kompostovke, ki smo ji zaradi boljše zračnosti dodali še nekoliko šotovke.
V	zelenjavnem vrtu večina gredic že samuje. Preden jih pre-kopljemo, pa četudi tega ne uspemo, pospravimo zadnje ostanke vrtnin in odstranimo plevele, ki so porastli še po spravilu pridelkov. Če so ostanki vrtnin napadeni od glivičnih bolezni, pleveli pa zreli za semenitev, jih zažgemo, da bo prihodnje leto že v začetku vegetacije vrtne posevke lažje varovati pred rastlinskimi boleznimi in zapleveljenostjo.
V	drugi polovici novembra lahko sejemo na prosto prezimne sorte boba. Sejemo ga 10 cm globoko, kjer še zemlja ne bo zmr-zovala. Za bob je značilno, da kali pri nizki talni toploti 5°C, do 10 cm visoke rastline pa na prostem dobro prezimijo. Jeseni sejani bob naj bo v nekoliko širši medsebojni razdalji 40 cm rastlina od rastline, ob njega pa že februarja lahko sejemo zgodnji grah in mu bo služil za oporo.
V	shrambi ali kleti redno pregledujemo stanje sveže hranjenih vrtnin in sproti izločamo tiste plodove, ki kažejo znake propadanja zaradi skladiščne gnilobe ali drugih bakterijskih skladiščnih bolezni vrtnih plodov, da preprečimo njihovo širitev na sosednje zdrave. Bolj so sprostori, v katerih hranimo vrtnine, topli in če je visoka stopnja vlažnosti, bolj so plodovi podvrženi okužbam in propadanju. Solati endiviji, ki smo jo hranili v kleti, odstranjujemo rumene in sušeče liste ter liste, ki jih je pričela napadati črna listna pegavost. Prostore ponoči zračimo, če so pretopli, s čimer zavremo razvoj skladiščnih bolezni.
Po biokoledarju je priporočljivi sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, 28. in 29. novembra, zaradi korenike 22., 29. in 30. novembra, zaradi lista 24., 25. in 27. novembra ter zaradi cveta od 22. do 24. novembra.
Miran Glušič, ing. agr.
***
AVTOMOBILIZEM
PREDSTAVLJAMO VAM: AUDI A4 AVANT
Pripeljan do popolnosti
1-—I
m <
ÍE
>
Audijev znani slogan ^"Vorsprung durch Technik" se v slovenskem prevodu glasi prednost je v tehniki. Novi A4 avant znanemu sporo~ilu znamke s {tirimi krogi dosledno sledi. Na trg prihaja z jasnim ciljem: postaviti nova merila v kategoriji prestižnih karavanskih vozil. Obliko in dinamičnost, eleganco in vsestranskost združuje bolje kot kateri koli predstavnik tega avtomobilskega segmenta.
Audi A4 avant -arhitektura gibanja
Lepim karavanom je ime avant. Že zdavnaj udomačena fraza, ki jo novi A4 avant potrjuje. Okrog 40 odstotkov kupcev dosedanjega A4 avanta je med razlogi za nakup na prvo mesto postavilo njegovo obliko. Tudi pri snovanju novega modela je oblika bila pomembno vodilo. Kot pri aktualni limuzini A4 imajo tudi linije novega avanta puristi~ni zna~aj. Kara-
metra. Medosna razdalja je v primerjavi s predhodnikom ve-~ja za 33 milimetrov. Potniki na zadnjih sedežih imajo za 43 milimetrov več kolenskega prostora. Večja zunanja in notranja dolžina zagotavljata znatno udobnejšo vožnjo. Še posebej sproščeno potovanje omogočajo na novo zasnovana sprednja sedeža in natančno oblikovani instrumenti, ki jih lahko vedno preprosto dosežete. Enako velja za ostalo dodatno opremo. Na
gre smotrni zasnovi zadnje preme, ki je enaka kot v aktualni A4 limuzini in ki so jo že pri prvotnem oblikovanju prilagodili specifičnim zahtevam karavanskega prtljažnika. Zadnje sedežno naslonjalo je asimetrično zložljivo v razmerju 1/3:2/3. V serijski kombinirani kaseti na hrbtni strani naslonjala sta združena prtljažni rolo in predelna mreža med potniškim in prtljažnim prostorom. Posebnost te kombinacije: kaseta se skupaj s širšim delom naslonjala samodejno zloži, tako da jo lahko brez težav vzamete ven skozi zadnja stranska vrata. Pod prtljažnim dnom je v Audiju A4 avant dodaten prostor s prostornino 65 litrov. Dno prtljažnika lahko zložite, postavite za zadnje sedeže ali ga povsem odstra-
Oblika ni podrejena samo lepoti, temveč tudi funkcionalnosti
kteristični oblikovalski značilnosti sta visoka bočna linija in diskretno nakazana klinasta oblika: ulita zasnova, ki se dosledno odraža tudi v notranjosti vozila. Novi Audi A4 avant deluje zelo športno, dinamično in tudi malce agresivno. Obenem pa je prefinjen in izredno eleganten. Pri snovanju novega avanta je v ospredju bila dovršena povezanost funkcionalnosti in oblike. Prednji del vozila z enodelnimi elipsastimi žarometi z gladkim steklom ter pre-finjeno oblikovan zadek, pri katerem izstopajo sodobno oblikovane luči, poskrbita za samozavesten nastop. Lahko bi rekli, da je Audi A4 avant karakter, ki že ob pogledu nase zbuja čustva.
Notranjost - več prostora, več variabilnosti
Notranjost Audija A4 avant s svojo kakovostjo spominja na okusno opremljen bivalni prostor. Dovršene podrobnosti, žlahtni materiali, izjemna optična kakovost oblik zagotavljajo odlično počutje.
Že same dimenzije novega A4 avanta pričajo o generacijskem preskoku. Skupna zunanja dolžina novega A4 znaša 4,54
primer za hladilni prekat v so-voznikovem predalu ali pa avtomatsko uravnavanje zaprtega kroženja zraka: senzor kakovosti zraka zaznava spremembe v koncentraciji škodljivih snovi v zunanjem zraku. Ko se količina škodljivih snovi poveča, avtomatska klimatska naprava samodejno preklopi na zaprto kroženje zraka - ob zmanjšanju količine škodljivih snovi pa nazaj na dovajanje svežega zraka.
Potniki na zadnjih sedežih bodo gotovo veseli izboljšanega prečnega naleganja varnostnih pasov, udobnejših sedežev - in znatno večje prostornosti. Prtljažnik novega A4 avanta ima za 52 litrov večjo kapaciteto: 442 litrov v primerjavi s 390-litrsko kapaciteto predhodnika. S podrtim zadnjim sedežnim naslonjalom ima prtljažnik A4 avanta prostornino 1184 litrov (merjeno skladno z normativom ECIE brez zadnjega prostora za noge; prostornina s prostorom za noge: 1288 litrov). Nekaj posebnega je ravna zasnova prtljažnega prostora, ki omogoča veliko, neprekinjeno površino: 1787 milimetrov dolgo in 1000 milimetrov široko, z maksimalno višino 843 milimetrov, kar zadošča tudi za prevoz večjih predmetov. Zasluga za to
Notranjost Audija A4 spominja na okusno opremljen prostor
nite, tako da lahko izkoristite celotno kapaciteto tega spodnjega prostora. Pod prtljažnim dnom pa se skriva še ena novost: plastično korito, ki je pritrjeno na karoserijo, je idealno za prevažanje umazanih predmetov. Čiščenje njegove trde površine je povsem preprosto.
Varnost - med najboljšimi v svojem razredu
Pri razvoju novega Audija A4 je bila varnost eno najpomembnejših vodil. Priznana visoka raven varnosti je v novem Audi-ju A4 avant še bolj izpopolnjena. Vozilo se ponaša z izredno stabilno potniško celico, nova zasnova sprednjega dela in dna vozila ter velik prečni nosilec odbijača občutno povečajo naletno trdnost. Trije veliki, po meri izdelani iztisnjeni profili v dnu vozila dodatno ojačajo potniško celico. Trdni naletni nosilci v sprednjih in zadnjih vratih, izboljšani časi aktiviranja zračnih blazin in varnostnih pasov - tudi v predelu prsnega koša in medenice, izpopolnjen varnostni volanski drog s penasto oblogo, ki absorbira naletno energijo, in zategovalni-ka sprednjih varnostnih pasov ter naletno optimirana opora za voznikovo levo nogo dopolnjujejo vzorno varnostno opremo. Varnostna elektrika v primeru trka poskrbi za aktiviranje različnih sistemov (odklepanje centralnega zaklepanja, vklop notranje osvetlitve, izklop ~rpalke za gorivo in motorja, vklop opozorilnih ut-ripalk). Ob sprednjih zračnih blazinah varnosti služijo tudi stranske zračne blazine, ki so vgrajene v sedežna naslonjala. Potnike na sprednjih in zuna-
Nova generacija menjalnikov multitronic združuje prednosti ročnega in avtomatskega prestavljanja
njih zadnjih sedežih v primeru bočnega trčenja ščiti tudi serijski varnostni sistem, imenovan SI-DEGUARD: sistem zračnih blazin za glavo, ki se razpre od Ado C-stebrička čez skoraj celo površino stranskih oken in s tem ublaži udarec z glavo. Stranski blazini za zadnja sedeža sta na voljo kot dodatna oprema.
Posebno skrb so snovalci namenili tudi najmlajšim potnikom: po želji lahko naročite sistem za pritrditev otroških sedežev ISOFIX za so voznikov sedež in zunanja zadnja sedeža ter stikalo za deaktiviranje so-voznikove zračne blazine.
Ob vsej omenjeni opremi je vozilo serijsko opremljeno z elektronskim stabilizacijskim programom ESP 5.7, ki ne izpolnjuje le najnovejših tehničnih standardov, temveč združuje tudi antiblokirni sistem ABS, ki z elektronsko porazdelitvijo zavorne moči EBV skrbi za vašo varnost, elektronsko zaporo diferenciala EDS, regulacijo zdrsa pogonskih koles ASR in zavorno asistenco. Uspešnost intenzivnega razvojnega dela na področju varnosti potrjujejo zelo dobri rezultati poskusnih trčenj. Audi A4 limuzina se je na testu Euro NCAP uvrstil med zelo varne avtomobile.
Motorji - prednost je v tehniki
Pri novem A4 avantu je paleta motorjev izredno bogata, tako da zadovolji praktično vse okuse. Sodobne motorje odlikuje predvsem velika moč ob majhni porabi goriva.
Osnovo motorne palete predstavljata dva štirivaljnika: 2,0-litrski agregat s 96 kW (130 KM) in 1,8-litrski turbomotor s 110 kW (150 KM). Slednji ima prepričljivo krivuljo navora, ki omogoča živahen in varčen način vožnje. Še posebej vas bo prepričala njegova dinamičnost v vseh voznih situacijah. Šestva-ljnik, 3,0-litrski V6-motor s 162
kW (220 KM) odlikuje še večja prožnost, saj je navor - tako kot pri 2,0-litrskem štirivaljniku -še višji, poraba pa znatno manjša. To omogočata dvostopenjska preklopna sesalna cev, ki zagotavlja boljši navor, in novo aluminijasto ohišje, ki ima za 40 odstotkov manjšo maso. Novo razvite izenačevalne gredi skrbijo za miren tek motorja.
TDI - športni dizel
Osnovni in za kupce najzanimivejši v ponudbi motorjev TDI je zmogljivi 1,9-litrski šti-rivaljnik s sistemom vbrizgavanja preko tlačilk s šobami, ki doseže največjo moč 96 kW ( 130 KM). Na voljo je s petstopenjskim ročnim menjalnikom. Motor porabi samo 5,5 litra goriva, od 0 do 100 pospeši v 9,9 sekunde in v območju 1750-2500 motornih vrtljajev v minuti raz-
dosegajo vrednosti, skladne z normativom Euro 4, vsi motorji TDI pa se uvrščajo v razred Euro 3.
Opisani agregati svojo moč prenašajo na cesto preko sprednjega pogona ali stalnega štirikolesnega pogona, pri Audiju imenovanega quattro. Za različne izvedbe A4 so na voljo 5-oz. 6-stopenjski ročni menjalnik ter brezstopenjski avtomatski menjalnik multitronic. Za izvedbe quattro lahko naročite 5-stopenjski menjalnik tiptro-nic. Pionirski pečat pa nosi tudi lahko aluminijasto podvozje, ki s svojimi majhnimi vzmetenimi masami zagotavlja izvrstno vozno dinamičnost.
Multitronic
Novo razvita generacija menjalnikov združuje prednosti ročnega menjalnika s prednostmi
Visoka raven varnosti je v novem Audiju A4 avant {e bolj izpopolnjena
vije največji navor 285 Nm. A4 avant pa lahko kombinirate tudi z dvema motorjema V6 TDI z 2,5-litrsko gibno prostornino. Njuna moč znaša 114 oz. 132 kW (155 oz. 180 KM). Ob tem velja omeniti svetovno premiero zanimive kombinacije v tem avtomobilskem razredu: V6 TDI s 155 KM lahko kot prvi TDI kombinirate z brezstopenjskim avtomatskim menjalnikom mul-titronic. Vsi bencinski motorji
avtomatskega menjalnika. Na več področjih ta dva koncepta celo prekaša. Vozilo dosega znatno boljše pospeške in ugodnejšo porabo kot s klasičnim avtomatskim menjalnikom. Enako velja za udobje v primerjavi s klasičnim ročnim menjalnikom. Ta revolucionarna Audijeva tehnika bo postopoma možna v kombinaciji z vsemi izvedbami A4 avanta s sprednjim pogonom, od 96 kW dalje.
ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI Audijeva prodaja na terenu
Porsche Maribor s sedežem na Šentiljski cesti 128 A v Mariboru nudi prodajo vozil Audi in bogato servisno dejavnost, ki zajema servis, li~arstvo, veliko izbiro rezervnih delov in dodatne opreme. Ob vsej napredni tehnologiji in {iroki paleti modelov vam Porsche Maribor nudi tudi prodajo na terenu. Vse, kar morate storiti, je, da na {tevilko 041 675 758 pokli~ete podro~ne-ga prodajalca Stanka Osenjaka, ki vas bo s testnim vozilom obiskal tudi na domu. Tako imate možnost vozilo podrobneje spoznati in preizkusiti, ~e se pa odlo~ite za nakup, lahko vse potrebno uredite kar doma. Prodaja vozil na terenu zajema Ptuj, Ormož, Lenart, Radence in Gornjo Radgono.
PORSCHE
MARIBOR
direktna prodaja
področni prod3|3l6ci
Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 PORSCHE INTER AVTO d.o.o., podružnica Maribor, Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor
STRAN ZA MLADE
glasbene novice
Poslušalci sami določamo glasbeno modo oziroma pesmi, ki so hiti. V Info člankih vam serviram glasbene novosti in vi lako izmed njih sami poiščete svojo glasbeno modo oziroma prihajajoče hite.
RICKY MARTIN je v ponedeljek izdal kom-pilacijski album Greatest Hits in na njem najdete tudi hite Maria, La Cup of Life, Livin la Vida Loca, She Bangs in Nobody Wants to be Lonely. Kralj sodobne latino glasbe je pripravil tudi novi gingle AMOR (***), ki je ritmi~en plesni latino komad s primesmi sal-
se.
Danska skupina SAFRI DUO je navduševala ljubitelje plesne godbe s hitom Played a Live in Samb Adagio. Izredna tolkalca spet kontrolirano nabijata v {tiklu BAYA BAYA (***).
***
ROGER SANCHEZ je bil leto{nje poletje kralj na Ibizi, saj je naredil eno izmed plesnih himn z naslovom Another Chance. Vrhunski DJ, producent in remikser je k sodelovanju povabil {e enega asa plesne godbe Armanda Van Heldna in skupaj sta sestavila atraktiven house komad YOU CAN'T CHANGE ME (****), ki ga je
zapela pevka skupine Brand New Heavies N'Idea Davenport.
***
Avstralska pevka DANNII MINOGUE (mlaj{a sestra Kylie Mino-gue) je bila najpopularnej{a z uspe{nico All I Wanna Do. Studijsko skupino RIVA je vokalno dopolnila ~udovita DANNII v temperamentnem plesnem komadu STRINGER (***).
***
SHAGGY je definitivno zaznamoval leto 2001 s hiti It Wasn't Me, Angel in Luv Me Luv Me. Z albuma Hot Shat je pevec pripravil dvojno malo plo{~o; prvi komad nosi naslov DANCE AND SHOUT (***) ter je tipi~no provokativen ragga komad, drugi komad pa nosi naslov HOPE (****) in je spevna me{ani-
ca popa, r&b-ja in regija.
***
Ameri{ki raper DR. DRE je bil najbolj "in" s hitom California Love. Legendarni raper s pravim imenom Andre Young bo gotovo v modi v novi dinamični ter valujoči rap temi BAD INTENTIONS (****), v kateri naklada tudi Knoc-turn Al.
***
Ameriška pevka MACY GRAY je do sedaj posnela dve mojstrovini - albuma On How Life is in The ID. Vrhunska voka-listka prepeva vznemirljivo r&b
skladbo SEXUAL REVOLUTION (***)
***
AALIYAH je žal letos umrla v letalski nesreči, vendar bo glasbeno živela še kar nekaj časa, saj je njena založba sporočila, da bo izdala še dva njena posthumna albuma. Priljubljena pevka je posthumno v Evropi izdala pozibavajoč r&b komad MORE THAN A WOMAN (***), medtem ko je v ZDA na lestvicah s komadom Rock the Boat.
***
Britanska skupina BLUE je zastrupila najstnice s hitoma All Rise in Too Close. Kvartet tudi v novi sentimentalni pop/soul baladi IF YOU COME BACK (****) dokazuje svoje vokalne sposobnosti. V ponedeljek pa je skupine pri založbi Innocent izdala debitanski album All Rise.
***
Ameriški band R.E.M. (Rapid Eye Movement) je oboževalce letos spet razveselil z odličnim albumom Reveal. Trio pa ponovno blesti v klasični baladi I'll TAKE THE RAIN (****), v kateri izstopajo otožni vokal Michael Stipea ter igranje na klavir in
akustično kitaro.
***
Ameriško zasedbo STAIND je odkril Fred Durst, pevec skupine Limp Bizkit. Kvintet je osvojil poslušalce s skladbo It's Been Awhile in albumom Break the Cycle. STAIND pa s posebnim občutkom izvajajo novo izrazito rock balado OUTSIDE (****).
CREED so mala kopija skupine Peart Jam in so zablesteli s hitom Higher. Kvartet izdaja novo pesem MY SACRIFICE (***), ki je ostra, strastna in nabijajoča sodobna rock pesem.
David Breznik
Mladi dopisniki
DSD TABOR V BOHINJU
Tudi letos smo se dijaki Gimnazije Ptuj, ki bomo opravljali diplomo iz znanja nem{kega jezika (DSD), v oktobru odpravili na petdnevni delovni tabor. Ta je potekal v domu Centra {olskih in ob{olskih dejavnosti v Bohinju.
Kot se od takega tabora pri~-akuje, smo delali dobesedno od jutra do ve~era, seveda z vmesni-
in se na sre~o vsi živi in zdravi, le nekoliko premraženi vrnili k ustaljenemu delu v skupinah.
Pet napornih dni je prav kmalu minilo in v petek smo se vsi sre~-ni ter polni znanja vrnili domov - JUHU! Želimo si, da bi izpit iz aktivnega znanja nem{kega jezika tudi mi opravili tako uspe{no kot generacije pred nami. Matej Ćrnjavič, 4. a, Gimnazija Ptuj
babice. Takrat je babica opazila, da ima na ovratnici okroglo rumeno tablico z napisom TURKU IZMIR. Teta Bronja je rekla, da je to ime turškega mesta. Klicala je turško veleposlaništvo, vendar ji niso mogli pomagati. Nato je dala babica oglas na radio Ptuj, vendar se lastnik ni javil. Poklicala je veterinarsko postajo. Ker je šlo za psa iz tuje države, so ga odpeljali v Ptuj. V karanteni (na opazovanju) je bil tri dni. Po treh dneh sta babica in dedek šla po psa. Pes je babico že poznal in je ves vesel stekel k njej. Ko so se vračali proti domu in so se peljali mimo
mi odmori za kosilo in malico. Delo je potekalo v treh skupinah, ki so se izmenjavale na treh delovnih podro~jih: slovnica (prof. Bratu{a), bralno in slu{no razumevanje (prof. Centrih) in pisanje eseja (prof. Vor{i~ in prof. Bar-nerssoi). Re{evali smo slovni~ne naloge, ki so se pojavile na prej{-njih izpitih, brali tekste in vadili izgovarjavo nem{kih besed ter pisali eseje na aktualne teme. Profesorice so nam vlivale nove mo~i in energije tudi tako, da so na ure prina{ale ~okolado, ~ips, bonbone in nam tako povrnile voljo do u~-enja (smo pa~ podkupljivi). Kdor pa celodnevnega u~enja ni imel dovolj, je lahko po ve~erji {e dve uri delal seminarsko nalogo - v nem{~ini seveda.
Po napornem dnevu so profesorice upale, da bomo mrtvi popadali v postelje, a {e zdale~ ni bilo tako. Ve~erni ~as je bil edini ~as, ko smo se lahko družili. Ukvarjali smo se z razli~nimi {porti, s pantomimo in se zabavali ob glasbi. Vendar je bilo na{e "zabave" vsak ve~er kar kmalu konec, saj smo že opolno~i morali k po~itku.
Da pa ne bi bili vsi dnevi eno-li~ni, so za nas organizirali tudi razli~ne {portne dejavnosti. Tako smo se preizkusili v lokostrelstvu, kolesarjenju ter v vožnji s kanuji
STARA [OLA
šola moja draga, dolgo si mi stara stala. Sedaj ru{evina si postala.
Rad sem te imel,
odkar v {olo sem hoditi za~el.
Sedaj ni~ ve~ ni tako,
ker se v mali sobi stiskamo.
Kljub temu je lepo, saj v {olo radi hodimo. Pa naj bo {e tako hudo, ~ez ~as nam v novi {oli lep{e bo.
To vsi želimo si mo~no. Benjamin Strelec, 4. r., OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena
NAJDENČEK IZ TURČIJE
Bilo je dopoldne, pozno poleti. Babica je na vrtu ob visokem fižolu zagledala mladega psa, ki je imel ob sebi dva metra dolgo železno verigo. Babica ni vedela, kako bi se mu približala. Prinesla mu je posodo z vodo. Pes je takoj pritekel k njej in popil vso vodo. Nato mu je prinesla hrano. Bil je la~en in je hlastal po hrani. Ko se je najedel, se je ulegel zraven
vsako soboto med 21. in 22. uro
ambulante, je pes hotel skočiti skozi okno avtomobila. Cez nekaj dni smo izvedeli, da je pes ušel iz avtomobila turškim državljanom pod nadvozom pri ambulanti. Turki so pustili naslov in telefonsko številko pri hiši blizu ambulante. Ko smo imeli naslov, je teta Bronja poklicala v Nemčijo. Lastnik psa in njegov prijatelj sta šla takoj na pot. Vozila sta vso noč in zjutraj ob desetih sta bila pri nas. Pes je bil privezan na dvorišču. Ko ju je zagledal, je začel cviliti in skakati od veselja. Takrat se je babici odvalil kamen od srca, saj se je bala, da bodo prišli ponj neprijazni ljudje. Imeli smo precej stroškov, a Turkoma nismo zaračunali ničesar. Babica se je v teh desetih dneh zelo navezala na psa. Klicala ga je Izmir. Pred odhodom je prosila lastnika psa, naj sporoči, kako so prispeli v Nemčijo, in naj se za praznike, ko gredo domov, oglasijo s psom. Nikoli nismo slišali ničesar o njih. Domen Merc Kunej, 4. a, OŠ Martin Kores, Podlehnik
NABIRAM GOBE
Ajdovec je goba prava, za Slovence hrana zdrava, v juhi in pa žganci zraven, kadar je želodec prazen.
Ko ciganček se prikaže, gobar ve, jesen je tu. Že čebular glavo kaže in dežniki brez sramu.
Lisičke, sivke in ledenke, gobar nas vse pozna. Pa luknjičar? Ta ni za rabo, saj na panj se le poda.
Marčnica je prva goba, ki pomlad jo prebudi. Mavrah se ji rad pridruži, kadar hude suše ni. Špela Kirbiš, 5. b OŠ Videm pri Ptuju
Dve materi se pogovarjata:
"Moj sin cel dan meditira v svoji sobi. Sicer ne vem, kaj to pomeni, toda {e vedno je bolje to, kot pa da cel
dan poseda in ni~ ne dela!" ***
Gospa Kova~eva je s h~erko Vando obiskala zdravnika.
"Ali va{a h~erka vedno jeclja?" vpra{a doktor.
"Ne, samo kadar govori." ***
Vdovec je po pogrebu sedel v dnevni sobi, na mizici je imel steklenico konjaka in vsake nekaj ~asa nagnil kozar~ek. K njemu na obisk je pri{el duho-vnik, da ga potolaži v teh težkih trenutkih. Ko je zagledal steklenico konjaka na mizi, je vpra{al vdovca:
"Je to res tvoja edina tolažba?^
"Sploh ne!" mu je odgovoril vdovec.
"Še tri steklenice imam v kleti!' ***
Miha se je vrnil iz {ole z modrim očesom. Ko ga je mama vpra{ala, kaj je bilo, je povedal:
"Tisti iz četrtega letnika me ne mara!'
"Jutri vzemi iz hladilnika le{nikovo čokolado in mu jo odnesi. Morda bosta potem prijatelja!' je rekla mama.
Naslednji dan se je Miha vrnil domov {e z drugim modrim očesom.
"Kaj je bilo pa danes?' je vpra{ala mama.
"Tisti tip ne mara le{nikove čokola-
Mucek si je nekaj časa ogledoval izložbo turistične agencije, nato pa je le vstopil in rekel:
"Zanimam se za počitnice na Kanarskih otokih!'
***
V nedeljo se je doktorju pokvaril televizor. Razočaran je klical TV mehanika in ga prosil, da pride čimprej. Mehanik mu je odgovoril, da ima ta dan rojstni dan in veliko ljudi na obisku.
"In zato ne morete priti?' se jezi doktor. "Ce bi mene poklicali, bi pri-{el kljub rojstnemu dnevu!'
"No, dobro," reče mehanik, "pridem!'
Ko se je končno prikazal je odprl TV, odvil nekaj vijakov in rekel: 'Ce v treh dneh {e ne bo delal, ga pripeljite na servis."
***
Mestna pobalina sedita na zidu poleg pločnika in oba glasno {tejeta: "Sedeminosemdeset ..." Mimo pride policist in ju vpra{a: 'Kaj pa vidva delata tu na zidu?' "Štejeva norce ...
oseminosemdeset ..."
***
Blondinka je vstopila v semenarno in rekla prodajalki:
"Dajte mi seme za ptice!'
"Koliko ptic pa imate?' jo je vpra-{ala prodajalka.
"Za zdaj {e nič, toda nekaj bi jih želela zasaditi!'
***
Vodnik vpra{a vojaka Jureta:
"Jure, kaj bo{ storil, če ukažem: 'Prostovoljci, naprej!"
'Stopil bom vstran, da bodo lahko prostovoljci stopili naprej!'
***
ZA RAZVEDRILO
NAŠ NOGOMETAŠ (DANILjO, 1948)
ZIDARSKA ŽLICA
STANE NOVAK
GOROVJE V NOTRANJOSTI SAHARE
JAREO
SKOPUEN BIK
INGOLI-ČEVA DRAMA
AMERIŠKI SKLADA-
TEU COPLAND
NAŠSKLA-
DATEU (LEOPOLD)
KIRURŠKI NOŽ
POLONIJ
TURŠKI POLITIK NIHAT
MOŠKI POTOMEC
ŽENSKI NAKIT, NAČELEK
AMERIŠKA NAMIZNOT IGRALKA (RUTH)
SULTANOV URADNI RAZGLAS
ČETRTA POTENCA MILIJONA
RUDI OMOTA
LETOPIS
PRIAMOVA HČI
DELAVEC S KRAMPOM KRAMPAČ
LEPOTICA
HERBERT KAŘÁŽAN
IGRAŠ KARTAMI
ARHITEKT MIHEVC
ROKERICA SCOLLO
MESTO V NEMČIJI
ŠKOTSKI ZDRAVNIK (JOHN)
MURSKA SOBOTA
MAJHNO TNALO, TNALCA
ERIKA ANDERSON
OLIMPIJIN HOKEIST (ALAIN)
AVSTRIJSKA TISKOVNA AGENCIJA
ALEŠ KERSNIKI (VZDEVEK)
LITOVSKO MOŠKO IME
OSEBNI ZAIMEK
SPIKERICA BAŠ
MESTO V BELGIJI, ATH
RUDI HITI
KAMEN ZA BRUŠ. KOSE
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: predstavništvo, radioaktivnost, operist, ČA, ter, mim, Raos, N'toko, pes, vlada, IK, Štajerski Mišo, KA, Reitman, jasak, parotida, ir, ama, Isa, alizarin, nedra, gril, raba, kača, Rem, Ra, arara, sto, ivica Osim, Ninel Tkačenko, staja, akacija, Alain, Tatar. UGANKARSKI SLOVARČEK: AARONS = ameriška namiznoteniška igralka (Ruth Hughes), BELAR = slovenski skladatelj (Leopold, 1828-1899), ERIM = ime turškega politika Nihata, GOODSIR = škotski zdravnik (John, 1814-1867), ITTEN = švicarski slikar in umetnostni pedagog (Johannes, 1888-1967), OMNIVORA = živali, ki se hranijo z mešano hrano, vsejedi, SKANE = najjužnejša in najrodovitnejša švedska pokrajina, TIBESTI = gorovje v notranjosti Sahare z najvišjim vrhom Emi Kousi, VARS = preval v francoskih Alpah na višini 2115 m
GOVORI
SE
... DA v Ljubljani poteka 4. festival slovenskih vin. Vina sicer nastopajo molče, pojejo in igrajo pa pivci.
... DA je tretji karnevalski princ iz Haloz. V skladu s sodobnim časom in njegovim poklicem pa ne jaha konja, ampak "šleperja".
... DA je prišlo do spora občine Destrnik in podjetja Opte zaradi tega, ker občina ne razume, da želi podjetje glinokop sanirati s keramičnimi ploščicami.
... DA Puhov most v Ptu-
ju vendarle bo. Upajmo da ne tako daleč v prihodnosti, kot je Puh v preteklosti.
... DA Ptuj počasi končuje gradnjo policijske postaje. Tudi to bo prispevek k večjim nočitvenim zmogljivostim mesta.
... DA bodo v Apačah zgradili še večje nočitvene zmogljivosti. Menda tudi za žensko infrastrukturo, ki sodi k sodobnim vojaškim objektom.
... DA so mestne oblasti vse bolj prijazne do najemnikov javnih površin za gostinske terase. Pozimi je najem tako rekoč zastonj, verjetno bo ustrezno poceni tudi ledeno hladna pijača, sladoled in druga primerna ponudba.
... DA je direktor ptujske medijske hiše strasten kopalec v morju, pa četudi ga obišče v novembru. Pretirava pa v oblačenju: za 16-stopinjs-ko vodo res ne bi potreboval bunde.
Aforizmi
by Fredi
Patetika je značajska protetika.
***
Orožarji so ljudje, ki so bojno
sekiro zakopali v — med.
***
Tudi ideje zorijo tako dolgo, da
zgnijejo.
***
Vojaški desetiški sistem seže le
do decimiranja.
***
Gorečneži so prvi pri prižiganju
grmad.
***
Otroci iz mod so že iz mode.
***
Štetje ovčk so si izmislili
nespečni volkovi.
***
Ženskam se bolj splača biti virgo inkasa kot virgo intakta.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Je lepa in sunčna nedela. Taksna, ke bi sijih ~lovik tokšne dneve kar gor na kruh namaza. Mica je pri meši, jaz pa na preši zodje ostonke letošje trgotve in presaja posprovlam. Vse je treba lepo spucati in pospravti do prihodnje jeseni. Na žalost pa je moja preša stara že skoro stu let in je že precik betežna, potrebna popravila in dobrih mojstrov, ki jo bodo popravli. Najboj je potrebna popravila streha, ki je s slamo pokrita in skoznjo že na več mestih na roženice sunce in mesec sve-
tita. To pa vete, kaj pomeni, da na tistih mestih tudi dež in sneg gnezdo najdeta. Vse je v načrtih za obnovo, samopene-zov nega in jih je nasploh premalo.
Pa nemo samo jamrali. Poglednite, kaj so naredli za celo Slovenijo naši žogobrci, ki so se z zmago nad Romuni vpisali na svetovno nogometno prvenstvo. Bo že držola tista ugotovitev, da so nas toti dečki v svet boj predstavli kak vsi naši med seboj skregani politiki vred. Če bi zaj ble volitve, bi za predsednika države bija čista zagvišno zvaljeni Rudonja, ki je proti Romunom dosegna tisti zloti gol. Seveda pa Rudi in tudi drugi iz reprezentance nedo ostali goli, pač pa finančno kar dobro oblečeni, glih tak kak jihov ta glovni šef Katančov Srečko, ki je v totem primeri resen provi srečko. Če bi jaz še enkrat mlodi bija, bi se tudi ša za žogobrca vičit. To je provi dnar, seveda če si dober, od žepnega biljarda pa itak nega nibenega provega haska.
Pa gremo od nogometa še malo k nori kravi, ki so jo odkrili v Savinski dolini. Vete, jaz se zlo čudin, da se ob tejko storihpolitičnih in gospodarskih odločitvah to že neje zgodilo prej. V obeh totih dejavnostih mamo tejko norih bikov, brez političnih in gospodarskih jajc, ke bomo poleg krov znoreli še lidje.
Tejko za gnes. Vas lepopoda-vlja nori LUJS, ki pa neje zno-reja zavolo nore krave, ker je naša Šeka zlo pametna, pač pa zavolo norosti nasploh norega sveta, ki samo glede na materialne in premalo na dobre medčloveške dobrote.
Vaš LUJZEK
OVEN 21. 3. do 20. 4.
Tega, kar se vam je zgodilo v zadnjih dneh, niste ravno navdušeno čakali vse svoje življenje. Sedaj pač morate naredite tisto, kar je potrebno. Ne obupujte, hitreje bo minilo, kot si trenutno predstavljate.
BIK 21. 4. do 20. 5.
V teh dneh boste doživeli zelo prijetno spogledovanje svojega najdražjega, imeli boste občutek da vas želi ponovno osvojiti. Takšni novi začetki so v zvezi, ki traja že nekaj časa, samo dobrodošli.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Vaš sodelavec bo zopet prepričan o pravilnosti svojega mnenja, vi pa boste samo zmajevali z glavo in pri tem razmišljali, ali mogoče obstaja o eni stvari več resnic. Najbolje bo, da pustite, naj vsak misli, kar hoče.
RAK 21. 6. do 22. 7.
V tem tednu boste zelo dobro razpoloženi in k temu spada tudi ljubezen. Kot po čudežnem neključju se bo v vaši bližini našel nekdo, o katerem že dolgo razmišljate. Če bo trenutek pravi, bo to tisto pravo.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Vaš najdražji bo končno dobil, kar si je že dolgo močno želel. Njegovo razpoloženje se bo v trenutku spremenilo na bolje in vi si boste končno lahko odahnili, kajti pretekli dnevi so bili zelo težki.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Kar se poslovnih zadev tiče, ste se prepričali, da je zadeva zelo resna. Končno boste začeli delati tako, kot znate, tudi bistvenih težav z motivacijo ne boste imeli, čeprav brez majhnih težav pač ne bo šlo.
TEHTNICA 24.9. Do 23.10.
Nič se vam ne zdi, res se nekdo zanima za vas in tisti prijazni zapeljivi pogledi so resnično namenjeni samo vam. Zdaj se morate samo odločiti, kaj boste naredili, če je tu sploh kaj razmišljati.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Dela, ki ga trenutno opravljate, ste že na veliko siti in komaj čakate, da se ga boste lahko znebili. Samo od sebe ne bo izginilo, prej boste morali še nekaj postoriti, da se vam bo skrita želja izpolnila.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
V dneh, ki prihajajo, se boste morali glede neke zadeve zelo hitro odločiti. in se tudi boste, a drugače, kot ste prej menili. Najprej vas bo zajela panika, da ste naredili veliko napako, a ste ravnali prav.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Marsikaj, kar se človeku zgodi, je posledica spleta naključij. Tako je v tem trenutku tudi pri vas in vašem najdražjem, zato vam ni potrebno takoj razmišljati o zaroti. Sploh pa vas tole ne bi smelo spraviti v obup.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Pri svojem poslu ne pre-H'i/Sîil vsevednih ljudi, saj veste, da takih ljudi ni, so samo naduteži, ki to hočejo biti. Pri poslu boste ravno v teh dneh morali delati velike ovinke.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Glede posla se ne obremenjujte toliko. Naloga, ki je pred vami, ni tako težko izvedljiva, kot se vam zdi. Sicer vas bo malo stisnilo v grlu, ko boste začeli, a hitro boste ugotovili, da ste sposobni za to.
Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net
ROKOMET
Rokometašl Gorišnice so v srečanju z ekipo iz Sežane prišli do nove, pričakovane zmage, vendar so se morali zanjo močno potruditi.
STRAN 27
KOLESARSTVO
Kolesarji Perutnine Ptuj so v minuli sezoni osvojili deset naslovov državnih prvakov. Ptujski župan je zanje pripravil sprejem.
STRAN 27
NOGOMET
Roberta Krajnca je krovna sodniška organizacija v Sloveniji potrdila za mednarodnega delilca nogometne pravice.
STRAN 26
KOŠARKA
Naslednji teden se začne tekmovanje v rekreacijski košarkarski ligi - ta se je letos preimenovala v Ptujsko amatersko rekreacijsko košarkarsko ligo -PARKL.
STRAN 27
NOGOMET
"Sodnik Bohinc nas je oškodoval!" pravi podpredsednik NK Drava Asfalti Martin Vogrinec po srečanju nogometnih rivalov Drave Asfaltov in Aluminija iz Kidričevega.
STRAN 26
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Nova vas pri Pinfu
Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo
Rezultati 17. kroga: HIT Gorica - Maribor Pivovarna Laško 1:0 (0:0), Živila Triglav - Mura 3:1 (1:l), ERA Šmartno - Olim-pija 1:2 (0:1), CMC Publikum - Domžale 3:3 (1:0), Korotan -Primorje 1:2 (1:0), Sport Line Koper - Rudar Velenje 2:2 (1:0)
1.	PRIMORJE	16
2.	SPORT LINE KOPER	16
3.	MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 16
4.	ERA ŠMARTNO
5.	OLIMPIJA
6.	MURA
7.	CMC PUBLIKUM
8.	RUDAR VELENJE
9.	HIT GORICA
10.	ŽIVILA TRIGLAV
11.	KOROTAN
12.	DOMŽALE
17 16 17 16 16 17 17 17 17
11
8 8 6 7 7 6 6 4 4 3 1
3
3
4
4
5
6 5 5 7 9
10 10
32:10 29:13 24:17 23:17 19:20 18:20 23:18 24:24 13:21 20:31 14:23 15:40
35 29 28 25 25 25 23 23 18 16 13 9
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
Rezultati 7. kroga: Sevnica - Velika Nedelja 28:26 (14:13), Gorenje - Izola 32:22 (17:9), Termo - Trimo Trebnje 22:19 (10:10). Sre-~anja Celje Pivovarna La{ko - Inles Riko, Rudar Trbovlje - Prevent in Slovan - Mobitel Prule 67 so bila odigrana sino~i.
1. MOBITEL PRULE 67 6	6	6	0	0	212:147	12
2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO /-1/ 6		6	0	0	190:133	11
3. TERMO	7	5	0	2	179:182	10
4. PREVENT	6	4	0	2	177:154	8
5. GORENJE	7	4	0	3	185:164	8
6. SLOVAN	6	3	1	2	160:161	7
7. TRIMO TREBNJE	7	3	0	4	183:176	6
8. RUDAR TRBOVLJE	6	2	1	3	169:173	5
9. INLES RIKO	6	2	0	4	157:175	4
10. SEVNICA /-1/	7	2	0	5	176:202	3
11. VELIKA NEDELJA	7	1	0	6	164:200	2
12. IZOLA	7	0	0	7	170:238	0
Pari 8. kroga: Velika Nedelja : Inles Riko Ribnica, Trimo Trebnje : Celje Pivovarna Laško, Mobitel Prule 67 : Termo Škofja Loka, Prevent : Slovan, Izola : Rudar Trbovlje, Sevnica : Gorenje
1. B SRL MOŠKI
Rezultati 7. kroga: Gori{nica - Mitol Pro-Mak 28:23 (18:13), KIG Mokerc Ig - Ormož 29:31 (16:15), Gorica Leasing - Cimos Koper 27:26 (14:9), Pivka Perutninarstvo - Novoles 41:26 (22:10), Chio Kranj - Dol TKI Hrastnik 27:28 (11:14), Šmartno 99 - Do-bova 25:31 (15:15)
1.	PIVKA PERUTNINARSTVO 7	7	0	0 14
2.	GORICA LEASING	7	6	1	0 13
3.	DOBOVA	7	5	0	2 10
4.	GORIŠNICA	7	4	2	1	10
5.	CIMOS KOPER	7	4	12	9
6.	NOVOLES	7	3	1	3	7
7.	ORMOŽ	7	3	1	3	7
8.	CHIO KRANJ	7	2	0	5	4
9.	DOL TKI HRASTNIK	7	2	0	5	4
10.	MITOL PRO MAK	7	115	3
11.	ŠMARTNO 99	7	1	0	6	2
12.	KIG MOKERC IG	7	0	16	1
Pari 8. kroga: Dobova : Gorišnica, Ormož : Pivka Perutninar-stvo, Cimos Koper : Mitol Pro-Mak Sežana, Dol TKI Hrastnik : Šmartno 99, Novoles Novo Mesto : Chio Kranj, Gorica Leasing : Kig Mokerc Ig
NOGOMET / SLOVENIJA NA SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU
Zgodovina se piše z nami!
Nastja Ceh in Sašo Gajser v majici slovenske reprezentance
Slovenska nogometna reprezentanca je z uvrstitvijo na svetovno nogometno prvenstvo dosegla zgodovinski uspeh, ki je eden najve~jih v zgodovini slovenskega {porta. To ni samo trditev ozkega kroga nogometa{ev, ampak {ir{e {portne slovenske javnosti. Deset let od osamosvojitve smo poslu{ali razne zbadljivke na ra~un nogometa, vendar se je sedaj vse obrnilo. Na{i fantje so dokazali, da tudi Slovenci znamo igrati nogomet; temu ni kaj dodati ali odvzeti, samo ~estitamo lahko vsem akterjem, saj je vsak po svojih mo~eh in funkciji prispeval svoj delež. Vse skupaj pa je dalo ogromno celoto.
Naši nogometaši - in nihče drug - so končno zapisali državo Slovenijo na svetovni globus. Nobena ministrstva, še posebej tista, ki so za to postavljena, jim ne sežejo do kolen; kaj do kolen, niti
do gležnjev. Ne samo da so prebudili celo Slovenijo, ampak so poskrbeli, da bomo tako majhni, kot smo, sodelovali na SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU, dogodku, v katerega
so uprte oči skorajda celotne vesoljne javnosti, glas in slika gresta v vsako državo sveta in dober mesec dni je to res pravi medijski dogodek. In udeleženci tega bomo tudi Slovenci!
Svoj delež pri tem uspehu pa smo imeli tudi v našem okolju. Za reprezentanco sta namreč nastopala Sašo Gajser in Nastja Ceh, nogometaša, ki sta nogometno abecedo spoznavala v našem okolju, kar je vsekakor veliko, če upoštevamo dejstvo, da nas na prvoligaškem slovenskem nogometnem prostoru ni. To je priznanje tudi za delo vseh ljudi, ki kakorkoli delajo ali so povezani z nogometom. Brez majhnih tudi
velikih ni. Ponosni so lahko vsi, ki se na nogomet spoznajo ter dihajo z njim. Upamo lahko, da bosta tako Sašo kakor Nastja med potniki za svetovno prvenstvo, ki bo drugo leto v Koreji in na Japonskem. Konkurenca postaja vedno večja, naša nogometna virtuoza pa sta dala svoj delež in lahko pričakujemo, da se bomo skupaj z njima veselili. Vse drugo pa je brezpredmetno pisati in razglabljati, saj smo lahko vse videli in slišali, pišem pa o izjemnem uspehu slovenske nogometne reprezentance, ki je marsikomu pokazala, kako se je potrebno boriti za dres z državnim grbom.
Danilo Klajnšek
ROKOMET
Bo Drava izplavala?
Moški rokometni klub Drava igra v enotni drugi slovenski rokometni ligi. [e dobro, da igrajo tukaj, bi nekdo dejal. Uredili so delo z mlajšimi selekcijami, s katerimi so na Ptuju v preteklosti vedno dobro delali, tudi pretiranih finan~nih skrbi ni, pojavila pa se je kriza vodenja kluba, saj RK Drava skorajda nima vodstva. Zapleti s sedaj že bivšim predsednikom so za njimi, klub nekako fUnkcionira, za kar se mora zahvaliti nekaterim posameznikom, saj verjetno druga~e še tako ne bi bilo. Skupš~in RK Drava je bilo že veliko in vedno se na njih pojavljajo skorajda eni in isti obrazi,
isti ljudje, ki polagoma obopu-jejo. Enostavno ni svežih idej in tudi ljudi ne.
Ali res Ptuj ne premore toliko ljudi, da bi lahko rokometni klub deloval normalno in predvsem brez stresov? Veliko rokometa-šev je šlo skozi Dravo in bi mogoče lahko pomagali, vendar jih ni videti. Morda bi ravno ti, ki jih ni, imeli dobre ideje? Da pa bi delo slonelo na enem ali dveh posameznikih, pa nima smisla.
Na zadnji skupščini se ni zgodilo nič novega, scenarij ni bil nič drugačen, vendar pa se je le nekaj premaknilo. Po končanem prvem delu prvenstva v 2. SRL naj bi bila skupščina kluba (pre-
dvidevamo decembra) in ta bi v bistvu morala dati že prave odgovore o vodenju moškega rokometnega kluba. Zanesenjakov in delavcev nikoli ne zmanjka, vendar je težko pridobiti ljudi, ki bi vodili klub.
Tričlanska komisija, ki ima nalogo, da se pogovori s potencialnimi kandidati, verjetno že dela, rezultati pa se bodo videli kmalu, saj čas beži. December je blizu in potrebne bodo rešitve. Ali bodo, bomo videli! Ne dvomimo, da se vsi, ki rokometu želijo dobro, trudijo, vendar jih je premalo; ali pa tudi ne, pač pa do sedaj načini niso bili pravi?. Prejšnje vodstvo je izčrpalo praktično vse ideje in upamo lahko le, da neko-
MITO SPORT KLUB
rekreacija za vse, ki se želijo zares dobro razgibati!
•TAEBO:ADIJO PREHLADI-ADIJO GRIPA
Dokazano je, da šport in rekreacija gradila imunski sistem!
PO,SR,PE oš OLGA MEGLIC
•S POMOÙO OSEBNEGA TRENERJA, VAM NA ŽEUO PRIPRAVIMO: PRIMERNO TELESNO VADBO, PRIPOROČENO URAVNOTEŽENO PREHRANO, REDNO TESTIRANJE IN SPREMUANJE NAPREDKA •TAICHI CHUAN-medifacija v gibanju TEČAJ (10 ur); pričetek-04.12.2001 ob 19:30 OŠ OLGA MEGLIČ
KRAIGHERJEVÀ2S, PTUJ; TEL 041/75M21,02/773-16-01; E-NASLOK M[n)SPĐKreVOUA.NEr
mu ne bo vseeno. Najhuje bi bilo, če bi stari tradicionalni ptujski šport še enkrat pogrnil. Ali je res vseeno, kaj bodo počeli otroci, ki si želijo športnih aktivnosti v rokometu? Vlaganje v šport je lahko cenejše od vseh deviacij v družbi, ki se jim reče alkohol, ulica, park, mamila itd. Tako finančno kot moralno.
SPORT
ŠPORTNI POGOVOR / ROBERT KRAJNC - MEDNARODNI NOGOMETNI SODNIK
Vedno moraš biti maksimalno pripravljen
Nogomet v Sloveniji pridobiva na svoji veljavi. To dokazujejo tudi zadnji izjemni uspehi slovenske reprezentance, o katerih je bilo že veliko povedanega. Nekako v senci teh dogodkov pa je nase nogometno področje bogatejše za se eno nogometno pridobitev: Robert Krajnc, odličen sodnik, je dobil svojevrstno priznanje, ko ga je krovna sodniška organizacija v Sloveniji potrdila za mednarodnega delilca nogometne pravice.
Seveda se takšni nazivi ne delijo na lepe oči, ampak je povezano s trdim delom in predvsem dokazovanjem. Priti skozi ogromen filter je seveda priznanje njemu
samemu, pa tudi ptujski sodniški organizaciji. Če že nimamo prvoligaškega nogometa, pa imamo nekaj mladih dobrih sodnikov in povrh vsega še z grbom mednarodne sodniške organizacije.
- Da ste prišli na mednarodno listo, je svojevrsten dogodek oziroma potrditev dobrega sojenja?
"V oktobru me je Nogometna zveza Slovenije z glasovanjem potrdila za člana mednarodne liste. Seveda pa to ni tako enostavno. Strokovni štab slovenskih nogometnih sodnikov je spremljal moje sojenje dalj časa. Predsednik slovenske sodniške organizacije Vlado [ajn in vodja stroke Milovan Nikoli~ sta me predlagala in tudi stala za tem ter me maksimalno podprla, da je do potrditve sploh prišlo. Predsednik sodniške organizacije in vodstvo sodniške organizacije dobro
dela in se imam njemu v veliki meri zahvaliti za napredovanje."
-	Kaj pomeni za mladega sodnika to priznanje, ~e upoštevamo, da nimamo predstavnika v slovenskem elitnem ~lanskem nogometnem prostoru?
"To, da nimamo prvoligaša, nima nobene vloge, saj se ne dela nobena razlika in je vrednost samo v kvaliteti sojenja. Sicer pa je moja prihodnost glede sojenja res samo pri meni in potrditev tega bo na seminarju, ki bo v začetku prihodnjega leta. Vlado Šajn maksimalno stoji za nami, tudi zunaj naših meja, in imamo srečo, da je on eden tistih ljudi, ki bo prisoten na sodniškem seminarju."
-	Kako pa gledate osebno na to, da ste postali mednarodni sodnik?
"Rekel bi, da je to ena velikih nalog zame. Rad bi se dokazal in upam, da je to šele začetek moje kariere. Zadal sem si nalogo, da naredim kaj več in se ne zadovoljiti samo s tem, da sem prišel na seznam mednarodnih sodnikov."
NOGOMET / 1. SLOVENSKA MLADINSKA IN KADETSKA LIGA
Aluminj v varnih vodah
V 1. slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi, kjer nastopajo mladi nogometaši Aluminija iz Kidričevega, so končali tekmovanje v jesenskem delu in odigrali tudi dva kroga iz drugega dela prvenstva. Zaenkrat sta obe ekipi mladih nogometašev dosegli želene uvrstitve, predvsem pa potrebno število točk, da sta na mestih, ki so dokaj varna in jim zaenkrat ne grozi izpad.
Potrebno je poudariti, da so Kidričani novinci v ligi, a so marsikje osvajali točke, zato je trenutni uspeh toliko večji, vendar se igra še veliko krogov.
1. slovenska mladinska liga
Rezultati 15. kroga: Aluminij - Maribor 2:2, Koper - HIT Gorica
1:2. Publikum - GOK IGM Dravograd 1:0, Triglav			- Mura 1:2;		, Slo-
van - Rudar Velenje 2:1, Bilje Primorje - Olimpija 1:4, Factor -					Izola
2:0.					
1. FACTOR	14 9	3	2	30:15	30
2. OLIMPIJA	14 8	2	4	30:22	26
3. PUBLIKUM	15 7	5	3	16:12	26
4. GOK IGM DRAVOGRAD	14 6	5	3	25:13	23
5. MARIBOR BRANIK	15 7	2	6	29:26	23
6. BILJE PRIMORJE	15 6	5	4	25:23	23
7. TRIGLAV	14 5	4	5	15:14	19
8. RUDAR VELENJE	15 5	4	6	20:22	19
9. HIT GORICA	15 5	4	6	20:31	19
10. SLOVAN	15 4	5	6	23:27	17
11. ALUMINIJ	15 4	4	7	23:26	16
12. MURA	15 4	4	7	21:27	16
13. KOPER	15 3	5	7	20:23	14
14. IZOLA	15 2	4	9	14:30	10
1. slovenska kadetska liga					
Rezultati 15. kroga: Aluminij - Maribor 0:4, Koper - JIT Gorica 0:0, Publikum - GOK IGM Dravograd 1:1, Triglav - Mura 4:0, Slo-
2:1.
1.	HIT GORICA
2.	TRIGLAV
3.	MARIBOR
4.	BILJE PRIMORJE
5.	RUDAR
6.	FACTOR
7.	MURA
8.	OLIMPIJA
9.	ALUMINIJ
10.	PUBLIKUM
11.	KOPER
12.	GOK IGM DRAVOGRAD
13.	SLOVAN
14.	IZOLA
15
14
15 15 15
14
15
14
15 15 15
14
15 15
11
8 7
7
8 6 6 5 5
4
5 4 2 1
a 4:0, Factor -		Izola
1	40:15	36
1	29:8	29
3	31:16	26
4	31:21	25
6	30:23	25
5	24:25	21
7	22:27	20
6	24:22	18
7	24:30	18
5	19:25	18
8	21:35	17
7	17:21	15
10	16:42	9
9	11:29	8
Danilo Klajnšek		
Robert Krajnc, novi član mednarodne nogometne sodniške liste
-	Vi ste že opravljali delo na uradnem mednarodnem sre~a-nju.
"Ja, res je. Bil sem zraven Draga Kosa, ko je delil nogometno pravico na Cipru in sem opravljal funkcijo četrtega sodnika. Sodili smo srečanje predkola pokala UEFA. Tam sem spoznal, kako celotna stvar v bistvu poteka. Vtisi pa so seveda dobri, saj je to zelo dobro organizirana stvar, kjer ni nič prepuščeno slučajnosti, seveda pa morajo sodniki biti maksimalni in ravno s popolnim pristopom se lahko dokažeš kot sodnik."
-	Če tako mlad postaneš mednarodni sodnik, je seveda veliko priznanje in tudi obveznost. Kaj pa to pomeni v slovenskem nogometnem prostoru?
"Priznanje je eno, ostane pa samo še delo in praktično vsako-tedensko dokazovanje na nogometnih igriščih, ne glede na rang tekmovanja. Jaz se maksimalno pripravim za vsako srečanje in potem je veliko lažje, pa naj bo to sojenje v peti ali prvi slovenski nogometni ligi."
-	Kdaj pri~akujete svoj debi na mednarodnih nogometnih prizoriš~ih?
"V februarju moram opraviti
fizične norme, ki bodo potekale v Monte Carlu. Nato pa mislim, da bodo v nekaj mesecih prišle že prve tekme. Seveda se najprej začne v mladinski konkurenci, potem U-21 in tako naprej. Dokazovanje in potrditev svojega znanja moraš pokazati najprej tukaj, nato pa seveda lahko dobiš večje tekme."
Sicer pa je Robi, kot ga kličejo prijatelji, dolga leta igral za ptujsko Dravo in mu tudi igralskih izkušenj ne manjka. Mogoče je to celo njegova prednost pri do-sojevanju prekrškov, ker jih bolj občuti in ima dober občutek za igro. O njegovi telesni pripravljenosti pa ni nobenega dvoma, saj je vedno dobro "tekalno" razpoložen.
V pogovoru z njim smo zvedeli še marsikaj, vendar bodi zaenkrat dovolj. Razumljivo pa je, da je zelo vesel uvrstitve na mednarodno listo nogometnih sodnikov in hoče še več. Čas je na njegovi strani, saj je za delilca nogometne pravice še zelo mlad. Nikoli pa ni pozabil na ljudi okrog sebe, na ptujsko in seveda slovensko sodniško organizacijo, kjer so mu nudili vso pomoč in podporo pri njegovem dosedanjem vzponu.
Danilo Klajnšek
NOGOMET / PRIJATELJSKO SREČANJE
Dr^a -Z^^ri 8:2
Nogometaši ptujske Drave Asfalti so v prijateljskem nogometnem srečanju ob zaključku letošnje sezone gostili ekipo Za-vrča, prvouvrščeno ekipo v 2. ligi MNZ Ptuj, in jo brez težav
visoko premagali, kljub temu da je domači strateg Dragan Grbavac dal priložnost predvsem mlajšim nogometašem, ki v jesenskem delu prvenstva v 2. SNL niso veliko igrali. Strelci za Dravo Asfalte so bili: Korez 4, Bauman 2 ter Poštrak in Horvat po en zadetek, strelca za Zavrč pa sta bila Gerbus in Liber po enega.
DK
JUDO / NOVICE IZ JK GORISNICA
Danijel Rus in Marjan Majcen ponovno uspe{na
V nedeljo, 4. novembra, je v Mariboru potekal mednarodni Iršičev memorial Maribor 2001, kjer sta barve Judo kluba Gorišnica uspešno zastopala Danijel Rus in Marjan Majcen.
na mednarodnem turnirju na Poljskem, kjer je prvo in drugo kolo gladko zmagal z rezultatom 10:0. V polfinalnem dvoboju pa je moral priznati premoč domačemu tekmovalcu iz Poljske, svojo dobro pripravljenost pa je ponovno potrdil v dvoboju za tretje mesto ter ga dobil z rezultatom 10:0.
Fabjan Kovačec
V kategoriji kadetov je do 60 kg Danijel Rus premagal vse tekmece in tako osvojil 1. mesto. Na stopni~kah pa je zraven njega v isti kategoriji stal tudi Marjan Majcen, ki je izgubil dvoboj v polfinalu ter kasneje osvojil 3. mesto.
Danijel Rus je v soboto, 10. novembra kot ~lan slovenske kadetske reprezentance nastopil tudi
NOGOMET / PODPREDSEDNIK DRAVE ASFALTOV TRDI:
"Sodnik Bohinc nas je o{kodoval!"
Nogometno srečanje starih nogometnih rivalov Drave Asfaltov in Aluminija iz Kidričevega se je končalo z zmago slednjih. V ptujskem taboru pa med srečanjem in po njem nikakor niso bili zadovoljni s sojenjem, saj menijo, da jih je sodnik oškodoval - najbolj v 32. minuti, ko je bil izključen domači kapetan Mitja Emeršič, zaradi česar je potem srečanje dobilo drugačen potek, saj so skorajda dve tretjini srečanja igrali z igralcem manj.
Podpredsednik Drave Asfaltov Martin Vogrinec nam je dejal: "Mislim, da je bila prikazana zelo dobra igra, da je bilo srečanje na nivoju derbija. Žal pa je vso zadevo pokvaril glavni sodnik Matjaž Bohinc. Menimo, da je bila izključitev našega igralca pravilna, toda na drugi strani bi moral za vsako ceno izključiti še nasprotnega igralca. Ve se, kdo je to (Aleš Čeh, op.p.), saj ni samo sprovociral našega kapetana, temveč je pritekel s polovice igrišča in ga potisnil s prsmi. Posledica je bilo potem v nadaljevanju igranje z igralcem manj in izguba točk.
Nismo razočarani, ker smo izgubili z Aluminijem, ampak zato, ker nam je sodnik Bohinc vzel možnost, da premagamo Aluminij. Mislim, da smo prikazali zelo dobro in kvalitetno igro, igralci so dali vse od sebe, na koncu pa pride sodnik in ti vse vzame. To ni pravilno. Sodniki namreč ne vedo, koliko mora narediti uprava kluba, da lahko pride do tak-
Podpredsednik NK Drava Asfalti Martin Vogrinec
šnega derbija in da je to derbi nad derbiji v drugi slovenski nogometni ligi. V vsakem primeru smo oškodovani in na Ptuju se v nobenem primeru ne moremo pomiriti zaradi šoka, ki nam ga je naredil sodnik Bohinc."
Danilo Klajnšek
MALI NOGOMET
2. slmn vzhod
Rezultati 8. kroga: Slovenske gorice - Oplotnica Jado 7:4, Satler
PVC Okna - Vitomarci Petlja Ptuj, 3:7, Grafis tiskarna					- Mak Cola
5:1, Nakani - Lovrenc na Pohorju 10:2		; prosti ekipi Tomaž Mila Po-			
etovio in Križevci.					
1. GRAFIS TISKARNA	7	7	0	0	43:20 21
2. MAK COLA	7	4	1	2	48:30 13
3. SLOVENSKE GORICE	7	3	2	2	37:35 11
4. TOMA@ MILA POETOVIO	6	3	1	2	29:26 10
5. NAKANI	6	3	0	3	41:32 9
6. KRI@EVCI	7	3	0	4	33:26 8
7. VITOMARCI PETLJA PTUJ	6	2	2	2	22:29 8
8. SATLER PVC OKNA	7	2	0	5	22:29 6
9. OPLOTNICA	6	1	1	4	20:36 4
10. LOVRENC NA POHORJU	7	1	1	5	25:45 4
mnz ptuj - skupina a					
Rezultati 1. kroga: Telekom - Avtoličarstvo Kac 2:5, Avtoelektrika Bračič - Rim 4:4, Gostišče pri Tonetu - Butik Ivana 3:1, Macho Extra - ISM Hardi Zavrč 1:1, Julija - ŠKD Sestrže 1:2.
Vrstni red: Avtoličarstvo Kac, Gostišče pri Tonetu in ŠKD Sestrže 3, Avtoelektrika Bračič, Rim, Macho Extra in ISMD Hardi Zavrč 1, Julija, Telekom, Skoke in Tenzor 0 točk.
mnz ptuj - skupina b
Rezultati 1. kroga: Tames - Remos 3:3, Skorba - Ricks Cafe 1:3, Draženci - Bar Gajec 2:9, Club 13 - Lancova vas 5:3, Kozminci - Jur-šinci 1:4.
Vrstni red: Bar Gajec, Juršinci, Club 13 in Ricks Cafe 3, Tames in Remos 1, Lancova vas, Skorba, Kozminci in Draženci 0 točk.
občinska liga videm
Rezultati 1. kroga (18. nov.): ŠD Lancova vas - Videm mladi 9:2, NK Videm mladina - NK Leskovec 4:2, ŠD Pobrežje - Šturmovec 2:3, NK Tržec veterani - NK Videm člani 5:8, NK Tržec - ŠD Zg. Pristava 4:2, KMN Majolka - ŠD Majski Vrh 14:1
1.	KMN MAJOLKA	110 0 14:1 3
2.	[D LANCOVA VAS	1 1 0 0 9:2 3
3.	NK VIDEM - ~lani	1 1 0 0 8:5 3
4.	NK TR@EC	1 1 0 0 4:2 3 4. NK VIDEM - mladina 1 1 0 0 4:2 3
6.	[TURMOVEC	1 1	0	0	3:2	3
7.	[D POBRE@JE	1 0	0	1	2:3	0
8.	NK LESKOVEC	1 0	0	1	2:4	0 8. [D ZG. PRISTAVA	1 0	0	1	2:4	0
10.	NK TR@EC - veterani	1 0 0 1 5:8 0
11.	VIDEM - mladi	1 0 0 1 2:9 0
12.	[D MAJSKI VRH	1 0 0 1 1:14 0
Darko LAH
SPORT
ROKOMET / 1. A LIGA
Sevnica - Velika Nedelja 28:26 (14:13)
VELIKA NEDELJA: Gotal 7, Mesarec, Trofenik 3, Cvetko 2, Poto~njak, Bezjak 5, [o{tari~ 3, Planinc 6, Kokol, Belec, Poje, Okre{a, Podpe~an.
Rokometaši Velike Nedelje so si od gostovanja v Sevnici veliko obetali, {e posebej zaradi tega, ker se je po dalj{em ~asu v ekipo vrnil zunanji igralec Davorin Planinc in vratar Du{an Podpe~an. Vsaka odsotnost se pozna in verjetno je razloge za poraz potrebno poiskati v tem, ker so rokometa{i Velike Nedelje imeli ogromno težav s poškodbami in jih imajo tudi sedaj. Prvi pol~as so dobili doma~i z zadetkom prednosti.
V drugem pol~asu je gostom uspelo preiti v vodstvo, vendar so doma~ini uspeli izena~iti in na koncu sre~no zmagati. Sedaj Velikonedelj~anom ne preostane ni~ drugega, kot da premagajo ekipo Inlesa iz Ribnice in stvari bodo nekoliko boljše, vendar pa je lažje re~i kot narediti. Inles enostavno morajo premagati.
1. B LIGA
GORIŠNICA - MITOL PRO MAK 28:23 (18:13)
GORIŠNICA: Valenko, Gaj-šek 5 (1), Belšak, Štorman 1, Fricelj 4, Kumer 2, I. Ivan~i~ 6, Ali~, Cvitani~, Buzeti, D. Ivan-~i~, Štefani~ 3, Pisar 3, Janžeko-vi~.
Rokometaši Gorišnice so v sre~anju z ekipo iz Sežane prišli do nove, pri~akovane zmage, vendar so se morali za njo mo-~no potruditi. Za~etek pa tega ni obetal, saj so rokometaši Go-
rišnice hitro prišli do petih zadetkov prednosti (6:1) in kazalo je, da bodo gostje doživeli pravo katastrofo. Sežanci so le uspeli zaustaviti uspešni niz doma~ih, ki so odli~no igrali v obrambi ter iz hitrih nasprotnih napadov zadevali, toda ne vedno in zato so gostje to izkoriš~ali in uspeli zmanjšati vodstvo. Enostavno so tako prisilili doma~ine k maksimalni igri celo sre~anje. Gorišni~ani so imeli prednost že sedmih zadetkov (25:18), vendar so gostje v 51. minuti prišli na tri gole zaostanka (25:22) ter imeli priložnost, da bi mogo~e storili še kaj ve~, vendar je do-ma~i vratar Tomaž Valenko v tem delu odli~no branil; med drugim je v tej minuti ubranil
Rokometaši Gorišnice v napadu
sedemmetrovko. Do konca sre-~anja so rokometaši Gorišnice dosegli še tri zadetke, gostje pa enega, in to~ke so zasluženo ostale doma.
KIG MOKERC - ORMOŽ
29:31 (16:15)
ORMOŽ: Radek, Dogša, Lu-skovi~, Mesarec 6, Pu~ko, Gra-bovac, Hanželi~ 3, Bezjak 5, Prapotnik 2, Hrnjadovi~ 3, Sapa~ 3, Kiri~ 4, Ivanuša 5, Horvat. Trener: Ivan Hrupi~
Ormožani (brez poškodovanega Belšaka) so kljub bledi predstavi v gosteh na Galjevici premagali novince v ligi, ekipo Mokerca. Po za~etnem vodstvu Ormožanov je sledila boljša igra doma~inov, ki so kaznovali številne napake in slabo obrambo Ormožanov ter povedli kar s štirimi zadetki prednosti, ob koncu pol~asa pa so gostje vendarle
PTUJ
Kolesarji Perutnine Ptuj pri županu
Delegacija KK Perutnina Ptuj pri ptujskem županu
V kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so z minulo tekmovalno sezono lahko zadovoljni. Kako ne bi bili, ko pa so njihovi kolesarji uspeli osvojiti deset naslovov državnih prvakov! Koliko truda je bilo potrebnega s strani tekmovalcev, trenerjev z Robertom Pintari~em na ~elu ter seveda generalnim sponzorjem Perutnino Ptuj!
dobro dela, dokazujejo tekmovalci, saj so v minuli sezoni uspešno nastopali tako v Sloveniji kakor tudi v tujini.
Ravno ti uspehi so bili razlog za sprejem pri ptujskem županu Miroslavu Luciju. Ta je sprejel delegacijo KK Perutnina Ptuj in se jim zahvalil za dosežene rezultate, jim zaželel, da bi jih še izboljšali, ter jih obdaril s simboli~nimi darili, kot je to
Ekipi, ki ima v svojih vrstah Mitjo Mahori~a, Gregorja Gaz-vodo, Rada Rogino, Mateja Marina, Mirana Kelnerja, Boštjana Krevsa, Damirja Dan~ulovi~a, Massima de Marina, Andreja Omulca in Andreja Čeha, je s trdim delom uspelo dose~i veliko. Vse to pa je sad dolgoro~ne-ga in predvsem na~rtnega dela v kolesarstvu. V klubu ne govorijo in se hvalijo na veliko, da se
obi~aj. V krajšem pogovoru so ptujski kolesarji seznanili župana z delom in tekmovanji, ki so za njimi. Ob županu je bil nav-zo~ tudi direktor Športnega zavoda Ptuj mag. Stanko Glažar.
Lepo je, da je kolesarje sprejel ptujski župan, saj so ti ime mesta Ptuja ponesli po vsej domovini in zunaj nje ter mogo~e naredili za promocijo ve~ kot tisti, ki bi to morali. Za kolesarje ptujske Perutnine pa je to lahko samo vzpodbuda za njihovo bodo~e delo. Sedaj se vra~ajo v stari tir, ki je že ustaljen: dobre priprave in nato zopet tekmovanja. Prepri~ani smo, da bodo z njih tako kot vedno prihajale dobre novice!
izena~ili. Drugi pol~as je pri Ormožu odli~no pri~el Mesa-rec in edini zadeval z razdalje. Doma~i so še zadnji~ na sre~a-nju povedli, sledile pa so številne napake, ki so jih Ormožani z lahkimi zadetki kaznovali ter razliko dveh - treh zadetkov uspeli zadržati do konca sre~anja.
Ormožani so tako prekinili serijo dveh zaporednih porazov, v soboto pa jih ~aka težko do-ma~e sre~anje proti neporaženi Pivki.
Uroš Krstić
2. SRL MOŠKI
Rezultati 7. kroga: Drava -Radovljica 26:21 (15:12), Krim - Sava Kranj 39:22 (19:10), Atom Krško - Črnomelj 24:28 (12:15), Sviš - Gr~a Ko~evje 31:29 (16:12), Grosuplje - Radgona 27:20 (15:8); sre~anje Aj-dovš~ina - Fužinar ni bilo odigrano.
Vrstni red: Črnomelj 14, Grosuplje in Sviš 12, Krim 8, Gr~a Ko~evje in Drava 7, Ajdovš~ina 6 Radgona in Sava Kranj 4, Fu-žinar 1, Radovljica in Atom Krško 0 to~k.
DRAVA - RADOVLJICA 26:21 (15:12)
Drava: Klinc, Djeki~ 3, Honigmann 1, Osterc 6 (1), Bra-~i~ 3, Kac 2, Kafel 3, Zemlji~, Berli~, Selinšek 6 (4), Vajda 1, Simoni~, Pi~ivavšek, Majcen 1 (1).
V za~etku so imeli gostje pobudo in vodili, dokler ni nekaj dobrih posredovanj vratarja Berli~a prineslo doma~i-nom prednost treh zadetkov. Po odmoru je enakovredna igra prinesla serijo zadetkov gostiteljem, ki so ob koncu dovolili, da so gostje poraz omilili.
anc
1. B ROKOMETNA LIGA - ŽENSKE
Rezultati 9. kroga: Tenzor Ptuj - VIAS Šentjernej 40:22
(18:13), Celeai Celje - Polje 37:34 (20:18), PUV Nivo Celje - Zagorje 21:25 (9:14), Vegrad Velenje - Branik Maribor 43:23 (21:12),Planina Kranj - Ra~e 18:13 (9:7), Novo Mesto - Jadran Hrpelje 18:20 (12:7). V tem krogu je bila prosta ekipa Ke-tinga iz Ajdovš~ine.
Vrstni red: Celeia Celje 16, Vegrad Velenje 14, Zagorje 13, Tenzor Ptuj 12, Keting in Vias Šentjernej 9, Planina Kranj 6, Branik Maribor 5, Jadran Hr-pelje 2, Novo Mesto in Ra~e 0 to~k.
TENZOR - VIAS [EN-TJERNEJ 40:22 (18:13)
TENZOR: Poto~nikova 3, Šijan~eva 4, Pu~kova 5, Cve-tkova, Mikoli~eva, Molnarjeva 1, Mara~i~eva 2, Srebernjakova 13, Podvrškova 2, Jankovi~eva, Majnikova 1, Raukovi~eva 9 (1).
Vse do 12. minute je bila igra enakovredna, gostje so se uspešno branile in gostiteljicam je uspelo do odmora razliko zadetkov zve~ati. V drugem delu pa so doma~inke povsem zagospodarile na igriš~u, diktirale so tempo in ponovno je bila nezadržna Srebrnjakova, ki je iz hitrih protinapadov razliko še pove~ala. V obrambi pa niso dovolile gostjam do zaklju~nih akcij in tako so ponovno slavile visoko zmago.
anc
LIGA V KOŠARKI - PARKL
Priietek ligaskega tekmovanja
Bliža se ~as zime, dvoranski {porti so v polnem zagonu, tako je tudi z rekreacijsko ko{arkarsko ligo - ta se je letos preimenovala v Ptujsko amatersko rekreacijsko ko{arkar-sko ligo - PARKL in se pri~enja naslednji teden.
V PARKL-u je letos prijavljenih dvanajst ekip, dve ve~ kot lani. Tekmovanje bo potekalo v dveh skupinah po šest ekip, ekipe pa bodo odigrale tekme med
KICKBOXING
seboj dvokrožno. Sledi že znano razigravanje za prvaka lige, kjer bosta prvi in drugi ekipi v vsaki izmed skupin med seboj igrali za mesta od 1 do 4. Tretje- in
[tiri pr^a mesta v Avstriji
Štirje dobitniki zlatih medalj. Od leve: Denis Šamperl, Desa Repi~, Sabina Kolednik in Jur~ek Horvat
Minulo soboto je v avstrijskem mestecu Gratkorn potekal mednarodni turnir v kikboksu za mlajše starostne kategorije v disciplini semi kontakt. Sodelovalo je okrog sto tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Dobro so se odrezali slovenski tekmovalci in tekmovalke iz KBV Ptuj in KBV Izlake, ki so skupno osvojili deset prvih mest, od tega Ptuj~ani štiri, tako
da so bili trenerji Du{an Pavlica, Edvard [tegar in Vladimir Sitar zadovoljni. Prva mesta so osvojili: Denis [amperl (do 40 kg), Jur~ek Horvat (do 52 kg), Sabina Kolednik (do 40 kg) in Desa Repi~ (do 50 kg). Uspeh so z drugim mestom dopolnili Adriana Korez (do 40 kg), Erik Jeri~ (do 52 kg) in Maja Volge-mut (nad 55 kg).
~etrtouvrš~ene ekipe obeh skupin bodo igrale za mesta od 5 do 8, peto- in šestouvrš~ene pa za mesta od 9 do 12.
V skupini A so ekipe: Veterani, ŠD Majšperk, KK Ra~e, ŠD Cirkovce, ŠD Destrnik in ŠD Ptujska Gora, v skupini B pa: Good guys, Neman, Ora~i, ŠD Kidri~evo, KK Starše in ŠD Draženci.
Pari prvega kroga PARKL-a so: Veterani - ŠD Majšperk, KK Ra~e - ŠD Cirkovce, ŠD Des-trnik - ŠD Ptujska Gora, Good guys - Neman, Ora~i - ŠD Ki-dri~evo in KK Starše - ŠD Dra-ženci.
Letos je ra~unalniško podjetje PC Klinika, katerega direktor je Andrej Fer~i~, kot glavni sponzor lige izdelalo spletno stran (www.parkl.com), kjer bomo objavljali vse podatke in zanimivosti v zvezi z ligo. Na tej strani si lahko ljubitelji košarke, ki bi si želeli ogledati katero izmed tekem - teh bo letos kar 64 - ogledajo kompleten razpored igralnih terminov. Verjamem, da nad ogledom katerekoli tekme ne boste razo-~arani, saj je kvaliteta košarke na zavidljivem nivoju. Tudi organizacija lige je na visokem nivoju, za kar so zaslužne vse sodelujo~e ekipe.
SPORT IN DRUŠTVA
ODBOJKA / 1. A DOL MOŠKI
Granit se brez zmage
Rezultati 5. kroga: Šoštanj Topolšica - Granit 3:0, Calcit Kamnik - Kekooprema @užemberk 3:1, Maribor Stavbar - Galex Po-murje 3:0, Salonit Anhovo - Fužinar GOK IGM 2:3, Merkur Bled - Olimpija 3:0
1. CALCIT KAMNIK	5	5	0	15:3	15
2. FU@INAR GOK IGM	5	5	0	15:3	14
3. SALONIT ANHOVO	5	4	1	14:6	13
4. MARIBOR STAVBAR	5	3	2	9:8	9
5. MERKUR BLED	5	3	2	10:8	8
6. ÏOÏTANJ TOPOLÏICA	5	2	3	7:11	6
7. GALEX POMURJE	5	2	3	7:11	5
8. KEKOOPREMA @U@EMBERK	5	1	4	7:13	4
9. GRANIT	5	0	5	3:15	1
10. OLIMPIJA	5	0	5	4:15	0
šoštanj topolšica - granit 3:0 (25:21, 25:19, 29:27)
Granit: Kavnik, Bračko, Djukic, Miletic, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Koželj.
V dokaj izenačenem srečanju ekip, ki se bosta borili za obstanek med prvoligaši, so odbojkarji iz Topolšice rezultatsko dokaj gladko premagali igralce iz Slovenske Bistrice. Gostje so se sicer dobro upirali, vendar so v zaključku vseh treh iger naredili nekaj napak, pa tudi sreča ni bila na njihovi strani in so v tem dvoboju ostali celo brez točke.
Danilo Klajnšek
2. LIGA - ŽENSKE
Rezultati 6. kroga: Ptuj - Gradbeništvo Stane Mežica 3:0, IÎ Prevalje - Kočevje 3;0, Bled - Benedikt 1:3, Comet Zreče - Purus Tabor Maribor 1:3, Mislinja - Mladi Jesenice 3:0, 3 S Kamnik -Ljubljana II. 3:1.
Vrstni red: Purus Tabor Maribor, Benedikt in 3 S Kamnik 16, Mislinja 14, Ptuj in Gradbeništvo Stane Mežica 12, Kočevje 7, Ljubljana II. 6, P. Prevalje in Bled 3, Comet Zreče 2 in Mladi Jesenice 1 točko.
ptuj - me@ica 3:0 (25:20, 25:18, 25:11)
Ptuj: Horvatova, Prauhartova, Nimčeva, Rolova, Kutsayeva, Ko-stanjevčeva, Ornikova, Intiharjeva, Oletičeva, Jančekovičeva, Zaj-škova in Senčarjeva.
Gostiteljice so tokrat zaradi zasedenosti dvoran odigrale srečanje v telovadnici osnovne šole Breg. V prijetnem vzdušju maloštevilnih gledalcev so se kaj hitro znašle in v 48. minuti dosegle zmago. Simpatične gostje se niso mogle upirati razigranim domačinkam, kjer je bila z udarci preko mreže Kutsayeva nezadržna. Ponovno sta v ekipi zaigrali Horvatova in Prauhartova, odlično pa se je znašla Senčar-jeva, ki je zaigrala prvič v tem okolju. Gostje so se le v prvem setu resneje upirale, vodile vse do 15:15, nato pa so Oletičeva, Prauharto-va in Horvatova ob Kutsayevi strle odpor gostij. V naslednjih dveh setih so odlično igro ponovile, močnih udarcev preko mreže gostje niso mogle reševati in morale so priznati očitno premoč.
anc
STRELSTVO
Petlja zmaguje
V drugem krogu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo so strelci SK Ptuj-Petlja v sestavi Borut Sagadin, Milan Stražišar in Simon Fras s 1551 krogi premagali zelo močno ekipo SD Varstroj Lendava za 65
krogov. Posamezno je Milan Stražišar dosegel 518 krogov, Borut Sagadin 517 in Simon Fras 516 krogov. Strelci Petlje so po drugem krogu vodili s 6 točkamo od 6 možnih.
SI
PTUJ / DEJAVNA KRAJEVNA ORGANIZACIJA RK BRATJE REŠ
Poceni na morje!
Krajevna organizacija Rdečega križa Bratje Res sporoča svojim članom, da so od agencije LORI prejeli ponudbo za predavanje in merjenje gostote kostne mase - cena 2.500 SIT na osebo. Priporočilo za zdravljenje dobite pri svojem osebnem zdravniku.
Kostna masa se po 35 letu zmanjša za okrog 2 odstotka letno, zato prihaja do bolečin v kosteh, do hitrih zlomov ... Merjenje kostne mase bodo organizirali še ta mesec, pogoj pa je, da bo vsaj 15 prijavljenih krajanov. Sporočite svoj prijavo (zaželeno je, da do nedelje, 25. novembra) gospe Mimici Korpar, telefon 772 45 91.
Pri Rdečem križu merijo tudi krvni pritisk vsako prvo in tretjo sredo od 14.30 do 15.30 ure v domu krajanov Bratje Reš (brezplačno).
In še obvestilo: če želi kdo v decembru letovati in se zdraviti za revmo, dihali ali bolezni kože v Istrskih Toplicah, naj se javi na isto telefonsko številko (10 dni, polni penzion, vožnja z avtobusom 36.500 SIT).
MK
PTUJ / USPEŠNA RAZSTAVA MALIH PASEMSKIH ŽIVALI
Sprehod med kunci, golobi, perutnino in pticami
Društvo gojiteljev malih živali Ptuj je minuli konec tedna z razstavo malih živali v dvorani Mladika zapisalo že število 25, toliko je bilo namreč vseh razstav v prav tako petindvajsetih letih delovanja društva. Razstava je zadnjih šest let tudi mednarodna, letos pa so se je poleg gojiteljev malih živali iz Miklavža pri Mariboru, s Pragerskega, iz Slovenskih Konjic in Ptuja udeležili še gojitelji društva Fauna iz Ivanca na Hrvaškem. Na še eni uspešni razstavi se je predstavilo kar 63 gojiteljev kuncev, golobov, perutnine in sobnih ptic, ki so zadnjih nekaj let dobrodošla novost na razstavi.
V treh dneh odprtja razstave si je male živali prišlo pogledat lepo število obiskovalcev, predvsem otrok, ki imajo o razstavi še posebej pohvalne besede. Organizatorji so namreč k ogledu znova povabili šole in vrtce na širšem ptujskem območju, odziv pa je bil po besedah novega predsednika Društva gojiteljev
Del članov odbora, ki je pripravljal uspešno razstavo. Foto: Tatjana Mohorko
MARKOVCI / VAJA GASILSKEGA
v
OBČINSKEGA POVELJSTVA MARKOVCI
Dobra taktiina vaja
Gasilsko občinsko poveljstvo občine Markovci je v soboto, 3. novembra, v Markovcih izvedlo gasilsko vajo, ki se je je udeležilo vseh devet gasilskih društev občine Markovci (iz Markovcev, Nove vasi, Bukovcev, Stojncev, Sobetincev, Borovcev, Prvencev, Strelcev in Zabovcev) ter gasilsko društvo sosednje občine Zavrč.
Vajo je vodil občinski poveljnik, višji gasilski časnik Marjan Mislovi~. Povedal je, da so za žarišče požara izbrali verouč-ne učilnice v centru Markovcev. Vodo za gašenje so s cisternami iz hidrantnega omrežja vozila vsa društva. Ko pa se je izkazalo, da za voda iz hidrantnega omrežja zaradi preslabega pretoka ne zadostuje, so morali vodo črpati iz Rogoznice in izvesti "verigo" z motornimi brizgalkami.
Po končani akciji so predstavniki občinskega poveljstva v poročilih pojasnili, da se je vaje udeležilo 64 gasilcev z 11 vozili. Janez Liponik, poveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, je
ocenil, da je bila to dobra taktična vaja, s katero se končuje ciklus vaj v okviru meseca požarne varnosti. Vajo si je ogledal tudi Ivan Grahrl, podpoveljnik Območne gasilske zveze Ptuj, in ugotovil, da večjih napak pri izvedbi ni bilo. Opozoril je le na nekaj nepravilnosti ob vstopu v gorečo stavbo.
Zbrane gasilce je pozdravil tudi Franc Kekec, župan občine Markovci. Dejal je, da podpira sodelovanje med gasilskimi društvi in pričakuje, da bodo v resnem primeru gasilci posredovali tako učinkovito, kot so to prikazali na vaji.
Mojca Zemljarič
malih živali Ptuj Antona Les-jaka ml. presenetljivo dober.
Letos se je na velikem razstavnem prostoru znašlo kar 360 golobov v 27 pasmah, 115 kuncev v 15 pasmah, 95 kokoši (petelinov je bilo malo manj) v 12 pasmah, tem pa je družbo delalo še nekaj okrasnih fazanov, gosi, rac, torej vodna in okrasna perutnina, na razstavi pa ni
Takole je nase opozoril eden od postavnih petelinov
manjkalo sobnih ptic v najrazličnejših barvah in pasmah.
Zbrane živali je tudi letos ocenil poseben zbor sodnikov Zveze gojiteljev malih pasemskih živali Slovenije, ti pa so pri kuncih podelili 16 naslov prvak pasme, pri golobih 56 naslovov prvak pasme in barve, pri kokoših je bilo 11 prvakov, enega so podelili pri vodni perutnini in dva pri okrasni perutnini.
K popolnosti razstave so svoj delež prispevali tudi gojenci Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave, ki so se predstavili z voljero, svoj razstavni prostor pa so imeli tudi dijaki ptujske kmetijske šole.
@e prihodnje leto organizatorji obljubljajo, da bodo na razstavi malih živali tudi muce, ki bodo vse skupaj vsekakor popestrile, v društvenih vrstah pa si želijo še več gojiteljev in ljubiteljev malih živali. Jubilejnih 25 let delovanja društva bodo proslavili v začetku prihodnjega leta, na jubilej pa posebej spomnili na občnem zboru.
Tatjana Mohorko
Utrinek z razstave
Darovalci sredstev za izgradnjo bolni{nice:
-	Kolektiv Oddelka z kmetijstvo Upravne enote Ptuj in njegovi nekdanji sodelavci namesto cvetja ob smrti gospoda Du{ana Suhadolnika 11.000,00 SIT
-	Vodnogospodarsko podjetje Drava Ptuj namesto venca ob smrti gospoda Du{ana Suhodolnika 12.000,00 SIT
-	ZZZS sindikat Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj namesto venca ob smrti gospoda Du{ana Suhodolnika 10.000,00 SIT
Delavci bolnišnice Ptuj se za prispevana finančna sredstva iskreno zahvaljujemo. Hvala družbi Radio-Tednik za brezplačno objavo darovalcev.
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
□
SALON
POHIŠTVA
Spuhlja 79/a, 2250 Ptuj
Tel.: 02/775-41-01, fax.: 02/779-02-51

OB U.OBLfTNIC
D
v igri sodelujejo vsi, Id bodo v tem času kupili blago v vrednosti nod 20.000 sit. (Nagradna igra poteka od 1.10.2001 do 31.12.2001)
yivTO^šouy
ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV PTUJ
organizira tečaj CCP za icategorije: A, B, C, E v ponedeijel(, 26.11.2001 ob 16. uri
v učilnici ZŠAM Ptuj, Nova cesta 1 (pri bencinski črpall<i na Ormošlti cesti)
Organiziramo tečaj prve pomoči in zdravnišl<i pregled. Prijave na sedežu ZŠAM Ruj ali po tel. 771-97-41. Inf: 041/865-592
ŽELIMO, DA TUDI VI POSTANETE DOBER IN VAREN VOZNIK Z AVTO ŠOLO ZŠAM PTUJ.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
POSLOVNA SKUPINA
iř^r
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
■	OKNA
■	VRATA
■	SENČILA
■	ZIMSKI VKTOVI
■	GARAŽNA VRATA
■	POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
AVTOPRALNICA & BAR
'Ptoa LAGUNA
Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
m
BUTOCOMMťnCC, d.d.
AC-MOBIL,
U
molvda
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00122 ||;s debis
02146 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobil.si	ac lsasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
POPUSTite svoji želji in si l<upite novi
Mali oglasi
STORITVE
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo seka-nec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Pre-vozni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla{ek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter ostale elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Mer-cator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stro{ki pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (poobla{čena poslovalnica GBD, d.d., Kranj).
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu-{čeni stropi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informracije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
SOBOSLIKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51 -51, GSM 031 383-356.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190.
IN[TRUKCIJE iz matematike in angle{čine za osnovne in srednje {ole. Tel. GSM 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj.
NUMEROLOŠKA ANALIZA za
vse tiste, ki si želijo skozi moč {tevilk ugotoviti svoj značaj in življenjsko pot. Posredovati nam morate le ime in priimek ter datum rojstva. Priporočamo se! Tel. 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj.
DELO
@ELITE informacije o dobrem zaslužku, tudi z delom na svojem domu? Pokličite Infokomerc, Danica Male{ev, s.p., Šercerje-va 20, 3320 Velenje, tel. 041 747-121.
NUJNO i{čemo dve dekleti za strežbo, možnost redne zaposlitve ali honorarno. Peter-Marjana Dirnbek, Samoraj, d.o.o., Pra-gersko, telefon 031 404-806.
GOSTILNA Na klancu, Ana
Švarc, s.p., Ljubija 57 a, 3330 Mozirje, redno zaposli dekle za strežbo v gostilni, hrana in stanovanje v hi{i. Tel. 03/ 583 30 18.
ZAPOSLIMO več samostojnih keramičarjev. Inf. na telefon 03 819 19 83 ali 041 636 280, Kera-mičarstvo Branko Zbil, s.p., Sp. Sečovo 85 a, 32 50 Rog. Slatina.
REDNO ZAPOSLITEV dobi dekle v bistroju, za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije 03 897 18 50 ali 041 613-070, Trgovina in bistro "Pri Cigleju", Fanika Vrtačnik, s.p., Ravne 103, Šo{tanj.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohi{tvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.
PEZ FIGURICE zbiram. Odkupim vse starej{e pez figurice, tudi nekompletne. Zelo dobro plačilo. Tel. 01 515-25 65 in 041 619-476.
KOMBINIRAN {tedilnik dva plin, dva elektrika, star 4 leta, prodam. Tel. 031 786-020.
8-VALNE SALONITNE plo{če sive barve kupim. Tel.758-01-91.
SKORAJ NOV gumi voz prodam. Tel. 740-24-52.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12.
ure) - 24. novembra: Verica Šućur, dr. stom. Potrčeva ulica
TEDNIK
Naročnina: 02/749-34-16
Tajništvo: 02/749-34-10
Mali oglasi: 02/749-34-37
Reklame: 02/749-34-15
STARO ZIDNO opeko 30 x 14 x 7 cm in fasadni kamen iz Zreč prodam. Tel. 031 636 73O.
NOVO PEČ za centralno, {tedilnik plin-elektrika, dodatni {tedilnik za trdo gorivo, pralni stroj, nahrbrtno {kropilnico, dva hrastova soda prodam. Tel. 757-37-71.
Digitalna
Sony sty I
v petek 23.11.2001 organiziramo predstavitev Sony digitalnih fotoaparatov v naši centrali na Ptuju, na Osojnikovi 21.
Fraecom d.o.o., pe PCS computers Osojnikova cesta 21.2250 Ptuj, tel.: 78 00 260 pe PCS trgovina Domino 2 Trstenjakova 5/a, 2250 Ptuj, tel.: 775 O 771
otografija.
Sony DSC-P20 Cyber-Shot
Ločljivost 1.3M 3x digitalni zoom LCD ban/ni zaslon vgrajena bliskavica MemoiyStick4MB
Sony DSC-P30 Cybar-Shot
Loajivost1.3M 3x digitalni zoom 3x optični zoom LCD barvni zaslon vgrajena bliskavica MemoryStick4MB
SonyDSC-P50Cyber-Shol
2.1M 3x digitalni zoom 3x optični zoom LCD banrni zaslon +DĐV vgrajena bliskavica MemorySlick4MB
MILIJONSKA IGRA ŠPORTNEGA IN HUMANITARNEGA DRUŠTVA SPAR
Kupi - pomagal - zadeni
Ob desetletnici poslovanja podjetij pod okriljem blagovne znamke SPAR v Sloveniji je Športno in humanitarno društvo Spar v sodelovanju z gospodarsko družbo Spar Slovenija letos (od 12. septembra do 30. oktobra) na območju Slovenije prvič izvedlo veliko humanitarno igro na srečo. Žrebanje je bilo 14. novembra.
Trenutno ima gospodarska družba Spar Slovenija, d.o.o., v Sloveniji 21 trgovin, tako da je bilo v akcijo zajeto skoraj vse območje države. Srečke so prodajali v vseh trgovinah družbe Spar Slovenija, športno in humanitarno društvo Spar pa je izdalo 200.000 srečk.
Ves izkupiček od prodaje srečk je bil namenjen nakupu pretočnega citometra v vrednosti skoraj 13 milijonov tolarjev, s katerim bolnikom z rakavimi obolenji lajšajo zdravljenje s kemoterapijo. Na slavnostni prireditvi z javnim žrebanjem ob zaključku akcije v nakupovalnem središču Europark v Mariboru ga je 14. novembra generalni direktor koncerna Spar v Sloveniji skupaj s predsednikom športnega in humanitarnega društva Spar simbolično predal direktorju Onkološkega inštituta dr. Albertu Petru Frasu. Aparat namreč že uporabljajo na Onkološkem inštitutu, saj mu je bil v okviru te akcije predan že pred tedni.
V slabem mesecu in pol je bilo prodanih vseh 200.000 izdanih srečk, kar kaže na veliko pripravljenost Slovencev pomagati drugim. V Sloveniji je trenutno 35.000 obolelih za rakom, podoben aparat v onkološki bolnišnici pa je zastarel in večinoma pokvarjen. Predlog za nakup novega aparata je dalo Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in se ob tem pridružilo akciji.
Ob simbolični predaji pretočnega citometra so na prireditvi izžrebali vse glavne dobitke — avto, potovanja, desetkrat po milijon tolarjev in še mnogo drugih.
Športno in humanitarno društvo Spar v sodelovanju z gospodarsko družbo Spar Slovenija želi tudi v prihodnje vsako leto organizirati igro s humanitarnim namenom, seveda če bo od Urada za nadzor prirejanja iger na srečo pri Ministrstvu za finance RS dobilo dovoljenja za izvedbo.
E-pošta: tednik® amis.net
demit fasade
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napusčev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski c.) tal.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj »02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBNA GROINACIJA
dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini. M. Gjbca 49, ordinira vsai( dan po dogovoru. Vse iritormacije po ir. 0038519 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNAOR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN, d.0.0., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tel.: 041 830-065 02/25 00 953 02/25 17 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
Soboslikarska in pleskarska dela,
brezobrestno obro~no odpla~evanje. Tel. 02 748 12 23; faks 02 748 12 24;
GSM 041 764 389 Marjan Lukačič, Ul. Heroja Lacka 8, 2250 Ptuj
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačni{ka zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
Avto Jerenko na varaždinski c. 4
(NASPROTI ŽELEZNIŠKE POSTAJE) v ormožu vabi vtrgovino z rezervnimi deli OPEL, RENAULT, CITROEN, FIAT, FORD, ZASTAVA in drugi.
VELIKI POPUSTI V SALONU SEAT V ORMOŽU:
20% POPUST NA ZIMSKE PNEVMATIKE SAVA 10% POPUST NA REZERVNE DELE
VELIKI POPUSTI V SALONU SEAT V PTUJU IN ORMOŽU:
200.000 SIT PRI NAKUPU IBIZE IN CORDOBE NAD 300.000 SIT PRI NAKUPU LEONA IN TOLEDA

v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
MPCvSITi
ploščice keramične GORENJE 20x20 MARIJA.................	m' 896,-
ploščice iceramične GORENJE 20x20 PRIMUS D...............	m' 896,-
ploščice iceramične GORENJE 20x25 T5-WMD.................	m' 896,-
ploščice iceramične GORENJE 20x20 SILBA 0.................	mM.199,-
ploščice keramične GORENJE 20x20 M-822C.................	mM.29e,-
ploščice keramične MARTEKS 30x30 Venus 3C................	mM.39e,-
ploščice keramične IMARTEKS 30x30 Venus 2C...............	mM.39e,-
ploščice keramične IMARTEKS 30x30 Venus 1C................	mM.39e,-
ploščice keramične ORAHOViCA 15x20 BARBARA C.............	mM.199,-
ploščice keramične ORAHOViCA 15x20 MARTINA C..............	mM.199,-
NOVOST V PONUDBI
AKUMULATORJI »VARTA« ZA TOVORNA IN OSEBNA VOZILA
MOŽNOST OBROČNEGA ODPLACEVANjA
METALKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
TRGOVINA IN STORITVE STOJNCI19,1281 MAKKOVCI TEI. 02/788 81 £0, FAKS 02/788 81 61
Material za: elektroinstalacije, strelovodne
instalacije Hermi, vodovodne instalacije, centralne kurjave
Po ugodnih cenah: radiatorji (classic, ventil kompakt)
kopalniški radiatorji v različnih barvah in velikostih - generalni uvozniki
Prodaja in montaža
Mali oglasi
BELA TEHNIKA
AKCIJA - V SODELOVANJU
s Tehnounionom, d.d., Ljubljan vam TRGOVINA ELEKTRO - PARTNER Vida Pernar~i~, s.p., Cankarjeva ulica 5, Ptuj, telefon 02 779-40-51, nudi najugodnej{o prodajo gospodinjskih aparatov: Candy, Rosieres, Miele, Blanco. Od 16. 11. 2001 do 1. 12. 2001 -akcija: vgradni {tedilnik Cl 4206/3 X + steklok. plo{~a PVS 604 H L X - 113.954,00 sit - Candy; vgradni pomivalni stroj A 9010 -132.834,00 sit - Candy; stekloke-rami~na plo{~a PVD 605 HLX
-	89.988,00 Candy, vgradna pe~ica F 254/3 X - 87.989,00 sit Candy; pralni stroj PS TR(800 vrtlj.min) - 92.106,00 sit Candy; pralni stroj PS 1054 (1000 vrtlj/min)
-	89.960,00 sit Candy; vgradni hladilnik z zamrzov. CIC 32 LE-103.667,00 sit Candy; steklokera-mi~na plo{~a 3 plin + 1 elektr. VM 41 PN - 114.300,00 Rosieres. Možnost pla~ila na 5 obrokov -~eke. Nudimo tudi kvalitetno in ugodno fotokopiranje (enostransko A 4 - 7,00 sit, obojestransko A 4 - 12,00 sit). Obi{~ite nas!

Tednikove čestitke
Izrazite najlepše želje svojim najbližjim ob njihovih uspehih, praznikih in svečanih dogodl<ih ali pa jim samo povgte, da jih imate radi.

NEPREMIČNINE
PRODAMO: stanovanja:
1-sob.Ormoška	c.; 2-sob. Gori-šnica; 2-sob. Dornava; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. z atrijem Ul. 5. prekomorske; 3-sob. Rimska pl. II. etaža, v račun manjše 1,5-sob.; 3-sob. Potrčeva pritličje; 3-sob. Potrčeva v stanovanjski hiši; 3-sob. Podlehnik; 3-sob. Majšperk; 3- in 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske; Ptuj
-	nova stanovanja in parkirni prostori nad Šparom. Hi{e: 1/2 hiše Spolenakova; 1 -druž. Krčevina pri Vurbergu, v račun 2-sobn. stan.; 1 -druž. Brstje, v račun se vzame večje stanovanje; atrijska Saku-šak; atrijska Klepova; atrijska Zg. Pristava; 1-druž. Ptujska Gora;
2-druž.	Ptujska Gora, starejša Mala vas; starejša Bukovci; nedokončana Placar; nedokončana Vitomarci; 1-druž. Moškanjci; Haj-doše; Podgorci, nedokončana Cir-kulane; 2-druž. Spuhlja; Majšperk
-	Lešje; nova Zagojiči itd. Prodaja
UGODNI NAKUPI
otroških, mladinskih, moških in ženskih oblačil in obutve
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj
<0)HYunDni
RAZBURLJIVI PRIHRANKI
Hyundai Avto Lunežnik, Slovenska Bistrica Telefon: 02/845 21 40
vrstnih hiš Rabelčja vas še omejena količina. Vikendi: Prerad; Strjanci, brunarica Krčevina pri Vurbergu, Kicar; Majski Vrh v račun 1-sobn. stanovanje; Hra-stovec - Zavrč; Pohorje-Cirkulane. Parcele: Krčevina pri Ptuju, Gori-šnica več parcel; Rogoznica. Poslovne hi{e: Grajena; Borovci; Brstje, Orešje; Nova vas pri Mar-kovcih itd. Ptujske toplice apartma 55 m2. Kmetije: Mala Varnica; Lovrenc na Dravskem polju; Krčevina pri Vurbergu; Majski Vrh; Slovenja vas. Agencija Vikend, Biš 8 b, Trnovska vas, tel. 02 757-11-01; GSM 041 955-402; posl. center Domino, Trstenjakova 5, tel. 02 748-10-13, fax 02 748-10-14.
STANOVANJE v Mariboru, Plečnikova ulica, prodam. Tel. 031 311-968.
2,5-SOBNO mansardno stanovanje (67 m2), v Ul. 5. prekomorske, vseljivo maja 2002, prodam za 8 900 000 sit. Telefon 031 333 723.
UGODNO PRODAM neopremljeno, novejše dvoetažno stanovanje 2 + 2 v 4. nadstropju. Telefon 778-87-11, popoldan in zvečer.
ENOSOBNO STANOVANJE
prodam. Tel. 776-52 81.
OPREMLJENO dvosobno stanovanje v Kraigherjevi v Ptuju oddam. Tel. 772-34-51.
OPREMLJENO stanovanje, takoj vseljivo, dam v najem. Tel. 02 774 28 21, Ptuj.
OBČINA KIDRIČEVO
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo
Na podlagi 7. in 12. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 61/99) objavljamo
RAZPIS
o dodelitvi interventnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Ob~ini Kidričevo
I.	SPLOŠNI DEL
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo, lahko za dodelitev interventnih sredstev zaprosijo fizične osebe, državljani Republiki Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče v občini Kidričevo ter bodo sredstva investirali v občini Kidričevo. Zahtevek za dodelitev sredstev vloži prosilec na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo.
Vlagatelj zahteva s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Kidričevo so zagotovljene v občini Kidričevo za leto 2001 v višini 600.000,00 SIT
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV:
ŽIVINOREJA: Prašičereja:
Obnova črede plemenskih prašičev
Namen ukrepa: vzpodbujanje nakupa plemenskih živali
z namenom izboljšanja proizvodnje mesnatih pasem
prašičev.
Regresira se: nakup plemenskih merjascev do višine 10.000,00 SIT in plemenskih svinj do višine 5.000,00 SIT Višina predvidenih sredstev: 600.000,00 SIT. Pogoj za pridobitev sredstev:
-	vse plemenske živali morajo biti vzrejene v razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih
-	potrdilo, ki ga izda Biotehniška fakulteta
-	do regresa so upravičeni rejci, ki so plemenske živali nabavili v letu 2001.
Zahtevki se vložijo na občinski upravi Občine Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 25, 2325 Kidričevo. K zahtevku mora biti priložena kopija računa.
IV.	ROK ZA VLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za vložitev zahtevkov za dodelitev sredstev je 30. dni po objavi razpisa.
V.	ODOBRITEV SREDSTEV
Odobrena sredstva bodo nakazana upravičencem na HKS Lovrenc na Dr. polju.
Obravnavane bodo le popolne in pravočasno vložene vloge. Nepopolne in nepravočasno vložene vloge bodo s sklepom zavržene.
V primeru več zahtevkov, kot je višina predvidenih sredstev si odbor za kmetijstvo in gozdarstvo pridržuje pravico do zmanjšanje višine regresa po posamezni plemenski živali. Štev. 414-07-103/01 Dne 19. 11. 2001
Alojz [prah, Župan Občine Kidričevo
mjm---
Družba za časopisno In radQsko d^avnost RADIO-TEDNIK, d.0.0., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2250 Ptuj, tel.: 0V749-a4.10, OS/7^437, faks:	eiektronslca pc^: nabiralnlkdradlo4ednlk.si, spletne strani: http://www.radtotednik.sl

OGLASI ÊN OBJAVE
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Tel. 041 263-537.
SLAMO, balirano, p{eni~no, seno in oves z dostavo prodam. Tel. 02 764-38-61 in 041 678-386.
SVINJO za zakol, težko 220 kg, doma~e reje prodam. Tel. 719-51-77.
TELICO, staro 13 mesecev, 170 kg svinjo doma~e reje ter hlevski gnoj prodam. Tel. 753 55-71.
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Tel. 768-68-71.
TELICO v 7. mesecu brejosti prodam, cena po dogovoru. Telefon 751 55 61.
KOKOŠI nesnice, eno leto v nesnosti, za zakol ali nadaljnjo rejo, lahko kupite vsak dan pri Baumanovih, Župe~ja vas 48 a, tel. 02 790 03 51 ali 041 474-863.
ODKUPUJEM BUČNICE. Ponudbe na telefon 740 82 22.
PIŠČANCE DOMAČE reje za zakol ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Matjaž Ekart, Star{e 85 b, tel. 041 684-585.
ČRNO-BELEGA bikca, desko za pluženje snega prodam. Tel. 02 568-12-02.
NEPREMIČNINE
V	NAJEM ODDAM pisarni{ke prostore v centru mesta (možno posamezno). Tel. 02 745-91-01, 040 398-236.
V	NAJEM ODDAM poslovne prostore v Jadranski 22, primerne za pisarno, predstavni{tvo ali servis. Tel. 02/ 745 26-51.
KUPIM gradbeno parcelo ali nedograjeno hi{o na Ptuju ali v bližnji okolici. Tel. 02 771-20-61.
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure.
Telefon: 02/749-34-16.
SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 22. november 1997, ko nas je za vedno zapustil dragi mož in ati
Ivan Horvat
IZ DRAGOVIČA 29/A PRI JURŠINCIH 11. 10. 1961 - 22. 11. 1997
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinašate cvetje ter sveče in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Mama, ni te več med nami, nihče več tvojega glasu ne sliši, hudo bo, ko te več ne bo, ker za vedno vzela si slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
Tončke Ficko
IZ POBREŽJA 81/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na zadnji poti in darovali cvetje, sveče in svete maše.
Posebej se zahvaljujemo gospe Anici Stelcer za vso pomoč pri organiziranju pogreba.
Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodoma patroma, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem za odpete žalostinke in podjetju Mir.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča hčerka z družino
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, d.d. Ptuj, Muzejski trg 2
RAZPISUJE
zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov na Vinarskem trgu 10 (gostilna "Beli križ")
Predmet najema so poslovni prostori s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem na parc. št. 1127/1, pripisani pri vlož. št. 651, k.o. Ptuj, skupne površine 915,13 m2, od tega:
-	gostilna "Beli križ" s kletjo 132,52 m2, pritličjem 305,66 m2 in etažo 296,05 m2, skupaj 735,13 m2
-	dosedanji "Las Vegas" s kletjo 46,40 m2, pritličjem 66,80 m2 in etažo 66,80 m2, skupaj 180 m2.
Prostori so namenjeni gostinski dejavnosti z možnostjo ločenega najema.
Ponudbo za celotni ali ločeni najem s ponujeno višino najemnine in drugimi referencami pošljite na naslov: Kmetijski kombinat Ptuj, d.d., Ptuj, Muzejski trg 2 - za najem BELI KRIŽ, najkasneje do 30.11. 2001. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni.
Ta objava ne zavezuje najemodajalca, da z najboljšim ali katerikolim ponudnikom sklene najemno pogodbo.
Kontaktna oseba: Srečko KOLAR, tel. 02 78 70 171, e-mail: srecko.kolar@kk-ptuj.si
S svojim vedrim nasmehom vsakega osre~iti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si ostal. Ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal le nate nam spomin je, a ob spominu trpek jok. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več ni.
SPOMIN
Rudi Vindis
20. 11. 2000 - 2001
IZ RODNEGA VRHA 25, PODLEHNIK
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
V globoki žalosti: mama, sestri in bratje z družinami
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli... ( A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice
Ivane Zupanič
IZ STOJNCEV 11, p. MARKOVCI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami in jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, ga. Maji in g. Solini za ganljive poslovilne besede, podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve in družinam Horvat in Pihler za vsestransko pomoč. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi
Skromno si iivela, v iivljenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela iiveti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.	
ZAHVALA	
Ob boleči izgubi matere, babice in prababice	
Ivane Zupanič IZ STOJNCEV 11	
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.	
Žalujoča sinova Stanko in Pongrac z družinama	
Kje si, ljubi moi in oče, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas?
SPOMIN
22. novembra sta minili dve leti bridke žalosti, ko nas je zapustil ljubi mož, oče in tast
Jožef Svensek
IZ KOZMINCEV 21 PRI PODLEHNIKU
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete sveče ali mu poklonite cvetje in lepe misli.
Nautolažljiva žena Anica, hčerka Nadica in zet Vladimir
Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe, dragi sin, vnuk, več med nami ni.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj je tragično odšel dragi sin in vnuk
Marko Strelec
SPUHLJA 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste v tako velikem številu pospremili mojega sina na zadnji poti.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Žalujoči: ata Branko ter dedek in babica
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
Žalosten in boleč je spomin na 23. nov. 1999, ko nas je tiho in za vedno zapustil naš dragi, ljubljeni, nikoli pozabljeni mož, ata in dedek
Vlado Babosek
IZ ŠTUKOV 5/A, PTUJ
V globoki žalosti žalujemo tvoji: žena Milka, hčerki Vladimira in Valerija z družinama
Minile zate vse so bolečine, v srcu pustila si lepe nam spomine, čeprav si morala veliko pretrpeti, s teboj bilo lepo nam je živeti. Le kdo, le kdo pozabil bi gomilo, kjer spi zlato mamino srce, ki nas neskončno je ljubilo vse do zadnjega je dne.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi drage žena, mamice, babice, sestre in tašče
Katice Planec
18. 10. 1955 - 9. 11. 2001 IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 28
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrekli globoko sožalje. Posebna zahvala g. župniku, g. Maherju, pevcem, ga. Veri, godbeniku za odigrano Tišino, bivšim sodelavcem Perutnine Ptuj, PGD Grajena, podjetju Čisto mesto in podjetju Gabrovec.
Žalujoči: mož Slavko, hčerka Klavdija z družino, sin Miran s Simono, hčerka Vesna z Robijem, sestre Marija, Erna, Dragica in Lojzika
KIDRIČEVO / OBNAVLJAJO CERKVENO OSTRESJE
Polovico sredstev naj bi prispevala obíina
Kidricevski župnik Andrej Mazej pred cerkvijo Svete družine, ki jo te dni prekrivajo z bakrenimi ploščami. Foto: M. Ozmec
Cerkev Svete družine v Kidričevem te dni dobiva novo, svetlejšo zgornjo podobo. V začetku septembra so se lotili velikega in pomembnega dela, obnove ostrešja in menjave kritine, saj je sedanja, čeprav je bila stara šele 17 let, žal že odslužila. Investicija bo veljala okoli 7 milijonov; polovico sredstev naj bi prispevala cerkev, drugo polovico pa je obljubila občina Kidričevo.
Kot je povedal farni župnik Andrej Mazej, so se težave v ostrešju in kritini - črnih eternit ploščah - pokazale že kmalu po posvetitvi cerkve. Po vsej verjetnosti zaradi nestrokovne izvedbe del in slabe izolacije je ostrešje ob vsakem večjem nalivu pričelo puščati. Vlaga je načela leseno konstrukcijo ter zvonik in zgornji zidani del, tako da je omet pričel pokati in odpadati. Pogled na dobrih 15 let staro cerkev je bil neverjeten, zato so vse slikovno dokumentirali in se po sklepu župnijskegam pas-toralnegam sveta lotili sanacije, ki je bila resnično nujna.
Obnovitvena dela so pričeli v začetku septembra, ko so streho popolnoma razkrili, izvedli novo izolacijo z zračnimi blazinami, zamenjali več uničenih tramov ter vse skupaj na novo podeskali. Hkrati s tem so sanirali močno načet zvonik in na njem na novo iz-
vedli žaluzije. Cerkev pa odslej krasi tudi velik križ iz nerjaveče kovine, ki ga doslej še ni bilo. Tako je cerkev tudi od daleč bolj opazna.
Sanacijo celotnega ostrešja opravljajo po posvetovanju s strokovnjaki in arhitektom Kvaternikom, ki je cerkev projektiral. Po njegovem priporočilu so se odločili za ob-stojnejšo bakreno kritino, ki naj bi po predvidevanjih držala do 100 let. V teh dneh delavci zidarskega mojstra Ludvika Soka s podizvajalci hitijo s polaganjem bakrenih plošč, tako da bi delo do zime zaključili. Za nadzor pri omenjenih delih je zadolžen gradbeni inženir Milan Fras iz Maribora, ki je strokovnjak za obnove cerkva.
Ker denarja ni dovolj, bodo v prvi fazi zamenjali le kritino nad župniščem, ko bodo zbrali dovolj denarja, pa se bodo
- predvidoma spomladi - lotili še obnove ostrešja nad cerkvenim delom.
Župnik Andrej Mazej ob tem pravi: "izredno sem vesel vseh, ki so pomagali, vseh, ki imajo razumevanje in nam pomagajo, saj so dela bila resnično nujna. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so že dali svoj dar, pa tudi tistim, ki bodo to še storili. V preddverju naše cerkve smo na oglasni deski izobesili seznam vseh dosedanjih darovalcev denarja, ki so skupaj prispevali že 1,6 milijona tolarjev. Prepričan sem, da bomo zbrali še toliko, da bomo lahko na novo prekrili še samo cerkev.
Za zbiranje denarja so po-blaščeni tudi člani župnijskega pastoralnega sveta, ki bodo vsakemu darovalcu izdali ustrezno potrdilo, saj gre tudi za olajšavo za dohodnino. Ljudje dobrega srca pa lahko prispevke nakažejo tudi na žiro račun z imenom Župnijski urad Kidričevo in številko 51800-620-336 11 100-0000459-26. Naj nas med seboj povezuje tudi skrb za naš skupni župnijski dom!"
M. Ozmet
Cecilije (22.) grmenje-dobre letine znamenje
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo sprva pretežno jasno z jutranjo meglo po nižinah. Čez dan se bo postopno pooblačilo, zapihal bo jugozahodni veter Najnižje jutranje temperature bodo od-7do -2, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj C.
Obeti
V noči na petek bo Slovenijo hitro prešla hladna fronta, ponekod v vzhodnih in osrednjih krajih bo prehodno rahlo deževalo. V petek se bo delno zjasnilo. Zapihal bo severni veter V soboto bo pretežno jasno.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, 22. novembra, vabljeni ob 17. uri v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča, kjer bosta pripovedovali in izvajali vadbo joge pravljičarka Liljana Kle-menčič ter inštruktorica joge Sonja Trplan. Vabimo otroke od četrtega leta dalje. PTUJ * Pokrajinski muzej Ptuj in občina Hajdina pripravljata ob 100-letnici odkritja II. mitreja predstavitev zbornika Ptuj v rimskem cesarstvu: mitraizem in njegova doba. Ta bo v četrtek,
22.novembra,	ob 18. uri v dvorani OŠ Hajdina. PTUJ * V četrtek, 22. novembra, ob 20.30 bo v kolnkišti literarni večer z pesnikom Petrom Semoličem. PTUJ * V refektoriju minorit-skega samostana bo v petek, 23. novembra, ob 19. uri koncert mladega pianista Mladena Delina. Koncertni večer bo sooblikovala Ptuj-čanka Petra Kušar, ki je lani opravila sprejemni izpit na igralskem oddelku AGRFT. PTUJ * Mešani pevski zbor društva upokojencev Ptuj, ki ga vodi Jože Dernikovič, pripravlja ob 35-letnici v petek,
23.	novembra, ob 19. uri v Narodnem domu slavnostni koncert.
SLOVENSKA BISTRICA *
Zavod za kulturo vabi v petek, 23. novembra, ob 17. uri na odprtje likovne razstave diplomantov Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Primoža Seliškarja in Boruta Koroščca z naslovom Zlato, ki bo v galeriji Grad. VITOMARCI * Kulturno društvo Vitomarci organizira pravljične sobotne popoldneve, ki bodo potekali vse do novega leta, prvič pa to soboto, 24. novembra, ob 15. uri. Otroke od petega leta starosti in šolarje OŠ Vitomarci vabijo na oglede filmov oziroma risank, v gledališko delavnico in k poslušanju pravljic. LAPORJE * V soboto, 24. novembra, ob 16. uri bo v telovadnici OŠ Gustava Šiliha sklepna prireditev ob 750-letnici kraja. DRAŽENCI * Kulturno društvo Draženci prireja v soboto, 24. novembra, ob 18. uri v domu vaščanov dobrodelni koncert. Nastopili bodo: Kvartet 2x2, trio Gojkošek, Gojkoškovi s prijatelji, Olga Vidovič, Accapella Benjamin (gostje iz Hrvaške), Ptujski nonet Območne obrtne zbornice Ptuj, Dušanka Hrga.
PTUJ * V ponedeljek, 26. novembra, ob 19.30 bo v dvorani glasbene šole koncert kontrabasista Mateja Murna in pianistke Sanje Mlinar.
PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je odprta razstava Prof. dr. Sergej Vrišer - kostumograf, konservator, ilustrator. PTUJ * V restavraciji Lužnik so na ogled slike ptujskega slikarja Franca Simoniča. MARIBOR * V razstavišču Tirnice (Kopitarjeva 5) v Mariboru je na ogled razstava slik članov likovne sekcije dr. Štefke Cobelj pri DPD Svoboda Ptuj. KINO ORMOŽ * V petek, 23. novembra, bo na ogled film Hanibal.
KINO PTUJ * Ta teden so ob 18. uri na sporedu Mali vohuni, ob 20. pa Moulin Rouge. Prihodnji torek in sredo bo ob 18. in 20. uri predpre-mierna predstava Kaj ženske ljubijo, nato pa do konca tedna ob 18. uri Sladki november, ob 20. pa Munje.
CRNA KRONIKA
SMRT POD KOLESI VLAKA
17. novembra ob 21.09 uri je na železniški progi ob Čuč-kovi ulici na Ptuju vlak povozil 18—letnega dijaka M. Š. iz Ptuja, ki je hodil po tirih. Ponesrečenec je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
UMRL ZA
POSLEDICAMI
NESREČE
15. novembra ob 15.55 uri je v Splošni bolnišnici Maribor za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 9. novembra, v Grajenščaku, umrl sopotnik v osebnem avtomobilu M. S., star 18 let, iz okolice Ptuja.
NEZAVESTNI
PONESREČENEC
ZMRZNIL
15. novembra ob 6.43 uri je bilo na dvorišču stanovanjskega bloka na Ptujski cesti 109 v Miklavžu na Dravskem polju najdeno moško truplo. Policisti so ugotovili, da je 35 letni A.V. izgubil ključe od stanovanja, zato je ponoči hotel splezati v stanovanje v II. nadstropju. Pri tem se mu je odtrgal del odtočne cevi strešnega žleba, zaradi česar je padel v globino. Obdukcija je pokazala, da je umrl zaradi podhladitve, kar je bila posledica izgube zavesti zaradi hudih poškodb.
m/
VETERINARSKA
AMBCIANTA
MJVFjiPERK,Ušje}4
Ambulanta za ljubitelje malih živali je odprta vsak delavnik od 8. do 9-30 ure in ob torkih od 15. do 18. ure Informacije dobite na telefonsko številko: 02/795-00^0

OSEBNA KRONIKA
RODILE SO: Alenka Do-gar, Ul. Štefana Kovača 68, Turnišče - Jurija; Irena Me-sarič, Sestrže 52/a, Majšperk
-	dečka; Tanja Simonič, For-min 37, Gorišnica - Uroša; Marija Cafuta, Placar 68/a, Destrnik - Rebeko; Katja Kranjec, Mladinska 6, Rogaška Slatina - Vito; Valbone Krasnič, Hardek 4, Ormož
-	Timona; Lidija Zamuda, Formin 58, Gorišnica - Ste-lo; Marija Mohorič, Gabr-nik 13/a, Juršinci - Julijo; Simona Kuhar, Borovci 55, Markovci - Evo; Petra Potočnik, Strmec 8, Zg. Leskovec
-	Niko; Suzana Muster, Gorenjski Vrh 52, Zavrč - Matjaža; Bojana Vrtačnik, Ul. heroja Lacka 8, Ptuj - deklico; Tatjana Pliberšek, Gorenje 6, Zavrč - dečka; Marija Vogrinec, Kajžar 22, Miklavž pri Ormožu - Matica; Sandra Hozjan, Borova vas 13, Maribor - Lariso. POROKE - PTUJ: Dušan Kos in Smiljana Koser, Zasadi 14/a; Stanislav Zajc in Mira Laura, Gajevci 44. UMRLI SO: Marija Emer-šič, Velika Varnica 40, roj.1932, umrla 04.11.2001; Ana Herga, rojena Krajnc, Mezgovci ob Pesnici 66/a, roj. 1929, umrla 08.11.2001; Marija Bezjak, Spodnji Ve-lovlek 4, roj. 1911, umrla 10.11.2001; Marjan Prešiček, Apače 150, roj. 1949, umrl 06.11.2001; Anton Ciglar, Dobravska ul. 3, Ormož, roj. 1930, umrl 09.11.2001; Ludvik Jurgec, Lancova vas 68, roj. 1930, umrl 11.11.2001; Dušan Suhodolnik, Vičava 30, Ptuj, roj. 1924, umrl 10.11.2001; Ivana Zupanič, rojena Krajnc, Stojnci 11, roj. 1912, umrla 10.11.2001; David Borak, Goričak 5, roj. 2001, umrl 12.11.2001; Anka Erhatič, rojena Kosič, Stanovno 15, roj. 1924, umrla 14.11.2001; Anton Strm-šek, Ul.25.maja 10, Ptuj, roj. 1942, umrl 10.11.2001; Val-ter Furman, Majšperk 6, roj. 1942, umrl 13.11.2001; Jožef Murata, Tovarniška c. 1, Kidričevo, roj. 1917, umrl 14.11.2001.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

A^ Prstec d.o.oT
lOb Dravi Tel.:02/782-3001, 050/613-310