Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 10.
POSEBNA IZDAJA
V Ljubljani, dne 12. oktobra 1934.
XIV. leto.
GLASILO DDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. i Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in npravnistvo v Ljubljani, 8t Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
.
' ' ' I -	■ :	- M»

;.............

Njegovo Veličanstvo hralj Aleksander I.
najvišji zaščitnih Udruženja uojnili invalidov Kraljevine Jugoslavije
lit
im


Jugoslovanski narod so doleteli žalostni dnevi.
Njegovo Veličanstvo kralja Aleksandra I. je zadela dne 9. oktobra t. 1. v Marseillesu zločinska krogla ter ga smrtno ranila.
Blago, dobro srce je nehalo biti.
Kako strašna in bridka je ta resnica.
Umrl je največji sin našega naroda, osvobodilec in ujedinitelj Jugoslavije, najplemenitejši, najumnejši vladar, čuvar miru, največji dobrotvorec in naš oče.
Plakamo in ne moremo se utešiti.
Zvonovi pojo po celi Jugoslaviji svojo tužno pesem.
Težko pričakujemo trenotka, da sprejmemo truplo svojega ljubljenega, pokojnega kralja, ki je na poti v naročje svoje Domovine in nad vse ljubečega ga naroda.
Živel in umrl je za Jugoslavijo.
■
Zločinska roka ni udarila samo Velikega nedolžnega človeka, temveč cel jugoslovanski narod, ki je močno užaljen in prizadet.
Mi hočemo velike ideje jugoslovanstva po poti, ki jo je začrtal naš narodni kralj Aleksander I. stvar j ati naprej za veliko srečno in nedeljivo Jugoslavijo.
Njegovo Veličanstvo kralj Aleksander je umrl, ali duh Njegov med nami živi naprej, On nam ostane nepozabni vladar. Veliki dobrotvorec vstvaritelj. Zgodovina mora zabeležiti velike dogodke iz njegovega življenja. On je vodil v največjem viharju našo hrabro vojsko k zmagi, osvobo-jenju in ujedinjenju naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Naš hrabri vladar kralj Aleksander je živel in umrl za Jugoslavijo.
Umrl je kot mučenik, kot največja narodna žrtev.
Ob slovesu mu kličemo:
Slava pokojnemu Nj. Vel. kralju Aleksandru L Karadjordjeviću! Naj živi Njegov naslednik Nj. Vel. kralj Peter II. in Prevzvišeni kraljevski dom!
Naj živi velika močna Jugoslavija!


;VlvV.
'i-r;"- ' ”'-I
Naš novi kralj Peter il.
V nežni mladosti stopa na prestol Jugoslavije prvorojeni sin Blago pokojnega kralja Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. Srečni smo, da smo dobili na čelo države zopet sina slavnih Karadžordževičev, ki nam je poroštvo za srečen razvoj in bodočnost naše Domovine.
N j. Vel. Kralj Peter II. se je rodil dne 6. septembra 1923 in je torej izpolnil šele 11. leto starosti.
Pred enim mesecem je odšel v družbi svojega bratranca princa Aleksandra študirati v London, kjer ga je tako nenadoma doletela žalostna novica o smrti Blagopokojnega očeta in velika dolžnost bodočnosti.
Naš novi kralj je bival vsako leto nekaj časa tudi na Bledu, kjer je v objemu Slovenije in krasne Gorenjske preživljal dneve svoje mladosti, učenja in vežbanja. Vojne žrtve Jugoslavije mu izražamo popolno vdanost in mu zvesto prisegamo zvestobo.
Naj živi Njegova Veličanstvo kralj Peter II. in Njegov Prevzvišeni Dom! Naj živi dinastija Karadžordževičev in naša večna domovina Jugoslavija!
Eli. kralj
Aleksander I.
mrtev
Nepopisna žalost je prevzela vsa naša srcu, ko je prispela iz Marseilla nenadna vest, da je zločinska roka zadala v torek, dne 9. oktobra t. 1. popoldne smrt našemu Najvišjemu zaščitniku Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I.
Na triumfalnem potu v zavezniško Francijo, za čast in dobrobit svojega ljubljenega naroda, za mednarodno prijateljstvo, za mir je padel On mučenik, največja žrtev Jugoslavije.
Kralj Aleksander L, ki je delil z nami borci vse vojne grozote in napore, prešel albansko Golgoto, s svojim očetom Blagopokojnim Njegovim Veličanstvom kraljem Petrom Velikim Osvoboditeljem ujedinil nas tri brate v veliki lastni državi Jugoslaviji, se po vseh teh naporih ni prenehal boriti za to svojo ljubljeno Jugoslavijo, ki jo je notranje utrdil, zunanje zaščitil ter za njo junaško umrl.
1 avansi!
Blagopokojni kralj Aleksander je največja jugoslovanska vojna žrtev.
Njegova žrtev je bila neprecenljiva in junaštrvo brezprimerno.
Ne objokuje ga samo Jugoslavija, cel svet obžaluje njegovo junaško smrt, kakor je cel svet spoštoval miroljubnega, pravičnega in modrega našega pokojnega kralja.
Najhujši udarec pa čutimo vojne žrtve Jugoslavije. Zgubile smo velik up in nado s svojim najvišjim zaščitnikom.
Ob vsaki priliki, še skoro tik pred smrtjo nam je obljubil svojo Na j višjo zaščito in pomoč v borbi za naše stare pravice, za spremembo obstoječega in-lidskega zakona.
Ni še dolgo od tega, ko je naš Najvišji zaščitnik dobrotljivo sprejel naše predstavnike, se z njimi prijazno in prisrčno pogovoril in jim rekel:
»Pridite večkrat moji invalidi.«
S solzami v očeh se hvaležno in spoštljivo spominjamo teh trenotkov.
Tik pred izpolnitvijo Njegove plemenite želje, da se uresničijo upravičene zahteve in težnje vojnih žrtev Jugoslavije, nam je sporočeno, da Njega ni več med nami.
Klonile so nam glave in stresla so se pohabljena in izmučena telesa vojnih žrtev.
Vse vojne žrtve po bednih domovih in kočah je prevzela neizmerna žalost in so se zatopile v molitev za svojega Dobrotnika, kralja in Najvišjega zaščitnika, kateremu so dolžne neizmerno hvaležnost in spoštovanje.
Zadnje Njegove besede so bile: »Čuvajte Jugoslavijo.«
Razumemo!
Čuvali jo bomo, bomo jo čuvali!
Njegov duh bo večno živel med nami.
Hvala in slava Mu!
Proglas vlade
Naš veliki kralj Aleksander I. je padel 9. oktobra ob 4. popoldne v Marseillu kot žrtev podlega atentata.
S svojo krvjo je kralj mučeniško zapečatil delo za mir, radi katerega se je napotil v zavezniško državo.
Na prestol kraljevine Jugoslavije je po členu 36 ustave stopil njegov prvorojeni sin N j. Vel. kralj Peter II.
Kraljevska vlada, vojska in mornarica so položili prisego zvestobe Nj. Vel. kralju Petru II.
Vlada kraljevine Jugoslavije, ki vrši začasno na osnovi čl. 45 ustave kraljevsko oblast, je skli' cala Narodno predstavništvo k skupnemu zasedanju na dan 11. oktobra, da položi prisego v smislu čle-na 59 in čl. 42 ustave.
S svojimi zadnjimi besedami, ki jih je blagopokojni kralj umirajoč jedva izgovoril, je v svojcih neizmernem rodoljub ju zapustil našemu narodu tole sporočilo:
»ČUVAJTE JUGOSLAVIJU!«
Kraljevska vlada poziva ves jugoslovenski narod, da to sveto zapoved zvesto in spoštljivo izpolni-
Predsednik ministrskega sveta M. T. Uzunovič, s. r.; kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra dr. Dragutin Kojič, s. r-l prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič, s. r.; pravosodni minister Božidar Maksimovič, s. r.; minister za telesno vzgojo narod8 dr. Grga Andjelinovič, s .r.; minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič, s. r.; finančni minister dr. M. Djordjevič, s. r.i minister za gradnje dr. Stjepan Srkulj, s. r.; notranji minister Živojin Lazič, s. r.; minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak, s. r.; minister vojske in mornarice armijski general M. Milovanovič, s. r.; minister za gozdove in rudniko dr. Ulmanski, s. r.; prometni minister Ognjen Kuzmanovič s. r.
V Beogradu, dne 9. oktobra 1934.
Državna
Beograd, 10. oktobra. Sestavljeno v kraljevskemu dvoru na Dcdinju 9. oktobra 1934 ob 20. uri.
Na povabilo Njegovega kraljevskega Visočanstva kneza Pavla so prišli v dvor: predsednik ministrskega sveta g. Nikola T. Uzunovič, upravnik dvora g. Manojlo Lazarevič in poveljnik kraljeve garde armijski general g. P. R. Živkovič. Prisoten je bil tudi prvi adjutant Nj. Vel. kralja divizijski general g. MU. J. Ječmenič.
Njegovo kraljevsko Visočanstvo knez Pavle je sporočil prisotnim, da je od zunanjega ministra g. Bogoljuba Jevtiča in maršala dvora g. Dimitrijeviča prejel iz Marseilla brzojavno poročilo o atentatu na N j. Vel. kralja Aleksandra I. in da je N j. Vel. kralj podlegel.
Po tem sporočilu je Nj. kraljevsko Visočanstvo knez Pavle izročil predsedniku ministrskega sveta g. N. Uzunoviču v prisotnosti gori navedenih kuverto z napisom:
»To je lastnoročna listina, ki sem jo napisal na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije od 3. septembra 1931. leta.
Aleksander.
Gospodu ministrskemu predsedniku!
Ta kuverta je zaprta in zapečatena z dvema pečatoma iz rdečega voska, na katerih je vtisnjen grb kraljevega doma.
Predsednik ministrskega sveta g. N. T.
Uzunovič je v prisotnosti Nj. kraljevega Visočanstva kneza Pavla in gori navedenih odprl to kuverto in v njej našel na modri poli konceptncga papirja akt, podpisan lastnoročno po Nj. Vel. kralju, in ki se glasi:
oporoka:
naštetih v čl. 41 ustave, ne more vršiti kraljevske oblasti, namestniško oblast:
1.	Nj. kralj. Visočanstvo Pavle Kara-djordjevič.
2.	Radenko Stankovič, senator in prosvetni minister.
3.	Dr. Ivo Perovič, ban savske banovine.
Kot namestnika kneza Pavla določam armijskega generala Vojislava Tomiča, komandanta mesta Beograda, kot namestnika g. Radcnka Stankoviča Jovana Ba-njanina, senatorja, in kot namestnika dr. Peroviča dr. Zeca, senatorja.
Ta akt sem napisal in podpisal lastnoročno v dveh originalnih izvodih, od katerih bo enega čuvala Nj. Vel. kraljica, drugega pa predsednik ministrskega sveta.
Oba izvoda tega akta sta vložena v ovoj in zapečatena z mojim pečatom. — Aleksander Karadjordjevič, kralj Jugoslavije.
Temu protokolu se priloži pravkar navedeni akt od 5. januarja 1934. leta z Bleda.
Prečitali smo in overovili: Pavle s. r.; predsednik ministrskega sveta Nikola T. Uzunovič; upravnik mesta Beograda Man. Lazarevič; poveljnik kraljeve garde Petar R. Živkovič; I. adj. N j. Vel. kralja divizijski general N. J. Ječmenič.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta št. 220 od 9. oktobra 1934. leta.
N j. Veličanstvo Kralj Peter II.
Sestavljeno 5. januarja 1934 na Bledu.
Po svobodni volji in v svojem najboljšem prepričanju, da s tem najbolje služim interesom svoje mile domovine kraljevine Jugoslavije, svojega dragega naroda, kakor tudi mojega kraljevskega doma, odrejam na osnovi čl. 42 ustave kraljevine Jugoslavije, da vršijo v pri-meru, da prestolonaslednik iz razlogov,
Podrobnosti o smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra B.
Nj. Vel kralj Aleksander I. se je podal na oficijelni obisk v Francijo, kjer so mu pripravili veličasten sprejem. Komaj je prestopil v Marseillu na francoska tla in se je v spremstvu francoskega zunanjega ministra g. Barthou-a in generala Georgesa peljal v avtomobilu proti vojaškemu spomeniku solunskih borcev »Poilus d’ Orient«, je nek zločinec baje po imenu Peter Kalemen skočil iz množice proti avtomobilu ter oddal več strelov. Smrtno zadet se je Nj. Vel. kralj Aleksander takoj onesvestil, poleg njega pa sta bila ranjena tudi minister Barthou in general Georges. Atentatorja je udaril s sabljo nek častnik, množica pa je v silni zmešnjavi navalila nanj. Hotel se je sam ustreliti, toda množica je to preprečila, potem pa ga linčala.
Nj. Vel. kralja je avtomobil brzo pripeljal v poslopje prefekture, kjer je pol ure na to izdihnil. Zadnje besede, ki jih je mogel Nj. Vel. kralj še izgovoriti so bile »Čuvajte Jugoslavijo«.
Francoskega zunanjega ministra Barthou-a in generala Georgesa je odpeljal drug avtomobil v sanatorij, kjer je g. Barthou po operaciji vsled oslab-
ljenega srca kmalu izdihnil, general Georges pa se tudi boni s smrtjo.
Ranjene so bile o priliki atentata baje še tri druge osebe.
Nj. Vel. kralja so položili v Marseillu na mrtvaški oder, kjer stoji vedno častna straža.
V sredo, dne 10. t. m. popoldne so truplo Nj. Vel. kralja Aleksandra spremili z vsemi vojaškimi častmi in velikansko množico ljudstva na našo ladjo »Dubrovnik«, ki jo spremlja celo francosko sredozemsko brodovje v Jugoslavijo.
Nj. Vel. kralj bo položen v Beogradu na mrtvaški oder, pogreb pa še ni objavljen.
Vse države so izrazile svoje globoko sožalje našemu zunanjemu ministru in bodo prisostvovali njih odlični zastopniki pri pogrebu.
KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM.
Naročamo vsem organizacijam našega področja, ki morebiti še niso mogle imeti žalnih sej v spomin za Blagopokojnim Našim Najvišjim zaščitnikom N j. Vel. kraljem, da jih takoj vrše.
Oblastni odbor.
Žalna seja Oblastnega odbora
V četrtek zvečer ob 19. uri se je sestal Oblastni odbor k žalni seji za pokojnim Njegovim Veličanstvom kraljem Aleksandrom I. v prostorih Udruženja.
Predsednik tov. Štefe je v zbranih, v srce segajočih besedah spominjal na zadnje dogodke v Marseillu, ter na bridko izgubo našega nad vse ljubljenega kralja. Pozval je navzoče, ki so zaklicali trikrat: Slava mu!
Poslana je bila sožalna brzojavka Maršalatu Dvora in banu Dravske banovine g. dr. Marušiču.
Sklenilo se je tudi izdati posebno številko Vojnega invalida in poslati našo delegacijo k pogrebu Njegovega Veličanstva v Beograd.
*
SREDIŠNJI OBDOR je razglasil vsei? Oblastnim odborom, da vsi nameraval*1 manifestacijski zbori za invalidski zak**11 po celi državi odpadejo.
Izdal je tudi posebno številko Rflt' nega invalida.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odg°v°[." ni urednik: Fricko Juvan, Kolodvorska ul 3-Tiska tiskarna „Slovenija“ v Ljubljani. Predstavnik za tiskarno: Albert Kolman.