OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJ0 ★
Izvršujemo vsakovrstna tiskovine
equality
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXn. — LETO XXXIL
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 17, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 226
NOVI GROBOVI
steve sabwak
Po dolgi bolezni je preminil v Mestni bolnišnici poznani Steve Sabljak, star 54 let. Stanoval je na 19413 Kildeer Ave. Rojen je bil v Medjuriču na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Bil je član društva sv. Nikola, št. 22 HBZ in Slovaške katoliške zveze. Delal je več let kot superintendent pri Johnston & Jennings Co.
Tukaj zapušča soprogo Mary, preje Brookner, rojena Mesič, ttiater Mrs. Anna Lovrich, sina Anthony, hčer Mrs. Mary Sader, tri sestre: Mrs. Mary Lučič, Mrs. Anna Sabljak v Californiji, in Mrs. Elizabeth Marinoff v Akro-iiu, tri vnuke in več sorodnikov. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz 2eletovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St.
joseph bobnar
Pogreb pokojnega Joseph Bobnarja se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., ^ cerkev sv. Vida ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
stephen ferenac
Pogreb pokojnega Stephen ^erenac se vrši v petek zjutraj iz x^Golubovega pogrebnega ra^da, 4702 Superior Ave., v cerkev sv. Nikola ob 9.30 uri.
Predsednik posvaril iranskega kralja; pravi, da naj se čuva Rusije, ker ji ne more zaupati
WASHINGTON, 16. nov.—Predsednik Truman je danes posvaril mladega kralja Irana, rekoč, da bi se moral čuvati Sovjetske zveze, ker da se ji ne sme zaupati.
Kralj Mohamed Reza Šah Pa-
Mehiški berači so
proti kopanju
MEXICO CITY, 16. nov,—Mehiški berači in brezdomci so danes izvojevali veliko zmago. Odslej se jim ne bo treba kopati v Javnih domovih.
Zdravstveni urad je popustil Zahtevam beračev le po "oboroženem" uporu. Kakšnih 10 bera-ki so bili oboroženi z noži, ®e je uprlo uposlencem javnega doma, ki so jih hoteli prisiliti, da bi se kopali.
Odslej bodo berače le razkužili.
%ova obravnava l^ron algeru hissu
New YORK, 16. hov.—Jutri se ^0 začela nova obravnava proti bivšemu uradniku državnega oddelka Algeru Hissu, ki je obto-da je bil v zvezah z nekak-podtalno "komunistično organizacijo" in izročil bivšemu komunistu Chambersu državne Papirje,
Hiss je pod Rooseveltovo administracijo imel visok položaj. pOt svetovalec je spremljal pogojnega predsednika na konfe-^enco v Jalti.
Prva obravnava proti Hissu je končala 8. julija. Takrat se Porota ni mogla soglasiti, če je •"iv ali pa ne.
jjtwe so proti načrtu ^jeruzalem
Lake success, n. y., is.
—Predstavniki židovske dr-Izrael so danes priporočili Generalni skupščini Združenih ^^rodov, naj zavrže načrte Po-^''edovalne komisije za Palesti-ki predlaga internacionali-
hlavi, ki ima naslov "kralj kraljev," je prišel v Washington— kjer so ga dočakali z velikimi častmi—ker kljub ogromnemu oljnemu bogastvu potrebuje ameriško pomoč. Ko je dospel na letališče v Washington so ga pozdravili s salvo iz 21 topov.
Obenem ko je okrcal Sovjetsko zvezo, je Truman pohvalil Zedinjene države, ki da vedno držijo obljube. Rekel je:
"Mi smo imeli opravka z veliko silo (Sovjetsko zvezo), ki pa ne veruje, da se mora držati svojih pogodb. Iran veruje, da se mora držati pogodb. Zedinjene države tudi verujejo, da se morajo držati pogodb." j
Truman je nazdravil iranskemu kralju s francoskim šampanjcem. Na banketu se je zbralo kakšnih 60 vladnih uradnikov in zunanjih diplomatov.
Po banketu je predsednik izjavil, da je z iranskim kraljem govoril o nekakšnem, "fair deal" programu za Iran. Rekel je, da je kralj imel govor, ki je bil podoben njegovemu "fair deal"
govoru v St. Paulu.
150,000 vladnih uradnikov prisostvovalo sprejemu
Kakšnih 150,000 vladnih uradnikov se je razvrstilo vzdolž washingtonskega bulevarda, ko se je mimo pripeljal iranski kralj v spremstvu predsednika Trumana. Najbolj radovedne so bile ženske, ki verujejo, da si je mladi kralj prišel v Zedinjene države poiskati nevesto.
Iranski kralj bo ostal v Zedi-njenih državah štiri tedne. Veruje se, da je glavni cilj obiska, da se Iranu odobri ameriško pomoč in jo tako podre proti Sovjetski zVezi.
2aci ^a.
Jo svetega mesta Jeruzale-
^Oglasno z izjavami predstav-
^kov je mlada židovska država j opravljena zajamčiti varnost J nedotakljivost svetih mest v ®^2alemu in priznati verske *vice vsem skupinam
krčmarji so hudi na vestnega duhovnika
LONDON, 16. nov.—Londonski krčmarji so združeno nastopili proti metodističnemu duhovniku Ronaldu Gibbinsu. Prepovedali so mu vstop v krčme in pivnice, ker se je iz verske vneme vmeŠE^val v njihov business.
Kot pravijo krčmarji, je Rev. Gibbins prihajal k baram in nagovarjal žejne ljubitelje dobre kapljice, naj se rajši vrnejo v cerkev in pustijo pijačo.
Tajnik organizacije krčmar-jev in gostilničarjev je pojasnil sklep:
"Kaj bi Rev. Gibbins mislil, če bi mi hodili v njegovo cerkev in z letaki vabili vernike, naj pridejo pit v naše točilnice?"
IZVOZ v JUGOSLAVIJO SE JE ZVIŠAL
WASHINGTON, 15. nov.-Trgovinski oddelek je danes naznanil, da se je ameriški izvoz v Jugoslavijo v septembru mesecu zvišal za. štirikrat.
Lovska sezona se začela; eden je ubit
V torek se je v Ohiju začela lovska sezona. Doslej je bil ubit eden lovec, osem pa ranjenih Poleg omenjenih sta. dva lovca umrla zaradi srčnega napada, ko sta zasledovala divjačino.
italijanski kmetje zavzeli veleposestva
RIM, 16. nov. — Sicilijanski kmetje so si danes prilastili kakšnih 50,000 akrov neobdelane zemlje v bližini Palerma. Zemlje je lastnina sicilijanskih veleposestnikov.
Istočasno je italijanski parlament odobril razdelitev kakšnih 1,250,000 akrov zemlje v južni Italiji.
Sicilijanski kmetje so v vzorni povorki prikorakali na zemljo veleposestnikov skupaj s svojimi družinami. Prinesli so tudi vso svojo imovino. Nekateri so začeli zemljo takoj obdelovati, drugi pa so postavljali mejnike.
Pri zajetju zemlje je sodelovalo več kot 10,000 kmetov. Policija in civilne oblasti jih niso skušale ustaviti.
sodnija bo odločila o novi glasovnici
COLUMBUS, O., 15. nov.— Ohijski državni tožilec Herbert S. Duffy je danes zahteval od najvišje sodni je, naj odloči, če so ali pa ne ohijski volilci imeli legalno pravico, da spremenijo sistem glasovanja.
Za spremembo glasovnice je bilo oddanih 250,000 glasov večine. Toda takoj se je pojavilo vprašanje, če je ta večina zadostna, kajti na tisoče volilcev v Ohiju ni glasovalo ne za in ne proti.
Duffy je izjavil, da je vprašal za mnenje najvišje sodnije na lastno spodbudo.
Bivši uradnik ambasade je kriv izdajstva Amerike
WASHINGTON, 16. nov. — Sodnija je danes po pet tednov obravnave spoznala za krivega izdajstva bivšega uradnika ameriške ambasade v Berlinu Her-berta J. Burgmana, ki je za časa vojne širil iz Berlina proti-ameriško propagando.
Burgftiana čaka najvišja kazen smrt. Toda veruje se, da državni tožilec ne bo zahteval smrtne kazni, pač pa zapor.
Burgman se je rodil v Minne-soti. Star je 53 let, njegova žena pa je poreklu Nemka.
Bivši uradnik ambasade je že šesti, ki je bil spoznan krivega izdajstva po končani drugi svetovni vojni.
V isti sodnijski dvorani je pred njim bila obsojena Mildred Gillars, ki je zaradi svoje kola-boracije z nacisti dobila 10 do 30 let ječe. Proti obsodbi je vložila priziv.
Ostali, ki so spoznani krive izdajstva, so:
Douglas Chandlers in Robert Best, oba obsojena v dosmrtni zapor, pesnik Ezra Pound, ki je bil po obsodbi poslan v umobolnico ; Iva D'Aquino (Tokio Rose), ki je vložila priziv proti obsodbi na 10 let ječe; Martin James Monti, obspjen na 25 let zapora in Tomoya Kawakita, ki je vložil priziv proti smrtni obsodbi.
JUGOSLAVIJA ODDALA PRIZNANJE FIORELLU LA GUARDIJI
BEOGRAD, 14.' nov.—Prihodnjo sredo bo v Reki odkrita spominska plošča bivšemu newyorske'mu županu Fiorellu La Guard:ji, ki je pred več kot štiridesetimi leti služil v tem jugoslovanskem pristanišču kot ameriški konzul.
La Guardia je kot direktor ameriškega pomožnega in obnovitvenega programa upravljal z velikimi pošiljkami hrane v Jugoslavijo, kar je rešilo življenja mnogim ljudem. Pa tudi druga^-če je, čeprav po poreklu Italijan, bil velik prijatelj jugoslovanskega ljudstva.
Spominska plošča Ik) odkrita v mali hiši, v kateri je bival La Guardia. Ulica, na kateri se hiša nahaja, pa ■ bo imenovana po njem. Na svečano odkritje spominske plošče bo prišla tudi ameriška delegacija. Mrs. La Guardio lx) osebno zastopal Ira A. Ifirschniann, ki bo obenem tudi načelnik delegacije.
ATLANTSKI PAKT JE BREZ KORISTI—-De GAULLE
PARIZ, 16. lov.—Voditelj Zbora francoskega ljudstva gen. Charles De GauUe je včeraj izjavil, da je Atlantski pakt vsled dejstva, da ima tudi Sovjetska zveza atomske bombe, postal brez vsake koristi.
De Ganile je napadel Zedinjene države, Anglijo in Sovjetsko zvezo. Dve zapadni sili je obtožil, da netita nesporazum med Francijo in Nemčijo, ki da bi morali skleniti direktni pakt proti Rusiji.
POGODBA MED ŠPANIJO IN ZAPADNO NEMČIJO
FRANKFURT, 15. nov.—Zavezniške poverjeniške oblasti so danes naznanile, da je med Španijo in ^padno Nemčijo bil podpisan trgovinski sporazum, ki predvideva izmenjavo blaga v vrednosti $19,000,000.
Nemci bodo pošiljali v Španijo kemikalije, stroje in optično opremo, v zameno pa bodo dobili pomaranče in banane.
Poleg gornjega sporazuma, je predvidevan novi. O tem se bodo pogovori začeli v decembru ali pa januarju.
Lausche ne bo kandidat za senat	»
.Guverner Frank J. Lausche je včeraj objavil izjavo, s katero je zavrgel predloge, da bi prihodnjega leta kandidiral proti Taftu za zvezni senat.
V telegramu predsedniku UAW (AFL) Frank Evansu je Lausche omenil, da je že preteklega junija izjavil, da ne bo kandidat za ta urad in da svoje stališče od takrat ni spremenil. Na koncu telegrama je še enkrat poudaril, da želi storiti konec špekulacijam z izjavo, da ne bo kandidiral.
Demokratska stranka je računala na Lauscheta kot najmočnejšega kandidata, ki ga lahko postavi proti Taftu. Največ izgledov ima sedaj župan Thomas A. Burke.
NEDELJSKI PROGRAM
Jadrana je razdeljen v tri dele. Prva dva vsebujeta lepe pesmi in prizore na vasi. Zadnji pa bo vseboval pesmi in plese ciganov. Ob 3.30 popoldne v SDD na Waterloo Rd.
Domače vesti
Dunajski študentje nastopijo v Clevelandu
študentje dunajske univerze bodo 30. novembra in 1. decembra nastopili v Music Hallu 3 ljubkimi pesmami, valčki in slikovitimi narodnimi plesi.
Skupino ena in tridesetih dunajskih študentov vodi znani direktor Dunajskega dečjega zbora Felix Molzer.
To je prvič, da je kakšna skupina študentov prišla v Zedinjene države, da poda umetniški program. Ti isti študentje so že nastopili v Avstriji in Angliji, kjer so želi ogromen uspeh.
Lovska sreča
Poznani čevljar Andrew Ogrin iz 18508 Shawnee Ave. je imel prav posebno srečo na lovu— ustrelil je dva fazana v treh sekundah. To se je zgodilo predvčerajšnjim, 15. novembra. Poleg tega pa je dobil še štiri zajce, da bo dobra večerja. Pravi, da bo enega fazana, ki je izredno lep, dal našopat, da mu bo ostal za trajen spomin na lovsko srečo.
Zgubila se je ura
Pred tr'emi tedni se je zgubilo v bližini Zakrajškovega pogrebnega zavoda žensko zapest-no uro. Ker je bila dar od otrpk, prosi žena, ki jo je zgubila, da bi jo pošten najditelj vrnil proti nagradi. Pokliče naj EX 5228.
Za okinčanje St. Clair ulice
Odbor, ki bo skrbel za okinčanje St. Clair ulice za božične praznike, sporoča, da je prejel prispevke po $10 za kritje stroškov od sledečih trgovcev, obrtnikov in profesionalcev:
Charles in Olga Slapnik; Smrekar Hardware; Marsich & Russ Dept. Store, E&B Service Station, Pavlik Glass Mfg., Max's Auto Body Shop, Mahler Auto Body Shop, Louis Slapnik Florist, Simoncic Slovenian Home Bakery, Stan Majer Shoe store, Dolinar's Cafe, Erste Winery, Grdina Hardware, Gr-dina Gift Shoppe, Lusin Sophio Service, Luzar's Cafe, North American Bank, Norwood Men's Shop, Ohio State Beverage, Reliable Supply, Demshar Building Co. ter Dr. James Seliskar.
Mr. Schneller na konferenci posojilnic v Chicagu
Mr. Paul J. Schneller, tajnik slovenske posojilnice St. Clair Savings & Loan Co., je odpotoval V Chicago, 111., kjer se udeleži konference U. S. Savings & Loan lige, ki se prične jutri in zaključi 22. novembra.
Mr. Schneller je blagajnik Cuyahoga County Savings '& Loan lige, katero bo zastopalo 50 delegatov na konferenci v Chicagu.
ANGLEŠKI MINISTER NAPADEL SOVJETSKO ZVEZO, VISINSKI PA MU JE VUUDNO ODGOVORIL
LAKE SUCCESS, N. Y., 16. nov.—Angleški državni minister Hector McNeil je danes viharno napadel Sovjetsko zvezo, češ da hoče "umoriti mir," toda sovjetski zunanji minister Andrej Višinski mu je mirno in zelo vljudno odgčvoril, da se lahko najde skupno osnovo za sodelovanj-e med vzhodom in zapadom.
McNeil je izjavil, da nevarnost vojne ne bo nikoli odklonjena, če Sovjetska zveza ne bo dvignila "železne zavese." Zagrozil je, da bi lahko zapadne sile znižale svoje odnošaje s Sovjetsko zvezo na najnižjo stopnjo.
Čeprav je Višinski še enkrat obtožil zapadne sile, da pripravljajo napad na Rusijo in da so brez potrebe zaradi atomskih bomb stradali japonski otroci in žene, je njegov odgovor bil zelo pomirjevalen. Višinski je celo pohvalil Zedinjene države, rekoč, da so "velika, mogočna in učena dežela." Pristavil je, da pa kljub temu Zedinjene države predstavljajo pojmovanje starega sveta in da njihova znanost nazaduje.
Sovjetski zunanji minister se je norčeval iz kapitalistične znanosti, kateri da je vzelo veliko let, da je izdelala par atomskih bomb, "da se jih vrže na miroljubno japonsko prebivalstvo, po ceni več tisoč človeških življenj, da se pobi je otroke, ki,: so šli v šole, in njihove matere, ki so jih spremljale."
Debate so bile pred glavnin^ Političnim odborom Mruženih narodov v zvezi z mirovnim načrtom tako zapadnih sil kot Sovjetske zveze,
¥
Višinski pohvalil predsednika skupščine
LAKE SUCCESS, 16. nov.— Sovjetski zunanji minister in mesto New York se strinjajo vsaj v enem, da je predsednik Generalne skupščine Z. N. bri-gadni general Carlbs Romulo res "velik mož."
Na banketu, ki je bil prirejen v počastitev R o mula, je predstavnik mesta New York Grover Whalen 'nadzdravil Ro-mulu. Po njegovi zdravici se je dvignil tudi Višinski, ki je dejal, da bi hotel pristaviti, da tudi sovjetska delegacija občuduje predsednika Gteneralne skupščine.
po toči je prepozno zvoniti, pravijo
LAKE SUCCESS, 16. nov.— Glavni delegat nacionalistične kitajske vlade, ki se nahaja pred popolnim porazom, je danes izjavil, da bi rad videl, če bi se ustanovilo novo kitajsko stranko, ki bi se pod zastavo "liberalizma" borila za neodvisnost Kitajske.
Delegat, dr. T. F. Tsiang, je rekel, da bi cilji takšne stranke, ki bi zamenjala korumpira-no Čiangkajšekovo kuomintang stranko, morali biti:
Nacionalna neodvisnost Kitajske, nagli ekonomski razvoj, da se dvigne življenski standard kitajskega ljudstva in individualna svoboda.
nevihte v indiji
NEW DELHI, 16. nov.—Predstavnik indijske vlade je danes naznanil, da je velika nevihta 27. oktobra zahtevala v provinci Madras življenje več tisoč ljudi. Nobenega pojasnila ni, zakaj je vlada držala število žrtev v tajnosti več kot tri tedne.
Rakeiirstvo z bingom
Mesto je včeraj ukrepalo o novih merah, da se zatre pretirano raketirstvo z igro bingo, potom katere se letno izžema od udelež-nikov do $8,000,000. Večinoma se bingo prireja pod pretvezo, da gre za "dobrodelne namene," dejansko pa je lani le 3 odstotkov gornje vsote bilo namenjeno raznih takšnim dobrodelnim akcijam. Ostalo je večinoma šlo za "kritje stroškov."
Pričakuje se, da bo policija pozorno nadzorovala igralnice binga. Tudi dovoljenja za to igro bo odslej težko dobilo.
češkoslovaška ukazala američanom naj zginejo
PRAGA, 15. nov. — Diploma-tični krogi so danes razkrili, da je Češkoslovakša ukazala Američanom, Angležem in ostalim tujcem, naj zapustijo deželo.
Isti krogi verujejo, da se Češkoslovaška želi iznebiti vseh tujcev, ki niso v diplomatični službi ali pa ne predstavljajo tuja podjetja.
Češkoslovaško notranje ministrstvo je dalo prizadetim tri dni do dva tedna, da se pripravijo na odhod.
kitajci bodo dobili ameriške proteste
WASHINGTON, 16. nov.—Diplomatični krogi verujejo, da bo ameriška vlada poslala proteste tako kitajskim nacionalistom kot kitajskim komunistom.
Protest bo poslan novi vladi ljudske republike zaradi Angu-sa Warda, konzula v Mukdenu, katerega so komunistične oblasti zapi-'ie skupaj s štirimi uradniki, ker so baje pretepali nekega Kitajca. Nacionalistom pa bo protest poslan, ker je neka njihova bojna ladja napadla neko ameriško ladjo, ki je plula v bližini šangaja. Ameriška ladja je bila precej poškodovana.
vojak, ki je ukradel bombnik, je v težavah
OWATONNA, Minn., 15. nov. —Bivši narednik letalskih sil Malcon McCready, ki je leta 1498 ukradel bombnik tipa B-25, je zopet prišel v težave. Policija ga je aretirala v neki točilnici, kjer je začel streljati v strop in se brez besede oddaljih.
McCready je že leta 1948, takoj ko je ukradel bombnik, bil nečastno odslovljen iz armade.
Čistka "^titovcev" v zapadni Nemčiji
FRANKFURT, 16. nov.—An-glo-ameriški krogi poročajo, da so v zapadni Nemčiji bili izobčeni iz komunistične stranke ali pa so sami izstopili mnogi stari komunisti.
Po mnenju teh krogov so baje nemški komunisti "spoznali sovjetski imperializem."
Podpiratelje jugoslovanskega maršala Tita se izobča iz stranke, ker se verjetno namerava preurediti politično linijo stran-kev da bi bila bolj navezana na Moskvo. Zapadni uradniki verujejo, da so to priprave za novo in bolj vneto kampanjo proti za-padnim silam.
Reorganizirana komunistična stranka zapadne Nemčije bo baje podpirala social-demokrate, ki so glavna opozicija v parlamentu. Komunisti so dobili 15 sedežev na volitvah preteklega avgusta.
Sovjetski krogi računajo, da je od 45,000,000 zapadnih Nemcev kakšnih 450,000 komunistov, zapadni krogi pa pravijo, da jih je le kakšnih 250,000 do 275.000.
stran 2
enakopravnost
17. novembra 1949.
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po po^ti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto?
For Six Months—(Za šest me&ecev) For Three Months—(Za trl mesece)
_$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)___
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEKAJ O BEGUNCIH
Zadnje čase se je v okviru zakona o beguncih vselilo v Zedinjene .države tudi nekaj slovenskih beguncev. Sorazmerno z vseljevanjem beguncev drugih narodnosti, je to število zelo nizko, celo. precej poniževalno za one, ki zbirajo denar za te namene in se pečajo s tem vprašanjem.
Kot smo že večkrat poudarili, bi splošna obsodba vseh beguncev brez razlike, ne bila pravična. Med našim naprednim živi jem se ta odnos napram vsem beguncem na splošno že spreminja v predsodke, kajti dovolj je, na nekdo reče, da je prišel sem kot begunce, mu že s preziranjem obračajo hrbet. Res je, da mnogi, posebno oni, ki so rama ob rami z nemškim in italijanskim okupatorjem morili svoje lastne brate in sestre, niso drugega niti zaslužili. Toda z druge strani je tudi nekaj takšnih beguncev, ki ničesar niso zakrivili, pač pa jih je zavajalna in lažnjiva propagan da spravila v tujino, kjer so prepuščeni sami sebi, kjer trpijo krivice in ponižanja, kjer se jih zapostavlja in na splošno z njimi ravna kot z izmečki človeške družbe.
Lahko bi navedli nekaj primerov, da se potrdi razlike ki delijo ene begunce od drugih. Eni se sedaj po prihodu v Ameriko javno bahajo, koliko partizanov so poklali, dru gi pa celo zagotavljajo, da bodo ob pravem času šli nazaj in se maščevali. V veliki večini so seveda proti komunizmu, kar se jim v demokratični družbi ne more zapisati v greh. Med njimi je pa tudi, čeprav malo število, poštenih in iskreno čutečih ljudi, ki zaslužijo simpatije našega delavca ker končno sami pripadajo delavskim vrstam in bodo nedvomno po spoznanju zablod in ko se osvobodijo zavajalne propagande, s katero so jih pitali skozi dolga leta, pristopili na stran zavednega, poštenega in naprednega delavstva.
V našem uredništvu se je zglasilo nekaj takšnih be guncev. Ne želimo na tem mestu govoriti o posameznih primerih, kajti zavarovati jih. hočemo pred možnimi ne-prilikami, ki bi jih imeli zaradi takšnih obiskov. Upamo pa, da bo prišel čas tudi za to.
Sama A. D. je priznala, da so rnnogi begunci priča kovali več od Amerike. Lahko zagotovimo, da so ne samo pričakovali, pač pa se nekateri tudi globoko razočarali. Kljub djestvu, da imajo tu v naši deželi polno svobodo demokracijo in prilike za udobno in celo razkošno življenje, se ne morejo privaditi novemu načinu življenja. Saj so sami naši prvi prisljenci, ki so prišli v zgodnji mladosti^ bili razočarani in jih je domotožje ali pa nezmožnost, da se prilagodijo novemu življenju, mučila še leta in leta. Kaj pa naj čutijo oni, ki so prišli že precej priletni in morajo začeti vse iznova?
Da, za mnoge je življenje težko in tragično. Ne glede če so "izobraženci" ali pa navadni delavci imajo svoje probleme, ki jih mučijo in katerim je težko »najti rešitve Ne bi bili ljudska bitja, če te probleme ne bi imeli. Ni vse v materialni, fizični in dozdevni sreči. V materialni eksistenci je le del problema. Daleč važnejše je, kako bodo uredili svoje, odnošaje s sredino, v katero so prišli, kako se bodo prilagodili novi domovini v vseh ozirih—v kulturnem, duševnem in materialnem. Da ne bodo kakor ljudje, ki so zgubili eno domovino, druge pa niso našli.
Govorili smo z beguncem, ki nam je priznal, da je sicer Amerika storila nanj velik vtis. Kar načuditi se ni mogel, da je nekaj takšnega mogoče. Skušal jo je razumeti. Dozdevalo se mu je, da je res prišel v obljubljeno deželo. Menil je, da si bo z lahkoto uredil srečno, mirno in zadovoljno življenje. Pa ni tako To so bili le prvi vtisi, ki pa so kmalu zginili in pojavila so se druga spoznanja. Zatem je prišlo razočaranje. Mogoče bi kdo sodil, da je novodošlec brez dela, da ima čisto materialne težave. Pa ni tako. V tovarni dobro zasluži in od svojega prihoda pred kakšnimi tremi meseci se je v tem oziru precej opomogel. "Vsako nedeljo imamo lahko na mizi pečeno kokoš. Pa kaj je to? Bolj sem bil zadovoljen in bolj miren v 'starem kraju,' ko sem imel le skledo kislega zelja in krompirja," nam je rekel.
Kako pa z onimi, ki še vedno tavajo po mestu in iščejo delo? Tudi takšnih je nekaj. Organizacija, ki jih je spravila v deželo, se ni pobrigala, da bi jim zagotovila najvažnejše—priliko, da se lahko preživljajo. Kar je bilo važno je, da se jih spravi sem, drugo fa bo ljubi Bog uredil.
Potem pa pridejo tudi oni, ki so kljub vsem zagotovilom A. D. o sijajnih plačah, ki da jih imajo, izkoriščani samo zaradi tega, ker so begunci in jih v mnogih krajih smatrajo za drugorazredno delovno silo.
UREDNIKOVA POSTA
V nedeljo k "Jadranu"
Cleveland, Ohio. — V nedeljo popoldne bodo imeli svojo prireditev pevci in pevke zbora "Jadran" v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Pričetek ob 3:30 uri, to se pravi — točno ob pol-štirih.
Nedeljska prireditev bo precej drugačna kot navadno. Cez 20 lepih pesmi je povezanih v tri snopiče in pesem je povezana z drugo pesmijo. Vse pa bo napravilo slikovite prizore, ki se bodo vrstile pred nami.
Prvi del: Jutro je. Pridni delavci se odpravljajo na delo. S pesmijo pozdravljajo mlado jutro. Tudi dekleta žvrgole pred-no gredo žito plet. Naenkrat pa se spomni ena izmed njih, da ji je ongava Mina pravila, da plača ongav oče več kot ta. Takoj je štrajk napovedan. Gospodar pride. Ko vidi kaj se godi, prav milo prosi naj gredo dekleta delat. Po glihanju primakne gospodar en groš z obljubo, da bodo žganci dobro zabeljeni, pa štruklji da bodo kar sami dol lezli.
Kranjčičev Jurij pride pod okno klicat Maričko. Navlekel se ga je in zamenjal sonce z luno. Kar pri belem dnevu se spomni na ljubezen in sili v kamrico. Dobi pa — metlo.
Dan poteka. Že se vračajo delavci iz polja. Radostno zapo-jejo pesem o žetvi in zaključijo prvi del z:
Glejte že solnce žaluje,
skoro za goro bo šlo.
Hladan počitek nam daje, * pojdemo veselo domov.
Drugi del: Večer na vasi. Fantje in dekleta zapoje jo ven-ček narodnih. Potem še eno in še eno. Pa kaj, dekleta morajo domov. Ne spodobi se ostati zunaj predolgo. Fantje sami zapo-jo pa se kaj kmalu pozgube k ljubcam v vas. Ta kliče Micko in ji šepeče o ljubezni in sreči. Oni zopet obljublja Francki zlate gradove.
Ko zlati mir na krilih splava nizdol z visokih "nam gora naj dekle se ti poigrava in splete moje misli vmes.
Tretji del: Cigani. V gozdu je cigansko taborišče. Tam je življenje, divje, neugnano. Godba, petje, plesi. Pojejo o ljubezni, o sreči. Vprašujejo zvezde naj jim povedo o njih usodi.
Pomagajte ve zvezde nam,
čujte nas, ozrite se na nas otroke.
Trenutek že razigrano pojejo:
Dlan ob dlan, ploska naj tu in tam tja v en dan.
Pojmo vsi na ves glas,
radostno kar je nas.
To je površen opis. Pridite, ne bo vam žal. Učitelj je mladi Vl^do Malečkar, režijo ima v rokah John Steblaj, ki bo tudi vodja programa. Plesala bo Miss Judy Pietnar, a za ples bosta, igrala dva orkestra — v zgornji dvorani Vadnalov in v spodnji pa Krištofov.
Na svidenje v nedeljo, 20. novembra pri Jadranu na Waterloo Rd.!
Jadrančan.
Lep uspeh detroitskih igralcev
IZDAJALKA TOKIO ROSE POSLANA V ZAPOR
SAN FRANCISCO, 15. nov.— Iva Toguri, ki je za časa vojne širila za Japonce propagando proti svoji lastni domovini, je bila danes poslana v federalni zapor za ženske. .
Toguri, bolj znana kot Tokio Rose, je bila obsojena na 10 let ječe. Cez tri leta, če se bo v zaporu dobro obnašala, bo lahko pomiloščena.
Koncert pevskega zbora "Zarja"
Cleveland, Ohio.—Bližamo se Zahvalnemu dnevu in koncertu pevskega zbora ''Zarja", ki se bo vršil na ta dan 24. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. pod vodstvom pevovodje Jos. V. Krab-ca. Prične se ob 4. popoldne.
Pevci in pevke "Zarje" se pridno pripravljajo za ta koncert, da bodo dali posetnikom čimveč prijetnega razvedrila. Tako bodo navzoči rekli, da, imeli smo res krasen Zahvalni dan. Proizvajane bodo lepe nove pesmi, med njimi Oton Zupančičeva "Željarju". Dalje boste čuli pesmi "Južne gartrože", "Toplo nam utripi je st-ce", "Travniki dehtijo", "Venček dolenjskih pesmi", itd. Nastopali bodo tudi kvarteti, dueti in solisti in upamo, da vam bodo tudi oni ugajali.
V drugem delu progiama bo pa vprizorjena opereta "Kmeta ali meščana". V njej nastopijo naši znani dobri igralci in pevci: Jennie'Fatur, Frank Kokal, Tony Perušek, Andy Turkman, Jo-sie Turk, Stephie Poljšak in celi zbor.
Po koncertu bo pa prosta zabava v prizidku, kjer vam bodo kuharice in točaji postregli z okusno večerjo in pijačo, da vam ne bo treba skrbeti za domačo. Ob osmih zvečer se pa vrši ples, za katerega bo igral So-kach-Habat Tune-mixers orkester.
Zarja vas vse vljudno vabi, da posetite ta njen koncert v čimvečjem številu in tudi iz sosednjih mest, da se bomo v veliki družbi tembolje zabavali. Vstopnina je 85c, pri blagajni $1.00, zvečer za ples pa 75c. Torej ne pozabite koncerta Zarje na Zahvalni dan!
J. K.
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 321/2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št.
6, 37 št. 5, 36 št. 4.
*
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32; 42 je 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Enako je, pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
t-
Pri moških oblekah pa se za čenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti med 10 in 11 točk razlike.)
v
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14: 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je 16 in pol in 43 je 17.
WVSESrw US. SAV/A/6S BONDS
Ni potrebno, da bi omenjali nadaljne primere, govorili o drugih problemih. Rečemo le to, da so ljudje, ki so odgovorni za usodo beguncev, posebno za one, katere so brez potrebe spravili iz rojstne domovine, da so ti ljudje prevzeli veliko, veliko odgovornost. Tu ne gre za minljiva politična nesoglasja, tu gre za usodo ljudi, za njihova življenja in za njihovo srečo.
V nedeljo 13. novembra so de-troitski igralci, odnosno igralke gostovale v Clevelandu s pretresljivo dramo "Svet brez. sovraštva," katero je spisala Mira Pucova. Ta drama je bila vprizorjena ob priliki 45-letnice SNPJ, ki jo je priredilo društvo
"V boj," št. 53 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Udeležba je bila naravnost sijajna in navzlic nekaterim obširnim enoličnim dialogom v drami, je bilo ljudstvo ves čas mirno in pozorno, kar znači, da so igralci dobro izvršili svojo nalogo. V svoje vloge so se vživeli s takim razumevanjem, da je bilo v dvorani marsikatero oko rosno.
Priznati se mora, da so bile vloge srečno razdeljene in dobro naštudirane, za kar gre glavna zasluga režiserju A. FaJ;urju, ki pa ne vemo, iz kakšnih razlogov to pot ni bil navzoč. Drama "Svet brez sovraštva" je žgoča satira proti brutalnosti nemškega vojaštva ob času okupacije Slovenije, obenem pa klic za trajni mir med narodi.
Dejanje se vrši v enoličnih policijskih zaporih v Ljubljani, kjer ni veselja in romantike, temveč le ponižanje in trpljenje. Zato imajo igralci dvakrat težjo nalogo. Ne vem, katera igralka zasluži več priznanja; ne samo izmed treh vodilnih karakterjev, temveč tudi v stranskih vlogah.
Jenpie Urban je v vlogi špel-ce ustvarila kremenit značaj slovenskega dekleta. Sojetnicam je bila učiteljica, med Marijo in njeno taščo Svetelovko pa posredovalka v njunem sporu. Njen glavni cilj pa je bil sožitje med narodi in svet brez sovraštva. Svojo vlogo je odigrala s takim patosom, da smo kar strmeli. Nepozabljen bo ostal zlasti ganljiv prizor med njo in Marijo v tretjem dejanju. Jfennie polaga važnost na vfeako malenkost. Odlikujejo jo naravne kretnje, mimika in pravilno naglašanje besed. Očividno se ji pozna učinek dramatične šole, katero je svojčas obiskovala v Detroitu.
Mlado mater Marijo je tb pot igrala Josephine Spendal. Dasi je svojo vlogo naštudirala kar na hitro in brez režiserja, jo je izvršila z odliko in razumevanjem, ki pristoja ljubeči materi in soprogi. Bila je nežna in vdana, pa zopet razjarjena kot volkulja, če ji odvzamejo mladiča. Ta vloga zahteva silnih notranjih bojev in samozatajevanja. Nemški rabi ji so ji dali na izbe-ro, da žrtvuje svojega moža ali pa sinčka. Odločitev je bila težka, toda zmagala je materinska ljubezen. Tudi njen otrok je igral važno vlogo kljub temu, da ni bil v seznamu igralcev.
Odločno kmetico Svetelovko in mater treh partizanov je presenetljivo naravno in z občutkom odigrala stara oderska znanka Mary Rant. Iz svoje vloge je izklesala pristen tip ljubeče matere in prekaljene napredne žene. Navidezno trda in brezobzirna, je ob svoji smrti pokazala plemenito srce napram Mariji. Mrs. Rant smo hvaležni za njeno v srce segajočo igro. Le tako dalje, Mary!
Lydia Piatt je nova, mnogo obetajoča moč na detroitskem odru. Igrala je v vlogi Mime, katero je Svetelova namenila svojemu, sinu Andreju, dočim je on poročil lepo Marijo. S svojim priprostim vedenjem in čutečim srcem, je naredila na navzoče dober vtis. V drugačnih okolšči-nah bi njeno belokranjsko narečje motilo ozračje igre, toda to pot je bilo ha mestu, ker so se v ječi nahajale jetnice iz vseh predelov Slovenije. Če se bo držala odra, bo postala še cela igralka. More power to you, Lydia!	.
Dr. Silva Premk je edina intelektualka v tej drami. Ker je zavedna, je morala tudi ona okusiti vse gorje nemških tiranov.
To vlogo je imela Josephine Gre goric, ki jo je izvr-šila zadovoljivo. Ko bi imela bolj elegantne kretnje in dostojanstveni nastop, bi napravila še večji učinek. Z vztrajnimi vajami se bo nedvomno še izpopolnila.
Tudi Helen Kržišnik je razmeroma nova moč, toda na odru je že kar domača. Igrala je v vlogi Dolenjskega kmečkega dekleta Rozke, katero šo Nemci izsledili, ko je pomagala partizanom. S svojim neprisiljenim nastopom in kmečko iskrenostjo je občinstvu ugajala.
Lahkoživko Kolonelovko je dobro pogodila Frances Kapel. Je to hvaležna vloga, ki se roga vsem zakonom življenja in hinavski morali. Navzlic temu ji pa v srcu še t^ iskra plemenitosti, ko se zavzame za Marijinega otroka, ki postane sirota. Frances je igrala svojo vlogo z razumevanjem in brezčutjem, ki je za take ženske značilno. Ne škodile bi ji še bolj koketne kretnje in globoko izrezana obleka.
Mary Jurca je imela naivno vlogo Mojškerce. Je to tip iz ljubljanskega delavskega predmestja, kjer je pred preobratom vladala beda in socialne krivice. O veličastni osvobodilni borbi ima le meglene pojme, pa so jo vzlic temu zaprli. Mrs. Jurca se je z, vso vnemo vtopila v svojo vlogo in jo izborno rešila. Opazilo se je, da ni prvič na odru. S svojim večnim tarnanjem o zajčkih in kurah, je povzročila mnogo smeha, ki je v dramah redka prikazen.
jI Edina večja moška vloga v tej ■ aami, je vodja v zaporih. Igral
ga je star oderski znanec August Platt. Bil je vseskozi prvovrsten, oblasten, krvoločen in brezobzi-ern nacist, kateremu je mučenje Slovencev y sadistično naslado. Platt je za slične vloge kot ustvarjen, zato naj se še nadalje drži odra in pomaga gojiti našo dramo in glasbo.
Kratko vlogo stražnika v zaporih je igral Louis Urban, ki je s svojo drznostjo in surovostjo pokazal dovolj smisla za enake vloge. Sutler je bil Mike Gre-gorič, masker Louis Kaferle, mojster odra pa John Šorc, ki
uredil okusno scenerijo.
S tem je lista detroitskih igralcev izčrpana. Povdariti moram le to, da naj se v bodoče nekateri igralci v kmečkih vlogah skušajo izogniti književni slovenščini kot: bil, delal, šel, plačal itd. Namesto tega naj vpo-rabljajo domačo govorico, ki je obenem tudi oderski jezik, na primer: biv, delav, šev, plačav. Taka govorica iz kmečkih ust z.veni na ušesa kot spakovanje.
Spored na proslavi je vodil društveni predsednik Frank Barbič, aranžiral ga je pa tajnik in neumorni društveni delavec Jože Durn. Kratke, toda jedrnate govore sta imela predsednik SNPJ Joseph Culkar in jugoslovanski konzul Vinko Knol. Po vsporedu se je vršil ples v obeh dvoranah. Navzoči so bili gostje tudi iz zunanjih naselbin in znani Peter Benedict jo je prima-hal celo iz daljne Californije-Društvo je lahko ponosno na lep moralni in gmotni uspeh.
Frank Česen.
MRTEV ČLOVEK JE SPET OŽIVEL
Valentina Dimitrijeviča čere-panova je ranil šrapnel v stegno. Zdravnik na bojnem polju je razsodil: smrt je nastala zaradi pretresa in akutne izgube krvi ob 19.41 uri dne 3. marca 1944.
Torej je Valentin Čerepanov tega dne umrl. Ni bilo nikakih znakov življenja: prenehal je utrip, srce ni več bilo, zmanjkal je poslednji dih na posivelih ustnicah. Čerepanov je bil eden izmed primerov, ko so se zdravniki borili s smrtjo. Tega človeka je biio treba tako rekoč potegniti z roko nazaj v življenje. To je opravil dr. Vladimir Alek-sandrovič Negovski in Čerepanov je kasneje normalno živel in je pomladi 1946 iz daljneg Džer-žinska telefoniral dr. Negovske-mu v Moskvo, da je živ in da ravno slavi svoj drugi rojstni dan.
Že v 17. stoletju so začeli učenjaki odgrinjati uganko smrti; Ugotovili so, da smrt organizma ne pomeni še prenehanje živ-Ijenskih funkcij vseh njegovih delov. Posamezno staničje lahko določen čas preživi svojega gospodarja in ohrani svoja vitalna sredstva.
"Fiziološka smrt" zaradi starosti je zelo redek pojav. Zra-čunali so namreč, dfi le polovica ljudi doživi svoje štirideseto leto. Večina ljudi tudi umre "pa-taloške smrti", to je zaradi bolezni ali poškodb.
Ruski učenjak Vladimir Alek-sandrovič se mnogo peča z vprašanji prezgodnje oziroma nepričakovane smrti. Prišel je do prepričanja, da je treba točno ločiti klinično s'n't, to je, ko neha biti srce in ko se preneha dihanje, od biološke smrti, ko neha vsak znak' življenja v vsem staničju organizma, ko ni več možno z nobenim sredstvom vzpostaviti življenje. Pri mno- i | gih primerih je klinična smrt šele prva faza v proceduri umiranja. V tem prehodnem stanju še ni prekasna intervencija . S študijem v tesni zvezi medf^ink-
toda s tem še ni rešeno vprašanje. Umetno dihanje ne omogoča samo povečanje kisika krvi. Mehanično napolnjuje pljuča, povzroča v mozgu tudi vrsto živčnih dražljajev, tako da postane s pomočjo živcev možna nekakšna masaža dihalnih središč. Napolnjevanje pljuč z zrakom s pomočjo aparata, podobnega mehu, je ena izmed glavnih metod oživi jen j a dr. Negov-skega. Istočasno je treba izpopolniti to metodo s tem, da se oživi srce z vbrizgavanjem ki'Vi v krvne žile. Najprej vbrizgavajo kri v žile "mrtvega srca", dokler srce normalno ne bije; ko srce bije, tedaj se vbrizgava kri v žilo dovodnico. Pri teifl uporabljajo še druga pomožna sredstva.
Negovski je ugotovil, da je treba začeti oživljati telo prvih šest minut po klinični smrti-Drugače je prepozno, ker nastanejo v staničju osrednjega živčnega sistema nepopravljive spremembe.
DEKLICA STAKA 3 LETA IMA UMETNE ZOBE
BIRLEY, Anglija, 15. nov.— Annie Smith, ki je stara tri 1®' ta, je danes dobila umetne zobe v soglasju z- zdravstvenim P^o-gramorh delavske vlade. Annie so morali populiti zobe, ko j® bila §tara 18 mesecev, ker so j' začeli zaradi neke bolezni gniti-
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V-Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v te] naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko i. vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
cijo krvnega obtoka in dihanja, j !| med središči mozga, ki urejuje-11 jo obtok krvi in dihalni aparat, I |j je ugotovil, da ima veliko važ-' -nost umetno dihanje. Laže je seveda vzpostaviti delovanje sr-1 j ca, kakor pa dihalnih organov
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. S2nd St.; vhod »oino
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
novembra 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 8
IVO PIRKOVIČ:
BITKA ZA PLETERJE
(Nadaljevanje)
Tisto noč smo v Novem me-^*•*1 slabo spali vsi, Italijani s svojo sramoto, mi pa s svojo r&dostjo. Vso noč so namreč gr 1^®!! topovi. Tako so delali Ita-'J^ni selej, kadar so bili tepeni. 2 svojih zapiskov iz tistih dni •■azberem, da so grmeli topovi v Sluho noč vsaki dve minuti, ^casih kar vsako, vse do jutra.
•	Druga noč bitke
^ petek čez dan so partizani ^f^grupirali svoje oddelke, da ' se pripravili za nov napad na leterje. Brezovico so se name-''''' spet oblegati, da ne bi mo-poslati v samostanu bbko-toitn pomoč. Za napad sta bila ^ločena' prvi in tretji bataljon ^nkar jeve ter en bataljon XIII. '"'oletarske brigade. Vsi drugi so dobili povelje zavaro-dohode na bojišče, motiti z "streljevanjem sovražnika v
•	Jerneju in na Brezovici ali oditi v rezervo.
^oda naj nam popisuje do-druge noči v samostanu pleterski prior, dr. Josip Leopold, ki je bil vsemu ^ priča:
feb: h
Komaj se je drugi večer, 19. '•^Uarja, pomračilo, se je zno-
razvnelo ostro streljanje in ^tizani so močno navalili z strani. Beli so streljali v rdeče rakete v znamenje, So v nevarnosti in da po-'^^J^ujejo pomoči."
J, Medtem so partizani prodr-skozi glavna vrata v staro ""kev, v kateri se je razvila ''^Va bitka. Streljalo se je in j^"alo ročne granate z ene strani, da je po cerk-
'IVs
ŽOf h)
odmevalo. Nenavaden pri-% cerkev! Na vhodu v sta-
ferkev je padel nek partizan, ^ ^ prebil vrata, nakar so par-2 bombami uničili tisti ker, v katerega se je prišlo Cerkve. Beli so se umaknili glavnemu vhodu v samo-jj kjer so imeli največ bun-in kjer so bili najbolje Jeiii Partizani niso mogli za ker bi imeli preveč iz-■ • Prebiti bi se morali skozi
neka ozka vrata, ki so jih imeli beli trdno zasedena."
"Oni partizani, od Drče, so napadali bunker, ki je bil blizu staje. Zavzeli ga niso, čeprav so se približali po koritu potoka, ker so imeli beli to korito neprenehoma pod ognjem. Tam sta padla dva partizana, ki smo ju našli na tistem mestu v nedeljo zjutraj."
" Streljanje je bilo oglušujoče. Partizani so klicali belim, naj odlože orožje in naj se razi-dejo domov, da jim ne bodo storili nič hudega. Beli tega niso hoteli narediti .... Pa so se branili še dalje, kakar so mogli. Pri tem je bil nek beli ranjen v glavo, nekoliko pa je bilo ranjenih lažje. Njihovi obrambni položaji so bili izvrstni, ker so z višine prvega nadstropja nadzorovali ves teren in z vseh strani lahko streljali doli, na partizane, ki so bili na te^ renu povsem izpostavljeni belim kroglam. Te noči so beli začeli v streljanju očitno popuščati, ker jim je zmanjkovalo municije, dovoz pa ni bil mogoč, ker so partizani to preprečevali."
"Mi (redovniki) smo se umaknili v središče samostana, kjer smo bili najvarnejši . . . Del belih se je držal v naši bližini, ker so se bali, da bodo partizani prodrli in jih polovili. Nekdo od njih je bil tako preplašen, da nas je zaklinjal, naj mu damo redovniško obleko, da se bo preoblekel, da ga ne dobe v roke partizani."
"Streljanje, oglušujoče grmenje in kričanje se je nadaljevalo. Partizani so znova pozivali' bele na predajo, oni pa so dalje pošiljali v zrak rakete, iščoč pomoči. Toda pomoči od nikoder."
"Okoli dveh zjutraj — bila je sobota — je začela kartuzija goreti na tisti strani, kjer vodijo vrata v gozd. Začela je goreti 'celica za celico, dokler jih ni bilo v plamenih 17 in dva kraka velikega križnega hodnika. " Pogorelo je 16 celic z vso
opremo in ročnimi knjižicami medtem, ko je pogorela sedemnajsta samo deloma, od križnega hodnika pa streha dveh krakov. Ogenj se je razširil na prostor 120 X 160 metrov. Tako dolga sta bila namreč oba kraka križnega hodnika. Partizani so se spustili z lestvami čez zid v mali vrt, ki je poleg vsake celice, splezali po drevju v celico ter zanetili ogenj v sobi prvega nadstropja in na podstrešju. Prvi pri tem delu je bil komandant Cankarjeve brigade sam Dragan Jeftič, doma iz Mi-lanovca v Srbiji, kakor nam je to pozneje sam pripovedoval. Suh smrekov les se je zelo lahko vnel, ogenj se je pa širil z veliko naglico in hitro zajel vse celico."
Medtem se je med belogardisti raznesla govorica, da so partizani zamiriirali podstrešje v središču samostana in med njimi je zavladala zbeganost. Menihi so se umaknili v pritlične prostore, kjer je bila preje sirarna. Tedaj je ogenj zajel že tudi veliko lopo pri zidu, blizu glavnega vhoda. Ogenj je uničeval-gospodarske stroje in zalogo koruze, katere je bilo nekaj partizanske. "Pravkar se je začelo daniti — pravi pater prior —, ogenj je razsvetljeval ves kraj. Pogled je bil veličasten."
"Proti jutru so Italijani iz Št. Jerneja obstreljevali okolico Pleterij s topniškimi granatami in šrapneli. Iz italijanskih poročil pa izvemo, da "je topništvo, ki se je ravnalo po silovitem streljanju pušk in avtomatičnega orožja, s šrapneli dobesedno sejalo po samostanski okolici". Zjutraj so topovi molčali, pred poldnem so za znova začeli in postajali vse glasnejši. Berardi pa zatrjuje, da topništvo ni obstreljevalo le samostanske okolice, ampak šentjernejsko dolino kar po vsej dolžini: Mokro polje, Gracarjev turn, Brezovico, Vrh, Cerovi log, Mihovo, Vrh pol je, Jelšo, Šmarje, Javoro-vico, Vratno, Apnenik, Drčo, RžišČe, in Prekopo.	•
Partizani so zjutraj, ko se je
naredil dan, spet prenehali z borbami in se umaknili od samostana v samostanski park in sosednje gozdove.
Ogenj, ki se je ponoči močno razširil, je grozil, da bo zajel tudi samostansko knjižnico in prostore priorata. Pleterski ljudje so se trudili, da bi to preprečili, zakaj knjižnica hrani knjižne redkosti in dragocenosti. Nazadnje se jim je posrečilo nesrečo preprečiti.
Samostanski ljudje so se trudili, da bi pred uničujočim ognjem rešili svoje imetje. Iz prostorov, ki jim je pretil ogenj, so znašali na hodnike zdravstveni material, obleke, perilo, odeje in sto drobnih stvari, ki služijo človeku vsak dan. Vse to so nalagali na hodnikih kar na ku. pe. To pa je bila spet enkrat priložnost za belogardistične bi-sage brez dna, da si naberejo tujega imetja. Pater prior toži v svojem spisu: "Toda vse to (kar so si pleterski rešili pred ognjem na križni hodnik), so čez dan beli odnašali in nam tako vzeli še to malo, kar je ostalo ... Še v zadnjem trenutku so beli hoteli odgnati vse krave ... To smo vendar prepre-' čili." Tem čudnim križarskim vitezom dvajsetega stoletja resnično ni bilo nič svetega, ne samostan, ne cerkev, ne tuje imetje. Še ko so zrli na vseh straneh od blizu v koščeno obličje smrti in ko človek ne bi dal nič za njihove kože, še tedaj niso odtrgali svojih misli od svetne grešnosti malharske pohlepnosti, pregrešne toliko bolj, ker so jim dajali Lahi za življenje vsega, oblačila in orožje, makaronov in denarja.
7. Beli so na koncu svojih moči
Ko so partizani v soboto, 20. februarja, ob zori prenehali z borbami, so se zopet omejili na obleganje. Dr. Leopold piše: "Cez dan so partizani zopet nadzirali Pleterje iz vinograda. Pri tej priliki je padel beli, prav za prav oče nekega belega (Jevni-kar iz Malega Bana, op. I. P.), ki je prišel skozi vrata, ki vo-
ZAVAROVALNINO
proti '
ognju, tatvini, avtonnobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
- "Najbolj kompletna Irgovina več milj naokrog" -
3-DNEVNA RAZPRODAJA
ZA PRAZNIKE
u četrtek, petek in soboto
Deške Play srajce, $2., SEDAJ ] .29
Deške pisane in eno-bravne srajce,
vredne $2.. s lem oglasom ^ za j .00
Ženske nogavice, 51-gauge 15 denier—
s lem oglasom 2 para za |.50
IMAMO STOTERO DRUGIH STVARI PO ZNIŽANIH CENAH
KUPITE DARILA IN JIH SHRANITE DO BOŽIČAI
Z majhnint predvplačilom si lahko nabavite razne predmete in darila, ki jih shranimo za vas, dokler jih ne rabite!
Nottingham Dept. Store
FINO OBUVALO IN OBLAČILA ZA VSO DRUŽINO Vse čevlje umerimo sedaj potom X-RAY
18607 ST. CLAIR AVE.
Dovolj prostora za parkanje avtov v ozadju trgovine.
dijo V Drčo in ga je tako zadela smrtonosna krogla.
Beli so obupavali. Komandirja Sekolec in Perko sta priorju pripovedovala, da se bodo po tretji uri popoldne, če ne pride pomoč, poizkusili za vsako ceno prebiti iz obkolitve na Brezovico. "To je edina možnost, da nas ne ulove in da ne pridemo v ujetništvo," sta govorila. Prior jima je odvrnil samo: "Kaj je bilo vsega tega treba!" Belogardista sta povesila oči in molčala. Tega. tudi sama nista vedela.
Ce bi morali ostati v samostanu še eno noč, ni bilo dvoma, da jih niti trdno zidovje ne bi moglo več ubraniti. Zato se je še pred poldne italijanski podporočnik Santo Puleio, ki je bil pleterskim belogardistom dodeljen za zvezo, dejansko pa za poveljnika, splazil nezapaženo z dvema svojima vojakoma iz samostana po strugi potoka proti Selam in prišel v Št. Jernej. Tam je popisal obupni položaj belih, ki da imajo le še "malo desetin nabojev". Z novicami, da bo na vsak način še pred nočjo poizkušala priti iz Novega mesta pomoč, ki bo bele rešila iz partizanskih klešč, se je italijanski podporočnik vrnil spet pd čudni mokri poti samostan. Medtem so se od časa do časa oglašale puške na obeh straneh. Minilo je poldne. Ob dveh ali nekaj kasneje so se prikazala tri italijanska letala, ki so partizanske položaje obmetavala z bombami.
Beli z Brezovice in Italijani iz Št. Jerneja so zahtevali za vsako ceno, da pride tudi iz Kostanjevice na pomoč močan oddelek 3. čete. Belogardiste, ki so hoteli to povelje izpolniti, je vodil Drago Furlan. Toda komaj so prišli do gozda pri Dobah se je že vsipala nanje z višin, ki so jih držali partizani, toča krogel, da so morali nemudoma pobegniti spet nazaj. Nič ni pomagalo niti to, da se be-
lim priskočilo na pomoč z avtomatičnim orožjem iz Kostanjevice ter tolkli partizanske položaje s strojnico iz zvonika. Kaj so hoteli? Italijanom se ni bilo zamer jati. Zaprosili so Nemce, naj jih spuste po svojem svetu, po levem bregu Krke. Tej prošnji so Nemci ustregli popoldne. O tej prijazni ra-zumevnosti, ki so jo pokazali Nemci v težki uri italijansko-belogardistične stiske, je pisal 24. feb. podpolkovnik Manlio Berardi svojemu divizijskemu poveljstvu: "Dolžan sem opozoriti, da so pokazale nemške oblasti živo zanimanje in prizadevno tovarištvo, ko so odstranili vse težave glede prehoda in nudili ranjencem takoj oskrbo. Nemške oblasti so dejale, da so vedno pripravljene sprejeti naše ranjence, katerih ni mogoče hitro pospraviti drugam." Med borbo so namreč beli svoje ranjence iz Kostanjevi-
ce in tudi pozneje pripeljale iz Pleterij pošiljali v Krško, ker so ^0 dolini proti Novemu mestu gospodarili partizani.
(Dalje prihodnjič)
Zdstopniki
^^Enakopravnosti *
Za St. claiisko okroi]«:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-6888
Ža coUinwoodsko in suclidsko ekioi]«:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newburiko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ay«. Diamond 8029

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
N. J. Popovio, z„c.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1949 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 7200
NICK POPOVIC, predsednik
MIŠKO KRANJEC
OS ŽIVLJENJA
ROMAN
^Vetoča pomlad
(Naaaljevanje)
obilno življenje traja dober mesec, dokler se Sil zadnje jabolko na dre-^ ko že zmanjka jabolk, Hi doraste repa na polju in ^ TaL dobro za lačen želodec. 3e bilo vselej pri Magdi-"^žini. Tako so počenjali k)	ko so bili še otroci,
So te navade povzemali to se je podedovalo od drugega, kakor so pač Vtj O, mnogo huje je bilo Ampak tega se spo-H, 1 te družbe samo še Ti-' je bil takrat že dovolj
velik, da je vedel, kaj je lakota. In zanj ni pač nihče tako skrbel, kakor zdaj on skrbi za druge. Matija je bil že dorasel in se ni hotel pečati z njim. Sam se je moral preživljati. Katica pa ni bila sposobna za take stvari. Kdo si je takrat pri hiši mogel izmisliti kaj takega, kar si zdaj on izmisli?
Ko odr-ase on, za dve tri leta in se ne bo več bavil z njimi, do-rase 8onek; za Tonekom dorase Anin otrok Ivo; dokler bo kaj otrok pri Magdičevi hiši, bo vedno tako.
Za neprijetno zimo, ki jo bodo otroci najbrže vedno morali pre-
življati- za pecjo, pride razkošna pomlad s prvim prijetnim soncem. Za pomladjo pride bogato poletje in za poletjem še bogatejša jesen, ko se bo človeško srce, še bolj srce otrok lahko naradovalo vsega in ko ne bodo poznali lakote. Vselej bodo otroci na ,svetu, ki bodo prevzemali od starejših take stvari, vselej bo moral biti kdo drzen in vselej bo moral biti kdo našeškan za svojo drznost!
Ampak tista pomlad dvaindvajsetega leta, ki se je že oglasila s prijetnim soncem, je bila v obrisih, kolikor jo je mogel pregledati Tinek, tudi zanj že drugačna kakor druge pomladi. Pri hiši so imeli krave. In že lani je včasih doletelo njega, da je moral pasti. Vendar je bil to takrat še Katičin posel. Toda iz razgovora, ki so ga imeli včasih starejši pri obedu ali pri večerji, jo. lahko sklepal, da bo to leto tudi zanj v delu. Kajti oče je
večkrat dejal: "No, letos bo pa Tinek že lahko pasel."
In to se je res pokazalo, po lurjevem. Takrat pride čas za pašnjo, tako imajo starejši to urejeno. In že prvič, ko je bilo treba gnati, je Tinek moral prevzeti ta posel. Ni bilo najprijetneje, vsaj zanj ne, ki je bil vajen svobode. Za to je bilo treba pridobiti Toneka in tudi Veroniko, da sta šla z njim. Veronika se je dala tu in tam uporabiti, ni bila preveč neumna.
Tako so šli ti svojo pot.
Docela drugačno pot pa je šla Katica.
Katica je končala šolo osemnajstega leta. Nekaj bi morala hoditi še naslednje leto, vendar so takrat bile tolikšne zmešnjave, da na šolo nihče ni mislil, celo stari učitelj ne, ki je še ostal v vasi. Drugo leto pa je bilo prepozno. Katica je bila gtara že petnajst let. Vendar so jo šteli še k otrokom, to je, pa-
ziti je morala na mlajše in je zanje odgovarjala. Lani je bilo zanjo prvo leto, ko so jo uporabljali pri delu. Povsod je morala biti z drugimi, z Ano,. z Markom in Matijo. Motika, to j6 bila njena stvar, kakor tudi Anina.
Toda kljub temu, da je bila vedno v vrsti z drugimi, da je lahko prisluškovala njihovemu razgovoru, vendar ni mogla biti to, kar so oni. Ti so govorili o zemlji, o čemer ona ni mogla govoriti. O zemlji ni Katica vedela ničesar. Potlej so oni govorili o življenju na vasi, o ljudeh : tudi o tem Katica ni mogla govoriti, ker ga še ni poznala toliko. Prijateljic ni imela, komaj nekaj znank, s katerimi se jo v nedeljo pogovarjala in hodila z njimi k maši.
V tej osamelosti, v prestopu iz otroških let v dekliška, ko je neprestano čutila v sebi nemir, I se je s pomladnim cvetjem po-
rodila v njej prva ljubezen, prav za prav nemir, ki si ga ni znala razložiti. Ta nemir ji je prinesla že lanska pomlad, letošnja se je zdelo, ga bo samo še poostrila.
Morda se ji je zasadil v srce ta nemir že v šolskih letih. Takrat, ko so si sedeli nasproti fantje in dekleta, ko so nekatera dekleta že pisala svojim fantom. Poznala je neko Ferenčico, ki si je brez vsakega sramu dopisovala z nekim fantom, in sta tudi včash hodila skupaj, v veliko izgledovanje vseh drugih. Ni se prav nič sramovala. Že tedaj je imela močne prsi, kakor dekleta osemnajstih let. In nekateri so govorili, da se že, prav ljubimkuje z njim. Ali je bilo res ali ne, Katica ni vedela. Res pa je bilo to, da je taista Feren-čica šla že s petnojstim letom na delo in da se je lani v jesen vrnila domov—noseča.
Ko so pri Magdičevih o tem govorili, je Katica močno zarde-
la. Kakor bi se bilo pripetilo njej kaj takega. Pozneje pa je pozabljala na Ferenčico in se je spomnila nanjo šele, ko so meseca maja govorili zopet o njej, da je porodila.
"No," je rekla mati, "tej pa je ze treba otroka." To je rekla pred vso družino. Ana pa je odgovorila :
"Kaj im ji kdo more? Lahko dela, kar se ji zdi. Saj je v najlepših letih." In morda je to omenila zaradi sebe, ki je tudi nekako v takih letfh porodila prvega otroka. "Saj ga bo sama preživljala; stara je že dovolj."
"Stara," je ugovarjala mati, "to je tako, kakor bi se kaj takega primerilo naši Katici."
Takrat se je Katica naprej sklonila, preveč ji je nagnalo kri v glavo. Ana pa se menda ni rhenila za Katico, ker je naprej govorila:
(Dalje 'yriJ\odnfič)
stran 4
ENAKOPRAVNOST
17. novembra 1949.
MIHAIL ŠOLOHOV J
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA [
(Nadaljevanje)
—	Poreci, da nič ne veš, to je vsa učenost. — Grigorij se je obrinil k Aksinji. — Ksjuša, pohiti, pripravi se. Veliko ne jem-Iji B seboj. Vzemi toplb jopico, dve tri krila, nekaj perila, braš-na za prvo silo, nu, to je vse.
Ko se je zasivilo jutro, sta se Grigorij in Aksinja poslovila od Dun jaške, poljubila še zmeraj trdno speča otroka in stopila na prag. Spustila sta se proti Donu in po zajedi prišla do grape.
—	Nekdaj sva šla v Jagodno-je ravno takole, — je dejal Grigorij. — Samo culo si imela ti-stikrat večjo in midva sva bila malo mlajša . . .
Aksinjo je prevzelo radostno razburjenje, ko je od strani pogledovala Grigorija.
—	Jaz pa se le bojim, da ni vse skupaj v sanjah? Daj mi svojo roko, dajo potipljem, drugače ne verjamem. — Tiho se je zasmejala in se gredoč stisni, la h Grigorijevi rami.
Videl je njene od solz zabre-kle, od sreče sijoče oči, v pred-svitanjskem somraku bleda lica. Ljubeče se je nasmehnil in pomislil: "Napravila se je in odšla kakor na pir . . . Nič je ne ustraši, to ti je junaška žena!"
Aksinja je rekla, kakor bi odgovarjala njegovih mislim;
—	Vidiš, kakšna sem . . . požvižgal si kakor psičku pa sem stekla za teboj. Samo ljubezen in hrepenenje po tebi, Griša, sta me tako strla ... Le otroka se mi smilita, zastran sebe bi pa še "oh" ij^e rekla. Povsod pojdem za teboj, tudi v smrt!
Ko sta konja zaslišala njune korake, sta tiho zahrzala. Bliskovito se je bližalo jutro. Že je komaj opazno zardela na vzhodnem obnebju pasica neba. Nad Donom se je z vode dvignila megla.
Grigorij je odvezal konja in pomagal Aksinji v sedlo. Stremena so bila spuščena preveč na dolgo za Aksinjine noge. Ujezil se je na gvojo raztresenost, skrajšal jermene in sedel na drugega konja.
—	Hodi, za menoj, Ksjuša! Ko prideva iz grape, pojdeva v dir. Te ne bo tako stresalo. Vajeti ne rahljaj. Konjiček, ki ga
imaš pod seboj, tega nima rad. Pazi na kolena. Včasih se pri-smoduje in ima navado prijeti z zobmi za koleno. Nu, ajdi!
Do Suhega loga je bilo kakih osem vrst. V kratkem sta pre-dirjala to razdaljo in ob sončnem vzhodu sta bila že ob gozdu. Na parobku je Grigorij raz-jahal in pomagal Aksinji stopiti s konja.
—	Nu, kako? Ali je težko jahati, ko nisi vajena? — je vprašal in se zasmejal.
Od ježe zardela Aksinja je po-blisnila s črnimi očmi.
—	Dobro! Bolje kakor peš. Edinole noge ... — In v zadregi se je zasmejala: — Obrni se stran Griša, bom pogledala noge. Nekaj mi kožo ščiplje . . . odrgnila sem se nemara.
—	To ni nič, mine, — jo je pomiril Grigorij. — Razhodi se malo, ker ti noge rahlo drgeče-jo . . . — In z ljubkujočim nasmehom je priprl oči: — Ej, ti kozačka!
Prav na dnu kotla je izbral majhno jaso in rekel:
—	Tule bo najin stan, uredi si, Ksjuša!
Grigorij je razsedlal konja, jima nadel skobo in položil pod grm sedli in orožje. Obilna, gosta rosa je ležala na rastlinju in trava je bila zaradi rose videti siva; pod rebri, kjer se je še prikrival jutranji polumrak, pa je motno modrikasto odsevala. V na pol odprtih čašicah cvetov so dremali oranžasti čmrlji. Nad stepa so peli škr-janci, v žitu, v dišečem stepnem rastju s o drobno petpedikale prepelice: "Čas je spat! Čas je spat! čas je spat!" Grigorij je potlačil p r i hrastovem grmu travo, legel in položil glavo na sedlo. Tekmujoče pripevanje prepeličjega petpedikanja, uspavajoče žvrgolenje škrjancev, to. pli vetrič, ki je vel izza Dona s peščin, ki se niso čez noč shla-dile — vse je navajalo k spa nju. Komu drugemu kakor Gri-goriju, ki že veliko noči zapovrstjo ni spal, je bilo treba iti spat. Prepelice so ga pregovo rile, da je zaprl oči, in premagal ga je spanec. Aksinja je sedela ob njem, molčala in zamišljeno trgala z ustnicami vijoličaste lističe dehteče medenke.
—	Griša, pa naju ne bo nihče
V BLAG SPOMIN
ob drugi obletnici smrti naše ljubljene in nepozabljene soproge, mame in stare mame
Angela Mostar
Svoje trudne oče je zatisnila za vedno dne 17. novembra 1947
Srčno ljubljena soproga in mama, prezgodaj si se ločila od nas.
sedaj počivaš v črni, hladni zemlji, a mi Te pogrešamo vsak čas
Na Tvoj grob bomo položili,
hvaležnosti ljubezni cvet,
da prostor bomo okrasili,
, ki je in vedno bo nam svet.
Žalujoči ostali:
ANTON MOSTAR, soprog ANTHONY in JOSEPH, sinova MARY, poročena STAMPFEL in ANGELA, poročena SPEHEK, hčeri vnuki, dva brata in dve sestri
Cleveland, Ohio, dne 17. novembra 1949.
tukaj zalotil? — je tiho vprašala in se s stebelcem cveta dotaknila Grigorijevega zaraslega lica.
Stežka se je predramil iz zaspanega pozabi jen j a in hripavo rekel;
'— Nikogar ni v stepi. Zdaj je čas brez opravil. Zaspal bom, Ksjuša, ti pa popazi na konja. Potem boš ti spala. Spanec me je zmagal . . . spim . . . četrti dan . . . Potem se pomeniva . . .
—	Spi, ljubček, trdno spi!
Aksinja se je sklonila h Gri-
goriju, mu pogladila s čela pramen las, ki mu je visel n&nj, in se narahlece z ustnicami dotaknila lica.
—	Ljubi moj Grišenka, koliko sivih las že imaš na glavi ... — je rekla šepeta je. — Staraš se, ali kako? Saj ni še dolgo, ko si bil fant ... — In s tožnim nasm^om se je zazrla Grigoriju v obraz.
Spal je z rahlo priprtimi ustnicami in enakoijierno dihal. — Njegove črne trepalnice s konč-ki, ožganimi od sonca, so majčkeno podrhtevale, trepetala je zgornja ustnica in odkrivala tesno strnjene bele zobe. Aksinja se je zagledala vanj pazneje in šele tedaj opazila, kako se je spremenil v teh nekaj mesecih ločitve. Neko j robatega, skoraj surovega je' bilo v gl o b o k i h prečnih gubah med obrvmi njenega ljubega, v potezah ob ustih, v ostro začrtanih ličnicah . . . In zdaj je prvikrat pomislila, kako je nemara strašen v boju, na konju, z golo sabljo. Povesila je oči in se bežno ozrla po njegovih močnih, grčastih rokah in kdo ve zakaj zavzdihnila.
Čez nekaj časa je Aksinja po-tihoma vstala, odšla čez poseko z visoko dvignjenim krilom in
pazila, da bi si ga ne zmočila ob rosni travi. Nekje v bližini je šumljal in žuborel med kamenjem studenček. Spustila se je na dno tokave, pokrito z ma-hovnatimi, z zelenjo poraslimi kamnitimi ploščami, se napila mrzle vode pri vrelcu, se umila in si dobro obrisala razdeli obraz Z rutico. Z ustnic ji ves čas ni izginil tih nasmešek, radostno so se ji svetile oči. Grigorij je bil vnovič pri njej! Spet jo je s pri-vidno srečo slepila negotovost , . . Veliko solz je Aksinja pretočila v nočeh brez spanja, mnogo gorja je pretrpela zadnje mesece. Še včeraj podnevi jo je v ogradih, ko so ženske v bližini okopavale krompir in zapele otožno žensko pesem, boleče stisnilo srce in nehote je poslušala:
Ajte, ajte, goske sive, brž domov,
kaj se niste še naplavale?
Kaj se niste še naplavale,
deklice še ne naolakale . . .
je vodil visok ženski glas in se pritoževal nad brezupno usodo, in Aksinja ni vzdržala: solze so se ji kar udrle iz oči! Hotela se je zamotiti z delom, preglušiti
ALI KAŠLJATE?
Pri nas imamo izborno xdi'avilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 9611
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934 '


INNERSPRING MATTRESSES



Le malo več kot mesec dni je do božiča. Pridite v našo trgovino sedaj, ko je še polna zaloga in velika izbira. Denemo vam na stran in bomo dopeljali k vam ob času, katerega vi želite.
PfilCEI) FOR EVERY 5^^ /
COMFORT FOR EVERY
^H£R white dove mattresses
*3950 54350 $5950
BRODNICK BROS.
APPLIANCES & FURNITURE STORE
16013-15 WATERLOO RD.
IV 6072
Odprto V ponedeljek, četrtek in soboto zvečer od 9. zj. do 9. zv.
V torek in petek od 9. zj. do 6. zv.
Zaprto celi dan ob sredah
bridkost, ki se ji je nabirala v srcu, ali solze so ji zagrinjale oči, drobno kapljale na zeleno krompirjevo steblovje, na nemočne roke: prav ničesar več ni videla in nič več ni mogla delati. Popustila je motiko, legla na tla, skrila obraz v dlani in odprla pot solzam . . .
Še včeraj je preklinjala svoje življenje in vse na okoli se ji je zdelo sivo in neveselo kakor na deževen dan, danes pa se ji je ves svet zdel prečudovit in svetal kakor po dobrotnem poletnem nalivu. "Tudi midva bova dobila svoj del!" — je premišljevala in raztreseno ogledovala narezane hrastove liste, ki so
URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SPZ
Društvo "Napredni Slovenci" št. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1949; Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki; Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor.
Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar, doma na St. Clair Ave.
zagoreli pod poševniki žarki vzhajajočega sonca.
Ob grmovju in na soncu je raslo dehteče pisano cvetje. Aksinja ga je natrgala velik šopek, previdno sedla v bližino Grigorija, se domislila mladosti in začela plesti venček. Napravila je mičnega in lepega. Aksinja ga je dolgo občudovala, potem je
VDOVEC
se želi seznaniti s Slovenko, v starosti 50 do 60 let, brez otrok. Imam svoj dom in nekaj prihrankov. Katero -zanima, naj pusti svoje ime in naslov v ui;a.du "Enakopravnosti." '
v MENTOR
blizu Lakeshore Blvd. se proda novo hišo s 416 sobami spodaj; sobe zgoraj. Hiša je stala $10,600, vdova bo žrtvovala za $9,200 za hitro prodajo. Pokličite
Dl 2925
FRANK 2IBERNA
naznanja, da igra na harmonike vsak petek in soboto v gostilni FRANCES DRAGAR na 1401 E. 55 St., kamor se vabi rojake na domačo zabavo.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV. 1874
potaknila vanj nekaj rdečkastih cvetov sipka in ga položila Grigoriju k vzglavju.
PRILETNA ŽENSKA
z'kLI DOBITI DELO ZA PAR DNI V TEDNU; SNAŽEN JE, ITD. Vpraša se na
1236 E. 61 St., spredd
ŽENSKA
stara okrog 42 let,	želi dobit'
delo, najsibo za kuho	ali splos"
hišna dela. Kdor ima	kak P"®®' naj pokliče
UT 1-4554 _
PRODA SE	, _
kuhinjska peč, (table top) in ivory barve, v zelo dobrem si nju; moški jacket, mere 38, z ovcj
podlogo, čisto nov; čisto novo - . ko vrhnjo skuj no, mere 38 in eie trični čistilec za preproge, izdelka. Vpaša se na 982 E. 78__;
NAROČITE SI
perutnino
ZA PRAZNIKE!
PURANI — KAPONI — 8*^^ GOSKE — KOKOŠI
EUCLID POULTRY . 549 E. 185 St., tel. KE 8'°'
JERRY PETKOVŠEK, lastnil'^
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO S BASEMENT
Samo en dan d petek
RAZPRODAJA KONCEM MESECA
Dekliške 1.00 do 1.99 satin, rayon in bombažne bluze
Velika izbera lepih prazničnih in krojaško izdelanih stilov v jesenskih in zimskih barvah poleg bele. Mere 32 do 38 v skupini.
Basement oddelek s športno opravo •
88«
vsaka
Ženski 2.95 coat jopiči
Topli, vse-volneni jopiči v več barvah. Mere 40 do 46 v skupini.
1
.69
2.98 pisane Batiste nočne srajce
Znižane v ceni za čistko. Brez naramnic, polno vrezane. Samo majhne mere.
2
.00
2.98 hišne obleke znanega izdelka
SO"
Stili s, gipperjem ali gumbi spredaj, v lepih pisanih in stalno jamčenih barvah. Mere 12 do 40.
2.98 "$lenda-Wrap" uniforme
Primerno oblačilo fine kakovosti m AA platnenega blaga, v beli in drugih \ ,V" barvah — -dajo.
Znižane v ceni za razpro-
Ženske 2.99 do 4.95 bluze
Znanega izdelk^ z manjšimi hibami. Rayon in bombažne v novih stilibi in barvah. Mere 32 do 38.
2.98 do 3.98 halje
z zipper jem ali za oviti okrog života; pisano seersucker in percale blago. Polno vrezane, se perejo. Mere 12 do 40.
2
.00
ženska bombažna spodnja krila
Stili z naramnicami, fino belo broadcloth blajgo. Mere 34 do 44.
88<
1.99 obšivana rayon spodnja	kc'^
Fine kakovosti rayon crepe blago	m Ofl
z obšivi na vrhu. Bele ali 'nile ze-	4 lene barve. Mere 32 do 40.
1.99 in 2.99 ročne torbice
Nekatere imajo manjše hibe, vsakovrstni stili, z naramnicami itd. Pole? V popularnih barvah in blagu. fed. a®** '
Ženske 3.99 do 6.95 obleke
Eno in dvo-komadni stili v raznih merah. Mnogo stilov, barv in vrst blaga na izbero.
Moške 59c U. S. Nav^ T-srajce
Nekoliko pokvarjene. Fine kakovosti bombaž. Mornariške'mere 32-44. (2 meri večje kot pa civilne).
39
Moški 6x3 ribbed 39c anklets
Fine kakovosti 6x3 pletene nogavice. Pastelne ali temne barve. Mere 10-12. Nekoliko druge vrste.
6 T
ženski 59c rayon nogavice
Nekoliko pokvarjene a fine kakovosti; lepo prilegajoče. Nove barve. Mere 8Vž do lOVž.
Ženske $1 do 1.50 nylon
Nekoliko neregularne; druge in tretje vrste. Vse full-fashioned. Ne vse mere.
Moške 2.95 in 3.95 športne srajce
Izbera rayon srajc z dolgimi rokavi in vsakovrstnimi vzorci natisnjeni na blagu; nekaj v solidnih barvah. Ni vseh mer v vsakemu stilu.
Sukenjski seti in snežne obleke za deco	^ qq
Tople in udobne. Nekoliko zama-zane. Samo majhne mere.
Dekliške 3.99 ski slacks
Tdple in dobro prilegajpče. Vse pod- ^ ložene. Rjave ali modre barve. # Mere 7 do 14.	••