Jutranja izaste* Zli. itnfln. I Utfflai. i peki de s. mtjti im Caaa 4 viaaiie. Letnik XUIL Jutrania izdala v Lfabliani: vse leto...............K 12 — pol leta...............u 6*— četrt leta................ „ 3*— na mesec...... .........„ MO Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nlica št 5, (v pritličja levo), telefoi it 34. Izhaja vsak dan zjutraj. Peeamezna fttevflka 4 vinarje. Inserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni inserdji po dogovoru. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jutrania izdala po pošti za Avstro-Ogrsko: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9*— četrt leta...............„ 4 50 na mesec...............„1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28*— Upravništvo: Knaflova nlica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejšo vesti. Državni proračun. Praga, 5. avgusta. »Narodni Listi« objavljajo v včerajšnji številki podrobnosti bodočega proračuna. Od posameznih resortov potrebne {•(»stavke tvorijo primanjkljaj 100 milijonov kron. Finančni minister pa bo baje črtal tudi najnujnejše po->tavke in potrebščine ter jih reduciral tako nizko, da bo v jeseni proračun v ravnotežju, to je brez deficita. To stori, če tudi mu je treba črtati vse najnujnejše postavke. Finančni minister hoče s tem pokazati, kako potrebna je v Avstriji davčna reforma. Ogrska magnatska zbornica. Budimpešta, 5. avgusta. Magnatska zbornica je nadaljevala včeraj popoldne razpravo in sprejela adresno predlogo kakor tudi indemnitetno. 1'rinr Windi>chgraetz zahteva de-ienitivno ureditev armaduega vprašanja v smislu velmočnega stališča monarhije. Nato je sprejela magnatska zbornica tudi rekrutno predlogo. Nadomestne volitve na Ogrskem. Budimpešta, 5. avgusta. Včeraj so se vršile v štirih komitatih nadomestne volitve. V treh okrajih so zmagali kandidati delovne stranke, v enem pa kandidat 1848tih. Ogrski ministrski predsednik v Islu. Budimpešta, 5. avgusta. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen Hedervarv se odpelje v ponedeljek v Išl poročat cesarju o dosedanjem delovanju in o političnem položaju. Iz bosanskega sabora. — Sabor odgođen. Sarajevo, 5. avgusta. V včerajšnji seji deželnega zbora je izrekel podpredsednik zbornice Šola najprvo v imenu disciplinarnega odseka grajo škofu Šariću radi njegovega znanega govora dne 19. julija. Zbornica sprejme na to od drja. G r s t i ć a predlagano novelo o kazenskem postopanju glede gozdov, po kateri noveli bo v bodoče poslovala za te prestopke posebna admini-nistrativna komisija, katera bo obstajala iz štirih prisednikov, dveh kmetov in dveh meščanov. Sabor obravnava na to nekatere peticije in končno sprejme z veliko večino proračun, ki izkazuje 124.449 K prebitka. Na to prečita podpredsednik zbornice Šola dopis, v katerem deželni glavar sporoča, da se bosanski sabor odgodi. Položaj na Hrvaškem. — Sabor raspu ščen. — Nove volitve Zagreb, 5. avgusta. Zatrjuje se, da je šel včeraj popoldne zadnji up, zabraniti razpust hrvaškega sabora* po vodi. Zemaljska vlada je pozirala po zatrdilih že posamezne urade, da naj nemudoma pripravijo vse potrebno, kakor nove volilne imenike, na podlagi katerih se bodo vršile nove volitve, vsaj pa najkasneje do 31. avgusta. Volitve naj bi se potem vršile koncem septembra ali pa začetkom oktobra. Brzojavna in telefonska poročila »Slov. Narodu11. Dunaj, 5. avgusta. O notranjem vzroku sedanje krize na Hrvaškem se je izrazil dobro informirani jugoslovanski poslanec sledeče: Ogrska vlada, ki ima sedaj v delovni stranki veliko večino, ne potrebuje več hrvaške delegacije in na njo ni več vezana. 31. decembra 1913 poteče hrvaško - ogrska nagodba in tem bolj se bo prilagodila regnikolarna deputacija ogrskem nazorom. Grof Khu-en-Hedervary ne najde v delovanju koalicije zadostne garancije za uspešno izvedbo svojih načrtov, torej proč ž njo. To je taktika ogrskega ministrskega predsednika. Interesantno pri tej celi stvari je, da je poslanec Snpilo že prej prerokoval spor med srbsko-hrvaško koalicijo in banom dr. Tomašičem in da je ravno sedaj ta vihar dosegel svoj višek. Zagreb, 5. avgusta. Avtonomni klub, katerega je ustanovil bivši pod-ban dr. Nikolič, razpada. Poslanci: Amruš, Sipuš, Havrak, dr. Ro-rauer pojdejo z banom. Poslanci Ba-daj, Roje, Hinkovič, grof Kulmer, Babič-Gjalski bodo šli z opozicijo. Bivši hrvaški ban Pejačevič in bivši podban dr. Nikolič se odtegneta političnemu življenju. Zagreb, 5. avgusta. Včeraj popoldne je imela hrvaška stranka prava konferenco, na kateri so se obravnavala sedanja politična vprašanja. Debata je bila jako burna. Razpravljalo se je vprašanje, ali naj se bana podpira tudi v bodoče ali ne. Nastala sta dva tabora. Nekateri poslanci, zlasti oni iz Slavonije, so se izrekli za sodelovanje z banom, torej, da naj bi se preklicalo na bana odposlano pismo in da se ti a ta način ustanovi forma za nova pogajanja, drugi poslanci pa, zlasti napredni in srbski samostalci, pa so zastopali stališče, da naj bo koalicija tudi v bodoče popolnoma enotna in se radi tega mora enostavnost varovati. Ker je iz vsega banovega početja razvidno, da hoče srbsko-hrvaško koalicijo razbiti, se mu ta nikakor ne sme kar slepo vreči v naročje, temveč nasproti njemu nastopati z ravno istimi sredstvi, katerih se poslužuje on, namreč glede tega apelirati na svoje volilce. Razprava se je nadaljevala pozno v noč. Predsednik hrvaškega sabora na Dunaju. Dunaj, 5. avgusta. Predsednik hrvaškega sabora dr. Medakovič je je prišel včeraj na Dunaj. Dalmacija in proračun za leto 1011. Dunaj, 5. avgusta. »Hrvatska korespondenca« je izvedela iz zanesljivega vira, da namerava vlada v proračun za leto 1911 sprejeti velike zneske za gospodarske potrebščine Dalmacije. Tudi se porabijo v ta namen vsi oni zneski, ki so bili dovoljeni že lansko leto, ki pa se radi tehničnih ovir doslej niso porabili. Poljaki in Kamini. Lvov, 5. avgusta. Akademični senat tukajšnjega vseučilišča je uvedel disciplinarno preiskavo proti ru- sinskim profesorjem Dniestranske-mu, Hruševzinskemu in Kolesi, ki so cbdolženi, da so bili soudeleženi na znanih dijaških izgredih na lvov-skem vseučilišču. Sokolske slavnosti v Sarajevem. Sarajevo, 5. avgusta. Vlada je sedaj dovolila vsled pritožbe Sokola, da se smejo vršiti dne 14. in 15. sokolske slavnosti v Sarajevem. Sarajevski Sokoli so, kakor znano pristaši Udruge. Trbovlje bodo po vzdignjene v trg? Celje, 5. avgusta. Potrjuje se vest »Slovensega Naroda«, da se dela za povzdignjenje velike slovenske občine Trbovlje v trg in je s tem v zvezi tudi obisk štajerskega namestnika grofa Clarvja v Trbovljah, kateri pa se ne bode vršil že te dni, kakor je bilo napovedano. Nemci temu povzdignjenju, kakor je razvidno iz naših nemškutarskih listov, živahno nasprotujejo. A mbrožiee vi kandidati. Celje, 5. avgusta. Dr.Ambrožiču, ki vodi boj nemškutarjev za občino Celjska okolica, je zopet zmanjkalo enega kandidata: posestnik R e p i č je izjavil, da ne mara biti v nemšku-tarski kandidatni listi. Odpovedi Ambrožičevih kandidatov vzbuja v slovenskih krogih v mestu in v okolici živahno veselost, v nemških pa razočaranje in prepričanje, da čaka »Nemce« v okolici pri volitvah hud poraz. Epizoda is občinskih volilnih bojev na Spodnjem Štajerskem. Konjice, 5. avgusta. Nemci se z vsemi silami trudijo, da bi dobile Žiče štajercijansko večino v občinskem zastopu. Sklicali so pred kratkim v Žicah volilni sestanek, katerega so se udeležili loški Posseck, nemškutarski žiški nadučitelj Tschu-tsehek in nekaj kmetov, katere so bogato pogostili. Končno so se sprli s kmetom Škrablom in njegovo ženo, katero so neusmiljeno natepli in osu-vali. Slovenci so zares potrpežljive duše, da sploh trpe take »volilne« sestanke nemškutarjev. Bolgarska in Srbija. Sosija, 5. avgusta. Vladno glasilo »Preporec« napada močno bel-gradsko »Samoupravo«, ker je ta izjavljala, da Srbija nikakor ne more skupno z Bolgarsko nastopati proti Turški radi postopanja turške vlade z Bolgari v Makedoniji. S tem da je Srbija indirektno pripoznala, da odreka Bolgarski vsako vmešavanje v makedonske razmere. »Preporec« obžaluje to postopanje srbske vlade napram bolgarski, ki vendar nikakor ne more mirno gledati, kako kruto ravna turška vlada s Bolgari. Protigrski bojkot Carigrad, 5. avgusta. Turški poslanik je interveniral pri turškem zunanjem ministru radi neprestanega nadaljevanja protigrskega bojkota s turške strani. Zunanji minister mu je odgovoril, da bo turška vlada sto- rila vse, kar je pač v njenih močeh, vendar pa da je treba tudi od grške strani ukreniti potrebne korake, da se razmere med obema državama zboljšajo. Ustaško gibanje v Macedoniji. Sofija, 5. avgusta. Iz Macedonije prihajajo vesti, da organizacija vstaških čet le slabo napreduje in da ljudstvo nič kaj ni dovzetno za novo vstajo. Prebivalstvo baje ne mara več za vstaško življenje. Nikakega sporazumljenja med nemškim cesarjem in vojvodo Cumber- land. Berolin, 5. avgusta. Tukaj se de-mentirajo vesti, kakor da bi bilo prišlo med nemškim cesarjem Viljemom in vojvodo Cumberland iz pregnane hanoverske dinastije do spo-prijatelstva. Ponesrečen parnik. - Atene, 5. avgusta. Avstrijski parnik »Campagnia« je bil že pred par dnevi naznanjen v pristanišče Pire j. Pričakovalo se ga je radi tega že več dni. Tik pred pristaniščem pa se mu je polomil propeler. Parniki iz pristanišča so mu radi tega hiteli na pomoč; ko so prišli na lice mesta, pa mika ni bilo nikjer. K tej vesti moramo pripomniti, da ni nobene avstrijske parobrodne družbe, ki bi imela parnik z imenom »Campagnia« in ki bi bil namenjen v grška pristanišča. Bančni ravnatelj se vstrelil. Budimpešta, 5. avgusta. Ravnatelj združenih bank v Budimpešti Piro se je vstrelil na grobu svojega očeta. V Avstriji ni kolere. Dunaj, 5. avgusta. Najodločneje se zatrjuje, da ni nikakega povoda bati se, da bi bila v Avstriji kolera. Vse tozadevne vesti so zlobne izmišljotine. Z ozirom na to, da se pojavlja kolera v južni Rusiji, je uvedla avstrijska vlada na meji najstrožje varnostne odredbe, kakor revizije in drugo. Vojaška patrulja ponesrečila v gorah. Inomost, 5. avgusta. V tirolski planinah je ponesrečila na nekem ledeniku cela vojaški patrulja. Eden častnik je težko ranjen, dva vojaka pa lahko. Nov strup. Dunaj, 5. avgusta. Včeraj se je poskusil tu zastrupiti nek kemik z dosedaj še neznanim strupom, ki ima to prijetnost, da zaziblje samomorilca v najprijetnejše sanje. K sreči pa je bila rešilna družba še pravočasno obveščena in je preprečila samomor. Baraka a* balone zgorela. Fischamend, 5. avgusta. Ponoči se je vnela tukaj velika baraka za balone, ki je stala 75.000 K. Požar jo je popolnoma vpepelil. Človeških žrtev požar ni zahteval, ker je bilo liMjulja^ asa Umor BegunjščicL Dvojna mera« V Jeglavi na Moravskom so provzročili ondotni Nemci — zanašajoč se na takozvani Bienerthov sistem — malo revolto. Od zjutraj do štirih popoldne so imeli svojo samostojno državico, in na staro, vsem narodom pravično Avstrijo so žvižgali. Več nego 3000 Nemcev je oblegalo češko Besedo, vmes pa so prete-pavali in lomili češke kosti. Slavna policija in še slavnejše vojaštvo — kar se pač samo obsebi ume — je spalo pri strani, ter k večjemu tu in tam odgnalo v zapor kakega Čeha, ki je bil tako predrzen, da se je hotel P« »si u žit i po ustavi mu zajamčene pravice. Ob štirih popoldne se je vendar zdramila Jeglavska policija — bog zna. ali bo podržavljena, ali ne* — in zgodilo se je nekaj, kar bi moralo služiti kulturni državi v večno sramoto! Policija je paktirala z ustajniki, ter zaprla — češko Besedo! Mislimo si, da bi se kaj takega pripetilo v naši Ljubljani: da bi razdražena množica oblegala od šestih zjutraj do štirih popoldne nemško kazino, katera za Ljubljano gotovo rima več opravičenja. nego ga ima ška Beseda za Jeglavo. In sedaj vprašamo, kaj bi se zgodilo ljubljanski policiji, če bi sklenila z demonstranti tak pakt, ki k«»r tra je sklenila ona v Jeglavi! Čez noč bi je podržavili! Eno pa je resnica: taka dvojna mera v kulturni državi ne bo držala, naj je ministrski predsednik Bie-uerth, ali pa kdo drugi! —r. Slovenci in Me! Hi zabite dnižte ». Cirila ii mirta 1 LISTEK. Ljubezen za stavo. Spisal Blaž Pohlin. »Ah, hvala lepa, kako prijazni ste, kako kavalirski,« hitela je ona, »iz srca sem vam hvaležna za vašo naklonjenost, gospod Pohlin. Oprostite, da vas kličem po priimku. Toli krat vas srečam in ker ste mi simp-tomatični (hotela je reči simpatični), vprašala sem prijateljico za vaše cenjeno ime.« »Hvala iskrena za toliko pozornost,« sem odvrnil, »nisem slutil, da je moja ničeva malenkost vzbudila toliko in tako zanimanje v vas, dična gospica. Naravnost počaščen sem vsled tega.« »Ah, kako me veseli,« zazijala je Fani in pokazala dve vrsti kratkih in redkih ter od sladkorja razjedenih zob, »tako rada bi se že bila pobližje seznanila z vami, pa nikdar nisem našla prilike. Ženska take prilike ne sme iskati, saj veste, kako je čuden svet, ki takoj vse podlo zasuče, dasi dotičnico pri tem vodijo morda naj-plemenitejši nameni. Jaz sem naravnost srečna, da se mi je izpolnila moja srčna želja — ali me hočete nekoliko spremiti?« Bil sem ujet. Tak nesramen naskok! Ti plemeniti nameni! Seveda Najdena Kresaeaikava paska. Dne 2. aprila t. 1. se je vršila pred senatom deželnega sodišča ljubljanskega obravnava proti baron Bornovemu lovcu Pavln Eisenpassu, kakor je bilo pisano v obtožnici, »radi dejanja, ki je imel za posledico smrt Jakoba Rožiča iz Begunj in tvorilo pregrešek proti varnosti življenja, v smislu § 335. k. z.« Pri tej obravnavi je bil zaslišan kot priča tudi oskrbnik Vilfanove koče na Begunjščici, Anton Pogačar. Ta je izpovedal, da je Jakob Kožic zaeno z visokošolcema Sinkom in Kremenškom dne 24. septembra 1909 prenočeval v koči. Zjutraj dne 25. septembra na vse zgodaj je Rožič vstal in zapustil kočo s Kremenško-vo Flobert puško. Sodišče tej izpovedi ni pripisovalo nobene važnosti, zlasti, ker dotične puške ni bilo najti, dasi so jo skrbno iskali. Takrat so pač našli v nekem grmovju Sinkovo puško, ki jo je vrgel proč, ko je bežal pred Eisenpassom. Ta puška je imela obvezanega petelina, dokaz da £ink in Rožič, ki sta sedela skupaj na neki skali, ko jih je presenetil lo-\ec Kisenpass. nista imela namena izvrševati tatinskega lova. Kakor rečeno, takrat niso našli K ramensko ve puške, ki jo je kritičen dne vzel sabo nesrečni Rožič. To puško je našel v soboto popoldne na Begunjščici po naključju neki ondotni pastir. Puška je bila močno zarjavela in nabita, kar dokazuje, da je Rožič ni rabil. To puško je dotični pastir izročil sodišču. Najdena Rožičeva glava. Poročali smo že nakratko, da >ta dva orožnika iz Tržiča našla na Begunjščici glavo Jakoba Rožiča in jo na ukaz radovljiškega sodišča prenesla v mrtvašnico v Begunje. Gla-\o sta našla pod neko skalo, 30 metrov nižje in kakih 1006 korakov na desno od mesta, kjer so našli lani meseca novembra Rožičevo truplo. To dejstvo dokazuje, da je bih* krivo mnenje, izraženo v obtožnici proti Eisenpassu, kakor da bi bila jrlava odgnila, se odtrgala od telesa ter se zatrkljala nizdol po strmem pobočju ali pa da bi jo bile odnesle živali-ropariee, kot se to često zgodi pri poginolih srnah in divjih kozah, kakor to uči Izkušnja.« Na glavi sami je opaziti to-le: Na spodnji čeljusti in nad očesom na desni strani se nahajajo S milimetrov široke odprtine. Te odprtine so nedvomno povzročile svin-čenke. Lobanja je zadaj prestreljena. Odprtina je precej velika. Na lobanji se drži še nekaj kože z lasmi. Kakor smo že naglašali, je glava le žala pod neko skalo in sicer v takem simptomatieen sem ji bil, pa jo je tiščalo za menoj. Izpolnil sem ji željo in jo spremil. Povem vam, da nisem prišel prav nič do besede. Kvečjemu sem kakšen »da urinil v gostost njenih besedi, v katerih mi je pravila o teti, mami, sestri, bratu, sploh o vsem sorodstvu vsevprek. Ko sva se razhajala, so me naravnost že ušesa bolela — mene namreč pri takem pripovedovanju silno hitro vzbole — Fani mi je pa tako graeijozno podala desnico v slovo, da bi jo bil kakšen petošolec, ki je še bolj pri tleh, gotovo poljubil. Jaz je nisem iz dostojanstva do svoje časti kot sedmošolec, pa tudi, ker se mi zdi poljubovanje nevredno moškega. Samo enkrat sem v življenju poljubil žensko roko, a še takrat tako nerodno, da je pravzaprav nisem poljubil: z nosom sem sunil roko češčenke, da so mi solze stopile v oči in ker imam precej obilen nos, ki je bil že pogosto povod raznim prilikam in ne prilikam, ustnice niso prišle na zaželjeno mesto, ampak ostale med nebom in roko. Žalostno, a resnično! Zato me pa dotična češčenka, ki je visoka narodna dama, — ne da bi morda kdo mislil, da sem imel z njo kaj nepostavnega, saj je bil njen mož zraven, pa če bi ga prav ne bilo! — precej časa ni pogledala tako prijazno kot sicer 1 Seveda, jaz ji nisem mogel praviti, da nisem vajen lizati ženskih rok. Ker človek ne ve, kaj pnloiajn, da se mora domnevati, da Je bila sakopaaa. Do včeraj popoldne še ni bilo sodne komisije, torej je tudi mnenje zdravniških izvedencev še neznano. Ali je bila glava odresaa* ali od-grizaeaa? Teorija, ki jo je v aferi Eisen-pass - Rožič osvojilo državno pravd-ništvo in po njem tadi sodišče, je po tem, kar je prišlo sedaj na dan in o čemer smo že zgoraj govorili, popolnoma nevsdržljiva. Sedaj je že toliko, kakor dognano, da je bila glava odrezana. Sicer pa to domnevanje ni novo. To mnenje je že izrekel zdravniški izvedenec dr. Jelovšek v Radovljici pri obdukciji Rožičevega trupla. Ta izvid pa ni bil merodajen, obveljalo pa je mnenje dr. Schuster-ia v Ljubljani, ki pri obdukciji niti ni bil navzoč. Kaj pravi Borno v oskrbnik? V sredo, ko je prinesel »Slov. Narod« vest, da so orožniki na Begunjščici našli Rožičevo glavo, se je sestal baron Bornov oskrbnik Ergen zinger v železniškem vozu z nekim znancem. Govorila sta o raznih stvareh. Končno je znanec vprašal Er-genzingerja, ako že ve, da so našli na Begunjščici Rožičevo glavo. Er-genzinger se je zavzel in vzkliknil: »Ali je mogoče? Kje ste to izvedeli?« Znanec mu je na to povedal, da stoji dotična vest v »Narodu«. Ker Ergenzinger ni vešč slovenskega jezika, si je dal dotično notico dobesedno prevesti na nemški jezik. Lovec Pavel Eisenpass. Po informacijah, ki smo jih dobili iz Tržiča, je Eisenpass še vedno v službi barona Borna. Vest, da je že zdavna zapustil svojo službo, torej ne odgovarja resnici. Kolikor je znano, so Eisenpassa včeraj po odredbi sodišča aretirali ter ga odvedli v Radovljico. Po Tržiču govore, da se je Ei-senpassova žena onesvestila, ko je slišala novico, da so orožniki na Begunjščici našli Rožičevo glavo. Z druge strani se nam o tem piše to-le: »K notici o »Ustreljencu na Begunjščici« današnje izdaje (jutranje) »Slov. Naroda« si dovoljujem vam pojasniti, da je lovec Eisenpass še vedno v službi pri baronu Fr. Bornu, vendar ne hodi več na revir Begunjščice, ampak na nasprotno stran nje, namreč na ljubeljski revir. Zakaj? — Njegovo ženo, ki je začela bolehati in hirati, so v torek zvečer (pozno), menda tisti večer, ko so podnevi našli Rožičevo glavo, prepeljali v deželno bolnico ali hiralnico, ker je na smrt bolna. Spretni vse ga na svetu doleti, ali dohiti, ali prehiti, kakor že hočete, zato se zadnji čas vadim v poljubovanju rok. Ker nimam nobene ženske v ta namen na razpolago, poljubujem jih sebi! Kolikortoliko se človek privadi in priuči! Sicer pa, kakor rečeno, sem jaz tako strupen sovražnik tega ženskega športa, da bi vzdignil celo vojsko zoper njega, če bi kaj izdalo. Tako se je torej pričela moja ljubezen s Fani. Ko sem prijatelju Pavlu naznanil, da je začetek v določenem roku dostojno storjen in mu tudi povedal vsebino prvih pogovorov, je vzkliknil: »Da, da, začetek je storjen, a konca ne boš zlepa učakal. Ravno taka, kot sem ti jo slikal. Ali se boš še kesal! Pa zdaj moraš dalje, prvič, da nisi precej ob petak, drugič pa, ker si ji tako simptomatieen! Ha, ha!« Ta »simptomatieen« je bil vzrok, da so tisto dopoldne letele dvojke kot toča. Pri matematiki smo se ves čas režali temu Faninemu izrazu kot pečeni mački, profesor pa ni bil vajen burk, je pa sekal petice vsenavzkriž. II. Naslednji dan sem dobil razglednico v kričečih barvah. Dva angelja sta peljala na samokolnici velikansko srce, v katero je bila zapičena ostra pšica. Razglednica je bila od Fani, ki si je »vzela prostost,« da me je po- preiskovalni sodnik bi v tem stanju gotovo kaj iz nje izvedel.« Mrtvaške glave. — Spomenik. Hribolazec, ki je te dni hodil po Begunjščici in prišel tudi na kraj, kjer je bil Jakob Rosic ustreljen, nam piše: '»Nisem vedel za kraj, kjer so našli mrtvega Rožiča. Ko sem šel od Vilfanove koče proti vrhu Begunjščice, sem opazil, da je na vsakem kamnu, na vsakem drevesu vrisana mrtvaška glava ali pa relik križ. Stvaf se mi je zdela čudna in nisem se je vedel prav razlagati. Šele ko sem prišel v dolino v Dobravo, sem vprašal v tamosn.fi krčmi, kaj pomenijo dotični znaki. Tu se mi je povedalo, da dotična znamenja po-menjajo kraj, kjer je bil usmrčen Jakob Rožič. Tu sem tudi izvedel, da namerava Rožičev stric dati napraviti svojemu nečaku na svojem zemljišču na Begunjščici spomenik. Najeti namerava kamnoseka, ki bo iz žive skale na Rožičevem zemljišču na Begunjščici izklesal primeren spomenik.« Nemški šolski nadzornik Peerz v kazenski preiskavi. Profesor na tukajšnjem učiteljišču in okrajni šolski nadzornik za nemške ljudske šole Peerz je eden izmed najhujših vsenemških petelinov, zato je tudi proteže raznih Kalten-eggerjev. Ti so ga spravili na učiteljišče in ti so mu tudi preskrbeli mesto okrajnega šolskega nadzornika. Če spada mož na to zaupno in odgovorno mesto, ne vemo, in tudi ni naša naloga, da bi to raziskovali. Toda kakor dogodki kažejo, je mož na mestu za vse prej, kakor za mesto okrajnega šolskega nadzornika. Iz Novega mesta se nam namreč poroča, da je sodišče uvedlo proti njemu kazensko preiskavo radi hudodelstva spolnega posilstva, zagrešenega na neki oženjeni ženski na Kočevskem. Mi danes samo beležimo to vest v pričakovanju, da se nam stvar temeljito pojasni. Na deželni šolski svet pa stavimo vprašanje, kako je to mogoče, da človek, ki je obdolžen takšnega zločina, še vedno opravlja svojo službo? Zahtevamo z vso odločnostjo, da se Peerza takoj, brez odlaganja suspendira tako od profesorske, kakor tudi od nadzorniške službe! Nesreča na železnici. Brzovlak št. 1 je povozil snoči okrog 6. ure na progi med Zalogom in Lazi Miho Bereiča, delavca na železniški progi. Vlak je odtrgal Ber-čiču obe roki, obe nogi in glavo. Nesrečo je zakrivil sam. vabila za popoldne na »rendecvovs«, ko ravno nimam šole, ona je pa tudi prosta. Priznati sem moral takoj, da je Fani zelo podjetno dekle, da pride do svojega cilja. Le ti tuji izrazi ji delajo majčkino težave, pa to z oziroin na blagi namen ne pride povsem v poštev. Pa sem šel na »rendecvovs«. Ob določeni uri sem bil na določenem mestu, a Fani me je že čakala. Ravno ta »momment« da je prišla! Rdeča je bila v lice in zasopla ter mi v pretrganih stavkih pripovedovala, koliko je imela opraviti s »tojileto«, da se je na vso moč bala, da ne bi zamudila, naj oprostim, da je ona mene povabila na »rendecvovs«, ker sicer bi se ne mogla danes sniti itd. Seveda sem jo moral pohvaliti, da posveča toliko paznosti moji osebi, obenem pa izražal priznanje o njenem finem okusu pri izbiranju razglednic. »Najlepšo sem vzela,« se je pohvalila, »samo tega sem se bala, če morda vam ne bo všečna.« »Če pride od vas, mi je gotovo všeč, gospodična,« sem dejal in jo pogledal prav globoko v oči, ona me je pa tako hvaležno pogledala, kot zakonska žena moža, ki mu po petih nerodovitnih letih zakona prvič razodene, da čuti živo bilje pod srcem. (Dalje prihodnjič.) m lasja B. Čujte in stratite! Z Goriškega nam poročajo: Neverjetno vam bo zvenela ta vest, a vendar je do pičice resnična. Te dni so hoteli od gotovih oseb nahujskani kmetje v Prvaci ni odnesti soho Cirila in Metoda s glavnega oltarja. Drugi so se temu nprli in prišlo je do pretepa, v katerem ste obedve stranki krepko rabili pesti. Ta vest se je bliskoma razširila po vsi Goriški in vzbudila povsodi splošno pozornost, saj je naravnost klasičen dokaz, kako podivjano in naravnost brez vsakega verskega čustva je naše dobro klerikalno ljudstvo. Pričakujemo iz Prvačine podrobnega poročila. Razmere v Ljubljani. Ljubljanski Nemci vpijejo vedno, kaka krivica se jim godi v Ljubljani. Kriče, da se ne smejo niti ganiti, da so vsak čas v nevarnosti, da jih kak zagrizen Slovenec ne pobije. Kako pa je stanje v resnici, kaže tale dogodek: Ko je šla snoči četa Sokolov, ki so bili pri pogrebu rodoljuba Jerneja Banovca, iz Narodnega doma skozi Zvezdo, bili so v kazini in v bližini nje Nemci kar konzumirani in eden izmed njih je za-klical: »Dass sie nar Courage haben da durchzugehen!« Sokoli se za ta izzivalni klic niso nič brigali, mi ga pa priobčujemo, da spozna slovensko občinstvo, komu preti v Ljubljani nevarnost, da ga pretepo, Slovencem ali Nemcem! Orožnšitvo na Kranjskem v pripravljenosti! Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da se je orožnike obvestilo, da ta mesec ne dobi nihče do-ousta in da morajo biti vsak čas pripravljeni, da se jih pokliče v Ljubljano. Kaj to pomenja? Ali sliši baron Sclnvarz zopet travo rasti! Ali se gospod Schwarz morda boji, da bodo spravljali javni mir in red v i;avarnost gasilci, ki pribite 14. in 15. t. m. v Ljubljano? Ali preti nemara opasnost naši ljubi deželi kranjski od udeležencev slovenskega trgov-.*kepra kongresa, ki bo imenovane dm v naši prestolnici ? Sam bog: in gospod Černe to vesta, mi o tem nimamo pojma! Bela zastava na sodni ji. Pri Sv. Lenartu v Slov. goricah vi>i že peti dan > }«>siopja tamkajšnje sodnije bela zastava v znamenje, odpredsednik Adolf Ribnik a r , tržni nadzornik; II. podpredsednik Adolf Petrin, mizarski mojster; tajnik Anton Jug, li-cejski profesor; blagajnik dr. Jocip Lavrenčič, odvetniški kandidat; knjižničar Valentin F o r t i č , knji-goveški pomočnik; odborniki: Rado Jereb, notarski kandidat; Ivan Oblak, trgovec; Danilo S a p 1 j a, magistratni oficijal in Fran S k u 1 j, mestni učitelj. Namestniki so: Karel Črne, mesar in posestnik; dr. Oton Fettich - Frankheim, odvetniški kandidat in dr. Fran Gaber-š č e k , odvetniški kandidat. Pregledniki so: dr. Fran Novak, odvetnik; dr. Ivan O r a ž e n , zdravnik in Josip Reisner, c. kr. profesor. Tatovi v Šiški. V Šiški se je pojavila družba tatov. V nedeljo ponoči je zginilo več kokoši, v ponedeljek ponoči pa so se tatovi vtihotapili v stanovanje gospoda Alfreda Petka v Kolodvorski ulici ter mu odnesli uro z verižico in listnico, v kateri je bil orožni list in 40 K denarja. Stvar se je ovadila orožnikom in nadejati se je, da bo tat v kratkem v roki pravice ter pod varnim ključem. Nezgoda. Včeraj je neki deček, stanujoč v Cerkveni ulici št. 21, padel z bližnjega kostanja in z glavo zadel ob klop ter se težko poškodoval. Perilo ukradeno. Na Sv. Petra nasipu je bilo iz nekega dvorišča ukradeno Mariji Sušteršieevi več perila. Tatvine sumljiva je neka ženska, katero so videli da je malo poprej šla skozi dvorišče. Na cesti obležal. Včeraj popoldne se je delavec Franc Kolle tako napil, da je obležal v pijanosti na cesti. Prepeljali so ga z zelenim vozom na magistrat, kjer bo imel čas, da se prespi. Zastonj jedel in pil. Včeraj popoldne je prišel v iz-kuh na Sv. Petra cesti delavec Ivan Marinko in naročil, ker mu je krulilo po trebuhu, jedi; nato pa še poplak-nil grlo s pijačo. Ko se je najedel in rapil. jo je urnih nog ubral iz lokala. Gospodinja pa je poklicala stražnika, ki ga je odvedel v zapor. Iz sodne dvorane. Okrajno sodišče ljubljansko. Hrupna scena z neprijetnimi posledicami. Helena A b r a m v Viž-marjih je na vsak način zelo vročekrvna ženska. Zadnjič enkrat, menda je bilo 15. julija, je pridrla zvečer v hišo v Št. Vidu, kjer je bila takrat Frančiška B 1 a ž u r , pravi, da »zaradi neke laži«. Beseda je besedo dala in kmalu sta si bili obe ženski prav temeljito v laseh. Za kaj vse niso dolgi ženski lasje pripravni! Tudi nohte in zobe sta obe ženski prav izvrstno rabili, tako izdatno, da se še zdaj malo pozna. Vmes pa se je vsipala od obeh strani ploha psovk najizbranejše vrste. Heleno Abram so nazadnje z združenimi silami potisnili iz hiše, kar ni bilo ravno preveč lahko, ker se je držala veznih vrat kakor klop. Sodnik je včeraj predpisal v pomirjen je živcev Heleni Abram 20 K globe, ozir. 2 dni zapora, Frančiški Blažur pa 10 K globe, ozir. 24 ur zapora, Marijo Koren pa je oprostil, ker ni dokazano/ da bi se bila udeležila aktivno. Obe ženski sta se pritožili, »ampak nu-calo ne bo nič,« je dejal sodnik. Iz šale resnica. Hlapca Ivan T a -c a r in Ivan Podlipnik sta se 19. m. m. za šalo ruvala; ali, je tudi tu iz šale naenkrat nastala renica. Ta-car je potegnil nož in z njim Podlip-nika lahko poškodoval, Podlipnik pa je pograbil vile in bi bil z njimi Ta-carja udaril, da se ta ni o pravem času umaknil. Sodnik je včeraj Ta-carja obsodil zaradi prestopka lahke telesne poškodbe na dva dni, Podlip-nika pa zaradi prestopka poskušene lahke telesne poškodbe na 24 ur zapora. Razne stvari. • Prevoz anarhistov. V, Ženevo je dospel parnik »Virginia«, ki je pripeljal iz Buenos Airesa 70 anarhistov, katere je argentinska rta** izgnala. Ko je parnik dospel v Ze nevo, so bili takoj vsi tovani. • Sebe la seno ustrelil. V Halli je ustrelil Albert ^ Aumann, basbufo mestnega gledališča, najprej svojo ženo, potem pa še samega sebe. An-mann je bil silno nervozen in je najbrž v hipni duševni zmedenosti zagrabil za revolver. NajnovejSe vesti. Zaališavaaje morilca drja. Crippena. London, 5. avgusta. Iz Kvebeka se poroča, da je sicer priznal dr. Crippen, da je umoril svojo soprogo, da pa je to svoje priznanje takoj zopet preklical in se izjavil, da bo šele v Londonu pojasnil, da je bil primoran izvršiti ta čin, in tudi, kateri vzroki so ga privedli do tega zločina. Ponesrečen princ. Haag, 5. avgusta. Mož nizozemske kraljice, princ Henrik, je padel s kolesa in si pri tem zlomil na nogi ključno kost. Mednarodni kongres. Pariz, 5. avgusta. Včeraj se je tu otvoril mednarodni šolski kongres. Udeležili so se ga tudi češki učitelji. Požar in eksplozija, Varšava, 5. avgusta. Na dvorišču neke tukajšnje hiše je stal voz, napolnjen s celuloidom, ki se je na neznan način užgal in eksplodiral. Plamene in ogenj je zaneslo tudi v bližnja poslopja. Nek tapetnik, ki je imel v bližini stanovanje, je s svojo rodbino vred našel v ognju smrt. Zgorel je on in njegovih sedem otrok. Atentat na policijskega šefa. Varšava, 5. avgusta. V rusko-poljskem mestu Vrozlavku je bil včeraj ustreljen v gledališču med predstavo policijski šef Novikov. Napadalec je zbežal in ga še niso dobili. V Indiji vre. London, 5. avgusta. Iz Indije prihajajo vznemirljive vesti, ki govore o tem, da se pripravlja v Indiji velik upor. V Kal kuti je vse vojaštvo konsignirano. Revolucija na Turškem. Carigrad, 5. avgusta. V Jemenu se razširja revolueijonarno gibanje. Vlada je vznemirjena in je takoj poslala tja 5 regimentov vojakov. Fanatični duhovniki namreč pridigu-jejo brezobziren boj proti mladotur-škemu režimu in navdušjejo prebivalstvo za vstajo. Vojaški tihotapci. Lisabona, 5. avgusta. Tukaj so odkrili celo tihotapsko družbo, ki je vtihotapljala razno blago na vojnih ladjah in ga prevažala v vojaških vozovih v vojaška skladišča ter ga od tam naprej ekspedirala. Tihotapci so bili častniki portugalske mornarice. Eisenpass — utekel. Ob sklepu lista smo prejeli poročilo, da je lovec Eisenpass, še predno so ga aretirali, izginil brez sledu. Kaj pravi k temu sodišče? Za kratek čas. V železniškem kupeju. Mlad gospod opazuje svojo sopotnico, mlado, lepo damo, ki v naročju boža in gladi svojega malega psička. Rad bi pričel razgovor, a ne ve, kako pričeti. Končno se ojnnači in pravi: »Milostna gospodična, ali bi ne mogel jaz zastopati pri Vas vsaj danes mesto Vašega psička t« »Na slabo ste naleteli danes, dragi moj gospod. Peljem ga ravno k živinozdravniku, da mu odseka repek,« se glasi odgovor. Iadajalelj la odgovorni uredniki Kasto Pastoslemšek. Borzna poročila. Dunaj, 5. avgusta. Tih trg. Pod utisom včerajšnje zopetne nesigurne newyorške borze so le nekatere vrednosti zopet nekoliko stopnjevala, zlasti akcije »Landerbanke«, avstro-ogrske banke in buštčhradske železnice. Ogrske kreditke so popustile. Alptnke so vstrajne. Tudi akcije državnih železnic se drže, ravno tako 3% priori*** ■ " so brez trga. Kreditna banka v Ijubljani' OrsM kani sasajskt kam 4. avgasta 1911 4*/» majeva renta .... 4*2°/© srebrna renta .... 4% avstr. kronska renta . . 4#/# ogr. m m 4°/0 kranjsko deželno posojilo 4°/# k. o. češke dež. banke . Srečke iz 1. 1860 V5 ... 99 99 99 1864..... „ tiske ...... „ zemeljske I. izdaje . m n 11* 9» • „ ogrske hipotečne . • „ dan. komunalne . . „ avstr. kreditne . . . „ ljubljanske . . . . „ avstr. rdeč. križa . . t* ogr. „ bazilika..... „ turške...... Delnice. Ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Južne železnice..... Državne železnice .... Alpine-Montan..... Češke sladkorne družbe . . Živnostenske banke. . . . Valuto. Cekini........ Marke........ Franki........ Lire ......... Rublji......... Doural 93-60 Itofuil 93-80 97*50 97-70 93 55 93-75 9185 9210 9550 96-50 94 — 95 — 232 — 238 — 323 — 329-— 154-60 160-50 297-25 303-25 278*75 284 75 247 — 253 — 531-— 541-- 526 — 536 — 85- 90-- 63 25 67-25 3815 4215 29-— 33 — 257- 258*- 445 — 445-50 667-75 66875 547 — 548 — 109-50 110-50 74075 741*75 742- 743 — 243 — 247 — 262-75 263-75 11 36 11-38 11740 117 60 95*25 95-40 94-65 94.85 2*52" 2 537* Žitne cene v Budimpešti. Dne 4. avgusta 1910. T a r m I n« Pšenica za oktober 1910. . za 50 kg 952 Pšenica za april 1911. . . za 50 kg 9*84 R2 za oktober 1910 . . . za 50 kg 7 11 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 576 Oves za oktober 1910... za 50 kg 718 Efektiv. 5—10 vin. višje. Za ^kerajinji vstop m lite m prodajalka špecerijske stroke. 2595 Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod „Kamnik" na upravništvo »Slov. Naroda«. Za V najem se da takoj za zelo nizko ceno majhna vila SJ^iS na Gorenjskam št. 54. — Pojasnila daje Franica Presen, istotam. 82 Podružnica večjega trgovskega podjetja v Kranju sprejme takoj poštene in zgovorne nar gospode ~mi za prodajo svojega, pri vseh rodbinah dobro upeljanega in v vsakem gospodinjstvu zelo koristnega predmeta. — Visoko prodajna in incasso provizija. V slučaju zmožnosti lahko reflektujejo na boljše mesto s stalno plačo. — Ponudbe na i se pošljejo pod „Dober " peitee ležeče, Kranj. Eno s Štirimi sobami in pritikiinami v I. nadstropju, Bleiweisova cesta št 20. Drugo s tremi sob3mi in pritikiinami v II. nadstropju, Turjaški trg štev. 1, se oddati za ne 80 Vpraša se v pisarni F. Snpantt&a, inbiceva nliea *t S. »xa Kiet »ptnriKr ali el IHS obstoječe is 5 sob, kopel j i, uporabe vrta, 2—3 pisarniških prostorov, ki so lahko v istem nadstropju. Shrambe najraje poleg ali v neposredni blifini. Ponudbe nasloviti na: as 0078 Jrph Uralii puhti: Štlalnm ia St. ?, lojnti ftne mi Sprejema vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 4v,°«; rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — ■siaslssi amen|alalca: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eskomptira trgovske menice. — Preskrbijo vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. 10 Uradne ure vuk dao dopoldne od!. di 12. hhMk oi 3. do 5. ■ m 3^C 3^C H^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C 3^C Ueojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9 im zadndii J>m Ce9e* snjensh zat Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulautno ^ vsakovrstna posojila in kredite x kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1, nadstr. X X X Xw •j§J" a^_. ^nf ^af* ^nf *aaf ^a\" "asf ^sT ^nP ^af ■u* ^mjF •kV "na*" ^bm" a^"fc ar^fc ar^B «f^^ B^^B a^t 0^™» a^™B) .^™» g^*» »^"ei i^™^ a^*« a^"L ^^Ti Ustni leta 1SS2. 23 okolice registrovana zadruga s neomei« v lastnem zadružnem 8omn ¥ LJubljani na lVnnajski cesti št. 18 je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K M9110.121-11 upravnega premoženja................»* 00.770.0.0-00 obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0 brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vlogo na tekoči račun ▼ zvezi a tokovnim prometom in jih obrestuje od dno vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 10.000.00 O Posojujc na zemljišča po 5 4° 0 * 11 "» amortizacijo ali pa po 5- / :, brez amortizacije| na menico pa 0- 0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj in praznikov. Telefon it. 185. Postne hranilnice račun it. 020.405. I Jfajtecja, najvarnejša slovenska hranilnica I i v Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3. Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 518 mili j ODO V K, obstoječe vloge nad 38 m i 1 i j O n 0 V K, a rezervni zaklad nad 1 milijon kron. Vsaka izgttba vloženega denarja je nomogOČa, ker je pri tej hranilnici izključena vsaka Špekulacija s tem denarjem. 41 0 4 0 Drez vsakega odbitka. Ima vpeljane domače hranilnike m kreditno društvo. Posoja na posestva po 5% obresti in proti odplačilu po najmanj i o ■1 o na leto. I i i LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v ljubljahi 13 Delniška glavnica: 5,000.000— Stritarjeva ulica štev. 2. Sprejema vloge a. aafiiice ia a. teaoti raeaa ter lih obreatnfe od dne vlogo po 4ViV. Meto. — Kapalo ia prodaja tiodaoalae papirje vaeh vrst po dnevnih kanih. Rezervni zaklad: K 450.000 ^»oc3jr-a.ž2=Lice v SplJetVL, OeloTrceu Trstu. In. Saraje-sna.. Dolžnost vsakpga Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požaru le pri slovanski banki .SLAVIJI". Podpirajmo torej domač slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem obsegu. Banka Banka Banka ff ajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni rezervni fentll K 40,0.2.707-— jemčij 1M ima posebno ugodne in prikladne L načine za zavarovanje življenja, razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom. VI llllllil14 ra delJuJe ves ^isti dobiček svo-v,*UlVIJfi ji članom. „SUOUA' ..SLAVIJA' Boka mm popolno varnost. M je res slovanski zavarovalnica z vse-i skozi slovansko - narodno upravo. BfltlaTff f I IDI llM gmotno podpira narodna društva, DtlllAII •toUlvIJIi organizacije in prispeva k narodnim dobrodelnim namenom. Bflallfffl f 11DI II11 stremi za izboljšanjem in osamo-MUUili fookMVMft svojitvijo narodnega gospodarstva. Ia Hjaaila bit me niie inenlii min bih JUVUr i LinkljiDi. Slovenci! Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!u Osamosvoj imo se na narodno - gospodarskem polju! Ne podcenjujmo se! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvo-bodimose tujega jarma! □ □ □ A. ZABKAR, v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 42. ŽelezoUvama, tovarna za stroje In ključavničarska dola. Priporočam sc v izdelovanje, napravo in popravo vseh v mojo stroko spadajočih predmetov: otrojev, priprav mline in žage, ■ cio-turbino za vsak padec in množino vode, kakor tudi tranosnioij za vsako industrijo Izdelujem tudi najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer krilo, kotle, peti, klopi, o t rombe ZO vodo itd.; dalje najrazno-vrstnejše železne koaetrsikcije, kakor strešne stole, mostove, vrtnarske rastlinjake, vsa otavbinoka in kljsi&av-niftaroka stola i železne ograje, vrata,, okna, strelovode in štedilnike, žično pleten i no za ograje vrtom, pašnikom, travnikom itd Načrti in proračuni na trn