.slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen celo leto......K 24— ?<* leta........ 12*— četrt leta...... • . 6*— na mesec........ 2 — v upravn&tvu prejemali: celo leto . • • ... K 22 — pol leta........H — četrt leta........ 550 na mesec......._ 1-90 Inserati veljajo pcteroslopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri vetjih insercijah po dogovoru. Upravniitvu naj se poSfljajo naroeniae, reklamacije, inserati itd. to je adUnmistraJtiVBc stvari. Dopbi nuj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo trcifnis'.voi Knaflova ulica it. 5, (1- nadstropje levo). Na pismena naročila brez istodobne vacslatvc naročnine se ne ozira. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto ....... K 25 — . celo leto.......K 28 — čttri^iz' \ " " l l l * 6*50 i 23 amcriko m vsc druge dežele: na mesec \ l " l l l . l 2*30 ' celo leto.......K 30-— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka >: Mnallava ulica ŠL S, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. SS SomeSčanje! Volilcl! r a\c Ošabna klerikalna večina računa, da kar naenkrat tudi čez belo Ljubljano leže Črna tema. Toda zmotila seje! Prezrla je, da še stojite na braniki? Vi. zavedni mešćanje ljubljanski, ki nikakor ne boste dopustili, da bi Ljubljana, to ognjišče našega narodnega gibanja, izgubila svoj narodni in napredni značaj. Someščan je! Zopet stojimo pred dopolnilnimi volitvami za občinski svet. Ne dajte se motiti po baliarijah in praznih obljubah klerikalne stranke! Mopite mnogoštevilno na volišče ter oddajte svoje glasove narodno-naprednim kandidatom, ki so sposobni voditi upravo našega mesta in so to — razen lic—a — z dosedanjim svojim sodelovanjem v občinskem svetu že sijajno dokazali. . Nemci nas zavidajo, da je vzrastla moderna Ljubljana, ki je lepša, kot so njihova velika provincijalna mesta; Slovenci pa, ki se še količkaj za* vedajo svoje narodnosti, vsi brez izjeme s ponosom gledajo na svojo stolico. Posebno ponosni ste na to lahko Vi, someščanje; saj so možje, katerim zaupate le leta mestno gospodarstvo. Vaši izvoljenci, danaiaja LJubljana Je prlzadevaBle Vašo stranke, delo Vaših mož. Napredni voiilci so doslej odločali o usodi bele Ljubljane. Tako bodi tudi ▼ bodoče! - Naši kandidatje so: ♦ ■ V I. volilnem razredu, ki voli dne 22. aprila: losip Lenče, hišni po^stnik in veletržec. Ilija Predovič, hišni posestnik in veletržec. dr. Karel Trii len odvetnik in hišni posestnik. Ubald pl. Trnkaczy. lekarnar, hišni posestnik in predsednik Mestne hranilnice. V Ljubljani« dne 6. aprila 1910. 3zvrsevalni odbor narodno-napreine stranke. j lokranlsha železnica. V včerajšnji seji je poslanska '•ornica nadaljevala razpravo o ■redlogu jugoslovanskih poslancev V u kovica, Hribarja in tovarišev llede dalmatinskih in glede belokranjske železnice. Končno je javnost, zlasti kranj-izvedela kako načelno stališče tzerna vlada jrlede belokranjske Veznice in koliko je resnice na tU -tih vznemirljivih vesteh, ki se zdaj in zdaj razširjajo. V I ■nem II vlade je železniški mi-i ister W r b a poudarjal izredno važnost dalmatinske in belokranjske železnice, tako s >tališča interesov Cislit vansk«', kakor s stališča skupnih državnih interesov, namreč državne obrambe. Izjavil je dalje, da je neodložljiva dolžnost državne uprave storiti vse, kar je v njenih močeh, da se te železnice zgrade. Kar se tiče železni«* na cislit van-skem ozemlju, je minister povedal, da so preddela za progo Knin-Pri-btidić docela izvršena, za kranj. progo iz Novega mesta do Metlike pa se začne takoj z izdelovanjem detajlnih projektov in sicer se izpelje ta proga čez Črnomelj. Toliko časa sporno vprašanje, kje naj se izpelje belokranjska železnica, je torej rešeno v tem smislu, da pojde belokranjska železnica iz Novega mesta na Črnomelj, in od tod v Metliko. Končno je minister tudi povedal, kar je z ozirom na omahovanje in odlašanj«* ogrske vlade glede zgradbe dotične železniške zveze od Karlovca do Metlike posebno važno, da bo namreč cislit vansk a vlada zgradila železnico Novo mesto-Crnomelj-Me-tlika ne glede na to, če bo zveza od Metlike do Karlovca pravočasno zgrajena ali ne. Sedaj smo pač na jasnem. Belo- kranjska železnica se začne graditi čim bodo izgotovljeni detajlni projekti. Um veslamo? Xa Dunaju, 19. aprila. Upor poljskega kluba proti ministrstvu barona Bienertha ni samo upor zoper finančno upravo te vlade in njena politična stremljenja. Kdor pogleda globlje, spozna, da je to do neke meje upor zoper splošni državni sistem. #e dobra tri leta je videti, ila hočejo gotovi višji kro$ri pripraviti LISTEK. Povest o lepi ženi. Zdi se in i, da je iniria črne oči, i da me ni ljubila. Da je to resnica, • h ko prinesem, ker je bil njen mož • lo lep, plavolas človek z ostro ►zlov&ko brado. In vendar se je zgo-ilo, da mi je ta žena ponudila naj-išjo ljubezen vkljub temu, da sem začudo zoprn človek j»okvečene gRe postave in grbastega hrbta. Glejte, in bilo je tako: Sedel sem kakor ponavadi za * izo in s«»m šival, m* vem že, ali so-- 'love opanke ali novelo o hudi ma-i in zlati pribi, ali o Janezu Katranu in golobradi ovci. Šivam, ivain, in baš sem zapisal prav lep '-nvek, težko, če se ni glasil takole: In njene oč; so bliskale žrjavico, in "lo je plaiuenelo kakor biserna go- • v srebrnem svitu l>elih oblakov.« hi tedaj, prijatelji moji, je planila '■na v sobo. Bila je grozno lepa. Takšne še in videl nikoli prijateljeve žene, prav sem jo gledal vsak dan in vse-kadar sem prišel obiskat njenega Tioža, svojega vrlega tovariša, ki je ifii šival. Samo s to izjemo, da jo n šival zidane cilindre in pisane škrate, l>el«j lilije in narodne devojke v tirolski h avbah in pečah s pete-Jinčki. Bila. jc torej grozno lepa. Njene oči — naj jih omenim najprej, — so bliskale groze, in bilo me je v resnici strah teh strašnih, črnih oči. In lasje so ji v ostri sapi, ki je privihrala z r.jo skozi duri, plamteli do stropa. Usta je imela napol odprta in njeni zobje, kot led brušeni, so sijali v bolnem, neizrečeno bolnem izrazu, ki je objel ves njen obraz. ..Rešite me, rešite :ne! Pri Kristusovih ranah vas prosim: Rešite me!« In padla je pred menoj in poljubila tla in po kolenih se mi je bližala in nervozno ihtela in hitela: »Rešite me, gospod Peregrin, dragi gospod Peregrin!« »ljuba gospa Karola«, sem dejal plaho in ponižno, »ljuba gospa Karola, kaj se je zgodilo, prosim vas, vstanite, prosim vas, vstanite in odpustite! Pri bogu vas rotim, jas nisem kriv, da ste se vrgli na tla, in nočem vas videti!« A ona je vsa drhtela, tako je drhtela, kakor da vidi smrt pred seboj, in klicala brez prestanka: »Resite me, gospod PerearrinU A tisti trenotek so se zaslišali skozi okno trdi in naajli koraki, doneli so osorno s ceste. Gospa Karola je skočila kvišku in se okrog vrata; »Moj bog, moj bog, skrijte me! Moj mož me išče! Ubije me, kadar me najde, ubije me.« »Prokleto!« Nekdo je klel in razbijal na vezne duri. Spoznal sem ga: Bil je moj vrli prijatelj. »Skrijte me!« je hitela lepa gospa Karola, in blazno so strmele njene oči. Prijel sein jo za roko, odklenil omaro in jo zaklenil. Gospo K a rolo sem zaklenil. In nato sem veselo zažvižgal ter stopil k oknu. »E — glej ga, ti si, prijatelj, najmlajši Jakobovih sinov! Kaj je Benjamin!« »Odpri prijatelj, nekaj nujnega!« »Kaj takšnega! Ali si je zlomila nogo tvoja kraljična?« »Ali si videl mojo ženo? K tebi se je skrila pravkar. Videl sem jo, in nikar ne taji!« »Prijatelj!« »Hitro pridi in odpri. Zakaj mi zaklepaš prod nosom!« »Ali kaj takšnega!« »Ustrelim te, ako v hipa ne odpreš.« Grem in ~" moja in niti no vean! Pa kaj naj dala pri Vidiš, in s tem samokresom sem mu raztreskal črepinjo. Ves kanape je okrvavljen z njegovimi možgani —« In takrat, glejte, se je zaslišal rahel stok iz omare, kjer je bila zaprta lepa Karola. »Ha«, je zakričal njen mož. »Ta glas.' To je ona! Pokaži mi jo! Nič ne pomaga tajiti, drugače -— padeš ti.« »Za božji čas!« sem se začudil, »kako ona? Ali si znorel, ubožec, ali ne slišiš, ali ne vidiš moje stare mačke?« Začudeno me je pogledal in ves je drgetal. »Ali ne poznaš moje mačke f« Glejte, prijatelji dragi, to je bilo tako: Ko mi je teta umrla, je rekla: »Ljubi Peregrin! Denarja nimam, da bi ti ga zapustila, ampak za spomin naj ti bo tale siva mačka.« In od takrat gledam in gojim dragi spomin na teto. In prav tisti trenotek, vam povem, ko je moj prijatelj Benjamin drgetal pred menoj, je kihnila moja stara maska. »Ali ne slišiš, da kina mačka?« Prijatelj je pogledal in zapazil mojo sinoro, kako se davi pod mimo. »Glej, kakšen si! Moja mačka je, a ti jo imaš za svojo ieno!« Zmedeno in jesmo me je pogledal ter skoši] skozi duri. Km js odšsi po osssi, in so odVr- teren za globokosežen prevrat v vsem državnem ustroju. Ti krogi zaidejo sicer včasih z linije, čemur se ni čuditi, saj leži na njih poti mnogo in velikih ovir, ki jih je treba aH s silo odstraniti ali se jim ogniti, toda vobče korakajo ravno na svoj cilj, ki ga sicer še niso fiksirali' in ki se javnosti še prikriva, ki pa se da uganiti iz raznih okolnosti. Tu imamo pred vsem ministrstvo barona Bienertha. To ministrstvo ima sicer pri nemških strankah svojo trdno zasloni bo in jo tudi dobro plačuje, toda vobče se meni za parlament in za principe ustavnosti samo toliko, kolikor je neizogibno lom, sem zaklenil ve^ne duri, zavrtel dvakrat ključ v hišnih durih in odprl omaro. Gospa Karola se je zbujala iz nezavesti. Skočila je nato predme ter poljubila moje noge in hitela: »Moj rešitelj! Zdaj sem tvoja! Vzemi me, zdaj sem tvoja! Kako si krasen, kako si lep!« Klečala je pred menoj kakor pred Bogom in mi gledala v moj grdi, ciganski obraz, v mojo pokvečeno, nizko postavo z znamenito grbo na hrbtu. Kako si krasen, kako te ljubim) Ljubim te!« In ona, tako divna in čama, jasna in ponosna, je klečala pred menoj. Razjokal sem se kakor otrok; bile so solze nebeške blaženosti. Vzdignil sem jo in objeto in ob« lito z mojimi solzami položil v zibel ljubezni. »Nič nočem vedeti o njem, naj beži strah in smrt od mene! Morda sem jutri se mrtva! Nocoj naj ljubim — zadnjikrat!« Bila je prelepa. In ta žena mi js podala najvišjo ljubezen. Mojega ubogega prijatelja Benjamina so odvedli blaznega* a lepa Karola mi je izginila izpred oči. Nedavno sem slišal, da je v samostanu, drugi zopet so jo videli v, bi« blodnic. A jaz mislila da sam MmlftSrstvo te tudi ne čisto ni* na esc—n, ki jih parlamentu, prav kakor da jo obstanek odvisen edinole od milosti od zgoraj. Od Taaffetovih časov al bilo nobeno ministrstvo tako neodvisno od parlamenta« kakor sedanja, se ni nobeno tako malo oziralo na voljo ljudskih zastopnikov kakor sedanje in treba je bilo prave parin-Mentarne revolicije najvplivnejšo vseh strank, poljskega kluba, da je ta vlada kapitulirala vsaj glede is« dat kov za ljudske koristi. Ce se bo udala tudi politični zahtevi Poljakov, je se veliko vprašanje. Bienor-thovo ministrstvo je vtelesoni birokrat ični absolutizem. Absolutizem se je pokazal in uveljavil tudi se v drugem oziru. 2e dve leti nista bili sklicani delegaciji. V tem času so delegacijama odgovorni ministri posegali v življenje na način. kakor že mnogo let ne. Izvršili so dejanja največjega pomena. Aerenthal je izvršil aneksijo Bosne in zapletel državo a* najnevarnejše konflikte, vojni minister jc porabi! za armado več sto milijonov no da bi bil vprašal ljudske pooblaščence. Ce to ni očiten absolutizem notem ne vemo. kaj naj se še tako imenuje. V zadnjih tednih je absolutizem uveden tudi na Ogrskem. Naj kupljeni ali prostovoljni oficijozi pisarijo kar hočejo in mečejo javnosti pe->ek v oči kakor znajo, to stoji da je Khuen - Hedervary nosit«.ij absolutizma na Ogrskem. Danes lahko rečemo: imamo pač ihtavo, a praktična njena veljava je minimalna; imamo demokrat ioni volilni red za državni zbor. a parlament ima še manj moči, kakor pred uvedbo splošne in enake volilne pravice; imamo delegacije, pa jih še v najvažnejših v njih področje sppda-jočih fctvareh ne vprašaju niti za njih mnenje. Absolutizem je via t'acti uveden, od tod ta prepotentna t>Šalv nost in brezstidno zakonolomstvo birokratizma v vsi upravi. Kam veslamo * Zdi se mi, da je na to vprašanje če tudi nehote odgovoril grof Ludovik Gre ne vil le v -Oesterr. Rundschaus«. Priobčil je tam članek, v katerem dokazuje kar že davno vsak ve, da narodi avstrijsko - ogrske monarhije nimajo skupne državne misli. Creneville vidi v ilržavni misli izraz vsega tega, kar je vsem narodom skujmo. kar tvarja raison d' etre države. V svojem članku pojasnjuje, da je dinastija pravzaprav edina moč, ki državo skupaj drži in izvaja iz t*-ga za dinastijo pravico in dolžnost izvršiti državni prevrat, odstraniti dualizem in vstva-t iti na razvalinah vseh sedanjih državnopravnih ustanov nov red v tem smislu, da se bodo vsem narodom in deželam skupne zadeve skupno uporabljale in reševalcvse drugo pa se bo prepustilo posamičnim narodom. Ce je grof Creneville točno ozna-eil cilj — in po vsem kar je znano, se sme verjeti, da je ta cilj dobro fiksi-tal — potem se mora reči, da je z uvedbo absolutizma pot do tega cilja že precej pripravljena. Če ga bo mogoče doseči, to ne spada sem. Jlovenjui m hrvatski Meriboici. Med slovenkimi in hrvatskimi klerikalci je nastala velika napetost, odkar so se naši klerikalci zvezali s hrvatsko kmetsko stranko, ki jo vodi Stjepan Radič Ko so je lansko jesen v Ljubljani osnovala vseslovenska klerikalna stranka in je bil na ustanovni shod l>ovabljen tudi Stjepan Radič, so hrvatski klerikalci demonstrativno izostali od tega shoda, dasi so bili povabljeni, a klerikalno glasilo »Hrvatstvo« je javno protestiralo proti udeležbi Stjepana Radića na vseslovenskem klerikalnem shodu ter izjavilo, da za hrvatske klerikalce ni mesta na shodih, ki se jih udeležuje ludi Stjepan Radić. Slovenski klerikalci so te proteste svojih hrvatskih somišljenikov popolnoma ignorirali, kar je napetost med slovenskimi in hrvatskimi klerikalnimi krogi še znatneje poglobilo. Med tem so se politični odnošaji na Hrvatskem bistveno spremenili. Ban baron Itauch, ki so ga kle-rikalci podpirali, je padel in vsled pakta s hrvateko-srbsko koalicijo jc prišel na krmilo ban dr. Nikola pl. T o m a š i ć , ki je zopet uvedel ustavni režim na Hrvatskem. Po dveletnem prestanku je zopet začel z bo rovati hrvatski sabor. Vladna stranka v tem saboru je brvatsko-srbska koalicija, a vspored-no s hrvatsko-srbsko stranko koraka Stjepan Radič ter podpira politiko koalicije in dr. Tomašičeve vlade. Znano je, da se je ban dr. Tomašić v svojem programnem govoru izjavil za narodno edinstvo Hrvatov in Srbov ter slovesno proglasil popolno enakopravnost hrvatskega in srbskega življa v uradu in šoli. To je razjarilo, ker po njihovom hi pMMOh narodne ravnopravnosti v — katoliški Hrvatski. In tehtnega hama, ki slovesno proglasa, da sla na Hrvatskem pred zakonom ravnopravna katolik in pravoslavni, podpira Stjepan Badić, zaveznik slovenskih klerikalcev: — Orožno, nezasUšao! Zato so se dvignili sedaj hrvatski klerikalci, da opomore svoje slo* venske somišljenike na to »grozoto« in osvobode dr. Susteiiča iz izdajalskega objema Stjepana Radića. Klerikalno glasilo »Hrvatstvo« je priobčilo v ponedeljek dolg članek, naslovljen »Slovenci i Radič«. Ta Članek je izredno zanimiv, ker preciznje docela jasno stališče hrvatskih klerikalcev nasproti slovenski klerikalni stranki in Stjepanu Radiću. »Hrvatsvo« piše med drugim: »Listi vseslovenske ljudske stranke »Domoljub«, »Slovenec«, koroški »Mir« in štajerska >/Straža« so se odločno izjavili proti vladi bana Tomašiča in proti koaliciji, ki ga podpira. Navedli so za to tudi razloge, zlasti > Slovenec« in »Domoljub«, in sicer v člankih, ki kažejo očitno, da so od kompetentne strani inspirirani. Listi vseslovenske ljudsko stranke očitajo Tomašičevi vladi, da je nnionistiška in da teži za tem, da Hrvatsko čim tesneje priklopi Ogrski. Nadalje jo obsojajo, da se naslanja na srbski pravoslavni element in da namerava z novo volilno reformo okrepiti proti katoliške, pro-tihrvatske in irredentistiške življe. A koalicijo napadajo katoliški slovenski listi, da je prodala narod in da jo zapostavila narodne zahteve, samo da se dokoplje tlo vlade. Tako kompetentni glasovi v »Vseslovenski ljudski stranki«, a kako Stjepan Radič? Stjepan Radie podpira vlado bana Tomašiča, Stjepan Radie se v svojem »Domu«, na shodih in v saboru brezpogojno zavzema za sedanjo vlado, Stjepan Radič je za Tomašičcvo volilno reformo, Stjepan Radič ostro napada opozicijo starčevićanskih strank proti Tomašiću, Stjepan Radie postopa v vseli vprašanjih solidarno s koalicijo, Stjepan Radić podpira srbske protikatoliške elemente. Ali vseslovenska ljudska stranka vkljub temu simpatizira z Radićem 1 Zdi se, da je tako ... Ne razumemo tega, da katoliški Slovenci od nas zahtevajo, da se približamo Radiću,dočim se on nam ne približuje, marveč nas odbija in nas vedno bolj napada. Kaj pravijo Slovenci na to, da Radičev >Dom« prav v zadnjem času ljuto napada »pope« in da znani kmet Jalžabetić obelo-danjuje v njem članke, ki po svojem proticerkven* m duhu nadkriljujejo celo članka v —»Slovenskem Narodu«? ... V saboru je rabil Radič značilne besede da je naredba o svobodi vere in vesti izostala, ker hočejo »popi komandirati^-. Drugih vzklikov o ^popovskem zagriju pl ji vanju« niti ne omenjamo. Toda no, morda so nauki katoliške cerkve pri nas taki, da narod poneum nju jejo, a na Slovenskem pa p ros ve ti j uje jo ? Morda tudi slovenski popi poneunjujejo ljudstvo...! Prepričani smo, da so Radiči vsaj toliko protikatoliški, kolikor so demokratski. Njihov cilj je brez dvoma ta, da ustanove svobodomiselno »grarno stranko... Ne bi bili spregovorili, ako bi nas slovenski listi ne bili naravnost prisilili, da se izjavimo, ker nismo hoteli desavuirati politike katoliških Slovencev proti nam. Prepričani smo, da se ta politika tudi po tem našem odgovoru ne bo spremenila, toda, če se bo izpolnilo vse ono, kar mi prorokujemo, ne bodo trpeli škode Slovenci, marveč bo vse breme padlo na hrbet nas — katoliških Hrvatov! Sicer pa naj voditelji katoliških Slovencev pomislijo, kako bo, kadar se vrste Radieevih »krščanskih« kmetov pretvorijo v liberalno agrarno stranko?« Besede hrvatskega klerikalnega organa na naslov slovenske klerikalne stranke so precej rezke in jasne. Radovedni smo, kaj poreče na to t ili piko »Slovenec«, in kaj bo odgovoril dr. Šusteršič na ta ultimatum hrvatskih klerikalcev! en ho stvar realizirala. Za najsvestej. še slntahnike je drsava doslej po as* pragmatike. — Dnl- Sejs poslanske branje službene »atlaške V včerajšnji seji se je nadaljevalo prvo branje službene pragmatike. Začetkom seje je vložil poslanec Hribar predlog glede podsljisajs tržaško • općinske cestne islosntcs da Sežane. Nato je povzel k službeni pragmatiki besedo posl. Straneh?, ki omenja davnih zahtev uradnikov pa reformi službene pragmatike. Se L 1867. so avstrijski uradniki iadelaH In L M Ji s inu—..... toeasmi naene, U nedvomno obsega mnogo dobrega. Vendar ho treba še marsikaj spremeniti. Glede disciplinarnega postopanja zahteva govornik narodnostno razdeljene disciplinarne komisije za Češko in Moravsko. Nemški poslanci es bodo vsi zavzeli za pravične želje državnih uradnikov in uslužbencev. Ti pa naj se zvesto drže svojega rodu. — Minister Haerdtl izjavlja, da se ne bo spuščal v podrobnosti. Govoriti hoče le o principih, ki so bili za vlado merodajni. Načrt hoče enotno urediti pravice in dolžnosti uradnikov. Da napravi kolikor mogoče enoten načrt, je vlada privzela v reformo tudi taka vprašanja, ki pravzaprav ne spadajo sem. Zelje, ki so jih izrekli drž. uradniki, je vlada blagohotno študirala. Držala se je pri tem principa: reforma ne more iti dalje, kot to zahteva korektno vodstvo uprave v interesu države in postavo-daje. Reformne zahteve uradnikov pa so zavzele meje, ki jih more minister obžalovati. Minister izjavlja, da je načrt službene pragmatike naj-liberalnejši, kar jih je na kontinentu. Državni uradnik stoji proti drža-\ i v posebnem razmerju, in to razmeri^ zabranjuje, da uradnik ne more pri udejstvovanju svojih državljanskih pravic postopati tako svobodno kakor drugi državljani: kajti ne more se boriti proti državi,katero sam zastopa. Kar se tiče koalicijske in organizacijske pravice uradnikov, vlada niti ne misli na to, da bi jim te pravice jemala. Vendar morajo priti uradniki s svojimi željami k predpostavljenim in ne smejo potom organizacij itd. pritiskati na predpostavljeno. Ni mogoče misliti, da bi mogel državni uradnik sodelovati pri društvu, kojega edini namen je iz-podkopavati disciplino. Minister kaze na velike ugodnosti časovnega avtomatičnega avazma, ki ima svoj glavni pomen v tem, da lahko pridejo tudi manj zmožni uradniki na višje stopnje. Edini korektiv tu je kvalifikacijska komisija; tu pa ne more minister nikakor pritrditi želji, da hi sestajala iz kolegov. Vlado je vodila pri reformi le ena želja: zadostiti interesom uradništva. — Posl. Soukup (češki soc. dem.) pravi, da so razmere med državnimi uslužbenci neznosne. Protekcija in korupcija sta najbolj lojalne uradnike revoln-c ion iz i ral i. Govornik graja, da se načrt ne ozira na pogodbeno uradni -štvo, poštne oficijante in gozdarje. Tudi diumistovski bedi je treba na-praviti konec. Govornik zahteva odpravo certifikatistovskega zakona in izločitev sodnikov iz načrta. Če se *>odo poskusi soc. demokratov glede izboljšanja načrta izjalovili, bodo pač razlrerali celo reakcionarno skrpucalo in gra vrgli vladi pred noge. — Nemški rad i k al ee Miihlwert je tudi za to, da se izločijo iz načrta sodniki. Izjavlja, da so določbe dede nedeljskega miru potrebne reforme. — Tndi poljki poslanec Moraczewski jc za izločitev sodnikov. — Nemški soe. dem. Fonstner pravi, da vlada v tem načrtu drž. uslužbencem ne da pravzaprav nič, jemlje jim pa koalicijsko pravico. Njegova stranka bo v odseku stavila primerne spreminje-valne predloge. V sedanji obliki je načrt popolnoma nesprejemljiv. — Posl. Miehl pravi, da je velika veČina drž. uradnikov pripravljena raje resi gn i rat i sploh nn vsako reformo kot pa akceptirati tako. — Razprava o prvem branju službene pragmatike se nato prekine in pride na vrsto nadaljevanje Vukovieevcga nujnega predloga o dalmatinskih železnicah. — Zeleznični minister Wrba povdar-ja veliko važnost projektiranih železnic. Zato je dolžnost vlade, da stori vse, da se te železnice Čim preje uresničijo. Kar se tiče avstrijskih prog, s«- je žc veliko storilo. Na progi Knin - Pri hudič so preddela že končana; pri progi Novo mesto - Metlika se izdeluje zdaj detailni načrt, vin Črnomelj. Minister bo storil vse, da se ta proga kar naj ni tre je zgradi. Kar se tiče hrvaškega dela te proge, pravi minister, da jc že večkrat interveniral in bo to še storil.Razsodišča pa ne more sklicati, ker za to nima nobene podlage. Minister se peča še z ostalimi projekti, ki jih omenja predlagatelj in slednjič želi, da zbornica nujni predlog primerno modificira. — Posl. Bugatto pravi, da bo zbornica predlog pač soglasno sprejo-la in s tem pokazala, da ne gre zavlačevati vprašanja dalmatinskih železnic— Posl. Svlvester opozarja vlado, naj se sistematično peča g dalmatinsko politiko. Naj bolj skrbi za dežele ob Adrtji. Železnice je treba graditi. Nemci bodo glasovali za predlog in obenem poživljajo vlado, naj ugodi vsem zahtevam Dalmatin-eev. — Nato se rasprava o tem predlogu prekine. — Posl. Drtina je vložil nujni predlog glede zavlačevanja novostavbe češke tehnike in knjižnice ▼ Pragi. — Posl. Hribar Interna* lira *» pil nastavljanju slovenskih sred-njsžnlnrih profesorjev in supientov. nemških razsodb slovenskim strankami pri deželnem sodišču v Ljubljani. Prihodnja seja v sredo dopoldne. «. Korespondenca »Zentrum« piše? »Slov. Enota« stoji pred važnimi posvetovanji. Njih predmet so propozicije, ki jih je baron Bionerth predložil »Enoti« in ki imajo za namen skleniti na podlagi konkretnega programa zvezo slov. opozicije z dosedanjimi vladnimi strankami. Namera min. predsednika ima svoj vzrok v tem, ker se je naenkrat postavila ua dnevni red finančna reforma. Ministrski predsednik dobro ve, da sedanja večina tej ogromni nalogi ni kos in hoče poskusiti sestaviti tremo zanesljivo in numerično močno večino in v ta namen potegniti v kombinacijo slov. opozicijo. Za »Enoto■ odločitev ne bo lah'ka, ker je baron Bionerth v svoj program sprejel tudi dodelitev narodnostno - političnih predlog narodnostnemu odseku. »Lidove novinv« javljajo iz Dunaja, da je baron Bienerth konferiral s češkimi radikalci in s slovenskimi klerikalci zaradi vstopa v vladno večino in da je obema strankama obljubil po en portfelj. S tem bi bila seveda »Slov. Enotam razbita. — Odgovornost za to vest prepuščamo seveda »Lid. novina m«. UttHlonftl oMinjM svet. Ljubljana, 10. aprila. Ljubljanski občinski svet je ime] danes popoldne pod predsedstvom župana Hribarja izredno sejo in je rešil sledeče točke. Nadvojvoda Evgen. Zupan pravi, da je bil pretekle dni v Ljubljani veliki mojster nem. vit. reda nadvojvoda Evgen. Ogledal si je izkopanine na Mirju in je pogledal tudi načrte za obrtno šolo. Povedal je, da namerava nem. vit. rod obdržati cel svet med obrtno ulico in rimskim zidom, da napravi tam javen park in v njem postavi dve hiši, v katerih eni bo nastanjen enionski muzej. Mestni občini pa bo odstopil del zidu, da ga obdrži in ohrani. O planih za obrtno šolo se je nadvojvoda prav laskavo izrazil. Nadvojvoda si jc ogledal tudi ljubljanski grad in se je informiral o pianih glede gradu. Tudi o teh se je izrazil zelo laskavo in je dejal, da bo tu pač morala država pomagati. Iz vsega je pa videti da bo nem. vit. red šel mestni občini na roko, in to po zaslugi v prvi vrsti nadvojvode E^crena. Zato predlaga župan, naj se Obrtna ulica imenuje Nadvojvode Evgena ulica. Ulica, ki bo važna, prometna žila od Cojzove do Tržaške ceste, bo široka 20 m. Druga predsedstveua naznanila. C. kr. poljedelsko ministrstvo niše glede prispevka za novi most na Poljanah. Iz hrvaško razstave se kupijo za mestno galerijo sledeče sliko: Vi-dovie »Ob zori« za 800 K in ^Ribiči« za 40O K ter 6 razjeden k od Krizmana po 70 K. Nato se odobri zapisnik zadnjo seje. Dve peticiji. Magistrat mesta Lvova je sprožil misel, naj bi se parlamentu poslala peticija, da se razveljavi zakon iz 1. 1896., ki obvezuje samopravne občine preskrbeti lokalo in stvarne potrebščine za c. kr. obrtna sodišča. To stroške bi morala nositi država sama. Ljubljanska mestna občina jo že doslej imela z obrtnim sodiščem 3385 stroškov. Ljubljanski občinski svet so peticiji pridruži. Zupan je po leg tega vložil tozadeven inicijativni predlog v parlamentu. Glede trgovskih zbornic je mesto Gradec sestavilo slično peticijo. Tudi tej se ljub. obč. svet pridruži. Zupan je tudi tozadevno vložil v drž. rboru predlog. Grunewa1d. Dne 15. t. 1. bo v Krakovu spominska slavnost bitke pri Gmne-waWn, kjer so združene poljske in če ške čete porazile nemško vojsko. Ta slavnost bo ravno v sedanjih polit, razmerah velikega pomena, in zato se je udeleži oficijelno tudi ljubljanski obč. svet. Na slavnost pojdejo: župan Hribar, podžupan dr. Tavčar in obč. svet- dr. Majaron. Ce bi bil pa eden ali drugi zadržan noj-deta obč. svet. dr. Novak in dr. Švi-gelj. deželnega stolnega mesta Ljubljane ee podeli g. Fr. Sebru. »Nar. del. organizaciji« ee dovoli za priredbo vajenskih strok, tečajev enkrat za vselej 900 K prispevka. Izplača se, kadar se tečaj otvori. Fsanlselji kanali etc Na Martinovi cesti odstopi v svrho regulacije pnesntnlh Krian potrebni avet pod nekimi pegoft \U stroški bi znašali 9106 K. —- Se sprejme in ta svota postavi v proračun za prih. Isto. Ker je posestnik Marenče popustil od svojih pretiranih zahtev, se bo Orlova ulica vendarle regulirale. Dovoli se za to regulacijo 1500 K iz cestnega kredita. Nasipalo se bo pa polagoma, kolikor bo ravno materi jala pri rokah. V Gradišču in v Ciril - Metodo vi ulici se zgradita kanala. Stalo bo to 5050. Delo bo izvršil Tribuč & Ko. V topničarski vojašnici bo treba nekaterih popravil. Dovoli se za to 5000 K. K zgradbi novega državnega mostu pri Sv. Jakobu je 1 .1899 mest ni zastop dovolil 20.000 K prispevka; takrat je bil most projektiran na IO1/* m in proracunjeii na 140.000 K. Zdaj bi tak most veljal 193.000 K. Ce se pa postavi 14 ra širok most, kakor odgovarja razmeram, bi stal 240.000 K. In procentualno so mora mostni prispevek zvišati na 30.690 K. Ta prispevek se izpla ča v treh letnih obrokih, ko bo most dograjen. Mestna bolniška blagajna za posle. Rodbino morajo zdaj same plačevati v bolnišnici 14 dni za svoje obolelo služkinje. To pa marsikaka nepremožna rodbina težko stori. Zato je župan žo pred loti predlagal, naj se ustanovi mestna bolniška blagajna za služkinje. Med tem se je na podlagi poizvedb konstatiralo, da so v bolnišnici plačevale rodbine za obolele služkinje tekom zadnjih 10 let okroglo po 800 K na leto. Gospodarjev, ki bi bili pripravljeni se zavarovati, jc skoro 900. Letno bi so plačalo od vsakega posla po 2 K, tak-da bi bil morda še nekak prebitek. Poročevalec dr. Oražen sicer omenja, da ni skrbljeno za anibtilantno zdravljenje, in tudi v bolnici le za 14 dn:. Priporoča pa, da se ta blagajna usta novi; magistratu naj se naroči, da izposluje potrditev pravil. — Občinski svet. Lonče je proti temu, da bi imeli pravico zavarovati pošlo luni gospodarji iz Viča, Šiške itd. in pred laga naj imajo to pravico le gospodarji na mestnem pomerijo. Ta predlog pa ne obvelja. — Sprejeti pa so predlogi poročevalca. Reklama ua tlaku. Tvrdka Kregar & Seljak je naprosila svoj čas mestni magistrat, če smo napraviti na uličnem tlaku reklamo. Magistrat prošnji ni ugodil. Tvrdka je vložila priziv, in policijski odsek jo mnenja, naj se prizivu ugodi pod sledečimi pogoji: Barva i sme biti strupena, v vsaki ulici sn.» ta biti le dva samoslovenska reklamna napisa, delati se mora po noči in prej magistratu naznaniti. Dr. Tavčar so boji, da bodo ti napi-i poškodovali damske obleke. — Poročevalec dr. Oražen graja dolga damska Vriin. Ver neb^irtnič-n*> ^ zdravlja! bi predlog, ki bi predolga krila prepovedal. Rekurzu r> • slednjič ugodi. Gasilno in reševalno društvo, je v I. četrtletju 1910 sodelovalo pri 4 požarih, imelo jc 14 rodnih inšpekcij. 2 odb. soji, 1 služb, shod in 9 va; z novinci: rešilni voz jo posloval 118 slučajih; članov jc 83. IV. mestna deška šola. Svoj čas je mestni šolski svet predlagal naj se III. mestna deska ljudska šola postavi v Kolizejskeni okraju in ne na Pružah. Obč. svet te-mu ni pritrdil temveč so je začel baviti z vprašanjem novo IV. ljudsko šo]e v Kolizejskeni okraju. Mostni šolski svet priporoča sezidavo te šola v bližini kavarne Evropo. Ima naj 5 razredov in 3 samostojne meščanske razrede. — To nasvete obč. svet akceptira. Obenem ponovno naproša dež. odbor, da prevzame plačevanj' učiteljev na ljubijanskih mešč. šo lah. Dotacije in podpore. Ker jo »Kranjska hranilnica-odtegnila šolam vso podporo, prevzame podporo mestna občina. Dovoli >(1 1200 K kredita. Nato zaključi župan javno sejo. Sledi tajna soja. Koncert Miim Katice" dne 19. aprila. »Glasbena Matica« je včeraj ponovila koncert, ki ga je priredila dne 9. marca. O izvirnih skladbah-ki jih jc izvajal zbor, no bomo podrobneje govorili, ker je to že storila ocona prvega koncerta v št. 56 našega lista. Omenjamo le, da je zbor zopet prav izvrstno rešil svojo semter-tje precej težko vlogo. V »Jeftejevi prisegi« ga je izvrstno spremljal orkester »Slov. Filharmonije«. Huba dova taktirka je spet slavila svoje zmagoslavje. Na včerajšnjem koncertu smo * prav prisrčnim veseljem pozdravili ljubo znanko iz prejšnjih Matičnih koncertov gospo Miro Costaperaria-Devovo. Nase veselje je bilo tem pri" srčnejse, ker smo takoj pri'prvih taktih njene pesmi videli, da glas gospe Coataperaria-Devove ni izgubil le prav nič svoje svetosti, da sveni is vodno tako polno la mehko, kakor svoje čase. Gospa Lostaperari*»Dnvo» va si je izbrala — razen melanholične Hatzejeve »Moja sudba« — same tiomače pesmi, in sicer ravno od naj- krasnejših: Adamičevo čudovito lepo »Pri zibeli«, Lajovičevo »O, da deklič je . . .« in Dcvovo »Pastarica«. Občinstvo je priljubljeno pevko simpatično pozdravilo in se ji je za krasno petje zahvalilo z navdušenim ploskanjem. Gospa Costaperaria-De-vova je dobila v dar tudi lep šopek. Nič manj simpatično ni pozdravilo občinstvo crospoda Bctetta, ki si je to pot izbral dru«r«> točko, ki so pa zopet dokazale njegovo resnično umetnost. Izbra! >i je zopet tri giobo-ko zamišljene peami Brahmsove in pa recitativ in arijo iz Havdnovega St varjenja Klavirsko spremlje\ anje je oskrbela zopet gdč. Vida Prele^ni-kova; zasluži za svoje spremi jeva nje vse priznanje. Koneert. je bil zelo dobro obiskan, zaslužil bi pa, da bi bil tudi to pot razprodan. Del pomol društvo za bolne no pljučih imela je dne 18. t. m. svoj ledni občni zbor. Otvarjajoč zborovanje izrekel je predsednik dvorni svetnik grof C h o r i n s k v zahvalo vsem činiteljem, ki so društvu omogočali delovanje, tako e. kr. ministrstvu za notranje zadeve, deželnemu zboru, ki je za tekoče leto dovolil podporo 1500 K. občinskemu svetu, kranjski hranilnici in pa mnogim članom, iz-ned katerih je posebno povdarjal številne občinske in zdravstvene sn-stope ter župnijske urade. Tz poročila generalnega tajnika Dcinet ra B 1 e i \\ c i s - Trste-l i S k e g a posnemamo, da je naj-ažnejša posredovalka društvenega ovanja oskrbovafn'ca za bolne na pljučih, ki s<- nahaja v Mestnem donu, Le-ta skrbi za takozvano soeijal-io odvračanje jetike, oskrbuje in jadzira prizadeti* rodbine in skuša tem doseči, da se v njih ne pojavijo va obolenja za jetiko. Oskrhoval-imela je lani 1*1 rodbin s 73 čla-<32 moškega in 41 ženskega spola i v stalni oskrbi. Posebno se priza-k« va za otroke, ki jim nakazuje mleka, kruha itd., kajti izkušnja kaže. da je treba človeka ze v najnežnejši mladosti varovati pred jetiko. Vsega skupaj vršilo se je v oskrbovalnici lani 23 ordinacij ^ 4o ordinaeijskinii rami. v katerih so oskrbovanci 7krat tehtali in se je vršilo 341 dravniških preiskav. Rodbine pa se eda tako \*o zdravniku, kakor po '»osebni strežnici nadzirajo tudi na lomu, kjer se skrbj za snago, tre-j, se jim najam*- boljše stanovanje d. — Dalje pa je društvo podpiralo tudi nekaj prizadetih rodbin na deželi ir. jih je s pomočjo okrajnih in • krožnih zdravnikov nadziralo. Posebne veselje ima društvo s petimi froei nekega hudo jetienega rudarja, katerega žena je bila tudi umrla jetiko. Te otroke vzeio je društvo j »red tremi leti v svojo skrb. Odg;. 0 se pri različnih rodbinah in so >*slej vsi zdravi, dokaz, kako važno je, tak** otroke odstraniti iz nevarne nkolice. V zdravilišče in sicer v -gas pri Gradcu poslal se je lani mlad dijak, ki ^e je po štirimeseč-<*nju p«-vrnil j>opolnoma zdrav. Dvema drugima prosilcema je omogočilo zdravljenje na de-V morski hospic v Gradežn poklalo je društvo 8 otrok. Uspehi tega zdravljenja so pri slabotnih, škro-ruIoznih in za jetiko dovzetih otrocih izvrstni, kakor opaža društvo že -a leta sem. Z veseljem poadi erile je društvo inst it ur-i jo šolskih zdravnikov, kajti ti naznanjajo društvu jetične, k jetiki nagnjene in take otroke, ki so pri jetienih rodbinah a stanovanju. V vseli takih sluča-ih priskoči oskrbovalniea na pomoč. Vaj večjo važnost pa polaga seveda 'rnštvo na že omenjeno socijalno 1 vrača nje, kajti jetika se da lajše ročiti, kakor pa zdraviti. Z ve-^ 1 jem se da konstatirati, da se to socialno odvračanje vedno bolj širi in se tudi rodbin« iz okolice Ljub-tako iz Vodmata, Se-la, Gline rl. zatekajo k društvu. Na podirali imelo je društvo v preteklem 1 4r><*0 K od e. kr. ministrstva za a nje zadev*-. 500 K pa od občinskega sveta. Lep uspeh doseglo društvo z izdajo vesele ilustrovane jig»- Modri Janko:, ki posreduje ladini najvažnejše nauke o higieni. i!o članov znašalo je v pretek-">36, meri temi mnogo občin, žnp-uradov in zdravstvenih okrožij. Dohodki znašali so 7*2+1 K 70 v. Za 'i al no odvračanje jetike, zdravlje-v zdraviliščih, v morskem bospi-itel. izdalo je društvo SNf K 70 in. - Premoženje društva znaša :;eželne ustanove za medicinec in druge akademike so se oddajale in sedaj se kaj rade čuje jo pri tožbe, da dobe ustanove zgolj le klerikalci. Potem se pa zabavlja na dr. Tavčarja, češ, da ni ugovarjal. Prav! Ali g. akademiki naj se v bodoče tudi sami za stvar nekoliko pobrigajo, ker deželni odbornik gosp. dr. Tavčar prosilcev navadno pmv nič ne pozna, prosilci pa dosedaj še nikdar niso prsta ganili, da bi se bile klerikalne protekcije preprečile! Mislimo, da smo jasno govorili! - »Zatirano neinŠtvo.« Najbolj zatiran narod v Avstriji so Nemci. Od vseh strani pritiskajo nanje sovražniki. Slovenci, Cehi in Poljaki, ki bodo zdajzdaj uničili avstr. nem-, štvo. Imajo sicer »obrambna« društva kakor »Stidmarko«, »Ost-marko in »Schulverein« toda vsa ta društva so napram slovanskemu nasilju brez moči. Zato niso mogli Nemci nič bolj pametnega ukreniti, kakor to. da ustanove na Dunaju »Deutechvolkisches Spar- und Kre-dit-Institut«. Cisti dobiček tega zavoda nameravajo porabiti za obrani-l>o svojih rojakov, ki so najbolj v nevarnosti, da jih uničijo Cehi in Slovenci. Ampak višek nemške nesramnosti je to, da pošiljajo poziv za sub-skripcijo tudi notoričnim Slovencem. Slovenci naj bi torej pomagali spletati vrv. s katero jih nameravajo Nemci zadaviti. Slovenske naslove je skoro gotovo preskrbel neizogibni dr. Josef Julius Binder. čegar podpis se tudi nahaja na pozivu za sub-skri[H*ijo. — Iz poštne službe. Višjima poštnima kontrolorjema, .Tos. Fle-r e t u in Josipu Štruklju v Ljubljani sta podeljeni mesti višjih l>oštnih oskrbnikov mi dosedanjih mestih. - Iz šolske služb«* na Štajerskem. Definitivno so nastavljeni na ljudski šoli v Ponikvi ob juž. žel. Fr. Horvat z Rečice in učiteljica isto-tam Marija Kregar; na dekliški >o-li v Hrastniku, Marija Sorčan. v Zreeah Karel Mravljak, v Mar« n-bergu Viljem Dobnig; kot učitelj "*a ročnih del pri Sv. Kunigundi na Pohorju. Rozalija Kante. — Umirovljena j** učiteljica Klementina Alt. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala tvrdka »Jelačin« starega denarja in mnogo znamk. Rodoljubi, posnemajte vzgled! Hvala! — Jubilejni dar slovenske mladine. Otroški vrtec v Ročelu je poslal družbi sv. Cirila in Metoda 0 K 47 v kot jubilejni dar ndadine. Slovenska mladina, stori tudi ti tako širom domovine! »Matice Slovenske« 173. odbo-rova seja se je vršila dne 15. aprila. Predsednik naznanja, da je zastopal »Matico' pri pogrebu rajnega pesnika Medveda in v spremstvu treh drugih članov pri glavni skupščini »Matice Hrvatske« v Zagrebu. Poroča o dopolnilnih volitvah na letošnjem občnem zboru »Matice Slovenske« Vsi vnovič ali na novo voljeni odborniki so voljeni na štiri leta. Pri vol i t vi predsedstva, blagajnika in dveh ključarjev se voli enoglasno dosedanji predsednik g. dr. Ilešič, enako blagajnik in oba ključarja, V knjižni odsek se uvrstita na občnem zboru novoizvoljena odbornika gg. Koder in pl. Bleiweis; g. Koder se pridruži še poleg tega. gospodarskomu odseku. Odda se tisk »Letopisa« »Prevodov in svetovne književnosti«. Oddaja »Zabavne knjižice« se odloži na prihodnjo sejo. V deželni umetniški svet pošilja »Matica« kot svojega zastopnika g- ravnatelja Ivana Šubica. Določijo se recenzenti ; prevod Zeyer-ntarija Ploihaa« je isgotovljen. Za 1989» leto se je prodalo 42(5 garnitinr, med dijake se jih je razposlalo po dve kroni 150. Za tekoče leto se je nabralo do zdaj 822 naročnikov, skupno število naročnikov slovenskega zemljevida pa znaša 906. * — HaUevjev komet in Ljubljanski grad. Hal lev je v komet nam je vedno bližje in kakor so izračunali učeni gospodje zvezdoslovci, videli ga bomo kmalu s prostim očesom. Za Ljubljančane je velike važnosti dejstvo, da se Hallevjev komet v celi Ljubljani nikjer tako dobro ne bo videl, kakor z Ljubljanskega gradu. Kot nalašč zato priredita Sfntpsier ska in šentjakopsko - trnovska podružnica Ciril-Metodove družbe v nedeljo jurjevanje na Ljubljanskem gradu in kakor se je dalo izračunati po najnavaduejših računih, bo vsak, ki bo spil par litrov »Starega Rimljana«-, ki ga bo točila šentjakobsko-trnovska podružnica, videl Hallevjev komet, ki bo v nedeljo stal ravno nad Ljubljanskim gradom. Zato v nedeljo vse na grad na »Starega Rimljana« in gledat Hallevjev komet! Je bolj praktično in cenejše, kakor pa hoditi ga opazovat v Benetke! — Iz justiene palače prihajajo v javnost stvari, ki prav nič ne diše po justici. Tako se poroča, da je neki začasni paznik zapustil službo, ne da bi se poslovil pri jetniškem oskrbniku Rabiču. Vsled tega je Rabič poslal v njegovo stanovanje drugega paznika, menda po nekatere erarične stvari. Ker so bila vrata zaklenjena, je dotični paznik s silo odprl okno ter noter zlezel v tuje stanovanje. To se je zgodilo, kakor rečeno, na ukaz oskrbnika Rabiča. Videti pa je, da ima ta Rabič. ki je — mimogrede omenjeno — strasten nemškutar, velik vpliv ne samo pri paznikih, marveč tudi tudi pri svojih predstojnikih. Vsled njegovih spletk in njegovega priporočila je bil imenovan za definitivnega paznika neki nemškutar, ki slovenskega jezika niti ne zna. Prekoračil je več starejših, vestnih slovenskih paznikov, katerim se je s tem zgodila očita kriviea. Temu nemškutar j a so baje izročeni mladoletni kaznenci. Pa ne, da bi bili odločilni faktorji zato imenovali nem-škutarja za paznika pri mladoletnih, da bi jih zastrupljal s svojim nem-škutarstvom. — Tudi iz jetniške kuhinje dohajajo kaj čudni glasovi. Govori se namreč, da se daje jetnikom slabša, psom pa boljša hrana. Da ima Rabič tak vpfiv - v justičkii palači, se ima najbrž zahvaliti dejstvu, da vzgaja svoje otroke v strupene sovražnike slovenskega naroda. Za danes naj zadostuje to; ob priliki pa prinesemo malo več luči za kulise justične palače. — O poštnem uradu pri Mahru se čuje jo ved ne pritožbe, katerih smo že veliko priobčili, a kakor se kaže, je vse zastonj. Zdaj so ljudje zopet pritožujejo, da morajo čakati celo večnost, predno se jih kdo usmili, da opravijo svojo stvar, vrhutega so pa uradnice še grobe s strankami. Poštar Ravnihar. ki je vodja tega poštnega urada in vnet klerikalec, naj gre v pokoj, tako mu svetujejo pritožitelji, če noče ali ne more svojega urada tako voditi, da bodo ljudje zadovoljni, ki ne zahtevajo nič nemogočega. — Za »Domovino« namesto venca na krsto očeta gdčne. licej, učitelja \Virgler so nadalje darovali: ravnatelj Macher gdčni. \Vesner in Kari in, dr. Cer k, dr. Grošelj, Berce in N. po 2 K, skupaj 14 K. Iskrena hvala! Degradirani podžupan. Župan Spodnje Šiške gosp. Pogačnik je zbolel, ter se šel zdravit v bolnišnico. Njegove posle bi moral prevzeti podžupan gosp. Zelenka, — tako bi bilo prav! Ni se pa to zgodilo, nasprotno, župana nadomestuje sedaj v Spodnji Šiški gosp. Ojster. ki pa v to ni upravičen. Opozarjamo na ta slučaj c. kr. okrajno glavarstvo. Ta bi bila lepa, da bi nam že komand i-ral vsakdo, ki niti pravice nima v to. Okrajno glavarstvo opozarjamo, da se za občino Spodnja Šiška malo bolj ]k)briga, ker občani nismo tu samo za plačevanje, marveč hočemo imeti tudi to, kar nam gre po zakonu. Nam se zdi čudno, da je gosp. Zelenka s tem zadovoljen, da se ga tako zapostavlja! Ali morda nima takih zmožnosti, kakor od železnice v pokoj poslani invalid Ojster? V ženski bolnici v Novem mesto je umrla v ponedeljek ob 3. zjutraj 241etna Marija Papež iz Ljubljane, hči nadpaznika v prisilni delavnici. V soboto popoldne se je mudila v hiši družine Pire. Bila je nekako razburjena in nemirno hodila iz sobe na hodnik in zopet v sobo s malo stekleničieo v roki. Poslala je aospodinjo po karbolovo kislino v lekarno in nato odšla na kolodvor, osi, da se pelje v Ljubljano, a se jo vrnila v mesto, kjer je izpila is steklenice liaol. Zvečer so jo našli Močo prod uhmnnlrini oradom v ji. Dasi so jo takoj nesli k zdravniku, je umrla. Kaj je gnalo ubogo dekle v smrt, se ne ve, a po mestu se govore različne govorice. V cerkvi ji ne zvoni nič, morda ker ni plačala, a spi se sladko tudi brez zvonenja. Zastrupila se je v Kandiji dne 16. aprila t. L z lizolom neka Marija Papež, ki je bila pred kratkim v blaznici na StudencH. Pripeljala se je v Novo mesto, kupila v lekarni steklenico lizola in ga izpila. Prenesli so jo k priinariju dr. Defrance-schemu, ki ji je izpral želodec, toda bilo je prepozno. ITmrla je v ženski bolnici- dne 18. aprila, ob dveh ponoči. Marija Papež je trdila baje, da je mislila izpiti le toliko lizola, da bi ina]o obolela in da bi bila vzpre-jeto v bolnico, pa ga je izpila preveč. Najbrže je pa gnalo nesrečnieo kaj drugega v srni t. Novomeški orkester v Kostanjevici.' V nedeljo, dne 17. aprila se je nam Kostanjevčahom nudila izredna prilika, slišati fino glasbo, obstoječo iz samih izbranih komadov. Posetil nas je namreč iz Novega mesta salonski orkester, ki ga tvorijo priznani inuziki. Posamezne točke res krasnega programa so se izvajale s tako eksaktnostjo in virtuoznostjo, da jc bilo polnoštevilno navzoče občinstvo naravnost očarano in je svoji navdušenosti dajalo duška z vsakokratnim burnim ploskanjem. Dosti zasluge za to gre tudi naši narodni čitalnici, ki se ni strašila primeroma velikih žrtev, samo da je mogla prirediti ta res krasni večer, kakršnih je malo na deželi. Našim prijateljem iz Novega mesta pa se iskreno zahvaljujemo na umetniškem užitku in jim kličemo: na večkratno svidenje! Klin s klinom! »Deutsche Stim-men« poročajo, da so slovenski mln-deniči iz Kostela prišli na nabor v Kočevje s slovensko trobojnico. List poziva vsled tega nemške gostilničarje in nemške goste na Dunaju in po drugih nemških mestih, naj krošnja rjem iz te občine pokažejo vrata. Nevarno orožje! Kaj, ko bi mi pozvali slovenske gostilničarje in slovenske, goste, naj od vsakega kroš-njarja zahtevajo domovnico, in ako je iz nemške občine na Kočevskem, naj storijo ž njim, kakor žele Nemci storiti z našimi Kostelčani. Dolžnost deželnega odbora pa je, da posveti posebno pozornost tej zavedni slovenski občini v kočevskem kotu ter ji preskrbi kako domačo industrijo. Veliko gadov se nam obeta. V gorski dolini Planici pri Ratečah, kjer je še meter snega, je dobil posestnik Kosem pod nekim štorom 2 gada — samico in samca. Ena kača meri 60 cm, druga 54. To je nekaj izvanrednega, da se dobe gadi že sedaj v taki višini (nad 900 m nad morjem) in v takem snegu. Ljudje pravijo, da to pomeni sušo. Oeiganila jo je. Lansko poletje je prišla v Radeče pri Zidanem mostu k Ivanki Oblakovi neka ciganka z otrokom in je tam nekaj dni prenočevala, češ. da jo je mož od sebe sj>o-dil. Ko je bila z Ivanko Oblak sama. ji je pripovedovala, da je deseta sestra in da ve, da je v Oblakovem hlevu zakopan dragocen zaklad, ki se ga more pa le takrat dvigniti, če bi ciganka kot deseta sestra peš romala v Rim. plačala tam za eno papeževo mašo 30 K in peš romala zopet nazaj. Rekla je, da bo stalo vse to 1000 K, da pa zadostuje za enkrat 30 K. Ivanka Oblak ji je res izročila 30 K in ciganka je odšla .Na vseh svetnikov dan lani je pa zopet prišla in zahtevala od Ivanke Oblak 100 K in nekaj obleke. Ko je vse to dobila, je obljubila, da pride še enkrat in da mora pripraviti Ivanka Oblak do takrat najmanje še 200 K, potem pa bodo začele kopati. Tako se dado miši, v poneumnjevanju odgojeni ljudje goljufati ikI ciganov, ki ne znajo ne čitati ne pisati. Pač res žalostno! Kdo so naši nasprotniki v Celju. Za podpredsednika »Siidmarke« v Celju je bil izvoljen znani gostilničar »pri zamorcu« Jurij S k o -b e r n e, h kateremu zahajajo celo izobraženi Sovenei, da ne govorimo o slovenskih kmetih iz Savinske doline. V odboru je tudi dr. Walter Riedl. sin zobozdravnika, ki ga podpira in priporoča slovenska duhovščina, ker se dela pobožnega in Slovencem naklonjenega. Cin maščevalnosti. Piše se nam: V noči od 15. na 16. aprila t. 1. pogorelo je posestniku M i k u 1 i na Gro-belnem ob juž. želez, vse, kar je zval svojega. Zavarovan je bil le za 1600 kron. Komaj je rešil svoje in svojcev življenje. Zgorelo mu je 14 prašičev in tudi 1600 K suhega denarja mu je vpepelil požar. Obča sodba je, da je zapalil ogenj njegov sosed Zupane, 761etni starček. Le - ta je imel pred nekaj časom z Mikulo neko pre-porno zadevo glede posesti, ter Je pri tem podlegel. — Stari Zupane se je ie tisto noč ustrelil s samokresom, in sicer pri svojem sinu, ki ima vštric grobelske stacije gostilno. V jutro drugega dne našli so ga mrtvega na stranišču. Teko se je moš odtegnil posvetni pravici. Besen opomin. Piše se nam iz) celjske okolice: Nemčurski Celjani po svojih najetih agitatorjih delajo neprestano in na vse kriplje za bodo« ee volitve v okoliški občini celjski. Stvar je opasna. Vsak optimizem v, stran! Ne podeenjujmo naših nasprotnikov. Resnost položaja nalaga resno delo . . . Ergo! Nemci med seboj. Mariborski ia ptujski nemški obrtniki so protestirali, da se letos zopet priredi v Gradcu takozvana »Herbstmesse«, . ki pomeni veliko oškodovanje spodnje-štajerskih trgovcev in obrtnikov. — Posebno so hudi na trgovsko zbornico in na deželni odbor, ki to grasko prireditev še posebej subvencionirajo z denarjem vseh štajerskih davkoplačevalcev. Vsled tega protesta] je zašumelo med Nemci in nemška; »Gemeinburgschaft« je že hudo pokala. Sedaj so se oglasili celjski nem-škutarji, ki igrajo povsod vlogo bedastega Avgusta ter so v politiki prave opice. Celjani so izrekli Grad-čanom in imenovanima korporacijama zaupanje, zato, da bo jel iz Spod. Štajerske denar v Gradec na »Herbstmesse«. Dramatično društvo v Mariboru. Zabavni večer, ki je bil napovedan na 4. maja, se vrši že v soboto, dne 23. aprila t. 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani, na kar slavno občinstvo še enkrat opozarjamo. Ker so raz ven burke »Izposojena soproga« na vsporedu tudi glasbene in pevske točke, se nam obeta lepa domača zabava. Po vsporedu je ples, pri katerem svira godba na lok. Vstopnina 1 K. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Ker so letos naše vrle diletant ko in diletanti res delovali z redko in neumorno požrtvovalnostjo, gotovo zaslužijo, da slavno občinstvo poseti ta večer, ki se priredi v čast tem našim neutrudljivim narodnim delavcem. Občinske volitve v Ljutomeru. Dasi je Ljutomer slovenski trg, ki ga obdaja izključno slovensko prebivalstvo, vendar imajo Slovenci v občinskem svetu samo tretji razred v svoji posesti. To pač kaže, da ni med Slovenci one neustrašene, odločne narodne zavesti, kakor je na primer med Cehi. Kakor pa zdaj vsa znamenja kažejo, nameravajo Nemci ozir. nemškutarji pri prihodnjih občinskih volitvah zavzeti tudi tretji razred. Renegati delajo na vse kriplje in z vsemi sredstvi, da se jim posreči njihova namera, Slovenci pa roke križem drže in — čakajo. Mesto da> bi skušali napredovati, pa čakajo politične smrti. Res žalostno! AkademiČno - tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. II. redni občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se vrši dne 23. malega travna 1910 ob 8. zvečer v prostorih društva, Schonaugasse 17/1 z običajnim vzporedom. Slovanski gostje dobro došli. Iz Braniče pri Štanjelu se nam piše: Veselo slavnost smo praznovali v tako prijazni dolini pri veleposestniku Florjanu Čeh o vinu. Zaročila se je namreč v nedeljo dražestna hčerka Ivanka Čehovin, z našim naprednim učiteljem, gosp. Vel emirom Pečekom. Bil je lep večer, kakršen privabi mnogo prijateljev in častilcev te zavedne družine od daleč in blizu skupaj. Godba je svirala, parčki so se vrteli; četvorko je plesalo nič manj nego 20 parov. Vodil jo je naš vrli akademik Kodre. Ves vrt in spomenik je bil umetno razsvetljen. Bilo srečno! Nemci v Trstu se jačijo, a Italijani so hipnotizirani. Na zadnjem občnem zboru društva »Deutsches Haus« v Trstu so povedali, da imajo za tako nemško trdnjavo že nabranih nad 100.000 K. Posebno so proslavljali spomin pokojnega dunajskega župana dr. Luegerja, ki je naklonil 6000 K. Zadnje leto je bilo dohodkov nad 33.000 K. Sedaj so poslali na Prusko 120.000 prošenj. Društvo napravi meseca junija veliko veselico v Bosketu. Na občnem zboru se je sklenilo, da morajo tržaški Nemci za italijansko vseučilišče zahtevati — kompenzacijo. Pa menda ne nemško univerzo za par nemških komijev in agentov! Parnik »Adelsberg« spuščen v morje. Včeraj, v torek, je bil spuščen v tržaškem Llovdoveni arsenalu v morje parnik »Adelsberg«. Kot botra najnovejšemu Lloydove-mu parniku, je bila hčerka nekega višjega inženirja Llovdovega arsenala in slavnostnemu činu je prisostvovalo izvzemši tamkaj uslužbe-nih delavcev, le par drugih oseb. — Vsaj oficijalna »Triester Zeitung« nič ne poroča, da bi se bili slavnost i udeležili zastopniki postojnske občine, katere nemško ime nosi novi parnik. — Da se postojnski občinski svet ni udeležil spuščanja »Adels-berga« v morje, je logična posledica žaljenja, katerega so si dovolili kompetentni krogi, nadevši parniku ime »Adelsberg«, mesto »Postojna«, ako tudi v Postajni ni Nemca, ako kateri tja ne pHvandra. — Novi parnik bo tronO ob dahiurtiitskf In albanski oboli. Ljnbavna drama t Pntfa. Dva poftkmoeaa nmniii. 221etna deklica Margareta Perniić, hčerka krč-marja »Alla tre sorelle« v Pulju si je pognala kroglo iz revolverja v levo stran prsi in se zelo teško ranila. — Pripeljali so jo v tamošnjo deželno bolnišnico. — Zakaj je mlada in zelo lepa deklica hotela končati življenje, se prav ne ve, pač pa je bila v korespondenci z nekim podčastnikom vojne mornarice. — V ponedeljek sta sla oče in mati Pemžičeve obiskat svojo smrtno ranjeno hčerko v bolnišnico, katerima se je hotel že v njih krčmi pridružiti nek mlad vojak vojne mornarice, Mordcsa Anton, čemur pa Peružič ni dovolil. — Ko sta s* zakonska Penižič žc nahajala v bolnišnici pri svoji hčeri, je nakrat vstopil tudi Mordcsa, ki je šel tja proti krčmarjevi prepovedi, ker je bil namreč v mlado Marjeto zelo zaljubljen. — Ko stari Peružič zapazi vojaka, potegne revolver in izstreli proti istemu, ali strel ga ni zadel. Pemžiču pade pri tem revolver iz roke, katerega takoj pograbi mornar, a Peružič je med tem stekel iz sobe. Vojak je, pogledavši na Marjeto, ves obupan dvakrat sprožil revolver in se zadel z eno kroglo v glavo. Pritekli so zdravniki in so v krvi ležečega vojaka prenesli na am-bulanco in od tu v bolnišnico vojne mornarice, kjer je bil takoj operiran. Peružiča so še isti dan zaprli. Revolver je zaplenila policija. — Kakor se iz tega žalostnega dogodka sumi, sta se Pemžičeva hči in vojak ljubila, čemur se je pa oče deklice upiral in vsled česar je prišlo do tako žalostne drame, da ležita dve mladi bitji na smrtni postelji, a tretje v ■— zaporu. Elektroradiograt* »Ideal« zraven glavne pošte ima od srede 20. do petka 22. aprila sledeči spored: Dreniranje konj. (Po naravi.) Dol>er gospodar. ^ Dram a iz socijalnega življenja.) Panorama in običaji na Mo-luških otokih. (Po naravi.) Xi se igrati z ljubeznijo! (Drama, projekcija v barvah.) Nadzornik plinovi h >vetilk. (Komična projekcija.) Dodatek k predstavi ob 8. zvečer, trajajo-či približno 2 uri: Nasprotnikova vizitka. (Komočno.) Lov na slanike. (Po naravi.) Pri pomoč Germane Monn. (Drama.) Jako popolen črnilnik. (Komično.) Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje > Slov. Filharmonija. V cirkusu Central se vrši tiaues predstava z izbranim novim sporedom, med katerim obeta biti posebno zanimiv takozvani umetni skok /okeja ravnatelja, ki skoči z zavezanimi očmi in z vrečo čez glavo brez ♦ >poTe na konja v galopu dirjajočega. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 92 Slovencev. 30 Maeedon-cev in 25 Hrvatov. V Heb je šlo 45, v Bnchs 36, v Inom ost pa 25 Hrva-tov. — Xa Dunaj je šlo 70, v Beljak 40, v Budimpešto 60. v Kočevje pa 45 Lahov. Izgubljeno in najdeno. Orožniški T>oetajevodja g. Ivan Kovač je izgubil srebrno žepno uro z verižico. — Dijak Maurin Maver je izgubil denarnico v kateri je imel 23 K denarja. — Učiteljska kandidat inja Marija Sušnikova je našla zlat prstan. — šivilja Štefanija Ogrinčeva je našla NČipalnik. — Nadpaznik g. Avgust Sulic je našel srednjo vsoto denarja. Zopet požar!- Uus Zgosn v skrajni nevarnosti! Danes 19. t. m ob 2. ponoči je nenadoma izbruhnil ogenj v -k*ijo: hlev in enonadstropna hiša tega posestnika kakor tudi hiša soseda Go-ričnika vulgo Cestnika. Ker je bil ravno v tem času velikanski vihar, bila je skrajna nevarnost, da se užge vsa vas Zgoša. kajti sosedne hiše so po večini krite s slamo. Da Zgosani ne žalujejo danes na razvalinah svojih domov, zahvaliti se imajo edino le vrlim požarnim hram bo v ceni Begunjskim in vodovodu. — Ogenj je zahteval le te žrtve, živino so rešili. Xa pogorišče so v kratkem prihitele še požarne brambe iz Mošenj, Bleda in Radovljice, katerih naloga je bila le, popolnoma udušiti ogenj. Pogo-relca sta bila zavarovana pri »Vzajemni zavarovalnici«. — Kako je ogenj nastal je zagonetka. Govori se, da je baje zažgala neka usiljiva domača beračica, ki ji je gospodar odrekel »jeperge«. Menda bo to le domnevanje. Najbrže bo vzrok temu požaru ona površnost in malomarnost, ki jo tako lahko opazujemo pri rtav-bah po deželi, ko se nič ne vpraša, kje in kako stoji ognjišče, kje »vinski kotel. — Končno povemo še begunjskemu županu to-le: V bodoče ne stresajte pri takih prilikah, kakor je bila danes, svojih neslanosti, vesflvuc assanso kakov mno ommnt ms — blhmjeinu v pomoč. Prt tej priliki omenjamo se tale zanimiv slučaj: Ko je pisec teh-le vrstic vprašal pri pogoriočo neko na vsem telesu se tresočo zenieo, česa se je tako prestrašila prične: »Nenavadni hrup in ropot me prebudi is trdnega spanja, pogledam skozi okno, zagledam same iskre in zavpijem: Jeies, zvezda gre, koaee sveta je la planem na prosta. — Tu mi povedo sosedje, da gori pri sosedu in da se je ravnokar sesedla streha. SlrnnsM M. — Jugoslovanski dijaški kongres v Belgradu. Bel gradski akademiki so poslali bolgarskim, hrvatskim in slovenskim vseučiliščnikom vabilo na III. jugoslovanski dijaški shod, ki se ima vršiti začetkom meseca julija v Belgradu. Na kongresu se bodo razpravljala razna aktualna jugoslovanska vprašanja, ki se tičejo predvsem dijaštva. Istočasno se vrši v Belgradu kongres vseh srbskih kulturnih društev. Belgradski akademiki se nadejajo, da se tega kongresa vdeleže številni zastopniki dijaštva iz vseh jugoslovanskih ze-melj. Kakor nam poročajo iz Belgra-da, se tega kongresa prvič vdeleže tudi jugoslovanski dijaki iz Turčije. Naznanilo je namreč svoj prihod več srbskih in bolgarskih dijakov, ki študirajo na turški pravniški fakulteti v Solunu. — Volilna reforma na Hrvatskem. »Pokret« priobčuje nekatere podrobnosti volilne reforme, ki se ima v kratkem predložiti hrvatskemu saboru. Po novi volilni reiormi imajo volilno pravico po mestih vsi, ki so izpolnili 24. leto in ki plačujejo najmanj 10 kron, v Bakru, Senju, Karlobagu. Gospiću, Otočcu in Ogulinu pa najmanj 6 kron direktnega davka. V drugih okrajih imajo volilno pravico tisti, ki plačujejo najmanj 15 kron, v Liki pa najmanj 6 kron direktnega davka. Pasivno volilno pravico imajo tisti, ki vživajo že najmanj 5 let domovinsko pravico na Hrvatskem, ki znajo pisati in so vešči hrvatskega jezika. Od volilno-sti so izključeni vsi deželni in občinski uradniki, učitelji in profesorji izvzemsi vseučiliških profesorjev. Za kandidata se proglasi tisti, ki ga kandiduie najmanj 15 volilcev. Ako je v kakem volilnem okraju prijavljen samo en kandidat, ga volilna komisija proglasi za izvoljenega brez volitve to je brez glasovanja. Po slovanskem sveto. — »Ceskv svaz streleckv« (Praha II. Ferdinandova tf. 26 »u Chodč-rti) priredi meseca junija t. 1. III. mednarodno strelsko tekmovanje na vojaškem strelišču v Kobvlisih. — Program je sledeči: 1. Mojstrstvo dežel češke krone 1. 1910. Tekma s puško poljubljenega sestava. 20 strelov na oddaljenost 200 korakov. (Vložka 4 K). — 2. Mojstrstvo Češkega 1. 1910. Tekma s puško poljubnega sestava, 10 strelov na oddaljenost 100 korakov. (Vložka 2 K). — 3. Tekma junior je v. Dostopna tem strelcem, ki doslej na javnih strelskih tekmovanjih še nikjer niso dobili I. cene. Skupina 3 strelov. Oddaljenost 100 korakov. (Vložka 1 K 50 vin.). - - 4. Tekma družb po 5 članov. Vsak strelec ustreli ;0krat za sel)oj na oddaljenost 400 korakov iz vojaške puške. Zmgaovalna družba dobi nagrado, II. in III. pa diploma. Vložka za družbo 5 K. — 5. Prosta tekma s puško poljubnega sestava na oddaljenost 100 korakov. Skupina 5 strelov 50 vin. — 6. Tekma s pištolami. Oddaljenost 50 korakov. Skupina 50 strelov 50 vin. — Priglasitve sprejema do 31. maja 1910 predsednik Svaza« L. Zelinka (trgovina s klobuki, Praga I-, Dlouha tf. 928). — Seznamek cen in bližnji podatki se dobe pri imenovanem od 1. junija ! 1910 dalje. — K temu tekmovanju so vabljena vsa slovanska strelska društva. _ RnjižrarosL — Janka Kersnika zbrani spisi. V založbi L. Schwentnerja je prav-i kar izšel VI. zvezka prvi sešitek, ki prinaša velezanimivo razpravo: »Janko Kersnik — njega delo in doba«, spisal dr. Ivan Prijatelj. — Cena broš. 2 K 50 vin., po pošti 2 K 70 vin. — »Slovenski Trgovski Vest- nik« ima v št. 4. naslednjo vsebino: 1. Izlet v Zagreb. 2. Dr. K. Hinter-lechner: Prak tiska geologija. 3. Oton Schmidt: Razumevanje bilanc. 4. Rudolf Sega: Iz bančne prakse. 5. V. Žun: Kaj mora obrtnik vedeti o obrtnih in davčnih predpisih. 6. Raznoterosti: Inozemska konkurenca in novi železniški ceniki! — Izlet v Zagreb. — Obrtni muzej. — Trgovsko • obrtna banka — Železnica jamči za prevoz živih živali. 7. Društvene vesti. 8. Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljeni 9. Oglasi. * .......—__~ ~ lfaisei Ima v It 4. niilirr a> vsebino: D.: Moj prvi divji petelin. — Ur.: Vidra- — Podgorski: Za kunami. — U lovskega nahrbtnika. — Rado Murnik: Kljunači. — R. D—c.: Potreba društva za gojenje rib na Dolenjskem. — It ribiške mreže. — Listnica uredništva. Beseda o slovanskem obrednem Jezika pri katoliških Jugoslovanih. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slovenskemu ljudstvu.) — Pod tem naslovom je izšla v Trstu brošurica, ki se peča s sta rosi o venskim bogoslužjem med Jugoslovani. Pisatelj se obširno peča z zgodovino starosloven-skega obrednega jezika od dob Cirila in Metoda pa do današnje dobe. — Slednjič pa polemizira z raznimi izvajanji v pastirskem listu škofa Nagla. — Tistim, ki se hočejo seznaniti z vprašanjem staroslovenskega bogoslužja med Jugoslovani, brošurico toplo priporočamo. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni« v Ljubljani, Prešernova uliea št. 7. Rožne stvmt * Stara mati z 28 leti. Da postane kaka žena stara mati, ko je stara 28 let, je pač zelo redek slučaj. Ampak v Ameriki, tam se dogodi marsikaj nenavadnega. V Richmon-du, Ind. živi ga. Parker, ki se je omožila s 13 leti. Njena hči, ki je zdaj stara 15 let, je dobila te dni krepkega sinčka. Stara mati ali babica je stara 46 let in prababica, ki tudi še živi, je stara 90 let. * Pravica žensk v Rusiji. Ruski dumi jo predložil naučni minister zakonski načrt, s katerim se ženskam, ki so dovršile vseučiliške studije na kaki inozemski univerzi, daje pravico, da polagajo na ruskih vseučiliščih naknadne izpite, ki jim dajo enako pravico kakor moškim in se jih pripušča tudi kot profesorice. Kakor se vidi, je Rusija v nekaterih ozirih vendarle bolj napredovala, kot naša moderna Avstrija. Pri nas so ženskam o pravicah, ki jih dobe sedaj v Rusiji, niti ne sanja. * Evropskih univerz je 125 z 230.000 dijaki. Največ jih ima berlinska, namreč 14.000, za njo pride pariška — nad 12.000. Moskovska jih ima 10.000, dunajska pa 8000. Praška češka ima 4300 slušateljev in stoji na 25 mestu. — Največ univerz ima Nemčija — 21 z 49.000 slušatelji, potem Francija — 16 z 32.000 slušatelji, nato Anglija — 15 s 24.000 slušatelji; Avstrija ima tudi 24.000 slušateljev*, pa le 9 univerz. Rusija ima na 11 univerzah 28.000 si., Španija pa na 9 univerzah 12.000. v 580 potomcev. V državi Ken-tucky (Združene države severoame-riške) v mestu Sand Gap, živ-i starka 85 let, po imenu Jane Morris. Okolu nje se vrti 580 potomcev od 5 generacij. Starka se je poročila v 18. letu starosti in je rodila svojemu možu 15. otrok, od katerih je še živih enajst. Od njenih otrok se je porodilo 128 vnukov, od katerih jih živi še 79, 391 pravnukov, od katerih živi še 317, 148 prapravnukov, od katerih živi še 44. Starka želi še dvoje: da bo stara 100 let in da doživi šesto pokoljenje. * Stari zaljubljenci. Že 75 let stari kmet Anton Guzmics živi nad 22 let srečno s svojo 601etno ženo Lino Nemeth iz Zilvagv. Pred kratkim sta se zakonska seznanila z 80-letnim Ladislavom Horvatbom. Ta je z Lino Nemeth takoj začel »intimno razmerje«. To je pa opazil Gurmics, in razjezilo ga je tako, da je vzel revolver in streljal na svojega tekmeca. Vmes je posegla žena, in konec boja je ta, da so vsi trije zaljubljenci težko ranjeni. * Obisk na avstrijskih tehnikah. Koncem 1. 1909 je bilo na vseh sedmih avstrijskih tehnikah 10.491 slušateljev, 703 več kot 1. 1908. Največ slušateljev je imela dunajska tehnika, namreč 3098 (2902 redn. in 196 izredn.). Takoj za njo pride praška češka z 2990 sluš. (2742 r. in 248 izr.). Na tretjem mestu je lvovska s 1529 posl. in 86 gosti. Češka v Brnu (nepopolna) je imela 450 posl., nemška pa 731. Na nemški praški je bilo 968, na graški pa 725 slušateljev. Na praški češki tehniki se je število slušateljev nasproti 1. 1908 pomnožilo za 17*7 %, na nemški pa je padlo za 1*5 %; na dunajski tehniki se je število slušateljev pomnožilo le za 1*6 odstotkov. * V zrakoplov treščilo. V soboto zvečer ob 6. se je dvignil iz Bitter-felda na Nemškem zrakoplov »Deli tzseh«. V zrakoplovu so bile štiri osebe: zrakoplovec Luft, dva trgovca in neki živinozdravnik. S seboj so vzeli precej živil, ker so nameravali napraviti daljši izlet. Vreme je bilo zelo ugodno. Ponoči pa so se začeli zbirati temni oblaki, pričelo je bliskati vse navskriž. Kmalu je 1 tudi začelo grmeti in treskati. Zrakoplovci so se nahajali kakih 400 m nad Reicheniec h senom. V tem tre-notku se je potegnila proti zrako- t plovu rdeča nit, • strela je predrla 4 obod, eksplodiral Je plin, fn zrakoplov je s grozovitim truščem priletel na zemljo, kjer se je razbil na drobne kose. 8 koliko silo je priletel zrakoplov s svojimi potniki na zemljo, kaše to, da se je bil eden zrako-plovcev popolnoma zaril z glavo v zemljo. Vsa štiri trupla so bila grozovito poškodovana; kosti in rebra so jim bila skoro docela polomljena, Dva zrakoplovea sta bila od strele nekoliko ožgana, vendar so izvedenci mnenja, da je nastopila smrt šele potem, ko 6ta priletela na zemljo. — Nesreča se je prigodila krog ene ponoči. • Od severnega do južnega tečaja ni tako velika razdalja kakor razlika med izgledanjem mehkih podov, ako ga prevlečete z Eiseustad-terjevo lakovo barvo za pode»Egla-sine«, ki se posuši že v 3 urah in daje svetel blesk, ali pa s kakim drugim manj vrednim lakom. .Eglasine«, Jakova barva za pode se dobiva: tvornica lakov bratje Eisenstadter na Dunaju, IV./l. Pazite natančno na varstveno znamko »železni vitez«, ki je vpodobljena na vsaki pušici. Telefonska in brzojavna poroma. Poslanska zbornica. Dunaj, 20. aprila. Poslanska zbornica nadaljuje debato o uradniški službeni pragmatiki. Zbornica bo to razpravo še v današnji seji končala. »Slovanska Enota«. Dunaj, 20. aprila. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« je imela danes dopoldne ^ejo, na kateri je sklenila prepustiti kakor pred veliko nočjo tako tudi sedaj iniciativo glede vladne predloge v državnem posojilu socialnim demokratom. Finančni odsek. Dunaj, 20. aprila. Finančni odsek je danes razpravljal o vladnih finančnih predlogah. Govorili so trije govorniki. Nato sta imela ministrski predsednik baron Bienerth in minister vitez Bilinski konferenco z načelniki posamnih klubov. Sklenilo se je, da bodo načelniki imeli jutri sejo, na kateri bodo razpravljali o dnevnem redu prihodnjih plenarnih sej. Kakor čujemo, bo finančni odsek zboroval vsak dan do prihodnjega Četrtka. Delo poslanske zbornice pred bin-košti. Dunaj, 20. aprila. Kakor smo poučeni, dela vlada na to, da poslanska zbornica še pred binkošti reši predloge o osebno dohodninskem davku, o davku na pivo in špirit in o davku na tantieme in dedščine. Osebni dohodninski davek. Dunaj, 20. aprila. Vlada namerava osebno dohodninski davek znatno zvišati v- vseh razredih. Za dohodnino preko 20.000 K pa hoče uvesti progresivni davek. Gosposka zbornica je proti vsakemu progresivnemu davku. Monopol na vžigalice. Dunaj, 20. aprila. Načelniki klubov so imeli danes konferenco pri ministrskem predsedniku baronu Bienerthu. Razpravljali so o uvedbi monopola na vžigalice. Bienerth je med drugim omenil, da se namerava obenem z monopolom na vžigalice uvesti tudi davek na vži-galne aparate. Davek za vsak tak vžiga 1 ni aparat bo znašal na leto 2 kroni. Cesar ne pose t i Bosne. Dunaj, 20. aprila. Merodajni krogi dementujejo vest o potovanju cesarja Frana Josipa v Bosno. Cesar se bo peljal na oddih z Dunaja naravnost v IšL Kraljevič Aleksander na potu. Dunaj, 20. aprila. Srbski prestolonaslednik je došel semkaj inkognito ter je nadaljeval nemudoma svojo pot v Pariz. Bieneth pri Liechtensteinu. Dunaj, 20. aprila. Minitrski predsednik baron Bienerth je danes posetil v sanatoriju bolnega princa Alojzija Liechtensteina. Obstrukeija v štajerskem deželnem zboru. Dunaj, 20. aprila. Predsedstvo slovenskega kluba v štajerskem dež. zboru izjavlja, da so neresnične vse vesti o prenehanju slovenske ob-strukcije v štajerskem deželnem zboru in da se ni noben član slovenskega kluba o opustitvi obstrukcije pogajal z vlado in z nemškimi strankami. Dokaz srbsko-tnrškega prijateljstva. Belgrad, 20. aprila. Tukajšnje turško poslaništvo je obvestilo srbsko vlado, da je Turčija odpravila obveznost potnih listov za osebe, ki potujejo iz Srbije na Turško. Z ozi-rom na to odredbo visoke porte je tudi srbska vlada odpravila potne liste sa osebe, ki prihajajo iz Turčijo v Srbijo« Toomnjii imokega prestaloassfed> alka. Carigrad, 20. aprila. Prestolonaslednik princ Jusuf Izedin bo letos spomladi obiskal samo dvore v Sofiji, Belgradu in Petrogradu, ostale evropske dvore pa šele prihodnjo jesen. Vlada je predložila parlamentu v odobrenje kredit v znesku 1 mi lijon 200.000 kron za stroške presto lonaslcdnikovega potovanja v ino zemstvo. Spremembe v ruski diplomaciji. Petrograd, 20. aprila. Minister Izvoljskij pride za veleposlanika v Rim, knez Dolgoruki bo imenovali za veleposlanika na Dunaju, poslanik Njelidov pa gre v pokoj. Za naslednika Izvoljskega bo imenovan Štafanov. Princ Arzen Karagjorgjevič. Pariz, 20. aprila. Bolezen priner Arzena Karagjorgjevič se je shujša la. Podvreči se je moral teški opera ciji. V nedeljo, 24. aprila jurjevanje na Ljubljanskem gradi' v korist dražbi sv. Cirila in Metoda. Gospodarstvo. — Konkurzi v Port - Saldu. V pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je interesentom na vpogled seznam trgovcev v Pori Saidu, ki so od maja 1909 dalje postali falitai ali pa dosegli sodnijsk. poravnave. —Kava se je v najnovejšem času tako udomačila, da je menda ni hiše, kjer bi kava ne bila zjutraj i:: popoldne na mizi. Sama kava pa ne glede na to, da nima nobene prav* barve in okusa — vpliva zelo razburljivo na živce, in nekaterim ljudem sama kava naravnost škodi. Zato je že od nekdaj navada, da se kav; pridene t. zv. cikorija, ki daje k