P. b. b
kulturno - politično glasilo
■
svetovnih in domačih dogo d kov
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
CELOVEC, DNE 21. APRILA 1966
Avstrija ima novo vlado
Socialisti so se odločili za opozicijo
Avstrijska socialistična stranka je odklonila zadnje predloge Avstrijske ljudske stranke kot nezadostne. S tem je prešla socialistična stranka v opozicijo. Ta odločitev je padla v ponedeljek ob 18.40, po dramatičnih dogodkih zadnjih ur za sestavo nove vlade. Vsi poskusi, doseči vendarle sporazum med obema velikima strankama, so v teku ponedeljka splahneli v nič.
LETO XVI. / ŠTEVILKA 16
Ob sestavi vlade
Na ipodlagi izida državnozborskih volitev 6. marca 1966 je dosegla Avstrijska ljudska stranka s 85 mandati absolutno večino v ipairlamentu. Njeno vodstvo bi se moglo torej od vsega početka odločiti za vlado, ki bi ji (pripadali samo zastopniki OeVP. Tega stranka ni storila, temveč je povabila socialiste k sodelovanju. Za Avstrijsko ljudsko stranko so se pogajali o sestavi nove vlade kancler dr. Klaus, generalni tajnik dr. Withalm in predsednik državnega zbora dr. Maleta. Vodstvo socialistične stranke pa je poverilo nalogo za pogajanja z OeVP podkanclerju dr. Pitter-mannu, zunanjemu ministru dr. Kreiske-mu ter namestniku deželnega glavarja 'Schachnerju-Blaizizeku. Pogajanja so potekala stvarno ter je izglodalo, da bo možno obnoviti pod novimi pogoji koalicijo OeVP-SPOe, kar bi bilo, ako bi do tega prišlo, za državo vsekakor najboljše.
Predlogi, ki jih je predložila za sestavo nove vlade OeVP, niso bili pretirani. Socialisti bi obdržali razen ministrstva za pravosodje vsa ministrstva, iki so bila doslej zasedena po socialistih. Sicer bi prišle gotove kompetence na novo deloma v ministrstva Ljudske stranke,, vendar sta videla tako dr. Kreislky kot tudi Schachner-Bla-aizek možnost, da se na podlagi pri pogajanjih doseženih rezultatov socialisti odločijo za koalicijo. V tem ismislu sta se oha politika odločno zavzemala tako na kongresu socialistične stranke 15. aprila 1966 kot na zadnji odločilni seji strankinega vodstva 18. aprila za (sodelovanje z OeVP v novi vladi. Vendar nista prodrla. Vodstvo socialistične stranke j,e predloge Ljudske stranke zavrnilo ter se s tem odločilo za opozicijo. Tako je dr. Klausu preostala le še možnost, da sestavi novo vlado iz članov, ki so vsi pripadniki Ljudske stranke. Le ministrstvo za pravosodje je zvezni kancler -dr. Klaus zasedel s strankarsko neopredeljeno osebo.
Da do obnove koalicije ni prišlo, -gotovo ni krivda Ljudske stranke. Za to tudi socialisti -dobro vedo. Predlogi Ljudske stranke so bili zanjo vsekakor sprejemljivi. Pač pa bi SPOe težko mogla vršiti na eni strani delo kot vladna stranka, ko je na drugi strani treba izvesti reformo, kimaj stranki pripomore spet do nekdanje veljave in ugleda. Za tako temeljito reformo pa je treba strnjenih moči in vztrajnega dela v stranki. To mnenje zastopa glede strankine Obnove v SPOe predvsem mlajša generacija, ki vidi le v -opoziciji možnost za premostitev sedanje krize. Strankini interesi so -torej socialistom narekovali pot v opozicijo. Kljub temu pa ostane odprto vprašanje, ali j,e SPOe storila prav, k-o se je odločila za opazi-cij-o.
V novi avstrijski vladi sta dva ministra s Koroške, in sicer dr. Karl Schlei-nzer, ki je že doslej vodil ministrstvo za kmetijstvo ter dr. Luidtvig W-eisis, iki j-e prevzel posle ministra za promet. O obeh ministrih smo prepričani, (da bosta podprla v vladi tudi manjšinsko politiko kanclerja dr. Klausa, o katerem je znano, da mu je zelo -na tem, da pride ob sodelovanju z manjšino -čim prej do uresničitve manjšinskih določili člena 7 državne pogodbe.
Novo -vlado- čakajo brezdvomno težke naloge. Tudi -po zadržanju do manjšin, ž-ive-či-h v državi, bo -vlado in njene pripadnike ocenjevala (svetovna javnost. Bolj kot kdaj koli prej so uprte njene oči na Avstrijo, ki mora sedaj dokazati, da se zmoreta vlada in opozicija v prid celotnemu -prebivalstvu uspešno dopolnjevati. Ali smo zmožni resnične demokracij-e, pa bo seveda dokazal šele bodoči razvoj.
Ko je zastopstvo Avstrijske stranke javilo socialistom, da ni pripravljeno na nobeno nadaljnjo privolitev, so ti naslovili sledeč končnoveljaven odgovor Avstrijski ljudski stranki: »Moram vam žal sporočiti, da je zasedanje socialistične stranke odklonilo s 30 proti 10 glasovom še zadnjo ponudbo Avstrijske ljudske stranke,« je po telefonu javil dr. Brunno Pittermann.
Ob 19.30 je zvezni kancler dr. Josef Klaus poročal zveznemu predsedniku Franzu Jonasu o položaju, hkrati pa mu je -povedal, da je sestavil novo vlado, kateri pripadajo -samo ministri Avstrijske ljudske stranke.
Seznam novih ministrov
Zvezni kancler dr. Josef Klaus Podkancler dr. Fritz Bock Finančni minister dr. VVolfgang Schmitz Prosvetni minister dr. Theodor Piffl-Perčevič
Kmetijski minister dipl. inž. dr. Karl Schleinzer
Obrambni minister dr. Georg Prader Trgovinski minister dr. Fritz Bock Minister brez listnice dr. Vinzenz Kotzina Pravosodni minister univerzitetni prof. dr. Hans Klecatsky
Socialni minister Grete Rehor Prometni minister dipl. inž. dr. Ludwig WeiB
Notranji minister dr. Franz Hetzenauer Zunanji minister dr. Lujo Tončič Sorinj
Državni tajniki:
Urad državnega kanclerja: dr. Karl Gruber
Socialno ministrstvo: Franz Soronics
Prometno ministrstvo: dr. Josef Tauch
Notranje ministrstvo: dr. Franz Haider
Zunanje ministrstvo: dr. Karl Bobleter
Klaus: Vlada za vse
Nova -zvezna vlada j-e v (torek dopoldne zaprisegla pri avstrijskem predsedniku. 'Predsednik in kancler sta v svojih govorih ipo-udarila pomen tega političnega dejanja za notranjo politiko Avstrije. Zvezni kancler -je dejal, da se bo njegova vlada opirala na (zaupanje avstrijskega predsednika in na milijone volivcev.
Nato se je zveznik predsednik Franz Jonas zahvalil bivšim ministrom.
Po (zaprisegi se je takoj sestal ministrski svet, -na katerem je kancler pozval vlado, v njenih resorih (področjih) in v ministrskem svetu zastaviti vse svoje -sile za blaginjo -celotnega prebivalstva. Člani avstrijske vlade ne -smejo biti niti zastopniki lastnih interesov niti -zastopniki stranke, -temveč le zastopniki -države, ki jim j-e pri srcu (politika za vse državljane, za delojemalce in -delodajalce, kakor -tudi za kmete, upokojence, nameščence in samostojne poklice, za vse sloje in generacije (rodove) prebivalstva.
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
CENA 2.— ŠILINGA
Varnostni svet OZN proti Južni Rodeziji
Pretekli -teden se je sestal na zahtevo Velike Britanije Varnostni svet -Organizacije združenih narodov, da hi razpravljal o slučaju Južne Rodezije.
Varnostni -svet Organizacije združenih narodov j-e sprejel .zahtevo Velike Britanije, da sme le-ta uporabiti silo, da prepreči dovoz petroleja za Južno Rodezijo čez mozambiško pristanišče Beira. Za britanski predlog resolucije je glasovalo 10 članov Varnostnega sveta. Glasovanja -so se vzdržali predstavniki Sovjetske zveze, Malija, Francije, Urugvaja in Bolgarije. Za resolucijo so med drugim glasovali tudi zastopniki Ugande in Nigerije.
Vendar menijo, da bo v celoti odvisno od portugalske vlade, ki nadzoruje Mozambik, ali bo -sprejeta resolucija dosegla namen. Čez pristanišče Beira je namreč Rodezija povezana po naftovodu s to portugalsko posestjo.
Britansko obrambno ministrstvo je (izdalo nujen ukaz britanskim silam na Srednjem vzhodu, naj ustavijo vse ladje, ki plujejo proti pristanišču Beira 'z nafto za Rodezijo. Minister za obrambo konservativnega »Kabineta v senci« Powel je Obtožil laburistično vlado, -da je njena -zahteva po uporabi -sile proti Južni Rodeziji v nasprotju z izjavami, ki jih je dal o tem problemu mimisterski predsednik Wilson. Wil--son je odgovoril, da je pravzaprav želel prehiteti afriške dežele, ki -so pripravljale zahtevo za uporabo oborožene -sile proti Smithovemu režimu.
Indonezija v OZN?
Indonezijski zunanji minister Adam Malik je izjavil, da bo Indonezija -ponovno preučila svojo zunanjo politiko in možnost vrnitve v Organizacijo združenih narodov. Dejal je, -da je vrnitev Indonezije v Združene narode odvisna od mnogih vprašanj.
Iz Džakarte poročajo, da je Malik izjavil na tiskovni konferenci, -da ho nova vlada vrnila Indonezijo k njeni tradicionalni zunanji politiki. Ravnala se bo po dejanskih razmerah v svetu. Zunanja politika dežele bo morala služiti -nacionalnim interesom in zadovoljitvi najnujnejših narodovih potreb, je dodal Malik in napovedal, da bo nova vlada zahtevala verjetno večjo gospodarsko pomoč od Vzhoda in Zahoda.
Ko je govoril o Maleziji, Je Malik dejal, da se bo soočenje nadaljevalo, -vendar je Indonezija -posebej pripravljena miroljubno rešiti -spor. Glede odnosov z Združenimi -državami Amerike je Malik dejal, -da leti niso bili vselej, dobri, vendar bo nova indonezijska vlada storila vse, da bi se čim-prej izboljšali.
Indonezijski notranji minister general Basuki Rah-mat pa je sporočil, -da j,e v zaporu 18 ministrov prejšnje indonezijske vlade.
Indonezij siki kongres (začasna ljudska posvetovalna -skupščina) je odstranil iz svojih vrst -vse tiste člane, ki -so (predstavljali iprepovedamo komunistično partijo Indonezije in množične organizacije, Iki so bile pod njenim vplivom.
Bosch kandidira za predsednika Dominikanske republike
Iz 'glavnega mesta Dominikanske republike Santa Dominga poročajo, da je revolucionarna stranka soglasno imenovala za predsedniškega kandidata bivšega predsednika Juana Boscha. Antonio Gu-zman, ki je bil minister za kmetijstvo v Boschovi vladi, je bil (imenovan kot -kandidat za -podpredsednika.
VABILO
Slovensko kulturno društvo v Celovcu vabi na občni zbor, ki bo v sredo, dne 27. aprila 1966, ob pol 8. uri zvečer v prosvetni dvorani Mohorjeve hiše.
Po občnem zboru bo g. Vinko Zaletel ob barvnih slikah predaval o našem kulturnem življenju. Po predavanju družaben razgovor z domačo pesmijo.
K obilni udeležbi prisrčno vabi odbor.
Iraški predsednik, žrtev atentata?
Iraški predsednik Abdul Salam Aref je 'izgubil v sredo preteklega tedna življenje pri letalski nesreči blizu Basre v Iraku.
Teheranski -časopisi so -pisali, -da je predsednik Aref (postal žrtev atentata. Sklicujejo se na poročilo tajne kurdske radijske postaje, ki je sporočila, da so Arefov helikopter sestrelili kurdski uporniki takoj poltem, ko si je maršal Aref ogledal položaje -vladnih čet blizu Adreba. Radijska postaja kurdskih upornikov je -navedla celo, da j-e na helikopter streljal Mohamed
Amin Barzani, daljni -sorodnik kurdskega voditelja Mu-stafe Barzani j a.
Radio Bagdad pa j-e poročal, da j-e Are-fov helikopter zašel v peščeni vihar in pri tem izgubil usmerjenost. V helikopterju je -bilo 11 ljudi in so vsi našli smrt.
Za novega iraškega predsednika je bil -izvoljen generalmajor Abdel Rahman Aref, brat smrtno -ponesrečenega. Novi predsednik bo vodil dolžnost predsednika do naslednjih predsedniških volitev, ki bodo najkasneje čez leto dni.
Američani uničili v Severnem Vietnamu raketni ploščadi
Ameriško letalstvo je -zadalo v nedeljo težak udarec severn-ovietnamsiki protiletalski obrambi. V ustju Rdeče reke so bombardirali ralketne ploščadi, ki so oddaljene od severnovietnamskega glavnega mesta Ha-noia samo 30 kilometrov. Pri tem sta bili porušeni dve raketni ploščadi za sovjetske rakete »Zemlja-Z-rak«, ki sta bili 24 -oziroma 27 kilometrov -oddaljeni od mesta Ha-noia. Poleg tega so bile uničene tudi radarske naprave raketnega obroča.
V nedeljo so trdili -Severnovi-etnam-ci, da so ameriška letala bombardirala predmest-
ja Hanoi-a. Zaradi -tega se je Severni Vietnam pritožil pri mednarodni nadzorstveni komisiji -za Indokimo. V ponedeljek pa -so ameriške vojaške oblasti (sporočile, da -so bile napadene po ameriških letalih raketne ploščadi >v bližini Hanoi-a.
■ Ameriški predsednik Johnson je ob koncu preteklega tedna neuradno obiskal Mehiko. V glavnem mestu Mexiku j e Johnson osebno prisostvoval odkritju spomenika Abrahamu Lincolnu, ki ga je ameriška vlada podarila -Mehiki.
Politični teden
Po svetu
PODKANCLER MENDE ZA STIKE
Z VZHODOM
Kakor so tudi 'domnevali, so v Zahodni Nemčiji začele leteti ostre 'kritike na šefa svobodne deindkratske stranke (FDP) Men-deja, ki se je pretekli teden izrekel za prožnejšo nemško politiko do vzhoda. Prvi j,e podkanclerja napadel Straussov »Bayern-iKurier«, ki trdi, da Mendejeva stranka »razdira nemško politiko«, in terja od kanclerja Erharda, naj »v primeru potrebe izvaja tudi personalne ukrepe«.
Mende je izjavil časnikarjem, da je »samo vprašanje časa, kdaj bodo navezali diplomatske stike z vzhodnoevropskimi državami«. Posebej je poudaril, da bi »pozdravil obnovitev odnosov z Jugoslavijo s pogojem, da »Beograd prizna pravico Bonna«, da zastopa vse nemško ljudstvo. Izjavil je tudi, »da ni izključeno«, da se bodo nekega dne začeli neposredni pogovori med vladnimi predstavniki obeh nemških vlad. Prav ta njegova zadnja izjava je zbudila največ ogorčenja pri uredništvu Straussovega lista »Bayern-Kurier«. Najnovejše iMendejeve izjave — tako piše list — »kažejo, da se mnoge, zelo različne in premalo poklicane sile vtikajo v politiko ponovne združitve.« List priporoča kanclerju Erhardu, naj, nastopi s »skrajnimi ukrepi«, da bi vse sile nemške politike, predvsem pa koalicijske partnerje (soudeležence), podredil svoji politiki.
'Mendejeva svobodna demokratska stranka, ki je v vladni koaliciji, se je pred kratkim izrekla tudi za odkrite 'pogovore s predstavniki Vzhodne Nemčije.
MAJHNE SPREMEMBE
V WILSONOVI VLADI
Z najnovejšo preosnovo britanske vlade, ki so jo objavili pred kratkim, niso nastale nobene posebne spremembe v dosedanji Wilsonovi vladi. V te spremembe je vključenih skupno 25 ljudi, med njimi tudi dva nova člana vlade — minister za energijp Richard Marsh in minister za Wales ‘Cledwym Hughes.
Med novimi visokimi vladnimi funkcionarji je tudi več mlajših ljudi. Na podlagi 'tega »Times« sklepa, da so jim dali možnost, da se izkažejo v opravljanju državnih poslov. »Guardian« pa piše, da še zdaleč ni dovolj samo to, da dajejo možnost mlajšim ljudem, saj ,so od premiera Wil-sona pričakovali korenitejših sprememb. List ugotavlja, da je v vladi še vedno ostalo preveč »starih lojalnežev« in da lojalnost ne more nadomestiti sposobnosti.
Minister za gospodarstvo in Wilsonov namestnik George Brown, ki je še nadalje obdržal svoj, položaj, je razrešen nekaterih dolžnosti, zato da bi se lahko posvetil gospodarskim odnosom med Veliko Britanijo in Evropo. V tem pogledu je bil povišan tudi dosedanji državni minister v zunanjem ministrstvu George Thomson, ki bo Skupaj z ministrom Brownom imel na skrbi gospodarske odnose z evropskimi državami.
Tej spremembi mnogi pripisujejo velik pomen, saj, so za odnose z Evropo zadolžili dva ugledna človeka, ki jima sicer pripi-sujiejo, da se ogrevata za tesnejšo povezavo z Evropo. To pa seveda ne pomeni, da bi lahko v kratkem pričakovali vstop Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost, pač pa bodo to važno vprašanje »spremljali bolj organizirano«.
Preosnova britanske vlade je potisnila v ospredje še eno Wilsonovo zamisel, in sicer namerava ministrski predsednik Wil-son baje vpeljati redne preosnove vlade. 'Po njegovi zamisli naj bi preosnove vlade prišle v navado po parlamentarnih zasedanjih.
Prvo takšno preosnovo vlade pričakujejo že jeseni. Tedaj naj bi izpadli iz vlade vsi tisti funkcionarji — vštevši ministre — ki »niso bili kos svojim nalogam«. Te funkcionarje naj bi zamenjali na njihovih položajih tisti poslanci, ki so se med zasedanjem parlamenta posebno izkazali. Tako bi se začel »normalen proces«, v katerem naj bi mlajši in sposobnejši ljudje dobili možnost, da se uveljavijo.
Kakor poročajo iz Pariza, je med pariškimi krogi od vseh 'sprememb, ki so jih uvedli v novi preosnovani Wil'Sonovi vla-
di, zbudilo največ pozornosti imenovanje visokega funkcionarja Georga Thomsona, ki je zdaj zadolžen za vzdrževanje stikov z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Po mnenju Francozov se v tem kaže veliko zanimanje dn želja Velike Britanije, da bi v prihodnje čim tesneje sodelovala s »šesterico« EGS, z namenom, da postane v bližnji prihodnosti enakopravna članica te zahodnoevropske gospodarske skupnosti. Kakor menijo v Parizu, bo Thomson postal to, kar je bil v MacMillanovi vladi Heath, to se pravi »bruseljski 'pogajalec« o vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost.
TISKOVNA KONFERENCA
GLAVNEGA TAJNIKA OZN
Glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant je na tiskovni konferenci predlagal združitev Vietnama in nevtralizacijo celotne države z jamstvom velikih držav, vključno Združenih držav Amerike in rdeče Kitajske. »Trenutno,« je dejal U Tant, »govonita obe strani različno govorico in nimata nobene možnosti sprave.«
U Tant je dalje dejal, da vietnamsko "vprašanje ne spada v 'pristojnost varnostnega sveta, temveč ga je treba obravnavati na novi ženevski konferenci. Pripomnil je, da se v primerjavi z letom 1954 stanje ni menjalo, Iker danes prav tako kakor tedaj je samo ena od 'držav, ki so vpletene v krizo, to je Združene države Amerike, članica Organizacije združenih narodov (OZN). Med vojno v Imdokitajski je med neposredno prizadetimi državami bila samo Francija v OZN.
U Tant je nato omenil, da so bili postavljeni trije predlogi za mirno rešitev krize: 1. Nastop varnostnega sveta. 2. Posredovanja držav. 3. Pobuda mednarodne nadzorstvene komisije za Indokitajsko, ki je bila ustanovljena leta 1954 v Ženevi in v kateri so Kanada, Poljska in Indija. Pripomnil je, da se je o tretjem predlogu pogovarjal januarja z nekaterimi člani Organizacije združenih narodov in je dodal, da daje prednost pobudi omenjene komisije
pred nastopom Varnostnega sveta ali posre-dovanjem nevezanih držav.
Na vprašanje nekega časnikarja, ali v svoji sedanji obliki zavezništva ovirajo mir, je U Tant odgovoril, da bi bilo pametno revidirati obliko in delovanje zavezništev, kakršna so Organizacija severnoatlantskega pakta (NATO), Organizacija držav v jugovzhodni Aziji (SEATO), CENTO: Organizacija bagdadskega pakta; (po izstopu Iraka iz te so sedež prenesli v Ankaro), ali varšavski pakt upoštevajoč razvoj po njihovi ustanovitvi.
Glede Rodezije je U Tant izjavil, da je vedno bolj zaskrbljen zaradi stanja v tej deželi in je pripomnil, da ne more izključiti sklepa varnostnega sveta o uvedbi mednarodnih sankcij, ki jih določa listina OZN. Varnostni svet je o Rodeziji že tudi razpravljal in sprejel zahtevo Velike Britanije, da sme le-ta uporabiti silo, da prepreči dovoz petroleja za Južno Rodezijo čez mozambiško pristanišče Beira.
Nato je U Tant sporočil, da je pozval irsko vlado, naj prekliče svoj, sklep o umiku svojih čet iz .sklopa varnostnih sil na Cipru. Na koncu je U Tant izjavil, da če se bo Indonezija odločila vrniti se v OZN, jo bodo vsi člani te organizacije z zadovoljstvom sprejeli. Dodal je, da ne bi ob povratku Indonezije v Organizacijo združenih narodov postavili nobenega posebnega pogoja.
INDONEZIJA BO PRIZNALA
SINGAPUR
Iz Džakarte poročajo, da bo Indonezija v najkrajšem času uradno priznala Singapur. Indonezijski zunanji minister Adam Malik bo v kratkem osebno sporočil sklep vlade, da prizna novo republiko. To so sklenili na zadnji seji ministrskega sveta, bi ji je predsedoval predsednik Sukamo.
Malik je izjavil, da mu je predsednik Sukamo ukazal, naj pospeši priznanje Singapur a, zato da se okrepi »indonezijski nastop proti Maleziji«. Kakor je znano, je 'Singapur bil do 9. avgusta lani v malezijski federaciji, proti kateri se Indonezija odločno bori. Tedaj je Singapur izstopil iz federacije in je bil znova sprejet v Organizacijo združenih narodov kot ločena republika.
... in pri nas v Avstriji
IZREDNO ZASEDANJE
SOCIALISTIČNE STRANKE
V petek minulega tedna so se v dunajski Mestni hali sestali zastopniki 'socialistične stranke na izredno zasedanje. Tu so .hoteli zvedeti, ali naj stranka še sodeluje v vladi z Avstrijsko ljudsko stranko ali pa naj. pride v opozicijo. Na strankinem zasedanju so izdali resolucijo, ki pušča še zmerom odprti obe možnosti ;za socialistično stranko.
Resolucija se glasi dobesedno:
'»Parlamentarne volitve 6. marca so prinesle Avstrijski ljudski stranki 85 in socialistični 74 mandatov.
Petkovo strankino 'zasedanje priznava ta volilni izid, ki naj se upošteva tudi pri sestava nove zvezne vlade, dalje priznava pravico močnejše stranke, da se posluži te parlamentarne večine, če v zvezni vladi ne bi prišlo do sporazuma.
Socialistična stranka je še nadalje za .sodelovanje obeh velikih strank.
Strankino zasedanje pa ne vidi v predloženih pogojih Avstrijske ljudske stranke poroštva za učinkovito sodelovanje v vladi, ki naj bi omogočila primemo zastopstvo več kot 1,9 milijona socialističnih volivcev.
Socialisti so pripravljeni sodelovati v vladi, če bo Avstrijska ljudska stranka upoštevala tri njih pogoje:
1.	Socialistični stranki se .mora zagotoviti, da ne bo Avstrijska ljudska stranka ukinila sodelovanja z njo vsak trenutek;
2.	ministrstva, ki so jim bila ponujena, ostanejo samo njih domena (delovno območje), pri čemer pa bi se morali predvsem izogniti, da ne bi imela pravice nad eksekutivo (izvršno oblastjo) in vojsko edino Avstrijska ljudska stranka.
3.	s proračunom mora biti zagotovljena zadostna investicijska (naložbena) dejavnost.
Podkancler dr. Pittermann, prvi in najvidnejši govornik petkovega zasedanja socialistične stranke, je podal dolgo poročilo, v katerem je najprej govoril o povojnem prispevanju socialistov k obnovi in demokratizaciji Avstrije v vladni koaliciji z Av-
strijsko ljudsko stranko. Zatem je govoril o stanju, ki je nastalo po volitvah od 6. marca. Izjavil je, da Avstrijska ljudska stranka, ki je na volitvah dobila absolutno večino, noče novega sodelovanja v novih oblikah, temveč absolutno prevlado v novi vladi. Zato jie on, to je dr. Pittermann za pot v opozicijo. Še prej. pa je podkancler močno hvalil dvajsetletno koalicijo kot nujno posledico izkušenj prve republike: že v zadnjih dneh pred nacionalistično nadvlado v letu 1938, so tedanji voditelji konservativne 'samovlade izjavili, da je ohranitev neodvisne Avstrije možna le po združitvi vseh sil.
Ta misel je živela dalje v ječah in končen tracijiskih taboriščih; aprila leta 1945 so socialisti, konservativci in komunisti sestavili začasno vlado, iz katere je po volitvah nastala koalicijia med Avstrijsko ljudsko stranko im socialisti.
Dalje je dejal dr. Pittermann, da se je politično sodelovanje izkazalo kot učinkovito demokratično' varstvo proti stalinizmu, kakor tudi proti ponovnemu oživljenju nacionalsocialistične ideologije. Samo politiki velikih strank je uspelo uresničiti državno pogodbo.
Toda, se je pritoževal .predsednik socialistične stranke, v Avstrijski ljudski stranki je nastopila sprememba. Tako imenovana skupina reformistov si je nadela za cilj odstranitev sodelovanja in zamenjavo •krščanskcKiemokratskega vodstva Avstrijske ljudske stranke, kar tudi jasno potrjujejo dogodki po 6. marcu.
»Pot k prehodni rešitvi je po doseda-njern zadržanju vodstva Avstrijske ljudske stranke zaprta.« Njej manjka, kot je dejal dr. Pittermann uvidevnost, da se Socialistična stranka kljub neugodnemu izidu volitev politično nikakor me bo uklonila.
'Strankino zastopstvo' priporoča zatega-delji zasedanju, naj odkloni vladno udeležbo pod sedanjimi pogoji Avstrijske ljudske stranke. Soglaša strankino zasedanje sklepu strankinega zastopstva, pomeni to, da se je socialistična stranka odločila za parlamentarno opozicijo.
SLOVENCI
doma in po sneta
Msgr. Matija Škabar — umrl
V deseti številki našega časopisa smo pisali, da je v Trstu slavil nedavno svojo 90-letnico eden izmed najstarejših primorskih duhovnikov. Tokrat pa moramo poročati, da že krije zemlja tega vrlega duhovnika in narodnega delavca.
Še do zadnjega je bil čil in celo dobre volje. Upal je, da bo kmalu zapustil bolnišnico. Že v petek, 18. marca, pa se je starosti tržaških duhovnikov zdravstveno stanje močno poslabšalo. Dva dni zatem, to je v nedeljo, 20. marca, je njegovo srce prenehalo utripati.
Rajni msgr. Matija Škabar je deloval 67 let kot vesten duhovnik in tudi kot zaveden narodni delavec. Deloval je pri raznih prosvetnih in gospodarskih ustanovah, za druge, ne zase. Saj ni zapustil ničesar, razen opomina vsem rojakom, naj bodo složni in narodno zavedni.
Njegove posmrtne ostanke so v torek, 22. marca, položili k večnemu počitku na pokopališče v Barkovljah. Pri maši zadušnici, ki jo je v barkov-Ijanski cerkvi bral kaplan Viljem Žerjal, je sodeloval cerkveni pevski zbor iz domače župnije. Na pokopališču pa je nekaj žalostink ubrano zapel zbor Jakobus Gallus iz Trsta. Po maši zadušnici je pokojniku v slovo spregovoril msgr. Jakob Ukmar.
V Argentini umrl Slovenec Rudolf Pregelj Pred kratkun je umrl za hudimi opeklinami v Argentini živeči Slovenec Rudolf Pregelj. Bil je primorski rojak, doma v Bukovici pri Gorici. V Argentino je prišel kot majhen otrok s svojimi starši že leta 1931. Po končani šoli se je izučil za mehanika ter je nato odprl lastno delavnico v kraju Jose Ingenieros pri Buenos Airesu. Nesreča se je pripetila, da je v njegovi delavnici eksplodiral petrolejski tank. Ko je hotel Rudolf Pregelj s pripravo za gašenje gasiti ogenj, mu je spodrsnilo in je padel v goreči petrolej. Pri tem je zadobil strašne opekline za katerimi je naslednjega dne umrl. Pokopali so ga na pokopališču San Martinu.
Prof. Zoran Kržišnik v mednarodni žiriji
Ob letošnjem likovnem bienalu v Benetkah bodo odprli tudi VII. mednarodno razstavo umetniškega filma. V mednarodno žirijo te pomembne prireditve je bil povabljen ravnatelj Modeme galerije v Ljubljani prof. Zoran Kržišnik, ki bo letos sicer vodil na beneškem bienalu jugoslovanski paviljon.
Na povabilo združenja likovnih umetnikov Češkoslovaške republike bo odšel na obisk tja tajnik ljubljanskega grafičnega bienala prof. Zoran Kržišnik, ki bo še ta mesec obiskal tudi Budimpešto, kjer je madžarska komisija za kulturne stike s tujino pokazala veliko zanimanje za sodelovanje s tajništvom grafičnega bienala v Ljubljani in z ljubljansko Moderno galerijo.
Koncert ameriške Slovenke v Ljubljani
Pretekb teden je imela v mah filharmonični dvorani v Ljubljani svoj podiplomski koncert mlada talentirana sopranistka Dolores Ivančič, slovenska rojakinja iz Milvvaukeja v Združenih državah Amerike. Poleg aktivnega kulturnega dela med ameriškimi Slovenci, pri čemer skoraj 15 let vodi s svojim bratom slovensko radijsko uro, se je Dolores že v Ameriki uveljavila kot operna pevka. Vendar je kot štipendistka Slovenske izseljenske matice v Ljubljani od oktobra 1964 do diplome na akademiji za glasbo svoje znanje solo petja še močno izpopolnila. V tem času se je posvetila tudi posebej študiju jugoslovanske glasbene literature, ki jo bo posredovala izseljencem in drugemu koncertnemu občinstvu v Ameriki. Na svojem koncertu v Ljubljani je ob spremljavi prof. Marjana Lipovška pela skladbe Beethovna, Debussija, Lipovška, Škerjanca in nekaterih ameriških skladateljev.
Sledila je obširna debata, v katero so posegli namestnik deželnega glavarja Štajerske dr. S ch adm er-B 1 a zi z ek, privrženec koalicije, izunainjii minister dr. Kireisky skupno >z drugimi 35 zastopniki.
Ogromna večina na strankinem zaseda-mju se je izrekla proti pogojem Avstrijske ljudske stranke, toda tudi za sodelovanje v novii vladi, če bo pri 'nadaljnjih pogajanjih mogoč sporazum o treh zgoraj navedenih točkah, ki jih določa resolucija stranke.
Dr. Krei:sky je priporočil previdnost in razsodnost ter je med drugim izjavil: »Po dveh velikih porazih smo imeli dva velika uspeha: ipo porazu leta 1949 zmago leta 1953 in po porazu leta 1956 zmago leta 1959. Dokazano je torej, da se od neuspeha znova lahko pride do uspeha. Toda ni še dokazano, da se v opoziciji lahko dosežejo uspehi. Čutim se dolžnega svariti, pred takim poskusom.«
ŽCfrCiKO'
ZIDAJTE ZDRAVO - ZIDAJTE Z O P E K O 1
gradnja	0,
NOVA KNJIGA:
Osferreich Lexikon
Na vseh področjih zinanosti se spoznanja in dognanja talko hitro širijo in poglabljajo, da človek ne more slediti, ker ne utegne redno prebirati strokovne literature.
Pred 50 leti smo komaj kaj vedeli o letalstvu in se na splošno za to tudi nismo dosti zanimali, dokler nam niso padale bombe na glavo. Kaj smo praktično vedeli o atomu in njegovi sili pred par desetletji, danes pa ves svet trepeta pred nevarnostjo atomske bqmbe. Podobno je na drugih področjih.
Tako se skoraj vsak dan pojavi potreba ,za človeka, da na hitro najde potrebne podatke. Tu pa so leksikoni najboljši pripomočki. Navadno iso nam bili na razpolago nemški leksikoni, ki pa ise na olžje avstrijr ske probleme niso dosti ozirali.
Konec lanskega leta pa se je na avstrijskem knjižnem trgu pojavil poseben avstrijski leksikon, ki ima vrsto posebnih avstrijskih problemov dobro obdelanih.
Pred seboj imam prvi zvezek tega leksikona, ki obsega črke od A do K. Drugi zvezek bo izšel pri Državni založbi tekom tega leta.
Prvi zvezek obsega 650 strani in prinaša med drugim tudi vrsto geografskih kart, slike raznih zanimivosti kot n. pr. iz stolnice v Kriki, seve najdemo tudi podroben opis koroškega glavnega mesta, 'tokrat pa manjka slika celovškega zmaja, na strani 602 je celo slika vinograda, v katerem klopotec preganja požrešne ptiče.
Posebno zanimivost pa sem našel v tem avstrijskem zborniku pri korošlkih občinah. Vse večje občine, kjer prebivajo tudi Slovenci, so navedene tudi is slovenskim imenom.
Bleibung (slov. Pliberk), temu sledi opis mesta in drugih zanimivosti.
Ebemdorf (slov. Dobrla ves), 4463 prebivalcev, od teh 48 odst. Slovencev leta 1951.
Eisenkappel (slov. Železna Kapla), 1444 prebivalcev, od teh 20 odst. Slovencev leta 1951, tedaj še ni bila priključena občina Bela.
Feistritz an der Gail (slov. Bistrica na Zilji), 685 prebivalcev, od teh 54 odst. Slovencev leta 1951.
Feistritz im Rosental (slov. Bistrica v Rožu), 1837 prebivalcev, od teh 47 odst. Slovencev leta 1951.
bivalcev, od teh 89 odst. Slovencev leta 1951.
Griffen (slov. Grebinj), 3031 prebivalcev, od teh 34 odst. Slovencev leta 1951.
Haimlburg (slov. Vovbre), 1443 prebivalcev, od teh 20 odst. Slovencev leta 1951.
Keutsehach (slov. Hodiše), 1268 prebi-valoev, od teh 60 odst. Slovencev leta 1951.
Med drugim piše leksikon pod značko »Karnten« na strani 582: »Um die islovve-nische Spradhe und Literatur verdient machten sich im 19. Jahrhundert Slomšek, Ziljski (verjetno bi moral na tem mestu zapisati Matija Majer Ziljski), Janežič und Einspieler mit .seinem Hermagorasverein. Die Volksdiohtung der Karntner Slowenen befruchtet auch die modeme Dichtung (u. a. Milka Hartman)«. O Milki Hartmanovi piše na strani 469: rojena 11. 2. 1902, Libuče, slov. kor. pesnica in komponistka, ki daje svojim tekstom tudi melodijo, leta 1952 Moje grede.
Čudimo se, da v prvem zvezku ni več zapisano o zaslužni slovenski kulturni usta-
Na velikonočno nedeljo je umrl na svojem posestvu znani angleški pisatelj in satirik Evelyin Waugh. Bil je star 63 let. Vzrok smrti še ni znan. Njegova žena ga je našla mrtvega na stolu v njegovi delovni sobi nekaj ur potem, ko se je pisatelj vrnil od velikonočne sv. maše.
Evelyn Waugh, sin literarnega kritika, je študiral v Oxfordu, bil nato kratek čas slikar, učitelj in novinar. Leta 1930 je prestopil v katoliško vero ipotem, ko se je ločil od svoje prve žene.
Kot 'pisatelj, je zaslovel okoli leta 1930, ko je v svojih delih zelo ostro napadal britansko aristokracijo. Njegovi globoko psihološki romani s precejšnjo dozo finega, včasih tudi pikrega humorja, so mu prinesli svetoven sloves. Med njegova najboljša dela se štejejo »Decline and Fali«, »Men and Arms«, »Scoop«, Bladk Mi-ischief«, in '»The loved one«. V svojtih delih je Evelvn Waugh pogosto obravnaval psihološki in moralni nered aristokratske
novi Mohorjevi družbi ali o jezikoslovcu Guttsmannu ali o Janežiču. Pričakujemo, da ho pod značko St. Hermagorasbruder-schaft nekaj povedanega v 2. zvezku, ki izide tekom tega leta.
Namenoma smo navedli nekaj primerov s slovensko oznako in odstotkom slovenskega prebivalstva. Te številke se nanašajo na ljudsko štetje leta 1951, torej na zadnje ljudsko štetje pred podpisom državne pogodbe, ki v členu 7 določa tudi pravice koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom. Ker je avstrijski leksikon izšel v Državni založbi na Dunaju in je torej do gotove mere odsev uradnega gledanja, smemo iz tega sklepati, da se vendar pripravljajo konkretne rešitve na osnovi ljudskega štetja leta 1951.
Leksikon priporočamo vsem tistim, ki so v vsakdanjem življenju prisiljeni, da se hitro orientirajo o vprašanjih, ki niso v spominu.
Leksikon lahko naročite pod naslovom »Osterreichischer Bundesverlag, 1015 Wian, Postfach 69. Kdor naroči oba zvezka pred 30. junijem, plača S 690.—, posamezen zvezek pa stane S 390.—.
mladine, seveda predvsem britanske. V celoti je pokojni britanski pisatelj napisal kakih trideset del. Bil pa je Waugh tudi velik popotnik. Želja po tujini in prigodah ga je med abesinsko vojno silila, da je bil tedaj, dopisnik z bojišča, med drugo svetovno vojno pa jp spremljal Randolpha Churchilla, sina pokojnega britanskega ipremiera, na jugoslovanska bojišča, ko je bil Randolph član britanske misije pri jugoslovanskem vrhovnem štabu.
Januarja letos je začel umetnik pisati 'zgodovino križarskih vojn, vendar je mo-rad delo spričo nervozne melanholične depresije (otožne potrtosti) opustiti. V februarju pa so sporočili, da se pisatelj počuti boljše in da j,e že začel pisati drugi zvezek svoje avtobiografije (lastnega življenjepisa) »A little hope« (Majhno u-panje).
Pisatelj Evelyn IVaugh zapušča ženo, dva sina (od katerih je eden prav tako pisatelj) in pa tri hčere.
Do najbolj oddaljene zvezde tudi do 2 milijona let
Angleški pisatelj Evelyn Waugh — umrl
Feistritz Ob Bleiburg (slov. Bistrica nad iPliberkom), 2087 prebivalcev, od teh 83 odst. Slovencev leta 1951.
Finkenstein (slov. Bakštanj), 5405 prebivalcev, od teh 25 odst. Slovencev leta 1951.
Diex (slov. Djekše), 1261 prebivalcev, od teh 47 odst. Slovencev leta 1951.
Globasnitz (slov. Globasnica), 1413 pre-
„Srednja Evropa"
Pesniki iz Italije, Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Južne Nemčije im Madžarske so prišli na lepo misel, da bi se sestali in se bolj seznanili ter tudi resno razpravljali o pesništvu in njegovi vlogi v kulturnem življenju. Pomagali naj bi tudi premostita razne predsodke in duhovna na-sprotstva, ki jih j,e zlasti poglobila zadnja vojna. Na pobudo 'goriš,ke revije »Inizia-tiva Isontima« so si za svoj. zbor, ki bo od 19. do 20. maja, izbrali Gorico kot sedež zborovanja. V vsaki državi bo imenovan po en glavni tajnik, ki bo izbral udeležence kongresa iz svoje lastne države. Udeležencem srečanja bodo povrnjeni stroški za po tavanje. Na 'žboru bo v imenu pesnikov iz posameznih držav poročal poseben poročevalec, in sicer je bila za letošnji zbor izbrana tema »Poezija danes«.
V dvogovoru, ki ga je sestavil »Giambel-lino« v tržaškem katoliškem tedniku »Vita
Slovenski klub v Trstu je imel pred kratkim v svoji sredi zopet tržaškega rojaka. Univerzitetni profesor inž. A. Kuhelj, ki je predaval o razvoju astronavtike, je namreč doma z Opčin; tudi nižjo srednjo šolo (nemško gimnazijo) je dokončal v Trstu, nakar se Je oče po prihodu Italije z vso družino izselil v Jugoslavijo. Prof. Kuhelj je specialist za astronavtiko (letalstvo) in
in zbor pesnikov
nuova«, so izraženi pomisleki proti geslu, pod katerim naj bi se zbrali pesniki, ito je »Srednja Evropa«, češ, da ta označba spominja na čase izvajanja Hitlerjeve politike, na Rainerja in njegov Kustenland (Primorje) in celo na njegovo rižarno pri Sv. Soboti; spominja tudi na italijansko strujo »prilizovalcev« (leccapiattimi), ki je sodelovala z Avstrijo v Trstu . .. Mitteleuropa zbuja pri Italijanih spomine tudi na Spielberg, kjer je trpel Pellico ...
Kaže, da se je zavedal nevarnosti prodiranja Nemcev proti jugu tudi ljubljanski nadškof msgr. Pogačnik, ki jie med svojim predavanjem v Vidmu dejal, da je bila sreča za Slovence, da so oglejski patriarhi zavrli nemško prodiranje proti jugu; tako se je lahko ohranil značaj, slovenskega naroda. Pisec ne nasprotuje zboru pesnikov, vendar bi ga bilo treba organizirati pod drugim geslom.
njegovo ime je znano preko meja Jugoslavije, sicer je tudi član Slovenske akademije 'Znanosti in umetnosti.
Astronavtika je pravzaprav povsem mlada veda, ki se je hrupno predstavila svetovni javnosti šele s prvim ruskim poletom okoli Zemlje. Za zdaj tekmujeta na tem področju pravzaprav dve državi; Sovjetska zveza in Amerika, a samemu predavatelju je ndki francoski izvedenec povedal, kako rada bi se na to področje vrinila tudi Francija; saj; jie velik pomen astronavtike tudi v tem, da spodbuja tudi druge vede ter sodeluje z njimi. Tako je slovenski zvezdoslovec prof. Dominko izrazil predavatelju svoje prepričanje, da bo napredek v astronavtiki pripomogel mnogo tudi Ik razvoju astronomije (zvezdoslov-stva). P-rof. Kuhelj je razložil fizikalne zakone, ki urejajo polete satelitov (vesoljskih ladij), planetoidov (majhen planet) in raket, pa tudi uspehe, ki so jih dosegli v vesolju Rusi in Američani. Primerjava glede dosežkov in metod dela v obeh državah je težavna, ker so Rusi zelo previdni, ko gre za objavljanje zadevnih podatkov, saj se za dosežke v astronavtiki zanimajo tudi vojaški izvedenci. Zato ne more biti slučajno, da je prof. Kuhelj ilustriral svoje predavanje predvsem s slikami ameriškega izvora.
Ob njegovem navajanj,u nekaterih podatkov glede hitrosti, s katero letijo umetni sateliti okoli Zemlje ali vesoljske ladje
LIKOVNA UMETNOST:
Listi grafične razstave potujejo po Evropi
Tajništvo za mednarodne grafične razstave v Ljubljani jie v začetku leta 1966 organiziralo dve grafični razstavi, eno v Edinburghu in drugo v Brnu. Na razstavi so 'izibrali liste s šeste mednarodne grafične razstave, ki je bila lani v Ljubljani. Razstavo v Edinburghu so prenesli iz Leedsa, v avgustu pa bo potovala še v kako škotsko mesto. Brnsko razstavo »ljubljanskih« grafičnih del so 15. aprila prenesli v Prago, nato pa jih bodo še v druga češkoslovaška mesta. Obe razstavi sta doslej želi 'izreden obisk in zbudili veliko zanimanje. Med razstavljenimi deli so tudi grafike slovenskih umetnikov.
Natečaj za grafične simbole
Letos poleti bo na Bledu mednarodni kongres svetovne organizacije grafičnih oblikovalcev — ICO GRADA, ki mu bo pridružen prvi študentovski projekt za poenotenje grafičnih simbolov. Podobno kot imamo na primer že mednarodno priznane prometne znake, naj bi se tokrat s skupnim natečajem čez 600 oblikovalskih šol odločili za druge osnovne informacijske simbole, ki hi dajali tujcu v posameznih deželah natančnejše informacije, ne da bi mu bilo potrebno posebej razlagati njihov pomen. Na tem natečaju z geslom »preko Jezikovnih pregrad« sodelujeta v Ljubljani tudi grafični razred prof. Franceta Per-šina v šoli za oblikovanje ter absolvent Valter Ornik v oddelku za arhitekturo na ljubljanska univerzi. Natečajniki hitijo s svojimi predlogi, kajti sredi aprila naj bi se v Beogradu že sestala mednarodna žirija, ki bo odbrala najboljše predloge. Poleg slovenskega predstavnika Ivana Piclja iz Zagreba in znanega japonskega oblikovalca, pobudnika grafičnih simbolov za tokijsko olimpiado Hazaru Kadzuimija, bodo sodelovali še številni strokovnjaki s tega področja iz raznih dežel.
Poplava umetnostnega trga s ponarejenimi ikonami
Po poročilih mednarodnih strokovnih krogov je trg z 'Umetninami v zadnjem času poplavljen s ponaredki ikon. Vedno večje zanimanje javnosti in zbiralcev za ikone, ki so ga zbudile zlasti številne nedavne razstave ikon, je povzročilo močno povpraševanje po teh umetninah, ki so prišle v modo zlasti 'tudi kot dekorativen okras stanovanj. Pomarejevalna industrija je hitro 'izkoristila to novo smer okusa občinstva in krepko poskušala zadovoljiti to povpraševanje po dkonah. Najvažnejša središča ponarejanja ikon so po podatkih ravnateljstva BizatimSkega muzeja v Atenah predvsem Pariz, Benetke in Solun. V teh ateljejih uporabljajo pristne slike ikon iz 17. in 18. stoletja z malo umetniško vrednost-jo ali zanemarjeno sliko, ki jih najprej prevlečejo in na novi podlagi 'nato poslikajo s kompozicijami po starih zgledih raznih krajevnih šol s tradicionalno tehniko in z uporabo potrebnih barv in istarodavnih lepil. Dovršeno sliko patinirajo nato po pre-lizkušanih načinih.
Muzejski strokovnjaki cenijo, da je sedaj na mednarodnem trgu umetnin najmanj toliko ponarejenih ikon kot pristnih. Nevednost občinstva in ne previsoke cene ikon omogočajo v veliki meri prodajo ponarejenih ikon.
na Luno, Venero in Mars, pa tudi glede časa, ki ga pri vsej svoji brzini (tudi do 15 in še več kilometrov na sekundo) potrebujejo za dosego svojega cilja, so poslušalci kar strmeli: pot okoli Zemlje traja nekako 90 minut, do Venere nad tri mesece, toda za potovanje do nekaterih najbolj oddaljenih zvezd bi 'potrebovali tudi do 2 milijona let.
PLIBERK - OKOLICA (Igra »Sinovo maščevanje«)
Že odkar stoji naš oder v novi farni dvorani, smo pogrešali nastop naših znanih igralcev. Za pustne dni smo 'bili razočarani, da nas naša farna mladina ni, kakor druga leta, po domaiče razvedrila; nas, ki nam številni bali in druga taka norenja ne morejo nuditi zabave in užitka. Za nas je pravo, kulturno razvedrilo pač le poltena odrska predstava v lqpi domači besedi.
Zato pa smo se ‘tem bolj razveselili vabila v Farno dvorano na cvetno nedeljo, k igri »Sinovo maščevanje« ali »Spoštuj očeta in mater«.
Da naše besede v želji po domačih prireditvah niso prazne, je dokazala dvakrat (popoldne in zvečer) .napolnjena dvorana.
Igra »Sinovo maščevanje« je poučna in pretresljivo resna; prav primerna za postni čas.
Gledalci so vsem trem dejanjem pozorno sledili. Naše igralce-novince moramo zelo pohvaliti, ker so že pri prvem nastopu na odru pokazali svoj, igralski talent. Res, vsak v svoji vlogi je bil cel igralec. Oba stara »grofa« pa sta igrala dovršeno. Prav od srca čestitamo!
Mladina je iz te igre zase lahko vzela nauk, kam življenjska pot mnogokrat zapelje one, ki ne spoštujejo staršev, njih opominov in prošenj ne poslušajo in ki svojo srečo iščejo le v materializmu.
Dragi igralci, želimo si skorajšnjega svidenja!
n im m
mmkem
Obračun marljivega in požrtvovalnega dela
Pevsko društvo Jakob Petelin-Gallus je imelo svoj 3. redni občni zbor
Preteklo soboto so se zbrali člani Pevskega društva Jakob Petelin Gallus v Celovcu v Mohorjevi hiši na 3. rednem občnem zboru, da bi po društvenih pravilih zadostili predpisom in da bi se pogovorili o preteklem in bodočem delu.
Poleg članic in članov društva je mogel predsednik pozdraviti med navzočimi tudi predsednika in tajnika Zveze pevskih društev g. prof. dr. Antona Feiniga in g. Tomaža Holmarja, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev g. nadzornika dr. Valentina Inzka, in vodja slovenskih oddaj celovškega radia g. Helmuta Hartmanna.
O preteklem delu sta poročala predvsem društveni predsednik g. učitelj Urhej Kassl, in pevovodja prof. dr. France Cigan.
Delavnost tega našega vsem prijateljem petja dobro znanega zbora dokazuje število njegovih nastopov v zadnji delovni dobi. Nastopal je od lanske pomladi po naših krajih na Djekšah, v Pliberku, v Kaza-zah, Škocijanu, Draščah, Podgorjah, v Lo-
2ITARA VES
lCateiuk& pmmehm drultoo „&tzverjan“ pri	gMitufe a nedeljo,
dne 24. aprila 1966, ek %8. uri zoeeer pri (Uniorja a IŽilari oesi z Ljudsko igro
„DIVJI LOVEC"
(Vil pruržno vabljeni!
SELE
Naša vas ob cerkvi dobiva zadnja leta vedno lepše lice. Trohljivi jeseni ob robovih in mejah so padli pod sekiro, hudournikom je bila odkazana pot v reguliranih, lepo dozidanih strugah, zelene železne ograje do njih se prav lepo 'podajo.. Trga pred občinsko hišo in cerkvijo sta urejena. Zapuščena propadajoča Tesnova hiša je izginila s površja, na njenem mestu zdaj, Aral napaja žejne avtomobile. Nova občinska hiša, dosedaj še v surovem stanju, ‘bo verjetno do jeseni dobila mično zunanje lice. Le Rupartov iskedenji močno hira in čaka, da ga pospravijo'za kurivo. Enako pa tudi nedodelana velika Klemenejeva hiša že več let čaka na dovršitev.
Posebno iprivlačna je za izletnike naša nova cerkev. Dan za dnem, posebno pa v nedeljah, jo prihajajo gledat, ker je nekaj, izrednega, svojstvenega.
KAPLA OB DRAVI (Smrt Mešetove mame)
Dne 2. marca smo položili v hladni grob Nežo Singer, ipd. Mešetovo mamo iz Li-plan, fara Kapla ob Dravi. Rajna je dosegla visoko starost 81 let. Vse svoje življenje je bila zdrava in vesela žena. Pred leti je hudo obolela, morala se je odločiti za težko operacijo. Srečno jo je prestala, ampak kal te bolezni je ni več zapustila.
V minuli zimi je prišla za trdno v posteljo, iz katere ni več vstala. 'Zadnje mesece življenja je preživela pri hčeri Naniji — pri Tišlerju — v St. Janžu. Rajno smo položili na mrtvaški oder na njenem ljubljenem domu v Liplah, kakor si j,e ona do zadnjega želela. V svoji mladosti jie nad 20 let bila zvesta cerkvena pevka. Nadvse je ljubila rože in jih vse darovala lepi kapelski cerkvi; ljubila je tudi dom in materino besedo. Ob odprtem grobu so se lepo poslovili od rajne domači gospod Kandut, ob asistenci gospoda Vošnjaka iz Šentjanža. Domači in šentjanški pevski zbor pa se je poslovil od rajne z lepimi žalostinkami.
Rajni Mešetovi mami naj bo domača zemlja lahka, žalujočim pa naše iskreno sožalje.
DARUJTE za visokošolski dom Korotan!
čah in na Reki ter dvakrat v Celovcu. Izredna posebnost je bila za pevce pot v Nico na povabilo velikega prijatelja zbora p. Jakoba Vučina. V italijanskem mestu Asti so si pridobili novih občudovalcev slovenske pesmi v salezijanskem zavodu, kjer jim je ljubeznivo pripravil pot g. Maks Mlinarič. Obema gospodoma in predsedniku Društva Slovencev v Nici bi radi še enkrat izrekli vso iskreno zahvalo za njihov trud ob organizaciji te pevske turneje, ki je ostala vsem pevkam in pevcem v najlepšem spominu.
Novembra 1964 in decembra 1965 je na-
stopil Gallus na mednarodnem pevskem natečaju v Gorici med inozemskimi zbori. Čeprav ni zasedel tam prvih mest, se jie vendar dostojno predstavil tujemu občinstvu in častno .zastopal slovensko koroško pevsko kulturo v tujini. Če pa bi na natečaju delili mesta po požrtvovalnosti in idealizmu, hi moral dobiti prvo mesto.. .
Na sporedu občnega zbora so bile tudi volitve novega odbora, v katerega ,so bili izvoljeni kot predsednik g. Urhej Kassl, podpredsednik gospa Marica Tischler, taj,-nik g. dr. France Vrbinc, blagajnik g. Her-nnan Čik in pevovodja g. prof. dr. France Cigan. Nadzoirnika sta g. Nantej Pristovnik in gdč. Emica Hornbock.
O sporedu na zborovih nastopih j,e dejal g. pevovodja, da je obsegal umetne in ljudske, svetne in cerkvene pesmi. .Samo cerkvene pesmi je pel izbor pri službi božji v Astiju, v Nici in na jubilejnem velikonočnem romanju v Celovcu. Nekaj cerkvenih pa so dodali tudi ostalim nastopom. Z ve-selj em j e pevovodja ugotovil, da je bila pri skoraj vseh nastopih na sporedu vsaj ena skladba Jakoba Gallusa, po katerem se zbor imenuje. To bi radi ohranili tudi za naprej.
Ob pregledu te bogate žetve je ob koncu poročila dejal g. dr. Cigan svojim pevkam in pevcem: »Naj vam vsem izrečem svoje iskreno priznanje. Te častne uspehe smo dosegli samo zaradi velike požrtvovalnosti, discipline in društvene povezanosti. Smo pa tudi mnogo od tega prejeli: Sami smo bili deležni duhovnih ‘dobrin, poslušalcem smo pripravili veselje, pni vsem tem pa smo slavili s petjem ,pravir vse harmonije, dobrote in resnice — Boga’, kot pravijo naša društvena pravila; 'toda ne samo slavili, marveč že tudi predokušali. Splača se torej za te duhovne dobrine žrtvovati nekaj dragocenega časa, in če treba — tudi denarja. To je idealizem, brez katerega ne more nihče uspešno kulturno delovati. .Ohranimo ta idealizem, da bomo mogli napredovati in k dosedanjim uspehom pridružiti še novih!«
Za konec so društveni »fotografi« pokazali še nekaj zelo posrečenih skiop ličnih barvnih slik z nastopov v Rimu in v Nici, ko smo posedeli ob prijetnih spominih v domači družbi naših dragih pevcev.
-|- S. M. Agneza Marfinjak
Kdo hi mogel verjeti, da so v torek po veliki noči peli farni zvonovi v cerkvi sv. Jakoba v slovo' pokojni šolski sestri Agnezi Martinjak. Pa j.e vendar bilo1 res. Na samo velikonočno nedeljo j.e njena duša zapustila izmučeno telo in sproščena v večnosti zapela svojo alelujo.
Je na pepelnično sredoypri pepeljenju kaj slutila, kako hitro se bodo uresničile nad njo besede: Pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš? Je slutila, da je pred njo samo še 40 dni zemeljskega življenja?
Rodila se je pokojna Katre j.1, s. Agneza 19. marca 1915 kot najmlajši otrok znane, zavedne Martinjakove družine v Sr e j ah pri Št. Jakobu v Rožu. Že mlada j.e spoznala šolske sestre in red vzljubila. Ko je začutila v sebi božji klic, se ni obotavljala. Kot kandidatinja je obiskovala gospodinjsko šolo na Mali loki pri Novem mestu na Dolenjskem. V juliju leta 1939 je v materini hiši šolskih sester v Mariboru prejela redovno Obleko. Vojna vihra je komaj začeto redovno življenje prekinila. Leta vojne je preživljala na domu pri svojii mami, katero je nad vse ljubila. Po končani vojni se je brez ‘pomislekov vrnila med sestre. V št. Jakobu v Rožu je prva povojna leta z veliko ljubeznijo in uspehom vodila otroški vrtec. Od tu je na željo predstojnikov odšla v 'gospodinjsko šolo v Št. Rupert pri Velikovcu, nato pa v vzgojni zavod v Št. Pavel. Tu je v dolgih dvanajstih letih vestnega dela izčrpala svoje moči. Kdo bi preštel vse korake, kd jih je napravila v službi bližnjega. Ljubi 'Bog ima zapisane vse v njeni življenjski knjigi. Bolezen ji je iz-
trgala delo, ki ga je s tako ljubeznijo vršila.
Po kratkem zdravljenju v celovški bolnici je znova preskusila svoje moči v Mohorjevem internatu. Pa dela pri vsej dobri volji ni zmogla. Morda ji k zdravljenju pripomore domači zrak. Res je ob prihodu v Št. Jakob na novo zaživela. Pa le za kratko dobo. Znova je začela pešati, Ker domači zdravniki niso mogli odkriti pravi vzrok njene bolezni in ji tudi zdravila niso pripomogla k izboljšanju, je bil potreben temeljit pregled v bolnici. Pa se ga je tako bala. Nihče ni slutil, zakaj se bolnice tako boji. Neštetokrat je ponavljala: Pustite me doma, bolnica mi gre na živce.
Ob dejstvu, da doma nikoli ni ostala v postelji, da je nasprotno še tu in tam opravila kako drobno delo, je bilo vsem res
nerazumljivo, da se je njeno zdravstveno stanje v bolnici tako hitro slabšalo. Vnetje možganske mrene in z njo ohromitev živčevja so 'ugotovili zdravniki. Smrt je bila samo rešiteljica iz trpljenja. Dva duhovnika sta molila z njo ob njeni smrtni uri.
Mirno z nasmehom je ležala na mrtvaškem odru. Ko so ji v torek popoldne ob vrnitvi iz Celovca zapeli v pozdrav zvonovi farne cerkve in domačih 'podružnic, so se pričeli zbirati sorodniki in znanci, da ji prinesejo zadnji pozdrav in jo pokropijo v slovo.
Veličasten sprevod se je razvil v sredo dopoldne iz gospodinjske šole skozi št. Jakob na pokopališče farne cerkve. Iz vseh koroških podružnic so prihitele sestre, da izkažejo svoji rajni sosestri zadnje dejanje ljubezni. Kar 11 duhovnikov je spremljalo belo krsto na mrliškem vozu. Zvonovi šentjakobske cerkve se sicer niso oglasili v zadnji pozdrav, nemi so viseli v zvoniku. Zato pa so za pokoj duše rajne sestre tembolj goreče prosila srca sosester, sorodnikov in faranov, ki'so napolnili cerkev.
Medtem ko se njena duša že gotovo ra-duje v večnosti, naj njeno telo v miru počiva v domači zemlji, Bog sam pa bodi njen plačnik.
BILČOVS
(Proslava materinskega dne)
Kot vsako leto, tako hočemo tudi letos proslaviti dan naših mater. Spomnili se jih bomo že v nedeljo, 1. majnika. Zato vabimo vse, ki so jim ljube in drage naše mamice, naj to priliko porabijo in pridejo na 'proslavo društva, katera bo pri Miklavžu v Bilčovsu, in sicer oib pol treh popoldne in ob osmi uri zvečer.
Nastopijo naši, pevci in številna skupina naših najmlajših z deklamacijami in igro »Sirota Jerica«.
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
(Zapustil nas je Kuštrav oče)
Cvetni petek nam letos ni bil žalostni petek samo zaradi spomina na sedem žalosti Device Marije; božja previdnost je dodala vsem faranom osebno obenem skupno žalost: prav na ta dan smo morali spremljati na zadnji poti enega najzvestejših faranov in za faro najbolj zaslužnih mož. Matija Kummer, pd. Kuštrovega očeta. Po svojem rodu in stanu sicer ni bil eden izmed veljavnih mož; saj je bil samo preprost majhen kmet na Vinogradih. Pa prav to mu je doneslo splošno simpatijo in spoštovanje, da je vedno ostal pristen kmet v mišljenju in življenju. To je namreč resnično in lepo poudaril zastopnik Okrajne kmetijske .zbornice v Velikovcu v nagrobnem govoru, da si rajni Kušter ni želel in iskal boljšega življenja ali kakor pravimo z moderno ‘(sodobno) besedo; višjega življenjskega standarda (ravni), temveč je bil v svoji skromnosti zadovolj en s tem, da si j e pridelal potrebni vsakdanji kruh; kajti to je po mišljenju rajnega naloga kmeta, da pri-'dela za sebe in za druge kruh, ki vse preživlja.
Kljub tesni in globoki povezanosti s kmečko zemljo in kljub temu, da je bilo vse življenje umrlega Kuštra kot malega kmeta ena sama nepretrgana borba za obstanek v stanovitnem pridnem delu, pa ni bil ozkosrčen materialist, nasprotno, bil je vse prej kot to, kar bomo razvideli iz njegov ega nadaljmega delovanja. Kot sinu vernih kmečkih staršev mu je že zgodaj' prišlo spoznanje, da je 'kmetu kakor vsakemu človeku razen telesnega kruha potreben kruh besede božje, ki edina ima v sebi in more dati pravo življenje. Besedo božjo pa oznanjujejo ipredvsem v cerkvi služabniki Kristusovi, duhovniki; zato je bil rajni Kušter med najzvestejšimi obiskovalci, cerkvene božje službe, poln 'spoštovanja do duhovnikov.	(Dalje na 5. strani)
VABILO
Gojenke Km e t i:jsko -gospo d in jsk e šole v št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse na
RAZSTAVO
kuharskih in šiviljskih izdelkov, ki bo odprta v nedeljo, dne 1. maja 1966, od 8. ure naprej.
ODRSKA PRIREDITEV
z živahnim sporedom bo isti dan ob 13.30 za oddaljene goste in ob 16. uri za bližnje.
Z veseljem vas pričakujejo
g o j e n k e
Pri nas na Koroškem
iiber 100 Jahre jung
Versorgt, umsorgt, beraten will der Kaufer unserer Zeit sein. Da ist der KONSUM gerade das Richtige. Denn der KONSUM ist mehr als irgendein Geschaft. VVieso?
Ganz einfach:
Der KONSUM gehort seinen Mitgliedern. Wer Mitglied ist, kauft im eigenen Geschaft.
Darum
tur Menschen unserer Zeit
KONSUM



&
ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU
(Nadaljevanje s 4. strani)
Pri takem igloibdkovernem mišljenju nam bo ikar umljivo, da je Kuštrav Matija že kot kmečki sin, 27 let star, radevolje stopil v službo ljubljene farne cerkve v Št. Rupertu pod bivšim nepoizabnim dušnim pastirjem Fr. Treiberjem in prevzel službo cerkvenega ključarja, katero je opravljal nad vse zvesto celih 46 let, dokler ga ni težka bolezen prisilila, da jo je moral izročiti v druge roke. Vso to dolgo dobo je kot zvest varuh čul nad farno cerkvijo in podružnicami, nad njihovim imetjem, je skupaj z dušnimi pastirji nosil v svoji glavi in v svojem srcu vse njihove potrebe, male in velike, sodeloval pri vseh številnih gradbenih delih, tako pri težki in nevarni popravi cerkvenega stolpa, pri večkratnih popravljalnih delih na župnišču, na mežna-riji, pri prenovitvi cerkve na znotraj, za vse je imel oko in srce in roko. Predvsem pa je vestno opravljal svojo službo kot ključar pri 'bogoslužnih opravilih, posebno ob svetih časih, kakor je veliki teden, pri procesijah v križevem tednu, pri slovesnem obhodu din na lepo nedeljo, vedno je bil zanesljivo ob pravem času na svojem mestu. Pri skrbi za lepoto hiše božje ga je skoraj ves ta čas zvesto podpirala njegova požrtvovalna žena Elizabeta, kateri kakor tudi celi njeni družini velja zdaj naše globoko občuteno sožalje. Kar zasluži posebno priznanje, je to, da je Kuštrav oče opravljal to službo vedno z dobro voljo, z neutrudljivo gorečnostjo, ne da bi se je kdaj naveličal, četudi ni žel za to vedno hvale, temveč nasprotno nehvaležno obiranje ali še kaj hujšega. Ne da se s par besedami povedati, koliko jie Kuštrov oče pomagal kot dober poznavalec kraja in ljudi novodoš-lim dušnim pastirjem z dobrimi nasveti in kako se je tudi v najtežjih časih izkazoval kot zanesljivega prijatelja duhovnikov, kot zvestega sina svoje fare in vesoljne Cerkve.
Kuštrov oče je zaslužil, da se ga z obširnim dopisom .spomnimo prav v »Našem tedniku«, saj je bil ta list ves čas njegov domači prijatelj kakor je tudi vedno imel naročene druge naše dobre liste in Mohorjeve knjige. Spoštovati in ljubiti svoj materin jezik, ga čuvati im gojiti, to je bilo za Kuštravega očeta samo ob sebi umevno, to mu je narekovala zdrava zamet in srce. In vendar je imel široko-odprto srce tudi za sosede drugega jezika, jim bil prav tako prijatelj in so ga vsi spoštovali in cenili, kakor se je pokazalo v nagrobnih govorih. Pogreb Kuštrov ega očeta nam priča, da je človek vreden in tudi postane deležen spoštovanja vseh pametnih in dobrih ljudi, če 'Ostane zvest sam sebi, svojim staršem in svojemu rodu. Pri tako zaslužnem delovanju pač ni treba še posebej poudarjati, da je bilo žalovanje v fari ob izgubi talko plemenitega moža splošno in globoko in da so sd vsi farami s cerkvenimi pevci im dušnim pastirjem vred šteli v dolžnost, mu na 'kolikor mogoče dostojen način izkazati zadnjo čast in hvaležno ljubezen. Plačnik za
vso mesebiono skrb, za ves obilen dolgoletni trud v službi cerkve in fare, za vsa ne-številna dobra dela mu more biti itak samo Bog. Mi moremo in hočemo samo prositi, da bi mu vse povrnil z nebeškim plačilom. Počivaj v miru, blaga duša! To ti želimo hvaležni farani. — Ker je naravnost ganljivo, moramo k temu poročilu dodati še to: Eno dobro uro za Kuštrovim očetom je umrl še isti večer nagle, nepričakovane smrti — medtem ko je Kuštrov oče umrl po skoraj dveletni bolezni — tudi vsem dobro znani Holcarjev Markej, s katerim sta bila 'posebno dobra prijatelja. Kakor, da je prijatelj prišel po prijatelja! Tako sta šla oba istočasno počivat in čakat vstajenja na domačem pokopališču.
CELOVEC Kar najbolje!
Tako se glasi geslo najmlajše skavtske veje — volčičev.
Pred 50 leti, torej leta 1916, je ustano-vitelj' skavtizma — Baden Powell — na prošnje mnogih dečkov v starosti od 7. do 12. leta, za nje ustanovil posebno vejo v skav-tizmu. Imenoval jo je krdelo volčičev.
Ker temelji ves način njegove vzgoje na naravnih načelih in zakonih, je postavil svojim mladim prijateljem za vzor dečka Mowglija, katerega življenje je opisano v »Knjigi o džugli« pisatelja R. Kiplinga. Udaril je s tem na pravo struno njihove mlade duše in domišljije, dečki v tej starosti namreč radi poslušajo povesti in bajke in se ob njih marsikaj nauče.
To je bilo tedaj potrebno. Še bolj pa danes, ko se velemestni človek vedno bolj oddaljuje od narave, zlasti pa od poznanja lepote in njenih čudovitih skrivriosti. S tem se oropa možnosti, da bi posnemal njene lastnosti v živalstvu in rastlinstvu. Dobro namreč vemo, da je vse stvarstvo delo modrega in dobrega Boga Očeta, Stvarnika nebes in zemlje. Pokazal je s tem svojim mladim 'prijateljem temelj in vir prave sreče in veselja, ki je v prečudnih skrivnostih dobrote in modrosti božje.
Pa je tudi temelj sarnov/goje in upodabljanja v sebi podobe svojega Očeta in Stvarnika po besedah njegovega Sina: »Bodite popolni, kakor je vaš Oče v nebesih ipopoln!«
Hotel je tudi v njih vzbuditi pogum, samozavest, (pripravljenost in smisel za pomoč bližnjemu. Pokazal jim jie polja in način, kje in kako naj bi se vadili v malih delih do bližnjega; primernih njihovim močem pod geslom: Kar najbolje moram vršiti majhno opravilo in delo, doma v družini, v šoli, na vasi, v cerkvi itd. Tako se bodo že v rani mladosti usposobili za kaj večjega in važnejšega za poznejše življenje.
Trenutno je okrog 3 milijone dečkov na vsem svetu, ki se zbirajo v krdelih, ki jih vodijo Akele. Akela se imenuje volk v »Knjigi o džungli«, ki je vodil, hranil in branil malega dečka Movvglija. Akela v krdelu volčičev je starejši skavt, ki vodi deč-
ke in jih uvaja v skavtsko življenje. Večkrat je Akela kaka gospodična ali gospa, ki mogoče še bolje opravi svojo nalogo. Zakona volčičev sta samo dva: 1. Volčič vedno posluša volka; 2. volčič nikoli ne dela svoj eglavo.
Obljuba, ki jo ob 'sprejemu naredi, se glasi: »Z božjo pomočjo 'obljubljam, da bom kar najbolje izpolnjeval dolžnosti do Boga in do domovine, da bom spolnjeval zakone krdela in da bom vsak dan napravil vsaj eno dobro delo v korist bližnjemu.« Tako se obveže, da se bo v svojem zasebnem življenju, katero mu nudi mnogo prilik, prizadeval kar najbolje opravljati svoja majhna dela. In s tem stremi 'postati boljši pa je tudi dejansko boljši od svo-jiih vrstnikov.
V	Avstriji je 5000 volčičev. Naša četa pa nima do sedaj še nobenega krdela. Imajo jih pa Slovenci v Trstu in okolici. Pri nas je to težko.
Skavti smo večinoma dijaki v domu. Nimamo prilike priti v stik z mlajšimi. Doma na deželi je skavtizem malo ipoznan. če bi ga dečki 'poznali, bi se gotovo za njega navdušili in radi stopili v krdela volčičev. Razen tega je naša četa še mlada in me more razviti vseh možnosti, ki jih daje organizacija. Ni še delovnih članov, ki bi bili prežeti s to idejo, niso še 'Strokovno usposobljeni za to, kar je pa največ, ne uvidijo potrebe za delo, ki bi služilo za rešitev mladega življenja.
Drži pa, da je način skavtske vzgoje bil, je in bo mnogim dečkom opora in za nekatere edini pomoček, da so začeli s samo-vzgojo, da so srečno prebredli svoja vibama leta in končno postali dobri in koristni člani človeške družbe, ki ne skrbe samo za svoje dobro stališče v življenju, temveč svoje moči im čas žrtvujejo za druge pomoči potrebne, zlasti za mladino. Isto pomoč nudi skavtizem tudi našim dečkom in deklicam. Ko bodo zrastli požrtvovalni skavti, tedaj bo ustanovitelj skavtizma Baden Powell, tudi naši mladini dobrotnik in vodnik v srečno življenje.
Za to priliko so slovenski koroški skavti izdali skavtski »Priročnik za novince«. Kdor ga želi, ga lahko naroči. Naslov: Skavtska četa, Volkermarkter StraBe 5, 9020 Klagen-furt. Stane samo 10.— šilingov.
DELO V
Na njivah začnemo s sajenjem krompirja. Sejemo tudi lucerno in travne mešanice. Pripravimo seme za setev koruze in konec aprila začnemo s setvijo. V začetku aprila končamo z dognojevanjem pšenice in gno-ijenjem travnikov. Pravočasno škropimo s herbicidi proti plevelom.
V	sadovnjakih sadimo mlado sadno drevje. V začetku aprila dokončamo gnojenje starejšega sadnega drevja. Skrbimo za zatiranj e škodljivcev.
Na vrtu sadimo sadike kolerabe, ohrovta, ranega zelja. Sejemo solato berivko, redkvice, grah, špinačo. Sadimo čebulček navadne čebule in drugih vrst čebule. Špi-nač posejemo več vrst in to navadno špinačo, mangold in okusno zelo odporno no-
Mladinsko tekmovanje
govornikov konzumnnih zadrug
Delovni Klub konzumnih zadrug v Celovcu je pred kratkim priredil v svečano okrašeni dvorani sedeža letošnje mladinsko tekmovanje govornikov. Prireditev je vešče vodil prof. dr. Steinbdck.
Tekmovanja se je udeležilo 9 mladih ljudi: 7 mladenk in 2 mladeniča, ki so se nanj pripravljali na osmih večernih tečajih. Na tekmovanju je bilo slišati poleg zadružnih referatov še kulturno-zgodovin-ska in gospodarska predavanja, ki so napravila na poslušalce globok vtis.
Po uspelem tekmovanju je ravnatelj Kresnik razdelil odlikovancem častne diplome s šopki cvetic, hkrati pa je pohvalil zmogljivost vseh udeležencev. Nagrajencem je ravnatelj Kresnik želel čim večjega uspeha na zveznem tekmovanju govornikov za Štajersko in Koroško, ki bo 23. in 24. aprila v Celovcu. Zahvalil se je tudi prof. dr. Steinbocku za trud, ki ga je imel kot vodja na govorniških tečajih.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 24. 4.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 25. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kaj smo pripravili? (Napoved slovenskih oddaj). Žena in dom. — 18.00 Dober večer našim mladim poslušalcem. — TOREK, 26. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, športni mozaik. Beremo za vas (M. Turnšek: 33. Stoji na rebri grad). — SREDA, 27. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 28. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Na dom obujaš mi spomin: Kapla na Dravi (2. del). - PETEK, 29. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh (domače novice). Poje mešani zbor iz Pliberka. Beremo za vas (M. Turnšek: 34. Stoji na rebri grad). — SOBOTA, 30. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. 18.25 S knjižne police.
KOMORNI ODER
Sobota, 23. 4., ob 19.30: Der kleine Prinz (Mali princ), Antoine de Saiint-Axupery. Gostuje ,,Thea-ter 85” iz Zuricha. — Nedelja, 24. 4., ob 19.30: Nachtlichcs Gesprach (Nočni pogovor) in Der Dop-pelganger (Dvojnik), Friedrich Diirrenmatt.
APRILU
vozelenadsko špinačo. Tudi solat posejemo več vrst, zlasti pa ljubljansko ledemko in majniško. V zabojčke posejemo paradižnik in papriko. V jajčne lupine napolnjene s kompostno zemljo, pa posejemo kumare in buče. Kdor ima posebne humusne lončke, pa seveda lahko poseje buče in kumare v takšne lončke.
Semena pred setvijo preskusimo, če so in koliko so kaliva.
V hlevu ob lepem vremenu zračimo. Živino spuščamo na zrak in pašo. Pazimo na prehod s suhe hrane na zeleno.
Pri cvetličnem okrasu poskrbimo za sajenj e anemon in begonij v lončke. Na vrtu pa sadimo gladiole, dalijse, potonike in sejemo enoletne cvetke.
Stolnica v Milanu, katero si bomo ogledali ob ro manju v Turin in Padovo. Vsa stolnica je obložena z marmorjem. Stolpi, ki jih vidite, in kipi — vseh je 365 — pod njimi, so tudi iz marmorja. Toliko je nakopičene lepote, da bi jo kar naprej občudoval. Romarji bomo šli na streho cerkve; streha je ravna in tako dolga in široka, da bi na njej lahko igrali nogomet. S strehe se nudi veličasten razgled čez 2-milijonsko mesto Milan.
Prijavite se, če se še niste, pa boste deležni doživetij romanja po izredno lepih krajih severne Italije, obiskali boste slavna Marijina božja pota in cerkev sv. Antona v Padovi ter mesto na morju, Benetke. Vse romanje vodijo duhovniki-salezijanci. Romanje bo v dnevih od 15. do 19. julija tega
leta. Stroški znašajo 750.— šilingov.'
Z/\ MLADINO
INPROSVETO
Če bi še enkrat živel
Tega ne berife
Ponedeljek
Dopolnil sem 14 let in pravijo, da vstopam v zadnjo dobo svojega razvoja. Dobil sem v dar knjigo, ki naj bi mi kazala pot skozi to dobo. Po pravici povedano, zalučal sem jo v kot.
Četrtek
Dežuje. Nimam denarja za v kino, televizijski program se mi sedajle, ob štirih po: poldne, zdi bedast. Pobral sem tisto knjigo in bral:
»Ko so bili otroci družine W. v teh letih, je ta družina stanovala v najbolj zoprnem od sedemnajstih stanovanj, v katerih so živeli vsa leta.
A zakaj! obdaja to stanovanje tak zlat sij?
Zato ker so bila tista leta doba razvoja otrok. Prepolnokrvnost tiste življenjske dolbe je istovetna z vsakim kamnom one revne in grde hiše, katere sto pomanjkljivosti nam je povzročilo na tisoče malih vesel j.«
Petek
Govoril sem z gospodom Petrom. Moj spovednik je. To je še edini človek, s katerim je mogoče pametno govoriti.
»Kot sam vidiš, si še vedno otrok,« mi je rekel, »pa spet ne tak otrok, kot si bil pri sedmih letih.«
No, s tem o otroku mi ni ravno naredil nsluge. Neumno sem ga zijal in — molčal. Seveda, kaj naj mu pa rečem?
»A prav v teh letih,« je nadaljeval in si basal tobak v pipo, »se boš razvil v moža, v nekoga, ki se bo lahko sam spoprijel z življenjem.«
To se je pa že drugače slišalo. Mož, mož. Česa si bolj želim, kot da neham biti otrok in da me imajo za moža.
Ker gospod Peter ne pridiga rad razen v cerkvi, sem ga moral sam siliti, da mi je še kaj povedal.
»Veš. mož biti, ni tako lahko. Koliko je ljudi, ki nosijo hlače, pa so le bolj slamnati možje. Nekje pravi naš Župančič o nekom, da je bil pokonci mož. To, to, pokonci mož.«
»Pokonci mož? Kaj naj bo to?«
»To je človek, ki se ne upogiba, se ne krivi in klanja, ima oči uprte naprej in navzgor, pripravljen na delo, pripravljen na žrtve.«
Torek
Premišljam, da je pravzaprav lepo, če ima nekdo pred seboj cilj, če ve, kaj hoče.
Postajam neodvisen. Tega se tudi moj oče zaveda. In, hvala Bogu, me razume. Imam vtis, da mi pušča vedno več svobode.
Tudi gospod Peter, — stalno gospod Peter, kajne? Sicer sem pa itak povedal, kaj on zame pomeni, pa tudi zgoraj je napisano, da tega ne berite, ker je to pač moji osebni dnevnik — tudi gospod Peter mi je dejal, da je to teženje v neodvisnost naravno, da pa je prej dolžnost, naloga, šele potem ugodnost, nikdar pa svoboda brez meji.	Blaž
(Bo še)
Tak je naslov dr. Trstenjakovi knjigi, ki je lani izšla v Celju. Naslov je vsekakor zanimiv in človek kar nehote vzame knjigo v roke. Kmalu v začetku stoji to-le:
Pierre — iz Sartrove drame »Igre je konec« — mora, ko pride po smrti na oni svet, najprej »podpisati, da je mrtev«. Nato mu uradnica reče:
»Tako, zdaj ste res mrtvi.«
Že prvi dan hodi tam nevidno med živimi z drugimi pokojniki vred in eden izmed teh mu pravi:
'»Mi žive opazujemo. Mi jih vidimo, oni nas ne vidijo. Lahko vsem štirim gledamo v karte. Zelo je zabavno. In mi bi mogli tako mnogo bolje igrati, če bi držali karte v rokah.
Kako lepo je sanjati: kaj bi bilo, ko bi bilo. A ker tistega drugega nikdar ne bo, ne bo tudi prvega. »Kaj vse bi storil, ko bi še enkrat živel« — med tem pa teče življenje naprej prazno.
Spomnim se ob tem tistega fanta, ki je sklepal tako-le: če mi stric podari 1000 šilingov, bom kupil toliko in toliko jajc. Iz teh se bodo izvalile kokoši. Te bom prodal in kupil ovce. Ko se bodo namnožile,
jih bom prodal in kupil govedo. Ko se bo to namnožilo, ga bom prodal in si postavil tovarno. Potem bom pa živel kot gospod. A stric lenuhu ni dal 1000 šilingov.
Postaviti se je treba na trdna tla. To in to imam, te in te zmožnosti so mi dane in ob teh pogojih moram storiti vse, da bom napolnil svoje življenje in dal človeštvu tisto, kar od mene pričakuje.
Tudi naši predniki niso stokali in sanjali, kaj vse bi mogli storiti, ko bi bili zunanji pogoji drugačni. Delali so v težkih časih in so veliko naredili.
Znana je tista zgodba o dveh ščurkih, ki sta padla v latvico mleka. Prvi je takoj obupal in utonil. Drugi je pa toliko časa brcal, da se je mleko strdilo v maslo, potem je zlezel iz latvice.
»Da doseže nov polet, se mora na novo ustvarjati in tega ne more brez truda in trpljenja, kajti pri tem je on sam hkrati kipar in marmor.« (Carrel)
Truditi se, premišljati, pogovoriti se, iskati nasveta, potem pa delati, delati preudarno in vztrajno. To je najboljši odgovor na vprašanje, kaj bi storil, ko bi še enkrat živel.
c?£ flLmiktgM, meia
TRI IN POL MILIJARDE ZA FILM
Že deset let vrtijo film »My Fair Lady« po filmslbih dvoranah din še vedno je ta film dobro obiskan. Povpraševanje po njem je veliko. S tolikim uspehom se more le malo filmov ponašati. Od svoje prve predstave leta 1956 je za ta film prišlo v blagajne producentov nad 3.5 milijarde šilingov.
NAŠLI SO FILM LUMIEROV
Med izumitelje filma štejemo brata Lu-mtiere, ki sta vrtela prve dobro uspele filme. Več teh filmov niso mogli najti. Pred kratkim pa se je posrečilo italijanskemu muzejskemu društvu najti par teh zgodovinsko zelo vaznih filmov, ki so bili posneti. leta 1895/96. Med temi je film o ceremonijah ob kronanju ruskega carj a Nikolaja II. in film o zaprisegi ameriškega pre-zidenta Wdlliama Me Kinleya, katerega so 1901 umorili anarhisti...
V AVSTRIJI 70 LET FILMA
V dunajski ljudski dvorani je filmska razstava, kjer kažejo razvoj in delovanje filma v Avstriji od začetka do danes; to je skozi sedemdeset let. Razstavo je pripravil oddelek za film in televizijo pri Ustano-
vi za umetnost in svobodne poklice. Tam so zbrani dokumenti liz časov prvih filmskih predstav leta 1896 do današnjega modernega barvnega in zvočnega filma. Prikazani so vsi vidnejši filmski režiserji, Igralci in piisateljii ter filmski rekviziti, kot so: obleke, plakati, scenerije in podobno. Razstava je zelo bogata in nadvse zanimiva.
UGANKA
Dogodilo se je v neki družini. Ob določeni uri je poslal vsak večer oče sina spat. A vselej je slutil, da sin v postelji bere. Na vse načine je poskušal ugotoviti, ali je njegova slutnja prava ali ne: nenadoma je prihajal v sobo, gledal s ceste, če je luč v spalnici prižgana, po električnem števcu ni mogel ugotoviti, ker so ga uporabljali obenem z drugo družino in so bili nekateri aparati stalno vključeni v tok. Tudi knjige, ki bi jo naj sin bral, nikdar ni odkril.
Končno se mu je posvetilo. Odkril je, da je prav slutil: sin je še pravkar bral v postelji.
Kako je oče to ugotovil?
(Imena tistih, ki bodo uganko prav rešili, bomo objavili v prihodnji številki.)
Otu&Ui
UgUczU
cSnui in orel
Na visoki skali je stala skočna srna. Ko jo ugleda požrešni orel, prileti k njej in ji pravi: »Pač res, da si skočna, oj, srna. Vendar ne bi hotel zamenjati svojih peruti za : tvoje noge.«
»Jaz pa svojih nog ne za tvoje peruti,« se mu odreže srna ponosno.
»Hm,« pravi orel nato zaničljivo, »pa skoči čez tale prepad, ko se tako hvališ s svojimi nogami. Bomo videli, kdo bo prej čez, ti ali jaz!«
Srno ujeze te besede. Hitro se požene in zaleti čez prepad. Toda ta je preširok in j srna trešči vanj tako nesrečno, da obleži na mestu mrtva.
Orel se pa veselo spusti nizdol in si odnese svoj plen brez truda v gnezdo.
»Da, da,« pravi še, ko ogleduje mrtvo žival, »kaj bi sam ugonabljal, ko vas pogubljata častihlepnost in sovraštvo.«
Dragotin Kette
Ciciban posluša očetovo uro
— Očka, pa kaj je v tej zlati igrački? Kaj to nabija nalahno ves čas?
— Ciciban, veš, to so drobni kovački, božji kovački, ki kujejo čas.
Kujejo dneve in tedne in leta, s kladivci naglimi kujejo čas, vsemu, karkoli pod soncem se kreta, k rojstvu in smrti zvonkljajo ves čas.
Tik-tak! Na delo, v skrbi nas budijo, pota nam merijo, spremljajo nas, vsakemu svojo pojo melodijo, srcem človeškim skrivnosten ukaz.
— Očka, povej mi: ti božji kovački... ali bi slišal njih pesem i jaz?
— Sinko, le skloni uho k tej igrački, čul boš, kako se ti kuje tvoj čas.
—Čudno, prečudno! Res pojejo meni! »Ciciban, Ciciban!« slišim ves čas, drobno kot ptičke na veji zeleni: i»Ciciban, tebi zlat kujemo čas!«
Oton Župančič
^aaiiha Ul goska
Rečejo Pavlihi: »Glej, tam goska beži!« A Pavliha: »Kaji to mene briga?«
Reče mu drugi: »Glej no, v tvojo hišo gre!« Odvrne mu: »Kaj to tebe briga?«
Earl Derr Biggers *	5
KITAJČEVA
JIH pdpUja
Draguljar je vzdihnil. »Na zadnje odločate kajpada le vi. Bob se bo toreji ob enajstih, kakor domenjeno, odpravil na pot — seveda samo, če mu dobiva zanesljivega (spremljevalca.« Pogledal je Charliejia Cha-na, 'ki je z Okna občudoval pisano vrvenje v Geary Streetu.
»Cbarlie,« j e poklicala Aliča Jordan, »kako si že pravil o prijetnem občutku, da iti je breme padlo z ramen?«
»Sedaj se pričenja dopust!« ise je veselil Kitajec. »Vse svoje življenje sem si želel gledati (čudesa Amerike. Samo to si morem privoščiti. Brez skrbi in srečen — ne pa kakor na vožnji, ko so mi biseri ležali na želodcu 'težko in popolnoma neprebavljivo kakor skisan riž.«
, »Žal mi je, ljubi Charlie, toda moram te (prositi, da poješ še eno 'skledo skisanega riža. Radi mene — radi starih časov.«
»Ne razumem popolnoma.«
Aliča ga je seznanila z njegovo novo vlogo. Pozorno jo jie poslušal, ne da bi trenil. »Pojdem,« je obljubil preprosto. »V svoji mladosti sem bil boy pri gospodi Pbillimo-re. V mojem srcu vedno še cvete kakor v starem vrtu spomini na dobroto, katere
povrniti nikdar ni mogoče.« Opazil je, da so iz oči Aliče Jordan privrele solze. »Življenje — kako puščoben vrt zablod bi bilo, ko bi v njem ne bilo onega, kar se imenuje hvaležnost.«
Govori v samih rožah, si jie mislil Aleksander Eden. Sam je poskušal spregovoriti suho. »Vaši stroški vam hodo seveda povrnjeni. In za nekaji .dni morate odložiti začetek svojih zasluženih počitnic. Spravite tedaj te bisere zopet v svoj glasovit pas! Hvala Bogu! da nihče ne ve, da imate vi s (tem kaj: opravka.«
.»Talko je!« je pritrdil Chan in pobral niz z-mize. »Gospa Aliča, vse skrbi vrzite iiz svoje duše! Če mi bo svetoval ta talko pametni mladi gospod, se nama bo posrečilo, najti pravo osebo, kateri oddava bisere. Dotlej jih bom dobro hranil.«
»O tem sem prepričana!« se je hvaležno nasmehnila Aliča.
'»No lepo!« je zamomljal Eden. »Gospod Chan, vi in moj sin se nocoj oh enajstih odpeljeta v Richmond — z ladjo, ki ima ■zvezo z vlakom v Barstow. Tam bosta prestopila na Eldorado, da bosta jutri zvečer že na Maddenovi ranchi*. če je on tam in če se vama bo zdelo vse v redu, ko bosta vse natančno pretresla ...«
»Čemu neki taka natančnost?« se je razburil Viktor. »Da 'bo le tam, to je dovolj!«
»Seveda nočemo delati nikakih nepotrebnih težav,« je mirno nadaljeval draguljar,
* Rancha pomeni v Španščini farmo: kmetijo din posestvo na deželi, tudi letovišče bogatašev.
»toda sama bosta vedela, kaj vama je treba tam ukreniti. Če dobita Maddena na ranchi, mu izročita niz in sprejmeta njegovo potrdilo. S tem ho zadeva ,za nas končana. Gospod Chan, ob pol enajstih prideva po vas. Dotlej; pa delajte, kar vam srce poželi!«
»V tem trenutku si poželi moje srce kad, polno vroče vode, ki se kadi,« je odvrnil zadovoljno Kitajec. »Vsekakor bom ob pol enajstih čakal spodaj v veži, z neprebavljivimi biseri na želodcu 'kakor poprej. Lahko noč! Imejte ise vsi skupaj, 'dobro!« Priklonil se je vljudno vsakemu posebej in odracal.
»Že petintrideset let sem trgovec,« je mrmral Eden, »pa 'tako nenavadnega sla še nisem videl.«
»Dobri stari Charlie!« jie ginjena rekla Aliča. »Bisere bo branil kakor lev — tudi z nevarnostjo lastnega življenja.«
Bob Eden se je zasmejal. »Tako daleč menda vendar ne bo prišlo. Jaz imam tudi življenje, pa bi ga rad še nekaji časa obdržal.«
»Ali ne bi hotela oba ostati pri večerji, ljubi Alec?«
»Drugič prav rad, Aliča. Nocoj pa bi ne bilo umestno, ko bi vsi tiščali skupaj. Boh in jaz pojdeva domov — on mora ipripra-viti svoj potni kovčeg, jaz ga pa do odhoda ne nameravam izpustiti izpred oči.«
»Še eno besedo!« je marno opominjal Viktor. »Za božjo voljo, ne pomišljajte se preveč tam doli na farmi! Če je Madden morda v nevarnosti, nas to nič ne briga.
Dajte mu bisere kar v roko, on naj vam pa izroči potrdilo! Potem pa konec besedi!«
Aleksander Eden je v skrbeh zmajal z glavo. »Meni pa ta reč nič kaj ne ugaja. Svoje sumnje se ne morem iznebiti...«
»Izbijte si iz glave te nepotrebne stvari!« ga je tešila Aliča. »Imam največje zaupanje v Charlieja — in v Boba!«
»Tako zaupanje je treba poplačati!« je zatrdil mladi Eden. »Obljubljam, da bom storil, kar bo v mojih močeh. Upam le, da je trdovratni dečko z naočniki izgubil sled za menoj in da ne bo vohal za menoj še v puščavo. Kajti nisem si svest, da hi hil drugič kos njegovim zvijačam.«
Uro kasneje se je pripeljal Charlie Chan iz dvigalom dol v lepo hotelsko vežo. Zopet ga je tiščalo breme težke odgovornosti; dragoceni 'biseri, edini ostanek premoženja iPhilimorov, so bili vnovič shranjeni v pasu na .njegovem napetem trebuhu.
Zunaj je nehalo deževati. Med hotelskimi vrati je malce .postal ter si pozorno ogledoval ta tuji svet, ki je bil zanj tako nenavaden, kakor da bi se bil pravkar na Marsu prebudil iz pravljičnega sna. Avtom iz obiskovalci gledališč ,se je med hruščem mudilo; v (presledkih so s presunljivim 'brnenjem udarjali varnostni signali tramvajskih zvoncev. Tak šunder slišiš le v San Frančišku, v tem čudno posebnem mestu s čisto izrednim šumotom in ropotom ter svojskimi navadami. Za Charlieja Chana je bila ta Amerika neznana dežela. Te žive slike pred očmi so ga zgrabile. Ljudje iz
	
P-!-S~A-N~0	13 00 R 00 /\ 00 N 00 J 00 £3
A. BAN G:
(D&mhjelvia teta
Ko je Olaf po itridnevni odsotnosti stopil v svojo pisarno, je začuden obstal med vrati. Obrnil se je in že hotel oditi, toda gospodična Hana ga je zadržala.
»Dobrodošli, gospod Torsten!« je rekla z izvonkim glasom.
Olaf je pogledal lepo dekle kot pes mačko.
»Kdo pa ste in kaj. delate tu? Kje je gospodična Lina?«
»Jaz sem Hana Krog. Gospodična Lina se je prehladila, pa me je prosila, naj jo n adomeščam.«
Torsten je brez besede sedel za svojo pisalno mizo. Tu je bil zopet presenečen. Svinčniki so bili ošiljeni, namesto zarjavelih peres so bila nova, akti pa lepo zloženi. Najhuje je bilo to, da je bila na mizi vaza z vijolicami.
»Kdo je sem postavil vazo?«
»Jaz!« je rekla gospodična Hana.
»Nepotrebne neumnosti!« j,e rekel Torsten in se lotil dela.
»Pišite, gospodična!« je rekel čez čas, pregledujoč dopise.
Svinčnik sekretarke je drsel po papirju. Torsten se je čudil: Lina ga danes ni prekinjala in zahtevala, da ji stavke dvakrat ponavlja. Čeprav je bila v službi že trideset let, ni bila dobra stenografka.
»Kaže, da ste se končno le učili stenografijo, gospodična Lina,« je rekel Torsten.
Toda ko je videl, da pred njim ne sedi Lina, pač pa nova sekretarka, ki se mu smehlja, se je zmedel.
»Labiko greste,« je rekel.
Vtem ko je Hana v sosedni sobi tipkala, je Torsten telefoniral.
#
Gospodična Lina pa je bila dalj časa bolna in Hana jo je sijajno nadomeščala.
Torsten je ljubil prirodo, zlasti planine, in ob sobotah je hodil na izlete. Neke lepe sobote pa je tudi gospodična Hana stopicala z okovanimi čevlji po pisarni.
»Ljubim naravo, zato grem danes na izlet,« je veselo rekla gospodu Torstenu, čeprav je ta ni nič vprašal, zakaj je v taki opremi.
Z velikim nezaupanjem je odšel Torsten na postajo. In glej ga spaka — na vlaku je v istem kupeju sedela tudi Hana. Rekla mu je, da nima družbe in da verjetno on ne bo imel nič proti, če se mu pridruži.
Odgovor sicer ni bil ljubezniv, a Hana je bila tega že vajena. Ker je bila odlična alpinistka, je bilo vse v najlepšem redu. Toda Torsten se je vendarle odločil, da prihodnjo soboto odpotuje sam. Gospodične Hane res ni bilo, a mu tudi to ni bilo prav. Ko se je pozno ponoči vrnil, se mu
je zazdelo, da je stanovanje nekoliko drugačno. Vendar je takoj zaspal, šele zjutraj; je videl, da je stanovanje pospravljeno. Vse •se je svetilo, vse je bilo na svojem mestu. Nadrl je služkinjo, toda ta jie vse zanikala; rekla je, da ji je poslal neko noro gospodično, ki je ves dan delala, tako da je celo njej presedalo.
Gospod Torsten tega dne ni šel naravnost v pisarno, pač pa se je oglasil pri gospe Lini. Nič ni kazalo, da bi bila bolna, vendar je izjavila, da ne more več v pisarno. Rekla je, da ne more več prenašati starega samca.
Torsten je besnel. Starega? Pri štiridesetih človek še ni star!
Ko je Hana dva dni zatem prišla v pisarno, je bilo njeno mesto že zasedeno. Za pisalnim strojem je sedel zmeden mlade-
nič, ki je na vprašanje, kaj počne tu, odgovoril, da ga je zaposlil Torsten.
Hana bi bila najraje zakričala od besa. Tedaj se je med vrati pojavil Torsten osebno in jo povabil v svojo sobo. Dejal ji je, da je sicer pametna in pridna, vendar da mu gre na živce večno pospravljanje pisarne; da bi bilo zanjo bolje, če bi si poiskala kakega moškega.
»To bom tudi storila!« je odvrnila Hana ponosno.
»Ste 'že izbrali koga?«
»Ne!« je odvrnila z glasom otroka, ki se pripravlja n:a jbk.
»Tedaj bi se morda odločili zame?«
Hanin obraz je zažarel.
»Hočete torej?«
»Da,« je rekla Hana. — »Tudi teta Lina bo zelo srečna,« je še dodala.
»Katera teta?«
»Teta Lina, vaša bivša sekretarka. Ona je moja teta. Vedno mi je govorila, da sem jaiz prava žena za vas!«
SESALEC
Vsesplošna elektrifikacija življenja je prinesla s seboj vsesplošne električne pripomočke. Recimo od električnih zobnih ščetk, ki imajo pred navadnimi to prednost, da je drgnjenje po zobeh hitrejše, pa do sesalca za prah, tako rekoč do super sesalca. Da! Zadnjič na primer se mi je pokvaril sesalec. Okvara je bila zelo nenavadna: sesalec se je med sesanjem nenadoma spremenil v razpršilec; namesto da bi prah vsesaval, ga je pričel pršiti na vse strani. V sobi jie postalo pretežno oblačno, dvignil se je tako gromozanski oblak prahu, da bi si bil moral nadeti protiprašno masko. Ko je nastopila delna razjasnitev, sem poiskal gumb in pritisnil nanj, da bi zaustavil abnormalen proces. Tedaj pa je pričelo tuliti in zavijati, kakor da bi bil sprožil sireno. Dotlej mi ta lastnost sesalca očitno ni bila znana; nisem torej vedel, da bi bil vanj vgrajen mehanizem za alarm. Vsa prestrašena je pritekla žena:
»Kaj počneš?«
»Jaz nič! Sesalec tuli!« sem zavpil, da bi preglasil tuljenje.
»Iz — klo — pi!« je vzkliknila v zlogih, da bi prevpila alarm.
Toda kljub hitremu ukrepanju je bilo že prepozno. Alarm je priklical sosede, ki so se trli pred vrati. Vsakdo je hotel videti dogajanje. Gotovo bi bili vdrli v stanovanje, da jih v odločilnem trenutku ni pregnal sesalec, ki je ob enem izmed naslednjih pritiskov na gumb zaregljal kot •strojnica. Neverjetno, sem pomislil, na kaj; vse ne misli proizvajalec! Najprej poskrbi za zapraševanje stanovanja, nato sproži alarm in kliče na pomoč, po tem pa, ko so
dobrosrčni sosedje pred vrati, jih kratko-malo prežene!
•Sesalec me je pričel zabavati. Pričakovati je bilo namreč še nova presenečenja. In res. Že čez kratek čas je močno počilo in se zabliskalo, švignila je iskra, nato pa se pokadil modrikast dim. Zbogom, orožje, sem rekel; samo da ni prišlo do kakšne elementarne eksplozije!
Naslednjega dne sem sesalec odnesel v popravilo.
Za pultom je poslovodja izpolnjeval nekakšne obrazce. Bežno je dvignil pogled.
»Kaj pa mu je?« je vprašal odsotno.
»Preobjedel se je prahu, pa mu gre na bruhanje.« sem odvrnil, da bi pritegnil nase pozornost in skrajšal čas čakanja.
»Kaj? Kaj pravite?« jie rekel in me začudeno pogledal.
»Strelja!« sem nadaljeval.
»Strelja?« je poskočil. — »Trenutek, prosim!«
»In tuli tudi!« sem dodal; »vmes pa poka 'kakor ročne bombe.«
»Kaj, kaj? Dajte sem, da vidimo!« Odrinil je papirje na stran in prijel sesalec. — »Takoj bomo poskusili.«
Ko ga je vklopil, je v vtičnici počilo in se zabliskalo.
»No, vidite!« sem rekel.
i»Prekleti sesalec!« je siknil.
i»Pa imaš vraga — naredil sem generalni kratek stik!« Jezno je pogledal, češ kaj ti je bilo treba prinesti tega hudiča sem.
:»Kaj menite?« sem vprašal.
»Pok var jen je;« je rekel tako prepričljivo, da res ni moglo biti dvoma o tem.
<oh)
nekdanjosti bi mu bili seveda povedali, da je to, kar gleda, le skromen odsev nekdanjega nočnega vrvenja. Toda tale mož iz Honoluluja ni poznal preteklosti Friska, 'Zato se mu tudi ni moglo za njo tožiti.
V baru za mizo je na visokem stolu po-Užil svojo večerjo — dvojna prigoda za človeka, ki nikdar ni poznal Billy Boganove kavarne Louvre. kjer danes stoji Italijanska banka, ki ga niso vezali nobeni spomini na »Delmanico«, na »O Farell Street« ali na »Odeon«, »Mladega psa« ali »Črnega mačka«, na ona sijajna gostišča, ki so že davno za vedno izginila. V kuhinji belega moža si je dal dobro postreči in je izpil skodelico vročega čaja.
Mlad mož, na oči najbrž prodajalec, je iprisedel h Kitajcu ter slastno použival svoj skromni prigrizek. Chan je poskusil pogovor z vljudnim začetkom o sladkornici, ki je stala na mizi.
»Oprostite, prosim, naglici tujca,« je nadaljeval. »Tri ure imam časa sprehajati se po vlažnih, a zanimivih ulicah vašega mesta. Povejte mi ljubeznivo, kaj si najj ogledam.«
»Hm, sam ne vem prav,« je odgovoril oni zamišljeno. »Veliko se ne bo dalo početi. Frisko danes ni več to, kar je bilo včasih. Nekdanja plesišča so danes gara-m ali prodajalne. Pa, čakajte — nocoj praznuje kitajska četrt Silvestrov večer. Ampak,« se jie zasmejal, »vam tega skoraj, ni beba razlagati.«
Chan je pokimal. »Da, da, dvanajsti februar! Silvester!«
Kmalu nato je stal v nestrpnem pričakovanju in žarečih oči na cesti. Mislil je na zaspane ulice v Honoluluju, kjer se vsakomur že ob šestih mudi domov. Kako drugače je tukaj! Približal se mu je šofer avtobusa ter mu ponujal svoje nasvete tudi glede kitajske četrti. »Pokažem vam stare beznice opija in druge znamenitosti,« je kvasil, pa se je naglo izgubil in pozabil svoje izmišljene krasote, ko si je natančneje ogledal Chana.
Kmalu po osmih je zapustil detektiv s Havajskega otočja razsvetljeno Union Squa-re, stopal po temnejšem koncu Post Streeta in prišel na veliko Avenijo. Nekdo mu je povedal, naj se drži na levo; tako je korakal dalje. Skoraj je bil med trgovinami s ceneno orientalsko robo, na prodaj običajnemu tujskemu okusu. Pospešil je korak, šel je mimo cerkve vrh griča ter stopil v kitajisko mesto.
Ozračje je dihalo predpust. Pročelje vsake kitajske hiše, okrašeno s stotinami žarečih lučk, je v rumenem sijaju migotalo v megleni mrak. Po ozkih ulicah se je prerivala množica — radovednih belcev, čednih, mladih kitajskih fantov v dijaški noši zraven mižavnih deklet v naj lepših prazniških oblekah, starejših Kitajcev, drsajočih v kldbučevinastih copatah, — vsakdo se radujoč pomirjujoče zavesti, da so plačani njegovi dolgovi, njegov dom očiščen in osnažen ter da se sedaj: pričenja upanja polno novo leto.
Na Washington Streetu je Chan zavil navkreber. Od daleč se je svetilo mogočno
poslopje, štiri sijajna, bleščeča razsvetljena nadstropja. Zlate črke nad vrati so naznanjale, da je ta hiša last Chanove družine. Prišlec je za hip obstal, poln rodovinske-ga ponosa. Potem je prekoračil skoraj prazni trg Waverly. Od svetlookega dečka svojega plemena je kupil kitajski časopis ter stopal, venomer prebirajoč slabo razsvetljene hišne številke nad temnimi vežnimi vrati.
Končno je našel iskano številko ter se povzpel po temnih stopnicah. Obstal je v nadstropju, kjer so bili privezani rdeči papirnati trakovi in na njih natisnjena zlata znamenja, da bi odganjali zle duhove. Krepko je potrkal na vrata. Nekdo jih je odprl in iž sija vežne luči se je prikazala postava slokega Kitajca z redko sivo brado v ohlapnem, iz črne svile vezenem jopiču.
Molče sta se ogledovala. Potem se je Charlie nasmehnil. »Dober večer, dioni •Chan Kee Lim! je pozdravil v čisti kanton-ščini. »Ali ne poznaš svojega nevrednega bratranca z otočja?«
Ozke hči nagovorjenega so se zasvetile. »Na prvi pogled ne,« je priznal. »Kajti bližaš se v tuji obleki in s pestjo si potrkal na moja vrata, kakor delajo surovi beli vragi. Sedaj pa si mi tisočkrat dobrodošel. Izvoli stopiti v mojo ničvredno hišo!«
S smehljajem na licu je vstopil obiskovalec. Soba je bila vse prej kakor ničvredna. Krasili so jo 'čudoviti svileni zastori; bogato izrezljano pohištvo je bilo izdelano iz dragocenega lesa. Prelepe cvetice so cvele pred skrinjo prednikov in povsod so se be-
Volterov konec
Ljudje, 'ki so izgubili vero, radi imenujejo v današnjih časih vero praznoverje. Toda to ni nič novega. Tako so delali tudi že v prejšnjih časih. Pred dvesto leti je živel na Francoskem brezbožni filozof Voltaire (izg. Volter). Med drugim je tudi grofico Chatelet (izg. Šatele) pripravil, da je vero imenovala praznoverje. Ko pa je zbolela na smrt, vendar ni bila več tako gotova, če je vera res praznoverje. Vprašala je torej, Voltera, če bi mogoče vendar ne bilo dobro prejeti zakramente za umirajoče.
Toda brezbožni filozof tudi sam ni bil tako gotov, če vera vendarle ni mogoče praznoverje! Odgovoril ji jie: »Izberite to, kar je bolj gotovo!« (Z drugo besedo; Sprejmi zakramente!) Bolnica je nato poslala takoj po duhovnika. Toda ko je ta prišel, je že 'izdihnila — bilo je prepozno!
Tudi Voltaire je zbolel na smrt. In 'ta človek, ki je prej sramotil vero, je zdaj sam dal poklicati katoliškega duhovnika, je obžaloval in preklical napade zoper katoliško Cerkev in je prejel sv. zakramente. Toda ni umrl. Ozdravel je in je zapadel znova prejšnjemu sovraštvu do Cerkve. Pa zopet je zbolel na smrt. In zopet je želel duhovnika. A želja se mu zdaj' ni izpolnila. Njegovi brezbožni tovariši namreč niso pustili duhovnika k njemu. Voltaire je umiral v obupu. Preklinjal je svoje prijatelje, ker niso hoteli iti po duhovnika. Praskal si je obraz 'in je kričal: »Pekel vi-
^Z) mzakit
Nekje nekdo me čaka; tako je, kot da plaka, a jaz ga ne poznam.
Čemu ne morem k vam, samotni, trudni, bledi, razklani v srca sredi?
Nekje nekdo me kliče; spet v mraku se odmiče, a jaz ga ne poznam.
V- J-
dim odprt, zakrdijte mi ga, zakrijte mi ga! Zapuščen sem od Boga in od ljudi. Hudič je tu, grabi me!« S strašnim krikom je izdihnil svojo dušo.
Eden izmed navzočih je rekel: »Če bi hudič umiral, bi ne mogel drugače umreti.« To je bilo 22. februarja 1. 1778.
Dvajset let prejy 25. februarja 1758, je Voltaire rekel: »V dvajsetih letih bo gospod Bog imel delopust.« — Večkrat je tudi rekel: »Naveličal sem se že poslušati, da je 12 ribičev ustanovilo Cerkev. Dokazal bom svetu, da j;az sam zadostujem, da jo uničim.« — Kakor vidimo, se mu ta dokaz nii posrečil.
lile bele kitajske lilije kakor dehteči simboli prebujajočega se leta. Na kaminu je glasno tiktakala ameriška budilka poleg mičnega Buddhovega kipca iz nigpovega lesa.
»Prosim, sedi v ta siromašni stol!« je povabil Kee Lim. »Prihajaš nepričakovano kakor avgustov dež. Ampak srečen sem, da te vidim.« Plosknil je z rokama in vstopila je ženska. »Moja žena Chan Sou,« jo je predstavil. »Prinesi našemu presvetlemu gostu riževih kolačev in vina iz rose rož!«
Sam je sedel Charlieju nasproti in zrl vanj čez mizo, katero je krasilo sveže man-deljnovo cvetje. »Nihče ni vedel, da si tu,« je obžalovaje ugotovil.
Chan je skomignil. »Ne. Je bolje tako. Prišel sem po svojih opravkih.«
Keeju Limu so se obrvi namrščile. »Da, čul sem o tvojih opravkih.«
Kriminalist je bil neprijetno zadet. »Jih ne odobravaš?«
»To bi bilo preveč rečeno. Toda tvojih nakan ne razumem prav dobro. Ta tuja, •vražja policija — kaj ima Kitajec z njo opraviti?«
Charlie se je zarežal. »Včasih, spoštovani bratranec, tudi jaz sam sebe ne razumem prav dobro.«
Izza rdečih zaves v ozadju je smuknilo mlado kitajsko dekle. Temno so se bleščale njene mandeljmaste oči v zalem obrazku.
(Dalje prihodnjič)
HANZEJ KOVAČIČ Villach - Beljak, Gerbergasse 6
ŽE POGLED ZADOSTUJE!
Naše tujske sobe,
izredna akcija
Za vsakega ima pomen! Tujske sobe
tovarniška cena šil. 2490.*
Nadalje nudi naše ogromno skladišče:
•	Tapecirano pohištvo
•	Spalnice
•	Kuhinje — vse za dnevne sobe
Tudi en obisk po velikonočnih praznikih vam naša ogromna skladišča in kvaliteta nudi vse! Zato nas obiščite in se prepričajte!
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomšek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon 04237 246
Zeichnungsfrist:18.-22. April
sp-
KarntnerElektrizitats-Aktiengesellschaft
miindelsicher; steuerbegunstigt; Zeichnungspreis: 97.— fiirSlOO.— Nenn-wert; Verzinsung: 6% p. a.; Tilgung: zu 101% in zehn Jahresraten ab 1972
Avstrijska tetevLzija
NEDELJA, 24. aprila: 17.00 Kratka poročila —
17.03	Za otroke od 11. leta dalje: UH in raca —
17.30	Za otroke od 11. leta dalje: Mladinski svet.
Naš mednarodni filmski magacin — 18.00 Fury; zgodba konja. — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila — 19.00 Koncert na gradu Hohenem — 19.45	1. večerna poro-
čila — 20.00 Prenos nogometne tekme Sovjetska zveza: Avstrija z dunajskega stadiona. 20.45 Rž je zelena, življenjepis učiteljice — 22.25 Beseda v nedeljo zvečer — 22.35 2. večerna poročila, nato konec oddaje.
PONEDELJEK, 25. aprila: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Francoščina pri vas doma — 18.55 Tip revija — 19.00 Za odrasle — 19.23 Zabeleženo za vas —
19.30	Čas v sliki s športom — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Mozaik iz študija B. — 21.00 Maigret nastavi past — 21.50 Čas v sliki. — 22.10 Janine Aimee. Zgodba francoske mladenke, nato konec oddaje.
TOREK, 26. aprila: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tečaj angleščine — 18.55 Tip revija — 19.00 Rupture — 19.13 Stric Gnido — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Založba in kratki film — 20.15 Anastazija, zadnja carjeva hči — 21.55 Čas v sliki — 22.15 Kultura v stiski, nato konec oddaje.
SREDA, 27. aprila 1966: 10.00 Zvok iz človeške roke EV. — 11.00 Kratka poročila — 11.03 Glasba iz študija B — 1L50 Maigret nastavi past — 12.40
Kratka poročila — 17.00 Kratka poročila — 17.03 Za otroke od 5. leta dalje: Gašperčkove pustolovščine — 17.45 Poly n/3. Napeta otroška zgodba — 18.15 Naša lahko noč oddaja za otroke — 18.30 Kratka poročila 18.35 Francoščina pri vas doma — 18.55 Tip revija — 19.00 Prizori iz Avstrije — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sUki — 19.55 Izložba in kratki' film — 20.15 Usmrtitev; televizijska igra — 21.45 Z našimi najboljšimi priporočili —
22.30	Čas v sliki, nato konec oddaje.
ČETRTEK, 28. aprila: 10.00 Kratka poročila —
10.03	Sveto pismo in njegova prevajanja 11.00 Tečaj angleščine — 12.00 Republika prepričanih — 12.50 Kratka poročila — 18.55 Tip revija — 19.00 Šport — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Prenos iz L6wxngerjevega gledališča: Vse v redu — 21.45 Čas v sliki — 22.05 Jazz iz Združenih držav Amerike, nato konec oddaje.
PETEK, 29. aprila: 10.00 Šolska televizija. 11.00 Kratka poročila — 11.03 Anastazija, zadnja carjeva hči — 12.40 Kratka poročila — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Neznani svet: Tuamotus — koralni atoH Južnega morja — 18.55 Tip revija — 19.00 Potrošnik — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 Čas 'v sliki — 19.55 Izložba in kratki film — 20. 15 Vaš nastop, prosim — 20.55 še pomnite? — 22.15 do 22.45 Prenos švicarske televizije iz kazina Mon-treux „Zlata vrtnarica iz Montreuja” — 22.45 Čas v sliki.
SOBOTA, 30. aprila: 17.00 Kratka poročila —
17.03	Za družino: šivalnica — 17.30 Veselje ob
glasbi — 17.50 Na knjižni polici — 18.25 Naša lahko noč oddaja za otroke. — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Tip revija — 18.40 Kaj vidimo novega? S Heinzem Conradsom — 19.23 Zabeleženo za vas — 19.30 čas v sliki *— 19.55 Izložba in kratki film — 20.15 Prenos bavarskega radia: Boni; miinchenska ljudska igra v 4 dejanjih — 21.45 Trije paglavci; 30 minut zabavne glasbe — 22.15 Čas v sliki — 22.45 Naša nočna oddaja: Krvna osve-ta v Montani; kriminalni fibn divjega zapada.
Sveče za večno luč kupite
V MOHORJEVI KNJIGARNI
SO IZREDNO POCENI
14.- šil. ena (v kartonu) Gorijo 8 do 9 dni
SADJARJI!
Sadna drevesca vseh sort in vrst nabavljajte samo v strokovni drevesnici! — Posebno velika zaloga češpelj, sHv in ribezi j a — Vse to vam nudi:
Ing. MARKO POLZER
po domače Lazar, ŠT. VID V PODJUNI
POHIŠTVO
za dom in za goste PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORF A 9141	Tel 04236-281
Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih. hotela Rutar v Do brli vesi.
Oglašuj i/ t%aše*to listu!
Velika, izbira
pesila in blaga pri
& ftUuu&to
Klagenfurt, Alter Platz 35
Hoš tednik iUsnika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina znaša mesečno 7.— šil., letno 80.— šil. Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20,— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za AngUjo 2.— f. sterL za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.