Stev. 228. V Trstu v 1914. I2h3?a v«?k dan, tud! cb nedeljah praznikih, ob 5 zjui-aj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urcdni^vo: Sv f'* > AsiSkega «t. 20. I. nad*tr. — Vsi dopisi Twj * rrt-u lista. Nefrankirjfij pisma se ne -»»»t^^ji/c m :t>* leto.......K 24-— za pot leta.................'J- za trt ...........- • ......... fZ Za ««4eljak« moto ........... JJJ Letnik XXXIX. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi ▼ tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka na*ialjna vrsta................ 2*— MaU oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inaeratnl oddelek .Edfaosti". Naročnina fti rekln—rljc se pafiljajo upravi Usta. Hačuh. se LiM)iiCaii 1« ■pravi .Fini HI*. — Ptah ta Ml se v thhl Upme «a insesatnl oddekfc se nahajata v nttd Sv. FnmCUka Asiftega ŠL 20. — PoBnohranliniČnl catan Jt S44.852. Orodno poročilo o epemfflnh na galiikem in rusko-pollskem bojišču. Vpad srbskih tet v Srem in ogrski Banat odbit. DUNAJ 15. (Kor.) iz voinega stana se uradno poroča: Zmaga ob reki Huczwi Je vstvarila vojni pologi, ki »c omogočil, da smo pričeli z napadom na moćne ruske čete, ki so vdrle v vzhodno Galicijo. V spoznanju potrebe, da podpiramo našo po bojih vz-hoono od Lvova umikajočo se armado, je dobila v bitki pri Komarovu zmagovita armada ukaz, da pusti proti premaganemu sovražniku po kratkem zasledovanju le podrejene sile in da zbere svoj glavni del v ozemlju Maroli— Uhnov v svrho prodiranja v smeri proti Lvovu, to je čisto nasprotno dosedanji napadalni smeri te armanc. kar se je izvedlo že 4. t m. Rusi so po svojem vhodu v gališko glavno mesto, ki jim je bilo prepuščeno brez boja, kakor se zdi, nameravali napad na 1. rilo v smeri Lublina, pri čemur so misliti, da smejo našo armado, ki je stala pri Grodeku, zanemarjati. Medtem pa je bila naša armada pripravljena, da poseže v bitko, ki jo je pričakovala naša s severa proti Lvovu prodirajoča armada. Dne 5. t m. je segala zadnja armadna skupina že preko železniške proge Rawa Ruska- Horyniec. Z levim krilom se je vzdrž3la v ozemlju Rawe Ruske, z desnim pa je dne 6. t m. krenila do Kurni-kov in je prišla dne 7. t. m. y hude boje s sovražnikom, ki je pomaknil močne čete proti severu. Z jutranjim svitom dne 8. t. m. se je pričela na 70 km široki fronti Komarno— Fuua Ruska naša splošna ofenziva, ki je b?Ia do 11. t m. popolnoma vspešna in so se naše čete zlasti na iužueni krilu približale Lvovu. Kljub tem vspehom je bilo potrebno, da se odredi novo razvrščenjc naše armade, ker je bilo naše severno krilo pri Rawa Ruski ogroženo in ker so prodirale sveže ruske čete, ki so bile v veliki premoči, tako proti pred Krasnikrm se boreči armadi, kakor tudi v ozemlje, med to armado in med bojiščem okoli Lvova. V težkih bojih vzhodno od Grodeka sta bila dne 10. t. m. pri tamkaj napadeni diviziji navzoča tudi armadui višji poveljnik, nadvojvoda Friderik in prestolonaslednik, nadvojvoda Kari Franc Jožef. Kakor v vseh dosedanjih bitkah in bojih, so naše že tri tedne neprestano se bojujoče čete tudi pred Lvovom izvršile vse, kar so mogle in dokazale vnovič svojo hrabrost in spretnost. V petdnevni bitki sta imele obe stranki težke izgube; zlasti pri Rawa Ruski je bilo več ruskih nočnih napadov krvavo odbitih. Vjetih Rusov, med njimi mnogo častnikov, je zopet veliko število. Iz izkazov naših vodilnih etapnih oblasti je razvidno, da je bilo odposlanih do sedaj v notranjost monarhije 41.090 Rusov in 8000 Srbov. Do sedaj je bilo osvojenih v bojih nad 300 poljskih topov. V splošnem se lahko r.aglaša, da je za-mogla naša armada do sedaj vspešno nastopiti v junaških boiih proti hrabremu in trdovratno in vstrajno se borečemu sovražniku, ki je tudi v veltni premoči. Namestnik šefa generalnega štaba ten. major pl. Hofer. ftofivojvola Evgen obiskal ranjence. DUNAJ, 15. (Kor.) Nadvojvoda Evgen je obiskal pretečeni teden dvakrat nadomestno bolnišnico štev. 1 »Rdečega križa«, ki je nastanjena v Radetzkyjevi vojašnici. Vsaki ranjenec je moral natanko pripovedovati nadvojvodi o svojih poškodbah. Pri odhodu se je nadvojvoda jako povoljno izrazil o upravi in vodstvu bolnišnice.___ Z Bemško-roskeso fcojBčn. BERLIN, 4. (K.) Woffiova pisarna javlja: Veliki generalni štab poroča: General Hindenburg je brzojavil Nj. Veličanstvu; Armada pri Vilni, II., 1IL, IV. in XX.ar-madni zbor, 3. in 4. rezervna divizija in 5. kavalerijska divizija so po bitki pri ma-zurskih jezerih in po poznejšem preganjanju popolnoma potoičeni. Rezervna armada pri Grodnu, XXII. ar-madni zbor, ostanki VI. zbora in deli III. sibirskega armadnega zbora so težko trpeli v boju pri Liku. Sovražnik je imel velike izgube na mrtvih in ranjenih. Število ujetih narašča. Ob širini fronti vojske nad 100 kilometrov, neznanskih napornih marših, deloma do 150 kilometrov v štirih dneh in radi velike fronte in globine bojev, ki so se odigravali, ne morem še javiti o popolnem obsegu. Nekateri naši oddelki so prišli v ojstre boje, vendar so izgube male. Armada je bila zmagovita na vsej črti nasproti trdovratno borečemu se sovražniku, ki je pa slednjič bežal. Armada je ponosna na to, da se je v njenih vrstah boril in krvavel tudi eden cesarskih prinčev. DUNAJ 15. (Kor.) Cesar je podelil generalnemu polkovniku pl. Hindenburgu veliki križec reda sv. Štefana kakor tudi vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo, generalmajorju Ludendorffu pa red železne krone I. razreda z vojno dekoracijo. _ Važna trgovinska odredim Rusije. PETROGRAD, 15. (Kor.) Ministrski svet je pooblastil finančnega ministra, da oniin državam, ki niso dovolile za trgovino in paroplovbo Rusije najugodnejših pogojev, zviša carino za 100 odstotkov. Vsaka odredba se mora, predno stopi v veljavo, predložiti ministrskemu svetu. Hemško uradno poročilo o položaju no zapadu in vzhodu. BERLIN, 14. (K.) Wolffova pisarna Javlja: Veliki generalni štab sporoča iz glavnega stana: Na zapadu so bili na desnem krilu vojske težki, a dosedaj še ne odločeni boji. Neki poizkus Francozov, da bi prodrli, je bil zmagovito odbit. Sicer ni prišlo nikjer do kake odločitve. Na vzhodu napreduje vničevanje prve ruske armade. Naše izgube so razmerno male. Vojska Hmdenburga je z močnimi oddelki že onkraj meje. Gubernija Suval-ki je stavljena pod nemško upravo. Operacije angleškega vojnega brodovjo, LONDON 15. (Kor.) »Times« pišejo v svojem uvodnem članku z dne 15. t. m. sledeče: Admiral Jellicoe izvršuje za an- ko, v kateri naglaša, da angleška vlada, ki se tako zgraža radi kršenja nevtralnosti Belgije, naravnost tepta nevtralnost Egipta, in spravlja tudi Egipt v svojo slavno vojno. Komite spominja na obljubo kraljice Viktorije in Gladstona, da bodo okupacijske čete odšle iz Egipta in da!e Egipčanom svobodo, kar pa se še Posedaj ni zgodilo. Sesrefn na morju GOETHEBORG 15. (Kor.) V rarnik »Tua« je preteklo sredo zjutraj v Severnem morju zadela neka angleška križar-ka. Parnik se je potopil. Del posadke se je zamogel rešiti na angleško križarko. Pet oseb je padlo v morje, tri osebe, med njimi kapitana, je bilo tnogoče rešiti. Strojnik in en potnik sta utonila. Italiji prevzelo varstvo Mri mtro-ogrskhni državljani v Esiptn. DUNAJ, 15. (Kor.) »Polit. Korr.« javlja, da je po izgonu avstro-ogrskega di-plomatičnega agenta iz Caira prevzela varstvo nad Avstrijci in Ogri v Egiptu Italija. Angleška mornarttki komisija izstopi iz turike službe. FRANKOBROD ob M. 15. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: An-gieška mornarična komisija, na čelu ji admiral Limpus, ki že nekaj tednov sem ne vrši nobene službe več v turški mornarici, temveč je saino še zaposlena v mor-naričnem ministrstvu, je zaprosila danes, da se jo odpusti iz turške službe. Finančni položni v Franciji. BERLIN 15. (Kor.) Glasom poročil »Vossische Zeitung«, se finančni položaj Francije vedno bolj poostruje in razvija naglo v plačilno krizo. Po pariških informacijah se kuponi mestnega posojila in zastavni ilsti Credit Fonciere ne bodo izplačali. To je tem hujše, ker so veljali ti vrednostni papirji dosedaj kot ideal za nalaganje premoženja, posebno za male varčevalce. Francoska vlada se silno trudi, da bi rešila nekatere velike francoske banke, o katerih je že kar javno znano, da so prišle v zadrego. Vplačevanje na 3VnJc posojilo, ki je bilo izdano meseca julija, se vrši v očigled tem okoliščinam, v zelo majhnih zneskih. Poincnre nrzoiovD VOsonn, do Nemci rabijo dnuHum krasile. BERLIN, 15. (Kor.) »Norddeutsche All-gemeine Zeitung« piše: Predsednik Poin-care se je baje v brzojavki na predsednika VVilsona drznil trditi, da je Nemčija tista, ki rabi že od začetka vojne sem dum-dum kroglje. Tako obrekovalni izgovor ne more nikakor ublažiti obdolžitve nemškega cesarja Viljema v njegovi brzojavki na predsednika VVilsona. Poincare tega ne more dokazati, kar trdi. Nemčija pa lahko dokaže svojo obdolžitev toliko časopisju kot nevtralnim državam nasproti s tem, da jim stavi na razpolago duni-dum kroglje, ki so se našle toliko pri francoskih vojakih kot v francoskih utrdbah. Proti temu ne pomaga nobena laž. Francoski nrozoMstvu. BERLIN 15. (Kor.) »Berliner Tagblatt« javlja iz Strassburga z dne 25. avgusta t. L: V bolnišnici v Metzu so dali domobranci Christofel, Hain in Bruno Lehman na zapisnik, da so dne 25. avgusta vdrli francoski vojaki v nemški vojni lazaret in južnesu bojišča. Srbski vpadi v Avstrijo odbiti. DUNAJ 15. (Kor.) Uradno se poroča: Dne 15. septembra zvečer. Preko Save v padle srbske čete so bale povsod odbite. Srem in Itaaat sta torei popolnoma prosta sovražnika. Namestnik šefa generalnega štaba gen. major pl. Hofer. Ruski topovi v Bulimpeiti. BUDIMPEŠTA 15. (Kor.) Ogrski ko-respondenčni urad poroča: Danes zjutraj je dospelo semkaj zopet 25 osvojenih ruskih topov. Del topov je bil razstavljen tu, del pa jih razstavijo v raznih provincijalnih mestih po Ogrskem. gleško državo naravnost brezprimerno ------------------. službo, ker zadržuje nemško brodovje, j potolkli štabnega zdravnika. Mnogo rada ne more na odprto morje. Velika po-lnjencev je skušalo s pomočjo sanitetnega morska bitka med angleškim in nemškim osobja zbežati, a Francozi so jih zasledo-brodovjem bi točno dovedla do položaja,! vali in skupno s sanitetnim osobjem po-kakor ga označuje uvod k nemškemu tolkli. Lazaret so zapalili. mornariškemu zakonu z 1. 1900. Mi bi sicer zmagali, toda cena bi bila tako visoka, da bi za nekaj časa prenehali biti največja pomorska velevlast. ViiM v kolonNL Frank tirerji se poslužujejo pušk na šibo. BERLIN 15. (Kor) Kakor poroča neka višja nemška poveljniška oblast, so bile najdene pri belgijskih franktirerjih tudi puške na šibe. Imenovani oblasti je bilo LONDON 15. (Kor.) »Reuterjev urad« namreč eno izmed imenovanega orožja poroča iz Blantyra v deželi Niansa z dne predloženo. Orožje je 80 cm dolgo in se 11. septembra: Angleški vladni parnik lahko sproži z navadnim pritiskom na ne-»Ouendolen« je dne 8. septembra obstre- jki gumb. Zavratno orožje odgovarja po-Ijeval mesto Langenburg in izkrcal tamkaj 1 polnoma onim, ki je vporabljajo. oddelek čet Kraj je bil popolnoma prese- j p^H |9Wr MUCC VQemil& nečen. Angleški parnik m naletel na no-f r . 1 " . . - ben odpor. HAAG, 15. (Kor.) Pri otvoritvi držav- • mmmiMim MtMdrtiHim i nega zbora je imela kraljica Viljemina nezadovoljstvo z umi nospoistvem \ sle^eči prestoini govor: V tfftPIl. j povrnila sem se v Vašo sredo pod jako BERLIN 15. (Kot.) »Berliner Zeitung t nenavadnimi okoliščinami. Vsi smo polni am Mittag« poroča iz 2eneve: Stalni ko-[misli na strahovito vojno, ki divja v vefi-mite mladoegipčanov v Evropi, ki ima[ kem delu kulturnega sveta. Vsled tega svoj sedež v Ženevi, je poslal danes, ob vse nahaja naša država v položaja, ki za-obletnici vhoda angleških okupacijskih f hteva še bolj kakor kedaj prej nepresta-Čet v Kairo, angleškemu ministrskemu^ ne C t; urnosti. Z veseljem pa lahko kon-predsedniku Asquithu protestno *----^vj stali* •»» *«•» se naše pv^ateO^ED razmer- je z vsemi velesilami nadaljuje. Absolutna nevtralnost, ki se je drži in ki se je bo tudi držala Nizozemska, ni bila dosedaj še v nobenem oziru prekršena. Kraljica je izrazila potem svoje zadovoljstvo na' hitro — neoporečno mobilizacijo armad« iz mornarice in odobravala način, kakor se je vse izvršilo in nato nadaljevala: Pomišljujem prisrčno usodo narodov, ki so zapleteni v vojno. Nizozemska nosi prostovoljno izredna bremena in sprejme z odprtimi rokami vse nesrečneže, ki bi iskali zavetišče v deželi. Četudi čuti gospodarsko življenje v vseh panogah pritisk razmer, se je vendar pričelo pojavljati nekako zboljšanje. Mnogi izdelki kmetijstva in industrije z živili se že zopet eksportirajo. Tako Anglija, kakor Nemčija in Belgija sklepajo redno tekoče posle. Kolonije so močno obremenjene vsled desorganizacije poštnega, brzojavnega in pomorsega prometa. V vseh kolonijah so bile odrejene odredbe, da se ohrani najstrožja politična nevtralnost. Apeliram zaupm- na vse, da se tudi v trgovini in indust' ji izogibljejo kake stvari, ki bi zamogla ogroževati našo nevtralnost in narodno eksistenco. Vsak trgovec si mora biti svest tega, da se mora tudi na zunaj izogibati vsega, kar bi zamoglo izdati, da simpatizirajo nizozemski trgovci s to ali ono vojskujočih se držav. Srečna sem, da je moj ^-d ^ zvestem izpolnjevanju dolžnosti istih misli z mano, namreč: da hoče služiti domovini. Pričakujem, da bo vztrajal narod v enoduš-nosti do konca. Prosim Boga, da nam podeli moč. Otvarjam s tem zasedanje generalnih držav. Nevtralnost Dnnske. KOPENHAGEN 14. (Kor.) Z ozirom na neko poročilo nemškega državnega kan-celarja piše eden najodličnejših danskih političnih žurnalistov v »National Tyden-de« sledeče: Mi na Danskem hočemo samo to, da se varujete nevtralnost in nedotakljivost dežele. Mi smo nemškemu državnemu kancelarju odkritosrčno hvaležni, da je tako odločno izjavil, da Nemčiji niti na misel ne pride, da bi kršila nevtralnost skandinavskih držav. Italijanski narod ne želi vojne. KOPENHAGEN 15. (Kor.) List »Politi-ken« priobčuje interwiew s tukajšnjim italijanskim poslanikom, ki je izjavil, da italijansko ljudstvo srčno želi, da ostane izven vojnih dogodkov. Ta želja se v Nemčiji umeva, kjer se na Italijo gleda z isto dobrohotnostjo, kakor pred vojno. Ni res, da bi se z Italijani postopalo na Nemškem neprijazno; ravno obratno je resnica. Pismo dunoiskenu županu berlinskemu župnnu. DUNAJ 15. (Kor.) Zupan dr. Weiss-kirehner je naslovil na berlinskega župana dr. Reickeja sledeče pismo: Umevno je samo po sebi in samo uljudnost me veže, da Vam, čestiti gospod župan naznanjam, da obisk, ki ga je nameravalo dunajsko župansko zastopstvo prirediti koncem tega meseca v Berlinu, vsled resnih časov, ki so nastopili, izostane. Zaupajoč v boga in v naše zavezniške armade upajmo, da se nam posreči, premagati skupnega sovražnika. Potem pohitimo k našim dragim prijateljem v Berlin ter jim stisnemo zvesto prijateljsko desnico. Naj bi Vsemogočni blagoslovil naše orožje. Merniki poslanik pl. Tschirskv pri dunajskem županu. DUNAJ 15. (Kor.) Nemški poslanik pl. Tschirsky je obiskal danes župana dr. Weisskirchnerja ter mu izrazil zahvalo za sklep občinskega sveta, glasom katerega se bodo na dunajskem centralnem pokopališču pokopavali na skupnem grobišču toliko domači avstrijski vojaki, kot oni nemški, ki so prebivali na Dunaju in tu vsled zadobljenih ran umrli. Poslanik je povdarjal, da bo ta vzvišeni pojav zvestega orožnega bratstva našel odmev v vseh nemških srcih. Pri tej priložnosti je pokazal poslanik Županu in županovima namestnikoma originalni zavoj dum-dum krogelj, ki so bile najdene v Longwyju. 2upan je poslaniku prisrčno čestital na vspehih generala Hindenburga. Volne mziMnlce. DUNAJ 15. (Kot.) Danes izda vojna pomožna pisarna ministrstva za notranje zadeve že naznanjene, vsak teden izhajajoče razglednice. V razglednicah, ki izi-najprej, bodo sledeči motivi: 1) Bitka pri Lublinu; naša kavalerija v globo- kih peščenih 2) Bitka pri Zamo- stju; naša ar^dna vozi preko pehotnr linije. 3) Uničenje srbske timoške divizije. General FiCev - bolgarski vojni minister. SOFIJA 15. (Kor.) Vojni minister Bo-jadijev je bil na mesto generala Eičeva, ki prevzame portfelj vojnega ministra imenovan za šefa tretjega armadneg* nadzorstva. Predlona o samostojnosti Irske. LONDON, 15. (Kor.) V spodnji zbornici je izjavil ministrski predsednik As-quith, da namerava vlada pričeti s posvetovanjem o zakonu glede samostojnost Irske in o ločitvi cerkve od države v Wa-lesu. Vendar pa bo predložila vlada zakonsko osnovo, glasom katere se izvedb? teh odredb odlaga za 12 mesecev ali pa če bo trajala vojna dalj časa, še za dalje LONDON 15. (Kor.) V zgornji zbornic je ponovil včeraj lord Greve izjave As quitha o homeruli in je obljubil, da se mo rajo predložiti in rešiti še poprej nekateri izpremembe, predno stopi homerule * veljavo. Žalosten konec Stephensonove polarne ekspedicije. 1 WASHINGTON, 14. (Kor.) Obrežni ladja »Bear» poroča, da dospe v pouius Ijek z osmimi belokožci in eskimovskr rodbino s kanadske Stephensonove eks pedicije na severni tečaj. Trije člani eks pedicije so umrli na VVranglovih otokili 8 mož pa se pogreša. Velikodušen dar nadvojvode Friderika. DUNAJ 15. (Kor.) Nadvojvoda Friderr. je podaril povodom sedanjih vojnih do-, godkov za rodbine vpoklicanih v Avstrii* 20.000 K. Ho bojišču. Vojni poročevalec dunajskega dnevnika »Zeit« je poslal svojemu listu daljši opis vožnje po Galiciji, iz katerega posnemamo nekaj slik. Vojni poročevalec piše: Odpeljali smo se z avtomobilom na bojišče zadnjih velikih bojev. Peljali smo približno pol ure, ne da bi opazili kake sledi vojne. Koneeno smo srečali prve trene. Kljub temu je slika jako mična: Kmetje delajo na poljih, otroci se igrajo pred hišami in vsak gre po navadi za svojim delom. Šele približno 20 kilometrov pred bojno črto se prične kazati drugačna slika. Feljali smo se mimo celega mesta vozov — bilo jih je okoli 5000 — ki pripadajo nekemu oskrbovalnemu skladišču. Artiljerijska municijska kolona, sijajno opremljena, je divjala mimo nas v najhujšem diru. Ob cesti korakajo prepevajoč in kadeč, toda v največjem diru, velike rezerve čet. Med temi kolonami vozijo vojaške kuhinje, ki preskrbujejo bojujočim se četam menažo. Kdor vidi te velikanske zaloge kruha in konserv in veliko število vozečih vojaških kuhenj, ta se takoj lahko oddahne, ker je to najboljši dokaz, da se našim četam vsaj ni treba bojevati z lačnim želodcem. Kar naenkrat je bila naša skupina u-stavljena. Povedali smo takoj klic, nakar srno šli lahko mirno naprej. Kmalu nato je šel mimo nas transport vjetih kmetov, ki so jih peljali k bližnjemu poveljstvu. Peljali smo se še par kilometrov in bili smo v bojni črti. Na levi strani so bile sanitetne in municijske kolone, na desni pred neko malo skupino hiš zrakoplov, pred nami ne ravno visok gorski greben z malo gozdnato parcelo, kjer je bilo strelišče naših čet v miru. 2e dolgo poprej, preono smo dospeli v pravo bojno fronto, smo slišali grmenje topov. To ni nobeno neprestano streljanje, ampak slišati je le posamezne strele, potem zopet močnejše streljanje, nato zopet daljše pavze. Na bojišču, kjer smo šli naprej, so nain že prihajali nasproti popolnoma obvezani ranjenci, deloma peš, deloma z vozovi. Vsi so bili pri dobri volji in so se nam prisrčno zahvaljevali za pozdrave in podar jene cigarete. Artiljerijski ogenj postaja vedno intenzivnejši, posebno bučanje velikih možnar-jev in havbic. Bili smo na zelo ugodnem razgledu. Na desni pred nami zrakoplov, na levi popolnoma razstreljena mitnica, kjer je etabliran pomožni prostor, lnfante-rije, ki se bojuje v sprednjih pozicijah, sploh ni videti, ker je globoko v okopih. Ruse je treba vedno z naravnost blaznimi napadi ob krilih pregnati iz njihovih pozicij, za vsak korak zemlje se morajo naše čete hudo bojevati. Stran II. „^INOST" 5t 223 V Trstu, dne 16. septembra 1914. Na gorskem grebenu, kjer se ziahaja-rnn. se nahaja tudi niunicijski park za spredaj se nahaiaiočo artiljerijo. Rusi streljajo najprej na artiljerijo, potem pa preiščejo s šrapaeiskimi krogljami ves prostor. Šrapneli eksplodirajo komaj največ 200 korakov pred nami in sicer « znanim pokom, kakor da bi eksplodirala kaka umetalna raketa. Prasketanje ootnih krogelj se sliši, kakor da bi se pretrgaj kak velik kos svilnatega blaga. Granate napravljajo cele oblake prahu. Lahko se Jfh čisto mirno fotografira. Kar ni popolnoma v okopib in se vidi šib čet za defenzivo, četudi niso še do-» nih sit s čemer jc bil Danki prisiljen živele poraza. Odmor za vrle čete nipftanfii in le bfio severno krii > Auffen- sbr- nam. dne. Zadnji dan boja, v petek, ko somcB vodstvu, z umikanjem združiti zastopniki časopisov v tiskovnem stanu.1 -priliko, opazovati boj pri Grodeku, je bito beležiti še velik vspeh na desnem krila južno od Lvova. Vsa skupina v bližini Lvova. vStevši desno krilo, je bila do zadnjega trenotka pred izbruhom boja v od i (Vnem napredovanju. „SpliJ K 31.50 Irnia Ulian, Op ine K 5, M:na Grgič, uropada K 4, Jakob PunČ, Prošek K 1, Okrajni v«-jn« pomožni odbor v Kopru K 618 38, Josipina Košuta, Sv. Križ K 15, Tvrdkii Fr. Zanetti K 50, Potom „Pic-vse siieJctva" K 467, Zveza bančnih uradnikov 32. ker so bile skoro vse ruske sile obrnjene !€>d razprodaje česanevega proglasa „Mojim K 3750, Preostanek iz m-prodaje berea ocroženo, česar fronta Jc bfla njena jagu 13.^septembra ob 4. uri 40 minut POf»*- Ta situvaciia je narekovala vrhovnemu -J narodom Domaje vesti. __________Superarbitracija črnovojniškega moliva. Proti armadama Dankla in Auffenberga Soperarhitracija črnovojniSkega moštva se so Rusi razun ojačenj pritegnili tudi zelo-bo viiila dne 22. in 23. sepMn^ra 1914 od vsaj malo, to prične ni*ka> artiljerija tako* ve^0 artilerije, kar je izdatno so- 7 zjutraj naprej pri c. kr. domobran z vso silo obstreljevati. Ker je h-ta ^^ delovalo, da se je ofenziva teh dveh ar- dopolnitvenein poveljstvu na Opčin?ih mad zaustavila in da je bilo uvedeno počasno umikanje. Auffenberg je prišel v nevarnost. da bi bil odrezan. Združenje čet v defenzivnem prostoru daja možnost, da se pred vsern nudi preutrujenim vrlim četam odmora, ker so sta skupina menda dober objekt za menente in ker jc postajal položaj vedno boli nevaren. smo bili prisiljeni, poiskati si zavetišče in smo se skrili v neke strelne lar- ke. ki jih ie zapustila naša intanteriia. Prazne konservne škatljice, paironski stroki, razbite svetiljke in polno slame, ki je bila pripravljena za noć, ie ležalo v jarkih. Ko je ponehalo artiljerijsko strelianic. smo Šli zopet naprej. Prišli smo do prvih mrtvecev. Nedaleč odtod nani je pokazal neki četovodja mesto, kjer je ležalo okoli 60 mrtvih, oficirjev m vojakov. Poeled ie bil pretresljiv in nam ostane neizbrisen takoj zopet izpolnjena, za vse življenje. ! Kar so naše armade zajele ujetnikov. Svoječasno za supersrbitracijo določeni 'movojniki se imajo tedaj predstaviti cr> do-iocenih dnevih s svojimi vojaškimi izkazi. Učitelj C. M. šole pri Sv. Jakobu H c r- :n a n 1 p a v e c s Prošeka, ki se ie pri 7. peš polk u v Galiciji, je bil dne H. t. Ic tri tedne v najbolj vročem boju. ali pa aL rarijen v levo roko ter se nahaja sedaj v napornih marših. v Šoprcnju. Boj proti ruski premoči. 14. septembra oh 5. uri 30 min. zjutr^L Sli smo naprej, vedno ista slika pred nami, neprestano peklensko žvižganje šrapnelov in granat. Konečno smo dospeli do nekega majhnega gozdiča, iz katerega so Tirolci. Štajerci m Madžari s hrabrim bajooetnim napadom precnali Ruse in iib vjeb okoli 600. Od tu smo se takoj zopet vrnili. Šli smo zopet mimo razstreliene mitnice, kjer smo videli popolnoma razbit šivalni stroj, razbite prelje in mize in stole v sto kosih. V daljavi se dvigajo velikanski črni oblaki dima, ki prihajajo od gorečih vasi in gorečih polj in planjav. Na to je prišla mimo nas čela vjetih Rusov, eskortirana od infanterije. Gledajo vsi žalostno in ne napravljajo dobrega vtisa. Majhni so. Črnolasi, plašnega pogleda. Med njimi jih je mnogo tudi iz Be-sarabije in mnogo Židov. Grmenje topov postaja vedno slabeiše. Sli smo še enkrat mimo vojaških kuhinj. Vsi treni, ki smo jih videli zjutraj, so se odpeljali že naprej. Malo pred kolodvorom smo srečali ponoči vietc Ruse. Bilo jih ie okoli lOTM). To so sami veliki, krepki ljudje, z nasajenimi bajoneti. Koncem naše vožnje srno srečali šc velik transport avstrijskih in ruskih ranjencev. Način, kako postopajo naši zdravniki z ranjenci ie naravnost občudovanja vreden. Mirno lahko rečemo, da kai takega ni videti nn nobeni drugi armadi._ Pregled z bojišča v GolicfH. Poročevalec eraške »Tagespost« daja iz glavnega tiskovnega stana nastopni pregled dogodkov v Galiciji. Pne 13. septembra ob 11. uri 20 minut predpoldne. Kar sem naglašal v svojih poročilih o zmagah armad Dankla m Aui-fenherga, da se je namreč (»dvrnilo nevarno ogroženje levega krila, je sedaj vendar nastopilo vsled pojava kolosalnih ruskih vojaških mas. Avstrijska ofenziva je bila sijajno zasnovana in je bila uvedena z neverjetno hrabrostjo v vseh delih bojišča. Predpo-stava za posrečenje ofenzive je bila, da je Avstrija hitreje mobilizirala in da Rusija ne bo mogla postaviti proti prvemu navalu vseh svojih ogromnih mas. S^aj postaja vedno jasneje, da je bila ruska armada pred našo mobilizuana in pripravljena. Mase ruske vojske je v zadnjih tednih vedno bolj občutiti, Četudi jih je brzdala brezprimerna hrabrost in neustrašenost naših čet. Slednjič prihaja še v vpoštev, da je operacijski prostor za naše armade prevelik, ker nudi Rusom ugodno priliko za uveljavljanje njihove premoči. Iz tega razloga tudi je potrebna koncentracija na- Glasbena šola podružnice „Glasbene Matice* v Trstu. Redni glasbeni pouk se Vse naše armade so se morale doslej K^JprčnrJutrl v četrtek. Zato naj se zbero vsi jevati proti ruski premoči. Vsaka vrzel'gojenci danes ob 6 pop v novih društvenih ie bila iz neizčrpnega ruskega rezervoarja 5^,tonh ~ dn 1 dom 'ul,ca ^a«! 20, I. nadstropje), da se sporazumno deloči vsaj začasni urnik. Takrat se vpisujejo tudi novi gojenci. — Društvenemu odboru se je posrečilo dohiti še nove učne moči, da tako lahko zadosti v vsakem o žiru. Prihod ranjencev. Tudi včeraj je došlo v Trst več ranjencev. Ker je pa vojaška oblast ukrenila, da bo dajala Časopisom na razpolago imena ranjencev le vsak dan opoldne, ne moremo Se danes povedati ne števila, ne Imena včeraj dospelih ranjencev. Le toliko moremo za sedaj povedati, da je bil med včeraj dospelimi ranjenci tudi 24 letni poročnik 4. bosanskega pešpoika Ho comil Zgaga, Id je ranjen po kroglji iz puške v levo nogo. — zaplenile trofej, je spričo te ruske premoči brezprimerno. kar je ceniti tem višje, ker so naše čete skozi tedne vzdrževale neznanske napore in niso nikoli odnehale v svoji ofenzivni moči in v najhrabrejšem odporu. Vspričo velikih mas sovražnikovih o-staja kakor najvišja zahteva, da se z naj-manjimi žrtvami doseže največji učinek. Dosedaj v ofenzivi doprinešene žrtve so •tak že, žal, jako velike. Defenziva je v najbolje izbranih pozicijah in bo zahtevala le malo žrtev ter ustvari najbolje pogoje za nove operacije. Ruska premoč v zadnjih bojih se da težko povedati v številkah, vendar je ne precenjujemo, če se njihove bojne sile označijo s poj milijona. Toliko število divizij je veliko večje, kakor ie tudi moč posamične divizije večja, nego naša, k Čemur prihaja še stalni dotok novih čet. Presenetljiva je tudi velika poraba municije v ruskih vrstah, kar vzbuja slutnjo. da so bile na meje že davno naložene velike zaloge municije, ki so morale biti neizmerno velike, dočim so morale naše čete kolikor toliko štediti. Pregled preko dogodkov. 13. septembra ob 12. uri po noči. Pregled preko dogodkov od začetka bojev kaže. da je bila na naši strani prvotna namera ta. da se uvede ofenziva na obeh straneh Visle. V levem oddelku je dospela do Kamenke, na desnem je beležiti zmagovalne boje pri Frampolu in južno od Krasnika. kakor bitko pri Krasniku, da je mogel Danki dovesti svojo armado tesno do Lublina. Istočasno je napredovala armada Auf-fenberga v smeri proti Cholmu in je naletela najprej na sovražnika pri Zamošcu, ki ga je vrgla nazaj. Od Buga došle nove ruske čete je Auffenberg porazil s skupino nadvojvode Josipa Ferdinanda v bitki pri Hučvi. Istočasno s temi operacijami so se vršili boji okolo Lvova proti daleko moč-nejemu sovražniku, ki je udri iz okolice Brodija. Sledili so boji pri Przemislanih, izpraznenje Lvova, na kar so se čete u-stavile v Verešiči zapadno od Lvova, s čemer se je tudi našim četam ustvarilo olajšanje, ki so bile v okolici Bohatyna v boju proti premoči. Armada Auffenberga se je obrnila proti Lvovu in je trčila ob močne ruske sile pri Ravi Ruski. Naša skupina v Verešiči in južno krilo sta tudi začela z ofenzivo. Ti boji so začeli v pondeljek južno in južno - zapadno od grodske ceste, in so, kakor že poročamo, potekli srečno, ker so naši mogli napredovati do 20 km pred Lvovom. Med temi boji se je izvršilo na severu pri Lublinu veliko nagromadenje sovraž- il mrli so: Prijavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizikatu: Zei Marij, 3 mesece. Skedenj št. 625; Kaus Marija, poldrugo leto, ul. dei Giuliani št. 12; Weingartner Marko, 4 leta in pol, ul. del Molino a Ven-to št. 74; Martingano Kajetan, 62 lei. ul. dei Montecchi št. 9; Bernardini MarU. 3 mesece, ul. Media Št. 24; Mestron Jako-mina, 75 let. Greta št. 12; Maccari Fran, 44 let, ul. della Scorzeria št. 10; Škrlj Ivan, 53 let, ul. Sv. Ivana št. 10. — V mestni bolnišnici dne 10. t. m.: Stančič Josip, 18 let; Kaizel Fran, 71 let; Rath Ana, 82 let; Riccobon Ivan, 31 let. — V mestni bolnišnici dne 11. t. m.: Laneve Hugon. 56 let; Mavrič Danilo, 9 mesecev; Barigelli Helena, 9. let; Cal visi Viktor, 44 let; Flego Ivan, 2 dni; Križmančič Ivan. 39 let; Vodenik Terezija, 45 let. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 11. t. m.: Vitovec JuHj, 8 mesecev; Zam-picchiati Zora, leto dni. Zn RHefl križ. Uprava „Edinosti" je prejela še sledeče darove: A. Gliha K 2, Anton Čevna K 2, Kon-sumno društvo v Banah K 50, Tržaško podporno in bralno druš vo K 25, di. K. Vodušek K 5, Gosp. društvo Sv. Mar. Magd. zgornja K 10, Gospodarsko društvo na Prošeku K 25. Skupaj v tem izkaru K 124.— Prej izkazanih . . K 5010.92 vojnih k o kar i i K 6. Od neimenovanega za J nabijeno stavo K 10. Vladni svetnik Mayrr i in i|nj7ina K 2°. — V blagu: Karel Maurice i 22 hutel;k aznih vin. Uestl iz GorišiK. Alaiuro z dobrini vspehuiu sta uspravila na nemški gimnaziji Leopold P I a-n i n š e k iz Pevme in Kari Zor man iz Nahrežine. Ajdovščina. l udi naša občina ni za-boril - osta*d 7a ncštevilninti drugimi, ki hitijo v sedanjih resnih in težkih časih domovini na pomoč. Tudi mi Ajdovci smo po svoii moči darovali prispevke za razne humanitarne namene ter s tem pokazali ne<>-majano zvestobo do naše iiube domovine. Zbirka darov je bila sledeča: od 7.—10. avg. nabralo K 361.— ter izročilo c. in kr. vojaškemu postajnemu poveljstvu v Ajdovščini; od 23.—30. avg. nabralo K 612.— ter poslalo slov. odseku dež. pomožnega društva »Rdeči križ« v Gorici ter 551 K % vin. za podporo preostalim družinam pod orožje poklicanih; dne 10. sept. nabralo K 152.— kot pri-boljšek k hrani za bolne vojake vseh treh bataljonov v Ajdovščini ter izročilo c. in kr. vojaškemu poveljstvu; dne 13. sept. nabralo K 40.— ter poslalo slov. odseku dež. pomožnega društva »Rdeči križ« v Gorici. Razun tega so darovali razni za »Rdeči križ« v roke gospoda Angelja Casagran-de v Ajdovščini. Vsem darovalcem, med njimi občini, ki je darovala K 400.— pol in pol tri Posojilnici in hranilnici, ki je darovala K 200.— pol in pol za Rdeči križ in za podporo preostalim družinam pod orožje poklicanih oseb, iskrena zahvala. Zasluga v tej dobrodelni akciji gre v prvi vrsti gospodu županu Ignaciju Kovač, kateri je s svojim uplivom in odprto roko vspodbujal prebivalstvo, da so se nabrale te lepe svote v obrambo domovine. Ne z jezikom, temveč z dejanji pokažimo tudi v bodoče, da smo najboljši avstrijski patrijotje. :: MM I GOLASI njjft Cft v 'utjein hiAicj pri Sv. Ivaou-Vrtle' UullU 1 157 sobami, kuhinjo, podstreho in vrtom Foi^v« se v gostilni Len Če k, (iksrrrtnA 990 fsiffimirf pOBMitttifc »n aruki uren p C., kv- atUlUlMu tari ima ve-olj« do u* ob*ti. so U-k« j sprejme pr Ivanu Knvos. sedlar* 'o* delavnic« in z&ioga konjskih vpreg Gorici. Hill Slovenska družino — Nadov Skupaj . K 5134.92 Za družine vpoklicanih. Uprava „Edinosti" je prejela še sledeče darove: A. Cevna K 2, Tržaško podporno bralno društvo K 25, Gospodarsko društvo na Prošeku K 10. _ Županstvo v Umagu K 757.50, I. M. mati in hči K 10, Možtvo finančnega parni ka „Ritter von Bilinski" v Puli K 40.50, Jakob Bolognani c. k. poštni poduradnik v Bar-kovljah K 10, Možtvo finančnega pamika PODLISTEK iz Lucia di Lamermoor ter je zaključil ta mali koncert z arijo tenorja In ljubavnim duetom iz Jone. Vse to je bila glasba, ki je bila popolnoma zoperna njegovemu u-kusu. Ta, mojemu ukusu dovoljena koncesija je bila nemo opravičevanje, ki me je ganilo. Nič ni odgovori!. Odprl je na pultu za! Umela sem je in sem znala ceniti to nežno- Vihar In tiiina. Prcvel iz laStine H- C. note zvezek z nekimi vajami ter začel spremljati v opezof-enje, n3j ponovim svojo lekcijo. Ali bila sem razdražena in sem slabo peia. Intonirala srm dve tri napačni noti. Poplavljal mi je. Sram mi je dušil jezik. Vrgla sem zvezek na instrument in pobegnila na drugo stran dvorane, kjer sem se!a, sakrila svoj obraz v roki ter začela jokati. Učitelj je molčal za trenotek; ali občutila sem, da me opazuje. Je pogledov, ki jih čutimo raperjene va-se kakor električen lučni žarek. Potem sem čula, i« ako se je obrnil k gla-rovirju ter ubral nekaj resigurnih akordov. Ostal je poglobljen v misli, kakor da išče davno odzvenelo melodijo, in končno je začel, najprej obotavljale se, potem pa vedno sigurneje z ve!ivo arijo za sopran in tenor cutje. V tem hipu je izginila domneva o kolesju v prsih mojega učitelja in razkrila sem toplo čutstveno srce pod elegantno zimsko suknjo. Nisem več jokala in r.isem več mislila na ono ponižanje. Drug razvoj misli je zaposlil mojega duha. Ali je to mlado srce poleg mene doslej ostalo mrzlo? Ali je bila ta potrata melodij, ki jih je resni Nemec igral uro potem, ko jih je proklel, le enostaven čin nežne priza-nesljivosti ? Vendar sem, da-si nisem več jokala, ostala v tem položaju s skritim obrazom. Ce se koga pušča na cedilu in gre kljubovalno jokat v kak kot, ni lahko obrisati si oči, se mirno povrniti in reči: Tu sem zopet, pri kraju sem, tudi če se mi boste v obraz smejali. Učitelj je umel, da mi mora priti na pomoč, da pridem iz zadrege, v katero sem se bila sama spravila. Ustal je od glasovirja, se postavil pred-me in rekel: „Ali ste hudi ?" Nisem vedela, kaj bi rekla in prijela sem za partijo, ne da bi odgovorila in privzdignila glavo. Ali glas njegov se mi je zdel manje grd. V tem trenotku je bilo čuti od daleč, v tihoti praznih razvodov — vse moje tovarišice so bile na vrtu v odpočitek — trkanje na vrata. Navadno je prihajala predstojnica, da prisostvuje pouk v glasbi in gotovo je ona tudi sedaj. S strahom sem začutila nepristojnost svojega položaja ; tudi učitelj jo je občutil, kajti sklonil se je k meni in rekel: „Takoj bo predstojnica tu, dovolite, da začneva zopet z lekcijo!" Ustala sem hitro in sem se povrnila k glasovirju, ne da bi mu bila odgovorila, ali ga pogledala. Sledil mi je, sedel ter položil roki na tipke; a potem, mesto da bi bil začel s spremljevanjem, je privzdignil očesi k meni in s smehljajem, ki ga je kakor izpremenil, me je vprašal: »In kaj storiva sedaj ?* (Dalje) » • -.nmavinje i.4inoHti * sprejme d i j a k e aLi tj c e n k e na hrano pOT« lureratni oddelak . . S99 Jalta Štajerska po 7. 8, !> vinarjev komad Pi-Sčaiiri po K 18(1. K«ko$i p° 2 K kilogr. tucei 39 lioaco 6, Kaudier 8. Prodalo se ison St€v. 16 rabljena potrebščine as prodajalno iest**iii. - Pojasnila v ulia D9T> Gddostl se m U.H e ničema dvo sobi z dvema j.ostelj ma. Ulica San Francesco uad, vrata 7 ČEŠKO - BUDJEV1ŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne poŠte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. LVETIA Velika lilof gramofonov. trst o Trsi. il. Urota isdii Kr. 11 velika Hi hrvatskih plojR o* K 2-3« Mpral. - V«dno nov« najMjift vrsta. Mi \mm Ms TRST, ulica Liizzaretto uetirit 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se Izvrstno vlttavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter punt?gamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTRE/.BA TOČNA. Nikdar - do letos! V~l*«l nakopa velikanske paruje (2000) možicih in otroških ohlfk, /.*-morem prodati obleke po naoavnib conah. Modernt možke obleke od K 14 uuprei n otr®Sk* „ „ „ 8 „ „ oble&c« za otroke od 3 —10 Ut „ „ 3 „ Velikanski izbor blaga za obleke po meri. (Zadaji uzorci od S 32 naprej.) Velik izbor dalavtk h obiak, hlač. [q® spodnjih srajc in drugega perila Vse po najaaeraeiših cenah Alla cittadi Trieste Trst, ulica O. Cardncci štv. 40 Hirodilnica In dlsovornico JOSIP PETORit Trst: Cadnta V. fevubtli 11 M. ZH9 MiBžfiice: fii Uzzztti« vtafai« tt. II Via lm fi. 4 m Via leriBrcine (tijaa) 2. - Zakga m itfcek i Lazzantte veaim U Medicin*lae in tehni&ae lekarije. Specijaliteti* dišutv in mila. — Toiletne potrebščine za po«po. g«t»e (direktni uvoz) i. t, d. Izključna, zaloga gum, predmetov tovarno Gani Frere*. Specijaliteta hijf^jenitkih potrebščin. Dva-naja erica K. 1.80, 2L20 in 1 tO. < Proti peAiljatvi tadi v znamkah — 8<» stot. poAljem podtaine prosto ^ uzorce:. — Tajne pošiljat vb. ■f> Gumi ^ | Ferdinand Gom&of = | Trst, ulica Kolin a vests (tal) 251 priporoča cenj. občinstvu svojo 55 i Mno fesloln:: in | I Kolonijama: Masa s S kakor tudi ŽGANJARNO. — Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne. 10% tistm dobička za slov. CM šole u trstu □■ --iO □ dale EEIfJEC & slovenska knjigarna in papirnica rs!, al. Caserma 16 (tikliauarneCoinmarc!o) □□o Cenjenemu občinstvu javlja, da ima ueiiko Izbero vseh Šolskih knjis zo slovenske in ostale Sole. Nudaie ima vse pisarniške potrebščine za šole In pisarne. □ □ □ □ □ □ □ □ □ s. D □ □ D n □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ CIT^JSnil lltoi «f ^Tf ■ » ni rfi^ -mil mm ■ ■»»-■^. .i,«- ^^iii ai^j^aMgB^^«"« ■ ■■ | „Tržaška posojilnica In hranilnica II !■——BIH »ffr■-.-MH UJ^MI tli || rtfistrovana zadruga z ontjanlai poroitvom TRST, Piazza della Caserma St. 2y I. nad. (w lastni paUfi) vhod po glavnih stajicah. m c Lj POSOJILA DAJE na rknjižbo 5 1/» da menice po 6*/» na za-tave in amortizacijo trn daljSo dobo po dogorora. ESKOHPTUJE TRGOVSKE MCMKE. HRANILNE VLOGE •proAma od ▼saktga, £• tadi ni ud in jih obrastala po 4*1. °U Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovora. Rentni davek plačuje zavod tam. • Vlaga ce !ahko po eno krono. - ODDAJA DOMAČE NABIRALNIKE (HRANILNE PUStCE). Požtn -hranilnićni račun 16 004. TELEIO.> »t. 9o2. laaa varnostno calico (safe deposits) za sh.raa.bo t rodno-1-d h listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, paao!»a«»a proti vlomu in ro2aru, urejeno po naj*»voj&*m načinu ter jo oddaja strankam v najem po nizkih ceaoh. Sta njo vlof nad 10 naliiionov kron. Uradue nrey od a do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne. - IzplaCnJ« se « delavnik ob uradnih urah. vsak 22 lil t«a m iaa m !■■ aai m in iaa m in ni m in ii ni m in Dominik Tence Trs«, ulica Belvedere št. 47 priporoma ccnj. občinstvu »vojc trgovino Jestvin in kolonij* bla^ katnro je vodno svele. - Postrežba na dom. - Vino in likerji v steklenicah. s :