Naročnina Dnevna tednjn za državo SHS meieCno 20 Din pollelno 1ZO Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nefederalisk in bo jutri republikanec, če bo dr. Mačku tako prav. Vara pa se g. Pribičevič, če misli, da ]C na taki neresnični predpostavki sloneča zveza možna za daljšo dobo. HSS se bo kljub Pribi-čevičevi uslužnosti morala otresti bremena SDS zaradi svojega lastnega obstanka. In prvi dan, ko bo HSS pokazala Pribičeviču vrata, bo la zopet njen najstrupenejši sovražnik. Tak je položaj v hrvatski opoziciji. Upati smemo, da bodo potekali prihodnji dogodki mirno in normalno. Kajti vlada bo vzdržala svojo dosedanjo pot in iskala stikov in pomir-jenja s Hrvati, na drugi strani pa vsi znaki kažejo, da Pribičevičevo razdiranje ne l>o več neomejeno, kajti HSS bo stopila na lastne noge. soglasju z narodom —, da se s sosedno kraljevino vsa obstoječa vprašanja uredijo v duhu iskrenosti in da gremo v politiki po tisti poti, ki vodi do ustvaritve razmerja, ki bo razmerje pravega in solidnega prijateljstva. Akt, ki ga prevzema vlada, ustvarja novo možnost za uspeli de'- v tej smeri. Kakšna je zgodovina konvencij? Pogajanja za nettunske konvencije so se pričela 10. oktobra 1924 pod vlado koalicije, v kateri so bili DS, SLS, JM, in HRSS. Prekinila so se decembra 1.1924 in nadaljevala 17. februarja 1925 pod vlado PPŽ, v kateri sta bila kot ministra Marinkovič in Šurmin. Po prekinitvi 9. aprila so se 9. maja nadaljevala in končala 30. jan. 1926 pod vlado najprej Pašič-Pavle Radič, nato Uzunovič-Stjepan Radič. Pod to poslednjo vlado (Uzunovič-Stjepan Radič) se je pa tedanji zunanji minister pooblastil, da te konvencije podpiše. Delegati in izvedenci Šilovač, Stražnicky, Ribar, Hacin in drugi, ki so dejansko izdelali te konvencije, so bili izbrani med strokovnjaki iz vseh krajev naše države in vseh delov našega naroda. Za gotova vprašanja so bile vprašane profesionalne organizacije iz vseh središč naše države. Lahko se reče, tla so ntettunske konvencije rezultat političnega in tehničnega sodelovanja skoro vse'- odgovornih in merodajnih činiteljev kraljevine SHS. To izbiranje strokovnjakov in sodelavcev jasno kaže, da se je delalo tako s potrebnim strokovnim znanjem in s potrebnim spoznavanjem potreb vseh krajev naše države. NETTUNSKE KONVENCIJE SO DIREKTNA POSLEDICA PREJŠNJIH POGODB. Takoj v začetku je treba naglasiti glede vsebine teh konvencij, da večina obvez, ki se nahajajo v nettunskih konvencijah, niso nobene obveznosti, ustvarjene v trenutku podpisovanja nettunskih konvencij; nasprotno, to so obveznosti, ki jih je naša država prevzela nase s prejšnjimi pogodbami, definitivno uzakonjenimi pri nas. Vse te obveznosti se nahajajo v nettunskih konvencijah, ali drugače formulirane, ali bolj podrobno izdelane. Sprejem teh konvencij je torej v večini slučajev naznačen po prejšnjih pogodbah. One so torej večjidel samo dopolnitev ali pa podrobna izpeljava principov, ki so se postavili v prejšnjih konvencijah. S tega stališča se lahko nettunske konvencije razdelijo na štiri glavne skupine. Nato minister podrobno navaja vse štiri skupine. V prvo skupino spadnjo konvencije, ki se nanašajo na izvršitev rimskega sporazuma 27. januarja 1924 o Reki, s katerim sporazumom se je ozemlje reške države razdelilo med Italijo iu Jugoslavijo. V drugo skupino pridejo konvencije, ki urejujejo vprašanja v zvezi z rapallsko pogodbo, s sanmargerithsko konvencijo. V tretji skupini so konvencije, katerih sklenitev je naznačena z mednarodnimi pogodbami, posebno s čl. 765 senžermert-ske in čl. 248 trianonske mirovne pogodbe. V to skupino spada yeliko število nerešenih pravnih, gospodarskih in finančnih vprašanj, ki so nastala radi razpada Avstrije. Posebna skupina vsebuje malo število konvencij, katerih sklenitev ni bila določena s prejšnjimi pogodbami, za katere se je pokazala potreba, da se uredijo, kakor n. pr. sporazum o srbski pravoslavni občini, o turističnem prometu na meji itd. Ta značaj nettunskih konvencij, da so prepletene / obveznostmi iz prejšnjih pogodb, vpliva na to, da se ne more vedno jasno presoditi njihova pravna narava. V tem presojanju se težko sprejme znani kriterij za presojanje pogodb, princip do ut des, ker se lahko dogodi, da je gotova dajatev z naše strani v neki od teh konvencij že des, že dobiček, sprejet ob priliki originalne pogodbe, iz katere je nettunska konvencija izpeljana in obratno. To je značaj, ki skriva pravno prirodo nettunskih konvencij. Zdi se, da je radi tega v nekaterih slučajih prišlo do netočnega presojanja. Nato minister prehaja na opis posameznih konvencij in govori predvsem o konvencijah, ki urejajo stvarno razmerje, ki obstoja, ki pa pravno ni bilo določeno. Takih konvencij je 30 in urejajo mnogoštevilna vprašanja, vprašanja čisto tehnične narave, ki so se ustvarila v glavnem iz prirode same radi stvarne potrebe, ne pa morda za kako politično kombinacijo. Dovolj je prečitati samo naslove teh konvencij, da se vidi, kako so izzvane s stvarnimi potrebami prebivalstva in na kaj se nanašajo. Take konvencije so n. pr.: o preskrbi Reke z vodo in električnim tokom, o uporabi pokopališč v Drenovi, o bolnici na Reki, o reških arhivih, o ureditvi reke Re-čine, o komunikacijah preko Rečine, o plačah bolniških strežnikov itd. Kake so torej te konvencije? Dokazovati, da niso slabe, pravi minister, je nepotrebno delo. Dolžnost dokazovanja je na strani tistih, ki trdijo nasprotno. Nato minister polemizira s kritiko, ki se je ponekod izrekla v javnosti proti posameznim konvencijam. V zvezi s tem govori o sporazumu o ureditvi prometa z Reko, kateremu se je posebno očital takozvani direktni tarif, na podlagi katerega se baje zapostavlja domače pristanišče. Na podlagi resničnih dejstev minister dokaže obratno. V sporazumu o razlastitvi je uveden princip reciprocitete. Govori o Reki in o sporazumu o občinskih posestvih, dalje o konvencijah o dolgovih v avstrijskih kronah, o sporazumu za delavce, posebno kar se tiče tega sporazuma, da se je ta sporazum že kritiziral. Ta kritika je neutemeljena. S to konvencijo se odreja, da ostanejo v veljavi vse naredbe te ali one države o zaposlitvi delavcev te ali one države. Izjema se dela samo glede tistih delavcev, ki so bili zaposleni na ozemlju drugega pogodbenika v. času 1. jan. 1920 in 1. jan. 1925. Potem govori o odredbah, ki se nanašajo na obmejni promet in plovbo. Govoreč o Pribičevičevi teoriji, polemizira z njim. Ravnotako polemizira z dr. Trumibičem in ostalimi kritiki ter zaključuje: »Nettunske konvencije urejujejo razmerje, ki dejansko obstoja, razmerje, ki čaka na ureditev, ki v takem neurejenem stanju prizadeva škodo obema pogodbenikoma. Očitki, ki se delajo na činu, po katerem se to razmerje ureja, se tiSejo zelo malega števila konvencij, in so ali neupravičeni ali pa nimajo tistega značaja, ki se jim pripisuje. Raditega se ne morejo ti očitki nanašati na te konvencije, marveč na pogodbe, ki so se sklenile že poprej in so pri nas že davno dobile zakonito moč. Zato mi je čast prositi, da blagovolite sprejeti predložene nettunske konvencije s prepričanjem, da storite veliko uslugo domovini in narodu.« Ze med govorom, za katerega je minister žel odobravanje, sta poslanca Kokanovič in Lazič dvignila proteste. Takoj po govoru je dobil besedo zemljoradnik Joca Jovanovič, ki je kritiziral te nettunske konvencije. J. Jovanovič je nato kritiziral nettunsk1" konvencije, vendar se je v glavnem postavil na stališče, da je neoportuno v sedanjem trenutku ratificirati nettunske konvencije. Nato je govoril Tupanjanin. Govornikom je odgovarjal Šumenkov.ič. Nato je zemljoradniški klub podal izjavo, da zapušča sejo in prepušča polno odgovornost vladni večini. Nato se je vršilo glasovanje in so bile nettunske konvencije sprejete s 158 glasovi. Ob pol 11. zvečer se je seja prekinila in se nadaljuje jutri. Radičeu pogreb Za g r e b , 12. t. m. Hrvatski narod je spremljal v nedeljo na zadnji poti svojega voditelja Stjepana Radiča. Tej žalni poti so prisostvovali množice širokih kmetskih slojev, delavstva, inteligence in meščanstva. 2e v soboto je prišlo v Zagreb na tisoče ljudi iz vseh krajev Hrvatske. Ponoči, zlasti pred jutrom, pa so prihajale v Zagreb nove množice. Vsi vlaki so bili prenapolnjeni. V Zagreb je prišlo zjutraj deset posebnih vlakov. V jutranjih urah pa so prišli kmetje iz zagrebške okolice. V zadnjih urah so si množice še ogledale voditelja na mrtvaškem odru. Ob 9 zjutraj pa je bil zaključen promet. Dvignili so krsto s katafalka in jo ob prisotnosti Radičeve rodbine ter narodnih poslancev HSS zakrili. Ko je prišel avtomobil z zastopnikom Nj. V. kralja, generalom Matičem, ki je prinesel srebrni venec, je pričel nadškof dr. A. Bauer ob asistenci kanonikov Radičeviča, Barleta, Medjimurca in Gostla ter msgr. Sla- ' niča blagoslavljati krsto. Razna pevska dru- | štva so zapela nalašč v ta namen skomponi- j S&ne pesmi, od katerih je za eno bil uporabljen Radičev izvirni tekst. Pred Hrvatskim tteljačkim domom so ostale ogromne množice. Polne so bile tudi vse bližnje ulice. Ko je nadškof dr. Bauer zaključil cerkvene svečanosti in ko so pevska društva odpela žalne pesmi, je pričel z balkona Hrvatskega seljač-kega doma govoriti dr. Maček. Njegov in vse naslednje govore je pomnoževalo devet me-gafonov. Vse govore pa je poslušalo skoro 100.000 ljudi. Dr. Maček je Radiča slavil kot nekronanega kralja hrvatskega naroda, kot vodjo, ki je bil 40 let kronan s trnjevo kr me trpljenja in borbe. Za dr. Mačkom je govoril Svetozar Pribičevič, ki je slavil Stjepana Radiča kot moža idej. Radičeve koncepcije so bile: člo-večanstvo, mirotvornost, mednarodno bratstvo, jugoslovanski nacionalni ideal in socialni ideal kmetske demokracije. Nato je govoril dr. Ante Trumbič, predsednik Hrvatske federalistične stranke. Trumbičev govor je bil dokaj oster in politično pobarvan. Slavil je Radiča kot borca za individualnost Hrvatske, kot borca za državno samostojnost, ki jo je Hrvatska imela stoletja in ki je danes nima. V imenu mesta Zagreba je govoril župan arh. H e i n z e 1, ki je primerjal Radiča z velikimi hrvatskimi narodnimi velikani, kakor Gajem, Strossmayerjem in Star-čevičem, ter naglašal zasluge Stjepana Radiča za mesto Zagreb. Za njim je govoril kmet Jendriček iz Trebarjeva, rodne vasi Stjepana Radiča. Sledil je govor narodnega poslanca Blaža Šalamona iz ludbreškega okraja, kjer je bil Radič prvič izvoljen za poslanca. Za njim so govorili delavec J u r k o -v i č v imenu hrvatskega delavstva, tajnik HSS Stjepan M a t i j e v i č v imenu Dalmacije, narodni poslanec Ivan C e 1 a n v imenu Bosne, narodni poslanec Tune Babic v imenu Slavonije, Josip Gjido Vukovič v imenu subotiških Hrvatov, dr. Drago Marušič v imenu Slovenske kmetske stranke, Mio Stuparič v imenu Hrvatske seljačke sloge in vseh prosvetnih organizacij HSS, profesor dr. Frangeš v imenu prosvetnega saveza in dr. Sekula D r 1 j e v i č v imenu črnogorskih federalistov. Govori so bili končani 5 minut pred 12. uro. Ko se je poleglo vzklikanje množic: »Slava Stjepanu Radiču!«, je narodni poslanec Predavec z megafoni odredil defiliranje vseh ljudskih množic mimo Radičeve krste. Defile se je začel z nastopom okrog tisoč hrvatskih Sokolov, za njimi so šle kmetske organizacije HSS, zastopane so bile malone vse krajevne organizacije HSS in je gotovo skoro vsaka hrvatska vas poslala svojo deputacijo na Radičev pogreb. Kmetje so se sprevoda udeležili deloma v narodnih nošah. Najprej so šli predstavniki Boke Kotorske, za njimi organizacije Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Slovenije ter Hrvatske in Slavonije. Zadnja organizacija je bila zagrebška. Za temi je korakalo zagrebško meščanstvo z zastopniki vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih organizacij, tako ženske organizacije HSS in ostale ženske organizacije, za njimi akademiki, intelektualna društva, oblastni zastopniki, župani raznih občin in mest, skavti in delavstvo. Defile je zaključilo okoli 4000 gasilcev. Defile se je zaključil ob četrt na tri. Tedaj je pristopila h krsti družina Stjepana Radiča, narodni poslanci KDK in zagrebški občinski svet z županom Heinzlom. Nadškof dr. Ante Bauer je še enkrat blagoslovil krsto, nakar je krenil na pokopališeč zadnji del te žalne povorke. Pred krsto je šlo okrog 300 pevcev, za njimi so nesli štirje podčastniki kraljeve garde srebrni kraljev venec. Za temi pa pet češkoslovaških narodnih poslancev, med temi dr. Uhlir in senator Karaš ter trije zastopniki češke agrarne stranke. Pred du-hovništvom je neki kmet nosil trnjevo krono. Mrtvaški voz je spremljalo na vsaki strani šest kmetov in šest kmetic ter 12 Sokolov Za krsto pa je stopala žalujoča Radičeva družina ter sorodniki. Za njimi pa narodni poslanci KDK, občinski svet Zagreba, časnikarski zastopniki in oblastni uradniki. V vsej povorki je stopalo približno cenjeno kakih 100.000 oseb. Na pokopališču so urejevali ves sprevod hrvatski Sokoli in e-ditelji. Vsaka skupina se je mogla grobu Stjepana Radiča le pokloniti in takoj napraviti prostor drugi. Mrtvaški voz s krsto je prispel na pokopališče šele ob četrt na pet popoldne. Zadnje cerkvene obrede je izvršil kanonik Strahinšček, ki je pozval vse prisotne, da še enkrat molijo nad grobom hrvatskega voditelja očenaš. Na grobu se je poslovil v žalujočem govoru od pokojnika osebni prijatelj Stjepana Radiča, podpredsednik HSS Valečič. Govorila sta še neki hrvatski Sokol iz Splita in majhen hrvatski Sokolič. Ves pogreb in sprevod se je izvršil v redu, če izvzamemo neki neznatni incident na Jelačičevem trgu. klubu KDK. Iz tega se vidi, da radičevci ljubosumno varujejo svojo posest in da so odločno proti vsakemu poskusu, da bi Trumbič ali ostali federalisti prišli v stike s širšimi sloji naroda. Razočaranje v Zagrebu, posebno med pristaši Hrvatskega bloka, je zaradi tega precej veliko. V komunikeju se posebno opaža, da je bil dr. Maček izvoljen na predlog g. Pre-davca, kar naj se tolmači tako, da se prepriča javnost, da v HSS ni nobene rivalitete za nasledstvo Radiča. V ostalem pa je vsem znano, da se vodi v stranki dolga borba, kdo bo prevzel predsedstvo, ali Maček ali Predavec. V vrstah KDK se pojavlja tudi velika razlika v mišljenju. Značilni so v tem pogledu nastopi Pribičeviča in dr. Trumbiča, ki se momentano označujeta kot voditelja dveh nasprotnih smeri. Dočim govori Pribičevič o enem edinstvenem narodu in o eni državi, govori dr. Trumbič c državni samostojnosti Hrvatske. Kakor se iz vsega tega vidi, odnošaji v HSS sami in v KDK niso posebno rožnati, ter da je v bližnji bodočnosti na tej strani pričakovati močne potrese. Pribičevičeva dvoličnost č Zagreb, 13. avg. (Tel. »Slov.«) V Zagrebu se posebno komentira včerajšnja izjava Pri-bičevičeva, ki je med pogrebom izjavil: >Radič spada v vrsto onih velikanov, ki so s svojim pojavom proslavili svoj narod. On je bil Hrvat z dušo in srcem, od glave do pete in ponosen na svoje hrvatstvo. Toda to hrvatstvo ni bilo suho, izključljivo in nepomirljivo. On je v hr-vatstvu videl samo plemenit in nerazdeljiv del velikega jugoslovanskega naroda.« — Medtem pa je izšla v >Neue Freie Presse« izjava Pribičeviča, v kateri izjavlja, da je celo za federa- se neprestano suče okrog solnca. Ravnotako mirno mine dan ko se pere perilo, če gospodinja izkoristi 7 prednosti, katere ima &hkht< Krpenfin: Mih listično ureditev naše države. Splošno se očita Pribičeviču, da igra dvojno vlogo, eno v inozemstvu s pomočjo intervjuvov, dočim kaže doma drugačen obraz. Raditega vlada v Zagrebu, ki je v svoji veliki večini razpoložen za radikalno hrvatstvo, veliko nezadovoljstvo. Ha uzhodu se uedri v Vilna, 13. avg. (Tel. >Slov.«) Z veliko napetostjo pričakovana manifestacija legionar-jev in govor Pilaudskega v Vilni sta se izvršila brez incidentov popolnoma mirno. Pilsudskijev govor je vseboval celo vrsto anekdot in osebnih spominov na njegovo rojstno mesto Vilno, katero smatra za poljsko. Pred njim je govoril legijonar general Ridzinski, ki je izjavil, da pohod poljskih legij, ki se je začel 6. avgusta 1914, še ni končan, in da bodo legijonarji svojemu voditelju zvesto stali ob strani. Na ta govor se je pričakovalo, da bo Pilsudski izrekel še bolj jasne pozive, ki pa so izostali, tako da je prireditev napravila vtis, da bo v vzhodni Evropi napetost zelo ponehala. v Kovno, 13. avg. (Tel. >Slov.<) Tu pa so mnenja, da je poljsko-litovski spor zopet stopil v akutno fazo. Proti pričakovanju Wolde-maras ni sprejel poljskega predloga, da bi se poljsko-litovski spor razpravljal v Ženevi. Neko litovsko uradno poročilo izjavlja, da litovska vlada pod nobenim pogojem ne bo sprejela poljskega predloga. Kakor se čuje, ni Wolde-maras na poljski predlog dal nobenega odgovora. — Tajništvo Društva narodov sporoča, da je odklonilo pismo Woldemarasa z dne 23. julija, s katerim je predlagal, da bi Društvo narodov uredilo vojaški obmejni spor s Poljsko, in sicer z ozirom na formalne izjave poljske vlade, ki so bile dostavljene svetu Društva narodov in Woldemarasu. ■ Beneš o politiki CSR nT .1 (.s v Praga, 13. avg. (Tel. >Slov.«) Zunanji minister dr. Beneš je po dolgem času imel zopet političen govor v Kutni hori, v katerem je podal pregled zunanje politike Češkoslovaške v zanjih desetih letih. Izvajal je: V prvih letih po vojni je bila Češkoslovaška od vseh strani obdana od sovražnikov. V naši soseščini so se vrstile vojne in revolucije. Najprej je bilo potrebno, da se v miru zbližamo s svojimi sosedi in ko smo to dosegli, je bilo treba ozreti se po zaveznikih. Temu je bilo posvečeno deset let dela. Društvo narodov ne bi moglo preprečiti vseh vojn, vendar pa je močan moralični faktor in moralično težo ne smemo podcenjevati. Naša tendenca mora biti, da vsi delujemo za mir. Francija je naša zaveznica, Nemčija pa, ki je zelo močna, je naš sosed. Zelo važ- no je za nas, kako se bosta ta dva med seboj dogovorila. Nemiri ob Reni pomenijo tudi nemire na Labi, Vltavi in Donavi. Kellogov pakt je bil prvotno določen samo za velesile, s potovanjem v Anglijo in Nemčijo pa je dr. Beneš dosegel, da velja ta pakt v enaki meri tudi za Češkoslovaško. Vsled geografičnega položaja Češkoslovaške mora biti država vedno pripravljena na obrambo. Politični problemi, o katerih se danes največ govori, so: vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji in prizadevanje Madjarske za revizijo trianonske pogodbe. Ne verjamem, da bi ta dva problema bila nevarna. Potrebno pa je ta problema pazno zasledovati. Ni se treba bati, treba pa je, da se zanašamo sami nase in na naše zaveznike. Dr. IHaček t Zagreb, 13. avg. (Tel. >Slov.«) Danes ob S zjutraj je bila v dvorani sabora seja parlamentarnega kluba HSS, katere sta se udeležila tudi dr. Trumbič in dr. Pavelič. Na tej seji je bil za predsednika parlamentarnega kluba namesto Štefana Radiča izvoljen dr. Maček. Ob 11.30 je bila seja prekinjena ter se je v tem Času sestavil komunike za javnost. Okoli poldneva se je seja nadaljevala, prisotni pa^ so bili samo čiani HSS, ne pa iudi dr. Trumbič in dr. Pavelič. Na tej seji je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika HSS dr. Vlado Maček. Za javnost je bil izdan komunike, podpisan po glavnem odboru HSS, v katerem se ta izvoli- tev objavlja in se posebno naglasa, da se je volitev izvršila na predlog g. Predavca. Poslanci so prisegli, da bodo delovali po volji pokojnega Radiča, ki je dal vodstvu naročila za bodoče delo v notranji in zunanji politiki. V komunikeju se posebno naglasa, da je Radič, dasi mrtev, še nadalje predsednik in voditelj stranke. To se v političnih krogih posebno komentira. Poudarja se, da se to ni zgodilo iz kakih sentimentalnih razlogov, temveč zato. ker v HSS ni nobene osebnosti, ki bi mogla nado-mestovati Radiča. Dalje je javnost posebno razočarana zaradi tega, ker se dr. Trumbiču nj dalo odgovarjajoče mesto, niti y HSS niti y. Befhlen se pritožufe v London, 13. avgusta. (Tel. »Slov.«) V »Sunday Times« se madjarski ministrski predsednik Bethlen pritožuje radi male antante, ki preprečuje gospodarsko obnovo Madjarske, katera je potrebna za konsolidacijo srednje Evrope. Mala antanta ne opušča ničesar, da ne bi otežkočila mednarodni položaj Madjarske. Postopanje z madjarskimi manjšinami se ni izboljšalo. Kampanja male antante meri na to, da se oslabijo one redke določbe trianonske pogodbe, ki so za Madjarsko ugodne. Marjarska kljub opetovanim poskusom, priti do boljših odnošajev z malo antanto, pri nasprotnikih ne najde dobre volje. Dasi izjavlja mala antanta, da njen negativni cilj: nadzorstvo izvršitve mirovne pogodbe v Madjarski ne obstoja več in da hoče sedaj stavljati pozitivne predloge o obnovi srednje Evrope, ni konferenca v Bukareštu sklenila niti enega učinkovitega takega predloga. Mala antanta povsod denuncira Madjarsko in trdi, da madjarski poskusi za revizijo trianonske mirovne pogodbe pomenijo ogrožanje miru. Mad-jarska vlada točno in natančno izpolnjuje določbe mirovne pogodbe in se prizadeva, kakor v optantskem sporu z Romunijo, da čuvajoč svoje pogodbene pravice doseže svobodno gospodarsko sodelovanje in dobre od-nošaje s sosedi, toda to nikakor ne pod pogojem kake podonavske federacije. (Hamburg sori v Hambur, 13. avgusta. (Tel. Slov.) Danes je v skladiščih hamburške družbe za žitna skladišča v Wilhelmsburgu nastal ogromen požar, ki je uničil vrednosti za več milijonov mark. Samo bombaža je zgorelo za 1 milijon. Požar je nastal ponoči in je bil podtaknjen. Razširil se je silno hitro in je postal nevaren zato, ker so se neprestano vrstile velike detonacije predmetov, ki so vsebovali smolo. Laba v Hamburgu je bila zavita v ogromen črn oblak. Požar se je izvršil približno na istem prostoru, kjer so bile pred kratkim časom velike eksplozije fosgenovega plina. Okolico Wilhelmsburga so radi nevarnosti eksplozij morali zatvoriti. K sreči ni bil nihče ranjen. Ognjegasci si z vsemi močmi prizadevajo, pogasiti ogromni požar, toda videti je, da ga pred jutrišnjim dnem ne bodo mogli pogasiti. Skladišča žita so popolnoma zgorela. Nevarnost je, da doseže požar tudi skladišča amoni-jaka in žvepla. Prebivalstvo je zelo prestrašeno, posebno, ker so tudi že v četrtek in v soboto izbruhnili majhni požari. V soboto zvečer so na kraju požara našli vžigalice in cigarete Pilot zavozil v tribuno v Berlin, 13. avg. (Tel. >Slov.«) V holand-skem mestecu Heerlenu je bila včeraj letalska prireditev. Pilot Gesper iz Bonna je takoj potem, ko je startal, moral zaradi nekega defekta v motorju pristati in je pri tem zadel ob tribuno. Pri tem je letalo podrlo in poškodovalo več oseb, od katerih so tri osebe mrtve. Tudi pilot je bil ranjen, vsled svojega neprevidnega ravnanja z letalom pa je bil aretiran. ■ Dunajska vremenska napoved. Vroče, nevihte zelo verjetne. Novosadska vremenska napoved. Oblačnost se bo povečala. Temperatura se bo zvišala. Tupatam morda lokalne nevihte. Svei v John Galsworthy: Čevljar Poznal sem ga že izza svojih mladih let, ker je delal čevlje mojemu očetu. Imel je v najemu, skupno s svojim starejšim bratom, dva majhna lokala, spojena v enega samega, v ozki stranski ulici elegantnega mestnega okraja v Londonu, West Enda. Čevljarnica je imela izvesten znak tihe distinkcije. Na pročelju ni bilo nobenega kričečega nadpisa, riiti ne, da bi njegov lastnik delal za kakšnega člana kraljevske rodbine. Nad vrati je bilo le njegovo nemško lastno ime, »Gessler in brat«, v izložbi pa nekaj parov čevljev. Spominjam se, da sem se trudil z razlago, odkod so prišli ti čevlji v izložbo. Kajti delal je po meri in nikdar ni prodajal gotovih izdelkov. Zdelo se mi je nemogoče, da bi bil on kdaj mogel kakšen par skaziti. Morda jih je kupil za izložbo? Tudi to ni bilo verjetno. Tega ne bi bi bil on nikdar storil. Nikdar ne bi bil on trpel v svoji delavnici usnje, ki bi imelo na sebi pečat tujega dela. Razen tega, bili so ti čevlji v izložbi tako lepi, da niso mogli biti delo koga drugega, ta par lakastih »pumpsov« s konico iz blaga. Tako so bili lepi, da so sc mi kar sline nabirale v ustih, ko sem jih gledal. Bili so v izložbi tudi rjavi škornji s sajastim bleskom. Ta par je mogel napraviti le nekdo, ki se je vživel ozkih lesenih stopnicah — in stal jc pred teboj, malo upognjen, brez suknjiča, v predpasniku iz usnja, rokave zavihane nad komolce in je utripal z očmi, kakor bi se bil ravnokat prebudil iz spanja ali kakor sova, neprijetne presenečena podnevi v gozdu. In rekel si mu: »Kaj je z vami, gospod Gessler? Ali ml lahko napravite par visokih čevljev iz ruskega usnja?« »Molče jc odšel po stopnicah tja, odkoder je prej prišel ali pa v kak drug kotiček čevljarnicc. Ti pa si še sedel na lesenem stolu in dihal prijetni vonj njegovega usnja. Vrnil se je s kosom zlato-rujavega usnja v tenki is žilavi roki. Oči uprte v usnje je pripomnil: »Glejte, kako lep je ta komadi« Ko si tudi ti otipal usnje in ga pohvalil, je vprašal: »Kdaj morajo biti gotovi?« Ti si odvrnil: »Čc vam je ugodno, gospod Gessler, bi jih rabil čimpreje.« »Jutri štirinajst dni?« Ako pa je bil starejši brat: »Vprašati moram svojega brata.« In ti si rekel: >■ Hvala! Pozdravljendi, gospod Gessler!« Pozdravljeni!« jc ponovil on, pogled šc vedno uprt ob usnje v roki. Ko si odhajal, si zopet slišal cip-cap njegovih copatov po stopnicah. (Koncc prih.1 tako rekoč v »dušo škornja« — bili so pravi prototip vzorne obutve. Te misli, seveda, so se porodile v meni kasneje. Toda že takrat, ko me je moj oče prvič vzel s seboj k temu nadčevljarju, — star sem bil morda 14 let — sem odšel s tiho slutnjo o njegovem dostojanstvu. Kajti napraviti čevlje — namreč take, kot jih je napravil on — se mi je zdelo tedaj in se mi zdi še danes čudovito in skrivnostno. Dobro se še spominjam svoje plašne besede, nekega dne, ko sem mu stegnil svojo mlado nogo nasproti: »Težko je vaše delo, kaj ne, gospod Gessler?« Odgovoril mi je s sardoničnim smehljajem iznad svoje goste rdečkaste brade: »Ni težko, mladi gospod.« On sam se mi je zdel kakor narejen iz usnja, s svojim rumenim nagubanim obrazom, kodrastimi rdečkastimi lasmi in brado, s svojimi drobnimi gubami na čelu in na licu doli do ustnih kotov, s vojim guturalnim in monotonim glasom. Kajti usnje je silno sardonična tvarina, trda in okorela. Tak je bil torej njegov obraz, razen oči, ki so bile sivomodre in iz katerih je sijala tehtnost in resnost skrn-nega in vestnega človeka, delavca, idealista, ki mu je delo vsebina življenja. Njegov starejši brat mu jc bi! na las podoben, malo bolj bled, malo bolj vodenega pogleda — tako podoben, da v prejšnjih časih nikdar nisem vedel, katerega imam pred seboj. Da je on, mlajši, sem spoznal šele tedaj, akc nisem slišal: »Vprašati moram svojega brata.« Ako pa nisem slišal te besede, je bil to starejši brat. Ko sem se oženil, je v predalu moje pisalne mize vedno znova rasel in rasel kup neplačanih računov; vendar Gesslerjevih računov nisem, sam ne vem zakaj, nikdar spravil v ta predal. Sram bi me bilo, da sem šet k njemu in sem stegnil svojo nogo nasproti njegovemu tako ljubeznivemu pogledu izza starih, rjastih, železnih očal, dasi sem bil na dolgu še za več nego en par čevljev — običajno in udobno zagotovilo, da sem še njegov klient. Nisem bil često pri njem — njegovi čevlji so bili silno trpežni, trajali so celo večnost Zdelo se jc, da ne spadajo med minljivosti tega sveta. K njemu nisi prišel, kakor prihajaš navadno v trgovino, češ: »Prosim, dajte mi to, kar rabim, molčite in pustite me, da grem«, marveč malo da ne tako, kakor vstopiš v ccr-kev in ko si sedel na edini skromni leseni stol v lokalu, si mirno čakal — kajti v sprednjem lokalu ni bilo nikogar. Kmalu pa si zagledal nad visoko ograjo lesenega stopnjišča, usnju, — njegov obraz ali njegovega starejšega brata. Se znani guturalni zvok njegovega glasu in cip-cap iz vrvi spletenih copatov po K ki nolntu letalcev malo antante po državah male antante. Jugoslovanski, češkoslovaški, romunski in poljski vojni letalci so pred kratkim priredili velik krožni polet po vseh državah male antante, i ie vzbudil oovsod veliko pozornost. Leva slika nam kaže prihod romunskih letalcev v Prago, desna slika pa kaže čestitanje češkoslovaškega vojnega ministra Udržala romunskemu poročniku ^ 1 Stefanescuju k poletu. Vulkan jc sežgal 10U0 ljudi. Na otoku Paloeweh (severnozapadno od Av- Dr. Ante Trumbič, »'rizor z letošnjega tekmovalnega tedna jadrnic vCawesu: pogled na velik* stralije) je izbruhnil pred kratkim vulkan Rokatindo, ki je užgal ob tej po Radičevi smrti najuglednejši hrvaški jahte z zmagovalko »West\wird<. priliki okoliške vasi in v požaru ter vsled ognjenega dežja je zgorelo nad politik. tddO oseh K buieiiiui sini-ii j. stcpueusuiia, imiujuuuiju muoiaoiive: prva izuajOlteijeva lokomotiva, ki jo je skonstruiral 1. 1814. za neki augleški premogovnik. Stephensonova slika v krogu. liindcnburg je prisostvoval te dni vajam nemške vojne mornarice. Naša slika nam ga kaže ob prihodu na admiralsko ladjo »Schlesvvig-Holstein«. J^Ca / / aj/e novega KOUSDAR Torek, 14. avgusta: Evzebij, Atanazija. ZGODOVINSKI DNEVI 14. avgusta: 1740 se je rodil papež Pij VII. 1826 se je rodil H. Brehmer, izumitelj fizi-kaličnega lečenja tuberkuloze pljuč. — 1841 je umrl filozof J. F. Herbart. — 1858 se je rodil slikar Avgust Dieffenbacher. — 1908 je umrl filozof Fr. Paulsen. — 1782 se je rodil ljubljanski knezošltof A. A. Wolf. — 1870 je umrl dr. Lovro Toman. •k Poroka. V nedeljo 12. avgusta se je poročil v Mariboru g. prof. Gustav 5 i 1 i b z gdčno Olgo Jančičevo, hčerko uglednega mariborskega trgovca. Mladima poročencema naše iskrene čestitke ★ Odlikovani konjerejci. Ob priliki pre-movanja konj v &t. Vidu nad Ljubljano dne 8. avgusta so bili odlikovani med drugim g Miha Dimnik, porestnik v Jaršah 6 s prvo nagrado za svojo žrebetno kobilo in g. Franc Sitar, posestnik v Ptožicah 7 tudi s prvo nagrado za svojo triletno kobilo in g. Blaž Semrajc, posestnik v Tomačevem 27 z drugo nagrado za svojo dveletno plemensko kobilo. ★ Shod SLS. 15. avgusta bo shod SLS na Krki po prvi sv. maši. Poročal bo oblastni poslanec J. Erjavec. :k S pošte. Strokovno izkušnjo za III. kategorijo so napravili pri ravnateljstvu soglasno: Anica Hudalesova, Miroslava Klemenčiče-va, Vladi slava Mikuževa, Hedv'ka Ebberje^a, Angela Karnovškova, Kristina Raznožnikova, Vlado Beer, Ant. Schvveiger, Ljudmila Bajčeva in Kristina Mirtičeva; z večino glasov: Ida Je-lovškova, Ljudmila Schvveigerjeva, Slava Ju-hova, Danica Serajnikova, Evgen Cuderman, Al. Urbančič, Marta Burgerjeva in Iv. Tratnik. — Za vodstvo pogodbenih pošt so prebili preizkušnjo: s prav dobrim uspehom: Stanislava Prahova, Pavla Rabičeva in Francka Vučako-va; z dobrini uspehom: Fergo Kofol, Tinica Pucljeva, Marija Ilčeva, Angela Grašičeva in Francka Novakova; z zadostnim uspehom pa Katarina Hedjedova. ★ Utopijpnec. V soboto 11. avgusta so kopalci potegnili iz Save na Logu pri Sevnici truplo okrog 30 do 40 let starega, dobro re-jenega moškega. Utopljenec je bil oblečen v boljšo rjavo obleko, lepo srajco in je imel čedne naramnice. Pri njem se je našla listnica z vsebino 90 Din in s svinčnikom pisano pismo, iz katerega se je ugotovil sledeči naslov: »Kati . Alič, Lovački rog, Zagreb, Ilica 14«. Truplo je ležalo v vodi komaj par dni in je bilo pokopano 12. avgusta na Logu pri Sevnici. -k Na škofijski gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano (zavod Sv. Stanislava) se vrše razredni izpiti od ponedeljka 27. avgusta dalje. Začetek ob 8 zjutraj. Prijave se morajo kol-kovati s 5 Din kolekom in za vsak predmet priložiti Din 10 državne takse. — Vpisovanje v I. razred bo v nedeljo 2. septembra, v ostale razrede pa v ponedeljek 3. septembra dopoldne. — Po členu 198 fin. zakona za 1.1928-29 mora vsak učenec pri vpisu plačati Din 20 za »Fond za zdravstveno zaščito učencev«. Opro-ste se samo siromašni učenci, ki prineso potrdilo o siromaštvu po členu 5, točka 6 zakona o taksah. To potrdilo izdaja pristojna davčna oblast. Poleg tega plača vsak učenec Din 30 vpisnine; skupno torej Din 50. — Ravnateljstvo. tk Novi nemško-slovenski slovar, sestavil dr. Bradač s sodelovanjem prof. dr. Šlebingerja je izšel. Kdor ga bo dobil v roke, se bo na prvi pogled uveril, kako potreben je ta slovar za naše današnje razmere. Ker obsega vsa potrebna slovniška pojasnila in vse podatke za porabo vsake posamezne nemške besede. Obseg slovarja je ogromen. Znižana subskripcij-ska cena je v veljavi samo do novega leta. Stroški za slovar, ki je izšel v založbi »Jugoslovanske knjigarne«, so ogromni. •k Zrakoplov zažgal hotel. V petek dopoldne so krožili štirje zrakoplovi iz Novega Sada nad Poličkim jezerom in se vadili z metanjem raket. Eden od aeroplanov je vrgel raketo ravno nad streho kopališkega hotela. Ker je bila streha nad 100 let starega hotela pokrita z ličjem, je raketa zanetila ogromen plamen, ki je v nekaj sekundah objel vse poslopje. Gasilcem se je po dolgem naporu komaj posrečilo, da so rešili ostala poslopja poleg hotela. Hotel je imel 55 sob, v katerih so ležali bolniki. Pri gašenju je dobilo več gasilcev hude poškodbe. Požar je uničil vse poslopje. Skoda znaša 000 tisoč dinarjev. Me3to Subotica bo kot lastnik hotela vložilo proti vojaškemu erarju tožbo za odškodnino. •k Prerok proti draginji. Nenavadnega čudaka je ujelo te dni orožništvo v Curugu v Bački v osebi »urednika« zagrebškega lista »Op-stanak< 32 letnega Antona Boškoviča. Kaj je Boškoviča prignalo v Čurug, še ni ugotovljeno in bo tudi težko ugotoviti. Dejstvo je, da s© je Boškovič pojavil tam in nastopil kot pravcati ljudski tribun. Na »shodih«, ki jih je priredil, gi je znal ustvariti videz preroka, ki grmi proti draginji in izkoriščanju ter ve za skorajšnjo rešitev. Takole je grmel: »Težavno je vaše življenje. Pridite in sledite mi in olajšal vam bom bremena. Prihajam iz Zagreba in morem vam preskrbeti pravic, da si boste lahko vaak dan spekli na cesti jagnje na ražnju in jesti boste imeli, kolikor boste hoteli. Liter vina vas bo veljal pet dinarjev in liter žganja. Vsak bo lahko imel na mizi 1 kg mesa in 1 liter vina vsak dan. Tudi jaz spijem vsak dan dva litra vina.« Orožništvo je lahkoživega, oziroma norca zaprlo, vendar pa ga je državno pravdni-štvo izpustilo, ker ni našlo v njegovem govoru nič protizakonitega. Vendar pa je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo. *k Proiskava proti Šuniču zaključena. V petek je zagrebški preiskovalni sodnik Mata-šič zaključil preiskavo proti morilcu urednika »Jedinstva< Vlade Ristoviča. Obenem so bili izpuščeni na prosto člani »Hrvatske narodne omladine«:, ki so bili aretirani zaradi suma soudeležbe pri atentatu. Spuščeni na prosto so bili: Dimitrije Spanovič, Branko Vlah, Slavko Gjurak, Matija 'čulinovič, Josip Liebich in Srečko Kremzir. Proti Šuniču bo državno prav-dništvo uvedlo obtožbo zaradi umora. •k Grozen umor pri Osijeku. Na posestvu Vladislavcih pri Osijeku, lastništvu veleposestnika Speiserja, se je dogodil te dni grozen zločin, ki je tem bolj pretresljiv, ker se je pripetil takorekoč iz smešnega in neznatnega vzroka. Na posestvu sta služili dve kuharici 40 letna Ana Steinbriickner in 44 letna Ana Bo-žar. Prva je služila 15 let, druga pa že 24 let pri isti hiši. Pred dnevi sta se obe ženski spo-rekli, katera, naj spremlja gospodarjevo hčer k žegnanju v Apatin. Ta smešni prepir je zanetil med obema ženskama smrtno sovraštvo. V petek zjutraj je napadla Ana Steinbriickner svojo tovarišico s kolom in ji s silnim udarcem prebila črepinjo. Ana Božarjeva je bila takoj mrtva. Ko je morilka videla pred seboj ležati svojo žrtev krvavo, jo je popadla groza in kes. Odšla je v svojo sobo in se tam obesila. Ko j obeh kuharic dalj časa ni bilo na spregled, so ju šli iskat in našli Božarjevo z razbito lobanjo, Steinbriicknerjevo pa obešeno. •k Skrivnostna žaloigra na stražnici pri Bečkereku. V vasi Melenaj pri Velikem Beč-kereku se je pripetila prejšnji teden strahotna žaloigra. Pri raciji po občini je policija ugotovila, da nima 18 letna služkinja Zorka Sujič nobenih dokumentov in da živi zelo sumljivo življenje. Zaradi tega so jo hoteli izgnati v njeno domovinsko občino Čoko. Deklico so pridržali na stražnici. Opolnoči se je prijavil orož-niški kaprol Andrej Schneeberger iz Slovenije, ki je izjavil, da ima ukaz, naj on čuva deklico. To so mu verjeli in policijski uradnik je odšel iz stražnice, ostal pa je en sam stražnik. Ob 3 zjutraj je Schneeberger spregovoril z deklico nekaj besed, ki jih stražnik ni razumel, nakar je Zorka prikimala in dejala »Hajde!« Orožni-ški kaprol je potegnil nato revolver in ustrelil deklico, ki je kmalu nato umrla. Schneeberger se je nato pognal skozi okno in pobegnil. Našli so ga ob 7 zjutraj smrtno ranjenega v vasi Ru-sanda in ga prepeljali v bolnico, kjer niha sedaj med življenjem in smrtjo. Sklepajo, da gre tu za umor in samoumor zaradi nesrečne ljubezni. •k Malinovec pristni dobite na tehtnico v drogeriji A. Kane sinova, Židovska ulica. ■k Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, hujšanju, bledici, obolenju žlez, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje »Franz-Josef« grenčica izborno prevažno delovanje črev. Odlični možje zdravilske stroke so se prepričali, da dobro preneso »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci. ~k Zobozdravnik dr. Vinko Brenčič v Ptuju, Panonska ulica 9, ne ordinira do 27. avgusta. Od 27. avgusta dalje ordinira v Slomškovi ulici št. 15 zraven glavarstva v prostorih bivše odvetniške pisarne dr. Tomaža Horvata. 7513 -k Šestdnevni tečaj za konserviranje sadja in zelenjadi na dr. Krekovi mešč. gospodinjski šoli v Zg. Šiški se prične 20. avgusta. Teoretična predavanja se bodo združevala s praktičnimi deli. Ob koncu tečaja 25. in 26. avgusta bodo izdelki razstavljeni. Plača se za ves tečaj in sicer takoj pri vstopu 200 Din. Notranje gojenke plačajo za hrano in stanovanje še posebej 250 Din. 7511 •k Krasna izbira bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištofič-Bučar, Stari trg 9. dublfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Nočno službo imata Piccoli na Dunajski cesti in Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. * % © Tajništvo Slovenske ljudske stranke za Ljubljano posluje od 14. avgusta zopet od 10 do 12 in od 3 do 7 popoldne. © Romunska kraljica na potu skozi Ljubljano. V nedeljo ob 11.10 dopoldne je z dvornim vlakom odpotovala z Bleda v Ljubljano mati naše kraljice romunska kraljica Marija s hčerjo princezinjo Ileano. Na kolodvoru ju je pozdravil veliki župan dr. Vodopivec, nakar sta obe nadaljevali pot v Bukarešto. O Stanovanjski odsek mestne občine sporoča: Ker je bilo ukinjeno stanovanjsko sodišče in je prenehalo vsako dodeljevanje stanovanj, katera oddajajo hišni lastniki sami, se je število prosilcev za stanovanja v mestnih hišah tako pomnožilo, da pod nobenim pogojem ne bo mogoče ustreči niti najnujnejšim prosilcem, med katere spada 73 deložirancev, 102 stranki s popolnoma nehigijeničniini stanovanji, 142 strank, ki sploh nimajo stanovanj in stanujejo v barakah, kleteh, skladiščih, delavnicah itd. ter nebroj drugih, katerim so stanovanja sodno odpovedana, ker hočejo hišni gospodarji imeti stanovanja za sebe ali za svoje sorodnike, veliko stanovanj se pa predeluje tudi v Irgovske in obrtne lokale. Ker pa bo v Nuša-kovi vojašnici razpoložljivih le 40 stanovanj in stanovanjski odsek po tej dodelitvi do novembra odnosno do aprila ali maja 1929 ne bo razpolagal z drugimi stanovanji kakor onimi, ki se bodo šele dogradila v novi hiši na Poljanski cesti in v zasilnih hišah na Vodovodni cesti, opozarja stanovanjski urad ponovno, da si stranke same preskrbijo stanovanja, ker se iz tega poročila lahko vsak sam izračuna, koliko strank bo mogoče spraviti pod streho v mestnih hišah, koliko pa jih bo ostalo brez stanovanj, če si sami ne bodo pravočasno poiskali in preskrbeli stanovanja. Vseh prosilcev je pa že sedaj okrog 1600, katerih število se pa še od dne do dne zvišuje. © Na morje. Tretja počitniška kolonija ljubljanskih otročičkov se je sinoči odpeljala na Jadransko morje. V dveh vozovih, ki sta bila okrašena z venci in zastavicami, so se posedli — 39 jih je bilo — in težko čakali, da se je premaknil vlak. Koliko je bilo grenkih solz, ko je g. mestni fizik dr. Rus moral eno deklico pridržati, ker je ugotovil težjo bolezen. K odhodu so prišli poleg načelnika soc. pol. odseka g. Kreka in šefa soc. pol. urada g. Sedeja tudi drugi občinski svetovalci in seveda matere in očetje, ki so spremljali svoje malčke. S tem so počitniške kolonije zaključene. V Omišalj na Krk je letos občina poslala 98 otrok, na Breznico na Gorenjsko pa je šlo s kolonijo Rdečega križa, ki jo tudi podpira mestna občina, okrog 120 ljubljanskih dečkov in deklic. Dr. Ivan PIntar strokovni zdravnik za ženske bolezni in porodništvo Ljubljana, Tavčarjeva nI. 2, II. Telefon 3150 zatasno ne ordinira Br. VolavšBk zopet redno ordinir^ © Orlovski odsek Krakovo-Trnovo priredi 26. avgusta celodnevni mladinski dan, dopoldne se bodo vršile tekme za prapor. Popoldne ob 4 bo javni nastop s popolnoma novimi točkami, © Okrajni načelnik g. Fran L a v t i ž a r se je preselil v Marijanišče, novi trakt, pritličje. Ubožne podpore za podpirance šentpeter-skega okraja bo izplačeval v soboto 18. avgusta od 9 do pol 12 dopoldne. 0 V Gruberjev prekop je skočila. Razburljiv prizor se je odigral včeraj med 11 in 12 dopoldne pri Dolenjskem mostu. Ob približno 11.15 je prišla na ta most približno 30 letna ženska, se povzpela na ograjo in skočila v prekop. Ljudje so ta njen skok opazili in pričeli klicati pomoči. Odnekod so prinesli lestvo, jo pritrdili na most, neki plavač pa se je z vrvjo spustil v vodo in privezal potapljajočo se žensko, ki so jo nato potegnili k lestvi in po njej na suho. Medtem je že bila obveščena rešilna postaja, ki je žensko prepeljala z avtom v bolnico. Kakor so ugotovili, je ženski ime Mara Grondah, po poklicu je šivilja, stara 30 let in doma iz Laškega pri Celju. Stanovala je Pred škofijo pri neki stranki. Vzrok njenega posku-šenega samoumora ni znan. Baje je bila v nedeljo doma v Laškem, kjer so njeni starši precej premožni. Doma se je sprla in ji je ta spor tako šel k srcu, da si je hotela vzeti življenje. ©Z nožem v prsa. V soboto pozno zvečer se je pripetil v Mostah tragičen dogodek. Sin uglednega moščanskega župana g. Orožma, 26 let stari Drago se je v duševnem afektu po daljšem prepiru s svojimi starši zabodel z velikim nožem v prsa in se smrtnonevarno ranil. Obveščena rešilna postaja je mladeniča prepeljala v bolnico, kjer sedaj niha med življenjem in smrtjo. Drago Oražem je bolehal zadnje čase za hudo boleznijo in ni izključeno, da je storil žalostno dejanje v duševni zmedenosti. © Ne skači med vožnjo na tramvaj! Služkinja Angela Primaličeva je hotela v nedeljo skočiti pred magistratom na tramvaj, ki je že vozil proti škofiji. Bila pa je tako nerodna, da je padla vznak na kamenitj tlak in se občutno potolkla. Tramvaj se je takoj nato ustavil, vendar voznik nesreče ni mogel preprečiti, ki se je zgodila po krivdi Primaličeve same. Poško-dovanka je ostala v domači oskrbi. Številne elementarne nezgode v llublj. okolici Človeške žrtve. V soboto pozno popoldne se je začelo nenadoma nad Ljubljano in okolico nebo silno oblačiti, nastopil je obenem močan veter, ki je še bolj kopičil vse bolj temne in grozeče oblake nad ljubljansko okolico. Pričelo je tudi močno grmeti in treskati, da so ljudje takoj v strahu pohiteli na varno in kam pod streho, ker je bilo vsak čas pričakovati hude nevihte. In res je nekaj pred šesto uro zvečer po posameznih krajih začelo močno deževati v nalivih, kar pa ni trajalo dolgo. Pač pa je med nalivom in po njem na večjih mestih udarjala strela, ki je užgala nekaj poslopij, zahtevala pa tudi več človeških žrtev. Kakor nam pripovedujejo očividci, je treščilo ob šestih zvečer v gospodarsko poslopje gostilničarja Antona Štirna na Ježici. Pogorela je vsa od dveh let nakopičena zaloga slame in sena, ki se je nahajala v poslopju, zgorelo je tudi vse ostrejše. Vrlim gasilcem iz Jezice in Črnuč, ki so takoj prihiteli, se je z izredno požrtvovalnostjo posrečilo požar omejiti, da se ni razširil na sosedno poslopje posestnice Marije Strahove, za kar je že obstojala nevarnost, ker je v to smer močno pihal veter. Skoro istočasno je. treščilo v Pleveljev hlev v Poljanah pri Št. Vidu, kjer je strela ubila edino kozo v hlevu. V Št. Vidu je strela udarila tudi v Magistrovo vilo. Ob pol sedmih zvečer je treščilo v poslopje škofove pristave v Goričanah pri Medvodah. Tudi tu je pogorela velika množina otepov in sena ter vse ostrešje, dočim se je gasilcem iz Preske, Goričan in Sore posrečilo obvarovati pred požarom sosedno hlevsko poslopje iste pristave, kakor tudi veliko zalogo rezanih bukovih drv, ki so se nahajale nakopičene v dvorišču in okrog stavb. Prihajajo poročila o nadaljnjih podobnih slučajih. Tako je baje treščilo v neko hišo Pirničah pri Smledniku, takisto pravijo, da je bil baje v Gameljnih ubit od strele neki uilad fantek. Naravnost strahotna so pa poročila o sil« nem neurju iz domžalske in kamniške okolice. V Depali vasi pri Trzinu je strela udarila v Kotredežev hlev, ki je zgorel. Strela je iz hleva nadaljevala svojo pot v hišo, kjer je bila ravno zbrana vsa družina, mati in šest otrok (oče je tačas vršil službo kot nočni čuvaj radiopostaje v Domžalah). Prestrašena po silnem tresku je mati z otroci hotela pobegniti iz izbe, listi hip pa je strela ubila njeno 161etno hčerko, ki je sedela ob steni, na kateri je nad deklico viselo dvoje jeklenih ročnih žag. Deklica je bila takoj mrtva. V Rodici,»pri Trzinki« je strela šla skozi pročelje hiše mimo vseh domačih, ki so ostali nepoškodovani, v hlev, kjer je ubila konja. Ogenj tu ni nastal. Takisto nam sporočajo iz Dola pri Ljubljani, da je tam padla od strele ubita neka 281etna dekle. Tudi iz drugih krajev Slovenije sporočajo o silnih neštevilnih škodah, ki jih je povzročilo tako vreme in strele, ki so udarjale vsepovsod. Pogorelo je več kozolcev in drugih manjših poslopij. Gorelo je baje tudi v Šte-panji vasi pri Hrušici. Tako neurje je v vsem trajalo dobro uro. V tem času je v nekaterih krajih, zlasti v neposredni bližini Ljubljane, padlo precej dežja, dočim v sami Ljubljani skoro ni bilo sledu o njem. Pač pa je bilo videti pred nevihto nad Ljubljano izredno krasno, mnogobarvno mavrico. Maribor □ Osebna vest. O. prosvetni šef dr. Franc Kotnik je nastopil svoj reani letni dopust V njegovi odsosnosti ga nadomešča g. nadzornik dr. Adolf Pečovnik. □ Iz oblastnega odbora. Pogreba pokojnega vodje hrvatskega naroda, sta se oficielno udeležila kot predstavnika mariborskega oblastnega odbora g. obl. odbornik Marko Kranjc in ravnatelj oblastnih uradov g. Gračner. □ Poroke. V zadnjem času so se poročili: Ma-ksimiljan Frisch z gdč. Pavlo Gross, varuško; Avgust Keberling, mehanik z gdč. Josipino Ciglar; Franc Regent, ključavničar drž. žel. z gdč. Erno Bizjak, likarico in Avgust Šilih, profesor, z gdč. Olgo Janič, trgovčevo hčerko. □ Razpis Ferkovih ustanov. Kuratorij razpisuje za šolsko leto 1928-20 20 dijaških ustanov in sicer 10 za dijake na mariborskih srednjih šolah po 750 Din in 10 za visokošolce po 1500 Din. Prednost imajo poleg zapustnikov sorodnikov rojaki iz mariborskega okrožja, posebno iz šentlenartskega okraja. Primemo opremljene prošnje je poslati do 1. sept. t. 1. na Posojilnico v Mariboru (Narodni dom). □ Sodarska obrtna zadruga v Mariboru. Dne 12. avgusta se je vršil ustanovni občni zbor Sodar- ske zadruge v Mariboru. Veliko zanimanje za omenjeno zadrugo je dokazala lepa udeležba na ustanovnem občnem zboru. Izvolil se je odbor zadruge s predsednikom J. Golčerjem iz Celja. Ustanovnega občnega zbora se je udeležil mag. svetnik Ro-došek. □ Smrna kosa: Umrli sla: Reiser Helena, po-sestnikova soproga, stara 54 let. Pogreb danes ob 9. dopoldne. — Freytag Josipina, mizarjeva soproga, stara 34 let. Pogreb danes ob 17. uri. □ Mariborska porota. Za letošnje jesensko porotno zasedanje so bili izžrebani kot glavni porotniki: posestniki: Godec Slavko, Rudeči breg; Fosnarič Lorenc, Vel. Varnica; Babošek Matija, Lo-manoše; Kranjc Janez, Sv. Trojica (SI. gor.); Holc Matija, Stara gora; Fekonja Matija, Zg. Porčič; Knuplež Franc, Zg. Gasterai; Kralj Matevž, Pre-valje; Vilčnik Franc, Zg. Duplek; Vraber Franc, Ka-pla; Pušenjak Ivan, Cezanjevci; Ribič Anton. Do-brenji; Kolarič Jos., Rogoznica; Orešnik Peter, Jastrebe!; Klemenčič Jakob Ivanjci; Cebular Franc, Gor. Pristava; Kamer Jožef, ščavnica; Kobolt Matevž, Pernice; Spindler Lovro, Moravci; Matjašič Janez, Dolinei; Majcen i č Miha. Šomart; Maharič Anion Ptuj; akuiič rranc, Zg. Duplek; Kramberger Lovrenc, Čiglence; Raus Matija, Črenšovci; Šiker Ivan Polička vas; Icrk Gašjoer, Svečane; Kolenko Ivan, Črenšovci, Brumen Mihael, Sv. Martin pri Vurbergu; Ivančič Andrej, Lahonci; Mejrličtr Franc, Zg. Hajdina; Fras Martin, Flekušek (Sp. Jakobski dol); posestniki in župani: Kotnik Jožef, Rogoza; Ploj Anton, Sp. Velka, Hausler Jožef, Orehovci; Prejac Konrad, Podgorci in sledeči nadomestni porotniki: Volčič Josip, mizar; Benčina Leopold, tov. kartonaže; Fabjančič Dominik, krojaški mojster; Oolec Josip, gostilničar; Kovačič Ivan, trgovec; Jan Ignac, urar; Mislej Josip, pek; Korman Franc, trgovec in Lenart Rado, trgovec. Vsi v Mariboru. □ Samoumor v kaznilniški celici. V nedeljo ponoči se je obesil s pomočjo hlačnega jermena 34-letni pekovski pomočnik Rudolf Zagoršek. Zanimivo je, da je še pred nedavnim bil obsojen m daljšo zaporno kazen in sicer radi tatvine. Vzrok samoumora je neznan. □ Nezgoda. 50 let stara zasebnica Elizabeta Sekoučnik, stanujoča v Slovenski ulici 22, je v soboto zvečer radi teme na omenjenem dvorišču zašla tako nesrečno, da je padla pri tem po stopnjicah, ki vodijo iz dvorišča v klet. Pri padcu je dobila težje poškodbe na glavi in so jo takoj prepeljali v bolnico. □ Pretep. V gostilni pri »Jelenu« pod mostom je bilo v soboto zvečer zelo živahno. Gostov veliko. Med njimi tudi neki Anton T., hlapec v splošni bolnici, ki se je zelo izzivalno obnašal. Pri tem so se zlasti čutili prizadete delavci pri tvrdki Ac-cetto, ki prenočujejo v nekem hlevu takoj zadaj za gostilno. Tonček je imel kmalu priliko čutiti njihove trde pesti; vrgli so ga ob tla ter ga pošteno na-mikastili. Za ubogega Tončka pa se je zavzel njegov drug Franc P. tudi hlapec pri neki tvrdki na Tržaški cesti, pa jo je za svojo ljubeznivost temeljito skupil. Delavci so tudi nanj navalili ter mu prizadejali ravno pod levim očesom tako poškodbo, da je moral iskati pomoči pri rešilni postaji. Tončka bo najbrže bojevitost minila, Franček si bo menda prihodnjič dobro premislil igrati vlogo rešitelja. □ Dobro pazite na nje. Davno znana stvar je, med našimi berači mnogo malopridnikov oziroma malopridnic. Nekatere med njimi n. pr. strašno muči kleptomanija. Tako je neka ženska srednje starosti večkrat rada potrkala na samostanska vrata v Melju; sestre so se je vedno usmilile s kakim darom. Zadnjič pa so opazili, da so gojenki Tereziji Z. izginili iz spalne sobe novi nizki čevlji; odtakrat se omenjena ženska ne oglaša več v samostanu. — In še to: V soboto si je neki Franc J. ogledoval frančiškansko cerkev. Lep nov klobuk je pustil na neki klopi. Ko si je. vse lepo ogledal, opazi, da mu je klobuk izginil. Pravijo, da se je v istem času neki berač prav sumljivo smukal okoli jx> cerkvi. Torej — jx>zor in previdnost! □ Policijska kronika beleži preko nedelje pet aretacij. Aretirani so bili: Franjo B. radi tatvine. — Štefan K. radi tatvine. — Rudolf F. pa je vnet zagovornik komunizma. Pa ne samo zagovornik, ampak celo agitator. Zato so ga lejx> spravili na varno. Ana G. radi obrekovanja uradne osebe. — Ana B. radi pijanosti. Prijavljeni so bili sledeči slučaji: radi ogrožanja telesne varnosti 1, poškodbe tuje lastnine 2, žaljenja dinastije 1, razgrajanja 1, prekoračenja polic, ure 1, koncerta brez dovoljenja 1, cestno-policijskega reda 2, tatvine 3, suma tatvine 1, telesne poškodbe 1, ponesrečbe 1, avto-predpisov 8, najdbe 1, izgube. □ Delo dobijo pri Borzi dela v Mariboru: 4 hlapci, 4 zidarji, 15 viničarjev, 9 mizarjev, 2 pleskarja, 2 Žagarja, 1 mlinar, 1 kolar, 3 sodarji, več vajencev (mizarske, tapetniške, kolfrske, kovaške in medičarske obrti), 7 kuharic, 8 služkinj, 1 sobarica, 2 varuški, 1 pletilka, 1 frizerka, 2 kuharici, 3 kmečke dekle. <3!avrta skupščina U3U Maribor, 12. avg. 1928. V soboto je bil buren dan. Ob pol 16. uri je društveni predsednik gosp. Vlado Petrovič otvoril VIII. glavno skupščino UJU. Takoj ob otvoritvi je zavladalo med hrvatskimi zastopniki razburjenje radi tega, ker se kongres navzlic Radičevi smrti vrši. Zahtevali so, da se kongres zaključi. Radi burnih scen je predsednik prekinil zborovanje za eno uro -in so si gostje medtem korporativno ogledali razstavo v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Še preje pa se je poslala pozdravna brzojavka kralju Aleksandru ter so-žalna brzojavka Radičevi rodbini. Po zopetni otvoritvi skupščine je sledilo poročilo o delu glavnega in izvršnega odbora; na koncu poročila se je sprejela resolucija VIII. glavne skupščine. V zvezi s proračunom za leto 1928./29. je prišlo do prav živahne debate, ki se je predvsem nanašala na predsednikov dispozicijski lond, ki znaša 5000 Din, in pa na članarino, ki naj bi se po predlogu opozicije znižala od 15 na 10 Din mesečno. Vendar je navzlic protestnim izjavam nekaterih udeležencev ostalo vse pri starem tako glede predsednikovega dispozicijskega londa kakor tudi glede članarine. Tekom burne debate je sprožil Slovenec Alojzij Hreščak iz Ljubljane misel, da bi se naj postavila organizacija na federativno podlago tako, da bi vsaka pokrajinska zveza imela svojo samoupravo. Zveza z glavnim odborom naj bi se vzdrževala potom zastopnikov in glasila. Nato se je na predlog verili-kacijskega odseka izglasovala zaupnica glavnemu odboru. Ker so posamezni relerati odpadli, se je predsednik zahvalil vsem navzočim udeležencem, prav posebno pa slovenskemu učiteljskemu društvu mariborskemu za aranžma, ter zaključil ob 19. uri glavno skupščino. Celfe JSr Pevci in pevke! Pevski zbor Katol. prosvetnega društva v Celju bo jutri pel v Petrovčah ob priliki taniošnje velike orlovske prireditve. V ta namen se vrši nocoj ob 8. kratka pevska vaja. Celjski f>evci odidemo v Petrovče jutri ob 8. uri zjutraj z vlakom. Zbor bo vodil g. A. Mihelčič, na orglah spremlja g. Jarh. & Jutri v Petrovče! Jutri se sestane v prijaznih Petrovčah cvet naše mladine iz spodnje Savinjske doline, Posavja in Trbovelj. Z njimi pohiti v Petrovče vse, kar s to mladino prijateljsko čuti. Spored prireditve je sledeči: Po prihodu vlaka ob 8. uri v Marijino cerkev v Petrovčah. V cerkvi sv. maša. nato odhod k skušnji na telovadišče v Do-brišivasi. Popoldne točno ob 3. uri pričetek javne telovadbe, kateri sledi ljudska zabava. Pri celi prireditvi sodeiuje godba železničarjev iz Ceija. JSr S hmeljarske skupščine v Žalen. V nedeljo se je vršila v Žalcu običajna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo, na kateri naj bi dobili hmeljarji še tik pred hineljsko kampanjo po- trebna navodila glede obiranja in trgovine. Kakor že večkrat, so hmeljarji tudi to f>ot odšli s skupščine razočarani. Takoj v fčetku skupščine je večina skupščinarjev morala ugotoviti pristranost firedsednika, ki posebej pozdravlja radičevskega ob-astnega jposlanca Lorberja, ignorira pa našega obl. poslanca in vzornega hmeljarja g. Mešiča. Ker večina hmeljarjev ne trobi v politični rog g. Robleka in drugih žalskih hmelskih generalov, je tako ignoriranje našega obl. jx>slanca treba primerno kvalificirati in dati nanj edino pravilen odgovor. Kakor je bilo pričakovati, je predsednik na skupščini skušal zvaliti krivdo radi neuspeha slanec pa je društvu dober šele, ko bije 12. ura. Skrajni čas je, da hmeljarji prenehajo z dosedanjim svojim dobrohotnim stališčem napram dosedanjemu vodstvu društva in enkrat za vselej z njim obračunajo. Dopisi Trbovlje Napad na redarja. Znani razgrajač in pretepač Greiner Franc je imel zopet 6voj dan. Ko je popoldan navalil na šoferja g. Lojzeta Kačnika, zelo mirnega in treznega fanta, in mu prizadejal nekaj udarcev, se je spravil na druge, pasante, grozil z revolverjem, obljubil tudi g. B. F., da ga ustreli in da ga počaka, se j d ustavil tudi redarju g. Stadler-ju, ki ga je pozival k miru. Kakor je razvidno, je hotel sltlep tudi izvršiti, ker je okoli 11 bil na cesti. Ko ga je redar zato pozval k redu, je navalil nanj z vso silo, tako da je bil redar primoran v silo-branu rabiti sabljo, s katero mu je prizadel dva udarca. Greiner ima težjo rano, po ozdravljenju bo gotovo pa še občutno sedel. Nezgoda motociklista. Hudo se je ponesrečil v nedeljo proti večeru gosp. J. Peljal se je iz trga Trbovlje proti Vodam. V trenutku, ko je s svojim kolesom pasiral Sokolski dom, je šel preko ceste neki F. M. Ta pa ni slišal varnostnih signalov, ker je gluh. Ker se vozaču v zadnjem hipu ni posrečilo ustaviti svoje kolo, je zavozil v Božičevo škarpo. Pri tem se je poškodoval, obenem pa tudi njegova spremljevalka, vendar ima slednja samo nekaj ran lahkega značaja. Poleg toga ie bil tudi poškodovan že gori navedeni F. M. Slučajno se je nahajal na kraju nesreče neki prijatelj motociklista, kateri je vse tri ranjence peljal v bolnico, kjer je ponesrečencem nudil prvo pomoč g. dr. Baumgarten. Po izjavi zdravnika ima g. J. zlomljeno ključnico, dočim so poškodbe ostalih minimalne. Poročila sta se: Anton Konšek, rudar in Marija Omahen, rudn. delavka. — Od 3. do 12. avgusta t. I. ni nihče umrl, tudi ni zaznamovati nobenega rojstva, kar je nekaj izvanrednega v naši občini, katera šteje cirka 16 prebivalcev. Rogaška Slatina Smrt. V Idriji v zasedenem ozemlju je 10. t. m. preminul g. Ivan Pelhan, oče soproge zdraviliškega tajnika g. Bratuša. Užaloščeni rodbini naše sožalje! Žalec Smrtna kosa. Tukaj je 9. t. m. umrl Janez Skok, p. d. Smrečnik star, 70 let posestnik v Vrbju. Občinski odbornik je bil pol časa svojega življenja. V znak spoštovanja in sožalja so mu na ukaz g. župana F. Robleka izobesili raz občinske hiše in vsi iržani črne zastave. Metlika Strela udarila. V soboto zvečer je naenkrat zapihal veter in nevihta je bila tu. Treskalo je in bliskalo, da je kar vid jemalo. Dežja ni bilo preveč po znanem pregovoru: Veliko grmenja, malo dežja. Pač pa je udarila strela v zidanico A. Klobčarja v Drašičih. Ker je zidanica precej na samoti in za vasjo, ni bilo nobene druge škode. Olimpijsko p!smo Amsterdniv, 10. avgusta. Proste vaje in skoki čpz konja so bili poslednja tekmovalna tvnrinn. Vsak narod je izvu-jal proste vaje po svojem okusu. Ugajale so mira češke in finske po cleganci, švicarske pa jig tež-koči. Popoldne ie bil v stidionu posrečen nastop Poljakov in Čen taj. Prvih prov.e vaje po danskem načiuu in narodni plesi drugih so želi veliko pohvale. Pri popoldanskem nastopu so bili razglašeni rezultati telovadnih tekem. Tekme vrst: t. Švica 1718 točk, 2. Češkoslovaška 1713 točk, 3. Jugoslavija 1648 točk, 4. Francija, 5. Finska, 6. Italija. Prvenstva na posameznih orodjih: Drog: Mietz, Švica; bradlja: Vucha, Češkoslovaška; skok čez konja2 Mack, Švica. Najboljši tekmovalec v splošnem je bil Švicar Mietz 247.5 točk. Drugo mesto je dosegel Hanggi, Švicar, 136.6 točk, tretje mesto Štukelj, Jugoslovan, 244.8 točk. Jugoslovanski tekmovalci so se potrudili, da so odnesli častna mesta. Ugotavljamo pa, da bi bil uspeh bol jši, ako ne bi bila izbrana vrsta samo iz ene telovadne organizacije, temveč iz najboljših telovadcev naše države. Preden so se danes pričele tekme, je bil objavljen rezultat vaj na konju in na krogih: Švica 844.25 točk, Češkoslovaška 821 točk, Jugoslavija 816.25 točk, Italija 804 točke, Francoska 795.25 točk. Danes so tekmovali na drogu in na bradlji. Zanimanje so vzbujali zopet Švicarji, ki so s svojimi dovršenimi vajami na drogu dokazali, da lahko pričakujemo njihovo zmago. Popoldne je bila razglašena zmaga na krogih in na konju. Jugoslovanska državna himna je razglasila vesel dogodek, da je dosegel g. Štukelj olimpijsko zmago na krogih. Championat na konju je dosegel Švicar Haenggi. Tudi v dekliški telovadbi so se vršile tekme. Zmagala je nizozemska vrsta. Drugo mesto je dosegla Italija in tretje Anglija. D. U. Prireditve in društvene vesti Nailt ae je pretekli mesec v Bohinju zlata damska ura. Več se izve pod šifro »Zlata ura« pri upravi »Slovenca«. P otsz v ed j van f a Katoliški misijoni, št. 11.—12., izidejo v ue-deljo, „ Vsi me imajo radi »s t pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RAD I ON!" Varuje perilo! Plavalne tekme za prvenstvo Slovenije Na Ljubljanici, na prostoru Ljubljanskega športnega kluba so se vršile v soboto in nedelju plavalne tekme za prvenstvo Slovenije. SK Ilirija, SK Primorje in Ljubljanski SK so poslali v tekmovanje okrog 120 članov in članic. Izven-ljubljanskih klubov ni bilo na startu. Doseženi rezultati tudi letos nc vzdrže primere z mednarodnimi čusi, vseeno pa nimamo vzroka biti nezadovoljni s splošnim vtisom absolvirauih tekem. Pri nas, kjer je bila plavalna sezona omejena doslej na komaj tri mesece, pač ne moremo misliti na to, da bi v doglodnem času dvignili plavalni šport na mednarodno kvaliteto. Končno to ni prvi cilj športnih organizacij. Važnejše je, da zberejo v svojih vrstah čim ve mladine in ji dajo priliko za smotreno in disciplinirano športno udejstvovanje. In v tem oziru so sodelujoči trije klubi pokazali velik napredek. Ko bo na razpolago novo kopališče SK Ilirije, ki bo zo enkrat omogočalo redno treniranje vsaj pet mesecev v letu, bodo dosegli naši plavači tudi dnleko boljše rezultate. Domači jugoslovanski rekordi i nam žal niso znani, da bi mogli primerjati z ; njimi na Ljubljanici zabeležene uspehe. Organi-! zacija prireditev je bila v glavnem v redu, ako ■ odračunamo netočen začetek. Nekaj časa so ne-| predvideno zavzela tudi izločilna tekmovanja, ki i so postala v nekaterih progah potrebna zaradi i velikega števila tekmovalcev. Preostalo jc tako | še nekaj točk za praznik 15. avgusta, zlasti tek-me v vodnem poiu. Za klasifikacijo po klubih šteje prvih 6 mest v vsaki disciplini. Primorje je trenutno toliko v prednosti, da ga Ilirija najbrž ne bo več dohitela. LSK za prvo mesto ne pride več v poštev. Primorje je pokazalo veliko premoč v ženskih tekmovanjih, v moških prevladuje Ilirija. Posamezni rezultati se glase: Juniorji 50 m prosti stil: t. Žirovnik (LSK) 32 sekund, 2. Stcpišnik (I) 36.8, 3. Kolar (P), 4. Turna (P), 5. Peče (I), 6. Dolhar (I). Juniorke 50 m prosto: 1. Kušej (LSK) 44.2, 2 Erbežnik (P) 46.2, 3. škttlj (I), 4. liani (I), 5. Kersnik (LSK), 6. Bukovec (P). Seniorji 100 m prosto: 1. Jenko (I) 1:15, 2. Erbežnik (I) 1:17.8. 3. Turna (P), 4. Medved (P), 5. Vavpotič (I), 6. ŠratncI (P). Scniorke 100 m prosto: I. Treo (P) 1:31.4, 2. \Vohlfart (I) 1:34.4, 3. Prekuh (P), 4. Ogrin (P), 5. Erbežnik (P), 6. liani (I). Seniorji 100 m stransko: 1. Turna (P), 1:22, 2. Marc (P) 1:26, 3. Erbežnik (I), 4. Kovačič (P), 5. Kramaršič (I), 6. Payer (I). Seniorji 100 m hrbtno: 1. Medved (P) 1:24.6, 2. Žirovnik (LSK) 1:25.2, 3. Payer (I), 4. Kramaršič (I), 5. Kovačič (P), 6. šramel (P). Seniorke 100 m hrbtno: 1. Jenko (P) 1:38.2, 2. Erbežnik (P) 1:45.2, 3. Terina (P), 4. Wohlfart (I), 5. Košak (1), 6. Da car (P). Juniorji 100 m hrbtno: 1. Žirovnik (LSK) 1:24, 2. šturm (P) 1:24.8, 3. Ogrin (P), 4. Bradač (I), 5. Čerček (I). Juniorke 100 m hrbtno: 1. Trco (P) 1:44, 2. Jerina (P). Juniorji 100 m prsno: 1. Ogrin (P) 1:25.8, 2. Mikšič (P) 1:29.8, 3. Bradač (I), 4. lesih (1), 5. Kolar (P), 6. Payer (I). Juniorke 100 m prsno: I. Treo (P) 1:32.2. 2. WohIfart (I) 1:34.8, 3. .Sever (I), 4. Prekuh (P), 5. Erbežnik (P), 6. škulj (I). Seniorji 200 m prsno: I. Kom (P) 3:42, 2. Vi-' rant (I) 3:54, 3. Volkar (I), 4. Grilc (1), 5. Sever II), 6. Kovačič (P). Scniorke 200 m prsno: 1. Sever (I), 4:2, 2. Prekuh- (P) 4:12.2, 3. Ogrin (P), 4. Jenko (P), 5. Košnk (I), 6. Antosiewicz (P). Senior ji 400 m prosto: 1. Erbežnik (I), 7:23.1, 2. Jenko (I) 7:37, 3. Guberšček (P), 4. Jesih (I), 5. Kern (P), 6. Antosie\vicz (I). Seniorke 400 m prosto: 1. Treo (P) 8:21, 2. Sever (I) 8:21, 3. Ogrin (P), 4. Jenko (P), 5. Jerina (P), 6. Kosec (I). Seniorji 1500 m prosto: t. Erbežnik (I) 30:24.8, 2. Gaberšek (P) 30:49, 3. Kern (P), 4 Tmkoczv (LSK), 5. Grcgorič (I). 6. Knkovec (P). Ženska štafeta 4 krat 100 m prosto: 1. Primorje 7:29.6, 2. Ilirija 7:35.2, 3. Primorje II, 4. Ilirija II, 5. Ilirija III. Štafeta 4 krat 200 m seniorji prosto: I. Primorje 14:03, 2. Ilirija 14:32, 3. Ilirija II. 4. Ilirija III. 5. Primorje II, 6. Primorje III. Juniorke 4 krat 50 m prosto: 1. Ilirija 3:35, 2.Primorje 3:53, 3. Ilirija U, 4. Primorje II. Juniorji 4 krat 50 in prosto: 1. Ilirija 2:408 2. Primorje 2:46, 3. Ilirija II, 4. Ilirija III, 5. LSK, 6. Primorje II. Skoki: a) juniorji: 1. Sajovic (P) 42.9 točk, 2. Kukovec (P) 42.7, 3. Otruba (f) 42.2, 4. Longvka (I) 37.95, 5. Ž van (I), 6. čerček (I). _ b) seniorji: 1. Kordelič (I) 150.78 točk, 2. luntes (P) 105 3 Flego (I) 103.98, 4. Žvnn (I) 90.36, 5. Kukovec (P). — c) juniorke: 1. Wohlfart (I). Wnterpolo: Primorje II : Ilirija III 3 : 0, Primorje 111 : Ilirija II 1 : 1, Primorje 11 • Ilirija 11 1 : 1, Primorje III : Ilirija III 3:0. IZBIRNE TEKME LNP. 15. t. m. turnir štirih ljubljanskih klubov 26. t. m. se prično letošnje tekme med reprezentancami podzvez za zlati prehodni pokal JNSa. Ljubljana igra ta dan s subotiško reprezentanco. Da se dobi pregled o sedanji formi igralcev, ki prihajajo v poštev za uvrstitev v reprezentančno moštvo LNP-a, izvede podsavez na praznik 15. t. m. v Ljubljani in Mariboru izbirne tekme, v nedeljo 19. t. m. pa v Ljubljani medmestno tekmo Ljubljana : Maribor. Ljubljanske izbirne tekme 15. t. m. se vrše na igrišču Primorja v obliki turnirja Stirili vodečih ljubljanskih klubov Primorja, Ilirije, Slovana in Hermesa. Klubi nastopijo v izžrebanem vrstnem redu in sicer ob 16.30 Primorje : Hermes ob 17.20 Ilirija : Slovan, ob 18.10 zmagovalca v obeh predigrah. Vsaka tekma traja le 45 minut, torej polovico normalnega časa. V treh igrah po 45 minut nastopijo Štiri naša najboljša moštva, ki prično s tem po enomesečnem odmoru obenem svojo jesensko sezono. Hitra izmena moštev in nasprotnikov napravi turnirje te vrste izredno zanimive in posebno privlačne. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Razdelitev treninga za tekoči teiden: I. skupina v petek, rezerva iu juniorji v torek in četrtek. Pričetek treninga vselej točno ob 18. uri. Tekme: I. moštvo igra v izbirnem turnirju LNP 15. t. m. in deloma v medmestni tekmi v nedeljo 19. t. m. Termin za juniorski semifinale s Slavijo še ni določen, naj-bržu »6 bo igralo v soboto lo. t. lij. — Načelnik. Plenarna odbornva seja SK Ilirije se vrši v petek 17. t. m. (nc v četrtek I) ob 20.30 v klubovem lokalu. G. načelnike sekcij se naproša, da izdelajo predpisana poročila iu predloge. — Tajnik. Angleški kralj Jurij V. na krovu svoje jahte »Brittannia«, s katero se vdfc-ležuje slovite regate v Cowesu. 63-letni kralj je š« vedno spreten in navdušen športnik in sam vod' svojo jahto. dati; potegnil sem drog, na katerem je visela zastava, in udaril z njim volka po glavi. To je imelo popoln uspeh — žival je takoj izginila v globino in se ni več pokazala. Zaradi slabega vremena, ki sem ga našel ob obali, sem bil prisiljen pristati. V St. Tho-masu ostanem približno mesec dni, nakar od-plovem proti Newyorku. """" Na vprašanje, kako se je prehranjeval, je Romer izjavil, da je spil vsak dan točno odmerjen liter vode in snedel nekoliko vkuha-nega sadja. Za stradanje se more sedaj obilo odškodovati, ker prebivalstvo v St. Thomasu tekmuje med seboj, kdo ga bo bolj pogostil v svoji hiši. Tudi oblasti prirede Romerju na čast slavnostni obed. Japonci proti zamorskim plesom Japonci so star kulturen narod, zato »li čudno, da se njihovemu lepočutju upirajo moderni zamorski plesi, ki so prišli na Japonsko iz Amerike. V Tokiju so mladi ljudje ustanovili posebno društvo, ki ima namen, da v mestnem družabnem življenju znova uveljavi stare japonske narodne plese, ki so s« še ohranili po vaseh. V ta namen izbirajo po deželi najboljše plesalce in jih na društvene stroške pošiljajo v Tokio in druga mesta, da tam uče ne le stare narodne plese, marveč tudi pesmi, ki se prepevajo ob njih. — Posebno lepi in zanimivi so plesi, ki so se ohranili na Luhuških otokih, to je majhna skupina otokov blizu japonske obale, katere prebivalci so šele pred malo leti priznali nad-oblast Japonske in živeli svoje lastno življenje. V teh narodnih plesih živi šc stara japonska kultura in zgodovina. Eden izmed plesov predstavlja n. pr. prastare običaje in navade ob setvi in žetvi; drugi meša verske in zgodovinske spomine in jc bojna pesem, stara nad tisoč let, radi vedeli, to je, če je še živ ali ne, tega pa ne pove. To je tembolj čudno, ker so listi nedavno poročali, da je Schermann v nekem slučaju izjavil, da se za rokopise mrtvih oseb ne zanima. To je izjavil neki go-spej, ki mu je predložila rokopis svojega sina. Ko je gospa Schermannu rekla, da se moti, ker da se je šele pred dvema urama poslovila s svojim sinom, ki je zdrav in krepak, je Schermann vztrajal na svoji izjavi. Kmalu na to pa je prišla vest, da je sina pred dobro uro do smrti povozil avtomobil, kar mati tedaj še ni bila vedela. Zato je orakelski odgovor glede Amundsena zelo čuden. Če Amundsen še živi, pač gotovo ni v položaju, da bi bila skrb zanj odveč, če pa je že mrtev, potem bi bil Schermann nezvest svoji izjavi, da se za rokopise mrtvih ne zanima. Kakor se zdi, se je Schermann pri Amundsenu kljub vsej previdnosti ujel v past. Utopljenec oživel Pri moenskih čereh na Danskem sta se te dni kopala dva prijatelja, ki nista znala plavati. Eden od nju — Rasmussen po imenu — je zašel v globoko vodo in utonil. Njegov prijatelj, ki mu sahi «i mogel pomagati, je začel klicati na pomoč. V bližini je plul slučajno nemški zdravnik dr. Thiele iz Flens-burga na svojem motornem čolnu. Takoj je pohitel na pomoč in ko mu je preostali kopalec pokazal mesto, kjer se je utopil Rasmussen, je dr. Thiele takoj skočil v vodo, se spustil na dno in potegnil Rasmussenovo truplo, ki je ležalo že 20 minut v vodi, na suho. Doslej je veljalo mnenje, da je mogoče utopljenca s pomočjo umetnega dihanja obuditi v življenje, ako ni ležal v vodi več nego dve minuti; kasneje se pljuča napolnijo z vodo in je dihanje izključeno. Dr. Thiele je kljub temu, da je bilo truplo brez vsake sledi človeškega življenja, začel poizkuse z umetnim dihanjem. Izprva se je zdelo, da je vsak trud zaman, toda potem se je začelo v truplo vračati življenje. Ta nepričakovani uspeh je pripisati dejstvu, da je dr. Thiele kot zdravnik izvajal umetno dihanje popolnoma pravilno in polagoma odstranil iz pljuč vodo. Ko se je utopljenec zopet zavedel, je pripovedoval, da mu je bilo na dnu morja čudovito lepo — bilo je kakor v pravljičnih sanjah. Peš po Visli in Atlantiku v Ameriko! Čevljarju Silvestru Kilimu v Varšavi poleti v Ameriko in razne iznajdbe niso dali miru. Če drugi znajo, zakaj ne bi znal jaz? je modroval Kilim in sklenil, da iznajde nekaj takega, kar še nihče ni pred njim. Ostal je pa pošteno pri svojem kopitu in zamislil čevlje, s katerimi bi šel peš iz Varšave naravnost v Ameriko. Tako je delal in poizkušal dve leti, dokler ni mislil, da se mu je izdelek povsem posrečil. Iznajdbo je dotlej skrbno skrival in je samo par prijateljev vedelo zanjo. Pred par dnevi se je Silvester Kilim odločil, da se odpravi po Visli na prvo poizkusno pot. S seboj je vzel dva zaupna prijatelja. Ob sebi se razume, da so se možje za tako važno podjetje primerno okrepili z Otoki Nizozemske Indije z otokom Paloeweh, kjer je te dni izbruhnil ognjenik Karakan in uničil šest vasi z vsemi tisoč prebivalci. »vodko«. Ko jim je pijača pregnala zadnje pomisleke, so se odpravili za odhod. Te priprave so bile v glavnem v tem, da so napihnili — svinjske mehurje, s katerimi je umni Silvester opremil svoje čudotvorne čevlje. Potem si je Silvester čevlje z mehurji obul, se nad vse toplo poslovil od prijateljev, ki sta mu želela sto sreč--in stopil v vodo. Par omahujočih korakov, nato pa se je Silvester prekopicnil z glavo nizdol. Sedaj se je izkazalo, da morejo Silvestrovi čevlji res držati nad vodo — — da ne bi tako! Kajti Silvestrove noge so plavale na površini, glava pa mu je visela nizdol, ni si mogel nikakor pomagati. Prijatelja pa sta kričala iz vsega grla in priklicala rečno stražo — bilo je ponoči — ki je s čolnom pohitela nesrečnemu iznajditelju na pomoč. Silvestra so srečno potegnili na suho in ga po daljšem prizadevanju spravili k zavesti. Ko je stopil na noge, je z globokim srdom in zaničevanjem vrgel svojo iznajdbo v Vislo in se zarekel, da se do fmrti ne loti nobene iznajdbe več. Boj z morskimi volkovi V tem pasu so me nadlegovali morski volkovi. Enkrat so štiri teh nevarnih roparic sledile čolnu. Eden izmed volkov se je zagnal proti čolnu, a je zgrešil in zdrknil pod čolnom; dobro sem čutil, kako se je osmuknil ob čoln. Slednjič mi jc položaj začel prese- di Milano« že govorilo, da utegne priti do starta še tisti večer. Naši mizi je predsedoval kapitan Mariano. Nobile je sedel po običaju italijanskih častnikov posebej z ladjinim poveljnikom J. Romagnonom. Med pogovorom je general omenil, da me vzame s seboj, a kapitan Mariano mi je zasebno naznanil, da je moja udeležba popolnoma gotova. Kljub temu še nikakor nisem verjel, da me vzamejo s seboj. Pri vsem tem je prof. Behounek najv^st-neje pripravil na letalu vse potrebno za svoja znanstvena raziskavanja in se več ur mudil z izpopolnjevanjem svojih aparatov. Pri večerji se je oficijelno napovedal start za 23. uro ponoči. Tu končuje prvi Behounekov članek. Iz njega je kljub vsej mirni objektivnosti pisca jasno razvidno, da v Nobilovem regimentu niso vselej odločali stvarni razlogi in oziri na znanstvene cilje, marveč osebne simpatije aH antipatije ali določneje — spletke. Izredno zanimiva je tudi naslednja korespondenca med prof. Behounekom in Maria-nijem, ki jo pravkar objavlja »Prager Tag-blatt«. Prof. Behounek je prejel od Marianija, ki se zdravi v Amsterdamu, naslednjo brzojavko z dne 9. t. m.: V »Gazette de Lausanne« čitam Vašo izjavo glede Zappijeve in moje obleke v trenutku, ko naju je sprejel na krov »Krasin«. Veliko mi je na tem, da najodločneje izjavim, da sva Zappi in jaz vso skromno obleko, ki sva jo premogla na polarnem ledu, vedno delila med seboj. Če je imel Zappi v trenutku najine rešitve nekaj kosov obleke več na sebi m « Af\ i Q T t f> bilo to vsled tega, ker sem ga b iT sam nujno prosil, naj jih uporabi, da bo v interesu obeh bolje opremljen, ako bi me slabost ovirala, zapustiti najin ledeni jarek. Naglasiti moram, da je bil Zappi vedno pre- Meh ib/hi / t vela uvmmo vrvenjeh^ Kopališče Palmbcacli v t ionui, ki ga jc te dni porušil vrtinčasti vihar, ki je razsajal v Floridi. Plorida slovi po svojih naravnih krasotah in letujejo tamkaj ameriški bogataši 13-letna Američanka Miss Poyntou, ki je na olimpijadi dosegla drugo mesto za umetno skakanje. Odkritja z Nobilove ekspedicije Češki fizik prof. dr. Franc Behounek je začel za United Press pisati vrsto člankov o svojih doživljajih na Nobilovi ekspediciji na severni tečaj. Prvega teh člankov so priobčili listi minolo nedeljo. Prof. Behounek pripoveduje med drugim: Bilo je dne 21. maja, ko sem bil ravno zaposlen v svojem laboratoriju na poveljniškem mostu ladje »Citta di Milano«, ko so me pozvali h generalu Nobilu. General mi je rekel, naj se pripravim za potovanje, ki se izvrši prihodnji dan, ako bodo dopuščale vremenske razmere: »Poleteli bomo samo do severnega tečaja in se v dveh dneh vrnili — če se bomo sploh vrnili,« je rekel general, ki sem ga našel samega v njegovi kabini. Zahvalil sem sc mu in se vrnil k svojemu delu. Vendar pa osebno nikakor nisem bil prepričan, da me vzamejo s seboj. Nato pripoveduje prof. Behounek, kako ja Malmgreen vedno zagovarjal zahtevo, da bi se moral Behounek vedno udeleževati vseh poletov, ker sam najbolje pozna svoje aparate in so drugi znanstveniki itak preobloženi vsak s svojimi nalogami. Kljub temu pa Behouneka niso vzeli s seboj ne na prvi ne na drugi polet. Pri prvem poletu, ki se je pa itak ponesrečil in so se morali s Severnega rta vrniti, je moral Behounek ostati na ladji na korist tretjega častnika, nadporočnika Vi-glierija; pri drugem poletu, ki je vodil do Dežele Nikolaja II., pa je moral Behounek prepustiti svoje mesto dopisniku »Corriere della Sera« Tomaselliju. V obeh slučajih se je general Nobile v zadnjem trenutku odločil za udeležbo navedenih oseb — ali iz lastnega nagiba ali na prizadevanje drugih članov eks-pedicije, tega Behounek ne raziskuje. Dne 22. maja — pripoveduje dalje Behounek — se je za častniško mizo na »Citta Francoski letalec Drouhin, ki se je s svojim tovarišem Le Brix-jem pripravljal na polet preko Atlantika, je pri poizkusnem poletu s svojim letalom treščil na la. Droulunu je odtrgalo obe nogi, njegovemu spremljevalcu pa glavo- oba sta ostala na mestu mrtva. Težko je bilo poškodovano tudi ostalo moštvo, ki je bilo na krovu Drouhinovega letala in bodo najbrže vsi podlegli ranam. Minister Lord Ronald Cushendun, ki bo v Parizu namesto obolelega britanskega zunanjega ministra Chamberlaina podpisal Kelloggov pakt in na prihodnjem ženevskem zasedanju Društva narodov predsedoval britanski delegaciji. žet požrtvovalnega duha, za kar mu ne morem biti nikdar dovolj hvaležen. Prosim objavite to brzojavko in sprejmite itd. — Komandant Mariano. Dr. Behounek je odgovoril Marianu iz Su-mave 10. t. m.: »Gospod komandant! Vašo brzojavko objavita en češki in en nemški iist moje domovine in iz njih jo bodo gotovo povzeli inozemski listi. Ko sem časnikarjem povedal, ob kakšnih okoliščinah so Vas našli, sem le dobesedno ponovil, kar se je pripovedovalo na »Krasinu«, ne da bi bil dodal kako opazko. Dovolite mi, da pripomnim, da bo dajal ta slučaj, ki je edin v polarni zgodovini, kljub Vaši izjavi, vedno povod za komentarje. Vrak bo rekel, da noben mož take žrtve od prijatelja, ki je bil mnogo slabotnejši in je ležal z zmrznjeno nogo, nikdar ne bi bil smel sprejeti. To je tudi moje mnenje. Ostanem itd. — Dr. Franc Behounek.« Amundsen in Rafael Schermann Slovitemu nemškemu psihografologu Rafaelu Schermannu so dne 23, julija t. 1. predložili neki Amunsdenov rokopis, da bi iz njega odgonetil Amundsenovo sedanjo usodo. Seveda Schermannu niso povedali, čegav je rokopis. V svojem odgovoru pravi Schermann, da pisec nima gospodarskega talenta, da se je pa moči nanj kot prijatelja popolnoma zanesti; velikokrat je bil v smrtni nevarnosti, a se je vedno zopet izvil in tačas Schermann zanj ni v skrbeh. — Schermann tu ne pove nič novega, kar ne bi bilo o Amundsenu vsemu svetu znano (glede gospodarskih talentov je pripomniti, da se je nahajal Amundsen v konkurzu); kar bi vsi gospodi Izredna slavna skupščina Hmeljarskega društva v Žalcu dne 12. 8. 1928. Gospod predsednik je pozdravil zastopnika Kmetijske družbe za Slovenijo, oblastnega kmetijskega referenta iz Maribora iu oblastnega poslanca g. Rud. Lorberja. 1. Ko jo društveni tajnik podal cel histo-rijat o legitimacijah za hmeljske obiravce, je gosp. predsednik prečital rešitev tozadevne uloge na Generalno direkcijo v Beogradu. V rešitvi so bili navedeni razlogi, na podlagi katerih se je hmeljskim obiravcem vzela udobnost polovične voinje. 2. Mezda za obiranje hmelja se je določila takole: trikratna hrana in stanovanje in dva Din, ali petkratna hrana (malica brez pijače) in stanovanje in Din 1.75 za en škaf lepo obranega hmelja. 8. Poročilo o svetovnem stanju hmeljskih nasadov je podal poslovodja. 4. Glede razpošiljanja tržnih poročil se je sklenilo, da ostane vobče pri starem redu. Poverjeniki in občine, katere želijo, da se jim navedena poročila pošiljajo brzojavnim potom, se naj' zglase pri tajništvu Hm. dr. in naj obenem tam deponirajo vsoto 100 Din za stroške. Eventuelni ostanek se jim vrne po sezoni. 5. Kmetijske jubilejne razstave Kmetijske družbe za Slovenijo od dne 1. do 10. septembra tekočega leta se bo udeležilo tudi Hm. dr. ter razstavilo več vrst hmelja, razvrščene po kakovosti, pravilno in nepravilno posušen hmelj, nepokvarjen in pokvarjen lupulin, pripomočke za poučne shode, pregledni zemljevid o hmeljarstvu v Sloveniji, statistiko hmeljarstva zadnjih deset tet, razna odlikovanja itd. 6. Na kongresu srednjeevropskih hmeljarjev, ki se bo vršil dne 15. t. m. v Novem Sadu, bo zastopal Hmelj, društvo gosp. oblastni poslanec Rudolf Lorber, ki bo o izidu kongresa poročal v časopisih in ustmenim potom v nedeljo, dne 19. t. m. ob 9. predpoldne v gostilni g. Robleka v Žalcu. 7. Gosp. predsednik jo opozarjal društvenike na velike udobnosti, katerih so oui hmeljarji deležni, kateri zavarujejo svoj pridelek proti požaru potom Hmelj, društva. Zavarovanje se naj tajništvu Hmelj. dr. z navedbo množine in visokosti zavarovalne vsote po dopisnici javi. Pod slamnato streho shranjen hmelj se ne sprejme v zavarovanje. 8. Gosp. Ing. Pahemik — Vuhred je vprašal društveno vodstvo, kaj je storiti, da bi se fakultativno slgniranje hmelja tudi izvrševalo za hmelj, pridelan izven celjskega, Vranskega in gornjegraj-skega okraja. Gosp. predsednik je odgovoril, da bo to lahko izvršljivo, ali na podlagi stare postave k leta 1907, ali pa naredbenim potom ministrstva poljoprivrede i voda. K tej točki je pripomnil g. Stopar-Velenje, da si bodo nova okoliša in nove označbe ali marke za to fakultativno signiranje določevali hmeljarji sami, ne pa, da bi se to zgodilo naredbenim potom. Zadevo določitve trgovskih usanc v hmeljski trgovini sta pojasnjevala g. Piki Franc — Žalec in društveni poslovodja. Pri tej priliki je g. predsednik opominjal hmeljarje na poštenost v hmeljski kupčiji, opozarjal jih je tudi na nakupovalce, od katerih naj zahtevajo legitimacije, da se bo vedelo, ali so opravičeni hmelj kupovati ali ne — ca koga kupujejo. V krasnih in navduševalnih besedah je kon-Sno vzor-hmeljarjev, gosp. Matija Bošnak iz Pa-rlžlj pri Braslovčah opominjal hmeljarje k štedlji-vosti in pametni vporabi denarja sploh. Dasi so prišle v minulih letih ogromne vsote v naše kraje, vendar še nobeno leto ni bilo tako povpraševanje po denarju, kakor letos^ Žali-bog, se oglaša na posameznih kmetskih posestvih celo že »boben«. Vsi navzoči so z burnim ploskanjem pritrjevali lepim besedam gospoda govornika. Ker se nihče več ni zglasil k besedi, »e je gosp. predsednik zahvalil za udeležbo in zaključil Izredno glavno skupščino ob pol 12 predpoldne. * Pocenitev kruha v Zagrebu. Po intervenciji zagrebškega težnega nadzorništva so se znižale cene kruhu za 50 do 75 par za kg. Cena belega kruha ki je znašala prej 5.50, znaša sedaj 5 Din, pol beli se je pocenil od 5 na 4.25 in črni od 4.50 na 3.75. Znižanje cen kruha je seveda posledica »nižanja cen moke. Pričakuje se, da bodo cene v krajšem času Se padle. a m "Borsza Dne 13. avgusta 1928. DENAR. Promet v devizah je bil danes prav znaten. Največ sklepov je bilo za Curih, London, Trst in Prago. Večja sprememba je samo v tečaju Berlina, ki je bil zaključen z 1355.80 napram 1356.75 v petek. Nekoliko slabši je tudi London, druge devize ne izkazujejo posebnih sprememb. Kot navadno je bilo privatno blago le za Trst in New- York. _ Na trgu vrednostnih papirjev pa je prišlo do zaključka v delnicah Ljubljanske kreditne banke po 128. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 13. avgusta 1928. povpraš. l>on. srednji j sr. 10. avg. Amsterdam — 2283.25 — 2284,— Berlin 1354 30 1357.30 1355.80 1356.75 Bruselj — 791.78 — — Budimpešta — 992.43 — — Curih 1094.10 1097.1(i 1095.60 1095.60 Dunaj 801.65 S04.C5 803.15 803.20 London 275.96 276.75 276 36 276.40 Newyork 56.825 57.02 56.925 56.93 Pariz 221.41 223.41 222.41 — Praga 168./0 169.10 168.70 168.10 Trst 29G.fiO 298.60 297.60 297.60 Zagreb. Amsterdam 2280.25—2286.25, Berlin 1353.30—1356.30, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 801.65—804.65, London 276.36—277.16, Newyork 56.825—57.025, Pariz 221.41—223.41, Praga 168.30 —169.10, Italija 296.60—298.60. Belgrad. Berlin 1354.3—1358.3, Budimpešta 990.93—933.93, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 801.65—804.65, London 275.94 —276.65, Newyork 56.28—57.28, Pariz 221.41—223.41, Praga 168.30— 169.10, Trst 206.25- 298.25. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.69, Budimpešta 90.53, Dunaj 73.27, London 25.2175, Newyork 519.45, Pariz 20.295, Praga 15.3925, Italija 27.17, Bukarešt 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 86.70. Praga. Devize: Lira 176.5. Belgrad 5930, Pariz 132. London 163.875. No\vyork 33.745. Dinar: Newyork 175.75, Berlin 7.36, London 276.30. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 zaklj. Kred. zavod 170—175, Vevče 105 den. Ruše 265—285, Stavbna 56 den., šešir 105 den. Belgrad. Vojna odškodnina 423—424, avg. 424—424.50, sept. 429, dec. 440—744.50, 7% invest. posoj. 85—86, ngrari 52—52.50. Dunaj. Podon.-savska-jndran. 82.50, Jugo 10.65, Alpine 45.70, Greinltz 3.15. Leykam 9.30, Trbovlje 58.25, Kranjska industr. 39, Gutmann 27.70, Slavex 12.60.— Devize: Belgrad 12.455. Kodanj 189.30, London 34.42, Milan 37.87. Newyork 709.10, Pariz 27.685, Varšava 79.48. — Valute: dolarji 706.80, lira 37.30, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21.0075. BLAGO. Ljubljana. Los: Hrastova drva, fko vag. nakl. postaja po 15.5;, zaklj. 3 vagoni. Tendenca čvrsta. Dež. pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš. nova 79_80 kg, 2%, 290—295, pšenica za avgust 297.50 —300, za september 800-302.50, moka stara 0 g bi. fko Ljubljana, plač no prejemu 520—525, moka nova 455—465, koruza 350—352.50. oves, nov, za avg. 265—270, ječmen br.ški 70-71 kg, no a rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325 —327.50. Zaljučeno 1 vag. koruze. Tendenca nespremenjeua. ■ Novi Sad. Pšenica bačka 240—242.50. gor. baeka 242.50—245, potiska 245—247.50, bana-ška 235—237.50, ječmen 235—240, oves 215—220, koruza bč ban. 300—302.50, moka 0 g 370—380. št. 2 350-360, št. 5 330 340, št. 6 305-805, št. 7 245—255, št. 8 190—200, otrobi 175—177.50. Promet: 33 vag. pšenice, -56 koruze, 11 moke, 2 ječmena, 11 ovsa. Nova tnuzika št. 4 Četrta številka z bogato glasbeno prilogo je posvečena češki glasbi, brez katere si, kakor pravi urednik E. Adamič uvodonui, slovenske, jugoslovanske glashe ni mogoče misliti. Vsaka številka »Nove Muzike« je aktualnost in zaključena enota zase; urednik je moral imeti veliko dela, preden je dobil od enajstih čeških skladateljev, ki tvorijo zrno sodobne češke glasbene produkcije, po eno skladbo, da je prikazal stanje glasbe med Čehi. Literarno prilogo je napisalo šest Čehov in nas odlično informiral o vsem, kar moramo vedeti o stvari. Te številke bo vsak Slovenec vesel, želeti bi bilo pa tudi, da bi ji sledile ruske, nemške, poljske itd., makaii če ne bi vsebovale toliko kratkih skladb in prikazovale vseh skladateljev. Zd. Nejedly piše o »Smetani in modemi češki glasbi,« v kateri vidi še vedno Smetanovo tradicijo, O. Šourek piše o »A. Dvofaku v luči nove dobe,< H. Doležil predstavlja »Zd. Fibicha«, R. Vesel;? »Moderne češke skladatelje«, I. Krejfi »Najmlajšo češko glasbo« in J. Hutter »Češko glasbeno vedo<. Glasbeni del prinaša E. Asemanov klavirski kos »Padlim v St. Mestu v Uh. Hradištu,« J. B. Foersterjevo pesem s klavirjem »Lahko noč«, A. Habe »Začetek fantazij št. 6 za četrttonski klavir«, K. B. Jirakov --Epitof« za klavir, R. Karlov »Žrtve-ni ples« za flavto, gong in harfo, J. Kričkovo »Tolažbo« za glas in klavir, faksimile V. Novakovega orkestralnega fragmenta. O. Ostrčilov »Odlomek iz načeta orkestralnih variacij«, J. Sukov faksimile za skladbo »Epilog«, O .Sinov klavirski kos »Svoji ženi«, B. Vomačkovo »Popotnikovo nočno pesem« in O. Zicha »Odlomek iz orkestralnega dela«. Čehi so čustveni melodiki, ta številka jih kaže usidrane v pozni romantiki, pa naj bo to že četrttonski Hlitrn ali SchBnbergovsko-atonalm Ji-rak, ali Ostrčil, ki z divjo polifonijo išče nove ob-Swtenjske zvočnost! — povsod gre še vedno za prepričanje, da je umetnost vzbujanje občutij s pomočjo melodije in akordlčnega ozadja. Ta globoka »smetanovska« tradicija ni nič drugega kakor še vedno stara romantika, pa najsi tudi včasih stremi k »Čistemu mtraikantstvu« po vzorcu Dvofakovem. Romantika lirične oblike je Čehu v krvi in zato je Čehi še vedno niso zmagali in jo tudi mi ne bomo, če bomo gledali samo Čehe na svetu, gonili samo češki program in uvaževnli samo češko kritiko. Želel bi slovanski glasbi večjo porcijo modernejših, ruskih pa nemških (komaj sem si upal napisati!) vplivov. Toda »Nova Muzikn« bo gotovo skrbela tudi za te, tudi za te vrste hrano. V prilogi objavlja K. Mahkot obširno češke kritike o »Matici« in Hubadu. Rusko propagandno gledališče Naši ljudje ki so preživeli prva leta po prevratu v Rusiji, vedo, kako je boljševiška uprava brezobzirno vplivala na gledališko cenzuro. Skoraj nobeno delo Se ni podajalo neokrnjeno, marsikatero pa je naravnost Izgubilo svoj prvotni zmisel in avtor bi bil svoje delo težko spoznal. Najuspešnejša ngi--taoija je bila gledališče, kjer se je smešil stari red in prejšnji duhovni svet ali pa so se predstavljali neposredni dogodki iz javnega življenja. Dane« so se tudi umetnostne razmere v sovjetski Rusiji toliko uredile, da je gledališče spet v službi umetnosti same, in da more spet delovati v njem n. pr. Stani-slavskij s svojim Hudožestvenim teatrom. Vendar je zanimivo, kako se ljudstvo deli po okusu in zanimanju. Ruski meščan se še danes najrajši naslaja ob težkih problematičnih igrah, ki jih poznamo mi kot pristno rusko težnjo. Lahkotne veseloigre ne dobe obiskovalcev. Preprosta delavska množica ne zahaja toliko v kino, ker v Rusiji kino še ni toliko razširjen, pač pa hodi tudi v gledališče, ki ga država posebej podpira. V teh gledališčih se ne igrajo ljubezensko igre in se ne razkazujejo posamezni igravci, ampak nastopa množica s propagandistični-mi igrami. Najrajši se uprizarjajo zgodbe, ki širijo misel industrializacije ali pa take, ki pojasnjujejo razmerje med tovarniško upravo in strankami. Po cele tedne so n. pr. igrali igro »Tračnice brnč'-, kjer razmotriva tovarniški ravnatelj, kako bi dvignil produkcijo. To industrijsko okolje, kolikor mogoče tehnično vemo podano, je za ruskega preprostega gledalca novost, dočim je za zapadnjega Ev- ropejca nepesniška in neumetniška snov. Da pa more gledališče vršiti prav posebno propagando, so te igre sijajno inecenirane. Predvsem je prodrlo tako zvuno konstruktivlstično pozorišfo s stopnišči in ploskvami tudi razsvetljava jo dosegla velik napredek. Tako stoji v prvi vrsti propaganda in no pesniško delo; gledališče je v sovjetski Rusiji v prvi vrsti iznajdljivost režiserjeva, ki s sceničnimi novostmi poučuje publiko, v drugi vrsti zadeva igralcev, ki verno podajajo slike iz sodobnega življenja in šele nazadnje in nebistvena je pesniška zmožnost pisateljeva. Na Dunaju so odkrili staro grobišče. Pri kopanju temelj aa neko novo stavbo so naleteli na grobove, o katerih sodijo, da so iz 7. ali 8 .stoletja po Kristusu, iz dobe preseljevanja narodov, vsaj iz posod in orožja, ki so ga našli v grobovih sklepajo na to starost. Tudi sodijo, da ti grobovi niso osamljeni, ampak se nahajajo na večjem grobišču. Kongres zgodovinarjev v Oslu. Nedavno se je v Oslu vršil kongres vseh PEN-klubov mednarodnih literarnih združenj. Danes se bo istotam otvoril mednarodni kongres zgodovinarjev. Zadnji tak veliki sestanek se je vršil 1.1928 v Bruxellesu. V posebno velikem številu bo na tem kongresu zastopana Poljska. Iz Varšave, Krakova in Lvova poj-de tja okoli dvajset zgodovinarjev. Zastopani bodo tudi Poljaki iz Poznanja. Napovedanih je enajet poljskih referatov. Tako n. pr. Walek-Czernicki o problemu narodnosti v starem veku, M. Handels-llianu o narodnosti v srednjem veku, Roz\vadowski o nastopu Slovanov v Srednji Evropi, Zakrzewski o vlogi Slovanov v zgodnjem srednjem veku. Del predavanj se opira predvsem na Poljsko zgodovino. Iz naše države se udeleži tega sestanka dr. Valič iz Belgrada. Poziv I nakupu! Iz konkurzne mase Tvornice cmajliranih pečt »Lutz« d. d. v Ljubljani se proda kompletna tovarniška oprema za izdelovanje emajliranih Lutzo-vih peči ter različen zraven spadajoč materijah Stroji in orodje je posebno prikladno za ključavničarske, kleparske in sorodne obrate. Kupci »i opremo lahko ogledajo v t vornici v Ljubljani (Spodnja Šiška), Frankopanska ulica 21. Vsa tovarniška oprema in materijal se proda le skupaj. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe najkasneje do 25. avgusta t. 1. na upravnika konkurzne mase dr. Josipa Sajovica, odvetnika v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8, ki daje glede prodaje tudi ustmena pojasnila. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 12. t. m. po mukepolnem trpljenju odšel po večno plačilo naš srčno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, g. JOSIP VRBINC učitelj v Toplicah pri Novem mestu večkrat previden s sv. zakramenti. — Pogreb predragega pokojnika bo dne 15. avg. ob 8. uri dopoldne v Toplicah pri Novem mestu. Toplice - Ljubljana, 13. avg. 1928. Fani Vrbinc, žalujoča soproga, in ostali sorodniki. 70 Henrik Sienkiewicz: Na polju slave Povest iz časa kralja Jana Sobleskega. »Kdo se zavzame za njo? Nihče I« je dejal takrat staremu Kšepeckemu, ko ga je ta opozoril, naj ne pozabi na grozno kazen, s katero Je pretila poljska postava za zločin zoper žensko čast... Zdaj pa je že razumel, da bi se res našli ljudje, ki bi se zavzeli za siroto. To je pomenilo nove težkoče. A nevarnosti in težkoče le podžigajo take značaje, kakoršen je bil Marcian. Še vedno si je vzbujal prazne nade, da se mu posreči gospodično izpremeniti in si pridobiti njeno ljubezen. Včasih pa mu je bilo zopet jasno kakor beli dan, da prav ničesar ne opravi. Tedaj »je besnel«, kakor so govorili njegovi ponočni pajdaši, in razgrajal. Imel pa je nejasno, a nepremagljivo in silno slutnjo, da dekle za vedno izgubi, če si drzne proti njej uporabiti silo. Da ni bilo tega občutka, bi bil že davno rešil spon divjo zver, ki je tičala v njem. Baš v takih trenutkih je popival brez mere in pameti. Medtem pa so postale razmere v Belčončki neznosne : vse je bilo prepojeno s strupom in zlobnostjo. Gospodični Kšepecki nista Anulje sovražili samo zato, ker je bila mlajša in lepša od njiju, ampak sta jo mrzili tudi radi tega, ker so jo ljubili kmetje in ker se Je za njo zavzemal Marcian, naj je za to že imel povoda ali ne. Slednjič sta pričeli brata besno sovražiti. Razen tega pa sta opazili, da se panna Sieninj-ska nikdar ne pritožuje, in sta jo jeli še huje preganjati. Nekoč jo je Agnieska, kakor da slučajno ožgala 2 PTfiblio. ko ie mešala oglje v peči. Marcian, ki je o Tem izvedel od slug, se je šel h gospodični opravičevat in jo je rotil, naj se le k njemu vedno zateka po zaščito. Istočasno pa ji je pričel s tako zoprno hlastnostjo poljubovati roke in se siliti vanjo, da mu je utekla: kajti več ni mogla premagati svojega studa. Potem pa je Marcian zdivjal in sestro tako nabil, da mu potem dva dni ni prišla pred oči, češ, da je bolna. Obe -stari gospodični«*, kakor so ju imenovali v Belčončki, nista prav nič štedili z zbodljivimi besedami, očitnimi lažmi in vsakovrstnim ponižavanjem na naslov gospodične. Tako sta se ji maščevali za vse, kar sta morali prestati od brata. Svarili sta jo pred Marcianom iz sovraštva do njega, obenem pa ji na-migavali, da mu najbrž vrača ljubezen. Opazili sta bili namreč, da je ne more nobena stvar bolj raniti in užaliti kakor to. Slednjič je postal dom za njo pravi pekel, in vsaka ura, ki jo je tam preživela, je pomenila za njo novo muko. Sovraštvo do teh ljudi, ki so se tako sovražili med seboj, je polagoma zastrupljalo tudi njeno srce. Pričela je misliti na samostan, a je tajila to misel. Vedela je, da je ne pustijo proč in da tvega veliko nevarnost, če s tem razpilia Marcianovo jezo. Trpljenje in nemir sta se polastila njenega srca. Rodila sta hrepenenje, ki ga prej ni poznala — hrepenenje po smrti. Med tem pa je sleherni dan prilival novih grenkih kapelj v kelih njenega trpljenja. Nekoč je Agnieska nevsezgodaj zjutraj zasačila Marciana, ko je gledal skozi ključavnico v vratih sobe uboge sirote. Zaškrtal je z zobmi, zažugal s pestjo in se umaknil. A »stara gospodična« je takoj poklicala sestro. Prihrumeli sta noter, našli dekle neoblečeno in se pričeli po svoji navadi znašali nad njo. »Saj si vedela, da stoji zunaj« je rekla starejša, »saj škripljejo tla pred vrati in se pršcej sliši, če je kdo lam. Tebi pa je bilo to menda všeč.« »Ha k »Sline so se mu cedile, ko je občudoval njene dražesii in mu jih ni nič prikrivala« ji jc segla v be= * 1'nnnlc.v, zasmehovalni priimek namesto navadnega »pantenka«, ki so ga kmetje in sluge priznavali samo Sieninjski. sedo Joana, »ali se ne bojiš Boga, ti nesramnica?« »Pred cerkev ž njo na sramotni oderl« »Z metlo jo je treba nagnati iz hišel Sodoma in Gomora!« »Fej te bodi!« »Kdaj pa naj pošljemo po baburo v Radom?« »Kakšno ime pa nameravaš dati pankrtu?« »Fej! Nesnaga!« Pričeli sta pljuvati na njo. Zdaj pa ji je vzkipelo srce, kajti kupa je bila do vrha polna. »Proč!« je zaklicala in pokazala z roko proti vratom. Toda v tem trenutku ji je obraz prebledel kakor platno in stemnilo se ji je pred očmi. Za hip se ji je zdelo, da leti nekam v brezdno, potem pa je izgubila občutek, spomin in zavest vsega, kaj se ž njo godi. Zbudila se je z vodo polita in po prsih oščipana. Nad njo sklonjena obraza gospod ičen Kšepeckih sta kazala strah. A prihodnji trenutek sta videli, da se gospodična vnovič zaveda, in sta se pomirili. »Zdaj se pa le pritoži!« je rekla Joana. »Tvoj ljubček se že zavzame za te.« »Ti pa se mu po svoje zahvališ ...« A gospodična je stisnila zobe in ni odgovorila niti besede. Vendar je Marcian tudi brez vsake pritožbe vedel, kaj se je moralo zgoditi gori v kamrici. Nekaj ur pozneje se je namreč zaklenil s sestrama v pisarno, odkoder se je potem zaslišalo tulenje, ki ga je z grozo poslušala vsa hiša. Popoldne se je pripeljal stari Kšepecki. Obe gospodični sta pred njim kriče pokleknili, mu objemali kolena in ga rotili, naj ju vzame s seboj Iz tega »razuzdanega, mučiteljskega brloga«. A oče je prav tako sovražil starejši hčerki, kakor je ljubil najmlajšo. Zato se mu nesrečni »vešči« nista nič smilili. Nasprotno, pričel je klicati, naj mu prinesejo gorjačo, in iima ie velel ostati tu. =111=111 t P p- E o - - S E o" S 2 " ® š r ^ K S - S 2" ° H ™ ® C« a 2- W > W ? s r? S.B s s? £ » ~ 0 O S 5" N p F g* 2 1 «1 o S*!*' Z S a =r S, 8 3 » S & g. s- M TO S. Jf r B rn _ , 2 o. ~ ff I P |13 iS m j » c S* tO NI S g p 2 * ° 3 o g g 2. ° g- B S. i* <, ® ® 5 "2 g o g P • - E" pr - I < ? e N P". < * o m ^ 9<£ i I o z.' ?r *• 9 ».g eiiS F v 9 ff =111=111 * 1ALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-50 Din ali vsaka beseda 50 par. "Najmanjši oglas 3 sli 5 Din. Oglasi nad devet mtic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Deček star 14 let, z dvema gimnazijama, se želi izučiti mehaniške ali ključavničarske obrti, pri krščanski družini z vso oskrbo v hiši. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7465. Mladenič močan, bi šel rad za šoferskega vajenca. Gre tudi za učenca v kako strojno livarno ali kamorkoli, da bi se priučil strojem. - Cenj. ponudbe na Lado Žužek, Turjak, Dolenjsko. Knjigovez in karto-nažni poslovodja strokovnjak, želi preme-niti sedanje mesto, kamorkoli v Jugoslaviji. -Ponudbe p-rosim: Kosmač Dragotin, Jeranova ulica št. 5, Ljubljana. Učenko katera stanuje pri star ših, sprejme manjša špe cerijska trgovina v Ljubljani — Ponudbe pod Učenka upravi Slovenca, Služba občin, tajnika se razpisuje v občini Do-brunje pri Ljubljani. Re-flcktanti s srednjo šolo, s primerno prakso in vešči strojepisja, imajo prednost Plača po dogovoru. stanovanje prosto. S 5 Din kolkovane, v vsem obrazložene in opremljene prošnje je vlagati do 20. avg. 1928 pri županstvu gorenje občine. Vajenca Mesarski vajenec krepak ter z dobrim šol. izkazom, star 15—16 let, se sprejme. - Alojzij Bre-celnik, Celovška cesta 93 — Ljubljana VII. Klepar, pomočnika sprejmem. - Splošno kle-parstvo, Ljubljana, Tržaška cesta - Gustav Puc. Kuharica Kuhinjsko kredenco krasno, ugodno prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7491. Belega vina 1927 priznano najboljših vrst, Posestva Kupim bišo eaodružin., z vrtom, pri Ljubljani, Mariboru ali pri Ptuju. - Ponudbo z navedbo cene na upravo Slov. pod šifro: »Domačija« št. 7406. Kupim hišo (vilo) v centru, cena do 200.000 Din. Polovica takoj plačljiva, ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: »Zdravnik« Mlatilnicc slamoreznice, čistilniki za žito, kotli za žganjekuho in krmo vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1. KruSno moko ln ržerto moko vedno svežo, kupite zelo ugodilo pri VOLK. MUDLJANA Kosljcva cesta 24. se proda okrog 35 hI po jt. 7506 na upr. »Slov.« ugodni ceni. - Naslov v upravi lista pod št 7507. Vina belega in rdečega, imam se sprejme v službo — - , . - , , Rokodelski dom v Tržiču, naproda, več sto hektolitrov, pri odjemu nad 10 Štirikratna trpežnost vseh podplatov zajamčena samo z Impregnolom. Din 17.— je poslati vnaprej. - Josip Serbinek, Spod. Poljskava št. 14 -Pragersko. Kupimo Jabolka vseh vrst samo vagonsko količino kupuje za inozemsko tvrdko: Ponudbe na poštni predal 1, Maribor. Komisijonarja za prodajo vina v Slove-hl po 6 Din, izpod 10 hI niji, pa 50 para več. D. PAČNIK - LAŠKO. iščemo. - Ponudbe na vinarno Pucek i Pa-žič, Sv, Ivan - Zelina. Družabnika Hrastove hlode, frize in deske 27 mm kupujem v vsaki množini. Ivan Šiška, Ljubljana, Metelkova ulica 4. Bolniški voz kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7492. Kupimo večjo množino Ponudbe z navedbo cene na »SLOGRAD« -Ljubljana VIL m Kotel za žganjekuho, bakren, 42 litrov. 50 hekto različnih sodov za namakanje sad ja in vso tozadevno pri pravo proda po ugodni za pekovsko obrt, iščem. ceni. - Pavel Sedej, mli-Pekarna Lopan, Celje, nar, Javornik, Gorenjsko. Stanovanje primerno, 2-3 sobe, ku- s kapitalom circa hinjo, iščem v sledečih f'0?0 D'n- » "lo ren" mestih: Ljubljani, Kranju, tr«ovlno, Celju, Mariboru, Novem v.ncnalnem mestu, iščem, mestu. - Ponudbe upravi Ponudbe na ,uPra™ ^ Slovenca« pod ,Primer- ,P°d »Fmansir« st. 7336. no stanovanje« Ct. 7510. Mesečno sobo oddam starejši gospodični. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7479. V Kranju na glavnem trgu (najprometnejša točka, industrijsko mesto), se dobi v najem šest večjih in manjših skladišč pripravnih za vsako obrt. Interesentje naj se javijo pri lastniku: Franc Majdiž-u. Skladišče združeno s stanovanjem 3 sob in klet s 3 sodi za 100 hI vina oddam na Selu 38. . Janko Predo-vič. Ljubljana, Poljanska cesta 73. » I I a trboveljski premog in lepa, suha bukova drva kupite najugodneje pri tvrdki Fr-uc Slovla, Raz-lagova ulica 20. Vsakovrstno zlato ttnpnfe po najvišjih cenah. ČERNE, juvelir, Ljubljana, Wolfova ulica št. 3. Zahvala Povodom prerane smrti našega dragega očeta oziroma tasta, starega očeta itd., gospoda Josipa koniga mestnega stavbenika « , nam je došlo toliko dokazov iskrenega sočutja, da se tem potpm prav iskreno zahvaljujemo za vse posete v njegovi bolezni, posebno g. Ant. Koserju, nadalje vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti, Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 15. t, m. ob 8 zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 14, avgusta 1928. Žalujoči ostali. Otomane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER tapetništvo, Marijin trg 2. »in pošljite 10 Din v pismu. Jugovičevo Salvator sirišže daje v 5 minutah sladak sir za 6 dinarjev. Barve za surovo maslo in za sir 5 Din. Prašek za pripravo masla (surovega masla), 5 Din. Iščejo se preprodajalci. Razpošilja lekarna Jugovič, Novi Sad. Zahtevajte vzorce V zastopstvo proti proviziji - prevzamem izdelke perila, trikotaže ter klobučevine. - Ponudbe pod: »Dobro vpeljan potnik št. 7413«. Trboveljski cement, traverze, strešna lepenka, okovje za »tavbe in pohištvo, cevi, pumpe, kopalne banje, kloseti vedno najceneje pri Fr. Stupici, Ljubljana, Gosposvetska 1. Razglas Na farnem pokopališču v Robu se bodo oddala gradbena dela pri popravi podpornega zidu. Oddajni pogoji so interesentom na vpogled pri županstvu občine Rob, pošta Rob na Dolenjskem od dne 16. avgusta naprej, ustmena zmanjševalna dražba pa sc bo vršila v nedeljo dne 26. avgusta ob 16. uri pri županstvu v Robu. Rob, dne U. avgusta 1928. Stavbeni odbor. Oskrbnika za Mariborsko hožo na Pohorju išče Mariborska podružnica SPD. — Nastop dne i. oktobra 1928. Potrebna kavcija oziroma garancija 50.000 Din. Prošnje do 25. avgusta 1V28 na podružnico SPD v Mariboru, Aleksandrova 35, kjer so razvidni tudi pogoji. Maline kupuje vsako množino „MKO" družba z o. z. Ljubljana-Kolizej Za staeb® po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množina v zalogi Žaganje, odpadki od lesa. drva. Dostava tudi na stavbo. lesna industrija in trgovina, parna Žaga - LJUBLJANA, Dolenjska cesta itev. 12. i Fran šuštar Najboljše Rolo Gritzner vam priporočamo po znižuui eeni ter najboljši Dubied pletilni stroj samo pri iosip Peteline Ltublfana <>bvodi poleg Prešernovega spomenika Telefon 2913. KM mff-M Zahvala 9 Za mnogostranske izraze odkritosrčnega sožalja, ki smo jih prejeli pismeno ali, ki so nam bili izrečeni osebno ob nenadomestljivi izgubi našega brata, strica itd. gospoda Antona Koblar zlatomašnika, duh. svetnika, mestnega župnika in dekana v Kranju, bivšega državnozborskega poslanca, častnega občana mesta Kranja, imejitelja reda Sv. Save III. razreda itd. izrekamo tem potom vsem našo naj prisrčne j šo zahvalo. _ ^ , , , Posebej pa se zahvaljujemo prečast. g. stolnemu dekanu Ig. Nadrahu za opravo pokopmh obredov, č č gg duhovnikom, ki so asistirali pri obredih oziroma se udeležili pogreba, županu g. Cirilu Pircu ter ostalim članom občinskega sveta v Kranju, uradništvu okrajnega glavarstva, sodišča ter davkarije, ravnateljstvu ter ostalemu profesorskemu zboru gimnazije, nadalje Prosvetnemu društvu, Orlom, Orlicam, Dekliški Marijini družbi, Marijini družbi žena, Tiskovnemu društvu, Narodni čitalnici, Kolu jugoslovanskih sester podružnici v Kranju, zastopnikom Jugoslovanske Matice, zastopnikom Sokola, Požarni brambi, vodstvom in učiteljskim zborom Deške in Dekliške osnovne šole v Kranju ter osnovne šole iz Primsko-vega pri Kranju, čč. sestram redovnicam, nadalje vsem zastopstvom gospodarskih in političnih organizacij ter ostalemu mnogobrojnemu občinstvu za udeležbo na zadnji poti nad vse dragega pokojnega. ^ Naša najlepša zahvala bodi tudi darovalcem prelepih vencev ter cvetja, pevcem za iskrene zalo-stinke, trgovcem mesta Kranja, ki so z zatvoritvijo trgovin za časa pogreba počastili spomin umrlega. Prav posebno zahvalo izrekamo g. muzejskemu ravnatelju drju. Malu za njegov pnsrcen in globok govor, s katerim se je poslovil imenom Muzejskega društva ob odprtem grobu od pokojnega kot nepozabnega zgodovinarja in moža dela. V Ljubljani, dne 13. avgusta 1928. Dr. Ivan Cerne, nečak. Elizabeta Lovšin, sestra. U Jugoslovansko tiskamo * LJubljani« Karel Ctk. Izdajatelj; dr. Fr. Kulovec. Uredniki Franc Tcrseglati