PoStnina plačana v gotovlnL Leto XIX.. St. 16 Ljubljana, četrtek 20. januarfa 1938 Cena 2 Din u^iovuiaivo ujuoijana, Knailjevs ulica 5 — Telefon 81 $122. 3123, 3124. 3125, 3126 fnseratni oddeleK: LJubljana, Selen-burgova ul 6 — Tel 3392, 3492. Telefon St 2455. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Podružnica Celje: Kocenova UL St. 2 Telefon SL 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St 11842, Praga čisio 78.180, Wien St 105 Ml Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica 5, telefoa 8122, 3123, 3124, 3125. 312« Marlboe, Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Itev. 1, telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Nerazveseljive vesti Vesti, ki jih v zadnjem času dobivamo iz Beograda, niso nič kaj razveseljive. Sedaj je čas priprav na novo gospodarsko leto. V narodnem predstavništvu razpravljajo o novem proračunu in posamezni resori dovršujejo načrte, za katere jih je pooblastil finančni zakon., da razvijejo intenzivnejše delovanje v tej ali oni smeri svojega de.okro-ga. Marsikaj dalekosežnega se pripravlja. Toda zaman prisluškujemo, da bi slišali tudi kaj o naših ožjih slovenskih potrebah. Nasprotno, nekatere akcije so v toku, ki bodo, ako se uresničijo, zelo kvarno vplivale na razvoj naših gospodarskih razmer. Treba je pravočasno reči resno besedo. Poročali smo, kako se pripravlja ustanovitev centralnega fonda za elektrifikacijo. Pojasnili smo, da gre tu za težke milijone, ki bi jih relativno visoki konzum elektrike v Sloveniji moral od raj to vati kot podporo za pospeševanje elektrifikacije v drugih delih države. Elektrifikacija je čisto gospodarsko-politični posel. Tu se na kraju izplača vsaka investicija, in medsebojna pomoč med banovinami ima zelo malo moralne osnove. Tudi načrt zakona o cestnem fondu diha v centralističnem duhu. Iz velikega investicijskega posojila se gradijo ceste skoraj izključno v dragih delih države. Mi smo daleč od tega, da zanikamo potrebo izgradnje teh cest, akoravno mislimo, da je cestno omrežje v obrobnih in zlasti v za-padnih pokrajinah še prav posebnega pomena in bi v marsičem zaslužilo prvenstveno pozornost. Ko gre torej ogromna večina stomilijonskih izrednih kreditov za izgraditev cestnega omrežja drugod, občutijo naši kraji tembolj, kako neupravičeno je ako se tudi pri ureditvi normalnega financiranja cestnih del uveljavlja načelo, ki mora nujno oškodovati legitimne prometne interese banovine, kakršna je dravska, z ni enim razvitim prometom, z njeno turistično pomembnostjo in z njenim dejanskim doprinosom iz dajatev na prometna sredstva. Centralistična ureditev teh dveh vprašanj tudi jako neprijetno prejudicira končni rešitvi samoupravnega problema, kajti če kaj spada predvsem v samoupravno pristojnost, potem so ravno ta vprašanja, ki se sedaj tako enostransko rešujejo. Prav neprijetno je odjeknila v javnosti tudi pripravljena uredba o državnih tiskarnah. Spominjamo se, da je lani, povodom proračunske razprave v finančnem odboru senata, minister za prosveto dobil tozadevno pooblastilo šele potem, ko je decidirano izjavil, da se bo uredba tikala le notranje organizacije državnih tiskarn Kar se sedaj napoveduje, pa gre daleč preko tega. Državna tiskarna v Beogradu (in ona v Sarajevu) dobi celo vrsto privilegijev, ki značijo ne le hud udarec celokupni tiskarski obrti v naši državi, temveč predstavljajo jako opasen korak k centralizaciji in monopolizaciji. In to še na račun celokupnega davkoplače-valstva, kajti povrh vseh pravic naj bi bila državna tiskarna oproščena tudi vsakega državnega in samoupravnega davka in bi bila osvobojena tudi poštnine in vsake takse. Vse uradne tiskovine se bodo smele v bodoče tiskati samo v državni tiskarni, ki dobi prodajni monopol za svoja izdanja. Načrt uredbe gre tako daleč, da pripisuje zakonom in uredbam, ki bi jih državna tiskarna izdajala v knjigah in zbirkah, izključno avtentičen značaj, kar je na sebi nesmisel, kajti avtentično besedilo zakonov je le ono, ki se nahaja v »Službenih novinah«. Svoj čas je povzročil veliko razburjenje monopol učil in šolskih zvezkov. Namesto dobre in cenene robe, ki so jo izdelovale naše domače tiskarne, smo dobili celo drugovrstna nadomestila iz državne tiskarne. Bilo je upanje, da se bo dala doseči vendar remedura Ta nada je sedaj pokopana. Uredba, ki dobi silo zakona, izrecno zadržuje monopol zvezkov in učil. Na zelo enostaven način je tudi v uredbi zaključena borba o vprašanju monopolizacije in uni-fikacije šolskih knjig. V bodoče bo imela državna tiskarna izključno pravico izdajati učbenike in učila za vse šole, ki spadajo pod ministrstvo pro-svete. To so težke stvari, ki jih je treba ceniti ne samo z gospodarskega, nego nič manj tudi s kulturno-političnega vidika. Z veliko napetostjo je naša javnost pričakovala, kaj bo povedal ekspoze prometnega ministra Res je, da se v tem resoru uveljavlja svež duh in da je v naši prometni administraciji in tehniki marsikaj krenilo na bolje. Ekspoze napoveduje tudi za prihodnje leto mnoge važne investicije na polju izgraditve prometne službe in železniškega omrežja Ali vse napovedi se ustavljajo ob men naše ljubljanske Železnike direkcije O izgraditvi kolodvorov po državi čujemo mnogo zanimivega, o našem ljubljanskem nič. Vprašanje drugega tira na progi Zagreb—Zidani most, ki »VLADA DRŽAVLJANSKEGA MIHU IN VARNOSTI V FRANCIJI" Rešitev francoske vladne krize nikogar ne tempsovi vladi le zadovoljuje in napovedujejo drugi Chau-kratko življenje Pariz. 19 jan. br. Po končanih pogajanjih in po pristanku socialistov, da bodo njegovo vlado podpirali v zbornici, je Chautemps včeraj pozno zvečer sestavil listo svoje vlade ir jo predložil predsedniku republike v potrditev. Nova vlada je sestavljena takole: Nova francoska vlada je sestavljena takole. predsednik vlade: Camille Chautemps; podpredsednik vlade in minister za narodno obrambo: Edouard Daladier; minister brez portfelja za finančno In gospodarsko vzporeditev: Georges Bonnet; minister brez portfelja pri predsedstvu vlade: Frossard; pravosodni minister- Campinchl; zunanji minister: Delhos; notranji minister: Albert Sarraut; finančni minister- Marchendeau; minister za vojno mornarico: VVilliam Rer-trand; letalski minister: Guv !>a Chambre; prosvetni minister: Jean Zay; minister za javna dela Pierre Queille; trgovinski minister- Pierre Cot; poljedelski minister- Chapsal; minister za delo- Ramadier; koloniialni minister: Theodor Steeg; minister za pokojnine- Lassalle; minister za narodno zdravje Rucart; minister za poŠte Gentin: ministeT za trgovinsko mornarico: Elhcl. Državni podtainiki v novi vladi so ->ri predsedstvu vlade Laurens. in nri oddelku za prišel V vanje PhiUipe Serre: v zunanjem ministrstvu de Tessan: v notranjem ministrstvu Auhaud; v finančnem miniPtr-stvu Hvmans: pri mornarici «orbe: pri telesni vzgoji Courson: pri tehničnem pouku Jnllien: pri javnih delih Aubert: v trgovinskem Bihie: v kmetijskem Lyautey; v koinnijalnem Monervill«; in v delovnem La fave. Ob 22 IS so odšli člani nove vlade v Eli-zejsko palačo kjer so se predstavili predsedniku republike in bih zapriseženi Nova vlada se bo v petek popoldn« predstavila pnctcmsiki zbornici. Nova vlada predstavlja prav za prav homogen ce driski kabinet Z izjemo dveh državnih Dodtamikov Blbie in Eafaye ki sta neosocialista so vsi ostali ministri in državni podtajniki člani radikalno socialistične stranke. Chaiitempsov Ministrski predsednik Chautemps ie imel takoj po zaprisegi vlade govor po radiju, v katerem le o programu in smernicah nove vlade iziavil: Moja vlada hoče biti »vlada državljanskega miru in varnosti« ter smatra za svojo prvo nalodo. da upošteva voljo naroda ter uredi vsa pereča vpra>ar.ja tako, kakor to narekujejo koristi naroda in države. Z-a svojo glavno nalogo smatra ukrepe, da očuva francosko valuto in povzdigne narodno gospodarstvo Sporedno s tem hoče moja druga vlada izdati socialne zakone, ki naj zagotove mimo sožitje dela in kapitala V tem pogledu se bo izogibala vsega, kar bi moglo poslabšati odnosa ;e v ljudski fronti Obrambi domovine bomo posvetili vso pozornost. Z-a izvajanje teg; programa sem reorganiziral ministrsko predsedstvo, obenem pa ustanovil nov resor. ki ga bo vodi! bivši finančni minister Bonnet. Njegova naloga je, da skrbi za vzporeditev finančnih in gospodarskih potreb ter tako usmerja vso politiko vlade v skladu s splošnim blagostanjem. Nadzorstvo nad tujci se bo še bolj poostrilo, da se tako preprečijo vse hujskarije od zuna* Svoj govor je končal Chautemps z izjavo. da je niegova vlada skrbno pripravljena ter gre na delo s trdno vero v bodočnost Francije in francoskega naroda, čigar dobrobit bo vselej vrhovni zakon za vse delo vlade. Hladen sprejem v francoski javnosti V javnosti je bila nova vlada sprejeta z deljenimi občutki. Radikalni listi naglaša-jo. da sedanje prilike in sam program nove vlade narekujejo vsem strankam, da to vlado v njenem delu p<*lpiraio da pnde Francija iz sedanje zmede zopet do jasne in odločne politike Socialistični listi zavzema jo precej rezervirano stališče in predvsem naglašajo. da je prva naloga socialistične stranke da pazi na to da aelt te v'ade ne bo še bolj poglobilo razdora med skupina mi ljudske fronte P<»dpora socalistov je odvisna predvsem od tega. kako m v koliko bo nova vlada izvajala program ljudske fronte Desničarsk' listi pi^elo o novi vlad' dokaj skeptično in ji prorokujeio le kratko življenje V zvezi s tem ugotavljajo, da ima nova vlada v parlamentu komaj eno tretjino glasov in je tako v vsem odvisna od socialistov in njihove podpore »Figaro« je celo mnenja, da so socialisti v tej krizi še naibolie odre/ali Otre-li sc se odgovornosti in imajo seda i svobodne roke. vrhu teqa pa ie vlada popolnoma odvisna od njihove nodnore in in 'ahko vržeio ka dar se jim zliubi Tega mnenja ie tudi večina ostalih desničarskih listov »Jour® opozarja tudi na to da desničarske stranke nove vlade pn najboljši volji ne morejo podpreti ker bi v tem primeru takoi proglasili socialisti in komunisti splošno stavko in vrgli Francijo v nov kaos Če se bo vl-ada hotela še boli naslonit' na levico, pa bo prišlo do novih trenj nd desnici Edini 'zhrid b' p«' mneniu lista bil nov volilni zakon in nove volitve •F.poque« je mnenja. da b' bila edina rešitev koncentracijska vlada, ki bi obsegala vse skupine od Marina na desnici do komunistov na levici. Le na ta n.ičin bo mogoče preprečiti, da bi Francija doživela sliene dogodke kakor se odigravajo v Španiji Zmagati mora zavest odgovornosti na levi in desni. Odmev v inozemstvu London, 19. jan AA. Londonski listi pravijo o novi francoski vladi, da naib-ž ne bo dolgo na krm;'u. »Times« zelo napada socialiste in piše, da je BI umov ugled v lastni stranki zelo padel. *Daily Telegraph« poudarja, da nejasnost v Franciji še nadalje obstoja. Gospodarske ln finančne težave se še niso prav nič zmanjšale. ženeva. 19- januarja. AA V ženevskih krogih izjavljajo, da jih je sestava neve francoske vlade razočarala, ker so mislili, da bo vlado sestavil Herriot. Kljub temu menijo, da bo francosko-britansko sodelovanje vendarle moglo priti do popolnega izraza v DN, zlasti pri vprašanju kolektivne varnosti. Rim, 19. januarja. AA. »Popolo d' Ita-lia« komentira sestavo nove Chautemp-sove vlade in piše med drugim: Chau-tempsova vlada je kljub dobrim nameram, ki jo prevevajo, socialistična ujetnica. če bosta centrum in desnica razumela svoje korisii se ne bosta smela po-mišljati in se bosta morala trdno akJeni-ti nove vlade. Toda stranke desnice najbrže ne bodo hotele pozabiti svoje ogorčene kampanje proti sedanjemu predsedniku vlade in se spomniti uslug, ki jih je Chautemps kljub vsemu storil svoji domovini v skromni meri, ki mu jo je dovolil režimi. Berlin, 19. jan. w. Nemški listi razmeroma ugodno presojajo novo Chautempso-vo vlado. Pariški poročevalci nemških listov menijo, da kaže tvorba narodne fronte razpoke. Splošno pričakujejo, da bo zunanjepolitična smer ostala neizpre-m en jena. Praga, 19. januarja AA. Vsi češkoslovaški listi pišejo o razpletu francoske vladne krize in izrekajo zadovoljstvo, da je kriza končana. Politične želje nove vlade Pariz, 19. januarja, b. Kakor se dozna-va, je nori ministrski predsednik Chautemps sporočil socialistom naslednja tri osnovna politična načela svoje nove vlade: 1. Novo vlado sestavljajo samo stranke ljudske fronte, in sicer radikali, ki štejejo 114 poslancev, republikanska uni- je ogromnega pomena za zvezo centralnih in vzhodnih krajev države ne le s Slovenijo, temveč s celim zapadom in ki pridobiva z ozirom na smer naše trgovine še vedno bolj na važnosti, se ne omenja.. Ko je 1. 1936 bila izdana zakonska uredba o gradnji novih železniških prog in njihovem financiranju, se je razglašalo kot velik uspeh, da je zveza Slovenije z morjem v trasi Črnomelj—Vrbovsko postavljena na prvo mesto onih železnic, ki pridejo na vrsto, čim bodo štiri takrat v gradnji se nahajajoče proge dograjene. In či-tali smo celo že, kako so pričela prva zemeljska dela. Toda do sedaj ni zapela niti ena lopata in iz prometnega ekspozeja je razvidno da je gradbeni program za prihodnje leto predvidel sicer nekatere Droge ki so v uredbi iz L 1936 po vrstnem redu daleč za našo. izgraditev zveze Slovenije z morjem pa je zopet za nedogled odložena. Tudi pripravljajoča se nova železni- ška tarifa pomenja za naše domače gospodarstvo težko brigo. Cela vrsta je še drugih vprašanj, ki vzbujajo občutek nelagpdnosti. Nihče se ne bo mogel sprijazniti z mislijo centralizacije nabav za državne bolnice. Iz tega bb nastalo sto nevšečnosti in zaprek za normalno obratovanje v teh zavodih. Oni dan smo opozorili na načrte, ki gredo za tem. da se osredotoči proizvodnja premoga v državnih rudnikih s pomočjo ogromnih investicijskih posojil. Tudi stremljenja po vedno strumnejši centralizaciji denarnega gospodarstva vznemirjajo vsakogar, ki gleda, s kako težko muko se naše denarništvo izkopava iz globoke krize. Vse to so problemi, ki bi zaslužili, da se okrog njih uveljavi enotna volia ce-' lokupne naše javnosti mimo in preko vseh političnih obzirov kaiti lepo je zadostiti strankarsko političnim interesom, toda potrebnejše je poskrbeti za življenje in napredek celokupnostL ja, ki Je bila tucH do sedaj vključena v ljudsko fronto in ki šteje 26 poslancev, ter neodvisna levica s 25 poslanci (v tej skupini je tudi katoliška organizacija »Mlada republika«, ki je tudi sodelovala v ljudski fronti). Sestava vlade je torej taka, da so vključene vanjo samo stranke, ki so že sodelovale v prejšnjih viaiah ljudske fronte, s čimer se poudarja, da nova vlada noče. razbiti dosedanje koalicije. 2. Nova vlada je bila osnovana z iz-rečnim pogojem, da jo podpirajo tudi socialisti, katerih sodelovanje smatra za ze- lo dragoceno. S. Predrami nove vlade Ji tak, da je odstranjena nevarnost sa popolni polom ljudske fronta. Prvi ukrepi za socialno pomirjen je Pariz, 19. jan. AA. Notranje ministrstvo je izdalo uredbo, ki uvaja 40-urni delovni teden v mestih, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev, pri vseh mestnih prometnih podjetjih in vodovodih in v industriji tobaka v Maroku. Začetek krize v Blumovi stranki Pariz, 19. januarja, b. Neuspehu Leona BI uma na seji vodstva socialistične stranke in razkolu, ki se je pokazal med socialisti v zvezi z vprašanjem socialističnega sodelovanja s Chautempsovo vlado, pripisujejo v tukajšnjih političnih krogih velik notranjepolitičen pomen. Obe levi krili stranke zagovarjata tesno sodelovanje s komunisti, dočim so zmerni elementi za morebitno obnovo ljudske fronte brez komunističnega sodelovanja. V raznih levičarskih krogih sodijo, da je včerajšnja debata vrhovnega vodstva socialistične stranke začetek hude krize v Blumovi stranki, ki se utegne razviti v razcep skrajno levičarsko usmerjenih elementov, ki bi se pridružili komunistom. Posledica bi bila. da bi del socialistov bil stalno v opoziciji proti sleherni vladni kombinaciji z radikali, dečim bi jo drugi ! del podpiral kakor je bil to že primer leta 1920 Izkučnia poslednjih let pa je pokazala. da v Franciji disidrnti nimajo sreče, ker iim mase navadno ne sledijo Zato je trenutno večja tveganost na strani socialistične levice kakor pa na strani zmernih socialistov, ki zagovarjajo sodelovanje ■ Chautenipsom. Vsekakor bo končna odločitev socialistov velikega pomena ne le za sedanjo vlado, temveč tudi za samo ljudsko fronto. Socialisti se bodo morali povsem jasno odločiti, kam hočejo, že sedaj pa napovedujejo v poučenih krogih, da bi sodelovanje socialistov s Chautempsom ob istočasni opoziciji komunistov pomenilo začetek likvida^-cije ljudske fronte. V tem je morda globlji pomen Chautempsove rešitve vladne krize. Njegov kabinet označojejo v objektivnih krogih za prehodni kabinet, ki f« tudi s podooro socialistov ne bo mogel dolgo obdržati, ker je socialistična podpora za Chautempsa, v kolikor bi bila samo taktična, zelo problematična zadeva. Raz-čiščenje teh nejasnosti bodo prinesli šele bližnji dnevi, ko bo mogoče z vso jasnostjo reči, ali je z novo vlado že zapečatena usoda ljudske fronte, ali se bodo našle še nove kombinacije, ki bi pomenile vsaj njeno delno rešitev. Razpoloženje za širše koncentracije je nedvomno že v teh dneh napetega razvoja vladne krize zelo naraslo. Nova sovjetska vlada Molotov zopet predse tlsik Litvliicv kcicisar Moskva. 19 jan. o. Dopoldne je bila seja članov vrhovnega sveta, na kateri je Molotov prečiial predlog o imenovanju novih ljudskih komisarjev. Predlog je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Za predsednika sveta ljudskih komisarjev je bil soglasno izvoljen Molotov. Tudi Litvinov je bil soglasno izvoljen za ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Komisariat za narodno obrambo bo Če nadalje vodil 1 maršal Vorošilov. Notranje posle je zopet I prevzel Ježov Na mesto dosedanjega komisarja za pravosodje Krilenka je prišel Rikov. težko in oboroževalno industrijo bosta vodila brata Kaganoviča, trgovino pa Smirnov. V novi vladi je tudi ženska Bakovljeva, ki sveta ljudskih komisarje* za zunanje zadeve bo vodila komisarjat za paroplovbo. Za generalnega državnega pravnika Sovjetske unije je bil imenovan Nišinski. Novo vlado je prebivalstvo sprejelo t velikanskimi manifestacijami. Moskva je bila danes v-a v zastavah ter so no cestah in ulicah korakali stotisoči manifestantovi ki eo ee zbirali na Rdečem trgu. Manifestacije »o trajale vse popoldne in pozno v noč. Po vseh cestah itn trgih so bili postavljeni zvočniki, po katerih so razširjali govore sovjetskih voditeljev iz Kremlja. Zaradi velikih množic so morali v notranjem mestu popolnoma ustaviti promet cestne železnice in avtobusov. Pred veliko kitajsko ofenzivo v šantungu Kitajci so zbrali v južnem šantungu 400.000 vojakov, da ustavijo japonsko prodiranje Hankov, 19. jan. o. Priprave za veliko splošno kitajsko ofenzivo v šantungu so končane. Kakor zatrjujejo vojaški krogi, bo maršal čangkajšek v najkrajšem času odredil ofenzive tudi na drugih bojiščih. V oficirskem zboru so bile v zadnjih dneh izvršene važne spremembe in je bilo odstavljenih več nezanesljivih višjih oficirjev. V šantungu se bo kitajska ofenziva očitno pričela na progah Tiencin—Pukov in Lung-hsi—Peking. 2e sedaj izvajajo tam Kitajci na nasprotnika močan pritisk. Japonci so znatno ojačili svoje sile in jih koncentrirali okrog mesta Cufov. Pritegnili so na to bojišče tudi znaten del vojaštva, ki je doslej operiralo okrog Hangčova in vzdolž proge Cinan—Cingtav, Kitajci pa so zbrali v južnem šantungu okrog 400.000 vojakov. Očitno se bo sedaj razvila srdita borba za južni del šantungške pokrajine in za pokrajino Kiangsi. Novi oddelki kitajske vojske, ki prihajajo dan za dnem iz notranjosti Kitajske, se zbirajo pred mestom Sučovom. Glavni namen kitajske ofenzive je. preprečiti Japoncem, da bi zasedli vso progo od Pukova proti severu, kar bi jim vsekakor uspelo, če zavzamejo ves šan-tung in pokrajino Kiangsi. Angleško-faponski Incident v Tiencinu Tiencin, 19. jan. o. Na meji angleške koncesije v Tiencinu, se je pripetil včeraj popoldne nevaren incident Neki Kitajec, ki je v kitajskem delu mesta rovaril proti Japoncem, je včeraj pobegnil v angleško koncesijo. Proti večeru so od angleških oblasti zahtevali, naj jim kitajskega begunca lzrofie. Angleške oblasti so takoj alarmirale vse svoje vojaške sile in odklonile japonsko zahtevo. Na meji ko%cesije so se že pojavili večji oddelki vojaštva in je vse kazalo, da bo nastal resen spopad, v zadnjem hipu pa je iaponsko vrhovno poveljstvo odredilo umik svojih čet. AngleSki generalni konzul Je kljub temu odločno protestiral pri japonskem vrhovnem po-I veljstvu. Diplomatski stiki Sormalno še obstojajo Tokio, 19. jan. w. Zastopnik japonskega zunanjega ministrstva je izjavil: Čeprav so diplomatske zveze med Kitajsko in Japonsko tako rekoč prekinjene, vendar formalno še obstojajo. Po povratku japonskega poslanika bo Japonska odposlala na Kitajsko odpravnika poslov. Prav tako bo kitajski poslaniški svetnik po odhodu kitajskega poslanika ostal v Tokiju. Anglija za skupno intervencijo London, 19. jan. o. Po raznih informacijah se je pričelo angleško zunanje ministrstvo pogajati po diplomatski poti z wa-shingtonsko, pariško in berlinsko vlado o morebitni intervenciji na Daljnem vzhodu. Poročila, ki so prispela iz Berlina, pravijo, da je zavladalo v tamkajšnjih odgovornih krogih veliko vznemirjenje zaradi nepo-voljnega razvoja kitajsko-japonskega spora in zaradi neuspeha nemške posredovalne akcije. Kakor znano, je Nemčija gospodarsko zelo zainteresirana tako na Kitajskem kakor na Japonskem Kitajska je spadala med največje odjemalce nemškega blaga. Prav to dejstvo so skušali izkoristiti angleški odločilni krogi, da bi sedaj pritegnili tudi Nemčijo k novi kolektivni akciji evropskih in ameriških velesil za likvidacijo kitajsko-japonskega spora. Berlinski politični kakor tudi gospodarski krogi vsekakor angleških načrtov za sedaj še ne odklanjajo. Odpoklic italijanskih inštruktorjev iz Kitajske Rim, 19. jan. AA. Mussolini je sprejel generala Scaronija in člane letalskega odposlanstva, ki so več mesecev organiziral! kitajsko letalstvo, čestital jim je k njihovemu delu ln dodal, da politične okoliščine ne dovoljujejo, da bi ostali Se ar Kit»jskeBk »JUTRO« št. 10. 2 Četrtek, tO. 1 1838. — Nesoglasja v ljudski fronti Mnenje francoskega pisca o vzrokih nesporazumov nastalih med strankami, ki so bile doslej združene v ljudski fronti V »vezi z razpletom ln rešitvijo francoske vladne krize, ki kaže novo premaknitev francoskega notranjepolitičnega težišča z levice na umerjeno sredino pod vodstvom radikalov, h kateri je že prva Chautempso-va vlada tvorila nekak prehod, so se v komentarjih evropskega tiska pojavljale napovedi o popolnem zlomu francoske ljudske fronte. Nujnost premaknitve težišča od levice na centruim in s tem nujnost razširjenja dosedanje vladne osnove od jedra ljudske fronte na širšo koncentracijo narodne fronte, ki naj bi zajela tudi zmerno republikansko sredino, je poudaril ob prevzemu svoje ponesrečene misije za sestavo nove vlade tudi sam socialistični voditelj Leon Blum. Njemu se uresničenje te zamisli ni posrečilo, ker je bilo po sredi vprašanje nadaljnjega sodelovanja komunistov, za katero se del radikalov in zmerna sredina niso navduševali. Blumova ideja pa je bila v glavnem sprejeta, g simpatijami in tudi Chautemps je v svojih prvih razgovorih ni zavrgel. Rešitev krize sicer ne odgovarja tej razširjeni Blumovi zamisli, ni pa izključeno, da se Cnautempsu s svojo novo. oči vi d no le prehodno vlado, ne posreči realizacija ideje, ki bi v svojem bistvu pomenila kon-oentracijo vseh zmernih reput likanskih in demokratičnih elementov Francije brez skrajnih elementov z levice in desnice. To idejo so dejansko še pred Chautempso-*vim padcem zagovarjali mnogi zmerni republikanci, ki jim ideja ljudske fronte sama na sebi ni bila nesimpatična. ki pa so želeli njeno razširjenje na zmerne strank? sredine v smislu narodne koncentracije, katere osnova naj bi slej ko prej ostala ljudska fronta. vendar ne na sedanji osnovi. V njej združene stranke naj bi predvsem izdelale natančen skupen program vladanja, ki bi v naprej odstranil nevarnost kasnejših trenj. V tem smislu je pred kratkim napisal zanimivo knjigo pristaš republikanske unije Marcel Dčat (»Ljudska fronta na razpotju«), ki sam Dravi, da ga pri pisanju te knjige ni vodilo ni kako nerazpol oženje napram ljudski fronti- temveč nasprotno želja, da prikaže, v čem bi bilo mosoče najti osmovo ne le za ohranitev ljudske fronte, temneč po možnosti celo za njeno razširjenje v »narodno fronto<. V ta namen se v prvem poglavju spušča v podrobno analizo »nagibov razdvajanja in razlogov spajanja* med posameznimi strankami ljudske fronte, da na tej osnovi prikaže obnove pravega sporazuma, ki se mu zdi za Francijo potreben, ako naj se država v bližnji bodočnosti izogne nevarnostim novih notranjepolitičnih negotovosti in napetosti ter znabiti celo — anarhiji. Po mnenju Marcela Dčata je bi.la osnovna napaka tvorcev francoske ljudske fronte v tem. da so se 6amo politično združili, in to povrh na osnovi povsem negativne ideje reakcije proti prekucuški skrajni desnici, ki je svoje prave namene razkrinkala ob znanih dogodkih 6. februarja 1934 na Plače de la Concorde v Parizu. Tej negativni združitvi, ki je imela svoj pomen kvečjemu v dobi pred volitvami, pa tvorci ljudske fronte niso dali potrebnega trdnega skupnega programa za primer, da pridejo na oblast. Načrt skupnega vladnega programa je dejansko izostal celo po volitvah v aprilu in maju leta 1936. Med programi posameznih skupin, katerih vsaka je nastopala s svojimi posebnimi zahtevami' ni bilo prave povezanosti v smislu nekega minimalnega programa, ki bi verjetnost bližnjih sporov odstranil. Vsaka izmed skupin je imela pred očmi le svoje posebne interese in ji je bilo zato bolj važno, kaj porečejo volilci, kakor pa morebitna nesloga v vladi. Zato je sleherna razprava, sleherna ugotovitev v kabinetu otvarjala možnost spora, nasprotja, preloma. Socialisti, ki so odnesli relativno večino glasov in mandatov so se nenadoma znašli pred težko odgovornostjo, ki jih je našla nepripravljene. Verjetno je tudi. da si je niti sami niso še žel Mi. Tudi komunisti so prenaglo dosegli svojih 73 poslancev. Verjetno je. piše Deat v svoji knjigi, da so celo moskovski voditelji, ki so nedvomno želeli, da ljudska fronta zmaga, pričakovali manjšo zmago znaHti celo z radikalno večino, kajti takoj po volitvah se je postavilo vprašanje komunističnega sodelovanja v vladi, kar je za komunistično stranko pomenilo prevzemanje odgovornosti in odpoved demagogiji. Vprašanje komunističnega sodelovanja pa je bilo rešeno le negativno, ker so dejansko komunisti le taktično pristali na sodelovanje v pni, kakor pozneje v drugi vladi ljudske fronte. Iz teh osnovnih nesporazumov, poudarja Dčat. so sledili vsi nadaljnji, ki eo se pojavljali sproti med izvajanjem »programa«, ki ga prav za prav ni bila kajti dejansko je vsaka stranka postavljala svoj program. Zaradi ohdržanja osvojenih položajev med vo-lilci je demagogija posameznih strank nasproti >ulici« povzročala nove zmede, ki so se redno maščevale na vladi sami. Vse to bi si bila ljud«ka fronta lahko prihranila, ako bi bila. tako pravi Dčat. takoj spočetka izdelala točen program vladanja. Na neki sprejemljivi minimalni osnovi bi se stranke levice nedvomno lahko združile. To bi po Pčatovem mnernju pomenilo ne le rešitev ljudske fronte, temveč tudi možnost in verjetnost njenega nadaljnjega raz-širienja v solidno republikansko »narodno front (K. Chamitemnsov poskus kaže v to smer, Ip r!q ie spdai večja verietnofit. da v »narodno fronto« ne bo več vključena bivša ljudska fronta v celoti temveč bodo najbrž žrtev začetnih nanak — komunisti, ki se v ostalem tudi ljudski fronti niso iskreno pridružili. tvomkah Predsednik vlade dr. Stojadinovič se bo mudil danes v nemških Industrijskih centrih Berlin, 19 januarja a. Predsednik jugoslovenske vlade jn zunanji minister dr. Stojadinovič prispe na svojem potovanju po Nemčiji jutri dopoldne v Essen, kjer si bo ogledal Kruppove tvornice, nato pa bo obiskal industrijska podjetja v Solin-genu v Dusseldorfu. Gospa dr Stojadinovičeva si je danes v spremstvu soproge nemškega poslanika v Beogradu, soproge jugoslovenskega poslanika v Berlinu in tajnika nemškega zunanjega ministrstva Rodema ogledala razne dobrodelne ustanove. Ustavila se je najprej v domu zimsike pomoči, kjer je občudovala razne grafikone in statistične podatke. ki podajajo jasno sliko o delu nemške narodne socialistične stranke na področju socialnega skrbstva in obrambe proti tuberkulozi Jugoslovenski novinarji so dobili pri tej priliki mnogo knjig in ilustracij za spomin na njihov obisk v eni izmed najbolj razčlenjenih socialnih ustanov v sodobni Nemčiji. Po obisku v domu zimske pomoči se je ga. dr. Stojadinovičeva odpeljala na državno športno igrišče, kjer si je ogledala stadion, tako zvani Maifeld, športno akade- mijo in gledališče na prostem, nakar s« je vrnila v svoj hotel Grški listi o berlinskih razgovorih Atene, 19. januarja. AA. Grški listi posvečajo obširne komentarje dr. Stojadino-vičevemu obisku v Nemčiji. »Katimerini« naglaša vlogo predsednika jugoslovanske vlade pri srečnem urejanju evropskega položaja. Razgovori v Berlinu so potrdili ena-| kost stališč glede utrditve miru, posebno v donavski kotlini. Ta enakost stališč more samo razveseliti vse prijatelje miru, tembolj, ker pomeni to zbližanje med dvema pomembnima činiteljema za varnost m i m v srednji in vzhodni Evropi. To je tem važnejše, ker nemško-jugoslovansko prijateljstvo ne daje povoda za noben nesporazum in ker so vsi mednarodni politični krogi prav presodili pomen tega prijateljstva. »Elenikom Melon« poudarja, da je Jugoslavija ostala zvesta svoji dosedanji tradicionalni politiki in prijateljstvom. Ko utrjuje svoja nova prijateljstva, ostaja zvesta tudi dosedanjim prijateljstvom. Kralf Karol II. o svojih osebnih in o simpatijah rumunskega naroda napram Italiji Rim. 19. jan. b. »Messaggero« poroča, da je rumunski kralj Karol II. včeraj sprejel v posebni avdienci italijanske novinarje in jim pri tej priliki izjavil, da se položaj ugodno razvija in da zato z zaupanjem gleda v bodočnost. Želim pri tej priliki poudariti tudi svoje simpatije napram Italiji, simpatije ki jih v ostalem deli ves rumunski narod-Celo v težkih trenutkih — in pri tem mislim na dobo sankcij, katerim se je moja država zaradi kolektivnih obveznosti morala pridružiti, ne da bi zaradi tega prevzela kako krivdo nase — je ostalo prijateljstvo med Italijo in Rumunijo neskaljeno. Ljubim Italijo in občudujem Mossolinija. To je, kar s?»m hotel Italijanom povedati, Ako vidite Musisolinija, povejte mu. da sem ohranil najboljši spomin na evoječasne razgovore ž njim in na niegove globoke sodbe. Prijateljska pogodba Rumunije z Nsmšijo Praga. 19. jan. b. Poslanec Kut objavlja v »Pol. Listu* članek o svojih vtisih 6 potovanja po Rumuniji. Med drugim navaja tudi izjavo, ki mu jo je dal novi rumunski ministrski pr-dsednik Goga. 0 rumunski h odnošajih z Italijo je Goga odgovoril: Zbližanje z Italijo ie naravno Prijateljska pogodba e to državo je že starejšega datuma Ne zanikamo, da želimo ob istočasni ohranitvi naših dosedanjih zvez razširiti krog naših prijateljev kar na'boli. ?. *1 ci?'*»pga odseka dr. M KVmpdtič. ki bo V imenu ministra izročil 15.000 din za siromašne mostarske delavce in meščane, Kraljevič Tomislav 10 let star Beograd, 19. jan. p. Nj. Via kraljevič Tomislav je danes praznoval svoj 10. rojstni dan. Kraljevič, drugorojena sin pokojnega Viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja in Nj. Vel. kraljice Marije, »e trenutno mudi v Beogradu, študira pa v Angliii v nekem kolegiju, kjer si nabira izobrazbo za svoje bodoče delo. Kraljevič Tomislav je vrhovni pokrovitelj našega gasilstva in so vse naše gasilske organizacije proslavile njegov deseti rojstni dan. Kraljevič je dober dijak, uljuden nasproti profesorjem in priljubljen pri tovariših, pri tem pa živahen in silno vnet za spori. Službi božji na Dedinju so prisostvovali Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeviča Tomislav in Andrej, kneginja Olga in knez Nikolaj, dalje dvorne dame kraljev guverner Jeremija Zivanovič. poveljnik kraljevske garde, general Aleksander Stan-kovič ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Po službi božji so prisotni čestitali Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu v salonu dvorca na Dedinju k njegovemu rojstnemu dnevu. Zahvala dvorne pisarne za čestitke Beograd, 19. jan. a. Za rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Tomislava so prispele čestitke z najlepšimi željami za njegovo srečo in dolgo življenje. Pisarni Nj Vel. kralja je po najvišjem nalogu čast zahvaliti se za čestitke, kakor tudi vsem, ki so se pri tej priliki vpisali v dvome knjige. ieležke Iz ljubljanske Kmetske zbornice »Domoljub« poroča o prvi seji predsedstva Kmetske zbornice za dravsko banovino, ki je bila 8. t m. Iz njegovega poročila posnemamo, da je predsedstvo razpravljalo med drugim tudi o načrtu pravilnika za ureditev sejmišč. »Osnutek tega pravilnika je pravo ogledalo nesposobnosti nagega centralizma za enotro reševanje raznih vprašanj za vso državo. Občine bi morale po njem določiti za sejmski prostor 2 orala velike prostore, jih ograditi z 2 m visokim betonskim plotom ter zgraditi še razna poslopja. Naši sejmi v sto letih ne prinesejo toliko dohodkov, kakor bi vse to stalo. Poleg tega predvideva pravilnik še celo vrsto drugih takih brihtnih določb. Predsedstvo je gladko odklonilo tako uedinje-no urejevanje naših sejmov in zahtevalo, da se predlog takoj umakne, kot popolnoma neporaben.« Dalje je razpravljalo predsedstvo o potrebi obveznega cepljenja prašičev, glede uvedbe enotnih mer za prodajo drv, o ogrožanju slovenske kmečke posesti ob naši severni meji, o preskrbi s senom in o posel-skem redu za Prekmurje. Končno je razpravljalo tudi o reviziji železniških tarif, s katero bi bila Slovenija zopet občutno udarjena. »Zbornica je skušala dobiti načrt nove tarife v svoje roke, a se ji doslej ni posrečilo, zato seveda še tudi ni mogla razpravljati o podrobnostih, pač pa je zaenkrat opozorila vse v poštev prihajajoče slovenske gospodarske ustanove, da so na straži, da z združenimi močmi preprečijo ta udarec na slovensko gospodarstvo.« Predsedstvo Kmečke zbornice bi v tem pogledu mnogo bolje storilo, če bi obvestilo o pretečem udarcu Sloveniji po novi železniški tarifi tiste svoje prijatelje, ki sede tam, kjer bodo dali poslednji in odločilni blagoslov novi podlagi. Organizacija JNS v Tuzli V nedeljo dopoldne je bila v Tuzli odlično obiskana skupščina sreske organizacije JNS. Skupščino je otvoril in vodil dr. Stevo Milčič. Po pozdravnem govoru je poda! besedo odposlancema Glavnega odbora JNS dr. Svetislavu Popoviču in senatorju Vasi Glušču. Po njunih govorih so bile volitve novega sreskega odbora s predsednikom dr. Stevo Milčičem. V novem sre-skem odboru so zastopani tako pravoslavni Srbi, kakor muslimanu Pred zaključkom je govoril še prota Jovan Magaraševič o stališču pravoslavne cerkve. Iz zagrebškega novinarskega življenja »Hrvatska Straža« objavlja izjavo sedmih novinarjev, ki so pred časom izstopili iz redakcije dr. Mačkovega organa »Hrvatskega dnevnika«. Izjava Je zelo zanimiva ter ugotavljajo v njej podpisniki, »da so izstopili iz redakcije zaradi neznosnega stanja, ki je nastopilo po vstopu odvetnika dr. Ilije Jakovljeviča v redakcijo. Podpisaniki so sami prekinili vse odnošaje z redakcijo in motive, ki so jih privedli do tega. sporočili neposredno predsedniku dr. Mačku. Med drugimi je bil tudi ta, da jim njihova čast in človeško dostojanstvo ne dopuščata sedeti še naprej v redakciji »Hrvatskega dnevnika«. Podpisniki pripoveduje dalje kako je tekla njihova razprava proti konzorciju Hrvatskega dnevnika pred novinarskim sodiščem, ki je v svoji sodbi v celoti odobrilo zahteve, Iznesene v njihovi tožbi. Končno trdijo, da vodi vso politično stran lista v Hrvatskem dnevniku odvetnik dr. Jakovljevič, o katerem je Hrvatska Straža ugotovila, »da je proglasil nedavno pokojnega voditelja hrvatskega naroda Stje-pana Radiča za norca in cigana.« Niemoller obtožen rovarjenja proti državi Berlin, 19. januarja, b. Razprava proti znanemu protestantovskemu pastorju Martinu Niemollerju je določena na dan 7. februarja. Obtožnica očita Niemfillerju med drugim, da je zahrbtno rovaril proti državi in policiji, da je zlorabil prižnico v svoje politične namene in da je hujskal vernike k neposlušnosti napram državnim oblastem. Za proces vlada veliko zanimanja ker bo po sodbi mogoče soditi, kakšno stališče bo država zavzela napram prote-! stantovski cerkvi. | INSERIRAJTE V „JUTRU" J Ali so pljučne bolezni ozdravljive? To nad vse vatno vprašanje ranima očitno vae, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem kaSlju, zasluzenosti, dolgotrajni hrlpavosti in hript, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri naa POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI izpod peresa gosp. drja. med. Gutm&nna. — Treba Je pisati samo karto (frankirano s 2 din) s točnim naslovom na: PUHL.MANN & Ce., Berlin 614, Mtiggelstraaae Nr. 25-2te. Odobreno od min. to«, pot »mvteUko oddaljen)« 8. kr. «1« od M- XIL IS« Pred pravoslavnim arhijerejskim saborom Glavni organ JRZ »Samouprava« objavlja uvodnik »Pred izrednim zasedanjem svetega arhijereskega sabora«. List opozarja na izjavo notranjega ministra dr. Korošca 29. decembra pred finančnim odborom, s katero je opozoril na motno situacijo, ki je nastala po sprejetju konkordata v narodni skupščini med ljudstvom. »Zaradi tega je današnja kr. vlada na čelu z dr. Stojadinovičem, dr. Korošcem, dr. Spa-hom odločena, da ne predloži niti stari konkordat, niti korigirani stari konkordat, niti nov konkordat, sploh noben kakršenkoli konkordat, to pa zato. ker smatra, da je potrebnejše doseči zopet normalne, korektne in prijateljske odnošaje s pravoslavno cerkvijo.« Glavno glasilo JRZ nadaljuje: »Dr. Korošec je podčrtal tudi to, da vlada dela za pomirjenje med pravoslavno cerkvijo in njo, ker smatra, da je to v interesu tako pravoslavne cerkve, kakor države S tako odločno Izjavo tako uglednega člatia kr. vlade pred finančnim odborom narodne skupščine ob navzočnosti samega predsečš-nika dr Stojadinoviča je bilo vprašanje konkordata definitivno odstranjeno z dnevnega reda. Medtem ko daje kr. vlada tako jasne dokaze svoje pomirljivosti in debre volje za dosego pomirjenja s pravoslavno cerkvijo — pa moramo z obžalovanjem ugotoviti, da se taka dobra volja ne kaže pri gotovem, sicer malem delu predstavnikov pravoslavne cerkve. Na željo večine episkopov je bilo sklicano za 22. Januar izredno zasedanje arhijerejskega sabora srbske pravoslavne cerkve. Po zaupnih informacijah, ki jih imamo, bo glavni predmet razprave sklepanje o nadaljnjih odnošajih cerkve napram državi. Pričakovati je bilo, da bo stališče vlade v vprašanju konkordata naletelo na najboljše razumevanje pri merodajnih v pravoslavni cerkvi Zaradi tega nas tem bolj žalosti in čudi, da se je pričela te dni v zvezi z zasedanjem arhijerejskega sabora neka nerazumljiva, zakulisna in brezprimerna akcija, ki ima samo en cilj: preprečiti tako potrebni mir med pravoslavno cerkvijo in državo. Arhijerejski sabor je sklenil prirediti 22. januarja tako v Beogradu, kakor pio vseh pravoslavnih cerkvah širom cele države, šestmesečni parastos za pokojnim patriarhom Varnavo. Sedaj pa so se pojavili neki svečeniški krogi, ki anonimno v imenu Zveze društev pravoslavnih duhovnikov pozivajo vse pravoslavne duhovnike iz cele države, da pridejo 22. januarja brezpogojno v Beograd. Iz letaka s katerim se pravoslavni duhovniki pozivajo za 22 januar v Beograd, je jasno razvidno, da sklicateljem ni za pomirjenje med pravoslavno cerkvijo in državo, nego da hočejo za vsako ceno preprečiti, makar tudi s ka-ljenjem javnega miru ln z nasilnim vplivanjem na sklepanje arhijerejskega sabora.« General Franco tmm zopet osvojiti Ter Nfegova druga ofenziva se nadaljuje — Boja se bijejo 15 km od mesta SaragoSsa, 19. jan. o. Na teruelski fronti se nacionalistična ofenziva nadaljuje z vso intenzivnostjo. Večji oddelki nacionalistov so pod vodstvom generala Arande v pretekli noči zavzeli masiv Pedrijo. ki domini-ra nad cesto iz Cel&dasa v Teruel. Republikanci odslej ne bodo mogli več uporabljati te ceste za svoje vojaSke transporte. Za vrh Pedrijo so se razvili silno hudi boji. Nacionalisti so svojo ofenzivo pripravili izredno skrbno. Na črti 5 km so razme-stili nad 500 topov raznih kalibrov, ki so sipali granate na republikanske postojanke tako močno, da so se morali branitelji po nekaj letalskih napadih nazadnje umakniti. Boji se sedaj nadaljujejo na fronti, ki se razteza od zapada proti vzhodu in je oddaljena še kakšnih 15 km od Teruela. Iz Francovega tabora Salamanca, 19. jan. AA.: Snoči ob 20. je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da se na teruelski fronti bitka še nar , daljuje. Francove čete so zavzele vrhovs ! 957, 967 in 968. Republikanci so napadli nekatere postojanke, ki so jih nacionalisti zavzeli predvčerajšnjim, bili pa so odbiti in so izgubili dva tanka. V letalski bitki so nacionalistična letala sestrelila 12 sovražnih letal. Sto žrtev bombardiranja Barcelone Barcelona, 19. Jan. AA. Vojno ministrstvo objavlja: Kmalu po 12. je šest sovražnih letal metalo bombe na središče mesta. Letala so priletela s Palme na Mallorci ta so vrgla mnogo težkih bomb. Več poslopij je bilo razdejanih. Eksplozija bomb je povzročila veliko gmotno škodo. Sodijo, da Je bilo okoli 100 ljudi ubitih, pa tudi ranjencev je zelo veliko. Protiletalske baterije so ukinile ogenj v trenutku, ko so se republikanska lovska letala pojavila v zraku, ki pa niso mogla dohiteti sovražni-I ka, ker je hitro pobegnil. 7$ otrok Strahovit požar v ameriškem jezuitskem samostanu Saint Hvacinthe (Kanada), 19. jan.br. Včeraj zjutraj je izbruhnil v šoli tukajšnjega jezuitskega samostana strahovit požar, ki je zahteval nenavadno veliko števila smrtnih žrtev. Ogenj je nastal v zgodnjih Jutranjih urah, ko so učenci, ki jih je bilo v internatu okrog 160, še spali. Neki delavec je opazil, da se dvigajo plameni iz kletnih prostorov in je nemudoma alarmiral gasilce, preden pa so prispeli, je bilo že celo štirinadstropno poslopje v plamenih. Otroci, ki Jih Je presenetil ogenj v spanju, so milo klicali na pomoč. Ker pa je bilo naenkrat v plamenih pritličje in podstrešje, jim ni mogel nihče priskočiti na pomoč. V obupu so otroci skakali iz četrtega nadstropja na dvorišče, pri čemer so dobili po večini hude poškodbe, nekateri pa so se ubili. Reševalna akcija je bila zelo otežkočena, ker je btl tak mraz, da je voda nmnzova-la v ceveh. Paniko so še povečali sorodniki ogroženih otrok, ki so obupani tavali okrog ta prosili pomoči. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevala 49 smrtnih žrtev, po večini otrok, dočim so se profesorji s par izjemami rešili. 22 otrok so s hudimi opeklinami in drugimi težMimi poškodbami prepeljali v bolnico, 29 dečkov pa še pogrešajo in ce boje, zadnje dni. ko se je našemu slo-večemu dramatiku Branisla\'u Nušiču iztekla dolga pot življenja in dela proti robu vsega posvetnega, je njegovo poslednje delo »Pokojnik« doživelo v Zagrebu zmagovit uspeh. Naključje je naneslo, da uvrščamo poročilo o pokojnikovem »Pokojniku« prav isti čas, kakor osmrtnico. Ur. Zagreb, januarja Naposled smo vendarle pričakali odlično domačo premiero: najnovejše delo srbskega literarnega Metuzalenia Branislava Nušiča »Pokornik«. Spisal ga ie lansko leto. ko je bil tako bolan da so uredništva že1 pripravljala nekroioge. Potem je stari Nušič tako rekoč od smrti vstal in to je nedvomno in-spiriralo njegovo delo za »Pokojnika«. Zagrebška premiera najnovejšega Nušicevega dela ie bila nekaj manj kakor dva meseca po beograjski krstni predstavi. Tukajšnja kritika se strinja soglasno v sodbi, da ie »Pokojnik' vrh na piramidi dramatike in komeliografi.ie tega srbskega Molliera. Sam motiv ni originalen. Na; omenimo samo Tolstojevega »Zivesa mrtveca« od domačih pa »Kuluri ižičevega »Misterioznega Kamiča« Toda >Poko'nik« ni samo komedija, te.mveč pristna tragikomedija. Nušič je tu boli kritik in satirik kakor humorist in tako se je zopet približa! Gogoliu. skoraj neverjetno se zdi. kako podobe:) in poln plana ie ta stari eosrod: za to ea lahko zavidajo premnogi mlajši litsratje. Sam avtor je v neki izjavi takole označil svojo družabno satiro: »V ne- kem dialogu v »Pokojniku« pravi eden izmed nosilcev glavnih vlog: Ničvredno^ je danes močnejša sila nego ljudje in zakoni! Ničvrednosti in nepoštenju s? danes ves svet klanja!« Glejte, v teh besedah je tudi vsebina dela. Nisem imel samo namena, da bi nič v rednost in nepoštenje prikazal kot pojav ki je zagospodoval v naši družbi, temveč iudi tisto sprijaznjen je naše družbe z nič-vrednostjo kot z nečim, kar ie doseglo vse državljanske pravice ter se nemoteno pojavlja že v prvih vrstah«. To ničvrednost kaže v celi vrsti tipov, ki predstavljajo sicer splošne pojave današnje, predvsem seveda beogia;ske družbe. Delo ie polno duhovitih in pikrih aluzij na sedanje družabno-politične razmere, in te opazke zzivajo stalno odobravanje pri odprtem odru Prav zaradi ostre kritike teogra.iske družbe ie Nušič tako priljubljen v Zagrebu, ki 6'jiti cgrom no razliko mentalitete- v kolikor ne gre za oojave splošno družabnega značaja. Toda Nu šir se vsem t?m pojavom ne smeje več tako nedolžno kakor nekoč, marveč jih ostro gra-• a in brezobzirno obsoja. Tragikomcdija se dogaja v vplivni beograjski družbi. Ugledni gradbeni po ijetnik ugotovi, da ga ž( :ia vara 7. družabnikom in odpotuje v?« razburjen v inozemstvo. Tam izve, da ga doma smatrajo za mrtvega, ker so v Donavi našli -.risovega poslovodjo, ki pa ga niso več prepoznali z njegovim suknjičem in dokumenti Prav to naključje mu 1 zdaj omogoča da ostane tri leta v Nemčiji, j Nekega dne se vrne. Njegovi najbližji »o se- 1 veda v nemali zadregi in ga skušajo z vsemi zvijačami onemogočiti. Žena se je med tem poročila z družabnikom, neki sorodnik je podedoval njegovo imetje, prijatelj je dobil katedro za njegovo znanstveno delo. Naposled ga proglase za nevarnega anarhista in kaj drugega mu preostaja kakor da s ponarejenim potnim listom zbeži v inozemstvo. Posebno tragičen ie konec: ničvrednost triumfira in zatrjuje svečano, da j2 pravica zmagala! Ka Mesaric je dal igri realistično smer in srečen tempo: vsi igralci so bili dobro uvežbani. Najboljši je bil v glavni vlogi Ljubiša Jovanovič: pravi cincarski dedič. Izredna sta bila v svojih komičnih vlogah Strahinja Petrovič kot krivoprisež-nik~ in ravnatelj Dujšin kot nesrečni ruski emigrant. Kraljeva je bila šarmantna. a bolj za francosko komedijo. Tudi vsi ostali so dobro rešili svoje vloge: AJrič (pokojnik), Rakuša (družabnik). Laurenčič (sleparski znanstvenik) in ostali. Gledališče je bilo raz prodano, odobravanje ogromno Gotovo je, da uspeh »Pokojnika« ne bo zaostal za uspehom »Dr«, ki je šel nOkrat preko zagrebškega odra. Drama napoveduje še n;ko domačo premiero: je to Krleževa vojna igra ^U logoru«-ki so io uprizorili z velikim us»pehom v Beogradu in na raznih pokrajinskih odrih. Zlasti v prestolnici je Mla Krleževa pacifistična drama sprpieta kot gledališki dogodek. Tako vt^aj naivočji predstavniki hrvatske in srbske dramatike vzdržujejo gledališke 6tike med obema sprtima prestolnicama. V te} zvezi je treba omeniti tudi agilnega glavnega r*ži«er?a Strozziia ki ;e režiral v Beogradu svojo komedijo »Kako se osvoje že- ne:, dramatiziranega »Idiota« in Mozartovo opero »Don G io vanj i«. Ostale manj važne domače novosti smo že omenili. Tako je naj mlajši hrvatski dramatik študent Bonifačič s svojim debutom dokazal, da je izrazit dramatski talent, ki je za sedaj še ves surov, neizkušen in naiven, je pa kljub vsemu talent, ki mnogo obeta. V smotrni režiji Hinka Nučiča ter v odlični interpretaciji Nučiča in Vike Podgorske, je njegova drama prišla do polne veljave. Zanimiva je bila tudi komedija vNovi dom«, delo sovjetskega pisatelja Bulgakova. To seveda ni doktrinarno delo, temveč lahka satira, ki slika borbo dveh generacij in prav za prav bankrot doktrije v malomest-nem okolju. Samo novi ljudje, komsomolska mladina, lahko preporodijo novi dom. V režiji Ka M esariča smo videli kos resničnega sovjetskega življenja. 2e dvakrat je gostoval v Zagrebu v >Eru z onega sveta* mladi ljubljanski tenor Ivan Franci, ki je tu s svojimi prvimi aastopi napravil dober vtis. Mladi dramatik Senečič. ki je prejel najvišjo hrvatsko literarno nagrado Demetrovo, je odpotoval na daljši študijski dopust v Prago, da izpopolni svojo teatrsko tehniko. Pred odhodom je izročil gledališki upravi svojo najnovejšo komedijo »RadniČki dok. Baletni mojster Margareta Fromanova gostuje pravkar na Scali v Milanu in pripravlja plese za opero »Sadko« Rimskega Korsakova ter koreografski balet »Ščelkunfik« Cajkovskega. Kronistično je treba omeniti še. da ie hrvatsko eladaliMe v Osijeku ob koncu decembra uprizorilo dramo Iva Bmčiča »Med štirimi stenami« v režiji Hinka Tomašiča. 0. A. lentinčič pa je imel zadnje čase izredno srečo, saj je ušel že dvakrat, ko so mu bili orožniki za petami. Posebno srečo je imei v Sopoti pri Radečah, ko je pobegnil po drznem razbojništvu v Veliki Kostrevnici v kumljanske gozdove in se nato umaknil na Dolenjsko. Orožniške patrulje so mu stalno za petami, Valentinčič pa še najde priliko, da napravi novo škodo in izvede nočni vlom. Zdaj pa so popustili živci tudi njemu in je pobegnil v Srbijo. Tako je sporočil Ja-kopinovim. Valentinčič trdi, da mu preseda stalno zalezovanje orožniških patrulj. Oni dan je bil tudi pri svoji izvoljenki Mariji v samotnem naselju šentviške občine. Tudi od Marije je vzel slovo Povedal ji je, da namerja v Srbijo, kjer ima teto. njen mož je zaposlen v rudniku. Tam upa dobiti s!užbo in se bo odslej preživljal s poštenim delom. Tone Valentinčič je drzen fant in velik prijatelj ženskega spola. Ravno to mu koristi, da se tako lahko skriva pred zasledovalci. Ima več deklet, ki mu nudijo zavetje. Te dni sprašuje za Tonetom neka vdova iz Besniškc doline. Vdova ima znatno pokojnino in k njej se je hodil Tone naslajat kadar je bil brez denarja. Če pa mu je uspel vlom, tudi ni bil umazan in je odrinil stotak. Skrivališče v samotni Besniški dolini je bilo Tonetu posebno dobro došlo. Vdovi je obljubil zakon, zdaj pa se je mo-žička željni ženski močno podaljšal obraz, ko je zvedela, da je hodil Tone po krivih potih in da je moral pobegniti iz domačih krajev. Pa bi mu morda še vse odpustila, Ie to mu šteje v največji greh. da se je slini! tudi okrog drugih ženščin. Oblastva poizvedujejo, v kateri srbski rudnik se je napoti! Tone. V KresniŠkem vrliiu so ostale vse poizvedbe brezuspešne. Domače vesti ♦ Seja delovnega odbora za napredek turizma na Jadranu je bila v Zagrebu ob sodelovanju predstavnikov turističnih zvez Splita, Sužaka in Dubrovnika, trgovskih in industrijskih zbornic v Zagrebu, Splitu, Dubrovniku in Podgorici ter načelnikov trgovinskih oddelkov uprav savske iu primorske banovine. Sprejet je bil pravilnik delovnega odbora, ki je postal zdaj trajna ustanova. Delovni odbor bo v prvi vrsti skrbel, da med predpisi o turizmu v Primorjj ne bo več razlik. Sedež delovnega odbora bo na Suša-ku, Splitu ali pa v Dubrovniku, kjer bodo pač vsako leto izvolili predsednika. Za tekoče leto je bil izvoljen za predsednika delovnega odbora dr. Tartaglja ia bo tako sedež odbora v Splitu. Ma seji so razpravljali o vprašanju turističnega dinarja, o deviznih odnosa jih z državami, ki pridejo v poštev za naš turizem, o novih prijavnicah za goste ter o klasifikaciji in maksimiranju cen. Odboru je bilo naloženo, naj izvede priprave za prireditev velikega turističnega kongresa v Dubrovniku in turistične razstave. Prihodnja seja odbora bo meseca marca na Sušaku. Kronično zagatenje in njegove slabe posledice, posebno motnje v prebavi, se lahko odpravijo z davno preskušenim domačim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenčico,^ ki se, tudi po daljši uporabi odlično izkaže. Oni, ki so bolni na želodcu in črevesju, a pijejo »Franz-Josefovo vodo«, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. 0?i r«g B ot 15 48.V3S ♦ Gostovanje italijanskih liričnih opernih pevcev v ljubljanski operi. V soboto in v nedeljo, 29. Ln 30. t. m. bo gostovala v ljubljanski operi skupina štirih italijanskih odličnih liričnih pevcev pod vodstvom dirigenta cav. uff. Muecija. V »ohoto bodo peli v Puccinijevi operi »Madame Butterflyv, v nedeljo pa v Verdijevi operi »Traviata«. Vse podrobnosti slede, danes pa že opozarjamo operno občinstvo na izredno priliko, da sliši v naši operi odlične italijanske lirične soliste. Male vloge, zbor, orkester in balet bodo zasedene z domačimi močmi. Prodaja vstopnic za ti dve gostovanji bo od ponedeljka dalje. • Najstarejša dekliška meščanska šola ▼ naši državi je meščanska šola v Karlovcu. ki je bila ustanovljena že leta 1705. Nameščena je bila v neki veliki sobi občinske hiše b v začetku je imela samo tri nižje razrede. L. 1873. je postala prava meščanska šola. Kot voditelji le šole so se udejstvovali odlični pedagogi. M?d njimi Davorin Trste-njak in Vekoslav Dominkovič, pozneje pa Vekoslav Cop. zgodovinar in mladinski pisatelj. Ta stara šola bo v kratkem slavila 45-ietnico odkar posluje v sedanjem poslopju. ♦ Službeni list dravske banovine od 19. t. m. objavlja uredbi o ribolovu in rakolovu ter o prodajni ceni solne kisline, objavo o podaljšan roka za izključno porabo električnih vodnikov in izolirnih cevi in kandidatno lisio ter popravke v volilnem imeniku za volitev senatorjev v dravski banovini. * Nori grobovi. Včeraj je v Ljubljani po dolgem in hudem trpljenju zatisnila oči gospa Lina Poltnigg, roj. Brilli, dolgoletna kniigovodkinja veletvrdke I. C. Mayer. Po-kojnica je bila vzor delavne, marljive žene in prav letos v maju bi proslavila 40 letnico dela pri isti tvrdki, kjer je bila od vseh spoštovana. Pred pol leta je začela glodati na njenem zdrav ju zahrbtna bolezen in včeraj jo je smrt rešila življenja. Zapušča sina io hčerko in za njo žaluje poleg drugih nečak g. Janes Brilli, znani naš delavec v raznih organizacijah. Blago gospo bodo danes ob 14. prepeljali izpred hiše žalosti na Poljanski cesti 20. z avtofurgonom na farno pokopališče v Domžale, kjer bo ob 15. pokopana. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Marija Virantova. vdova po finančnem nadkomisarju. Pogreb bo danes ob 16. — Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Frančiška Kunfera. soproga fotografa. Pogreb bo jutri ot> 16. izpred mrtvaške veže na Vidovdanski cetsti. — Izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti bo tudi nastopila svojo zadnjo pot gospa Frančiška Žuraj. tašča g. Emila Rumpia. Pogreb bo danes ob 14. — Pokojnim blag spomin- žalujočim naše iskre-sožalje! * Za siromašno šestčlansko delavsko družino v Zagorju, o kateri smo v nedeljo poročali pod naslovom »Tri sličice iz črnega revirja«, je neka dobra gospa z Jesenic nakazala upravi našega lista 100. din. V imenu brezposelnega očeta, matere in štirih otročjčev, ki prezebujo in gladujejo v bajti, razbiti po plazovju. iskrena hvala I * Gradnja banske palače v Splitu. Oglas I ofertaine licitacije, ki se bo vršila dne 14 februarja, s tozadevnimi pojasnili, je nabit po vseh mestnih deskah Stroškovnik je interesentom razpoložen na vpogled med uradnimi urami od pol 8 do 14. v sobi št. 2 Mestni trg 27, pritličje. * Najstarejšemu Arnavtu na Ko^ovem se ponuja nevesta iz Amerike. Ko so imeli v Turčiji najstarejšega moža na vsem svetu in so o njem mnogo pisali po vsem svetu, se je razvila pravcata tekma odkrivanja najstarejših ljudi in tako je prišel s sliko in opisom v mnoge liste tudi najstarejši Arnaut Bahtijar Kožan iz Velikega Ribara na Ko-sovem. Bantijar je star zdaj 132 let, kar sicer ni potrjeno z dokumenti, a bo približno odgovarjalo, ker se č;ij starec prav živo spominja na razne zgodovinske dogodke. Bahtiiarova slava se je razširila tudi po Ameriki in v Lipljan ie prišlo pismo neke boaate Američanke, ki hoče poslati popularna — kot nevesta enesza izmed najstarejših mož na svetu. Stari Rahtijar je bil pisma silno vesel in ko so mu raztolmačili, da hoče imeti nevesta iz Amerike njegovo sliko so ga morali vnuki in pravnuki fakoj peljati k fotografu Svojo sliko je že poslal v Ameriko in zdaj je vps srečen v prividih svojega bogastva v zakonu z Američanko, ki ie od nj->ga 1 rK> let mlajša V-a vas se zbira okro« nega in starec ji zida -»Majne gradove v ob!ake Obljubil je že zgradbo lepega vodnjaka sredi vasi »a ker je imela tornada vas pri zadnjih poplavah do*ti škod?, je zdai drugim koristnim darovom iodnl še regulacijo hudournika in nekaj dobrih mostov. * Ia »ZvouČkovega« sklada morajo nešteti otroci naših izseljencev po vsem svetu brezplačno prejemati ilustrirani mladinski mesečnik »Zvonček« in se do njem duhovno vezati s svojo daljno domovino. Podprite zato vsi to plemenito prosvetno in narod no-obrambno akcijo in darujte v »Zvončkov« skladi Za vsak, tudi najmanjši dar vam bo slovenska deca v tujini iskreno hvaležna. + 0 »Bogu v Trbovljah«, zbirki Mrzelovih sodobnih socialnih pravljic, ki je nedavno izšla v založbi »Trbovlje«, Ljubljana. Gajeva 9, je urednik Ivan Podržaj v zadnji številki »Življenja in sveta« objavil oceno, v kateri pravi med drugim »Zbadljive zasmehljivo-sti, ki so jo eni pričakovali, drugi pa se je bali, ni v njegovih pravljicah, ki razodevajo le zdravo dvomi jivost previdno obzirnega duha... Vse je gola resničnost, prikazana z ustvarjajočo mislijo, ki izraža in sproža globlja in silnejša čuvstva od onih v vsakdanjem življenju... Ne toliko zgodbe same, kolikor okolje ali ozračje, v katerem se odigravajo Mrzelove socialne pravljice, privlačuje bralca z uporno otožnostjo in s lihim soglasanjem. Izmena med tralčevim in pisateljevim duhom je podana. Literarni občan ima zadovoljstvo nad knjigo ki mu odkriva barvo in zvok vsakdanjega življenje v sodobni krizi«. * Planinci! Znamke za leto 1938 dobe členi pri svojih odborih Planinci naj upoštevajo. da mora biti vsaka izkaznica po 31. januarju 1938 že opremljena z znamko za letošnje leto, ker sicer izkaznica za letošnje leto ni veljavna, ter je treba plačati v planinskih kočah nečlanske pristojbine. Planinci, ki se poslužujejo ugoduosti bCfilt popusta pri vozninah ne državnih železnicah. morajo imeti 5Ia.nske izkaznice opremljene z žigKjm za leto 1988. ker sicer nimajo pravice do voznih olajšav. Za Osrednje društvo SPD posluje društvena pisarna na Aleksandrovi ee«*ti 4/1. od 8. do 12. in od 15. do 19 ure ter je v interesu članov SPD. da pravočasno poravnajo članarino. * »Roltažar Marold in Olga Colnikova« ali prošnja na sestavljalce slovenskega pravopisa. štajerski Slovenec nam na nedavni člančič piše: Dovolj jasnih in prikritih opomb je doživela sprememba solnca v sonce, ne da bi vedeli vsaj strokovnjaki za tehtne razloge take spremembe, ki je tako nujna, da je pisava solnce v bodoče docela nedopustna. Edini znani razlog je, da se po nekaterih krajih velike naše Slovenije govori le sonce, morda celo tudi to, da je sonce bolj sorodno nemškemu Sonne ko srbohr- vatsko sunce____ Čudno je, zakaj torej ne pišemo soza. vok. saj tam. kjer govore sonce, gotovo rečejo le voka, poža i. L d. Da bi bili vsaj na jasnem- prosimo sestavljalce novega slovenskega pravopisa, naj odkrijejo svojo togo molčečnosti in iavno razložijo svoje razloge, da jih tomo vsaj vedeli, morda celo priznali in odobravali. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko tn škiopljeno perilo v najlepšo izdelavo. 3 * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na praze-j želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. ESENCA ZA RUM LN LIKERJE V iT-oo-eriii TVAN KA NC-Nebotičnik. a— Poadrav vejafkf laetavt Prijatelj nam piše: Včeraj dopoldne »am bil na Aleksandrovi cesti priča, kako je po obredu bo-gojavljenja strumno odkorakala častna četa s polkovno zastavo v mesto in domov v vojašnico. Samo dva sva bila, ki eva zastavo naše narodne vojske pozdravila. V Skoplju in še zlasti v Beogradu sem vsako leto videl, kako civilno prebivalstvo pozdravlja vojaško zastavo. Nič suženjskega ni v tem. Nasprotno! V vojni zastavi pozdravljamo svoj ponos, povezanost narodne vojske z vecm narodom. Ce dvignemo za nekaj trenutkov klobuk pred vojno zastavo- se poklonimo simbolu svojega naroda in svoje obrambne moči. Zalo pozdravljaimo, kar Je našega! u— Prvi nastop gdč. IIeybaloTe t operi. Jutri, v petek, bo debutirala v operi »Ero z onega sveta« kot Gjula gdč. Vali Hej ba-lova ena izmed najnadebudnejših učenk prezgodaj in naglo preminulega prof. Frana Župevca. Gdč. Hejbalova rofena Kamni-čanka. se je že več let pripravljala pod nadzorstvom prof. Župevca za pevsko kariero. Tragična usoda je hotela, da ie tik pred nastopom ostala brez svojega mentorja. Pevko odlikuje izredno svež in krepak glas, ki ji poleg drugih kvalitet (muzikalnost in ugodna pojava), zagotavlja uspešno bodočnost Ostaia zasedla je običajna. u— Filozofsko društvo v LJubljani In Društvo za pravno filozofijo in sociologijo obveščata, da se bo predavanje gospoda univ. prof. dr. Leonida Pitamica o: »Filozofskih osnovah prava ln Čisti pravni teoriji« vršilo v soboto 22. t m. v mineraloški predavalnici na univerzi ob 18. Preteklo soboto je predavanje zaradi nenadne smrti g. univ. prof. dr. A. Serka odpadlo. Društvi pa nista mogli o tem cenj. občinstva pravočasno obvestiti. u — Podpore za svojce vojnih žrtev. Razpisujemo podelitev 5 podpor po Din 200 za revne visokošolce, sinove v vojni padlih ali umrlih, odnosno za posledicami vojne umrlih rezervnih oficirjev ali bojevnikov. Pismene prošnje z dokazili o upravičenosti naj se pošljejo pododboru do 27. t. m. — Udruženje rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana (Kongresni trg l-II). u— Akademska Jadranska straža opozarja na svojo redno plesno vajo, k' bo v soboto 22 t. m. ob pol 8. v dvorani Trgovskega doma. Vodi Jenko. Igra Adamič. n— Dar mestnim revežem. G. Andrej Vrečko, ki živi na Dunaju, je nakazal mestnemu socialnemu uradu din 200 za zimsko pomožno akcijo Namesto venca na grob pokojnega Gillyja Petra je daroval g. Olup Josip, trgovec v Ljubljani, za mestne reveže din 200. namesto venca na grob pokojnega Ivana RoSmana pa ie darovalo Združenje pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino din 200. Mestno poglavarstvo se vsem darovalcem toplo zahvaljuje. n_ Davčne karte za slnžkinje. Vsi služ- bodajalcL ki imajo služkinje (stalne po-strežnice) morajo do 31. T. 1938 nabaviti davčne karte za služkinje. Karte ee dobe samo r>ri davčni upravi za mesto v Ljubljani. Vodnikov trg 5/TT. nsd«tr soba št. 9. Davčno karta stan« 52 din. Istočasno morajo plačati tudi prispevek za bednostnf sklad po 25 din. Takoj r>o 31. januarju Fe mo™ po razpisn triVstrstva financ štev. 88.681/m od 28.12.1937 uvesti stroga kontrola. Premiera! Ftoan aarodov — Jetni&tvo ln svoboda T veieftlmu »VELIKA ILUZIJA« (La grande illusion). Film je y nemškem, francoskem in ruskem Jeziku. Najnovejši turnaL — 3arvasU film »Črni pajk«. — Predstava dana« ob 16, 19.14 te 2LLS uri. Po svoji monumentalnosti pre- Samo ^ ^anes ob 16., 19.15 in 21.15 uri imate prisega ta film vsa dosedanja uko videti velefiim o katerem govori vsa Ljubljana! filmska dela. Ne zamudite tega w m0 m a • m m sporeda! -predvajanje ne bo PotOCUlK indlJSKC DTlgadC | Kino Union, Tel. 22-21 Danes nepreklicno poslednji«! 1 Iz Llublfaite u— Praznik bogojavljenja so naši pravoslavni bratje obhajali včeraj na prav slovesen način. Ob 10. je bila v cerkvi sv. Cirila in Metoda svečana liturgjja, ki jo je daroval prota Budimir in ki ji je poleg velikega števila civilnih pripadnikov pravoslavne vere, med njimi tudi velika skupina dijakov in profesorjev, prisostvovala častna četa vojakov in člani oficirskega zbora s pomočnikom komandanta divizije, brigadnim generalom Dodičem na čelu. Službi božji je sledila procesija okrog cerkve, pri kateri je sodelovala vojaška godba- nato pa je prota Budimir po starem slovanskem običaju blagoslovil vodo. Od daleč je prisostvovalo zanimivim cerkvinim obredom tudi nmogo občinstva katoliške vere. u— V proslavo Zupančičeve 60-letnice izide pri Akademski založbi težko pričakovana četrta knjiga del Otona Zupančiča. Knjiga bo vsebovala prozo našega velikega pesnika ter bo po svoji tehtnosti in novosti izredno pomemben pojav na našem knjižnem trgu. Knjiga bo prihodnji teden naprodaj. u— V počastitev spomina pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Alfreda Šer-ka je daroval g. univerzitetni profesor dr. Stanko Lapajne Jugoslovanskemu akademskemu podpornemu društvu na univerzi v Ljubljani Din 100 namesto venca. Iskrena hvala! u— Predavanje o Koroški. Ljubljanske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda pri-rede 24. t. m. ob 20. v mali dvorani Filharmonije predavanje »Po Koroški«. Ker je vsebina predavanja danes še prav posebno aktualna, upamo, da se' istega udeleži vsa narodno zavedna javnost. u— II. Literarni večer primorskih književnikov, ki ga bo priredilo društvo »Tabor« drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice, bo spet razgibal kulturno življenje našega mesta. Imena sodelujočih umetnikov bodo privabila številno primorsko družino, pa tudi vse njihove prijatelje, kakor tudi one, ki se zanimajo za naša kulturna in narodna vprašanja. Nova in še neobjavljena dela gg. dr. Alojzija Gradnika in dr. Iva Sorlija bo recitiral g. Silvester Škerlj. Osebno pa bodo podali odlomke iz svojih del gg. Pahor Jože, Cerkvenik Angelo. Kociančič Karlo, Širok Albert, Gra-hor Ivo. ki bo nastopil namesto odsotnega Faturja, Bogomila. Kosmač Ciril in Brnčič Ivo. Vstopnice so po 3, 2 in 1 Din. u — »Kari v. Baltz had a beautifu! qua-lity ... ima čudovito sposobnost stopnjevati mehkobo, toploto in prelest tonov do neskončnosti ...« tako sodijo o tem umetniku angleški kritiki. Njegov koncert, ki se' bo vršil prihodnji petek, bo torej nedvomno prvovrstna prireditev, ki jo bo lepo podprla tudi igra priljubiieneea pianista Marijana Lipovška, ki bo umetnika spremljal na klavirju u— V petfh urah se naučite vseh najvažnejših družabnih plesov za letošnje prireditve edino v plesnem zavodu »Jenko« v Kazini. Posebne ure in informacije vsak dan od 11. do 13. in 15. do 19. ure. n_ Socialna politika mestne občine. Na to notico z dne 11. t m. smo prejeli od mestnega predsednika g. dr. Adlešiča naslednji uradni popravek: Ni res, da je mestna občima že lani skrčila javna dela na minimum, temveč je res, da so se javna dela v lanskem letu izvajala v mnogo večjem obsegu kot poprejšnja leta in da je bilo v lanskem letu zaposlenih nad 300 družinskih očetov pri javnih delih v času najhujše brezposelnosti. Zaslužek delavcev pri teh javnih delih je znašal 535.738.06 din. Javna dela pa se v enakem obsegu nadaljujejo todi letes Planinski ples. SPD bo ▼ torek dne 1. februarja t. 1. ob 2". uri v vseb prostorih Sokolskega doma na Taboru. Planinci so že pridno pripravljajo, da dostojno prejmejo v svojo sredino vse tiste, ki po željni razvedrila in zdrave zabave. Poskrbljeno bo za dobro in ceneno hiamo in zdravo piačo. Vsakdo ho prišel na svoj račun. Vsi prostori Tabora bodo primerno dekorirani. za mladino in ples bo skrbela godbo iSloga«, v kletnih prostorih bo posebno zabavišče, priporočljivo planincem vzorca »homo alpinus ululans«. Vstopnice za člane, ki imajo popust le v pred proi a ji so že na razpolago v društvenih prostorih SPD na Aleksandrovi cesti 4/1., kjer se morejo rezervirati lož« in mize. Plauiuci. pripravite ee na to prireditev. u— Vzgoja in prirojene lastnosti, predavanje docenta dr. Stanka Gogale s« vrši drevi ob 20. na šentjakobski šoli. Vsakdo dobrodošel. Iz Ce!ja e— Gasilska proslava rojstnega dne kraljeviča Tomislava, Ob priliki rojstnega dne gasilskega pokrovitelja Nj. Vis. kraljeviča Tomislava se bodo gasilske čete iz Celja ln okolice v nedeljo 23. t. m. ob 8. udeležile službe božje v opatljski cerkvi. Po službi božji bo gasilsko zborovanje v gp aiiskem domu v Celju. KINO METROPOL, CELJE HAD2I MURAT — BELI VRAG Film po znamenitem romanu Leva Tostoja, prežet z divno muziko Cajkovskega, Mu-sorgskega. Borodina in s sodelovanjem ZBORA DONSKIH KOZAKOV. Ivan Možuhin Lil Dagover e— Ljubljanska drama bo vprizorila v torek 25. t. m. ob 20. v celjskem gledališču znano Kadelburgovo komedijo »Sim-kovi« v režiji g. Ing. arh. Stupice in zelo dobri zasedbi vlog. Predstava je za abonma. Neabonentl dobijo vstopnice v pred-prodajl v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. KINO UNION predvaja danes ob 18.30 in 20.30 film iz veselega mornarskega življenja »FLORENTINE«. V glavni vlogi »Poreden mornarček« — GERALDINA KATT, mlada talentirana Slovenka, ki osvaja vsa srca. e— Tretji strokovno tehnični gasilski tečaj za gasilce Iz brežiške, celjske, gor-njegrajske, krške, laške, litijske, slovenje-graške In šmarske gasilske župe se bo pričel v nedeljo 23. t. m. ob 8. zjutraj v gasilskem domu v Celju In bo trajal do vštete srede 26. t. m. PRINC KARNEVAL OBDARI NA PUSTNO SOBOTO NAJLEPŠO IN NA-f ORIGINALNE J SO MASKO Z DRAGOCENIMI DARILL e— Dve hudi nesreči. V torek okrog poldneva se je pripeljal 44-letni trgovski zastopnik Rudolf Cafuta iz Celja z avtomobilom v Pameče pri Slovenjgradcu. Ko je hotel stopiti iz avtomobila, mu je spodrsnilo, in je padel tako nesrečno, da si Je močno poškodoval hrbtenico. K ponesrečencu se je kmalu pripeljal primarij dr. Stane Strnad iz Slovenjgradca. Ko pa je hotel dr. Strnad ponesrečenca dvigniti, mu je na poledenelih tleh prav tako spodrsnilo ln je padel s tako silo, da si je zlomil nogo. Dr. Strnada so prepeljali v slovenje-graško. Cafuto pa v celjsko bolnišnico. — Ko je 31-letni delavec Karel Troger z Brezja pri Mozirju spravljal les, mu je padel tež^k hlod na hrbet ln mu nalomil križ. Tudi Troger se zdravi v bolnišnici. Jutri* Kino Union Biser dunajske filmske produkcije: NAJLEPŠI FILM SEZONE ! KIRCHFELDSKI ŽUPNIK V gl. vlogah. pQ Anzengruberjevem oderskem delu Hans Jarajr — Hans! Stoiii In slavni deški pevski zbor »VViener Sangerknaben« g in jih bo občina nadaljevala še dalje preko zime- tako pri kanalizacijskih, regulacijskih in cestnih delih ter pri delih na Gradu. Že danes je zaposlenih pri javnih delih '290 brezposelnih, s sezijskimi delavci skupno pa 6S2 delavcev. Izvršujejo se sledeča dela: gradnja cesle na Rožnik, gradnja cftde okrog špiee, gradnja zvezne poti Tivoli-Rož-na dolina, kanalizacija Malgajeve, Černe-tove in Viške ulice, regulacija Vilharjeve ceste, drenaže pod Bellevuejem ter urejevanje mestnih drevoredov. Socialno pomoč nudi mestna občina v prvi vrsti z zaposlitvijo brezposelnih, ker je izkušnja pokazala, da je ta način podpore najuspešnejši in ga tudi izjavajo v vseh drugih mestih. Prvenstveno pa midi občina to pomoč družinskim očetom s številnimi družinskimi člani, nato šele samskim osebam, vse pod pogojem, da so te osebe pristojne v Ljubljano. Le izjemoma je bilo letos zaposlenih nekaj oset\ ki niso pristojne v Ljubljano, pač pa biva;o v Ljubljani že več le*. Tudi ni res, da so delavskim zastopnikom na magistratu pred vrati povedali- da me ni v uradu. Zglasilo se je vsega 94 delavcev, ki so hoteli biti vsi sprejeti, kar pa pri tolikem številu ni bilo mogoče. Ko so nato izbrali tričlansko zastopstvo, sem to deputacijo sprejel ia zaslišal njene želje. Zastopniki so zbranim delavcem nato sporočili odgovor, e katerim so se zbrani delavci zadovoljili in mirno odšli. ker so uvideli, da občina v mejah razpoložljivih sredstev stori vse, da bi omilila bedo brezposelnih. Med zbranim dplavstvom je bilo tudi 30 takšnih, ki niso v Ljubljano pristojni, ter 2"i samskih. Mestna občina pa daje v prvi vrsti zaposlitev družinskim očetom- ki so gotovo boli potrebni, kakor neože-nieni. Med zbranim delavstvom je bilo celo 10 takih, ki se na mestnem social.io-poli-tičnem uradu prej niso prijavili za delo. ni-ti «e niso zglasili na delo. ko jim je bilo to nakazano, kar dovolj jasno dokazuje- da jim ne gre za zaposlitev, temveč so se vmešali med delavstvo zgolj zaradi demonstracije. Mestna občina bo nudila brezposelnim pomoč kolikor bodo dopuščala njena sredstva, preko svoiih moči pa tudi mestna občina ne more nuditi pomoči, zlasti pa ne delavcem. ki so pristojni v tuje občine, za katere po zakonu ni dolžna skrbeti Iz Maribora a — Češka pisatelja Josef Hora in Karel Novy sta v torek odpotovala iz Maribora in se vrnila v Prago. Mariborski prijatelji češkoslovaškega naroda, zlasti dr. Senjor, dr. Reisman in drugi so jima izkazovali toliko gostoljubnosti in prijateljske pozornosti, da sta se le težko ločila od Maribora, ki jima je dal prav kakor Ljubljana občutiti toploto slovenskih src. Odlična pisatelja sta v nedeljo v spremstvu dr. Senjorja in dr. Kukovca obiskal Sv. Lenart v Slov. goricah, kjer sta bila sprejeta v gostoljubni hiši dr. M. Goriška, nato sta obiskala v Radencih češkega rojaka, zdravnika dr. Sedlačka. obedovala pri dr. M. Stajnku v Presiki pri Ljutomeru in se na povratku ustavila še na Ploderšnici v hiši notarja Ašiča. V ponedeljek se je pisatelj Novy mudil v Ptuju, kjer so mu izkazovali ljubeznivo pozornost in kjer se je tudi sestal s pisateljem Ant. Ingoličem, čigar »Lu-karji« izidejo v češkem prevodu pri založbi, ki ji je K. Novy lektor. Mudila sta se tudi na posestvu Štajerske hranilnice v Pod-lekniku pri Ptuju. Polna novih vtisov in vere v naše bratstvo sta le nerada zapustila slovenska tla. a— Blagoslovitev bogojavljenske vodice s« je izvršila v Mariboru tudi letos na zelo svečan način. Potem, ko je bila v vojaški kapeli opravljena liturgija. se ie razviia iz kapele velika procesija z vojaško godbo ia častno vojaško četo. ki je krenila po Aleksandrovi cesti na Trg 6vcbode, kjer je procesijo pričakalo veliko Mariborča/nov. Med navzočnimi odličmiki so bili polnoštevilno zbrani mariborski častniki s poveljnikom vojnega okrož.ia polkovnikom Radovanovi-čem na čelu. Med odličniki je bilo opaziti tudi šefa obmejne policije g. Krajnoviča. Slovesnosti, se je udeležilo zlasti mnogo mladine in ie vsa možica pozorno hi spoštljivo prisostvovala obredom. a— Nafta t svetovnem gospodarstvu. 0 tem predava v pet »k v Ljudski univerzi univ. prof. inž. I. Pehani Lz Ljubljane. V ponedeljek 24. t. m. predava prof. dr. J. Kotnik o Bretagni in njenih zanimivostih. SkioptiSne slik* a— Dre^l premiera »Veroalke Ike«. Obiskovalce nocojšnje Župančičeva jubilejne predstave »Veronike Dsseoiške« bo prijotno presenetila že zunanja oprema in oblika predstave. Režija (J. Kovic) je oskrbela za vseh petero dejanj popolnoma novo scenerija Primerno odrsko glasbo je priredil Ln naSji-udiral vojni kapelnik J. Jiranek. a— Moderna kozmetika s posebnim ozirom na kozsjietično in plastično kirurgijo — je predavanje, ki se bo vršilo v torek, dne 25. t. m. ot« 20. url v dvorani Ljudske univerze. Predaval bo g. primarij dr. Vladimir Brezovnik. Slike je prijazno oskrbel dr. Srečko Skerjarfc. a— Preložitev ^latca nad Tremi ribnlkL Banska uprava je odobrila načrte ln proračun za preložitev klauta iz Ribniškega eela v Vinarje na vrh pri ŠSavčevi švicariji. Cesta se to preložila v dolgimi 1300 m in izkazuje proračun za ta preloailvena dela 269.000 dinarjev. Pred tem mora občina ša urediti vprašanje odstopitve zemljišč. Zadnja pot Jožeta Dularja Novo meeto, 19. januar)« Na novomeškem pokopališču eo včeraj popoldne pokopali uglednega hišnega posestnika, pušk a rja in dri upokojenca g. Jožeta Dularja, ki je v 82. letu preminul v ponedeljek zjutraj na svojem domu v Pugljevi ulici. V žalnem sprevodu je korakalo lepo šlevijo pokojnikovih prijateljev, znanc-v in drugega občinstva. Častno je bilo zastopano novomeško sresko in okrožno sodišče a predsednikom g. Bar letom na čelu. Krsto so nesli jetniški pazniki. Sledili so nosilci topih vencev, četa gasilcev 6 praporom, šolska mladina, zastopniki občine, zastopniki gasilske čete in ostali. Pokojnik je bil na Dolenjskem splošno znan. Bil je sin mestnega logarja, iz trdne kmetske hiše v Ce^elnici pri Novem mestu. Ze kot mladenič je kazal veliko veseli« do strelnega orožja. Zato se je še! učit puškar-ske obrti h takratnemvojaškemu puškarju. Po učni dobi ie šel v svet in se je v svoii stroki izpopolnjeval na Dunaju. Lincu. Miirz-zuechlagu in Borovljah. Leta "1S85. se je osamosvojil z lastno delavnico v Novem mestu. Po preteku nekai let. ko so v novem poslopju okrožnega sodišča upeljali centralno kurjavo, je stopil v službo kot strojnik. Službo je zvesto opravljal do leta 1921.- ko jo stopil v zasluženi pokoj. Ljudje so ga poznali po ljubeznivem značaju. Posebno ga je pred leti upoštevala naša zelena bratovščina. Ta je zdaj za pokojnim lovcem Lenarčičem izgubila najstarejšega člana. Prvi? se ie pokojnik poročil 1. 1886. z gdč. Kutnerj^vo, drugič pa 1. 1895. z gdč. Marijo Pogačniko-vo, nečakinjo pokojnega novomeškega pro-šta Petra Urha. V tem zakonu so se rodi!! 4 sinovi ln 2 hčerki, starejša Minka je že pred leti umrla. Otroke je mož vzgojil v strogo naprednem duhu in danes vsi zavzemajo ugledne položaje. Jože le profesor. Ciril vodja tuk. Kmetijske podružnice. Metod ravnatelj tovarne na Grosupljem, Mirko treo-vec, hčerka Jelica pa je poročena z novomeškim odvetnikom g. dr. Davorinom Grosom. Pokojniku, ki je bil tudi naš zvest naročnik, blag opomin, žalujočim naše iskreno eožaiio* S O K O L Sokol LJubljana n javlja tužno veet, da je preminul brat Anton Serek, katerega spremimo na zadnji poti danes ob pol 13. Izpred mrtvašnice deželne bolnice v civilu z znakom. Dragega brata oliranimo v častnem spominu. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 20.: Firma. Red Četrtek. Petek 21. januarja. Zaprlo. Sobota 22. jan. Veronika Deseni?ka. Proslava 60 letnice g. Otona Župančiča. laven. Nedelja 28. jan. ob 15. Sneculjčica. Izven, ob 20. uri Veronika Deseniška. Premi-erski abonma. Ponedeljek 24. jan. Beraška opora Red B. Pesnik Oton Župančič, avtor petdejanske tragedije »Veronika Ccscniškac obhaja ▼ nedeljo 23. t m. svoj 60. rojstni dan. Drama vprizori na predvečer tega d-ne »Veroniko Deseniškoc v režiji g. Cirila Debevca. S to predstavo bo gledališče v zvezi g Slovensko Matico, Pen klubom in društvom slovenskih književnikov proslavilo ta pomembni praznik v življenju našega ntajve6-iega pesnika, praznik, ki je obenem znamenit dan za vso slovensko kulturo. Slavje ie namenjeno največjemu mojstru slovenske besede in pesniku »Caše ojx>.;nosti«. Zbirke »Cez plan«, »Samogovorov«, »V zarje Vidove«. »Pisanic«, »Cicibana« itd., kn jig, M spadajo med najvišje dragocenosti slovenskega duha in ki jih od ranih nog pozna in ljubi vsak slovenski izobražena, iz katerih se vai učimo in na katere smo Slovenci lahko ponosoL OPERA Začetek ob 20. Četrtek, 20.: Heltea. Krstna predstava operete. Premienski abonma. Petek 21. januarja oh 15. Ero z onega ta. Dijaška predstava. Debut gdčns Va. li Hejbalove. Zniž. cene od 15 din navzdol. Sobota 22. jan. Helthea. Izven. Nedelja 23. jan. ob 15. Mala Floramye. laven. Znižane cene od 24 d b navzdol, ob 20. Gorenjski slavček. Gostuje Josip Gostič. Izven. Znižane cene od 90 din navzdol. Premiera domače operete »Helthea« aH »Smaragdno srcec. Hkrati bo to tudi krsrtna predstava dela, katerega tekst je napisal koreograf in baletni mojster g. lil. P. Golo-vin-Cvresserov in pri katerem glasbenem delu je sodeloval tudi skladatelj B. Lesko-vic. Po skušnjah sodeč, bo opereta izvrstno repertoarno delo, ki bo navdušilo občiastva Godi se v Mehiki. Vlažno vlogo imajo v tem delu razni eksotični plesi ki jih pletejo solisti in naš baletni zbor. Naslovno vlogo Halthefe po;e in igra gdčna Nollijeva. Dirigira kaipslnik dr. Svara. Režira prot Sest MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 20. »Veronia Deseniška«. Premi- »JUTRO« št. 15. » Ce&l^, S5. i Iz desetakov tisočake... Ponarejevalci hranilnih knjižic pred sodiščem Ljubljana, 18. Januarja. Pred maHm kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. a Kovača sodelovala gg. s. o. a Bretth ln Le-itorhaa, se je vršil danes od Jutra pa v pozno popoldne proces proti apasnim ponarejevalcem hranilnih knjižic, katerim so oblastva Se pravočasno prišla na sled v njih že široko zasnovani tn dobro upe-Ijani sleparski obrti. Obtoženci so prišli pred senat deloma preiskovalnega zapora manj nevarni pa so se branili lz svobode. Bih so: 31 letni posestnikov sin fttefan Ciperle iz Vodic, 36 letni zasebnik Ferdinand Urbajs iiz Ljubljane, * Vodic delavca 40-letni Frane Kocelj ta 37 letni Ivan Bilban, 34 letni mizarski pomočnik Ivan 0®vald iz Ljubljane in 32 letni posestniški sin Peter Aleš iz Topole pri Mengšu. — Obširno obtožnico Je zastopal državni tožilec Branko Goslar, obtožence pa so zagovar-.Jali dx. Jelene, dr. Zupančič, dr. Marušič, •3t. K reč, dr Zdenka Brejc in dr. Krapeš. Iz de^etakov je delal tisočake Zapora denarnih zavodov je prinesla s seboj naglo prekupčevanje s hranilnimi knjižicami. Ta čas je bil zelo ugoden za 'take ljudi, kakršni so današnji obtoženci, M so se lotili prodaje hranilnih knjižic % visokimi, a ponarejenimi vlogami. Kakor pravi obtožnica, je v vrsti brezvestnih špekulantov po svoji zvitosti in pretkanosti prednjačil ostalim današnji glavni obtoženec Ciperle. Po poklicu je samostojen čevljarski mojster, kateremu ;je obrt sprva -dobro uspevala a je pozneje x zidavo hiše zašel v dolgove, kar ga je napotilo, da se je v letih 1935. in 36. pričel pečati s poparejanjem hranilnih knjižic, da bi na ta način prišel denarja ta rešil svojo hiSo. Delal pa je to na prav preprost način: iz skromnih ostankov vlog na. knjižicah, VJ, jih je pokupil, je iz desetakov in st^takov delal tisočake. Pri tem delu se je okrog njega kmalu zbrala •družbica. Vd je imela enaka poželjenja kakor on, hitro ln lahkotno priti do denarja. 50 din obresti za začetek Ciperle je začel z malim. Za 45 din je kupil od Mihaela Bernika hranilno knjižico posojilnice iz Smlednika, na kateri ie iod dvignjene vloge ostalo 50.80 din obresti. Popravil je znesek v 22.800 dm in se napotil v Ljubljano, kjer je v Oblačilnici za Slovenijo nakupil za 2080 din blaga Namesto plačila je izročil ponarejeno knjižico ta dobil potrdilo, da jo je za to-Kko časa založil, da bo pri Zadružni zvezi vpisan v njegovo breme znesek računa Po Izvršenem odpisu je Ciperle vzel knjižico. šele potem je bila Zadružna zveza obveščena, da je knjižica predrugačena A medtem je Ciperle že odnesel pete in tudi odnešeno blago že naprej prodal. Knjižica pa je še nadalje ostala v obratu. Ciperle jo je dal Alešu, ki jo Je skušal spraviti v promet pri ljubljanskih trgovcih Rudolfu Zoretu ta A. Planinšku, kar mu pa ni uspelo, ker sta bila ta dva dovolj previdna in sta se hotela prej o njeni vrednosti prepričati. Knjižica je romala naprej po poti do novega lahkov^r-neža Ciperle jo Je zastavil Francu Muši-ču namesto kupnine za knjižico hranilnice v Mengšu, ki je imela vlogo 3.000 din. Z novo je prišel Ciperle spet v Ljubljano, kjer sta z Urbajsom 3.000 spremenila v 13 000 din ta je z njimi skušal Ciperle kupiti pri trgovskem zastopniku Pavlu Kovaču radijski aparat. Pri nekdanjem bančnem uradniku Kovaču je pa Ciperlu spet izpodletelo, čeprav je poskušal podkrepiti pravilnost knjižice še s potrdilom mengeške hranilnice. Trinajstica se je pajdašema videla le prenesrečna, zato sta jo po tem neuspehu »restituirala« na dejanski vložek. Slična smola ju je zalezovala tudi pri knjižici Filipa Ježa, na kateri ie ostalo v hranilnici v št. Vidu od dvignjene vloge še 160 din obresti. Ciperle jo je za 100 din odkupil na kredit, spremenil vsoto v 15.700 din in jo zaradi varnosti opremil še s podpisom blagajnika Lampiča in odbornika Matjana. Urbajs jo je že srečno spravi! po njegovem naročilu v denar pri Rudolfu Zoretu, ki mu je dal na račun 2 000 din, a Zore je sprevidel, da s knjižico ne bo daleč prišel in jo je vinil. Ciperle je potegnil celo Graška Doma je imel Ciperle še dve knjižici hranilnice v Vodicah, ki sta se glasili na njegovo ime. Poskusil je tudi s tema. S Francem Koceljem sta jih predrugačnla tako, da sta na prvi namesto prave vloge 700 din zapisala 19.600 din, na drugi pa namesto 66.30 din vlogo 6036.30 din in dodala tudi podpisa odbornikov Rozmana in Brceta. L. 1935. se je Ciperle zglasil pri Gorcu v Ljiubljani in kupil kolo za 2.600 din. Na račun ni dal nič gotovine, ampak je zastavil viožno knjižico z 19.500 din z zagotovilom, da bo ves dolg poravnal v treh obrokih. V kratkem pa se je zglasil v trgovini s prošnjo, da bi namesto prve knjižice vzeli drugo z vlogo 6066 din. Ko mu je bila prošnja izpolnjena, se je napotil k lastniku realitetne pisarne Josipu Grašku, ki je naši javnosti dovolj znan iz procesa zaradi kaznivih prekupčevanj s hranilnimi knjižicami. Za ogromne škode, ki jih je s svojimi pre-varnimi manipulacijami zagrešil na škodo prodajalcev, se mora zdaj pokoriti na robiji. Toda Ciperle ga je prelisičil in mu obesi! svojo ničvredno knjižico z lažno vlogo 19.600 din za 9.212 din, ki jih je dobil takoj plačane v gotovini. Res redek pojav pri Grašku, ki je moral v luknjo prav zaradi tega, ker je ostajal poštenim varčevalcem dolžan za oddane knjižice. Ciperle pa je dosegel, kar so dosegli le prav redki! S ponarejenimi knjižicami si je Ciperle pomagal tudi pred terjatvami. Tako je iz vloge 13 din ua ime Ivane Pogačarjeve napravil vlogo 10-900 din in knjižico založil Stanku Tomaž^ču kot jamstvo za terjatev 1.800 din. Andreja Kosca pa je zavedel, da mu je prolal knjižico z vlego 19.200 din za 50"/n nominalne vrednosti, a kupnine nikoli ni plačal. Za mrtvega proglašen preužitkar Komaj je Ciperlu prav prišlo na misel donosno ponarejanje denarnih vlog. mu je šinila že dru?a, nič manj posrečena, pa tudi donosna misel, v župnršču v Križih je ukradel župniku H s. rt mar. u štampil^ko župnega urada. S Koceljem sta nato izpolnila mrliški list. s katerim je bilo potrjeno, da je umrl preužitkar Lovrenc Mrkunc. Dostavila sta tudi župnikov podpis. Ta »originalni« mrliški list je potem romal v Split k zavarovalnici »Samopomoč«, ki naj bi izplačala 25 000 din zavarovalnina Toda smola ki se je Ciperia z redkimi izjemami držala, je bila tudi to pot na delu. Pravočasno je zavarovalnica ugotovila prevaro in preprečila zadnji Ci-perlov poskus. Z večjo srečo sta uspevala Urbajs in Ozvald, ki sta delala brez Ciperia. Pomladi 1936. sta izvabila od Marije Hostnikove knjižico Prve dolenjske hranilnice v Metliki z vlogo 1.040 din za 840 din. za katero je plačal Urbajs na račun le 100 din, za ostalo pa se ni zmenil. Ozvald je izmam.il potem še 1050 din Dragu Križancu, češ. da mu bo prodal neko knjižico, ki je naprodaj pod najboljšimi pogoji, ki pa je »trenutno« zastavljena na Vrhniki. V dogovoru s Francem Kopačem pa je istemu Križancu s ponujenim nakupom knjižice hranilnico iz Rovt z lažno vlogo 11.100 din izvabil za Kopača 1.500 din posojila. Dva dni nato sta tisto knjižico, na kateri je bilo resnične vloge le 100 din, prodala za 2.000 din Viktorju Žnidaršiču. Potek razprave Potek razprave sam ni bil kdo ve kaj zanimiv, saj so poslušalci, v kolikor jih ni zaradi sumljivosti napodil službujoči stražnik, sami kmalu pričeli odhajati Glavni obtoženec Ciperle je vse priznal, kar ga je dolžila obtožnica, izgovarjal pa se je, da je prišel na tako pot, ker je bil v stiski. Zidal si je hišo na kredit, ki ga je dobil pri Zanatsfci banki. Pretila mu je dražba. Neki agent mariborske zavarovalnice »Naprednost«, ene izmed tistih podjetnih »samopomoči«, ki je marsikomu zapustila slab pookus, ga je pregovoril, da je kupil polico za 30.000 din. S police se je začeia njegova nesreča, Iti mu je izpodbila dno. Razmišljal je vse noči, kako bi se izmazal in pričel je prve poskuse tako, kakor ga dolži obtožnica. Vtotmjsl Je psi svoJBi iakave, ki so bile obremenita® n ostale obtožence. Razbremenil je 1« Bilbana, ki ga je prej tudi obremenjeval. Ostali obtoženci nasprotno niso hoteli priznati očitane Jim krivde. Po večini so vsakršno krivdo zanikali, največ pa so očitke tako pojasnjevali, kakor da so tista dejanja, v katerih so kakorkoli pomagali do uspeha Ciperlu, opravili ne zavedajoč se, da jih bo Ciperle ieakoristil v kazniva dejanja. Predvsem Je bilo po Bil-banovem zagovoru jasno, da ga res ne zadene nobena krivda ta v zvezi s Clper-lovim preklicem, ki ga je glede Bilbanove krivde podal na današnji razpravi, Je že državni tožilec v zaključnem govoru umaknil obtožbo proti njemu. Nasprotno pa je za vse ostale obtožence zahteval strogo obsodbo v smislu obtožbe. Sodba Po Skoro dveurnem posvetovanju je predsednik senata ob 15. uri razglasil sodbo. Proti Bilbanu je bila po § 276. k. p. obtožba zavrnjena. Zaradi večkratnih zločinstev in prestopkov napravljanja lažnih listin, prevare in dveh prestopkov tatvin Je bil obsojen Štefan Ciperle na 2 leti strogega zapora, na 1.140 din denarne kazni in 3 letno tagubo častnih državljanskih pravic, Ferdinand Urbajs zaradi prestopka in zločtastva napravljanja lažnih listin ter prevare na 9 mesecev strogega zapora 360 din denarne kazni in na 2 letno izgubo častnih državljanskih pravic. Skupno s Ciperlom morata oškodovancem povrniti tudi nastalo Škodo. Nadalje so bili obsojeni: Franc K°celj zaradi zločinstev napravljanja lažnih listin na 6 mesecev strogega zapora ta 240 din denarne kazni, Ivan 0®va!d zaradi prestopka utaje, Peter Aleš pa zaradi zlo-činstva napravljanja lažnih listin in prestopka prevare vsak na 5 mesecev strogega zapora in 120 din denarne kazni. V kazen je bil obtožencem vštet tudi preiskovalni zapor. V razlogih je predsednik senata izjavil, da Je bila Ciperlu zato naložena tako nizka kazen, ker je vse odkrito priznal. Vendar Ciperle z razsodbo ni bil zadovoljen in se bo pritožil. Vsi ostali obtoženci pa so si pridržali zakoniti rok za premislek. V nedeljo, dne 23. t. m. začne izhajati naš velezanimivi novi roman uana Castanares izpod Jacksona Gregoryja peresa J a e k s o n Gregor; je med najbolj priljubljenimi in uspešnimi pripovedniki današnje Amerike. Njegovi fascinujoči opisi narave, ki nam, kakor fata morgana, obujajo v domišljiji pravljično lepoto kalifornijske in mehiške pokrajine, in sijajna karakteristika njegovih junakov, ki se jim pretaka po žilah vroča kri divjega zapada, dvigajo njegove romane visoko nad ostalo literaturo te vrste. Skrivnost velike umetnosti Jacksona Gregorjja je v tem, da piše svoje romane na prizorišču njihovih dogodkov ln sam živi med ljudmi, ki jih slika v svojih delih. Zato so njegove povesti tako pristne in življenjsko resnične. »J uana Castanares« bo ustregla vsem bralkam in bralcem, ki so svoje dni v »Jutru« tako navdušeno čitali romane J. O. Curvvooda ln Zana G reja. arstve oipo K nameravani monopoiizaciji tiskarskih del v državni tiskarni v Beogradu V tiskarskih krogih pa tudi v vsej jugo-slovenski javnosti je osnutek uredbe o državnih tiskarnah izzval veliko razburjenje, povsem upravičeno, saj je ta osnutek z načelnega stališča, kaj spada v delokrog državne uprave, in s stališča obče gospodarske politike, docela nemogoč. Stvar se ne tiče samo neposredno prizadete tiskarske obrti in industrije, temveč vse naše javnosti. Človek bi si predstavljal, da je državna tiskarna sredstvo državne uprave, ki je potrebno za izdelovanje različnih tiskovin, ki jih država ne more poveriti v izdelavo privatniku (na primer novčanice in državne vrednotnice, obrazci, ki jih je strogo čuvati pred ponarejanjem, tiskovine z zaupno in reservatno vsebino). Osnutek nove uredbe pa dela iz državne tiskarne »kulturno gospodarsko ustanovo« z odločno pridobitnim značajem in konkurenco privatnim podjetjem. Tako vsebuje določbo, da bo samo državna tiskarna tiskala ln izdajala vse tiskovine in obrazce za državno in šolsko potrebo, šolske knjige in učila za vse vrste šol, zvezke, pisanke, risanke in slično za vse šole v resoru ministrstva prosvete. V razlagi pravi, da je tako po vsem svetu, v Berlinu, Parizu itd., kar pa ni res. V Nemčiji tiskajo privatna podjetja v svoji založbi celo od oblasti predpisane obrazce, ki jih privatniki potrebujejo za pošto, železnico in carino. Vse te tiskovine so pri nas že davno monopolizirane. Pri nas tiskajo že danes večino tiskovin za notranjo in zunanjo uporabo državnih uradov državne tiskarne, ki se sicer ne imenujejo državne, v resnici pa so državne (poštne, železniške). Nekaj tiskovin ti uradi še razpisujejo po zakonu o državnem računovodstvu. Ker je tiskarski trg neurejen in konkurenca v bujnem cvetju, dobiva država naročila po tako nizki ceni, da si jih sama ne bo mogla nikoli tako poceni dobavljati. Navzlic temu se sklicuje komentar k osnutku uredbe na milijonske dobičke, čeprav je dobro znano, da so daleč za nami časi, ko so tiskarska podjetja še delala s primernim dobičkom. Verjetno je, da je oni, ki je pisal komentar mislil na milijonske dobičke iz založbe formular-jev. ki jih državna tiskarna zalaga in prodaja po pretiranih, naravnost ogromnih cenah. kar pa smatra naša javnost za indi-rektni davek. Gospodarski uspeh tega dobička pa je negativen, ker ni efekt produkcije državnega zavoda, temveč je le od državljanov izsiljen prispevek brez ustrezajoče protidajatve. To, kar se obeta z novo uredbo, presega meje normalnega gospodarstva. V državi, ki je itak prenatrpana s tiskarskimi podjetji med katerimi ie dovoli prav odM^h zgrad;mo državno tiskamo. ki ie ena nai-večrh v Evropi Da bi to podietie napravili rentabilno, nai hi sedai monopolizirsli tiskovino, šolske knjige in učila, naj bi vreli davkoplačevalcu skromen zaslužek in ga uničili; tiskali bi tiskovine v lastni režiji dražje in izkazovali dobičke. Da bi mogla" državna tiskarna tiskati ceneje od drugih, o tem ne more biti govora. Privatni podjetnik je stisnil svojo režijo do skrajnosti, pa še komaj diha. Državni zavod pa bi delal po šablonski ureditvi biro-kratičnega sistema neracionalno, kar je ravno za tako komplicirano in čisto svojstveno stroko, kakor je tiskarska, usode-polno. Prava gospodarska politika gre za tem. da krepi davkoplačevalca, ker Ima od tega država koristi. Baš v tiskarski stroki je privatna iniciativa podietnika prav deli-katna zadeva, ki jI še oblika trgovske družbe ne more popolnoma zadostiti; kako naj bi jo nadomestil državni upravni ustroj! Osnutek pa gre Se dalje. Državna tiskarna naj bi tiskala in izdajala vse zakone in bi bili samo ti avtentični, nadalje popularne publikacije za narodno prosveto in za kulturno nacionalne, poučne in izobraževalne svrhe, kakor tudi vse publikacije, za katere je po državnem proračunu predvideno brezplačno tiskanje. Torej zopet na-mišMeni zaslužek na račun že obstoječih privatnih podjetij, davkoplačevalcev. Razlaga, ki je osnutku dodana, ne taji, temveč čisto odkrito priznava, da je osnova državnih tiskarn pridobitne vrste in da bodo po novi uredbi državne tiskarne zasi-gurane v svojem razvoju in da bo država od njih dobivala znatno večie dohodke, pri tem pa tudi. da bo vse to doseženo »brez škode za interese privatnih tiskanj«. Če bo država res dobila večie dohodke, bo morala k temu prispevati vsa naša javnst, ker se potreba tiskovin ne bo povečal in državna tiskarna ne more producirati ceneie od privatnikov, četudi uredba predvideva, da bodo državne tiskarne oproščene plačevanja noštnine, državnih in samoupravnih davščin ter po«lovrih in druirh taks. Ta oprostitev ni nič d^ueega kakor državna subvencij. ka^ti deiarsko bi bil isti efekt, če bi osnutek določi, da mora državna tiskarna plačati davke, takse in poštnino in bi država v ustreza iočem znesku dajala državni tiskami letno subvenciio. da bi pri enakih popniih lažie konkurirala privatnim podietiem. Namesto monopola, ki bi omogočil državni tiskarni, občutno zvišati cene mnnopoliziranim tiskovinam pa bi drfai^ lahko uverPa davek na šolske knjige. Šolske potrebščine in razne tiskovine, pa bi nrf enaki podražitvi tipkarskih Izdelkov imela neprimerno večii finančni efekt. Kie je torej pri načrtu rove uredb® koriet z? državo in gospodarstvo kot celoto. Torej hodn hre-7 za dr5ivo prizadete Prl- VStPP ♦'•■knmn. od Vntp^h ep r^irio^P boriin 7S spfiot fnVo h'id'ml tp^Vo^pmi. da lir^ bo novR iTT-pdi+^v ==>rno ?e udarec dfi sp r.o b^dn rro^e onorr^??. fpmvpč bot®" nroppd^e. Država pa ni za to pokMcana. da bi ustanavljala svoja pridobitna podjetja, ld bi upropaščala davkoplačevalce, čeprav se pri tem tolaži z navideznim dobičkom, v katerega pa nihče ne more verjeti. Vrhu tega pa gre tu še za koristi drugih davkoplačevalcev, založnikov, knjigarnarjev in podobnih strok. Kakor lahko sodimo po dosedanjih izkušnjah in po današnjem stanju stvari, bi bila z izločitvijo privatne iniciative prizadeta tudi oblikovna in vsebinska kakovost, ki kaže še občutljivejšo plat in ne sega samo v žepe davkoplačevalcev, temveč zadeva bistvo kulturnega razvoja celokupnega našega naroda. Vzrokov, in prav tehtnih, za splošno razburjenje je torej dovolj. Vinska letina v Ijutomersko-ormoškem vinarskem okolišu Preteklo Jeto nam je prineslo Izredno množino padavin. Malo je kultur, ki bi jim take množine dežja koristile, najmanj pa je to koristno vinogradništvu. Usodepolne izkušnje leta 1936. s peronosporo so izučile vinogradnike in tako je lani vsakdo z izredno marljivostjo in z največjim materialnim naporom skrbel, da kakega dela v vinogradu ni zamudil. Le tej okolnosti je pripisati, da smo dosegli srednji pridelek in cenimo, da je znašal v Ijutomersko-ormoškem vinskem okolišu pridelek povprečno 9 hI na oral. Kakor je bilo vse leto deževno, tako tudi v jeseni ni bilo bolje in nismo dosegli kakovosti, kakor bi si je želeli Nastopila Je tudi gniloba ta vinogradniki s trgatvijo niso mogl" tako dolgo počakati, kakor je to pri nas sicer običajno. Država je izdala glede na te okolnosti dovoljenje da se šibka vina zboljšajo. Navzlic slabemu vremenu pa je bilo lani precej vinskih mostov, ki so kazali 18 ta še več stopinj sladkorja ta je v ljutomer-sko-ormoškem okolišu mnogo vin, ki jih ni bilo treba zboljšati. Proti pričakovanju so se vina prav dobro zgradila, so lepo aromatična, skratka prav dobra namizna vina Ostanke letnika 1936., kolikor Jih Je še bilo (to leto je bilo množinsko zelo slabo) so v zadnjih mesecih interesenti skoro vse pokupili, pri čemer so bile dosežene prav lepe cene od 6 Din navzgor. Znan je posestnik, ki je svoje sortirano vino prodal po ceni skoro 9 Din. Tudi novo vino pridno kupujejo ln so danes v kleteh producentov mnogo manjše zaloge, kakor sicer v tem času. Vendar pa je na vsem, okrog 2000 ha obsega-jočem okolišu še precej vina na razpolago. Za vinski sejem in razstavo, ki bo danes v Ivanjkovcih je prijavljenih 77 vrst vina v množini 2900 hI. Med temi vina iz mešanih nasadov ter sortirana vina (kakor muškatni silvanec, burgundec, šipon, renski in laški rizling itd.). Vina so vsa lz ormoško-ljutomerskega okoliša. Vsak bo imel torej priliko ogledati si razstavo, poizkusiti pridelek ta vrhu tega posetiti kleti vinogradnikov, ki so vse v bližini Gospodarske vesti = Ankete tarifnega odbora in tarifna reforma Tarifni odbor ji imel v nedeljo ▼ Beogradu anketo s predstavniki gradbene in kemične industrije, na kateri so interesenti posameznih panog izjesli svoja želje in kritične pripombe k nameravanemu povišanju blagovne tarife. V ponedeljek pa se ]e sestal tarifa! odbor- da prouči želje in predloge interesentov glede tarife za les in lesne izdelke, ki so bili iznešeni na nidavni ankiti tarifnega odbora v Zagrebu. Tarifni odbor je na podlagi dobljenega gradiva formuliral svoje predloge o tih vprašanjih, ki bodo predložeai prometnemu ministrstvu. Dne 28. januarja bo imel tarifni odbor Se anketo z interesenti ostalih industrijskih strok, dna 15. februarja bodo člani tarifnega odbora proučili vprašanje prometa preko domačih luk- nakar se to 16. februarja se- stal plenom tarifnega odbora, ki bo n* obnovi celotnega zbranega gradiva proučil vse iznešena predloge in kritike glede predloga nove blagovne tarife; po splošni diskusiji bo sprejel končne zaključke, ki jih bo predložil prometnemu muiistru kot mišljenj» tarifnega odbora = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke »Stavbno ia umetno mizarstvo A Rojina & Komp.« ▼ Ljubljani, Slomškova 16 (poravnalni upravnik dr. Aleš Per-šin, odv. v Ljubljani; poravnalni narok 6. fetr. ob 9., prijavni rok do 10. febr., poravnalna ponudba 50"/») in o imovini Franca Sonnika, trgovca v Rušah (poravnalai upravnik dr. Juro Jan, odv. t Mariboru, poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Mariboru 21. febr. ob pol 10.. prijavni rok do 15. febr). = Dražba kožuhovine v Ljubljani bo nepreklicno v ponedeljek, dne 24. januarja. Kdor še nI oddal kožuhovine, naj jo takoj pošlje na naslov »Divja koža«, Ljub-ljan - Velesejem. = Dobave. Direkcija drl rudnika vik sprejema do 21. 1 m. ponudbe m dobavo karbida, raznega materiala (vijaki, ala-baster, gips, razne barve, terpentin, lak, fir-než. okovje, svedri, karbidske svetilke i dr.) do 22. L m. za dobavo bencina in žičnikov. do 26. t m. za dobavo gume za avtomobile. Borze 19. januarja Ha ljubljiančJki borzi »o se danes trgovali avstrijski šilingi nespremenjeno po 8.60, medlim ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškim privatnem kli ringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.5850. v grških bonih po 2950 in v angleških funtih po 288. Nemški klirinški čeki so s« nadalje dvignili br 10 točk in stanejo v Ljubljani in Zagrebu 14.20, za konec februar ia pa v Zagrebu 14.2550. Beograjska borza včeraj ni poslovala. Na zagrebškem efektnem tržišču so je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 434.50 in za februar po 436 — 437. Promet je bil še v 4% severnih agrarnih obveznicah po 56.50. ^ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2404.15 - 241 S.75, Berlin 1736.53 - 1750.41, Bruselj 729.45 — 734.51, Curih 996.45 — 1008.52, London 215.31 - 217.37, Newyork 4283 50 - 4319.82 Pariz 144.02 — 145.46. Praga 151.33 — 152.43, Trst 228.44 — 229.52. Curih. Beograd 10. Pariz 14.53, London 21.6375, Newyork 432.87. Brusilj 73.24. Milan 22.80, Amsterdam 241.15. Berlin 174.35, Dunai 80.85, Stockholm 111.55, Oslo 108.76, Kobenhavn 96.60. Praga 15.19. Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrsdnote: Vojna Skoda 434.50 — 436, »a februar 435. — 436, 4"/. agrarne 55.50 den.. 4»/. severne agrarne 56 _ 57, 6*/« dalm. agrarne 80 — 80, 7% in-vest 98 den., 7•/• Blair 87.50 - 89- 8*/. Blair 95 den.: delnic?: Narodna banka 7700 _ 7850, PAB 221 bi., Trboveljska 320 — 230, Sečeran« Osijek 165 bL, Dubrovačka 405 den. Blagovna tržišča ŽITO '<¥ Chleago, 19. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 96.125, ia julij 90.75, za sept. 89.75; koruza: za maj 60.50, ta julij 60.875 za »ept. 61.125 . VVinnipeg, 19. januarja. Začetni tečaJU: pšenica: za maj 124.375, za julij 117.125, ta okt. 100.375. BOMB Al '+" Llverpol, 18. januarja. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 4.78 (prejšnji dan 4.80), ta maj 4.87 (4.89), za Bept, 4.95 (4.96). + NewyOfk, 18. jan. Tendenca st:ibia Zaključni tečaji: za februar 8.41 (8.48), sa mai 8.49 (8.57). TVRDKA I. C. MATER, LJUBLJANA SPOROČA ŽALOSTNO VEST, DA JE NJENA DOLGOLETNA IN VESTNA KNJIGOVODKINJA, ..'Jis X—fflb .%■■ . •Si.a... r:' •■■•r * »JUTRO« št 16. četrtek, 20. L 1938, Poročne svečanosti v Egiptu še ne 18 letni kralj Faruk vzame za ženo hčer egiptskega sodnika — 16 letna nevesta na prestolu faraonov — Moderno vzgojena dama in izvrstna športnica — Dragocene nevestine obleke Mongolska kavalerifa v ruskih uniformah Kadar doseže mraz )3 stopinj pod ničlo V Bolgariji je dosegel mraz nedavno 33 stopinj pod ničlo. Vlaki so obtičali v snega ln tudi lokomotive, ki so prispele na pomoč, jim niso mogle dosti pomagati. V sedanjem japonsko-kitajskem oboroženem konfliktu igra Rusija doslej vlogo nemega opazovalca. Lahko pa se danes ali jutri zgodi, da stopi iz rezerve, ln tedaj bodo proti Japoncem nastopili tudi takšni konjiki... Igralka beračica. •. Suzana Menthe, nekoč slavna igralka, je umrla v največji bedi Pred kakšnimi tremi meseci Je prišla v pariško bolnišnico Pitie stara, bolna žena, ki se je komaj še gibala. Zdravnik je ugotovil, da je bila zavoljo gladovanja popolnoma oslabela in je sklenil, da jo vzamejo v bolnišnico. Na vprašata© polo je gtarica, ki je delala vtis beračice, napisala s tresočo se roko; »Suzanne Menthe, 70 let, igralka.« Te dni je ta Suzanne Menthe, ki je spadala nekoč med najslovitejše igralke francoske skupine gledališča Mihajlovskega v Petrogradu .umrla.. Igrala je z Lucienom Guitryjem,, z Rejaneovo, s Saro Bernhard- tovo. Tisk in občinstvo sta jo proslavljala. Po prevratu v Rusiji se Je francoska sikupina razšla in Mentheova se je vrnila v Pariz. Tu se navzlic svojemu velikemu imenu ni mogla uveljaviti. Počasi so ji sredstva pošla, zašIa je v bedo, bila pa je preponosna, da bi zaprosila svoje nekaa^ nje tovariše, ki so delovali vsi v Parizu, za podporo. Tako niso o njenem tragičnem položaju vedeli ničesar niti njeni pri-patelji. Ko so francoski izralci zvedeli, da je uimrla kakor beračica, so priredili zbirko, da je mogla dobiti svoj grob na Mant-martreu. Na teruelskem bojišču Kamioni Francove vojske dovažajo nove čete na bojišče pred Teruelom Svatje so obtičali v snegu Na Etni Je hud sneg družbo izleta ikov. kakšnih 120 oseb, tri dni zadržal, da ni mogla naprej ne nazaj. Po neki poroki so ee sorodniki in znanci ženina in neveste zmenili z njima za vesel izlet na ozn jeni k. Najeli so tri velike avtobuse in trudi ženske in majhni otroci so bili v družbi. Do višine 1100 m je šlo vse v redu, tu pa je začel silen snežni metež, tako da so avtobusi obtičali in je morala družbo tri dni prestajati hud mraz in lakoto. Na zadnje je prispela rešilna ekspetfici.ia. ki je globoko zasnežene avtobuse spravila iz zagate in r dolino. KARIKATURA Sleparski cirkuški ravnatelj Kubinski ravnatelj nekega potujočega poljskega cirkusa, si je hotel na. Lahek način zvišati dohodke. Najel je nekoliko vlomilcev, ki eo v malih mestih, med tem ko so artioti predvajali svoje spretnosti, vdirali v prazna stanovanja in odnašali, ker eo mogli Na zadnje je podjetni ravnatelj ipobesnil z vso cirkuško blago jn o. Toda njegovi nameščenci so šli za njim. V Varšavi 6o ga zasačili na cesti in mu porinili nekoliko nožev v telo. Težko ranjenega Kubinskega so prepeljali v jetniško /bolnišnico. Ga. Lupescu na Rivieri V Parizu se je te dni govorilo, da se je odpeljala m a/lame Lupescu v spremstvu svoje sorodnice Silberman.non žlahtnimi kamni, so krasne in brez primere. Med oblekami mlade kraljice Egipta so tudi štirje pla§či, ki predstavljajo vrednost 750 tisoč frankov, dočim je veljala poročna obleka poldrag milijon frankov. Za svatbene svečanosti je naročila egiptska vlada za 40 tisoč funtov rož iz Holandsike. Rože so pripeljale v Egipt posebne ladje in jih bodo porabili za okrasitev voz, ki bodo vozili svate po kairskih ulicah. Ta sprevod je zamišljen posebno bogato in pravijo, da bo v pogledu izbere barv in originalnosti sestave prekosil Pravda za dva milijona funtov Med koncemom British Gaumont in družbo Western Electric je nastal patentni spor, pri katerem gre za vsoto dveh milijonov funtov šteriingov. Neposredni predmet spora je majhno kolesce, ki ga je Western Electric vgradila v svoje aparature in ki si ga lasti British Gaumont. To kolesce ne ureja samo brzine zvočnega filmskega traka. tetmveč odstranjuje tudi vse stranske šume. Palača, v kateri bo stanovala mlada kraljica Egipta