Lato LXV1II
Naročnin« mesečno
25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, aa inozemstvo 120 Dia
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
Poštnina plačana
V Ljubljani, v torek, dne 28. maja 1940
Stev. 119 a
Cena 2 din
{jVENJEC
Cek. račun: Ljubljana »L 10.650 ia 10.349 za inaeraie; Sarajevo itv. 7565. Zagreb It*. 59.011, Praea-Dunaj 24.797
Upr a v a: Kopitarjeva nlica iteT. 6.
#0-04,
— lakaja vsak daa ijatra) razea ponedeljka la daeva po praznika
Odločilen trenutek v Italiji
Te dni so praznovali obletnico pogodbe med Italijo in Nemčijo, ki sta bili že prej usmerili svojo politiko na skupno delovanje, ki je slonelo takrat samo na nekaterih skupnih političnih in gospodarskih koristih ter na enakem gledanju na svet sploh, ne da bi se bili obe državi obvezali k dejanskemu skupnemu nastopanju v konkretnih vprašanjih. Pogodba od 22. maja 1930, ki je bile sklenjena v Berlinu, je te obveznosti določila in obe državi sta jih sprejeli, vendar pa v obliki, ki daje obema strankama možnost, da v precej širokem okviru sami presodita, kdaj bi nastopil primer, ki bi zahteval medsebojno pomoč na bojnem polju.
1 Berlidska pogodba pravi, da sta obe državi med seboj povezani po skupnih koristih z namenom, da si zasigurata svoj življenjski prostor in zasledujeta v tem pogledu ene in iste smernice tako v mirnem času kakor v primeru vojnih za-pletljajev ene ali druge stranke s kakšno drugo velesilo ali zvezo; v takem primeru bosta druga drugi prišli z vsemi svojimi silami na pomoč. l)očim je Nemčija doslej smatrala, da ji kljub vojnemu zapletljaju z Anglijo in Francijo italijanska pomoč še ni potrebna, je sedaj videti, da Italija sama smatra, da je prišel trenutek, ko more ali mora izpolniti sprejete obveznosti, ker bi s tem ne pomagala samo Nemčiji, da prej in temeljiteje doseže svoje vojne cilje, katerim se je ta, kakor pravijo, že znatno približala, ampak bi mogla uresničiti tudi tiste svoje zahteve kot pretežno pomorska velesila, o katerih se je že veliko govorilo in razpravljajo in ki so vsakomur vsaj v glavnih potezah dobro znane. Ne da bi se hoteli količkaj postaviti na stran enega irugega, nam je zgolj na tem, da kolikor mogoče stvarno podamo razvoj odnošajev med Italijo in Nemčijo na eni, pa z zapadnima velesilama na drug: strani.
V precejšnjem delu svetovne javnosti je prevladovalo in, čeprav z znatno zmanjšanim optimizmom, kolikor toliko še vlada mnenje, da bi bilo mogoče zadovoljiti vsaj nekatere italijanske težnje in cilje na Sredozemskem morju, tako da ne bi nastopil primer, ki ga določa berlinski pakt. Čeprav je seveda toplo želeti, da se ne bi zgodilo ničesar, kar bi sedanjo evropsko vojno, ki itak že zahteva neizmerne žrtve, še razširilo in svetovni položaj še bolj zapletlo, je treba naglašati na ljubo dejanskemu stanju, da danes ničesar več ne kaže na to, da bi mogla Italija ostati izven orjaškega spora. Zadosti močan dokaz za to je izjava vladne agencije Štefani, da »Italija danes stoji na strani Nemčije v borbi, ki jo ta mora voditi, in da Italija prav za prav že je dejansko v tem sporu, ne samo zato, ker je oškodovana po francosko-angleški blokadi (agencija rabi veliko hujši izraz), ampak predvsem zato, ker po svoji oborožitvi na različnih točkah Sredozemskega morja že veže velik del angleškega in francoskega brodovja, kakor tudi en milijon francoskih vojakov na alpski črtic.
Tako je taktično stanje, kaj pa so vzroki? Glavni vzrok je pač ta, da Nemčija in Italija nista vezani samo po črkah pogodbe, ki bi predstavljala zgolj taktično orožje za dosego več ali manj bistvenih zahtev ene ali druge stranke, ki bi jih bilo mogoče doseči tudi na miren način. To jo moralo biti vsakomur jasno, od konca leta 1935 dalje, ko je dejanska miselnost in smer obeh skupin evropskih držav prišla jasno do izraza, tako da je postalo vprašanje, kako vsaj Palijo držati stran od spora, skoraj že nerešljivo. Pri tem ne mislimo toliko na enako politično miselnost Italije in Nemčije, ki med njima ustvarja v resnici globoko vez, ni pa tolika, da ne bi mogla Italija — v kateri je ohranjal fašizem znano latinsko čustvo mere in politične prilagodljivosti, dočim ga Nemčija sprejema kot svoje vrste vero, ki bistveno določa posameznika in narod — zasledovati nekatere svoje politične cilje v prijateljstvu z zapadnima demokracijama do več ali manj obsežne zadovoljitve svojega nacionalnega stališča. Naš pregovor, da beseda ni konj, ali da pravi politik ne sme z glavo skozi zid, je bil v italijanski politiki vedno upoštevan.
Nepremostljivo je postalo politično nasprotje med Italijo in obema demokracijama šele za časa italijanske ekspedecije v Abesinijo pred štirimi leti, ko se Anglija nikakor ni mogla sprijazniti 7. mislijo, da bi si Italija ravno na poti London— Capetovvn ustvarila, oziroma dopolnila svoj afriški imperij, in ji je Francija v tem oziru pritegnila, čeprav je bila izvestna skupina francoskih politikov kakoi I.aval in Flandin in velik del tako imenovanih levičarjev, drugega mnenja. Sklenile so se znane sankcije proti Italiji. Nastalo je nasprotstvo, ki je bilo poglobljeno še po prevladi politične struje v Franciji, ki je našla privržence tudi na Angleškem, to je po »ljudski fronti«, ki je tudi v španski državljanski vojni skušala mobilizirati vso Evropo v prid španskega boljševi-iujočega režima. To je povzročilo, da je dobila lunanja politika Mussolinija, ki je bila dotlej kljub močnim besedam zdržana in previdna, tisto smer, ki se je dokončno izoblikovala v berlinski pogodbi od 22. maja lanskega leta, ko je bila tako imenovana os Rim-Berlin tako rekoč postavljena na tračnice, po katerih sedaj usodno teče.
Posamezne postaje te osi so bile obisk grofa Ciana oktobra 1936 pri Hitlerju, Mussolinijev govor 1. novembra istega leta v Milanu, sodelovanje nemškega in italijanskega letalstva v španski državljanski vojni, Mussolinijev obisk v Berlinu leta 1937, pristanek Italije na priključitev Avstrije k Nemčiji marca 1938, obisk Hitlerja pri Mussoliniju maja meseca istega leta in nazadnje monakovski •estanek, ki je bil začasni triumf osi Rim-Berlin. Preobrat, ki je temu v mednarodni politiki kmalu sledil in napovedal sedanjo svetovno vojno, je potem neposredno povzročil ustalitev in okrepitev skupnih pogledov Italije in Nemčije na mednarodno politiko, v kateri se obe državi smatrala od »bogatih imperijev demokracije« prikrajšani, ter v berlinski pogodbi. Sledila sta obiska grofa Ciana avgusta 1939 v Solnogradu in oktobra istega leta v Berlinu; sklepni kamen pa je bil postavljen na sestanku med Hitlerjem in Mussoli-aijem 18. marca letošnjega leta na Brennerju. tri 'tedne pred izkrcanjem nemških čet na norveški obali.
V Belgiji in v Franciji uničujoče bitke na suhem in v zraku
Nemci poročajo o zavzetju Calaisa in bombardiranju angleških pristanišč -Zavezniki poročajo o uspešnem odporu in silnem delovanju angleškega letalstva
Velika bitka na Zapadu poteka še vedno v glavnem v znamenju nemške ofenzive in francoske defenzive. Weygandu se je ria splošno posrečilo, da je zaenkrat ustavil nemško prodiranje proti jugu na že znani črti, ki poteka od Longwya čez Montmedy-Rethel-Laon do reke Somme in po njej do Abbeville. N* tem bojišču v zadnjih dneh Nemci ne zaznamujejo novega napredovanja.
Vedno bolj kritičen pa postaja položaj zajete zavezniške armade v Belgiji, ki jo ce-j nijo na 23 do 25 divizij. Očitno je tudi, da je prvi cilj nemškega vrhovnega poveljstva zajeti ali streti zavezniško armado v Flandriji in ko priti na vsej širini na obalo Rokavskega
•preliva. Nemci dan za dnem ponavljajo silo-'vite sunke in vedno tesnejše obkrožajo zajete zavezniške divizije, ki se branijo z velikim pogumom in junaštvom. Toda obroč je vedno ožji in Nemci poročajo sedaj že o zasedbi Boulogna, Bethune in Lensa. Nemci pričakujejo, da bo velika obkoljevalna bitka v Flandriji za nje ugodno končana že do konca meseca maja, na kar bi po napovedih nekaterih listov sledil direkten napad na Anglijo.
Iz dosedanjega zadržanja francoskega vrhovnega poveljstva ni mogoče z gotovostjo sklepati, ali bo Wezgand poskušal s protiofen-zivo rešiti zajeto armado v Flandriji ali pa bo organiziral na že omenjeni črti brambo Pariza.
Nemška poročila
Nemška vojna poročila
Berlin. DNB. Vrhovna nemška komanda sporoča dne 26. majnika:
V Flandriji smo v pokrajini Artois nadaljevali koncentriran napad proti sovražnim silam, ki so tam obkoljene. Napad se vrši na vsej fronti in se obroč vedno bolj zožuje. Na nekaterih točkah se sovražnik še močno upira. l)a bi se ta odpor čim prej zlomil, so se naše zračne sile na mnogih mestih udeležile borb.
Na belgijsko-francoski morski obali so nemške zrakoplovne sile ponovno bombardirale Zeebrugge, Ostende in Dunkerque. V Osteiule je zaradi bomb nastal požar v »modnišnici in v pomorskem arzenalu. Težko poškodovana je bila sovražna transportna ladja. Ponoči med 24. in 25. majem so naše zračne sile izvršile mnogo napadov na številna letališča na angleškem vzhodu in jugovzhodu, pri čemer so naše zračne sile zabeležile uspešen rezultat. V okolici Calaisa sta bili poškodovani dve veliki trgovski ladji po 3COO ton, dve manjši trgovski ladji in ena vojna ladja. Na južni fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. Tam so naše zračne sile napadle posebno železniške proge, položaje sovražnih baterij in koncentracije čet, posebno po gozdovih. Sovražne izgube dne 25. maja znašajo 59 letal, od katerih je bilo sestreljenih v borbah v zraku 19, 17 pa s tal. Od naših letal se jih 19 ni vrnilo domov. Pri Narviku so nemški bombniki zadeli veliko vojno ladjo in neko križarko s težkimi bombami, ki so povzročile požare.
Včeraj se je večje število planinskih lovcev s padali spustilo na tla pri Narviku, da okrepijo nemške čete.
Berlin, 27. maja. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
V Flandriji so naše čete nadaljevale napade in še bolj zadrgnile obroč okoli obkoljenih sovražnih armad. Posebno severno od Mrnina se je posrečil globok predor v sovražno fronto tik do Ypresa. Kakor prejšnje dni so tudi do pot posegle vmes krepke letalske enote in največ pripomogle k prodiranju vojaštva. Težišče napada naših letal z zelo velikim učinkom je veljalo prostoru, kjer sp nahajajo obkoljene sovražne armade.
Nemške čete, ki napadajo vzhodno od Laona, so odbile protinapad francoskih kolonijalnih čet z velikimi izgubami za sovražnika. Kakor smo že prej poročali, je Calais, ki smo ga obkolili za fronto, padel po srditih bojih v naše roke.
Naše letalstvo je ponovno napadlo luke na belgijsko-francoski obali, ki so še v sovražnikovih rokah. Ti napadi so bili naperjeni proti poskusom Angležev, da bi dele svojih obkoljenih armad rešili čez Rokavski preliv na Angleško. Na drugih frontah ni bilo nobenih posebnih dogodkov.
Naša letala so napadala tudi letališča v okolici Pariza in prometne naprave južno od Reimsa ter sovražnikovo gibanje čet. Samo na enem letališču smo uničili 20 sovražnih letal. Vsega skupaj smo včeraj uničili 73 letal, in sicer 31 v letalskih bojih, 15 s protiletalskim topništvom, ostala pa na tleh. Pogrešamo 15 naših letal.
Okoli Narviku so se tudi včeraj spustili naši gorski strelci s padali. 24. maja smo neko sovražno matično ladjo za letala hudo zadeli z bombo v Ofot-fjordu pri Narviku. Ta ladja se je potein, kakor smo že poročali 25. maja, potopila.
Našemu letalstvu se je posrečilo z bombami potopiti neko 8000 tonsko trgovinsko ladjo in težko jioškodovati z bombami neko veliko vojno ladjo in neko 18.000 tonsko transportno ladjo. Na vseh teh ladjah smo opazili ogenj in eksplozije.
Nemško strokovno pojasnilo k uradnim poročilom
Berlin, 27. maja. AA. DNB. Nemški listi posebno podčrtavajo včerajšnjo posebno vest o padcu
Calaisa, ki jo potrjuje današnje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, in globoki prodor nemških sil v prostor, kjer so obkoljene zavezniške armade. Listi posebno naglašajo zgodovinsko pomen padca Calaisa. Po vodni pot i Dover—Calais je v mirnem času šel tok angleških obiskovalcev na celino. Pojem Dover—Calais je v času sodelovanja med Veliko Britanijo in Francijo postal kar simbolen za tisto, kar zastopata zahodni velesili na svetu. Dover—Calais je bil v svetovni vojni velik jez. V bližini Dovra stoji Ilastings, kjer se je leta 1066, torej pred 900 leti, izkrcal Viljem Osvojevalec in postavil temelj angleške državne uprave.
Berlin, 27. maja. A A. DNB. 13. maja je bij najstarejši sin bivšega nemškega kronprinca, pruski princ Viljem, na fronti nevarno ranjen, včeraj zjutraj pa je umrl v neki vojni bolnišnici.
Berlin, 27. maja. AA. DNB. O bojih, ki divjajo na belgijskem ozemlju in katerih se udeležujejo anirleške čete, so pristojni vojaški krogi dali nemškemu poročevalskemu uradu sledeče podatke:
Velik del angleške ekspedicijske armade se udeležuje bojev v Flandriji in v Artolsu. Angleži se na tem odseku ogorčeno lx>re v davnem iz razloga, ker vedo. da jim preti nevarnost, da bi bili popolnoma odrezani. Na vsem tem področju je preskrba s hrano in municijo zelo otežkočena in bodo tudi življenjski pogoji ne samo za vojaštvo pač pa tudi za civilno prebivalstvo postali čedalje težji. Prodiranje nemških čet se nadaljuje kljub žilavemu sovražnikovemu odi>oru. V Flandriji ure nemški napad čez reko Lys proli severozahodu. Na področju Artois sla v nemških rokah Lcns in Bclhunc. Med tema dvema mestoma so divjali prav lako ogorčeni l>oji tudi za časa svetovne vojne. Zdaj so tu nemške čete izvedle napad v obliki klina, katerega vrh je dosegel La Bassee ter je na ta način prostor med nemško bojno črto na jugovzhodu in severovzhodu zmanjšan za 30 km. Na tem prostoru »o v glavnem francoske oklopne divizije.
Delovanje nemških letal
Berlin, 26. maja. AA. DNB. Nemške zrakoplovne sile se poslužujejo novih ugodnejših postaj na morski obali in so prvič bombardirale številna letališča na vzhodu in jugovzhodu Anglije. Odkar se v poročilih nemške vrhovne komande skupno omenjala imeni Calais in Dover, je bilo pričakovati, da se bo tudi v Angliji začela močnejša akcija. Borhe, ki se vodijo zadnja dva tedna, so bile sploh samo uvod v obračun z Anglijo. Nemške zračne sile so bombardirale sedaj ona letališča, s katerih so očividno odhajala angleška bombna lelala. ki so v zadnjih nočeh bombardirala zapadno Nemčijo. Jasno je, da li napadi nemških zračnih sil na angleška letališča niso zadnji. Pa tudi na evropskem kontinentu so Angleži pretrpeli že hude udarce, pa jih bodo še pretrpeli, l.er se jim ni posrečilo prepeliati čez Kanal angleške ekspedicijske cele. katere bi ?e morale borili v obkoljenem obroču, katerega koncentrično njpada:o na vsej črti Nemci v jugozapadni Belgiji in v pokraiini Arlois. Dejstvo da nemške čete neprestano napredujejo in di se neprestano vršijo tako hude borbe, dokazuje, da preskrba nemških čet z nitnrcijo in bencinom funkcionira točno po načrtu, ki ie bil pripravljen z.največjo pazljivostjo.
Poročila zaveznikov
Francoska poročila
Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle pri slavi gardnega uolka v Belgradu.
To je razvoj, iz katerega je razumljiva nedavna Mussolinijeva izjava, da »Italija noče hiti ujetnica na S~euozemskem morju«, ampak enakopravna velesila z drugimi, ki imajo na tem morju svoje koristi. Zato je, kolikor je želeti, da bi se vojni požar ne prenesel na lako kočljivo in nevarno območje, danes, če se ne zgodi čudež, skoraj izključeno, da bi se moglo v predzadnjem trenutku nekaj zgoditi, kar bi dosedanjemu razvoju tega vprašanja moglo dati drugo smer. Če pa se to zgodi, bomo mogli Bogu biti le globoko hvaležni.
Francoska vojna poročila
Pariz, 27. maja. AA. Havas. Uradno poročilo z dne 26. maja zjutraj pravi:
Sovražnik je izvedel več napadov na vse naše fronte. Njegovi napadi se niso posrečili. Krajevne borbe, ki so bile na fronti Somme, so se obrnile v našo korist in so naše čete zavzele nove prehode čez reko. Ob reki Meuse je živahno delovala arti-lerija z obeh strani. Hud sovražni napad smo odbili v okolici Nontvylla.
Pariz, 27. "maja. AA. Havas. Uradno poročilo 27. maja zjutraj se glasi:
Na severu sovražnik nadaljuje svoje napade, posebno v okolici Denaina. Francoske in zavezniške čete zadržujejo njegovo prodiranje. Boji so skrajno ogorčeni. Nemci napadajo ne glede na izgube, ki jih trpe njihove mnogoštevilne in hudo oborožene čete. Pri Valenciennesu smo se ponoči umaknili na že prej pripravljene postojanke ob reki Escauti. Ob Sotnmi in Aisni in na vzhodu ni bilo pomembnih dogodkov.
Pariz, 27. maja AA. Havas Ena sama skupina francoskih letalskih eskadril, ki je štela 36 letal, je v zadnjih dneh sestrelila 124 nemških letal.
Francosko službeno pojasnilo k bojem v severni Franciji in v Belgiji ter o vzrokih umika pri Valenciennesu
Pariz, 27. maja. A A. Havas. »Napad v neizogibno smrt« imenujejo francoski vojaški
krogi nemško ofenzivo, ki divja že dva ali tri dni na severni fronti. Nemško vrhovno poveljstvo uporablja taktiko, kakor so jo Nemci v svetovni vojni uporabljali pri Verdunu, in mečejo v boj neprestano čedalje večje množice ljudi in materiala, ne meneč se za izgube, samo da dosežejo nagel in odločilen uspeh.
Nemške izgube so velikanske Vojaki v sivih uniformah stalno napadajo na široki fronti s podporo cele množice tankov in skrajno ogorčenega topniškega ognja. Nad njimi lete nemška lelala in napadajo zavezniške postojanke z ognjem iz strojnic in z bombami. Bitka v zraku je lakisto izredno srdita in divja nad bilko na zemlji, kajti ludi francoska, angleška in b°lgijska lelala stopajo takisto v boj. Na obeh straneh se vrste napadi in bombardiranje sovražnega zaledja. Zavezniki bombardirajo ceste, nasprotnik pa vrača te napade. Glavni nemški napad velja odseku, ki ga drže belgijske čete ob reki Lasi proli Mcnainu na francoski meji severno od Lili p, in proti Courtriju in severno od tega mesta. Doslej, lo je do davi, so Nemci kljub orjaškim napadom in velikanskim žrtvam zabeležili le neznatno zavzetje terena. Boj je trajal ves včerajšnji dan in vso noč. Snočnji boji so nekaj nenavadnega, ker je bilo to prvič, odkar se je začela velika bilka, da so se vršile obsežne nočne operacije. Davi se je boj nadaljeval z nezmanjšano srditostjo.
_(Nadaljevanje na 2. strani)
Zagrebška vremenska napoved: Topleje in oblačno, morda -lal>o deževje.
Zenuinska vremenska napoved: Večja po-oblačitev na zahodu, delno oblačno nn vzhodu. Dež in nevihte tu pa tam, posebno na zahodu. Toplota prcccj visoka.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Drugi velikj nemški cilj velja Valencien-n c s u. Francoske čete, ki branijo ta odsek, so ves včerajšnji dan ustavljale nemške napade in pri tem zadajalo sovražniku velike izgube. Ponoči so se Francozi umaknili, ne du bi jih pri tem oviral sovražnik, in čvrsto zasedli »ove postojanke. Francosko poveljstvo je bjlo sklenilo ta umik čet, ki so slavno branile'Odsek pri Valenciennesu, ker so bile francoske čete preveč raztegnjene v primeri s splošnimi načrti. Na zahodnem delu pritiska sovražnik proti C al ni »u, jio zavzetju H ti u l o g n a, cigar stara trdnjava se je držala do včeraj pozno popoldne. Nemški radio je objavil snoči, da so Nemci zavzeli tudi Calais. Toda v dobro poučenih francoskih vojaških krogih izjavljajo davi, da Francozi to mesto še zmerom drže.
Ob S o m m i so francoske čete očistile levi breg reke in si tudi na desnem bregu zavojevale nove utrjene postojanke. V Argonih, kjer so Nemci pred tremi dnevi napadli, so Francozi zavzeli nuzaj nekaj ozemlja. Pri prodiranju so naleteli na cele kupe mrličev. Iz tega sklepajo, da se Nemci pri svojih napadih no ozirajo na nobene žrtve. Francoski častniki pripovedujejo, da nemški vojak napada posamič ali v skupinah, kakor da bi bil slep in da se nemške napadalne kolone vlivajo dalje, pa čeprav jih sproti pobija najhujši ogenj iz vseh vrst avtomatičnega orožja. Francozi so v Argonih napredovali čez polja, koder je ležalo na tisoče nemških trupel, na enem prostoru so našli celo dolgo kolono oklopnih čet z vozovi, kjer je bilo vse mrtvo, častniki in voiaki. Padli so od strojnic angleških letal, ki so jih od zgoraj dol vse pokosila
Streljanje na švicarski meji
Basel, 27. maja. b. V Raslu so slišali preteklo noč ogenj težkih francoskih topov, ki se nahajajo v področju Woldensberga, ki je oddaljen 4 milje od Basla. Francozi so obstreljevali področje Istaina, ki je v sestavu Siegfriedovih utrdb. Francozi so streljali tudi na nemško železniško postajo v Weilu na Renu, ki je oddaljena vsega 5 milj od švicarske meje. Ogenj francoskih topov je zaprl vhod v dolino Ankander v področju od Brissena do Walting-hofna. Francoski topovi so obstreljevali še neko drugo manjše mesto, ki je oddaljeno tri milje od švicarske meje.
Angleška poročila
Angleški vojaški strokovnjak opisuje boje za belgijska in francoska pristanišča ob Rokavskem prelivu
London, 27. maja. AA. Reuter: Vojaški urednik Reuterja piše: Na Francoskem divja orjaška bitka. V zvezi s tem je zanimivo omeniti snočnji francoski komentar, po katerem Nemci hlastno dovažajo ojačenja s svojih postojank na S i e g -iridovi črti in švicarski meji, in da je verjetno, da se bodo te čete udeležile te bitke. Zavezniške postojanke na reki Lys so ugodne za obrambo pred napadi s tanki in motoriziranimi enotami, ker je teren raven. Težkoča je pa najti teren za kritje, ker se je sovražniku posrečilo dobiti ob reki E s c a u t. Flandrijski prekopi in strelski jarki so zelo dobre naravne zapreke. Na jugu med Amiensom in Bapaumom v odseku pri P e r o n n u zadrzujejo Francozi s hrabrimi potinapadi nemški koridor. To tudi pojasnjuje sgvažne napadp na zavezniške postojanke pri Courtraiju in na reki Lys. Če se Francozom posreči zapreti ta »stekleniški vrat«, bodo operacije zavzele popolnoma drugo smer.
S pristojne strani potrjujejo, da imajo zavezniške čete še vedno v svojih rokah štiri pristanišča ob Rokavskem prelivu in sicer Calais, Dunkerque, Ostende in Zeebrugge.
Srditi boji so divjali včeraj ves dan pri Valen-ciennu, kjer so Nemci danes zjutraj poskušali z dvema novima napadoma. O uspehih teh bojev še ni mogoče ničesar določnega poročati. Po vesteh, ki so prispele včeraj popoldne v London, so francoske čete odbile vse nemške napade ter prizadejale sovražniku težke izgube Na ostalih krajih bojišča se Nemcem ni posrečilo prodreti postojanke, ki jih imaio v rokah zavezniški oddelki, niti severno niti južno od reke Lys na področju Coutraija, niti na zahodu.
Calais
London, 27. maja. AA. Reuter: Z nemške strani je bilo sporočeno, da so nemške čete zavzele Calais. V pooblaščenih londonskih krogih so snoči izjavljali, da so te trditve popolnoma izmišljene. Tako s francoske kakor z britanske pristojne strani se potrjuje, da je Calais še vedno v zavezniških rokah,
Angleži zanikavajo nemške trditve
London, 27. maja. AA. Havas: V londonskih dobro obveščenih krogih menijo, da se nemška poročila o bombardiranju britanskih letališč v vzhodni in jugovzhodni Angliji nanašajo na nemške letalske napade, izvedene nad Yorkshirom in vzhodno Anglijo. Pri teh napadih je bilo ranjenih osem ljudi, poškodovanih pa večje število kmetskih hiš. Glede poročil neke tuje radijske postaje, po katerih opravljajo nemška letala, podmornice, polagalci min in celo tudi rušilci neprestano nadzorstvo nad Rokavskim prelivom pri Calaisu, v omenjenih londonskih krogih trdijo, da bi bila ta vest absolutno točna, če bi se beseda »nemški« zamenjala z besedo britanski.
Novo angleško vodno letalo
London, 27. maja. Angleško obalno poveljstvo je dobilo pr\« pošiljko vodnega letala tiV *Ler-wick«. Lervvick« je letalo z enojnimi krili, ki je vse iz kovine. Zgrajeno je za dolge izvidniške polete. Opremljeno je z dvema motorjema. To letalo je zelo dobro oboroženo in ima šest mož posadke. Njegova hitrost je zelo velika, a podrobnosti se drže v tajnosti.
Obširna poročila o delovanju angleškega letalstva pri obrambi in pri napadu
London. 27. maja. AA. Havas: Letalsko ministrstvo poroča dne 26. maja:
Angleško letalstvo naznanja, da so zaloge goriva ki so jih angleški letalci pred nekaj dnevi bombardirali v Rotterdamu, še vedno v plamenih. Tisti del skladišč, ki jih pri prvem napadu bombe niso zadele, so bili ponovno bombardirani. Nase posadke izpovedujejo, da se požari stalno razšir-faio Ko so se naši letalci vrnili nad mesto, so mojrli ugotoviti, da je bil še ves odsek v plamenih Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča.
Med 5 30 m 9.30 so eskadrile angleškega letalstva "sestrelile najmanj 20 sovražnih letal, 20 pa
jih onesposobile za nadaljnji boj. V Stiriurni srditi bilki smo izgubili štiri letala. Do letalskih boiev je prišlo nad francosko obalo. Poveljnik eskadril je sporočil, da je naletel na veliko število »Messer-schmittov, od katerih jih je bilo devet sestreljenih. Neka angleška eskadrila letal vrste »Spitfire« je odkrila nek močan oddelek sovražnih bombnikov, ki so skušali napasti ladje. Vrženih je bilo iz sestava pet 'Messerschmittov 10« in okoli 20 letal, ki so te bombnike spremljala. En bombnik je uničen. Te odlične angleške eskadrile so uničile od petka zjutraj dalje 32 nemških letal. Skupina bombnikov e onesposobila pet sovražnih letal, neka druga jih je uničila tudi pet, tretja pa jih je pet poškodovala.
Angleški težki bombniki so izvedli ponoči nove napade. Z uspehom so napadli nekatere železniške vozle v renski pokrajini, prav tako pa tudi bombardirali važne vojaške naprave za sovražnimi bojnimi črtami. Zažganih je bilo več skladišč življenjskih potrebščin. Pri teh operacijah je angleško letalstvo izgubilo dvoje letal. Srednji bombniki iz Francije in Anglije so imeli tudi uspehe podnevi in ponoči nad sovražnim topništvom. Izgubili smo štiri bombnike. Lovska letala so se manj udejstvovala, ker je bilo vreme slabo, kljub ♦emu pa je bilo sestreljenih 20 nemških letal. Štiri lovska letala se niso vrnila na svoja oporišča, štiri angleška letala, ki so jih od četrtka dalje imeli za izgubljena, so se vrnila na letališče v Franciji.
London, 27. maja. AA. Havas: Ministrstvo za zrakoplovstvo sporoča:
Preteklo noč so naša bombna letala z obsežnimi operacijami nad severnim delom Francije, nad južnim delom Belgije in drugod bombardirala vojne kolone, transportne, zbiranja nemških čet, ceste, železniške proge, mostove in druge važne naprave. V teh krajih so po bombardiranju nastali veliki jx>-žari s znatno škodo. Po teh napadih se tri letala niso vrnila na svoja vzletišča. Ves dan so bombna letala dajala veliko pomoč belgijski, francoski in angleški vojni sili. Angleška letala so neprestano letala nad bojnimi črtami in nad severno francosko obalo. Po dospelih poročilih je bilo sestreljenih 12 sovražnih letal, dočim je izgubljeno samo eno angleško letalo.
Francoska letala so včeraj napadla nemške zaloge špirita v Rotterdamu. Veliko število bomb je padlo na rezervoarje, ki so se vžgali. Angleški pilot, ki se je udeležil tega napada, je izjavil, da so rezervoarji še goreli, ko so angleška letala ponovno priletela nad Rotterdam. Nemški reflektor, ki je skušal odkriti ta letala, so uničili s streli svojih strojnih pušk. Vsa letala so se lepo vrnila domov. Bombna letala obalske obrambe so zasledila nemški motorni čoln pred nizozemsko obalo, ga napadla tako, da se je čoln v 10 minutah jx>topil.
Angleški bombniki so napadli sovražne motorizirane enote v severni Franciji. Naša letala so izvedla včeraj celo vrsto patrolnih ofenziv nad vsemi kraji severne Francije od zore do noči. Eskadrila bombnikov je napadla sprevod 40 sovražnih avtomobilov na nekem cestnem križišču. Bombe so povzročile velik požar na sovražnih vozovih. Drug oddelek letal vrste »Blenheim« je napadel nemško motorizirano kolono. Ko so se prvi trije aparati približali, da bi bombardirali sprevod, se je jioja-vilo 15 nemških letal, ki so se spustila v borbo z našimi letali; ko pa so opazili novo skupino angleških patrolnih letal, ki so prihajala na pomoč, so jx>begnila. Ta skupina je uro pozneje napadla tretjo sovražno kolono, na katero je vrgla nad 150 bomb. Mnoge bombe so svoj cilj zadele naravnost Pozneje so naša letala napadla sovražne protiletalske baterije, dočim je druga skupina bombardirala nemške motorizirane kolone in vozove, ki so vozila municijo in življenjske potrebščine. Opazilo se je, da je velika bomba padla sredi skupine avtomobilov, ki so bili na poti. -
Zvečer so bombniki kljub hudemu ognju sovražnih letalskih baterij in sovražnih letal porušili važen most. Vrgla so več ko 300 bomb. V okolici mosta so nastali hudi jx>žari. Vsa letala, ki so se udeležila te hoperacij, so se vrnila v svoja oporišča. Pri vseh teh bojih so bila nalahko zadeta
General Weygand (no levi), predsednik francoske vlade Reynaud (v sredi) in maršal Petain (desno) odhajajo od vojnega posveta v Parizu.
nekatera letala, ranjen pa je bil samo en angleški letalec.
Vtisi časnikarja, ki je v letalu spremljal angleške bombnike
V spremstvu Royal Air Force na bojišču, dna 27. maja. b. Dopisnik »United Pressa«; Millian poroča:
Pri včerajšnjem poletu RAF, ki me je vodil čez Francijo in Belgijo, sem imel priliko opazovati, kako se iz nemških položajev dviga dim in kako divjajo požari, ki so jih povzročile bombe iz angleških letal. Angleško letalstvo je dobilo nalog. da uniči nemška skladišča bencina in muni-cije ter da stalno bombardira vsa mesta in vasi, iz katerih Nemci pošiljajo okrepitve svojim četam na fronto. Veliko brodovje angleških letal vrste iStuka« je bilo uporabljenih za napad izza nemških bojnih črt. Bombniki so povzročili požare v nemškem zaledju in napravili veliko škodo. Ti aparati so dan in noč napadali nemške čete z višine nekaj desetin metrov, jih obsipali s strojniškim ognjem in bombami ler jih na številnih mestih pognale v beg. Prav tako so angleški bombniki razbili številne ceste, železnice in kolodvore, ki služijo Nemcem za premikanje čet. Borbe nad Šeldo in v Flandriii se še vedno vodijo z največjo ogorčenostjo in angleški bombniki uničujejo vse, da preprečijo nove uspehe nemških sil. Angleški piloti so pričeli uporabljati tudi goreče olje, ki ga spuščajo na posamezne zgradbe in tanke ter tako izzivajo nevarne požare. Angleško letalstvo se je pričelo j>osluževati tudi napadov v strmem spuščanju, s katerim zlasti rušijo vojaške naprave v ozadju.
London, 27. majnika. t. Reuter. Nocojšnje poročilo letalskega ministrstva fioroča o novih letalskih napadih na Antverpen (Anvers), Bruselj in Boulongne, ter na številna druga zbirališča nemških čet. Vsi angleški bombniki so se vrnili. Nasprotnih letal so uničili 20. Nadalje poročajo, da je ena sama »smrtna eskadrila« brez lastnih izgub uničila 5 nemških bombnikov. Vse angleške izgube dneva znašajo 3 lovska letata.
Nekateri domnevalo, da bo Nemčija poskušala Anglijo zasesti
Notranje priprave v Angliji — General Ironside: poveljnik oborožene sile v Angliji
London, 27. maja. t. Reuter: Spričo nevarnosti, ki se je pojavila, da bi Nemčija napravila poskus, da vdere v Anglijo, to se pravi, da v Angliji izkrca svoje čete, so oblasti izdale obsežne ukrepe: Najprej je bil dosedanji šef imperialnega generalnega štaba general Ironside postavljen za vrhovnega poveljnika vseh suhozemskih oboroženih sil v Angliji, med tem ko je bil za šefa imperialnega štaba imenovan general D e a 1, do sedaj poveljnik južne Afrike. Ta 6iprememba je potrebna zato, da ima Anglija pripravljeno udarno armado na 6Vojecn lastnem ozemlju. Nadalje so bili izdani ukrepi za izpraznitev vseh vzhodnih in južnih obmorskih mest. Otroke že odvažajo v bolj varna zavetja. Vsa ta obrežja so proglašena kot vojna ozemlja. Protiletalska obramba je postala eno glavnih orožij Anglije in je bila razpostavljena po vsej obali tako, da lahko učinkovito nastopa. Posebna pozornost je obrnjena velikim industrijskim središčem, kakor tudi velikim pomorskim pristaniščem in njihovim napravam. Ker je treba računati s tem, da bo zmanjšan uvoz surovin, 60 bila objavljena navodila za zbiranje starega železa in bodo v zasebnem lastništvu in pri javnih napravah pobrali vse železo, ki n« nujno potrebno za vzdrževanje vojnega in prehranjevalnega prometa ter za varnost zasebnih in javnih poslopij. Oblast je civilno prebivalstvo organizirala v vojaško obrambne oddelke in vsakemu odmerila svojo nalogo. Za prehrano so objavljeni silno strogi varčevalni predpisi.
Angleške vojaške oblasti poročil nekaterih inozemskih časopisov in časopisnih agencij o zbiranju nemških prevoznih ladij ob danski in norveški obali ne potrjujejo. Toda vodstvo angleške obrambe je to možnost moralo vzeti y račun in temu primemo ekreniti protisredstva. Vsi ti ukrepi med ljudstvo niso zanesli razburjenja, pač pa je vidno, da angleški narod razume resnost položaja, in potrebo, da zbere vse svoje napore.
Preimenovanja generalov
London, 27. maja. t. Reuter. Vojno ministrstvo poroča, da je bil dosedanji poveljnik zahodne Anglije, general Haining, postavljen za podnačelnika vrhovnega imperialnega štaba, general .lackson je postavljen na njegovo mesto, general Paget pa je imenovan za šefa generalnega štaba oborožene sile v Angliji, ki ji poveljuje general Ironsidp
Napovedovanja švicarskih listov o skorajšnjem nemškem udaru naravnost na Anglijo
Bern, 27. maja. t. Vojni poročevalec »N e u e Ztircher Zeitung« piše, da med tem ko novi obrambni načrti generala Weyganda že niso pregledni, nemški vojni načrti prihajajo vedno bolj na dan. Anglija in Francija sta pokazali, da se v zadnjih osmih mesecih nista mogli znajti, da bi se bili pripravili na totalitarno vojno in da vojne z Nemčijo nista resno vzeli. Anglija in Francija sta zaradi tega glede orožja še daleč za Nemčijo. Sedaj, po nemških uspehih v Belgiji in Flandriji, sta pa odločeni zbrati vse svoje razpoložljive sile v najhujšem naporu, da se postavita v bran nasprotniku. Svojo malomarnost sta morali plačati na bojnih poljih Belgije «1 severne Francije in bosta morali plačevati še nadalje Toda Nemčija ve, da sta ti dve velesili v staniu doseči glede oboroževanja velikanske uspehe. Zato jfma noče pustiti časa za to. Zato je sklenila, da jima ne bo pustila do sape. Nemčija bo vrgla v boj vse svoje ogromne oborožene sile,
predvsem pa svoje letalske 6ile, ki so kljub občudovanja vrednemu zadržanju zavezniškega letalstva, številčno ostale močnejše od angleških in francoskih, da skusa z enkratnim napadom na Anglijo doseči dokončno odločitev ter tako svojima nasprotnikoma odvzeti možnost, da b< pridobila na času in se oborožila ter Nemčijo v orožju morda celo prekosila. Če bo takšen poskus — pravi švicarski poročevalec — pripeljal Nemčijo do zaželjenega uspeha, je za enkrat negotovo, gotovo je le to, da bo vojna odslej dobila obliko vojne brez usmiljenja.
Italijanski list vprašuje: Kam sedaj, v Pariz ali nad Anglijo
Nekje ob Renu. 27. maja. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so včeraj divjali srditi boji med nemškim na eni ter francoskim in angleškim letalstvom na drugi strani. Nemški letalci niso samo bombardirali francoske in belgijske morske obale, pač pa tudi pristanišča ob južni obali Anglije. Pri vseh teh spopadih so bili nemški letalci v premoči nad sovražnikovimi tako !k> številu kakor tudi v tehničnem oziru. V teku tega tedna so nemški letalci sestrelili 490 zavezniških letal po večini angleških. Ce se bodo boji v zraku nadaljevali v takšnem tempu, bodo zavezniki izgubili vsak mesec okoli 3000 letal.
Rim, 27. maja. t. MIT. »Popolo d'11 ali a« poroča z belgijske fronte, da se tamkaj Angleži branijo z veliko srditostjo, ker vedo, da ne gre več le za obrambo belgijske obale, marveč za obrambo Anglije same. ki se bo morala braniti pred nemškim napadom. Poročevalec ljsta pravi, da se za enkrat Angliji ni treba bati nemških padalcev, ker je nemški načrt za zavojevanje Anglije drugačen. Nemčija bo najprej uničila vsa angleška pristanišča in vse obalne priprave za obrambo. Ta svoj načrt Nemci ne bodo izvedli izključno samo s pomočjo svojih »letal-strmoglavcev«, ampak bodo uporabili druga sredstva. Toda svet bo kmalu slišal o teh novih sredstvih, ki spadajo v okvir velike težke artilerije Nemci bodo na belgijsko obalo postavili velikanske topove, ki bodo daleč streljali in bodo z lahkoto dosegli angleška pristanišča.
Torin, 27. maja AA Štefani: »Gaze t a del Popolo« piše v svojem uvodnem članku o položaju vojaških sil v spopadu na zapadu. List navaja, da je sedaj Anglija prvič v svoji zgodovini stvarno ogrožena. Po vojaških naporih Nemčije ni nobenega dvoma, da ima Nemčija čvrsto voljo zavzeti angleško ozemlje, ker bo samo to lahko pripomoglo k odločitvi sedanje vojne. Vojskovanje v Flandriji in morebitna zasedba Pariza so 6amo priprave in so postranskega pomena_ glede na glavni nemški napad, t. j. na nemška izkrcavanje v Angliji.
Italijanski list »Stampa« meni, da sedaj Angliji v gospodarskem pogledu ne preostaja nič drugega kakor upanje v širšo pomoč s strani ameriških Združenih držav, toda pod pogojem, da bo imela čas, okoristiti se 6 to pomočjo.
Italijanska mnenja o možnosti nemškega izkrcavanja v Angliji
Rim, 27. maja. b. Direktor »Telegraplia« An-saldo skuša odgovoriti na vprašanje, če bo Nemčija potem, ko Ivodo končane borbe v severni Franciji, izvršila ofenzivo na Pariz, ali bo takoj prešla na akcijo proti Veliki Britaniji, s čemer bo vojna prešla v odločilno stopnjo. Pri tem poudarja, da se po posameznih znakih lahko računa s telil, da se bo nemški državni kancler brez dY<>iiia naj-preje odločil za napad na Anglijo. Zavzetje Pariza bi bil sicer velik in izreden dogodek, toda to ne bi niti zdaleka toliko vplivalo na končni rezultat vojne, kakor eventuelna invazija nemškega vojaštva v Angliji.
Italijanska poročila
18.000 padalcev na Nizozemskem
Rim, 27. maja. Po informacijah italijanskega generalnega štaba je znašalo število padalcev, ki so se spustili na nizozemska tla, 18.000 mož. Ta armada je usodo Nizozemske odločila, še preden so prišle nemške motorizirane čete.
Nova nemška orožja
Rim. 27. maja. Tukajšnji listi prinašaio senzacionalno vest, ki so jo izvedeli iz merodajnih vojaških krogov v Berlinu, da ima »Nemčija pripravljeno proti Angliji neko popolnoma tajno orožje, čigar primenitev bo povzročila ogromno presenečenje«, in sicer pravijo, da ga bo »svet spoznal že v kratkem časue. Nadalje poročajo italijanski listi, da se Nemci poslužujejo letal, na katerih ves čas poje sirena, ki ima strašen učinek na živce vojakov. Obenem so sestavili bombe. ki povzročajo strašen pišč. Na normalni granati ie namreč pritrjen ogromen lijak, ki ob zračnem odporu povzroči peklensko visok zvok, ki ga je zelo težko
prenesti. Čele, ki so bile napadene, niso slišale več povelj, ker so jim rezali ušesa zvoki, ki pretresajo vse živce.
Pomen malih bojnih čolnov
Rim, 27. maja. Tukajšnji vojaški strokovnjaki pripisujejo v sedanji vojni v morski ožini med Anglijo in Francijo veliko važnost tako imenovani »masom«. to ie malim motornim čolnom z dvema torpedoma, ki se sovražni ladji približajo z bliskovito naglico in io lahko iz največie bližine torpe-dirajo, potem pa z isto naglico zbeže. Teh masov so Nemci zgradili v največjem številu. Isti italijanski vojaški strokovnjaki sodiio. da ie nemška armada do sedaj ujela ne vštpvši Nizozemcev okoli 300.000 Francozov. Belgijcev in Angležev. V kleščah med morsko obalo in fronto, ki gre od Ganda v polkrogu nazai do Boulogne na moriu. je po navedbah Italijanskih listov 1.. 7. in 0. armada, vsa angleška armada na tem sektorju in celokupna belgijska armada.
V Rimu govorijo o 12. juniju kot dnevu vstopa v vojno
Z uporabo malo zobne kreme ODOL pritegnete, milostiva gospa, poglede vseh nase, zakaj Vaši zobje postanejo beli ko sneg. Milijoni žena vsega sveta so za svoje lepe in zdrave zobe dolžne hvalo peni zobne kreme ODOL, ki temeljito čisti, krepi dlesni in osvežuje dah.
1 TUBA ODOL-A VELJA PO KOLIČINI IN UČINKU ZA 2.
Roosevelt:
„Ponoči in podnevi prosim Boga za mir v tem ponorelem svetu.■."
London, 27. maja. t. Reuter. Dopisniki angleških listov v Rimu pišejo, da je sklep Italije, da vstopi v vojno, sklenjena stvar in da gre sedaj samo še za dan, ko bo svoj vstop objavila z dejanji. Gre morda samo še za nekaj dni. Dopisnik »News -Chronicle« trdi, da poučeni italijanski vojaški in politični krogi že prostodušno govorijo o 12. juniju kot dnevu, ko bo Italija vstopila v vojno.
Listi danes pišejo, da so zavezniki voljni Italiji priznati vso njeno vlogo, ki jo igra na Sredozemskem morju.
Ciano se je vrnil
Rim, 27. maja. AA. Štefani. Zunanji minister grof Ciano se je v spremstvu državnega podtajnika za albanske zadeve davi vrnil v Rim. Na postaji ga je sprejel tajnik fašistične stranke in veliko število uglednih osebnosti. Potovanje grofa Ciana po Albaniji je trajalo štiri dni. Grof Ciano je pregledal velika dela, ki so bila izvršena v Albaniji tekom prvega leta fašističnega režima. Ko je križarka Garibaldi, na kateri je potoval grof Ciano, prispela v Brindisi, so priredili grofu Cianu velike manifestacije. Tudi v Bariju so priredili italijanskemu zunanjemu ministru živahne manifestacije.
Madžarska poročila o italijanskih težnjah z ozirom na mir na jugovzhodu
Budimpešta, 27. maja. t. MIT. Rimski dopisnik »Pester Lloy da* poroča svojemu listu, da italijanska javnost čedalje bolj glasno zahteva vme-šanje Italije v vojno. Italija da je k temu prisiljena jaradi tega, ker mora skrbeti, da svoj imperij v Sremozemskem morju še bolj razširi in ga še bolj utrdi. Imena, kakor Korsika, Tunizija, Gibraltar, Malta, Suez se vedno bolj ponavljajo pri javnih manifestacijah. Tudi ime Nizza se večkrat sliši.
Toda splošno prevladuje prepričanje — pravi madžarski dopisnik — da bo mir v Podonavju in na Balkanu ohranjen kljub temu, da bi morala Italija v vojno. To vprašanje sicer danes na Italijo nima nobenega vpliva, ker da je Italija dovolj močna, da danes slopi nasproti kakšni združeni fronti velesil in manjših držav v sredozemskem področju. Vendar pa je Balkan skupno interesno področje Nemčije in Italije, ki obe želita, da ta prostor oslane miren. Zato je verjetno, da se jima bo posrečilo, da balkanski polotok nevtralizirata tudi za primer, da bi se vnela vojna v Sredozemlju.
Pomirjevalne izjave v Belgradu
Bern, 27. maja. t. »Neue Ziircher Zeitung Dupisnik »NZZ< poroča iz Budimpešte, da je ilali-lijanski poslanik v Belgradu jugoslovanski vladi izročil pomirjevalna zagotovila glede italijanske politike na Balkanu in da zaradi lega obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Albaniji ni povzročil nobene nervoznosli pri sosedah Albanije. ir .L # i-KJU 1» - -1 M -M t.*Jr: V it"	«'	■	i e
t /*v I* «„	« - V'*. * V » ;>V
f* Srn. ,	» '
Ju P-, *rir	».
Italija—Anglija
London, 27. maja. A A. Havas. Ministrstvo za blokado poroča: Posebni odposlanec angleške vla-
Berlin, 27. maja. b. Bivši minister za narodno gospodarstvo in guverner nemške narodne banke dr. Schacht, ki je po svojem odhodu z omenjenih položajev v novembru leta 1937 in januarja 1939 stopil popolnoma v ozadje, je zdaj po zanesljivih poročilih dobil od Hitlerja nalog, da izdela obširen gospodarski načrt, ki bi moral biti ustvarjen po končani vojni. Dr. Schacht že dela na izdelavi tega načrta in se je v ta namen s štabom svojih svetovalcev umaknil na svoje posestvo v severnem delu Berlina. Iz zanesljivega vira poročajo, da načrt, ki ga izdeluje dr. Schacht, obsega naslednje točke:
1.	Reorganizacija nemške industrije za mirovno proizvodnjo in nadomestitev izgubljenih delov za proizvodnjo.
2.	Reforma nemškega valutnega sistema z
Belfast, 27. maja. Reuter. Na Irskem je bila odkrita organizacija, katere namen je bil izvesti revolucijo in omogočiti tuji vojski pristanek na irskih tleh, od koder bi potem napadla Anglijo tudi z zahoda. Voditelj tega gibanja je bil irski častnik Štefan Halden, ki je stal v zvezi s sovražniki Anglije, a tudi z angleškimi fašisti. Halden je bil aretiran in z njim vred je na varnem tudi že več njegovih pomočnikov. Irska vlada je sklenila postopati skrajno odločno, da se vse take namere že v kali zatro. Irska hoče ostati dalje strogo nevtralna.
Strogi ukrepi irske vlade
London, 27. maja. A A. Reuter: Iz Dublina poročajo: Pomembne ukrepe za varnost države v svobodni državi Irski so oblastva izdala po svečanem opominu predsednika de Valere glede možnih nevarnosti za irsko državo. Irska vojska se bo povečala na stanje vojnih efektivov in bo proglašeno vojno stanje. Pod zastavo so poklicani rezervisti in prostovoljci. V kratkem se začenja kampanja za novačenje več tisoč naknadnih prostovoljcev. Oblastva proučujejo načrt o zavarovanju pred letalskimi napadi in pred izdajalci. Načrti za zatemnitev mest in vasi so gotovi, in se lahko takoj izvedejo, če bo potrebno. Opozicija je v glavnem izjavila, da je pripravljena sodelovati z vlado pri ten varnostnih ukrepih.
Dublin, 27. maja. AA. Irske oblasti budno nadzirajo vse člane »irske republikanske armade«, zaradi lega pa je bil prijet neki član te skupine, ka-
de, ki je imel nalogo udeležiti se sestanka mešanega angleško-italijanskega odbora, ki se bavi z vprašanji v zvezi z nadzorstvom nad tihotapstvom, se je vrnil danes ponoči v London. Angleški odposlanec meni, da so predlogi, ki so jih stavile italijanske oblasti v tem smislu, zadovoljiva podlaga za sporazum. Italijanski in angleški zastopniki so sklenili, da se podrobnosti sporazuma izdelajo v Rimu.
Ukrepi Anglije in Francije
Aleksandrija, 27. maja. AA. Reuter. Posebni dopisnik Reuterja se je z letalom pripeljal čez vse Sredozemsko morje v Aleksandrijo. V svojem poročilu pravi med drugim: Glavni uspeh mojega potovanja je ugotovitev, da so, naj se iz sedanje napetosti na Sredozemlju izcimijo še takšne nevarnosti, Velika Britanija in njeni prijatelji izdali kar najskrbneje vse potrebne ukrepe, da bodo takoj kos tem nevarnostim tako na vojaškem kakor tudi na diplomatskem področju.
Sovjetska Rusija ima svoje poglede o Balkanu
Bukarešta, 27. maja. t. »Exchange Telegrapho Politični krogi imajo vtis, da se Sovjetska Rusija pri zasledovanju svojih lastnih ciljev vendarle zaskrbljeno ozira na Podonavje in na južnovzhodno Evropo. To da se je pokazalo pri zasedanju donavske komisije. Prvotno so obalne države ob toku Donave sklenile, da bo vsaka izmed njih na svojem ozemlju opravljala nadzorstvo nad plovbo po Donavi. Madžarska je nato na nasvet Nemčije predlagala, da naj bi bilo nadzorstvo mešano, to se pravi, da bi nemške patrolne ladje smele po vsem toku Donave dol do Črnega morja. Takoj nato pa se je slišal glas Sovjetske Rusije, da tudi ona, čeprav ni obalna država Donave, zahteva sedež v tej donavski komisiji, ker je kot črnomorska država zaskrbljena nad vsem, kaj se dogaja na Donavi. Moskovska »Pravda« pa je k temu odkritosrčno — surovo pripomnila, da Sovjetska Rusija sedaj še vedno lahko postane .obdonavska država, meneč pri tem zasedbo Besarabije in vsega ustja Donave v izlivu v Črno morje. Romunski krogi ugotavljajo, da Sovjetska Rusija hoče na ta način proti prodiranju nemškega vpliva v smeri proti Črnemu morju postaviti razširjenje svojega vpliva od Črnega morja gor na južnovzhodno evropski prostor.
Sovjeti pomirjujejo Madžare
Budimpešta, 27. maja. b. Madžarski poslanik v Moskvi je bil uradno obveščen od sovjetskega komisar ja za zunanje zadeve, da je vlada Sovjetske Rusije sklenila spoštovati nevtralnost Madžarske v vsakem primeru.
Sovjetski petrolej prihaja redno v Nemčijo
Berlin, 27. maja. AA. DNB: Poročila tujih listov, ki so jih prinesli tudi švedski listi, češ da je Sovjetska Rusija baje ustavila vse dobave petroleja in mineralnih olj v Nemčijo, označujejo v nemških uradnih krogih kot neresnične. Sovjetske dobave petroleja prihajajo popolnoma po programu.
uporabo popolnoma novih osnovnih načel.
3. Načrtna razdelitev evropskih tržišč, pri čemer bo vzeta v poštev zmogljivost proizvodnje posameznih držav. To posebno velja za južno in jugovzhodno Evropo.
V dobro poučenih berlinskih krogih no-udarjajo, da je ta načrt dr. Schachta jjosledica prepričanja, da bo Nemčija zmagala. Pri izdelavi načrta se bo upoštevala obstoječa javna proizvodnja in razdelitev. Načrt prav tako predvideva, pod kakšnimi pogoji bi se mogla izvršiti razorožitev v Evropi in končna ureditev bodoče vloge Nemčije kot kolonialne velesile. V zvezi s to zadnjo okolnostjo govorijo poučeni berlinski krogi o tem, da je voditelj nemške kolonialne zveze general Epp določen za bodočega nemškega kolonialnega ministra.
da
teri je nosil s seboj navodila, ki so za vse člane vsebovale sledeče naloge.
Na vsak način se morate držati navodil, ki veljajo do 24. maja. Važno je ,da morate vsako nalogo opraviti dovršeno. Prostovoljci se morajo prevažati na navadni način in z nobeno besedo ni treba odkriti, kje se kaj dogaja.
Pred kratkim je nemški radio tukaj večkrat objavil poročila o gibanju angleških čet v Ulsteru in gibanju angleških vojnih ladij ob obali ter o tem, da so bili mobilizirani štirje razredi rezervistov. Vladni krogi kategorično zanikajo to vest. Finančni minister je v svojem govoru v Dublinu izjavil, da mora zedinjeni narod bdeti nad tem, da se nič ne stori, kar bi moglo kogar koli ohraniti, da bi izkoriščal Irsko v korist kake druge države.
Italijanske trditve
Rim, 27. maja. Italijanski listi pišejo: V London je bil poklican ministrski predsednik Ulstra, to je severne Irske, lord Grajgavon. Obenem je irska vlada vpoklicala štiri letnike armade. To pomeni pravo mobilizacijo, ki se pa javno ne priznava. Na Irskem so razširjene tudi govorice, da namerava Anglija zasesti najvažnejše irske luke, ker je prepričana, da namerava Nemčija izkrcali padalsko armado na Irskem, kjer ima Nemčija pristaše ne samo v nelegalni irski revolucionarni armadi, ampak tudi med irskim prebivalstvom samim, čeprav je vlada predsednika Valere popolnoma lojalna in je izjavila, da se bp uprla tuii armadi, naj pridejo od koder kol"
Washington, 27. maja. AA. Reuter. Predsednik Roosevelt je imel včeraj govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje USA. Govoril je pol ure o potrebah državne obrambe ter o sredstvih, s katerimi bi bilo tem potrebam možno zadostiti, končno pa tudi o vprašanjih, ki neposredno zanimajo bodočnost Amerike.
V svojem govoru, ki ga smatrajo za neko vrsto dopolnilo poslanice o oboroževanju, ki jo je Roosevelt poslal kongresu, je nastopil proti slepim in gluhim, ki naivno verujejo, da so Združene ameriške države ločene od evropskega spopada, kakor tudi proti tistim, ki iz strankarstva napadajo zunanjo politiko vlade.
Roosevelt je dejal, da ne deli utvar s takšnimi ljudmi, prav tako pa tudi ne deli strahu s tistimi, ki jih je zgrabila panika in ne verujejo več v ameriško vojsko. Izjavil je, da so Ameriko ganila skoraj neverjetna poročila o vsem, kar se v tem trenutku dogaja in kar se je dogajalo s civilnim prebivalstvom Norveške, Nizozemske, Belgije, Luksem-burga in Francije. Roosevelt naslavlja poziv na prebivalstvo, »naj v imenu človeške skupnosti« priskoči na pomoč Rdečemu križu. Končno je poudaril, da sta ameriška vojska in mornarica odlično preskrbljeni z vsem potrebnim in tudi dobro izurjeni.
Roosevelt je govoril nato o zmožnosti proizvodnje in dejal, da se neprestano povečava. Priznal je, da še vedno ni v skladu z resničnimi potrebami, toda nov program o oborožitvi določa proizvodnjo 25.000 vojaških letal na leto. Glede ameriške vojne mornarice je Roosevelt dejal, da je danes znatno močnejša v pogledu izvajanja napadov, kakor pa je bila za časa svetovne vojne.
Roosevelt je dalje izrazil polno zaupanje v ameriške industrijalce, ki proizvajajo vojni material na splošno. Pripomnil je, da je vlada pripravljena dati industrijalcem potrebne nove kredite, da bi mogli razširiti svoje tovarne in zaposliti nove tisoče delavcev.
Predsednik USA je slednjič nastopil tudi proti razkrojevalnim gibanjem, t. j proti »peti koloni«, ter dejal, da je treba z vohuni, saboterji in izdajalci postopati kar najstrožje. Ptavi, da oblasti posvečajo posebno pozornost propagandi, ki ima namen prinašati razdor in slabost med Amerikance, kakor se je to pokazalo tudi pri drugih narodih, predvsem na evropski celini. Pri nas ta propaganda ne sme zasejati razdora in mi se bomo borili z vsemi silami proti njej. V trenutku, ko je ves svet skupno z ameriško celino ogrožen od razdiralnih sil, so Amerikanci trdno odločeni, da zgrade svojo oboroženo obrambo.
»Mi se branimo in gradimo obrambni zid, toda ne samo za Amerikance, pač pa za ves človeški rod. Naša naloga je vzvišena in plemenita, ponoči in podnevi prosim Boga za mir v tem ponorelem svetu. Vem, da se tudi vi vsi pridružujete tem molitvam. V ljubezni do človeškega rodu bomo skupno prosili Boga, naj zaceli rane in ublaži človeško srce« je končal svoj govor Roosevelt.
Propaganda v Ameriki za udeležbo v vojni na strani zaveznikov
Newyork, 26. maja. AA. Havas. V ameriškem javnem mnenju se vedno bolj širi navdušenost za to, da se zaveznikom v zapadni Evropi nudi potrebna pomoč, V Čikagu ie 55 članov tamkajšnje
univerze podpisalo brzojavko, naslovljeno na senatorje ameriške države Illinois, katera zahteva, naj bi ameriške Združene države dovolile zaveznikom posojilo mi 1 i j a r d o dolarjev (55 milijard dinarjev) da bi si zavezniki takoj mogli naročiti potrebna letala. Obenem zahtevajo, naj se izglasuje zakon, s katerim se dovoljuje vpisovanje ameriških prostovoljcev za vojno službo na strani zaveznikov. Obenem zahtevajo tudi, da se ukine Johnsonov zakon. Tudi nekateri drugi listi se izjavljajo za hitro ameriško pomoč zaveznikom. V to gibanje je stopilo nad 150 najuglednejših državljanov ameriških Združenih držav, med njimi pet rektorjev velikih ameriških vseučilišč. Razen tega so na ta apel odgjvorili tudi med drugimi Stimson, član Hooverjeve vlade, newyor-ški župan La Guardia, lastnik čikaškega lista »D a i 1 y N e w s« in zastopniki ameriške delavske federacije, škofi vseh veroizpovedi in druge osebnosti. »Newyork Times« piše v smislu, da se delo tega odbora podpira, da bi se po zakoniti poti omogočila čim večja prodaja letal zaveznikom. »Newyork Times« pravi, da se predvsem na obalah Tihega morja opaža volja prebivalstva, naj se zaveznikom nudi vsa mogoča pomoč, da bi se uprli bliskoviti vojni. Vojna v Evropi se nenadoma spreminja v svetovno vojno. Nizozemska Indija, Antili, naj si bodo nizozemski, francoski ali angleški, potem Grenlandija in vse drugo ogromno ozemlje bo morda postalo plen totalitarne sile na zahodu in vzhodu.
Goring: »Vojna bo prej končana, predno bo Amerika mogla na pomoč«
Ritn, 27. maja. t. MIT. »Lavoro Fascista« objavlja razgovor z bivšim japonskim veleposlanikom v Rimu baronom Siratoriiem, ki pravi, da se bo morala tudi Japonska odločili, da vstopi v vojno na strani Nemčije. Kajti znalo bi se zgoditi, da ho prišla japonska odločitev prepozno, da bi japonski imperij mogel od zmage odnesti kakšne koristi.
Siratori je nadalje izjavil, da je bil pri nemškem maršalu (J ii r i n r u . ki mu je bil izjavil, da bo Nemčija vodila bliskovito vojno, ki bo tako hitra in tako odločilna, da bo končana že davno prej, predno bi Zcdinjcne države Severne Amerike mogle biti pripravljene, poslati v Evrono svojo pomoč.
Molitve za mfr
Vatikanska radiopostaja je oddala poziv na vse katoličane na svetu, naj molijo za to, da bi zmagala ideja pravice in ljubezni, ki edina bosta odrešila človeštvo od vojnih grozot in mu zajamčila mirno bodočnost.
Po vsej Angliji so bile v nedeljo javne molitve, ki so se jih udeležile vse veroizpovedi. Člani kraljevske družine so bili v protestanski westminster-ski opatiji, zastopniki vlade in dvora pa tudi v katoliški stolnici v VVestminstru.
V Parizu je bil v nedeljo dan javnih molitev. Procesija se je zbrala v cerkvi sv. Genovefe, varuhinje Pariza, ter je šla v velikem krogu po pariških ulicah. Nad vhodom v cerkev je bilo izpostavljeno Najsvetejše. Najmanj sto tisoč ljudi se je udeležilo te pobožnosti
Dr. Schacht
že pripravlja gospodarski obraz bodoče Evrope
Čudna poročila iz Irske
Odkrili so zaroto, ki je hotela omogočiti nasprotnikom Anglije, se na Irskem izkrcajo in napadejo Anglijo od te strani
Izdana domovina
Zadnji »Gorenjec« prinaša članek pod gore-njni naslovom, kjer navaja zglede zadnjih dni, kako so tukaj in tam po svetu izdajali svojo domovino ter bili v službi tuje propagande, katero so tamkaj naseljeni tujci organizirali, l.ist pravi, da bi ti tuji zgledi utegnili biti dober nauk tudi za nas, kjer imamo dosti raznih tujcev, ki žive med nami zaradi določenih namenov. Nato pa list nadaljuje: »Vsem tein ljudem pn njihovega početja ne moremo toliko zameriti, kakor tistim našim bratom, rojenim Slovencem, ki so v službi tujih držav, tujih interesov, bodisi radi denarja, bodisi zaslepljeni od sovražne propagande. Pazimo, da se vse to ne bo nad nami enkrat krvavo maščevalo. Niso bili zastonj pozivi in ukrepi najvišjih državnih oblasti proti tujcem, ni bil brez pomena klic štaba dravske divizijske oblasti: »Vse, kar opazite sumljivega, sporočite na pristojno mesto.« S svojo brezbrižnostjo in svojim nezaninia-njem, s svojo indirektno podporo pomagamo sovražniku mi samj, če ne upoštevamo teh uredb in klica, da je domovina v nevarnosti, da bodimo ču-ječi in pazljivi na vsa početja naših skritih sovražnikov, s katerimi je borba težja in nevarnejša kot t armado na odprtem polju. V teh časih bodimo še bolj tesno navezani s svojo domovino, pomagajmo ji, dokler no prenehajo vse nevarnosti.«
»Srbski narod, ne boi se, samo poboljšaj se!«
Bel grajska »Politika« je prinesla pridigo, ki jo je te dni imel pravoslavni episkop žički dr. Nikolaj Velimirovič v Šilopaju, kjer je med drugim dejal: Dvajset let Bog trpi že vse mogoče žalitve ter čaka, da bi se mi poboljšali. Niti najslabši človek ne bi takih žalitev niti 5 minut trpel. Bog pa že '20 let trpi in čaka, ne oglaša se in ne plačuje vsake sobote. Zdaj pa se je Bog oglasil. Bog ima dve roki, kakor to slikovito pravi naš narod, z eno kaznuje, z drugo pa miluje. Naš narod se je vedno znal zbrati. Tudi zdaj naj se nikar ne plaši. Ne boj se, narode srbski, samo poboljšaj se!«
Proti dr. Bičaniču
Kakor znano, je pisanje dr. Bičaniča o Sovjetski Uniji, kjer se je mož mudil kot eden izmed delegatov naše države, v jugoslovanski javnosti vzbudilo deljene občutke. Na Bičaničev članek v »Hrvatskem Dnevniku« zdaj odgovarja tudi »Katolički list«, ki je glasilo zagrebške nadškofije. Med dru-gm takole prijemlje dr. Bičaniča: »Potem, ko je svoj čas javno in zelo nekritično odklonil papeževo encikliko »Quadragesimo anno«, pri čemer je pokazal, da prav nič ne pozna 6tvari, o kateri govori, je tokrat dr. Bičanič nastopil kot izrazit simpatizer za Sovjetsko Rusijo. Njegovi vtiski iz Sovjetske Unije so znova pokazali, kako nekritičen je dr. Bičanič v svojih sodbah. Njega vodijo čustveni momenti ter ideološke marksistične simpatije, nikakor pa ne hladno opazovanie ter kritična presoja podanega mu gradiva.*
Občinske volitve na Hrvatskem in JRZ
Belgrajska »Samouprav/if kol glavno glasilo JRZ prinaša v zadnfrStevitki uvodnik o občinskih volitvah na Hrvatskem, kjer naglasa, da je SDS pri leh volitvah med Srbi doživela poraz. List se peča s pisanjem nekaterih drugih listov, ki zagotavljajo, češ da je med Srbi na Hrvatskem zmagala SDS. List med drugim na koncu veli: »Ne bomo se spuščali v polemiko niti z vodstvom SDS niti z dr. Mačkom, ker sodimo, da danes za to ni primeren čas, hočemo pa naglasiti, da taka polemika že zaradi tega ni priporočljiva, ker vsi skupaj sedimo v vladi narodnega sporazuma. Vlada pa ima nalogo urejati politične razmere na znotraj ter poravnavati vse prejšnje spore med Srbi in Hrvati. Da pa javnost ne "bo v zmoti glede volitev na Hrvatskem, bomo podali izide v številkah, nakar naj lahko vsakdo Aresodi. Sicer pa smo prepričani, da ima javnost oči in da sama vidi ter da je prav za prav že videla in razumela. Nobeni skonstruirani komentarji iz vrst SDS in nobeno pisanje raznih listov v nasprotnem smislu se ne more prijeti javnega mnenja. Javnost je že napravila svojo sodbo, ki je taka: Hrvate v banovini Hrvatski predstavlja g, Maček, Srbi na Hrvaškem pa so zbrani v naši stranki, torej v JRZ!« Nato list na drugem mestu prinaša podatke, iz katerih je razvidno, da je na Hrvatskem v 195 občinah, kjer imajo Srbi absolutno ali relativno večino, glasovalo vsega skupaj 121.429 glasovalcev. Od tega števila je JRZ dobila 30.502 glasova in 1006 občinskih odbornikov, SDS je dobila 15.183 glasov, SDK pa 41.262 glasov. V tej zadnji številki pri objektivni presoji SDS ne more računati na več ko 10.000 svojih pristašev. Po volilnih podatkih je dobila JRZ 57 občin, SDS pa 32..
Odgodene občinske volitve v Bački
»Hrvatski Dnevnik« poroča iz Belgrada: »Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in minister dr. Smoljan sta imela skupno konferenco. Poleg tega je bilo več posvetovanj med predsednikom vlade Cvet-kovičem, ministrom dr. Smoljanom ter notranjim ministrom Miladžičem. Po teh posvetih je bilo sporočeno, da so odgodene občinske volitve v vseh občinah Bačke, kjer so bile razpisane. V zvezi s temi volitvami sta se v Bački mudila ministra To-mič in Bešlič, Prav tako pa se je v Belgradu mudil senator Josip Gjido Vukovič, ki je nekaj kra-tov obiskal dr. Smoljana. HSS je zahtevala, naj se občinske volitve v Bački odgode za toliko časa, do/rier ne bi bile odstranjene nekatere tehniške ne-prilike. Tej zahtevi HSS je bilo zda) ugodeno.« — Katere pa so tiste tehniške neprilike, zaradi katerih je HSS želela, da bi se občinske volitve od-godile, v listu ni povedano.
Starokatoličani med seboj
Zadnjič smo poročali o zborovanju starokatoli-ške opozicije v Zagrebu. Zdaj pa je ta opozicija začela izdajati svoj list »Starokatoliški preporod«, ki mu je njegova prva in menda edina naloga bojevati se zoper starokatoliškega škofa Marka Kalodjera in njegove pristaše, List ureja odstavljeni starokatoliški »svečenik« M. Lončarič. List med drugim piše, -akaj jc začel izhajati ter naglaša, da je nezadovoljnost *v vseh krogih vedno večja z razmerami v starokatoliški cerkvi. »Zagrebški starokatoličani so dolgo časa verjeli, da v starokatoliški cerkvi delajo zmedo klerikalci ter plačanci Kaptola, dokler niso začeli resno opazovati delovanja ljudi, ki so zbrani v pisarni starokatoliškega škofa. Uspeh tega opazovanja je bil strahovit.« List zahteva, da |e Kalodjero in njegove pristaše treba naznaniti državnemu pravdniki«
Pogajanja v gradbeni stroki doslej brezuspešna
V ponedeljek je delavstvo odklonilo ponudbe delodajalcev ter postavilo
nove zahtevo
Ljubljana, 27. maja.
Danes ob 10. dopoldne so bila pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe za stavbinsko delavstvo. Pogajanja je sklicala inšpekcija dela v sejno dvorano Delavske zbornice. Pogajanj so se udeležili zastopniki gradbenih podjetnikov vseh strok, s strani delavstva pa vse strokovne organizacije, med-strokovni stavkovni odbor in Delavska zbornica po svojem zastopniku.
Delavstvo je pred začetkom stavke stavilo zahtevo po zvišanju mezd za 1 din na uro za vse panoge delavstva brez ozira na kvalifikacijo. Danes pa so slavili nove višje zahteve, in sicer: različno po kvalifikaciji in po draginjskih razredih gradbe-
nih krajev, tako da bi znašal povprečni povišek za vsakega delavca 1.50 din na uro.
Delodajalci pa so ponudili takojšen povišek 50 par na uro in s 25. junijem še 25 par na uro, tako da bi po tem času prejemali delavci povišek 75 par na uro, kakor so bili po svojih zastopnikih na zadnji razpravi pred stavko že pripravljeni sprejeti.
Danes zastopniki delavskih strokovnih organizacij ponudbe delodajalcev niso marali sprejeti. Zastopniki delavstva so se v popoldanskih urah ponovno posvetovali o sprejemu pogojev s strani graditeljev in so sklenili, da so ti pogoji ob sedanji rastoči draginji za delavstvo nesprejemljivi.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič se je vrnil v Belgrad
živahna politična posvetovanja
Nii, 27. maja, AA. Po dvodnevnem bivanju v Nišu in Niški Banji se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič odpeljal v spremstvu svojega osebnega tajnika Bože Nastasijeviča ob 10.30 z letalom v Belgrad. Predsednika vlade so spremili ban moravske banovine Krasojevič, senator Joksimovič in župan Dragutin Živkovič s podžupanom Djordje-vičem. Za svojega obiska v Nišu in Niški Banji si je Cvetkovič ogledal včeraj Knežje selo in velika dela za zidavo sanatorija Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Belgrad, 27. maja. m. Danes so se vrnili v Belgrad skoro vsi člani kr. vlade. Predsednik vlade Cvetkovič je prispel iz Niša z letalom. Iz Zagreba so se vrnili podpredsednik vlade dr. Maček, finančni minister dr. Sutej in poštni minister dr. Tor-
bar, iz Brčkega minister za gozdove in rudnike dr. Kulenovič, iz Banja luke pa kmetijski minister dr. Cubrilovič. Z dr Mačkom so prispeli v Belgrad tudi predstojnik oddelka za gozdarstvo pri banski upravi v Zagrebu inž. Frkovič, ravnatelj za zunanjo trgovino dr. Bičanič in glavni ravnatelj Prizada dr. Toth.
Dr. Maček je po svojem prihodu v Belgrad sprejel tudi ministre dr. Smoljana, dr. Konstanti-noviča in dr. Markoviča ter reis-ul-ulemo Spaha iz Sarajeva.
Predsednik vlade Cvetkovič je današnji dan prebil v svojem kabinetu in reševal tekoče posle. Popoldne je v svojem kabinetu sprejel podpredsednika vlade dr. Mačka ter imel z njim daljši razgovor.
Sovjetska delegacija prde
v Belgrad sredi junija
Belgrad. 27. ma ja. ni. Kakor smo že poročali, je naša vlada 23. maja ratificirala trgovinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo. Isti dan je to pogodbo odobrila tudi sovjetska vlada v Moskvi Uredba o odobritvi tega sporazuma je z objavo v »Službenih novinah« dobila veljavo. Zato je po informacijah dobro poučenih krogov v najkrajšem času pričakovati prihoda sovjetskih irgovinskih zastopnikov v Belgrad. To se bo po zatrjevanju omenjenih krogov izvršilo najpozneje do 15. junija.
S prihodom sovjetske delegacije v Belgrad je v zvezi tudi vprašanje njenih prostorov, ki bodo v smislu sporazuma uživali eksteritori-alnost. Dobro poučeni krogi pravijo, da bo sovjetska delegacija najbrž zavzela prostore v bivšem carskem ruskem poslaništvu v Ulici kralja Milana 12 ter je zaradi tega dosedanje rusko zastopništvo pričelo seliti svoje stvari i/, omenjenih prostorov v Ruski dom carja Nikola II. v Ulici kraljice Natalije.
Takoj po izmenjavi rntifikaeijskih listin bo, odpotovalo, v Moskvo tudi naše trgovinsko zastopstva-
Ministrski odposlanci na zasebnih meščanskih šolah
Belgrad, 27. maja. r. Za predsednika pri zaključnih izpitih na zasebnih dekliških meščanskih šolah v dravski banovini so določeni naslednji odposlanci ministrstva prosvete: v Celju profesor Braško Ivan; v Kočevju upravitelj meščanske šole v pokoju Humek Drago; v Ljubljani v Lichten-thurnu upravitelj meščanske šole v pokoju Mervič Anion; v Ljubljani pri Uršulinkah upravitelj meščanske šole v pokoju Hočevar Maks; v Mariboru upravitelj meščanske šole v pokoju Veble Josip; v Mekinjah referent za meščanske šole pri kraljevski banski upravi v Ljubljani Wagner Rudolf; v Škofji Loki banski šolski nadzornik v Ljubljani Jeglič Milko; v Šmihelu pri Novem mestu svetnik' prosvetnega oddelka kr. banske uprave v Ljubljani Planina Franc.
Osebne novlcs
Belgrad, 27. maja. m. Z odlokom poštnega ministra sta postavljena za uradniška pripravnika po S 45-3 diplomirana jurista Ludovjk Berden in Emanuel llnine. Za uradniške pripravnike po S 45-2 urad. zakona so postavljeni" maturanti Emerik Trobili, Milan Kramberger in Jernej Tknlčič.
Belgrad, 27. majn. m. Z odlokom prosvetnega ministra je postavljen Stanislav čeledin, diplomirani filozof, za učitelja ljudske šole v Črnomlju za pouk vseh predmetov na tamkajšnji meščanski šoli. Imenovani naj sc takojv zglasi pri ravnateljstvu mešč. šole v Črnomlju in takoj nastopi službo ter naj ne čaka uradnega obvestila. — Za kateheta 9 pol. skup. je postavljen p. Benjamin Tomšič na ljudski šoii v Ljubljani.
Prisega novih zagrebških občinskih svetnikov
Zagreb, 27. maja. b. Danes dopoldne je bila :>rva seja novo imenovanega občinskega 6veta v Zagrebu. Seja je imela slavnosten značaj, ker so na njej novi občinski svetniki prisegli takole:
»Prisegam pred vsemogočnim Bogom, da bom kralju in domovini zvest, da se bom v svojem delu točno držal banskih in državnih zakonov in zakonskih predpisov, da bom dolžnosti svojega poklica točno izpolnjeval in interese svoje občine, banovine Hrvatske in kraljevine Jugoslavije zastopal in branil. Tako mi Bog pomagajl«
Nato je imel župan dr. Starčevič govor, v katerem se je v glavnem dotaknil vprašanj zagrebške občine.
Carinski dohodki
Belgrad, 27. maja. AA. Po poročilu centralnih carinskih blagajn znašajo carinski dohodki v drugem desetdnevju maja t. 1. 327,914.677 din V drugem desetdnevju maja 1. 1. so znašali carinski dohodki 299,760.722 din, to se pravi, da so bili letos večji za 28 milijonov din. V času od 1. aprila do 25. maja t. 1. se je izterjalo 190,613.951 din, za to razdobje je pa proračun določal 144,006.250 din, to se pravi, da se je izterjalo za 46.6 milijona din več. V primeri z lanskim letom se je v istem času izterjalo za 31.85%
Naknadne volitve na Hrvatskem
Zagreb, 27 maja, b. Včeraj so bile naknadne volitve v 20 občinah Sama HSS je dobila 12 občin, dve občini je dobila HSS skupaj z zemljorad-niki in eno skupaj z muslimani, Eno občino je dobila SDK, eno občino so dobili muslimani s SDS, dve občini pa so dobile srbske stranke, medtem ko so Davidovičevi demokrati s še nekaterimi srbskimi skupinami dobili eno občino.
Obravnava proti morilcem dr. šuflaja
Zagreb, 27. maja. b. 10. junija se bo pričel pred zagrebškim okrožnim sodiščem velik proces proti Zvvergerju in tovarišem, ki so obtoženi umora dr. Šuflaja. Omenjeni pri svoječasnem procesu niso bili kaznovani, po ustanovitvi banovine Hrvatske pa se proces obnavlja. Kot zasnovalci umora so obtoženi Zvverger, Beloševič in Stevo Večerinac.
Procesija presv. R. Telesa v Belgradu
vse belgrajske katoliške župnije skupno procesijo sv. Rešnjega Telesa iz cerkve Kristusa Kralja v Krimski ulici. Procesijo je vodil nadškof dr. Ujčič ob asistenci številne duhovščine. Oltarji so bili postavljeni pred Častniškim domom na vogalu Kralja Milana ulice, v Jovana Rističa ulici in Ulici kralja Milutina in na cerkvenem dvorišču v Krunski ulici. Za Najsvetejšim so stopali zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Klaič. zastopnika kr. vlade gradbeni minister dr. Krek in minister brez portlelja dr. Smoljan, zastopnik predsednika senata dr. Korošca senator Smodej, zastopnik Privilegirane agr. banke ravnatelj Končan, člani številnih belgrajskib slovenskih in hrvatskih kulturnih in stanovski!] organizacij in veliko število častnikov. V procesiji so tudi letos sodelovale slovenske usmiijenke v Belgradu, ki so ves čas med procesijo lepo prepevale slovenske cerkvene pesmi. Med procesijo so igrale Iri godbe. Častna četa podčastniške šole je pri vseh blagoslovih izstrelila salvo.
Za zasedanje gospodarskega sveta balkanske zveze — nove poštne znamke
Belgrad, 27. maja. AA. 1. junija se snide v Belgradu na osmo redno zasedanje gospodarski svet držav Balkanske zveze. V zvezi s tem so danes izšle posebne poštne znamke, in sicer dve vrednosti po 3 in 4 din. Znamki se prodajata po nominalni vrednosti. Na znamkah so upodobljeni grbi držav Balkanske zveze. Znamke z istimi motivi pridejo ob istem časti v promet tudi v drugih državah Balkanske zveze. Pri teh znamkah je uevedena novost, ki bo zanimala filateliste, namreč to. da ie napis Jugoslavije natisnjen izmenično v cirilici in latinici. Besedi »Entente Balcani-que« sta isti na obeh znamkah. Znamki sta tiskani v omejenem številu. V Belgradu ho za zasedanje gospodarskega sveta v rabi poseben žig s pri-godnim besedilom: s tem žigom bo pošta Belgrad
I.	žigosala znamke po naročilu in po potrebah filatelistov iz Jugoslavije in iz tujine. Vsa naročila bo torej sprejemala in izvrševala pošta Belgrad I.
Žrebanje državne rente
Belgrad, 27. maja. AA. Na podlagi čl. 3 zakona' o izpremembah in dopolnitvah zakona o izplačilih in na podlagi odloka finančnega ministra z dne
II.	decembra t .1. bo v oddelku za državne dolgove in državni kredit v sobi št. 5, I. 1. junija t. 1. točno ob devetih dopoldne žrebanje dobitkov loterijsko dva in pol odstotne državne rente za vojno škodo nove emisije. Dostop prost. — Iz oddelka državnih dolgov in državnega kredita.
Belgijska vlada v Parizu
Pariš, 27. majnika. t. Reuter: Belgijska vlada je imela sejo v prostorih belgijskega poslaništva v Parizu. Predsednik vlade Pierlot je imel govor, v katerem je dejal, da Belgija ne bo sklepala nobenega miru, dokler da ne bodo zavezniške sile zmagale in bo v Belgiji obnovljena svoboda.
Kako je bilo v Bruslju, ko so Nemci prekoračili mejo
Vojni poročevalec švicarskega katoliškega lista »Vaterland« R. de C. P. je poslal svojemu listu poročilo, kako je nemška armada prekoračila mejo in vkorakala na ozemlje belgijske države. Objavljeno je bilo 22. t. m. Poročilo je zanimivo tako glede obnašanja prebivalstva v vojnem času, torej v psihološkem pogledu, kakor glede političnih in strategičnih okoliščin, ki označujejo nastop vojnega stanja v Belgiji, katerega si ta država ni želela in se ga je kar moči do zadnjega trenutka ogibala.
Kralj
Obnašanje kralja je sploh zbudilo občudovanje vsepovsod. Takoj je bil v prvih vrstah (kar se ne more reči o možu nizozemske prestolonaslednice Bernhardu). Niti nagovora v radiu ni imel in je dejal: »Zato zdaj ni več časa.« Samo poslanico narodu je bežno začrtal na papirju in odhitel na mejo. Tudi Pierlot je še v soboto 11. t. m. peš hodil v svoj urad z aktovko tako mirno kakor vselej. Če izvzamemo pomanjkljivost organizacije zoper letalske napade, je Belgija bila popolnoma pripravljena.
Zadržanje belgijske vlade
Belgijska vlada je večkrat opozarjala prebivalstvo na nevarnost, da bi mogli biti tako Belgija kakor Nizozemska potegnjeni v vojno. V šestih mesecih pa so ta opozorila in govorice ter članki v dnevnikih ljudi skoraj popolnoma otopila in ljudstvo napovedane nevarnosti sploh ni več jemalo resno. Zanašali so se na modro nevtralitetno politiko kralja in vlade, posebno ko so ministrski predsednik Pierlot, zunanji minister Spaak in vojni minister general Denis podali v zbornici izjave, iz katerih je bilo popolnoma jasno, da še bo Belgija strogo držala nevtralitete do konca. Ko je izgledalo, da se za mejo nekaj pripravlja, ni Belgija ukrenila ničesar, kar bi moglo koga kaj dražiti, čeprav je seveda belgijska armada bila vseskozi pripravljena na najhujše. Nezadostne pa so bile varnostne naprave proti bombnim napadom; zaklonišča v Bruslju in Anversi so bila navadne kleti, na deželi pa še tega ni bilo. Popolnoma na višku pa je bila protiletalska topniška obramba, na kakšne padalske čete pa sploh niso mislili, da bi mogle predstavljati resno nevarnost. Niti sanjati se ni nioglo nikomur, da bodo prav padalci zasedli in zavzeli najmočnejšo trdnjavo lieikega obrambnega pasu... Belgijski generalni štab se je ogibal kakršnega koli stika z generalnim štabom zavezniške armade, da bi ne mogel nihče dvomiti v to, da hoče Belgija z vsemi silami ohraniti mir. Merodajne osebe kljub temu niso dvomile, da bo Belgija postala vojno področje, kadar bi se komu zdelo to potrebno v namene lastnega vojnega operacijskega načrta, toda so dejale, da se hočejo ravnati tako, da jim v takem primeru nihče ne bi mogel očitati, da se niso lojalno držale nevtralnosti. »Ce bomo napadeni,« je dejala zelo visoka oseba, »se bomo do zadnjega branili, proti nevtralnosti pa se ne bomo na noben način pregrešili, ker imamo rajši več ali manj dobri mir, kakor pa kakšno zmago, ki bi jo mogli zavojevati kot zavezniki ene stranke.«
Med 6. in 9. majnikom
Od ponedeljka 6. maja dopoldne so merodajni činitelji v Bruslju vedeli, da je nevarnost tu, zato so bile tikrenjene vse potrebne vojaške priprave, ljudstva pa vlada ni marala vznemiriti. Tako Bru-
seljčani kakor Anverzačani so šli mirno na svoje delo ali pa na sprehod in trgovine so šle za svojim zaslužkom, ker belgijsko gospodarstvo se je zadnje mesece bolj in bolj popravljalo. Ljudje so se zanimali za gostovanja francoskih igralcev, za nogomet in kolesarstvo, pa za nameravano zvezo med bruseljskimi kolodvori in do 9. maja so se ljudje po navadi v lepih pomladanskih nočeh sredi morja luči velikega mesta pošteno zabavali in tudi tega dne mirno spali do 5 ure 8 minut naslednjega jutra*
Nevarnost je tu! Prvi bombni napad...
Toda vlada je bdela in 9. maja ponoči, ko so Bruseljčani bili, kakor vedno, dobre volje, so se zbrali njeni člani v ministrskem predsedstvu, v katerem jim je g. Pierlot prebral hude novice, ki so prihajale tega dne druga za drugo z meje. Ob 9 ponoči je prišel od tam telegram, da se nemška armada pomika proti meji. Seveda je vlada takoj izdala vsa potrebna povelja, ki so se tikala predvsem izpraznitve letališč in prvih priprav za obrambo, kakor tudi tako imenovane pete kolone. Bruseljčani pa so mirno spali in luči so gorele kakor po navadi do ranega jutra. Zbudili so se nehote ob peti uri osem minut, ko se je zaslišalo brnenje letalskih motorjev, pokanje topov, prasketanje pušk in votlo udarjanje bomb. Toda nihče ni poslušal nasvetov, ki so jih bile oblasti že pred nekaj meseci razdelile hišnim posestnikom — še v vsaki vojni je bilo tako, da v danem trenutku na te nasvete nihče ne misli. Ljudje so se radovedno sklanjali skozi okna, tramvaj je vozil mirno dalje in tudi tisti, ki so se že prej zbudil iin šli na sprehod, ali pa sploh niso šli spat, temveč so, kakor pravimo, noč prekrokali, se kljub vsemu temu šumu niso dali premotiti. Ali hoče človek dati na ta način izraza, da se ne boji, oziroma se delati, kakor da se ne boji? Dejstvo je, da je bil ta prvi bombni napad ob 6 končan, ljudje pa so zagledali pred seboj hudo razdejanje. Hiša znanega barona de Liedekerke je bila od bombe od strehe do kleti prebita, gospodar težko ranjen, dva njegova otroka pa ubita od bombnih drobcev. Po-fiolnoma uničeno je bilo tudi bivše švicarsko poslaništvo, iz katerega so se člani poslaništva izselili pred nekaj meseci v novo poslopje. Na trgu Madou je bomba razrušila hišo in časnikarski kiosk. Razrušena je bila tudi neka hiša na Botaničnem vrtu, ki je pokopala pod svojimi ruševinami dva starčka. Tudi v notranjščini mesta je bilo nekaj žrtev, nekje na periferiji pa je gorela velika tovarna ...
Nemški poslanik pri Spaaku
Po 7 uri zjutraj se je oglasil pri zunanjem ministru Spaaku nemški poslanik von Biilovv, ki je prinesel noto nemške vlade in hotel napraviti ustmen uvod. Belgijski zunanji minister pa ga sploh ni pustil do besede in dejal: »Jaz imam prvi besedo.« In gospod Spaak je nato prebral izjavo, ki nam je znana iz časnikov, v katerih je napravila velik vtis. Nato je povzel besedo nemški poslanik, toda Spaak mu je kmalu vzel noto iz rok in dejal: »jo že noznam in sem vam itak že odgovoril.« . , A \ , - * L j ' '' / . '"j
< j
. . * i r ,
V/.
a>.i j— .'o o
GjOApo-dLaK&tvo
Trboveljska premogokopna družba
Dva milijona dinarjev za ustanovitev podpornega sklada za delavstvo
Ir. poslovnega poročila Trboveljske premogo-kopne družbe za lansko leto posnemamo, da je bil razvoj jugoslovanskega trgt lani zadovoljiv. Po-s.ebno je narasla poraba industrijskega premoga. Tudi železnice so vzele večje količine. Da zadosti potrebam, je družba nadalje izvajala velike investicije. Predvsem je sklenila zgraditi v Rajhenburgu lastno elektrarno in povečati centralo v Trbovljah, tako da t>o družba mogla proizvajati z lastnimi sredstvi vso električno silo za pogon obratov, uporabljati pri tem premogovne odpadke, ki so za prodajo nerabni. Tudi prodaja družba tok dalje.
Proizvodnja premoga je narasla od 1,428.648 ton leta 1938 na 1,501.105 ton lani, prodaja pa od 1,416.956 na 1,493.691 ton. Zaloge so bile v celoti porabljene v zimskih mesecih. Proizvodnja cementa je narasla od 74.530 na 80.260 ton, prodaja pa od 73.898 na 79.907 Ion, proizvodnja apna je padla. Elektrarne družbe so proizvedle lani 43.15 milij. ur toka (1938 8.2 milij. ur), prodale so 8.75 (1.31) milij. kilovalnih ur.
Bilanca:
Bilanca izkazuje pri glavnici 200.2 milij. din zvišanje bilančne vsote od 362.2 na 367.15 milij. din. Rezerve za razne svrlie so narasle od 80.15 na 88.5 milij. din, upniki pa so ostali skoro ne-izpremenjeni: 44.76 (44.9) milij. din.
Med aktivi se je zmanjšala vsa nepremična imovina družbe radi investicij, ki so bile večje kot odpisi, od 165.45 na 179.2 milij. din. Tudi zaloge obratnega materijala so se povečale od 20.8 na 39.04 milij. din. Dolžniki, kjer so vsebovane
tudi naložbe, so se radi investicij zmanjšali od 169.2 na 149.5 milij. din. Končno znašajo vrednostni papirji 2.7 (2.2), gotovina pa 3.06 (2.0) milij. dinarjev.
Lani so znašale investicije 34.3 (1938 33.14) milij. din, odpisi pa so dosegli 20.1 (17.3) mil. din.
Brutodonos brez prenosa se ie povečal od 77.57 na 88.74 milij. din, toda istočasno so narasli tudi stroški. Tako so se zlasti povečali davki od 16.2 na 21.5 milij. din. v tekočem letu pa je pričakovati še nadaljnega znatnega povečanja. Stroški so se povečali od 6.84 na 7.55, izdatki za socialno skrbstvo od 12.12 na 12.75 milij. din, nadalje tudi odpisi.
Čisti dobiček brez prenosa se je zvišal od 24.66 na 26.6 milij. din, s prenosom vred pa od 26.6 na 28.6 milij. din. Vendar Ik> družba porabila za dividendo manj, ker je od čistega dobička vo-tirala 6.5 milij. din v posebno davčno rezervo. Di-videnda ho znašala 16.50 din bruto za delnico, torej 8.25%, dočim je znašala dividenda za 1938 20 din bruto na delnico (10%).
Ustanovitev podpornega sklada za delavstvo
Obenem je družba iz čistega dobička za 1!>3!) votirala znesek 2 milij. din. katerega bo predka-zala Glavni hratovski skladu i<■ i v Ljubl jani. S to vsoto bo ustanovljen podporni sklad za družhino delavstvo. Namen tega podpornega sklada je dati sredstva onim delavcem, ki hi brez krivde zašli v težaven položaj, poleg tega pa je namen sklada pomagati tudi delavcem, ki imajo velike družine. Vsekakor je ta gesla družbe vredna priznanja in posnemanja.
Domačo proizvodnjo kmetijskih (trojev in orodja je treba čim bolj pospeševati. Danes so naše tovarne že tako daleč, da njihovi izdelki kakovostno dosegajo tuje, so pa cenejši. Druga prednost domačih poljedelskih strojev pa je, da ni treba iskati nadomestnih delov — danes se marsikak nadomestni del iz inozemstva sploh ne more več dobiti — ampak se pošlje stroj enostavno domači tovarni v popravilo. Letos bo na Ljubljanskem velescjmu od 1. do 10. junija velika razslava domačih kmetijskih strojev in orodja.
Borze
Stanje Narodne banke
Narodna banka izkazuje za 22. maj naslednje »tanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 15. maj):
Aktiva: zlato v blagajnah 2037.1 (+0.84), zlato v inozemstvu 83.36 ( + 40.0), skupna podlaga 2120.5 (+40.84), devize izven podlage 668.6 (—147.6), kovani denar 300.5 (—15.04), posojila: menična 1S21.56 (77.45), lonibardna 159.96 ( + 69.9), skupno posojila 1081.5 (+142.3), eskont bonov državne obrambe 2895.0 (+464.0), razna aktiva 2167.5.
Pasiva: bankovci v obtoku 11.300.15 (+354.26), drž. terjatve 84.7 (+19.3), žirovni računi 755.0 (+42.3), razni računi 1072.0 (+147.4), skupno obveznosti po vidu 1911.75 (+200.0), obveznosti z rokom 100.0, razna pasiva 305.8 (—71.3).
Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 13.211.9 (+563.3), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3392.76 ( + 65.345), od tega samo zlato v blagajnah po pravi vrednosti 3259.4 ( + 1345) milij. din, skupno kritje 25.67 (v prejšnjem izkazu 26.30%), od tega samo z zlatom v blagajnah 24.67 (25.75)%.
Izkaz kaže znatne izpnemembe. Predvsem je Narodna banka velik del svojega deviznega zaklada pretvorila v zlato, ki se nahaja v inozemstvu. Povečala so se izposojila državi in zasebnemu gospodarstvu za znatno vsoto nad 600 milij. din za povečanje likvidnosti naših denarnih zavodov. To je imelo tudi za fiosledico povečanje obtoka bankovcev na vsoto 11.3000 milij. din.
Stanje naših kliringov
Narodna banka izkazuje za 22. maj naslednje stanje naših kliringov (v oklepajih razlika v primeri s stanjem za 15. maj);
Aktivni kliringi: Nemčija 3.802.045 (—3.375.886) mark, protektorat 33.540.059 (— 11.876.221)) kron, Italija 11.349.937 (—7.560.641) din, Francija 15 milj. 307.828 (+ 416.884) fr. frankov, francoske kolonije 6.298.343 (+ 1.811.420) fr. frankov, Bolgarija 3.925.745 (+ 899.130) din in Španija 2.935.000 pezet.
Pasivni kliringi: Romunija 10.806.454 (— 1 milij. 150.129) din, Madžarska 6.810.515 (+ 277.867) din, Slovaška 5.479.188 (+ 440.082) kron, Belgija t milij. 333.411) belg in Poljska 18.896.014 din.
Predvsem je opaziti znatno zmanjšanje naših klirinških terjatev v Nemčiji (za 49.9), v protekto-ratu in v Italiji, dočim so se povečale naše terjatve v Franciji m kolonijah. Med pasivnimi kliringi je znatnejše le zmanjšanje pasivnega salda v prometu z Romunijo.
Naša rudarska in topilniška proizvodnja
Po statističnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala naša rudarska |ko-izvodnja v ajirilu letos (v oklepaju podatki za moreč):
Črni premog 57.46+ (40.108). rjavi |treniog 435.765 (442.139), lignit 110.386 (127.85:). železna ruda 57.605 (55.792), kromova ruda 4.87" (5.507), boksit 24.039 (16.514) pirit 11.179 (11.722), bakrena ruda 67.995 ( 81.949), svinčenocinkova ruda 72.981 (75.095), magnezit 3.411 (3.401), bakreni koncentrat 7.504 (6.627), kromov koncentrat 909 (952), svinčeni koncentrati 8.10M (8.127), cin-kov koncentrat 5.954 (4.995), antimonova ruda 1.617 (1.606) ton.
Topilniška proizvodnja je dala aprila naslednje količine: surovo železo 6.277 (6.789), baker 3.215 (3.783). elektrolitični baker 1.021 (1.523), svinec 2.4N6 2.4S6 (1.525), cink 555 (528) ton, železo 99.2 (94.7 kg in srebro 82.9 (639.05 kg.
Ljubljanska borza za blago in vrednote ima
občni zbor 6vojih članov dne 28. maja, v torek popoldne ob 16 v borznih prostorih. Na dnevnem redu so poročila o delu v letu 1939, volitve 6 članov borznega sveta, 5 članov finančnega odbora in 12 članov borznega razsodišča.
Premiiranje izvoza zdravilnih rastlin. Devizni odbor pri Narodni banki je na predlog izvoznega odbora sklenil, da se premiiranje izvoza s transfer-nimi dinarji razširi na vse predmete iz car. tarife št. 46: rastline, rastlinski plodovi, cvetje, popki, listje, korenje, semenje in 06tali deli za zdravstvo. Zato se dovoljuje poraba 15% transfernih dinarjev za izvoz proti plačilu v svobodnih devizah torej za vse predmete po tej tarifni številki od dne 20. maja dalje.
Dovoljeno zvišanje cen. Kr. banska uprava dravske banovine je odobrila tvrdki Anton Brenčit v Ptuju, da sme prodajati kose, in 6icer 80 cm po 27.50 din. 85 cm po 28.75, 90— cm po 30.25, 95 cm po 35, in 100 cm po 37.50 din, vse pri prodaji na debelo; srpe št. 1 po 8„ št. l'A po 8.25, št, 2 po 8.50, št. 2Vi po 8.75 in št. 3 po 9.25 din, vse na debelo.
Zveza denarnih in zavarovalnih zavodov kr. Jugoslavije v Zagrebu ima svoj občni zbor dne 8. junija v zagrebški borzi.
Predovič, d. d., Belgrad. Glavnica 7.0, bilančna 36.9 ( 30.47), brutodonos 14.1 (11.3), čisti dobiček 1.15 (0.67) milij. din.
Dne 27. inaia 1940.
Oenar
Ameriški dolar 55.—
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 6,410,635 .din, na belgrajski 3.75 milij. din. Prometa v efektih je bilo na belgrajski borzi 0.8 milijonov diri.
Ljubljana — uradni tečaji:
T.ondon 1 funt..............141.07— 144.27
Pariz 100 frankov............79.70— 82.00
Newyork 100 dol.......4125.00—1485.00
Ženeva 100 frankov..........992.92—1002.92
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt..............174.53— 177.73
Pariz 100 frankov............98.67— 100.97
Nevvvork 100 dol.......,5480.00—5520.00
Ženeva 100 frankov..........1227.00—1237.00
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70—	14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 28.40—	29.10
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem...... 28.15—	28.85
Curih. Beograd 10. Pariz 8.10. London 14.30, Nevvvork 440, Milan 22.50. Madrid 45, Berlin 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5.,50 (ponudba), Budimpešta 79 (ponudba). Atene 3.10. Carigrad 3.12, Bukarešta 2.37, llelsingfors 8.50, Buenos-Aires 102.
Vrednostni papirji Volna škoda;
v Ljubljani 400—404 v Zagrebu 405 blago v Belgradu 400—402
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo94 —96, agrarji 49—50, vojna škoda promptna 400— 404. begluške obveznice 70 blago, dalm. agrarji 52—56, 8% Blerovo |K>sojilo 96 blago, 7% Blerovo |M>sojilo 86 blago, 7% stab. posojilo 94 blago. — Delnice: Trboveljska 250 blago.
poskusite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
Ni drugega zdravila po Imrnu »Aspirin", temveč edino.Is .,Bayer"-jev Aspirin.
Ogi r.» pod I b« 17MJ »d H lit I trt.
8% Blerovo jxwoiilo 93 denar (93). 7'. Blerovo posojilo 83 blago (83.50), 7% stati, posojilo 94 blago). — Delnice: Nar. banke 7.850-7.925 (7.900). Priv. agrarne banke 177 (denar).
2itni trg
Novi Sad. Pšenica bač. okol. N. Sad 246-48. gornja bač, srem., slav., gor. hanaška 246—48, bač. ladja Tisa 248— 50. — Moka: bač. ban. 360— 370. 340— 50. 320— 30. 300—10. 270—80, 175—SO, srem. slav. 355—65. 335—45. 315—25. 295—305, 265—75, 175—80. Tendenca lahka. Promet srednji.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Iraško. 14. maja. Voli L vrste din 8.75. II. din 7.50, 111. din 6.50; telice I. din 8.50. II. din 7. III. vrste din 6; krave I. din 7. II. din 5. III. din I; teleta L din 9, II. din 8; prašiči špeharji din 12, pršutarji din 10 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste din 14 — 16. II. din 12. III. din 9—10: svinjina din 16—18. slanina din 20, svinjska ma>t din 24, čisti med din 20, goveje surove kože din 14, telečje sur. kože din 16. svinjske sur. kože din 10 za 1 kg. — Pšenica din 250. oves din 250. fižol din 500. krompir din 200, seno din 100—120. slama din 40. jabolka 1. vrste din 600. pšenična moka din 375—475. koruzna moka din 250. ajdova moka din 500—600 za 100 kg. — Trda drva din 80 za 1 kub. meter, jajca din 0.75—1 zn 1 komad, mleko din 2 za 1 I. surovo maslo din 10 za 1 kg.
I' krškem okraju dne 1.1. »taja VJ40. Voli I. vrste 7.50-8, II. vrste 6.50 -7.50, HI. vrste 5-6.50.
Letalo za letalom brni nad pokrajinami.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. j>osojilo 97
blago, agrarji 50 blago, vojna škoda promptna 405 blago, begluške obveznice 69.50 blago, dalm. agrarji 58 blago, 4% severni agrarji 50—51.50. 6% šumske obveznice 60 blago. %8 Blerovo jtosojilo 97 blago, 7% Blerovo posojilo 93 blago. — Delnice: Priv. agrarna banka 175 blago. Trboveljska 250— 252 (250), Sladk. tov. Osijek 215 denar, Isis 31 denar, Jadr. plovbe 390 denar.
Belgrad. Drž. papirji: vojna škoda promptna 400—402 (403. 402), begluške obveznice 64.50 blago (64), dalm. agrarji 54.50 blago (54.75, 54.50),
Obfsfi slovenskih županov na bratskem jugu
Prvi teden po binkoštnili praznikih jo priredila Slovenska županska zveza izlet županov v BeL grad, na Avalo in Oplenac. Niš iu Zagreb. Glavni namen potovanja je bil. kakor smo že poročali ta. ilu predstavniki Županske zveze izroče na pristojnih mestih spomenico, ki izraža enodušno željo slovenskih županov po čim prejšnji ureditvi banovine Slovenije. Z druge strani pa naj bi si slovenski župani ogledali napredek Belgrada in njegove najvažnejše občinske ustanove kakor tudi napredek Niša. Na izletu so bili zastopani župani iz vseh okrajev Slovenije tako, da je bilo udeležencev 30. Delegacijo so vodili predsednik Župansko zveze g. Nande Novak i/. Kamnika, ljubljanski župan dr. Adlešič in senator Alojzij Mihelčič. Na pet dni trajajočem potovanju so mnogi župani imeli priložnost prvič spoznati pravljični razvoj Belgrada in veliki napredek srbskih pokrajin.
Naša prestolnica
Lepo sončno jutro ie bilo. ko je sopihal brzi vlak čez veliki sovski most proti belgrajski postaji. Ob obrežjih Save so se še poznali hudi sledovi silnih povod ni i, ki so napravile v letošnji pomladi toliko škode. Po prihodu so se župani odpeljali z avtobusom, ki ga je dala na razpolago belgrajska mestna občina, ogledovat le|x>le in zanimivosti naše prestolnice. V dopoldanskih urah so si ogledali staroslavni in sedaj urbanistično dovršeno urejeni Kalemegdan. za tem zanimivi in za vsakega Jugoslovana s tolikimi spomini združeni vojni muzej. Velikega priznanja, pa tudi občudovanja je bil deležen helgraiski živalski vrl, za katerega je mestna občina v Belgradu žrtvovala velike vsote. Opoldne so se našli vsi župani na skupnem kosilu v »Slovenski inenzu seveda, kjer obeduje redno precejšnjo število belgrajskih Slovencev. večinoma uradnikov, pa tudi takih, ki jih posli za nekaj dni pripeljejo v Belgrad. Ta men-za je kaj redno shajališče Slovencev, kar io Indi razumljivo, saj leži v osrčju mesta in blizu kolo-
dvora in je ohranila pristno slovensko domače obeležje. Precej časa je v popoldanskih urah zahteval ogled muzeja kneza Pavla. Bogate zbirke tega muzeja bi zahtevale več dni, da bi si jih človek mogel do dobra nagledati: zato je marsikdo sklenil, da bo porabil prvi naslednji obisk naše prestolnice za to. da bo do podrobnosti pregledal to bogato zakladnico človeškega razvoja zgodovinskih le|K>t in umetnosti.
Sledila je zanimiva vožnja križem vprek po Belgradu, ki je bila še posebej poučna zaradi tega. ke rje županom sproti tolmačil vse zanimivosti šef belgrajskega občinskega odseka za tisk in turizem g. Djuro B a n j a c. Po lepih in širokih ulicah je odliitel avtobus najprej proti Dedinju, kjer so si iz daljave ogledali župani lepi kraljevski dvorec sredi krasno urejenih nasadov, za tem pa še Beli dvor kneza namestnika Pavla. Pot je peljala najprej na Košutnjak, kjer ie belgrajska občina uredila prelepa sprehajališča in parke. Največjega mostu, ki ga premore naša prestolnica, tudi niso smeli prezreti, zato so se potegnili do pančevskega mostu, ki nosi sedai ime most kralja Petra II. Od tod so krenili še čez veliki viseči most kralja Aleksandra in mimo krasno urejenega belgrajskega velesejmskega razstavišča v Ze-niun. Vsem je bila izredno všeč palača letalskega jtoveljslva v Zemunu. Krona vseh užitkov pa je bil ob zahajajočem soncu razgled z grička nad pristaniščem v Zemunu. Z razvalin stare kulec se je odpiral razgled na ves Belgrad. v čigar palačah je nn velikih oknih žareče odsevalo zahajajoče sonce. Prvi dan je županom v bežnih slikah pokazal ves velikanski razvoj naše prestolnice in hkrati dokazal velikanske napore, ki se jih belgrajska občina ni ustrašila, da bi uredila vse svoje neštete javne naprave. Ne samo središče, tudi najvažnejše prometne žile v okolici mesta so asfaltirane in lično urejene. Promet po cestah pa je za naše slovenske razmere kar prehud, posne-niania vredna pa je na cestah disciplina pešcev.
Medlem ko so si župani ogledali čez dan Belgrnd. pa so ljubljanski župan dr. Adlešič. senator Mihelčič in predsednik Županske zveze Nande Novak bili dojHildue sprejeti pri gradbenem ministru
dr. Kreku in pri belgrajskem županu Vojinu T>ju-rifiču. Popoldne je sprejel depulacijo predsednik senata dr. A. Korošec, na večer pa predsednik vladi! Dragiša Cvetkovič. Ob pol 9 zvečer je priredil belgrajski župan Djuričič vsem slovenskim županom slovesno večerjo v hotelu »Srpski kralj*. V pozdravnem nagovoru je župan Djuričič poudaril, da je izredno vesel, da so slovenski župani, predstavniki slovenskega naroda obiskali v lako velikem številu prestolnico države in lako še poglo-bili medsebojne zveze, ki se vedno bolj razvijajo. Belgrad pozna Slovenijo in Slovence prav dobro. To dokazujejo na eni strani številni obiski, ki jih je Slovenija deležna s strani Belgraičanov. na drugi strani pa spoštovanje, ki ga uživajo Slovenci v Belgradu. Znana je slovenska pridnost, sposobnost in vestnost, zato tudi toliko Slovencev z uspehom dela v Belgradu. Pa tudi sicer so vedno bolj živahni gospodarski stiki med Belgradom in Slovenijo. Belgrajska občina ie celo naročila karoserije za svoje avtobuse pri tvrdki v Ljubljani. Kljub temu. da je v Sloveniji vse lepo urejeno, pa je prav golovo belgrajska prestolnica s svojim velikanskim razvojem lahko v marsičem pomemben zgled. Saj nikjer drugje kakor v Belgradu niso vprašanja ureditve prometa, zadostne preskrbe z zdravo pitno vodo. elektriko in drugim lako težka in komplicirana. V zadnjih letih ie Belgrad silno napredoval in vse kaže, da tudi sedania preureditev države ne bo mnogo vplivala na njegov nadaljnji razvoj. Prav zaradi, lega pa bodo kulturni in gospodarski stiki Belgrada z Ljubljano in Slovenijo vedno boli tesni, saj se tudi Belgrajčani lahko še marsikaj nauče od Slovencev, katerih zastopnikom — slovenskim županom — želi kar najbolj prijetno bivanje v Belgradu.
Belgrajskemu županu se je v imenu gostov zahvalil predsednik Županske zveze Nande Novak, ki je podčrtal lepi sprejem, katerega so bili slovenski župani deležni v Belgradu. ki ie vzbudil pri vseh navzočih s svojim razvojem veliko občudovanje. Zahvaljujoč se gostoljubnosti župana bel-graske občine je želel tudi v bodoče najlepši razvoj naši kralievski prestolnici. Tako ie v lepem razpoloženju minil prvi večer v Belgradu. (Dalie.)
telice I. vrste 6—7. II. vrsle 5-6, III. vrsle 4.50-6. krave I. vrste 5—6. II. vrste 4—5, III. vrsle 3—1. teleta L vrst 7—8, II. vrste 6—7, prašiči špeharji 10—12, pršutarji 8—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrsle 11 din, II. vrste 12 din, III. vrsle 10 din, svinjina 14 — 18 din, svinjska mast 22 do 21 din, čisti med 18—24 din. goveje surove kože 10—16 din, telečje surove kože 14 — 18 din, svinjske surove kože 7—8 din za 1 kg. — Pšenica 2.50—3, ječmen 2.25—2.50, oves 2.25—2.50, koruza 2.25 do 2.50, fižol 6—7, krompir 2—2.50, lucerna 1.50. seno 1—1.50, slama 0.50 —0.60, pšenična moka 3.50—5. koruzna moka 2.75—3, ajdova moka 4.50—5 din za 1 kg. — Drva 70—00 din za kub. meter, jajca
0.50	—0.75 din komad, mleko 1.50—2 din liler. surovo maslo 28—30 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50 —4.50 din liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 4.50—5 din liter.
1' Ljubljani (mesto) dne. 15. maja UHO. Voli
1.	vrsle 8—8.50, II. vrsle 7—7.50, III. vrste 6.50—7, telice 1. vrste 8—8.50. II. vrste 7-7.50, III. vrsle 6.50-7, krave I. vrste 6— 6.50, II. vrsle 5—5.50, III. vrste 5, teleta L vrste 8—9, 11. vrsle 7—8, [ira-šiči domači, špeharji 10—11, prašiči sremski. špeharji 12.50—13. prašiči pršutarji 10 din za 1 kg žive leže. — Goveje meso I. vrste prednji del 14 din, zadnji del 16 din. II. vrste prednji del 10 din. zadnji del 12 din, III. vrste prednji del 8 din. zadnji del 10 din, svinjina 16—22 din, slanina 18—20 din, svinjska mat 21—22 din. čisti med 20—22 din. goveje surove kože 11 — 14 din. telečje surove kože 20 din, svinjske surove kože 5—10 din za 1 kg. — Pšenica 2.70—2.80, ječmen 2.35-2.70. rž 2.30—2.00. oves 2.80—2.65, koruza 2.30 —2.60. fižol 5—7, krompir 2, seno 1 — 1.15. slama 0.00. jabolka l. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 6, suhe hruške I. vrsle II), II. vrste 8. 111. vrsle 6. pšenična moka 4.75—5, koruzna moka 3, ajdova moka 5—5.50 din za 1 kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 0.75—0.00 din komad, mleko 2.25 —2.50 liter, čajno maslo 32 do 40 din za 1 kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 10—12 diu liter, finejše sortirano vino II do 16 din liler.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Gradcu, dne 11. maja t. I.
Dogon: 202 vola. 54 juncev nt 85 krav, Prodanih je bilo: 24 volov. K juncev in IJ krav. ( ene so bile naslednje: voli 6 do 6.30. junci 4.50 .lo V>o in krave 3 do 5.50 din za kg ži\e teže. Kra\e za pleme |io 2000 do VMM) din /a glavo.
Živinski sejem v Zagorju »h Savi ok. Litija, dne 14. maja 1940. Cene naslednic: voli 6.50 din do 9 din. biki za klanje 5.50—8 din. telice za klanje 7—9 din. krave za klanje 4—6 din za kg žive leže. Krave za pleme 3000 din do 3(XM) din. telice /a pleme 2300—3000 din za glavo. Mladi pujski za pleme 300 din za nar.
ae novice*
28.
Torek,
opat.
Sreda, 2">. maja
devica; Maksirn.
Koledar
maja: Avguštin, škof; \iljctn, Marija Magdalena Pnzzi,
Novi grobovi
f V Ljubljani je včeraj po dolgi, hudi bolezni umrl gospod Ignac Klemenčič, zasebni uradnik v pokoju. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožeta, Vidovdanska c. 9 na pokopališče k Sv Križu. Naj mu 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- V Ljubljani jc umrl g. Jurij čertalič, trgovski potnik in rez. narednik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred vojaške bolnišnice na Zaloški cesli na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
To dol
gi in mučni
bolezni je v soboto zve-
l.
* r-
čer za vedno zatisnil svoje trudne oči gospod Josip Klovn r. nadzornik Jugoslovanske tiskarne v pokoju. Jlodil se je rajni 17. marca 1S69. Po končani ljudski šoli se je šel učit v Kleinovo tiskarno 8. avgusta 1882. Ko je bil prost, je tri leta služil vojake v 1'ulju, nato pa je spet služboval v Kleinovi tiskarni in sicer do leta 1894, ko je vstopil v takratno katoliško tiskarno kot stavec. Leta 1905 je postal vodja stavnice, leta l<>27 pa nadzornik. Nekaj let sem je užival zasluzeni (Hikoj. Rajni Klovur je bil v službi točen in vesten in dober učitelj mlademu grafičnemu naraščaju. Ril je tudi navdušen turist, ki je večkrat peš iz Ljubljane šel nu Triglav in nazaj. Sodeloval je pri ustanovitvi strokovne organizacije Zveze faktorjev in je dolgo vrsto let opravljal blagajniške |>osle, nekaj časa pa je bil t liti i predsednik. Leta 1934. je praznoval 4(lletnico službovanja v Jugoslovanski tiskarni. Rajni klovar si je v dolgi dobi službovanja pridobil mnogo zaslug za podjetje in je v zadnjih letih s ponosom gledal na sadove svojega dela v slovenski grafiki, posebno še na grafični naraščaj. ki ga je vzgojil. Na zadnji |>oli, ki jo je g. klovar nastopil včeraj popoldne, so ga spremili številni njegovi stanovski tovariši. Jugoslovansko tiskarno so zastopali generalni ravnatelj g. Jože košiček, svetnik g. Čudež Anteni in tehnični ravnatelj g. Jože Kramarič, dalje smo opazili med jiogrebci gg. ravnatelja Karla leča. Ivana Rakovca in Ivana Dežmana. ki so vsi dolgo vrsto let sodelovali z rajnim klovnr-jern. Pevsko društvo Grafika jc rajnemu v slovo zapela dve žnlostinki. V dolgi vrsti pogreb-cev smo opazili izredno veliko grafičnih delavcev, številne znance in prijatelje rajnega ter veliko drugega občinstva. Pogrebne obrede jc opravil ob asistenci šempetrski župnik ,c. koš-mertj. Naj blagi rajni počiva v llogu! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Slovenski časnikarji so prvič zborovali pod lastno streho
Slovenski časnikarji imajo dve svoji stanovski organizaciji: ljubljansko sekcijo Jugoslovanskega novinarskega združenja in pa zadrugo Novinarski dom. Preteklo nedeljo sla bila redna občna zbora obeli organizacij, in sicer prvič v svoji lastni hiši v Novinarskem domu. Najprej je bil občni zbor zadruge Novinarski dom, ki ga je vodil predsednik g. Saša Železnikar in se predvsem zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli do tega, da so slovenski
Jčaj jpfuu/tte?
Te dni sem polomi skozi vofji posavski kraj ter sem ridcl ptakatite, ki so vabili na planinsko rajanje. Kot ljubitelja planin in narave me je stvar zanimala in stopil sem pred enega izmed plakatov ter pa pretilal. Ker nisem vedel, kje je tn veseliini prostor, ali je v dolini ali na hribih, sem prvega moia. ki sem ga sretal. 'vpraiaI, kje je ta in ta prostor. Pa mi moi prijazno odgovori, da je to v dolini, da je to na koncu trga. Ko sem dobil tak odgovor, je moje planinsko navdušenje in veselje za planinsko rajanje minilo. Nehote se mi je vsiljevala misel, da bo to planinsko rajanje v dolini ena izmed listih slovenskih prireditev, kjer alkohol in ples in denar prevladujejo. In še ta misel se mi je vsiljevala, da bi centrala Sl'1) pat morala paziti, kakšna rajanja se pod okriljem SPD vršijo. Kontno sem se pa tudi spomnil, da na zapadu kri v potokih tete, da nad Evropo trni oblaki vise, da sc gorski vrhovi zaradi bobnenja kimonov majejn.
Prav d/i se veselimo! Toda planinec bo pravo veselje doiivel na planinah in ne na planinskih rajanjih s dolini*
časnikarji prišli do lastnega doma. Poslovno poročilo je podal tajnik g. Pruuk, blagajniško pa blagajnik g. Seunig. Po poročilu nadzorstva je občni zbor soglasno izglasoval dosedanji upravi razrešili-co. Pri volitvah je ostala dosedanja uprava neizpre-menjena.
,i,«,//. >	»'».^iV.-. » 1 IV
V.'.'.«L'.JW •.•i'.-'iVy» ••'jrt rp .'4 p
Ut* i	/'»M'	«
>.»,<*>"»	* "V* C f * a f.
r/ (' i*	»'»'a -•»".'-'■.''U iVJ'
i »'.'.J' «'e(','*'*■ fr- *>'>'■+'*"* ♦'•*/<♦ iT*'
lv. K ''/vi»"i Ji V\' xWj»S'i> 't"
(/A x'M .fj. t t /JV 1* «>.'■«
/,*,, /.'/^r f>	1'i'iVi'
t/«!* 4 Trti t 'V. c *'i.t ii v'« v,»	J A^i jI/'.v rt. j>> »o U '«'.•'-»'
I, P..'•>'«'<* )• r>''»"■>' ■ '	1'*'», »■»'*» 1^4'n
II	fi-l; '■»•*'« U t liZ-ofAT. Osl'*. k'a
(irA \	P hAvb. i'i f 11' l	if-A*.
r'/il > c jr,*jji|i» f i »»»ti'-«* t I iU'»1 vv^i-in'1'.i'i«, f 't 'i<»'jisl»ifc r. v. '»• t »v i«, / f !> • »' i'«. ','«•»'»'•»
kii v	v>'»rt'*' u/j.	/	4
i-i^ftn ¥ v. rpt.if.r 'fa Jiv-nm	A
r*,V/ »ijV'.*.1/ r	>
V.r*. /t t. ,-,'A1 i	)• hI k'rvSi>
r*)*'.'»"Avl	r*'.	'/-' O
is vr.-vraM j.	'.»,«■•• i vb^r	t<-
rh xsl)t Rr.dVh. *.l>'i»h k- '.-i »^ .'.v v.Uvi '-»» .i«»«»4^ .'»ik'^ rt	>'*. iz-
•>».••»»>V 'lrrr-%'1 h w »' il>,',l.'.r\ ;,>,*»,\'t u* i/i>'itr •■ )'J/i.i ri'ih* d ji j L. *}<>>■ i •♦'<'« ^ii'cl'iA'i','1'1 .•!■/'. i[t C »'".'i i i'» t'nV.V.0 pistl1!!«.
MOŠKO PERILO PO MERI
ALOJZIJ POTHATO PREJ
JOS. KUN€ &. C o.
LJUBLJANA • MIKLOŠIČEVA CKSTA_
—	Kopališko zdravljenje vojnih invalidov
l)o tudi letos v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se Imi pričelo v začetku mesecu julija tega leta. Prošnje je vložiti čini-preje. Tozadevna navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sre-skili nnčelstvih. mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave.
—	Razpisana služba zdravnika. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika (zdravnice) uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino. Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju me6t in prejemkih ba-novinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo. Prošnje naj se vlože pri kr. banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 29. maja 1910.
Zdravilišče
ttadio-Kijema
Laško
Uspešno zdravljenje vseh revmatičnih obolenj, gihta, ichiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
V predsezljl do 30. Junija pavšalne cene
Zahtevajte prospekte)
1
_ Cena vstopnicam in legitimacijam za obisk
ljubljanskega velesejma, ki bo od 1. do 10. junija t. 1. 1. Za tiste, ki bodo s pomočjo rumene železniške izkaznice a din 2 izkoristili 50% popust na železnici: a) ako je vozna karta do Ljubljane veljala do din 25, dobi obiskovalec pri velesejemski blagajni vstopn:co za din 10, ki daje pravico do enega dnevnega in enega večernega obiska velesejma. b) ako je karta veljala do din 60, dobi obiskovalec vstopnico za din 15, ki daje pravico na tri dnevne in tri večerne obiske velesejma. c) ako. je karta veljavna preko din 60, dobi obiskovalec vstopnico za din 25, ki daje pravico na pet dnevnih in pet večernih obiskov velesejma. 2. Za ljub-ljančane, odnosno tiste, ki se voznih olajšav ne bodo posluževali, stane legitimacija din 25 in daje pravico na 10 dnevnih in 10 večernih obiskov velesejma. Vstopnica za enkraten obisk velesejma stane din 10.
_ Kaj vse bomo videli v »Totem teatru«? Na
ljubljanskem velesejmu bo letos v »K« paviljonu gostoval mariborski »Toti teater«, ki jc žel na lanskem Mariborskem tednu splošno priznanje. Nedvomno bo to gostovanje letošnji zabavni prostor na velesejmu poživilo. Nekaj novega bo, česar Ljubljana prav pogreša. Nastopili bodo mladi ljudje, ki 60 se zbrali okoli znanega »Totega lista«. Ze to nam jamči za dobro zabavo. Program je sestavljen tako, da bo nudil vsakomur nekaj. Nastopil bo med drugim tudi gospod Chamberlain in povedal marsikaj zanimivega. Ob 6premljevanju Ljubljani dobro poznane Neratove godbe bodo nastopajoči z izvirnimi kupleti lokalne in zunanje vsebine povedali dokaj aktualnosti. Obetajo nam tfcdi vesele skeče, kratke enodejanke, ki bi jim lahko dejal v kino-jeziku »bombe smeha«. Ljubljana bo torej letos kljub splošni vojni psihozi za mal denar deležna veselih uric Ni dvoma, da bo V6ak obiskovalec velesejma letos pohitel v »K« paviljon, kjer bo »Toti teater« odpiral zaveso vsak večer ob pol 9.
— Dolžnost vsake žene jc, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Frnnz-Joselova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo.
Ogl. rog. 8. br. 30474/15.
večjo vlomno tatvino pr iposestniku Beštarju Petru
v Vodicah pri Kovorju. Ukradel mu je celo sivo moško obleko, moške 6ive hlače s črtami, par črnih nizkih čevljev, srebrno moško uro z nap:som »sans rubis«, žensko zapestno krom. uro, »rebrno žensko zapestno uro, zlat poročni pretan s temno-rdečim kamenčkom, zlat mali pretan, zlat prstan s 6vCtlordečim kamnom, 3 moške srajce, dva aparata za striženje la6, nahrbtnik — vse skupal v vrednosti 2890 din. — Tri dni poprej pa je 18. maja trgovcu Koširju Antonu pri Sv. Neži ukradel izpred vrat moško kolo znamke »Adler«, vredno 1500 din. Pred 14 dnevi pa je v Besnici pri Kranju ukradel moško kolo znamke »Pari««, vredno 600 din.
—	Tatvina kolesa na Črnučah. Hrovatu Francu je nekdo na Črnučah ukradel moško kolo znamke »H. A G.«, vredno 1000 din. Kolo je bilo črno ple-skano in ima na zadnjem blatniku rdeče steklo za odbijanje luči. — Majdič Matija, delavec iz Savelj pri Črnučah, je prijavil, da mu je nekdo ukradel moško kolo znamke »Viktoria«. rdeče pleskano in vredno 1000 din. Obroči koles so kromirani.
—	Ukradel preproge v džamiji. Orožniška postaja iz Cazina poroča, da je nekdo vdrl v tamkajšnjo džamijo in odnesel za 300.000 dragocenih preprog, ki jih je 7 in so V6e bosansko ročno delo.
px> (bJzMti
*	Smrt frančiškanskega provinciala. V Mo-
starju je v visoki starosti mirno v Gospodu zaspal o. Lujo Bubalo, bivši provincial hercego-vinske frančiškanske provincije. Nuj mu sveti večna luč!
*	Blagoslovitev nove bolnišnice v Zagrebu.
Preteklo nedeljo so v Zagrebu odprli in blagoslovili novi paviljon bolnišnice usmiljenih sester nu Vinogradski cesti. Novi paviljon ima tri velike oddelke in sicer oddelek zu ušesne in nosne bolezni ter bolezni v grlu, oddelek zu nalezljive Inilezni in oddelek zu živčne lx>lez-ni. Paviljon je najmodernejše opremljen. Blagoslovil je novi paviljon zagrebški nadškod dr. Alojzi j Stepinac ob navzočnosti zastopnikov bana in dr. Mačka, mestnega župana Sturčeviča, dekana medicinske fakultete dr. Botterija in številnih profesorjev medicinske fakultete. Po blagoslovitvi je imel nadškof kratek nagovor, v katerem je med drugim poudaril, da je bil kljub časom, ko se gazijo ljudske pravice, zgrajen ta paviljon za tisti čas, ko se bodo spet spoštovale ljudske pravice. Nato so si navzoči ogledali paviljon, v katerem je 230 liolni.ških postelj, štiri operacijske dvorane s pralnicami in sterilizacijskim prostorom. S tem paviljonom, ki so ga zgradile usmiljene sestre, je dobil Zagreb in banovina Hrvatska najmodernejšo bolnišnico za ušesne, nosne, živčne in nalezljive bolezni ter za bolezni v grlu.
*	Razstava madžarskih slikarjev v Zagrebu. V solx>to, I. junija bo v Zagrebu odprta reprezentativna umetniška razstava madžarskih slikarjev, ki je v Belgradu dosegla prav lep uspeh. Razstavljenih bo 140 del od 26 najbolj znanih madžarskih slikarjev. Pokrovitelj razstave je Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle. Ob priliki otvoritve te razstave bo v zagrebškem gledališču gostovala skupina igralcev prvih gledališč v Budimpešti. Pričakujejo, da »odo tudi hrvatski umetniki pri red i I i svojo razstavo v Budimpešti in da bo ob tej priliki gostovala v Budimpešti tudi hrvatska opera.
*	Velik lov na ribe v Jadranskem morju. Te dni se je začel velik lov na sardele in sardine na Jadranu. Vsi ribiči so se že davno pripravili in so odplule na lov vse ribiške ladje z vsemi svojimi mrežami. Skupaj se udeležuje tega lova okrog 20.000 ribičev. Sardele so se letos povsod pojavile v velikih množinah in ribiči upajo, du bo lov, če bo vreme pravo, odličen. Zadnji čas so bili ribiči zaskrbljeni, ker so tovarne /a konserviranje rib ostale brez pločevine za Škofljice. Nekaj tovoren je zaradi tega sploh ustavilo obrat, druge so pa bile na tem, du tudi ustavijo delo. Preteklo solx)to pa je jiurnik >Bled< pripeljal v Split veliko množino pločevine, tako da bodo tovarne sedaj lahko obratovale in odkupovale ribe od ribičev.
*	Strela ubija. Preteklo soboto so imeli po mnogih krajih Hrvatskega Zagorja in Podravja hudo nevihto, med katero je padala tudi debela toča, ki je naredila precej škode. Seveda je tudi močno treskalo. V Grbaševcu jc strela ubila 40letnega kmeta Avgusta Lovrinčiča in hudo poškodovala njegovega soseda Ivana Gu-žvinca. Oba kmeta sta delala na polju, ko je začelo deževati, sta šla vedrit pod neko drevo, v katero pa jc udarila strela.
Ljubljana, 28. maja
GledaliSče
Drama. 28 maja, torek: »Revizor«. Red A. Gostovanje Mihajla Markoviča u Zagreba. — 29, maja, 6reda: »Severna lisica«. Red Sreda. — 30. maja, četrtek: »Revizor«. Red B. Gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagreba. — 31 maja. petek: »Jakob Ruda«. Igraio maturanti Klasične gimnazije. Izven. 1. junija, sobota: »Naša kri«, Premiera. Premicr^i abonma.
Opera. 28 maja, torek: Zaprto (Gorenjski slavček«. Gostovanje opere v Celju). — 29, maja, »reda: »Boris Godunov«, Premierski abonma, Gostovanje baritonista ing. Nikola Cvejiča iz Belgrada. — 30. maja, četrtek: »Kleopatra«. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Torek, 28. maja. 7 Jutranji jjozdrav — 7.0" Napovedi, poročila — 7.I5 Pisan venček veselili zvokov (plošče) — II Šolska ura: Pokrajinska oddaja: Celje nekoč in sedaj. Izvajajo učen-ci(ke) L deške in dekliške ljudske šole iz Cel ja. Vodi g Fran Boš, pevske točke dirigira skladatelj g. Ciril Pregelj — 12 Bolgarske resne in vesele (plošče) — 1230 Poročila, objave — H Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Nastop učencev orglarske šole — 18.40 Vrhunec sreče: ljubezen (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Osebnost Novice Ceroviča, junaka iz Mažuraničevega »Sumil Age« (Novica Saulič, Belgrad) — 19.40 Objave — 10.30 Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) — 20 Novi glasovi. Nastopajo: Franja Sencgačnik (petje). Marija Teran (petje), Jelene Olga (klavir) — vsi gojenci drž. konservatori ju v Ljubljani — 21.13 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.13 Onglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko).
Drugi programi
Torek, 28. maja: Belgrajska krafkovalov-na postaja: YUA, YL'B (49.18 m): 19.44) Poročila v slovenščini - YUF (19.69 m): 1.35 Oddaja za južno Ameriko — VIJG (!«>.f>9 m) 3.00 Oddaja za severno Ameriko — Belgrad: 21.10 Beethovnove sonate.— Zagreb: 21 Ork. konr.
—	Bratislava: 21 Operetna gl. — Praga: 21 Češka gl. — Sofija: 20 Slovaški večer — Be-romiinster: 19.43 Domač večer — Budimpešta: 22.10 Jazz — Bukarešta: 20 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.13 čelo — 22.20 Plesna gl. Rim-Bari: 21 Plesna gl. — Florenca: 20.30 Operetni konc.
—	Sottens: 19.10 Rameaujeve skladbe.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa (Dunajska) cesta 6: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr, Gartus, Moste — Zaloška cesta.
Poizvedovanja
Zgubila sem belo jopico, ročno delo. V nedeljo popoldne od Gasilnega doma do remize oziroma po Celovški do Dravclj. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi: Poljanski nasip 10, pri hišnici.
sarji sami prodajajo meso cenejše. Tudi cene drugim živilom, ki jih je določila oblast, so previsoke, zalo časopisje zahteva, da se morajo te cene takoj revidirati.
* Sinčka prodal ciganom. Kmet Radojko Mi-ličevič v Mali Ivanči pri Grocki, ki ima celo kopico otrok, za jesti pa le malo, je pred sedmimi leti izgubil svojo ženo, ki je kmalu po porodu zadnjega otroka, fantka, umrla. Miličevič je bil srečen, ko mu je angleška otroška bolnišnica vzela skrb za lega otročička. Malček se je pod nego bolniških strežnic krepko razvijal, sedem let je preživel v bolnišnici, ne da bi se njegov oče kdaj brigal zanj. Ker pa uprava bolnišnice ni mogla več skrbeti za malega Radoslava, je pismeno pozvala Miličeviča, naj vzame sina domov. Miličevič, ki je komaj preživljal starejše otroke, jc sklenil, da bo malega Radoslava prodal ciganom. S pooblastilom Miličeviča so se nekega dne pojavili cigani pred bolnišnico in prevzeli otroka, fef! pred bolnišnico so se pa cigani sprli med seboj zaradi vprašanja, komu pripada olrok. Prepir se je razvil v pretep, ki ga je končala policija. Cigana so z otrokom vred spravili na policijo in zvedeli o čudni kupčiji. Neki usmiljeni gostilničar pa te je otroka usmilil in je izjavil, da ga vzame za svojega in ga tako reši ciganskega življenja.

Nafaishe noCl
Eleanor Poivell in Robert Young
Muzikalni šlager poln divnih havajskih melodij in plesov. Ljubavna romanca v senci visokih palm in v čarobnem siiu mesečine. — Samo še danes ob 16., 19. in 21. uril
KINO SLOGA, tel. 37-30
I
l
Letos najlepil francoski film
IZGUBLJENI RAJ
.PARADIS PERDU"
Fernand G r a v e y, znan iz filma „Velikl valček". Maria Preasler - nova DanieUe Darrieum.
KINO MATICA, ul 21-24 Ob 16,19 in 21
I
_ Nevarnega tatu iščejo. Jane Ciril je 27 let
star, pa ima na vesti že več tatvin in vlomov. Delo mu ne prija in se rajši potepa po svetu Preživlja
ce s tatvinami in goljufijami. Nazadnje je izvršilsvinjsko meso v Zagrebu previsoke, če celo uie-
•	Žalostna posledica pravdanja. V Varaždin Bregu je policijski stražnik ustrelil 52let-nega Martina Radišiča. Rajni Radišič se je s svojim sosedom pravdal zaradi motenju ]>ose-sti, pa je pravdo izgubil. Seveda se je pritožil in je tudi pri višjem sodišču izgubil. Zabredel je zaradi ogromnih pravdnih stroškov v dolgove in pred tremi leti je prišlo njegovo posestvo na javno dražbo. Hišo in vso posest je kupil njegov brat, ki je pustil, da je njegov brat še naprej ostal v hiši in obdeloval polje. Marlin pa je slabo vodil gospodarstvo, poleg tega pa je še začel krasti in jc bil obsojen. Njegov brat ga je svaril, ko pa je videl, da sc Martin noče spametovati, je prosil sodišče, da deložira bratu. V soboto sc je v Varažnih Breg podala sodna komisija ob asistenci policijske straže. Ko je komisija prišla do hiše, je Martin zaklenil vrata in ni nikogar pustil notri. Stražnik je hotel s silo odpreti vrata, v tem hipu pa je pridrvel iz hiše Martin s sekiro v roki in je navalil nu stražnika, ker jc bil stražnik v smrtni nevurnosti, je streljal in zadel Martina v trebuh, Martin je kmalu nato izdihnil. Sodišče jc uvedlo preiskavo, da se ugotovi, če je bil stražnik res upravičen streljati.
*	Mesarji v Zagrebu prodajajo meso cenejše, kakor jc določeno. Tudi v Zagrebu je oblast določila maksimalne cene za posamezne vrste mesa na podlagi prošnje mesarjev in podlagi podatkov, ki so jih oblasti prejele. Zagrebški mesarji pa so te dni začeli prodajati svinjsko meso po nižjih cenah, kakor so maksimirane Iz tega sklepajo zagrebški časopisi, da so maksimirane cene za
♦ Dvojni umor pri Novem Sadu. V Čurugu pri Novem Sadu sta bila umorjena bogat kmet 73letni Gjoka Ivkov in njegova 70letna žena Danica. Zgodaj zjutraj so našli njuna trupla v lilevu. Doslej še niso mogli ugotoviti, ali je bil ta dvojni umor izvršen iz koristoljubja ali iz osvete, ker še niso mogli dognati, ali jc bilo kaj ukradenega. Ta umor je v par letih že tretji v Čurugu. Leta 19"i3 sta bila na podoben način umorjena Henrik Citnr in njegova žens Magdalena. Morilec Gjoka Gjugjev je bil obsojen na 13 let robije, pa se je že pred osmimi dnevi vrnil iz ječe. Leta I93ft jc bil umorje.) Sava Topolski. Umora je bila osumljena njegova žena. ker pa ji niso mogli ničesar dokazati, so jo izpustili iz zapora.
škale pri Velenju
Na binkoštno nedeljo je bila pri nas prva proslava materinskega dneva z lepim sporedom. Proslave se je razen mater udeležila vsa zavedna mladina, vsi stari in minili kateri se -a-veda jo, ku j jc mati. Marsikatero oko se je osol žilo pri govoru gospoda kaplana o ljubezni in žrtvah matere Otroci so vprizorili igrico: »Sirota Jerico« pod vodstvom gdč. učit. Rovc-nove in llvaličeve. Ob koncu deklamacij, simboličnih vaj, petja in govora je sledila igra članic dekl. krožku: »O sreči« pod vodstvom delovnega in požrlvovalnega gospodo kaplana Rojtn Janka. Da je proslava uspela zadovoljivo, je jfokaznl vesel izraz in navdušenje v polni dvoroni natrpanega ljudstva.
111UBIUN4
Procesije sv• R. T« Pri oo. frančiškanih
Ta procesija je bila posebno lepa, ker se je je udeležila zlasti mladina v izredno velikem številu. Na čelu procesije je korakala četa Slovenskih fantov, za njimi pa mladi Frančiškovi križarji z
zastavicami in nato po vrsti vse župnijske cerkvene in izvencerkvene organizacije. Posebno častno je bil zastopan III. red. Najsvetejše je nosil ob
veliki asistenci gvardijan in župnik p. Krizostom Sckovanič. Za nebom so šli: g. občinski svetnik A. Jenko, g. podpolkovnik Ivan Scharenbech, frančiškansko prosveto je zastopal g. dr. Ivo Čet-nik in mnogo drugih odličnih osebnosti. Četa kolesarskega oddelka je tvorila častno stražo in druga četa zaključila procesijo. Pri procesiji sta igrali cerkvene himne godba »Sloga« in vojaška godba. Sattnerjev pevski zbor je pri vsakem blagoslovu zapel pod taktirko g. opernega dirigenta Neiiata evharistično pesem. Glavni poudarek procesije pa je bil čisto gotovo v velikanski množici belo-oblečenih otrok, ki so polni najjasnejšega veselja trosili cvetlice svojemu božjemu Prijatelju in Kralju.
Pri tej procesiji se je udeležilo blagoslova na Napoleonovem trgu tudi tam zbrano dijaštvo klasične gimnazije pod vodstvom svojih gg. profesorjev, številni kongreganisti tega zavoda so pa bili — nekateri v tradicionalnih kongregacijskih krojih — tudi že na praznik pri stolni procesiji.
Pri Sv. Jakobu
Letos je bila procesija pri Sv. Jakobu izredno lepa in dolga. Razvijala se je po določenem redu in udeležilo se je je ogromno število faranov. V procesiji je šla šolska mladina, vsa farna prosvetna društva, močan oddelek FO z zastavo, članice DK, Marijine družbe in Marijini vrtci, nato pa toliko otrok v belih oblačilih, kakor jih že dolgo nismo videli.
e Najsve častnega in msgr. bogoslov-in vneto vse lepo bil v cer-nato
Procesija je šla po običajni poti in j tejše nosil g. župnik Barle ob asistenci kanonika in vseuč. prof. g. dr. Snoja Steske ter številne druge duhovščine in cev. Verniki so ves čas prccesijc glasno molili, hiše ob cestah pa so bile skoraj ozaljšane in razsvetljene. Po procesiji je kvi pri glavnem oltarju še blagoslov
Dr. Ivič Stjepan
zopet redno ordinira
Množice mesarskih muh groze Ljubljani s kužnimi boleznimi
Ko se je nekoliko ogrelo, so jeli obiskovalci grobov na pokopališču pri Sv. Križu opažati ogromne množine gnusnih mesarskih muh, ki v velikih jatah posedajo po cipresah in spomenikih, kakor bi rojile. Nagnusne lene živali nadlegujejo tudi delavce na Žalah ter prebivalstvo po hišah v Zeleni jami in Mostah, a zadnje dni so se razširile že tudi na Šmartinsko in Jegličevo cesto ter celo tja do Tabora. Vsak dan se roji ogabnih mesarskih muh pojavljajo v toplem in sončnem vremenu v večjih množinah in prebivalstvo v strahu razmišlja,^ kaj naj pomeni ta čudna nadloga. Vse je prepričano, da velike mesarske muhe lahko razširijo najbolj nevarne nalezljive bolezni in raztrosijo smrt po že itak vznemirjenih domovih.
Z množicami ostudnih muh je pa ob toplih dnevih vsak dan večji tudi smrad v vsej okolici tovarne za klej, da pogrcbci komaj dihajo na poti na pokopališče. Vse ozračje okolice tovarne kleja je okuženo s smradom po mrhovini in polno velikih muh, ki se pojavljajo na mrhovini, se širi s parkljev in odrezkov svežih kož, ki so nakopičeni v tovarni in potrebni za izdelovanje kleja. Prejšnja leta je tovarna kleja ta smrdljivi matrial in mezdro za klej razkuževala, da ni bilo toliko smradu, letos pa tega gotovo ne dela več iz kakršnega koli vzroka. Toda ti vzroki, če so upravičeni ali ne, nikakor ne smejo prihajati v poštev pri sanitarnih oblastih. Mestni fizikat si z vsemi silami prizadeva za zdravje Ljubljančanov in mora tudi sedaj napram tovarni kleja podvzeti tako energične niere, da bodo vzroki nevarnosti okuženja takoj popolnoma odpravljeni. V izrednih časih živimo in zdravje naroda je prvi pogoj državne moči, zato bodo pa gotovo tudi vojaške oblasti upoštevale pretečo nevarnost, da se ne razširijo epidemije po Ljubljani in deželi ter odtod po vsej državi. Onijoči odpadki prihajajo v tovarno kleja iz vseh klavnic, mesnic in usnjarn po državi ter morda tudi od drugod, da nam tropi mrhovinskih muh lahko zaneso najbolj nevarne kužne bolezni.
Zato opozarjamo mestni fizikat in vse civilne in vojaške sanitarne oblasti na veliko nevarnost, ki preti drugače odličnemu zdravstvenemu stanju in higijenskim razmeram našega mesta, naj nemudoma store vse potrebno v varstvo narodnega zdravja.
1 Uršulinska cerkev v Ljubljani. Slovesna tri-dnevnica ob priliki štiristoletnice smrti sv. Angele Merici. 29. maja: ob 6 peta sv. maša pred Najsvetejšim; ob 6 zvečer govor (p. Tarcizij Toš O. F. M.) in slovesne litanije. 30. maja: ob 6 peta sv. maša pred Najsvetejšim; ob 6' zvečer govor (p. Jakob Žibert D. J.) in slovesne litanije. 31. maja: ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim; ob 8 pontili-kalna sv. maša; ob 6 zvečer govor (stolni prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah), pete slovesne litanije, zahvalna pesem.
I Novi bolničarski tečaji Rdečega križa v Ljubljani se prično meseca junija t. 1. Prijave se sprejemajo v pisarni Rdečega križa, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 2, II. nad., do 4. junija t. 1. dopoldne med 9 in 12 uro in popoldne med 4 in 7. Moški naj se javijo samo vojaški neobvezniki. Oni, ki so se jeseni prijavili, naj se zglasijo ponovno, če še svojo prijavo vzdržujejo. Sprejeti bodo le tisti, ki se obvežejo sodelovati v bolnišnicah in ustanovah Rdečega križa tudi v primeru vojne.
1 Mestni uradi v Turjaški palači so imeli doslej samo eno telefonsko številko, namreč št. 41-21, po dolgotrajnem prizadevanju mestne občine je bilo pa vendar mogoče naposled dobiti še drugo telefonsko številko,, namreč lel. št. 41-24, da odslej ne bo več treba strankam tako dolgo čakati na zvezo in gubiti dragocenega časa.
1 »Letalski napad... Varujmo se!« je naslov belordeče brošure, ki jo je sestavil inž. Franc Dolenc, gasilski inšpektor in banovinski inštruktor za obrambo pred letalskimi napadi, in jo je sedaj po nalogu mestnega zaščitnega urada izdal mestni tiskovni referat. Tudi najpreprostejšemu človeku razumljivo besedilo brošure je po zgledu katekizmov sestavljeno iz vprašanj in odgovorov, da bo prav vsakdo lahko poučen splošno o pasivni zaščiti, o razstrelnih in vžigalnih bombah, o bojnih strupih in plinih, o organizaciji pasivne zaščite, o samopomoči, o pripravi podstrešij in ureditvi drugih prostorov, zlasti pa o zakloniščih, nadalje o postopku pri izbruhu požara, ob objavi letalskega napada in konca nevarnosti, o izselitvi prebivalstva ter o varstvu otrok, predvsem je pa važen splošni opomin, naj ohranimo mirno kri in zaupajmo v zmago. Mestni zaščitni urad bo to prepotrebno brošuro razdeljeval popolnoma brezplačno. Zato so vabljeni vsi hišni posestniki in vsi obvezniki pasivne zaščite, torej vsi prebivalci, stari nad 17 let in vpisani v poseben občinski spisek, če niso že vojaški obvezniki, ter sploh vsi obvezniki pomožne vojske, naj pridejo po to poučno knjižico v pisarno zaščitnega urada, soba št. 43, v I. nadstropju desne hiše magistrata na Mestne trgu, kjer je spodaj prodajalna mestne elektrarne. Knjižica je torej popolnoma brezplačna in zato vabimo vse občane, naj pridejo ponjo ter jo večkrat res pazljivo prečitajo, da bodo popolnoma poučeni o vsem najpotrebnejšem, kako se obvarujemo hudih posledic letalskih napadov. Brošurica v barvi belordeče zastave, kakršna naznanja letalski napad, naj pa ne plaši prebivalstva, saj se moramo o pravem času in dosti zgodaj vsega priučiti in navaditi, kar nas bo obvarovalo pred težkimi posledicami letalskih napadov, čeprav se nam jih sedaj še ni treba bati zaradi modrosti krmarjev naše zunanje politike.
1 Pri zaprtju, molnji v prebavi — vzemite, zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-josef« grenčice.
1 O ljubljanskem reševalnem avtu je ponedelj-sko »Jutro« poročalo, da se je ponesrečil v Hotiču pri vožnji nekega šolarja, obolelega za kužno otrplostjo tilnika. Ker pa ljubljanska mestna reševalna postaja izven območja mestne občine ljubljanske sploh ne prevaža nalezljivo bolnih, kakor smo pred kratkim čitali, se ta nesreča ni mogla pripetiti mestnemu reševalnemu avtomboilu. Znano je tudi, da na deželi drž. higienski zavod s svojim avtom prevaža nalezljivo bolne, ne pa mestna občina ljubljanska.
1 Sprememba regulacije Streliške in Stross-majerjeve ulice. Potrjeni program za regulacijo Ljubljane določa razširjenje Streliške ulice, da naše mesto dobi še drugo zvezo Dolenjske ceste s Celovško cesto. S to novo tranzitno zvezo bo razbremenjena dosedanja zveza Dolenjske z Gorenjsko čez Šentjakobski most in po Beivveisovi cesti. Že sedaj mnogo voz in avtomobilov vozi s Karlov-škega mosta po Cesti za Gradom, Streliški ulici ter po Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici čez Zmajski most in po Resljevi cesti na Masarykovo ter dalje po Bleiweisovi na Celovško cesto ali pa po Tyrševi cesti dalje proti Celju in Mariboru. Da bo pa Streliška ulica mogla uspešno služiti temu namenu, je bilo na zadnji seji mestnega sveta dne 19. aprila sklenjeno, da je Streliško ulico jx>trebno razširiti od 14 m na 18 m, jo zravnati ter zaokrožiti na Krekov trg. Samo pri širini 18 m bo mogoče napraviti 12 m široko cestišče, kakršno je potrebno za ceste z velikim tranzitnim in naglim prometom. Na Poljanah je pa potrebna tudi sprememba regulacije Strossmajerjeve ulice zaradi gimnazije in višje zazidave na zapadni strani te ulice. Zato je Strossmajerjevo ulico potrebno razširiti od Ciril-Metodove ulice do Poljanske ceste na 22 m in predpisati v drugem delu 5 m široke vrtove pred hišami na zahodni strani ulice. V smislu § 8. in 12. gradbenega zakona bo mestno poglavarstvo od 15. junija do 15. julija t. 1. raz-
grnilo načrte za tako spremembo regulacije obeh imenovanih ulic za javni vpogled. Načrti bodo interesentom vse te dneve na vpogled v mestnem tehničnem oddelku v kresiji, Nabrežje 20. septembra št. 2/11., soba št. 19-20, med uradnimi urami od 10 do 12. Pripombe zoper regulacijski načrt morajo interesenti predložiti občini najdalje v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer pripombe ne bodo mogle biti upoštevane.
i umrli od 77. niaja do 25. mu-

ja 1940. Pistotnik Helena, R2 let. bivša oskrbnica, Vidovilanska c. 9; Kolar Ignucij, 75 let, čevljar, Vidovdunska c. 9; Suhadolc Matija, 72 let, delavec tob. tov, in |K>sestnik, Predjamska ulica 56; Kavčič Janez, 76, zasebnik, Majke Ju-govičeva ulica 6; Dobnikar Ivan, 62 let, železničar v p., Celovška c. 17.: Peitauer Matevž, 82 let, Vidovilanska c. 9; Galjot Marija, roj. Zupan, 68 let, delavka tob. tov. v p., Pokopališka ulica 25. — V ljubljanski bolnici umrli: Logar
Marija, zasobnica. Zaloška c. 101; Žirovuik Marija, 4 leta, hči posestnika, Voglje pri Kranju; Mer šol Roman, 50 let, urarski mojster, 'I r/aška c. 5»; Tešur Ivan, "O let. mehanik. Blatna Brezovica 27; 1'lutišu llozalija. 17 lel, sin bajtarja, ?.lal>or II) pri Gornjem gradu.
1 Tatvine v rudarskem institutu. Pred nekaj dnevi je nekdo slušatelju rudarskega oddelka ukradel šestilo znamke •Richter«. Sestilo je vredno 500 din. To je že druga tatvina v tem poslopju v nekaj dneh.
I Mesarskega pomočnika je okradel. Mesarski pomočnik Žoljinir Bernard je prijavil, da mu je nekdo odne.-el dne 27. aprila nekoliko ponošen suknjič, vreden 200 din. Tatvina je bila izvršena med požarom, v suknji pa je imel Z. še vojaško izkaznico, mesarski obrtni list in legitimacijo za vstop v klavnico. Tat je bil nekako 18 let star, j bledega suhega in podolgovatega obraza in visok 1 okrog 160 cm.
MARIBOR
T udi v Mariboru
slavha slavbinshih delavcev
Maribor, 27. maja.
Listi so poročali o pogajanjih, ki so se vršila v Ljubljani med gradbenimi podjetniki in stuv-binškim delavstvom in o izbruhu stavke, ker pogajanja niso uspela, kljub temu, da se. je zavzel za delavstvo sam ban dr. Marko Nutla-čen. Danes so stopili v stavko tudi stavbinski delavci v Mariboru. V soboto se je vršilo na vseli stavbah glasovanje delavstva o stavki. 90% delavcev se je izreklo ta štrajk, 8% je bilo proti, 2% pa sta se glasovanja vzdržala. Na podlagi rezultatov se delavci danes niso več pojavili nu stavbah, razen nekaj stražnikov, ki pazijo pri vsaki stavbi na eventuelne stavkokaze. Pač pa se jc delavstvo zbralo dopoldne v velikem številu pred Delavsko zbornico, kjer je vodstvo stavke. Delavci pa so se obnašali zelo disciplinirano ter se red in mir nikjer ne krši. Stavko vodijo vse štiri strokovne organizacije: Zveza združenih delavčev, Narodna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza in Zveza gradbenih delavcev.
V Mariboru, kakor v Ljubljani zahtevajo delavci I dinar poviška nu uro na podlagi mezd, ki so bile določene /. lanskoletno kolektivno pogodbo. Po tej pogodbi, se deli področje naše banovine na 5 razredov. Ljubljana jo v I. razredu. Maribor pa spada v I. b razred. V Mariboru so bile [Ki kolektivni pogodbi dosedaj sledeče mezde: Zidarji in tesarji i>o 5 letih končane učne dobe: na vsaki stavbi ena tretjina 5.50 din na uro, 1 tretjina 5.75 in 1 tretjina b
Nova angleška lovska letala »Defiant« (Imenovana po graditelju Pavlu Defianfu). Ta vrsta letal je izredno hitra, vrtilni stolp ima 4 strojnice. Letalo je dvosedežno.
m Telovske procesije so bile tudi v nedeljo. Telovo sta slavili frančiškanska in magdalenska župnija z veličastnima procesijama. Pri frančiškanih je bila slovesna služba božja ob 7, ob pol 8 pa je krenila procesija po Aleksandrovi cesti, Tomšičevem drevoredu, po Ciril-Metodovi ulici, preko Trga Svobode nazaj v cerkev. Blagoslovi so bili pri odcepu Meljske ceste, na križišču Aleksandrove ceste in Tomšičevega drevoreda in Ciril-Metodove ulicp ter na Trgu Svobode. Vse ulice, po katerih se je procesija razvijala, so bile lepo okrašene, okna razsvetljena in ozaljšana s cvetjem. V procesiji so šli za Najsvetejšim predstavniki oblastev, mestni podžupan Žebot z mest. občinskimi svetniki, predstavništvo občine Košaki in številni odličniki. — V magdalenski cerkvi so se začele telovske slovesnosti ob 7 s slovesnimi mašami — ena je bila v cerkvi, druga, za šolsko mladino, pa pred cerkvijo. Po maši se je zvrstila mogočna procesija po Tržaški cesti, po ulici Ob železnici, po Frankopanski in Ruški cesti, čez Trg Kralja Petra in Pobreški cesti nazaj v cerkev. Hlagoslovi so bili pred bolnišnico, pred Riedlovo hišo Ob železniii, pred Hladnikovo hišo v Frankopanski ulici ter pred cerkvijo. Tudi te procesije so se udeležili predstavniki oblastev, bolnišnice, okoliški župani z občinskimi svetniki in odlični meščani. Lepo vreme je sijaj obeh procesij močno povzdignilo. Zadnja telovska procesija bo v Mariboru v nedeljo, in sicer pri sv. Jožefu v Studencih.
mlzpit za specialista za oto-, rino-, larino-logijo je napravil pred izpitno komisijo v Belgradu dr. France Cunderč z odličnim uspehom. G. doktorju, ki uživa v Mariboru sloves odličnega specialsla, prav iskreno čestitamo k tako lepemu uspehu.
m Premiera opere »Ples v maskah« bo jutri v sredo. V naslovni vlogi gostuje gdč. Vera Maj-dičeva, v vlogi paša Oskarja nastopi Jelka Iglič-Zimermanova, v drugih glavnih vlogah pa nastopijo Manoševski, Kamušič, Zamejič-Kovičeva, Ver-donik, P. Kovič, Gorinšek, Skrbinšek in Šauperl.
m Poročila sta se v soboto gdč. Jelka Igli-čeva, primadona mariborskega gledališča in inž. Adolf Zimerman iz Ljubljane. Mlademu paru prav iskreno čestitamo.
m Ljudska univerza vabi svoje člane in prijatelje na letni občni zbor, ki bo jutri ob 20 v predavalnici Ljudske univerze na Slomškovem trgu.
m Novi uspehi nabiralne akcije protituberkulozne lige. Posamezne akcije mariborske Protituberkulozne lige so se v letošnjem protituberkuloznem tednu zelo zadovoljivo razvijale. O uspehih nabiralne akcije na ulicah smo že poročali. Pri tovarnarjih sta prevzela vodstvo akcije gospa llutterjeva in ravnatelj gimnazije v pok. dr. To-minšek. Uspeh njune akcije je sledeč: firma J. llutter in drug 7700 din. Avgust Ehrlich 5000, Kari Thoma 2000, Marko Rosner 1000, Jugosvila 1000. Po 500 din: tiskarna sv. Cirila, tovarna J. Ježek, tovarna Viljem Freund, tovarna Zlatorog, Splošna stavbena družba, elektrarna Fala. tovarna Zelenka. Tovarna Mirim je darovala 300 din, Ivrdka NVogerer 320, tvrdka Reich 150, tvrdka Franc S\vaty 100, Mariborska livarna Peng 150, Eliza \Vogerer 200, Andrej Suppanz 100, dr. Oet-ger 120, Unio 500, Teksta 100, Novak Co. 100, Viktor Glaser, Ruše 100 Ferdo Potočnik 100, tovarna za dušik. Ruše 500, l)erwuschek 100, E. Pogačnik, Brezno 100, Zelenka Co. 220, Piter Anton 100, R. Kiffman 200 din. Pravo razumevanje so pokazali tudi mariborski lekarnarji ter so darovale na pobudo dr. Sekule po 1000 din le-' karne Vidmar, Minarik, Albaneže in K6nig. po 500 din Savost in Rems. 250 din pa Vavpot. — i Vsem darovalcem prav lepa hvala, prav tako pa tudi članom deputarije ge. Hutterjevi, ravnatelju dr. Tominšku in šef zdravniku dr. Sekuli.
m 3 letnega otroka so našli. Na Vodnikovem trgu je našla hišnica Frančiška Vodopivec iz Slovenske ulice 3 malega fantka, starega okoli treh let. Fantek ni vedel povedati, Čigav in odkod je, pa ga je peljala najditeljica najprej na policijsko
din. Zidarji in tesarji, katerim še niso pretekla 5 leta od učne dobe: prva tretjina 4.75, druga tretjina 5. tretja tretjina 5.25 din na uro. Pomožno delavstvo nad in let starosti: dve tretjini 5.50, ena tretjina 5.75 »lin nn uro. Kot rečeno, zahtevajo stavbinci povišek teh mezd za t din. Gradbeno delavstvo v Mariboru letos ni [Milno zaposleno. Gradi se le nekaj manjših no-> vili stavb, dočim se pa večje lani započete stavile dovršujejo — tako carinarnica, novo lx)go-slovje, stanovanjska hiša Pokojninskega zavoda. Kljub temu pu bo stavka prizadela tako podjetnike, kakor tudi stranke. Zlasti bi znala vplivati na bodoča dela, ki so bila lelos v projektu, če bi se predolgo zavlekla Kot smo v uvodu poudarili, sc je zavzel za zahteve stav-bincev tudi ban dr. Natlačen, ki jc obljubil pod jetnikom pri delih, ki jili je oddala bnnovi la v gradnjo, povišek 0.75 din za urno delavsko mezdo. Podjetniki obljubljajo pu delavcem samo 50 par poviška na uro. Ban je s tem poka/.al velik socijalen čut, ki ga ima do delavcev. Stavbinci trdijo v svojem proglasu, ki so ga izdali na delavstvo, da l>i p<*d jetnik j lahko pristali na zvišanje mezd, ker so v svojih |>ogod-bah že vkalkulirali morebitni dvig delavskih mezd ter so se to/.ndevno pri strankah tudi že jirimerno zavarovali.
Poleg stavbincev imamo v Mariboru tudi še stavko slikarskhi pomočnikov. V mestu stavka okoli 90 slikarskih delavccv ter traja nji-' hov štrajk že več dni.
stražnico, kjer pa ludi niso mogli ugotoviti, čigav je malček. Zato ga je Vodopivčeva vzela k sebi, dokler mu ne najdejo staršev.
m Opozarjamo na akademijo v okviru »Otroških dni<, ki ho v petek 31. maja v Narodnem gledališču. Popoldne ob 15 se bo uprizorila otroška igra »Trnjulčica< za otroke, zvečer ob 20 pa ho istotam slavnostna akademija z umetniškim sporedom.
Francoska vas, ki je bila od nemških letal bombardirana.
m Žalostna usoda starega oglarja. V Vrablovi grapi pri Sv. Križu jo živel 53-letnj oglar Matija Škerbinek. Mož je bil velik revež vse življenje ter se je preživljal s tem. da je od časa do časa žgal oglje sedaj pri tem, pa pri onem posestniku. Stanoval pa je v kolibici, ki si jo je sam napravil v hosti i/, smrekovega lubja. V nedeljo so ljudje, ki so šli po Vrablovi grapi, zagledali oglarja mrtvega na tleh, kakih ti korakov proč od njegove kolibe. Na vratu mu je zijala strahovita rana, ki se je vlekla od enega ušesa do drugega l°r si jo je še mrtev stiskal z obema rokama. Poleg trupla se je nahajala velika mlaka strjene krvi. Poklicali so orožnike, ker so domnevali, da je postal stari oglar žrtev zločina. Toda preiskava je ugotovila, da gre za samomor. V oglarjevi kolibi so našli okrvavljen nož, s katerim si je nesrečnež prerezal grlo, potem pa se je za-kotalil iz kolibe nekaj korakov proč, kjer ga jo doletela smrt zaradi izkrvavitve.
m Za 4000 din železja so pokradli. Grofu Frideriku Palita na Kozjaku pri Sv. Kungoti so tatovi pokradli vse njegovo poljedelsko orodje ter ga prodali kot staro železo. Bili so lo plugi, ko-silni stroi ter nekaj traverz v skupni vrednosti 4000 din. Orožniki so prijeli dva osumljenca, ki pa tatvino le deloma priznavata.
m Tatinski hlapec. Posestniku Francu Frasu v Dobrenju je bila ukradena zlata ura. vredna 1000 din. Orožniki so ugotovili, da in tatvino izvršil 16-letni domači hlapec Josip Straus, ki je dejanje priznal, za uro pa pravi, da jo je prodal.
Gledališke
Torek, 28. maja: Zaprto. (Grneralka.)
Sreda, 20. maja, ob 20: >Ples v maskah.« Tre-miera. Red A.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska drama: Gogolj: »Revizor«
Ob 40 letnem jubileju g. Daneša — Gostovanje g. Markoviča
Gogoljev »Revizor« spada med najbolj skrbno pripravljene uprizoritve letošnjega gledališkega leta. Zato moramo tem bolj obžalovati, da ga spremljajo tako neugodne okoliščine. Najprej se je morala za nekaj časa odgoditi premiera, ker je zbolel g. Danes, ki bi bil moral nastopiti v vlogi Hlestakova, s katerim se je s tolikim uspehom uveljavil že v prvih ]x>vojnili letih. Takoj po prvi predstavi pa je bil poklican k vojakom g. Cesar, ki je ijfral glavarja, tako da so bile nadaljnje predstave sploh onemogočene. V tej vlogi gostuje sedaj g. Mihajlo Markovič iz Zagreba in temu gostovanju se moramo zahvaliti, du se Revizor« v teli dneh vendarle igra.
Prva ponovitev »Revizorja«, ki je bila v nedeljo, dne '.'O. t. m. v opernem gledališču, je bila hkrati jubilejna predstava, s katero je naša Drama počastila štiridesetletni«) g. Josipa Daneša-Gradi-ša. Tako jc šele nedeljska uprizoritev i/polnila namen, kateremu naj bi bila posvečena že premiera — jubileju, ki je /e sam po sebi redek in pomemben, ki pa ga smemo biti veseli tem bolj, ker ob tej priliki lahko izrečemo zahvalo in priznanje igralcu tako velikih sposobnosti, kakor jih je pokazal g. Dar.eš v svojem štiri desetletja trajajočem odrskem udejstvovanju.
Zal je moral ta jubilej ostati le tih praznik brez vseh tistih slovesnih poudarkov, ki si jih po naravi želimo ob takih prilikah, saj pomenijo prav tako zadoščenje slavljencu kakor sproščenje občinstvu. Čeprav smo vedeli, da g. Danes ne bo mogel nastopiti v vlogi Hlestakova, smo ga vsaj pričakovali, želeč mu povedati iz oči v oči in od srca do srca ne le, da ga cenimo zaradi njegovega igralskega daru, ampak tudi, da ga ljubimo zaradi vseh njegovih mnogoštevilnih odrskih likov, v katerih je znal kakor malokdo združiti človeka in umetnika. A ni ga bilo. V njegovem imenu je pozdravil občinstvo, ki je napolnilo operno gledališče
Mariborsko gledališče:
Krstna predstava 18. maja,
V okvirju tretjega mariborskega Umetniškega tedna, ki se je pravkar končal, se je vršilo več kulturnih prireditev, ki 60 pokazale, kako tudi v Mariboru živo deluje krog umetnikov, naj bodo pisatelji, slikarji, komponisti ali reproduktivni umetniki. Ves čas že traja slikarska in kiparska razstava, ki se je udcležsjcjo vsi mariborski likovni umetniki. Druga umetniška prireditev je bil recitacijski večer hrvatskih pesnikov in pisateljev, kjer so nastopili skoro isti umetniki hrvatskega sodobnega slovstva kot pred kratk/m tudi v Ljubljani (Jankovljevič, Tadijanovič, Kozarčanin, Nazor, Ujevič, Goran Ko-vačič, Dclorko, Simič in Cesaric). Zeli so izreden uspeh. Tretja prireditev v ekvirju Umetniškega tedna je lnl koncert mariborskega tria Klasinc-Poljanec- Bajde, ki je izvajal skladbe Čajkovskcga v spomin na njegovo stoletnico ter skladbe Dvo-rakov«. Razdeljene so bile tudi umetniške nagrade za letos, razen za slikarje večinoma le reproduk-tivnim umetnikom. Literarnih nagrad pa letos Umetniški klub ni podelil, ker predloženi rokopisi niso odgovarjali, dasi jih je bilo precej. V tem oziru torej letošnji uspeh zaostaja za lanskoletnim.
Kot zaključek in kot četrta prireditev Umetniškega tedna je bila uprizorjena izvirna slovenska drama Rudolfa Golouha v mariborskem gledališču, parabolična igra Krisalida. Bila je sprejeta v program žc pred časom, toda gledališče jo je odlagalo do letos. Kdor je igro videl, je to mogel razumeti. Ker je to bila krstna predstava slovenskega dramskega dela, je s strani gledališke uprave, igralcev in obiskovalcev dobila vse, kar si more želeti slovenski dramatik: bila je izvedena in pripravljena z vso ljubeznijo, z vsem razumevanjem, z bogato scensko dckoracijo in V6em umetniškim prizadevanjem igralcev. Občinstvo je igralce in dramatika nagradilo s priznanjem. A v priznanju je bilo vendar čutiti tudi neko zadtego in neko umirjenost.
Krisalida je namreč simbolična drama, ki za široko publiko nikakor ni lahka, temveč zahteva globokega čuta za misel, za 6imbol in alegorijo. Marsikdaj sc tu človeku smisel besede izmuzne, ker jc preveč zakrit v simbole in prispodobe, in je igra v prvi vrsti lirskega, ne dramatskega značaja. Mnogokrat simbol zastre resnico, večkrat šele poznejša beseda razkrije smisel izgovorjene prilike. Krisa-lido je treba gledati bolj s čustvom lirika, kot dramatika. Krisalida namreč — kljub izredno popolnemu odreskemu izrazu, ki so ga dali mariborski igralci in režiser — ni dramsko delo, temveč parabolična, simbolična igra za branje, usmerjena v simbol in globino, ne v dejanje in gibanje.
Kralj, ki jc svoje življenje napolnil z boji in dejanji zunanje, vojaške veličine, se na starost zave, da je življenje nekaj izgubilo, da je bilo prazno, kajti »moč je najvišja utvara«. Spoznati hoče, kaj je bistvo človeškega življenja, kaj jc v njegovih dejanjih bda resnična trajnost. Zvedeti hoče »poslednjo resnico«. Da se to zgodi, pokliče na svoj dvor Iluzionista, ki naj mu v novi, to je resnični luči pokaže preteklo življenje in odkrije smisel vsega. Kajti svet, ki ga je on živel in oblikoval, »jc krutost«, on pa išče 6vojo »notranjo luč«. Iluzio-nist mu hoče v iluzijah, sanjskih prikaznih, sencah, pokazati resnični obraz preteklosti in mu najti izhod iz mrtve stvarnosti v bistvenost človeškega dogajanja. Iluzionist pravi o sebi: »Senca sem, ki sence ustvarja Sem potujoči komedijant.« Le iluzija — v pomenu fantazija, tvorba človeške neugna-ne sile ustvarjanja — je zmagonosna. »Večnosti je zapisano samo to, kar iluzija ustvarja . . . Lc sen jc večji ko čas, trajnejši od življenja.« Tako Iluznost, simbol neugnanc, vedno žive človekove ustvarjalne sile, z gručo svojih sodelavcev komedijantov razkrije v igri pred kraljem njegovo zmotno preteklost. Sel je pot razdejanja in' pozabil na Kr:sa lido. Harlck:n, burkež, kolembina in pantalon raz krijejo sodbo o njegovem vladanju, o resničnem razmerju sveta do njega in njegovega dela. Harlckin v vlogi kralja-vojaka razkrije praznost njegovega vo-jevanja, grabljenja po moči in oblasti s tem, da se vrne k svojemu kemedijantskemu vozu in svoji ko-lombini. Ob Mefistu kralju še enkrat vstane svet strasti in življenja. Mcfisto je simbol stvarnosti in spoznanja, barva življenja, rušilec utvar, prav za prav pa, kot pravi kralj, demon razdejanja, ker ruši iluzije. Kralja hoče pridobiti zase s Salomo, poosebljenim uživanjem in strastjo. Toda eamo za trenutek zamoti njigovo zavest. Takoj mu vstane najgloblja misel, misel, po kateri hrepene tudi komedijanti in Iluzionist sam, to je Krisalida. Poslednja, najlepša iluzija je Krisalida. Nekoč v mladosti, ko je bil kralj še kraljevič, jo je ljubil, sedaj naj sc mu znova povrne, ker jo je v življenju izgubil. Kri salida je naš sen, naša moč, naša najvišja sreča.
do zadnjega prostora, ravnatelj Drame g. Pavel Golia, ki je sredi z rožami, venci in trakovi obloženega odra spregovoril o pomenu tega igralskega praznika. G. Daneš je sodeloval pri vseh treh slovenskih gledališčih, v Trstu, Mariboru in v Ljubljani, in že s te strani predstavlja njegovo igralsko delovanje najožjo povezanost z razvojem in prizadevanji našega gledališča. Poseben poudarek pa dajeta vsemu njegovemu delu požrtvovalnost in ljubezen, ki je z njima od vse^a začetka služil boginji Taliji, zlasti pa njegova izrazita in svojska nadarjenost, s katero je znal združiti v očarljivo podobo obe skrajnosti gledališke umetnosti, komiko in tragiko življenja.
Po tej tihi, a iskreni počastitvi slavljenčeve igralske osebnosti in njegovega dela je sledila predstava »Revizorja«*. Ker smo o uprizoritvi že poročali, naj ugotovimo ob tej priliki' le to, da ne le nismo čutili posledic dolgega odmora, ampak se je predstava v posameznostih celo izboljšala. To je bilo čutiti že takoj spočetka, zlasti pa velja to tudi za drugo dejanje (srečanje Hlestakova z glavarjem). Posebej pa moramo omeniti gosta g. Mihajla Markoviča, ki je s svojim glavarjem ustvaril prav izrazito gogoljevsko podobo. Medtem ko je bil Cesarjev glavar mogočen pokrajinski veljak, je bil Markovič v tej vlogi predvsem zvit prihuljenec. Njegova igra je bila sicer mnogo bolj ohlapna, a izrazita zlasti v mimičnih poudarkih. O njegovi veliki odrski okretnosti priča tudi to, da se je v igri ujemal z ostalim ansamblom, če izvzamemo delno prehitevanje v dialogu in pa to, da je včasih po trenutnih domislicah prikrojeva! pisateljevo besedilo. Izmed ostalih sprememb naj omenimo, da je sedaj v zadnjem dejanju dodan prizor z zastopnikom trgovcev, in pa, da je v vlogi graščaka Dobčinskega nastopil namesto g. Milčinskega g. Jerman in ustvaril s prvim presenetljivo podoben lik. — France Vodnik.
Golouh: »Krisalida«
prva ponovitev 21. maja

Krisalida ie večna lepota, ki v ljudeh neprestano budi stremljenje po lepšem, boljšem in višjem. Končno se res pokaže Krisalida, metulj v zametku, ter razgrne 6voja krila. Tako 6e kralju pokaže najvišja iluzija, naivišja lepota. A lepota je najvišji dar. Edino ta 6reča je človeku dana, da 6anja. Vse drugo, kar ljudje imenujejo stvarnost, je v resnici utvara. Resničnost je le to, kar človek sanja, edino sen o največji lepoti, o Krisalidi, jc navjišji sen in največja resničnost. »Večen je svet tvojih sanj,« pravi kralju Iluzionist,
Igra — označil bi jo za parabolo — je kot ter čeno v 6voji simboliki težka in mogoče zelo nedostopna povprečnemu človeku, ker je premalo iz-bi6tren za dojemanje take igre. Simbolika je mnogokrat temna, pa preveč je je, da bi mogla na široko prijeti in ogreti. Mestoma se sicer avtor ponavlja, toda kljub temu smisel njegove misli ostaja mnogokrat še zaprt za široki svet. Zato se igra gotovo ne bo dolgo držala na odru. Bolj bi učinkovala kot bralna drama.
Uprizoritev, kot jo je postavil na oder režiser Joško Kovič, je letošnji najizvirnejši uspeh. Režiser z igralci 60 ustvarili v V6akcm oziru popolno delo. Uprava ni štedila za sceno in tako je režiser postavil prelep okvir tej pesmi o blestečem metulju Krisaldi. Scenski opremi se je družila tudi odgovarjajoča glasbena spremljava. Avtor je svojo simbolično igro postavil v čas in okvir italijanske commedie del ' arte (17. stol.). To so režiser in igralci podali tudi z izdelano kretnjo in vzvišeno patetiko. Igralski uspeh je bil popoln. Igra nikakor ni lahka, saj pogosto lirska beseda dramatikova zahteva izrednega režiserjevega in igralčevega po-doživljanja in naravnost šele preoblikovanja v dramsko obliko, ker je preveč zgolj lirska. To se je igralcem v polni meri posrečilo. Iluzioznist Rada Nakrsta 6e je dvignil nad vse nastopajoče osebe in suvereno vodil vse niti igre v vzvišeni kretnji polna podoba umetnika ustvarjalca. Njemu je bila podrejena družba igralcev igre v igri v 6logu commedie del ' arte. Bili so to res naravnost ganljiva druščina potujočih komedijantov, živi in prelepi v svojem izražanju ljubezni do lepote in neznane vere v poosebljen smisel 6vojega potepuškega klativi-tešva, v Krisalido. Od te družbe je Košič, igral burkeža, Starčeva kolombino, Verdonik harlekina in Košuta pantaleona. Krisaldo je podala bolj v liku kot v besedi Rasbcrgerjeva, ker šele tik na koncu spregovori tudi nekaj besed, drugače pa je nema postava, samo iz6anjano poosebljenje pisateljevega simbola. Gorinšek je v široki, oblastni kretnji postavil na oder Mefista, ki obvlada svet, toda ne more v svet Krisalide. Salcmin ples je zaplesala Naratova. Kralja, pred katerim igrajo Iluzionistove sence komedijanti, je igral z mirno bolestjo Pavle Kovič. Med sencami nastopala tudi don Kihot (Crnobori) in doktor Fau6t, ki pa je žal le nem, dasi bi s: človek tako želel, da bi tudi spregovoril. Tudi don Kihot, simbol večenga idealizma, bi mogel govoriti več. Brez škode pa bi mogel odpasti — mislim, da tudi brez škode za smisel igre, ki je že tako polna simbolov —- ples lutk in ples plesalca '.ti plesalke na koncu igre (ta dva že zaradi tega, ker publika, ki težki simboliki ne more slediti, njunemu plesu ploska, ker ga sprejme kot čisto operetnega, dasi to noče biti).
Krstna predstava nove slovenske drame je pokazala, da se igra zaradi svoje težke simbolike in jiomanjkljive dramatičnosti ne bo mogla dolgo ob-, držati na odru, čeprav ji je mogoče dati odlično odrsko podobo, kot je pokazal mariborski režiser z vsemi igralci. Bolj bo živela v knjigi kot bralna drama, ker bo pri branju mogoče najti in uživati marsikatero besedno lepoto in globoko misel, ki se pri igranju ušesom skrije in uteče. Smolcj Viktor.
Zadnje gostovanje gdč. Leventove
V operi je prejšnji teden zadnjič gostovala v Verdijevi »Traviati« gdč. Leventova, ki se nam je na svojih prvih gostovanjih predstavila kol osebnost močnega umetniškega instinkta. Kot simpatičen, nenavaden jiojav po svojem karakterju nas je s svojo sugestivno privlačnostjo povedla v kraljestvo velike umetnosti lako v igralskem kakor v niuzikalnein oziru. Pri zadnjem nastopu smo — kljub temu, dn je bila v posameznih prizorih igralsko dobra — pogrešali močnejše psihološke poglobitve in s Io nujno združene organične povezanosti v igri. Pri lem je pripomniti, da ne sme umetnik prestopiti okvira, ki ga umetnina kot edinega zahteva zase, ne sme ničesar pripustili v trenutno ugodje zgolj sebi ali poslušalstvu, ampak le uslvar-
Prcbivalstvo v pokrajini Eupcn-Malmedy-Morcsnet pozdravlja Nemce, ker je bil ta kos belgijskega ozemlja nekoč nemška last.
SPOKT
Nedeljski nogomet
V	nedeljo so bile odigrane prve tekme za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Za to ožje tekmovanje se je kvalificiralo osem klubov. V Ljubljani sta igrala Mars in ČSK ter je tekma končala z rezultatom 4:2 za ČSK. Ne domači, ne gostje niso pokazali dobrega nogometa. Po včerajšnjih visokih zmagah obeh mariborskih klubov menimo, da ne sklepamo napak, če trdimo, da bodo v tem ožjem tekmovanju najbrž imeli veliko besedo Mariborčani. I. SSK Maribor je gostoval v Gaberju pri Celju, kjer je premagal Olimpa s 3:0, SK Železničar pa je sprejel v Mariboru jeseniško Bratstvo, katero je odpravil z velikim rezultatom 6:1. V Trbovljah je nastopil oslabljeni Kranj, ki je z Amaterjem srečno igral 2:2, potem ko je Amater že v prvem polčasu vodil z 2:0 in se je zdelo, da bodo Kranjčani odšli premagani. Prihodnjo nedeljo — tekmuje se po dvojnem pokalnem sistemu, tako da tisti klub, ki ima iz dveh tekem slabši izkupiček, »odleti« — bo igral Mars v Čakovcu, Maribor doma, Bratstvo doma in Amater v Kranju. Upravičeno je pričakovati, da se bodo v nedeljo zvečer »izcimili« za semifinale naslednji klubi: ČSK, Železničar, Maribor in Kranj. Ni dvakrat reči, da bo finale potekel med obema mariborskima kluboma, kar konec krajev ne bi bilo lepo spričevalo za stopnjo in kvaliteto nogometa v drugih dveh skupinah, zlasti še v ljubljanski. Seveda je žoga okrogla — in se morda vendarle zgodi, da se bo stvar drugače iztekla.
V	tekmovanju za državno nogometno prvenstvo so v nedeljo ligaški klubi dosegli naslednje rezultate: V Belgradu se je zgodil majhen čudež — Jugoslavija je zmagala nad BSK-om z 1:0 — tako da se bo letos nemara zgodilo nekaj povsem nepričakovanega, edinstven »kuriozunu — da bo postal državni prvak klub iz jirovince, sarajevska Slavija, ki je včeraj igrala s Haškom 1:0 ter se spet porinila na čelo prvenstvene tabele. Slavija bo imela zdaj lažje delo, saj je verjetno, da bo iz tekem doma že kakšen izkupiček. Sicer po včerajšnjem porazu BSK tudi še ni izgubil vseh šans za osvojitev ponovnega naslova »državni nogometni prvak, saj je ostal le za eno samo točko za sarajevsko Slavijo. Eno pa je že gotovo: da bo sarajevska Slavija igrala v letošnjem tekmovanju za »Mali SE-pokal«. V Zagrebu je Gra-djanski včeraj zmagal šele v drugem polčasu nad splitskim Hajdukom — s 4:2. Dne 16. junija bomo že vedeli, kdo bo letošnji državni prvak, saj je bilo včeraj že odigrano prvo povratno kolo. Prihodnjo nedeljo so na sporedu naslednje tekme: BSK in Gradjanski igrata v Belgradu (ali bo tam — po tradiciji — spet zmagal Gradjanski, ki na svojem terenu z BSK-om vselej izgubi, v Belgradu pa skoraj dosledno zmaga nad njim?), Slavija igra z Jugoslavijo v Sarajevu, llašk in Hajduk pa igrata v Zagrebu.
Na prvenstveni tabeli spet vodi Slavija, ki ima 10 točk, drugi je' BSK z devetimi točkami, tretji Gradjanski z osmimi točkami, četrta Jugoslavija s petimi, Hajduk je peti s štirimi ločkami, Hašk pa je zadnji ter nima nobene točke. Letošnje državno prvenstveno nogometno tekmovanje poteka zelo na-jieto ter je doslej prineslo že nekaj izredno velikih presenečenj, za katera je zlasti poskrbela sarajevska Slavija.
V Ljubljani so bile včeraj odigrane tudi nekatere juniorske prvenstvene tekme. Tako je nadarjeno moštvo ŽSK llermesa zmagalo nad juniorji SK Ljubljane z 1:0, Marsovi juniorji so odpravili juniorje Grafike s 3:1, v prijateljski tekmi med juniorji Svobode in juniorji SK Korotana je bil izid neodločen, 2:2. Zdi se, da so trenutno v Ljubljani trije juniorski klubi, med katerimi so moči precej izenačene. To so Ljubljana, Hermes in Svoboda.
Na sporedu je bila dalje še prijateljska tekma med moštvom Svobode in SK Korotana. Tekma je končala z zmago SK Korotana v razmerju 5:2.
Finalna tekma za pokrajinsko prvenstvo Za-
jati z nujnimi elementi, ki jih umetnina kot celotna k gradba zahteva.
Pevsko tehnična stran daje tele ugotovitve: na crcscendo mestih je zaznati prehod iz falzetnega tona v pretežno ligamentarni ton, ko dobiva značaj nekoliko krčevitega, suhega zvoka. Krasen ima mehki voix mixte v srednjih višinskih legah, kjer sta lepo združeni obe funkciji, dočim se mi zdi v nižini ton nekoliko prepihan, morda zaradi utrujenosti. Mesta koloraturnega značaja niso bila izvedena ritmično popolnoma precizno. Na drugi strani pa jo odlikuje velik smisel za muziciranje, obvlada frazo in zna izraziti najsubtilnejša mesta, ki nudijo včasih presenetljiv estetski učinek.
Igralsko In pevsko je bila najmočnejša v zadnjem dejanju, iz česar se da sklepati, da je bila ta večer nerazpoložena in da se ji je koncentracija posrečila šele ob koncu. Toda kljub temu je bila na dostojni višini. Naj pripomnim, da sodim ta nastop s strogega vidika tistih norm, ki jih more imeti osebnost le visoko nadpovprečnega umetniškega talenta, ki se zaveda resnosti ustvarjanja, z vidika tistih norm, ki jih je umetnica tudi sama postavila predvsem na svojih prvih dveh gostovanjih. Želimo si še takih gostovanj.
Celotna predstava je bila dobra. Pripomogla sla k temu predvsem še g. Gostič, ki je svojo vlogo pevsko lepo podal, in na g Janko, ki je igralsko, zlasti pa pevsko zadovoljil. Predstavo je vodil gosp. &lritof.	si.
grebške nogometne podzveze je v Bjelovaru zmagal SK Gradjanski nad Varaždinskim športskim klubom s 4:1. V Zagrebu pa je bila razen ligaške tekme med Gradjanskim in Hajdukom odigrana še finalna tekma za prvenstvo Zagrebške nogometne podzveze. Tekma je končala z zmago Železničarja nad Ferra-rijo v razmerju 5:0.
V	italijanskem nogometnem prvenstvu trenutno še vodi Ambrosiana z 42 točkami, druga je Bologna z 41 točkami, za njima pa dolgo ni nikogar. Tretja je Juventus, ki ima 34 točk. Včerajšnje tekme so končale z naslednjimi lezultati: Venezia : Bari 2:1, Juventus Napoli 2:1, Bologna : Liguria 2:0, Novar-ra : Ambrosiana 1:0, Lazio : Roma 1:0, Milano : Triestina 0:0, Modena : Genova 3:0, Fiorentina : Torino 3:2. Presenetljiva je zmaga Novarre.
V	Sofiji je včeraj reprezentanca Berlina zmagala nad reprezentanco Sofije z rezultatom 3:0.
30 bogatih tombol, čez 300 dobitkov, vse to na tomboli prosvet. društva v Škofji Loki
Ostali nedeljski športni dogodki
V	nedeljo je bil v Mariboru sestanek delegatov posameznih slovenskih teniških klubov, ki je bil namenjen dogovarjanju o ustanovitvi Slovenske teniške zveze. Sklenjeno je bilo, da bo sedež zveze v Mariboru, da bo ustanovna skupščina v kratkem v Mariboru, da bo SK Ilirija izvedla tekmovanje za teniško prvenstvo Slovenije, I. SSK Maribor pa velik turnir za časa »Mariborskega tedna«. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse potrebno za ustanovno skujiščino Slovenske teniške zveze. V tem odboru so: predsednik: Radovan Še-pec, I. podpredsednik: dr. Ivo Murko (Ljubljana), II. podpredsednik Volkar (Celje), tajnik Srečko Voglar, blagajnik G. Mazi, odbornika: inž. Zdenko Gorjup (Ptuj) in Evgen Betetto (Ljubljana). Nadzorni odbor: mr. Maver (Maribor), inž. Uran (Maribor) in Logar (Ljubljana). — Razsodišče: dr. Blei-\veis (Ljubljana), dr. Vauhnik (Maribor) dr. Ivič (Celje).
V	Celju je bil velik atletski meeting, ki so se ga udeležili številni atleti; na tem meetingu so bili doseženi prav dobri rezultati, med katerimi je najboljši vsekakor rezultat inž. Stepišnilca, člana ljubljanske Ilirije. Inž. Stepišnik je v nedeljo, torej šele na pričetku letošnje atletske sezone, postavil nov jugoslovanski državni rekord v metu kladiva. Vrgel je kladivo 51.71 m daleč. Tudi drugi rezultati so prav dobri. Tekmovanja so se udeležili odlični atleti najboljših slovenskih atletskih klubov. Tekmovalcev je vsega skupaj nastopilo 00. Pohvalno je treba omeniti, da je za ta uvodni nastop v letošnjo atletsko sezono vladalo v Celju med šporlnim občinstvom prav lepo zanimanje. Tudi sodniška služba je funkcionirala prav lepo. Tekmovanje se je razvijalo popolnoma točno ter je trajalo štiri ure (pričelo se je ob desetih dopoldne in zaključilo ob dveh popoldne).
V	naslednjem objavljamo rezultate: FpovLvšMz,aehniwakin cunihvvl umlhvv umlhw m
100 m, jun., finale: 1. Kolenc (II.) 12.4; 2. Hansa (SK Celje) 12.0; 3. llrovatin (Žel.) 12.7.
Met diska - juniorji: 1. Urbančič (Plan.) 37.29; 2. Stojan (Žel.) 35.12; 3. Vehar (Ilir.) 34.75.
Seniorji: 1. Lužnik (Maraton) 37.67; 2. Jeglič (Plan.) 30.79; 3. Mavsar (Plan ) 33.70.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilir.) 51.71 (nov državni rekord); 2. Guiznik (Žel.) 41.15; 3. Jeglič (Plan.) 38.44.
5000 m: 1. Rebršak (SK Celje) 17.17; 2. Klemp-fer (Maraton) 17.21; 3. Pere (Primorje) 17.50.
Met krogle ■ sen: 1. Jeglič (Planina) 12.46; 2. Lužnik (Marat.) 12.20; 3. Gregorovič (Žel.) 11.82.
Juniorji: 1. Vehar (Ilir.) 13.52; 2. Brane (Ilir.) 13.20; 3. Stojan (Žel.) 13.23.
10 m - sen.: 1. Račič (Ilir.) 11.8; 2. Vilar (Ilir.) 12.2; 3. Kora (Maraton) 12.5.
1000 m - jun.: 1. Žele (Plan.) 2.59.4; 2. Černe (SK Celje) 3.13.8; 3. Fili (SK Celje) 3.17.9.
Skok v daljavo - jun B in C: 1. Leban (Žel.) 6.08; 2. Bačnik (Žel.) 6.03; 3. Franček (Zel.) 5.97. 1500 m - sen.; 1 .Glonar (Ilir) 4.24.2; 2. Žerga (SK Celje) 4.38.2; 3. Karlin (Žel.) 5.02.
Juniorji: 1. Megušar (Ilir.) 4.32.8; 2. Kos (SK Celje) 4.40; 3. Ilabjanič (Marat.) 4.46.2.
800 m izven: 1. Glonar (Ilir.) 2.08.9, mrtvi tek; 2. Mirko (Zel.) isto; 3. Podlipec (Ilir.) 2.15.
Skok v vis. - sen.: 1. Gregorovič (Zel.) 170; 2. dr. čarny (Plan.) 170; 3. Lužnik (Marat.) 170.
Juniorji: 1. Bran* (Ilir.) 175; 2. Dušan (Ilir.) 165; 3. Mencinger (Ilir) 100.
Met kopja - sen.: 1. Mavsar (Planina) 53.70;
2.	Gregorovič (Žel.) 44.45; 3 Sodnik (Ilir.) 43.80.
Štafeta: 1. Ilirija I. 47.1; 2. Železničar 49.2;
3.	SK Celje 50.2; 4. Ilirija II 51.4.
Postava Ilirije 1: Račič, Kolenc. Vilar. Sodnik.
Kakor vidimo, je bila pretekla nedelja v športnem pogledu že kar lepo razgibana. Vidimo, da se pomalem že podajamo v sezono vseh poletnih športov in športniki bodo zdaj doživljali napeta tekmovanja vsako nedeljo. Lepo je, da v teh časih, ki so tako nemimi in negotovi, še vodno lahko izvajamo nekrvave tekme I
Lord Rolhermere
in njegova diptomatka
porekla, se je poročila s princem Hohenlohem-V/aldenbergom, ki je bil ogrski magnat, a si je
Dopisnik švicarskega lista B. W. piše: V maju 1934 sem po naročilu francoske agencije potoval po vzhodni Evropi. Takrat sem bil še jako mlad začetnik, imel sem komaj 20 let in sem si hotel svoje prve časnikarske lovorike pridobiti s kakim prav senzacionelnim odkritjem ...
Posrečilo se mi je, da sem dobil v Budimpešti dva važna intervjuva, enega z baronom Pe-lenijem, načelnikom »Pisarne za obnovitev Velike Ogrske«, in drugega s tedanjim ministrskim predsednikom Gombosom.
Tisti dan po mojem prihodu so me odvedli skozi prostore »Pisarne za obnovo Velike Ogrske", torej v srce ogrskega revizionizma, kjer so narejali vse tiste znane brošure, fotografije in statistike o pokrajinah, ki jih je Ogrska izgubila po trianonski pogodbi. Ob šestih zvečer me je na gradu sprejel ministrski predsednik.
Prvo. kar sem zapazil, jc bila skoraj naravno velika podoba lorda Rothermera, ki je visela zraven slike admirala Horthyja. V ogrski politiki sem bil precej doma, toda kaj da bi imel lord Rother-mere opraviti v pisarni ministrskega predsednika, mi pa le ni šlo v glavo. Vprašal sem Perenija, ki je bil z menoj, kaj da pomeni lord na Ogrskem. Odgovoril mi je: »Rothermere je naš najodkrito-srčnejši prijatelj in dobrotnik, ki mu mora biti Ogrska za velike stvari hvaležna.«
Lord Rothermere je lastnik lista »Daily Mail«. Mimo tega nadzira še celo vrsto drugih dnevnikov, s čimer ima velik vpliv na angleško javno mnenje. In lord Rothermere je tudi jako bogat in zelo častihlepen.
Po svetovni vojski, ko je bila Ogrska še okrnjena Ogrska, so se ogrski revizionisti spravili koj na delo, da bi prevrnili trianonski mir, ki je spravil na dan zares ....." ' ' meje. Seveda je bila antanta in zlasti še Francija v Ogrski jako zasovražena, in vendar je bila le antanta tista, ki je mogla vzpostaviti Ogrsko. Zatorej si je bilo treba v teh državah pridobiti močnih prijateljev, ki bi zastavili svoj vpliv zanjo. — Leta 1925 je lord Rothermere spoznal izredno, lepo žensko in sicer princeso Hohenlohe-Waldenberg, ki pa svojega lepo zvenečega priimka ni prinesla s seboj na svet. Rodom Dunajčanka, neznanega 'e poi n, ki
od njega kmalu ločila.
Z lordom Rothermerom se je večkrat sešla in se je z njim bržkone večkrat pogovarjala o usodi svoje nesrečne dežele. Ta se je dal po njenih ganljivih tožbah kmalu vplivati in je dejal, da je vesel njenih svojskih zamisli, saj v tistem času ni bilo dosti brati v »Daily Mailu« o Ogrski.
Kmalu zatem je izšla vrsta člankov o Ogrski, ki jih je spisala princesa. Jako spretno je opisala, kakšne nemogoče razmere so na Ogrskem, zlasti na vzhodu in jugu, kjer so bile meje zares potegnjene kar čez kmečke hiše. Ta poročila so imela neznanski uspeh. Neki ameriški časnikarski koncem je princesi ponudil 25.000 dolarjev za vrsto člankov o tem, kako je nastala zamisel obnovitve monarhije na Ogrskem. Hkrati so tako za šalo vprašali, ali je res, da so ogrsko krono ponudili lordu Rothermeru?
Tako daleč pa zadeva le še ni bila. V prvih letih se stvar ni hotela tako razvijati, kot se je sanjalo lordu Rothermeru. In vendar je bil prepričan, da bo nekega lepega dne iz te »ogrske zadeve« nekaj zase spravil. Z velikanskimi vsotami je medtem denarno podpiral ogrski revizio-nizem in je spravil v svet velikansko gonjo v prid razkosani in obrezani državici. — Po njem so imenovali cesto v Budimpešti, trg v Segedinu, v Kečkemetu in Miškolču. Njegova slika je visela v sleherni pisarni in izložbi. Njegovega sina so na potovanju po Ogrskem sprejemali kot kakega lestolonaslednika. Rothermere je postal novi sveti tefan... Toda za to šaro so tičali samo milijoni, ki so se iztekali iz njegovega lastnega žepa.
V	juliju 1932 je lord Rothermere predlagal princesi tole: Plača ji takoj 5000 funtov in se obveže, da ji 1. januarja 1933, 1. januarja 1934 in 1. januarja 1935 izplača vedno po 500 funtov šter-lingov. Kot protiuslugo naj bi kot zunanjepolitična zastopnica lorda Rothermera izvajala njegova posebna navodila. Imel je velikanske načrte. Ona je v to privolila in je vsakokrat točno dobila dotično vsoto denarja. S to pogodbo je postala princesa nekakšna zasebna poslanka lorda Rothermera, saj je imela iste dolžnosti kot poslanik kakega pravilnega vladarja. Seveda — lord Rothermere še ni bil vladar, vendar je bil trdno prepričan, da bo še postal vladar. Začetek je bil storjen, saj je imel svoj lastni »diplomatski zbor«.
V	začetku decembra je odpotovala »poslanka Hohenlohe« v Ameriko, da bi pridobila prijateljev za lordovo zamisel. A vrnila se je že v začetku januarja 1933, ker je ondi kmalu spoznala, da je škoda časa in denarja, če bi hotela ameriike gospode pridobiti za romantično opereto lorda Rothermera. Med njeno odsotnostjo pa je francosko časopisje izvohalo to čudovito poslanko in je bržkone tudi zvedelo, kdo ji daje denar. Francija iz leta 1933 pa ni bila kdo ve kako naklonjena Ogrski in še manj. da bi jx>niagala »Tartarom«. Tudi lordu se je zamerilo, da se je ponesrečil uspeh v Ameriki. Izšlo je nekaj člankov, ki niso bili nič kaj prijetni za princeso, in po katerih je zasumila, da so ji prišli na sled. Da bi jo pomiril, je lord poslal enega svojih urednikov, mr. NVardena, v Pariz. Mr. Warden je malo pozvedoval po uredništvi11 Unlikn ie znaneo-ii o vsei zadevi, in ie
govoril tudi s tedanjim francoskim notranjim ministrom Chautempsom. VCarden se je vrnil s pomirljivimi vestmi in z nasvetom Ciiautempsa, da je najbolje molčati in se bo vsa stvar najhitreje pozabila. Tega nasveta so se tudi držali. Kmalu zatem se je princesa odpeljala v Budimpešto, se posvetovala z zunanjim ministrom in Gombosom, nato se je vrnila spet v London, odkoder io je Rothermere večkrat poslal k ' ' ' Razvila se je prav bujna delavnost.
Vendar — navzlic vsemu, navzlic spretnim zasnovam in navzlic velikanskim denarnim vsotam se ogrski revizionizeni le ni hotel zganiti in spraviti v pravi tir. Res da so v vseh ogrskih tramvajih visele tablice z besedami: »Nem, nem, soha ...« (nikoli, nikoli, nikdar... se ne bomo zadovoljili s sedanjimi mejami), res je visela na Korzu v Budimpešti ogrska zastava na pol droga in ovita v žalno tančico (ki so jo za spoznanje dvignili, ko je Podkarpatska Rusija prišla nazaj k Ogrski). A vse to je napravilo le lep vtis na tujce in je malce dvigalo narodni jx>nos Ogrov. A s tem ni bilo nič pridobljenega. Rothermerjevo potrpljenje se je počasi ohladilo. Leta 1938 je bil sit te igre, ki ga je stala samo kot honorar — kar e sam priznal — za svojo poslanko 60.000 funtov, 'rincesi je dal na znanje, da v bodoče ne računa več na njeno pomoč, ker bodo Ogri, kakor so se stvari na Češkem razvijale, tudi brez njega dobili del svojih pokrajin nazaj. Ona mu je odgovorila s tožbo zaradi odškodnine, češ da je prelomil pogodbo. Razen tega pa je mnenja, da so izvirali svoječasni sramotilni članki v tujem časopisju od njega, ker mu je bila nemara že zdavnaj odveč. A tudi za to stvar je zahtevala odškodnino. Nastal je senzacionalen proces, kjer so prali različno umazano perilo, in ki se je šele nedavno končal v Londonu. Vse zahteve princese so bile zavrnjene zaradi jx>manjkania dokazov. S tem so bile sanje postarnega angleškega plemenitaša prav prostaško končane. Težko da bi kdaj postal ogrski kralj...
Ce pa njegova slika še visi v pisarni ogrskega zunanjega ministra, mi pa res ni znano.
t
Kar nemoteno se trkljajo tanki dalje — bodi po vodi bodi po suhem.
Pofres v Kaliforniji in Orizonl
Iz New Yorka poročajo: Iz jugovzhoda Kalifornije in iz Arizone poročajo o hudih potresih. Ker so telefonske in brzoiavne zveze deloma potrgane, ni moči še dobiti podrobnejših podatkov o sili potresa. Baje pa je veliko škode, a število žrtev še ni znano.
Južna Afrika vabi
Ministrski predsednik Južne Afrike general Smith, je sporočil nizozemski kraljici Viljemini, da je južnoafriška Unija v spominu na predsednika Kriigerja in na njegove zasluge, zmeraj pripravljena, da sprejme nizozemsko kraljico in njeno družino na svojih tleh.
Kraljica je to vabilo hvaležno sprejela, ne da bi izjavila, ali pride ali ne.
Celjske novice
c Slava celjskega 39. p. polka. Spomin na zmagovite boje celzskega polka 1. 1919 na Koroškem bo tudi letos najlepše proslavljen. Danes ob 10 dopoldne bo na Dečkovem trgu velika vojaška parada, h kateri je vabljeno tudi vse celjsko narodno občinstvo. Ob 8 zjutraj bo v župnijski cerkvi sv. Daniela slovesna služba božja za padle koroške borce. Po sveti maši, katere se bodo udeležili vsi člani LKB, krajevne organizacije v Celju, bodo koroški borci odkorakali na dvarišče vojašnice Kralja Petra in prisostvovali pred spomenikom padlih koroških borcev cerkvenim obredom. K slavnosti vabimo vse Celjane. Pokažimo, da znamo ceniti spomin onih, ki so padli za našo domovino!
c Redna seja celjskega mestnega sveta bo v
petek, dne 31. maja ob pol 7 zvečer.
c Narodno opero »Gorenjski slavček« uprizori drevi ob 8 v mestnem gledališču ljubljanska opera ob priliki proslave 39. pp. Celjsko občinstvo in tudi okoličane ter Savinjčane vabimo, da se te prireditve polnoštevilno udeleže.
c Nastop celjske mladine v ljubljanskem radiu. Danes ob 11 dopoldne bodo nastopili pri pokrajinski oddaji ljubljanskega radia učenci in učenke I. deške in dekliške ljudske šole v Celju. Pod vodstvom g. Preglja Cirila bo pel mladinski zbor, v odmorih pa se bodo učenci in učenke raz-govarjali o »Celju nekoč in danes«,
c Upravičene tožbe velenjskih rudarjev. V zadnji številki »Slovenskega delavca« piše rudar o razmerah v velenjskem rudniku ter težavah rudarjev, katerim kljub veliki draginji še vedno niso zvišali plač, dočim je Trboveljska družba ponovno zvišala rudarjem plače. Cene življenjskim potrebščinam so se zvišale za 30%, obutev in manufak-tura celo za 50%, rudarji pa še vedno dobe iste plače. Pisec pravi, da so delavci že itak od dela do mozga izmučeni, sedaj pa si morajo še pritrgo-vati pri hrani, pritrgovati si morajo pri hrani celo družine in otroci, da slabe. Tožbe velenjskih rudarjev so popolnoma upravičene. Ne gre za politične prevratne manifestacije, temveč za obstoj in življenje delavca, ki za težko delo zasluži dostojno in času ter draginji primerno plačo.
c V celjski bolnišnici je umrla 70 letna pre-vžitkarica Cvikl Ana iz Gornje Ložnice pri Žalcu. Naj v miru počiva!
c Huda prometna nesreča v LetuSu. Zabukov-nik Ivan, 47 letni hlapec iz Letuša v Savinjski dolini je vozil blago iz Celja. Letušu je pripeljal nasproti neki tovorni avtomobil in zadel v voz. Za-bukovnika je vrglo pod voz, tako da je šlo kolo čezenj in mu zlomilo desno nogo.
c Zasačeni tat ga je udaril s sekiro po glavi. Križnik Franc, sin posestnika v Dramljah pri Celju je zasačil pri tatvini Franca Jagra. Ta, ves prestrašen, je zagrabil po sekiri in treščil Križnika po glavi, da se je takoj zgrudil. Križnika so morali takoj pripeljati v bolnišnico.
c 3 požari v eni noči v Vonarjih pri Pristavi. V noči med nedeljo in ponedeljkom sta začeli okrog polneči goreti v Vonarjih pri Pristavi gorci posestnikov Anderliča in Lipnjaka Antona. Ogenj
se je hitro razširil, tako da so domačini komaj rešili vino, sode in druge važnejše predmete, in upe-pelil kleti do tal. Ogenj je podtaknila najbrž tuja roka, ker v trenutku, ko so gasili kleti, je bil ogenj podtaknjen tudi v stanovanjsko hišo Lipnjakovo. Tudi to hišo je ogenj upepetil do tal. Rešili so le pohištvo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Pristave in takoj stopili v akciio. Pri reševanju sta se močno opekla sin celjiskega odvetnika g. Tone Ogrizek in Kovačič Franc.
Sestreljene hiše v Bouillonn blizu Scdana.
Angleški vojaki se vadijo v zaledju bojišča.
Noben jeSečnsk brez bolniške postelje
je geslo letošnjega protituherkuloznega tedna. Žalosten primer, ki razodeva tragiko mlade družine vsled jKunanjkanja prostorov v naših zdravstvenih zavodih sploh. ,
»Prosim Vau g. doktor, ko ste že v hiši, obiščite in preiščite še tu gori v podstrešni sobici bolnika, ki je menda jetičen. Že deli časa leži, kašlja in pljuje pa nima nobene prave zdravniške oskrbe,« tako me je vabila hišna gospodinja.
Po strmih stopnicah pridem v prvo nadstropje in gospa mi pokaže vrata. Skozi večjo podstrešno sobo, kjer stanujeta dva delavca, pridem v majhno sobico, čedno pospravljeno z dvema posteljama. omaro in drugim skromnim pohištvom ler malim železnim štedilnikom. Prvi vtis ie dober, ker se vidi, da je stanovanie čislo in verjetno bosta tudi stanovalca dovzetna za moje nasvete in predloge.
»Dober dan,< pozdravim, se predstavim začudenima stanovalcema, bolniku in njegovi ženi. ■Prišel sem mimogrede; zvedel sem namreč, da sle bolni.« Bolnik mi začne pripovedovati: »Veste moja jx>t bolezni je že dolga. Doma sem s Štaier skega in zdravil sem se že v Mariboru in v celj skem dispanzerju. Precej sem se popravil, tako, da sem do predkratkim še s precejšnjo lahkoto opravljal ključavničarska dela. Sicer delo ni bilo ravno pretežko, ker sem delal toliko; kolikor sem pač mogel. S svojim imenom namreč kri jem drugega obrtnika, ki nima obrtnega dovoljenja in od katerega prejemam za to nekai procentov čistega dobička. Dokler sem bil še boli krepak, sem v delavnici prijel tudi za kakšno delo. kar mi ie zopet prineslo nekaj dohodka. Sedaj pa že dober mesec poležavam doma. težko diham in mnogo izkašljavam. Pred dobrimi sedmimi meseci sem se jjoročil in sedaj sva z ženo vsa vesela, ker pričakujeva veselega dogodka v družini. Hišna gospodinja me gleda žc boli postrani, ker ji redno ne plačujem mesečne najemnine, prihrankov nimam, dohodek je majhen, žena ne more delati, ker ima težave z nosečnostjo in mi mora streči in tako gre ves denar le za prehrano. Prosim vas, če hi mogli posredovati pri Vaši ligi za kakšno denarno pomoč in da hi me mogli spraviti v kako zdravilišče.« Bolnika preiščem. ugotovim težko obojestransko pljučno obolenje s ka-vernami, preiščem tudi ženo zaradi nosečnosti in oba povabilu v dispanzer na rentgenološki pregled. Po tem pregledu smo se dogovorili, da bomo ženo poslali na porod v bolnišnico, da se ne bi otrok okužil; bolnik bo odšel domov na Štajersko
in bo tam počakal na rešitev prošnje za sprejem na Golnik, žena si t>o po porodu poiskala tu primerno drugo stanovanje in čez nekai mesecev se bo vsa družina vesela in srečna ter zdrava sešla.
V ugodno rešitev prošnje za Golnik sem dvomil, ker sem smatral bolnika za neozdravljivo bolnega in zdravilišča takšnih bolnikov nerada sprejemajo, ker odvzemajo prostor ozdravljivo bolnim. Vendar smo |x> dispanzerju le paslali prošnjo, ker ie l>olnik to tako zelo želel; Liga pa je bolnika gmotno podprla.
Dan veselega dogodka v družini se bliža. Žena je dobila ponoči prve popadke, zalo sem ji napisal napotnico za imrodnišnico. Toda smola. Dežurni zdravnik je odklonil sprejem, ker žena med časom preiskave ni imela nobenih i>opadkov ter ji svetoval, nai pride takrat, kadar io ho zares prijelo. Čakati tukaj ne more, ker je premalo prostora. Žena se je popoldne vrnila domov in še isto noč rodila doma v okuženem zraku zdravo moško dete. Takoj drugi dan smo skušali otroka oddati v dečji dom v Ljubljano. Toda tudi od tam smo dobili odgovor, da trenutno sprejem ni mogoč, naj malo počakamo! Drugam otroka nismo mocli spraviti. Tudi oče sam bi se nerad ločil od sinčka, ki se ga ni mogel nagledati. Velika sreča je vladala v družini in na otroka so pazili, da se ne bi okužil...
Deset dni nato mi zaščitna sestra sporoči, da je otrok hudo bolan. Obiščem ga. V košarici je ležalo nebogljeno dete, bledo. suho. z visoko vročino in močnim kašljetn — brezupno stanje. Drugi dan je bil otrok mrtev. Tn smrt je glolmko zadela očeta, ki je neutolažljivo iokal in izjavljal, da za njega ni več življenja... Tudi njegovo stanje se je vedno in vedno slabšalo in po štirinajstih dnevih ga je pokoini Ivanček sprejemal pri nebeških vratih. Nekaj dni pred njegovo smitio je pa prišla ugodno rešena prošnja za brezplačno zdravljenje na Golniku!
Žalostna slika, ki nam pove, kaj nam jo storiti!__Dr. P. F.
V nedeljo bomo šli na veliko tombolo v Škofjo Loko
Novi francoski ministri in kakšnega poklica so
Novo francosko ministrstvo je jako juridično pobarvano, to se pravi, da je skoraj polovica ministrov pravnega poklica in so bili odvetniki, preden so postali ministri. Predsednik ministrstva, Paul Reynaud in ministri Chautemps, Cam-pinehi, Serol, Lamoureux, Evnac, Champetier de Ribes, Schuman, Yaeqainot, Albertin in Pomaret spadajo ali so spadali k odvetništvu. Štirje od teh so bili aktivni časnikarji, in sicer sedanji notranji minister Roy, kolonijski Mandel, poročevalski Frosard in prosvetni Sarraut. Dva od ministrov sta bila profesorja in sicer bivši min. predsednik, sedanji vojni minister Daladier in njegov tovariš Ducos. Edini zdravnik v sedanjem ministrstvu je poljedelski minister Qucuille. Trgovski minister Rio je bil prej letalec. Imajo pa v tem ministrstvu tudi inženirja, dalje bivšega dclavca, poljedelca, trgovca, tvorničarja, nekaj bivših častnikov in celo trgovca za orožje.
Novo francosko Reynaudijevo ministrstvo je ministrstvo povprečno še ne starih ljudi. Najstarejši minister je Sarraut, ki ima 68 let; Roy in Rio imata po 67 let. Monzie je star 64 let, Mandel in Fevrier 55, Schuman in Hachette 54, Frossard in Lanicl pa 51 let. Najmlajši tega 106. ministrstva v tretji francoski republiki je Tellier, ki mu je 41 let.
Namesto družinskega praznika • vojska
Belgijski kralj Leopold se je bil vprav hotel s svojo materjo in svojimi tremi otroki odpeljati v Italijo, ko je privihrala v Belgijo vojska in ga je poklicala na čelo njegovih vojakov. Določeno je bilo, da bi bila dne 22. maja v kapeli kraljevskega gradu v Neaplju krščena Marija Gabrijela Savojska, najmlajša hčerka italijanskega prestolonaslednika in njegove žene Marije Jožefe Piemont-ske, ki je sestra belgijskega kralja. Seveda ie zdaj ta družinski praznik, ki bi bil združil v Neaplju vse ude belgijske kraljevske hiše, preložen za nedoločen čas.
Po širni Gorenjski gre glas: V Škof ji Loki sreča čaka nas!
Zgraditelj Panamskega prekopa je umrl
Inženir V a r i 11 a, ki je bil dokončal Panamski prekop, je umrl v starosti 80 let. Ko je imel 26 let, je bil ravnatelj »Oceanskc panamske družbe« in je skoraj vse svoje življenje posvetil izpopolnitvi tega prekopa, čigar pomen za trgovino in promet je prekosil vse tozade-ne želje.
Republika Panama ga je imenovala za ministra in 1. 1903 ie 2 državnim predsednikom Hayem podpisal pogodbo, po kateri mu je bilo dovoljeno nadaljevati dela pri prekopu, dokler ne bo izgo-tovljen. V svetovni vojni je Varilla iznašel način, kako je moči vodo čistiti s klorom. Ta način des-infekcije je dobil ime »verdunizacija« in sicer zato, ker so francoske čete izpred Verduna prvikrat uporabljale na ta način očišieno -.odo. Za to iznajdbo je bil Varilla odlikovan s križcem častne legije.
Skoplje
Evharlstično slavje na Telovo je bilo nadvse slovesno. Lep dan je privabil množice ljudstva. katoličani so šli v procesiji, drugoverci so občudovali krasen re<l in lepoto obredov. Lepi 4 oltarji v mestu so zbrali vse množice okrog sebe, ko se je pel evangelij v hrvaškem je/iku. V procesiji sta sviruli dve godbe: vojaška in no\a godba mestnih policajev. Cerkev je bila lepi) okrašena. Najsvetejše je nosil kapit. vik tr K- V. /akrajšek. Pred baldahinom so otroci v belih oblekah nosili zastavice in trosili cvetje.
Prvo sv. obhajilo je prejelo v Skoplju 58 otrok v neuleljo 10. maja. vsi duhovniki (4) v Skoplju so katehetje in je dušno pastirsko tako najbolje urejeno.
Blagoslov nove zastave Društva sv. Marte
je bil na prvoobhajilno nedeljo |>opoldne v Domu sv. Marte. Dekleta, ki služijo v Skoplju, so sama zložila za zastavo, ki naj jih v bodoče šc bolj druži med seboj.
Veles. Na Telovo je bila procesija skozi mesto. Posebno mnogo je bilo vojakov, ki so peli celo pot. Vsi katoličani so sodelovali. Najsvetejše je nosil msgr. A. kordin.
Iz Julijske Krajine
Letošnji novomašniki. Na praznik sv. Reš. Telesa je |>osvetil goriški nadškof v lopo okrašeni semeniški kapeli letošnje tri novomašnike za goriško nadškofijo. Posvečeni so bili gg. Albin Kranjc iz Ponikev nad Sv. Lucijo, Franc Felc iz Idrije in Avrelij Percchio iz Furlanije. V nedeljo '-'6. maja so bili posvečeni novomašniki iz trža-ško-koprske škofije, med njimi trije Slovenci: g. Dominik Pegan iz Ponikve na Krasu, g. Avguštin Zelc iz Trni pri Št. Petru na Krasu in g. Rudolf Žafran iz Hrastja pri Št. Petru na Krasu. Goriška novomašnika gg. Felc in Kranjc bosta darovala svojo prvo slovesno sv. mašo vsak v svoji domači duhovniji. prvi dne 2. junija, drugi v nedeljo 9. junija. Ko mladim gospodom k uspešno končanim študijem čestitamo, jim želimo tudi obilo božjega blagoslova pri trdem delu v vinogradu Gospodovem!
t Marjana Sedej. Zadnjo sredo. 22. maja, je v Cerknem izročila svojo plemenito dušo svojemu Stvarniku gospa Marjana Sedej, vdova po pokojnem Antonu Sedeju, ki ie bil brat nepozabnega našega vladike dr. Fr. Rorgije Sedeja in je bil gospodar na starem Anžigovčevem domu. Gospodar Tone je pa umrl že pred 34 leti. Težko breme velike kmetije in številno, še nedorasle družine — imela je 13 otrok — je padlo na ramena žalostne vdove. Toda pokojnica je bila res prava svetopisemska »nočna žena«:, kot jo je na dan pogreba v poslovilnem govoru lepo imenoval cerkljanski prodekan g. I. Mozetič. Pogumno in odločno je vzela v svoje roke vodstvo gospodarstva in vzgojo družine, blagi stric Frančišek Borgia ji je stal pa s svojim modrim nasvetom ob strani. Njeni trudi in napori, ki jih je lajšalo neomejeno zaupanje v božjo pomoč, so želi blagoslovljene uspehe. Dva sina sta stopila pred oltar Gospodov, tretji je pa ugleden odvetnik v Zagrebu. Tudi ostali otroci, ki še žive, so preskrbljeni. Veliko žalosti je pretrpela z boleznijo in smrtjo svojega najstarejšega sina gospoda Miklavža, težko preizkušnjo je pa bogu vda no nosila -in'trdno Upala- da ho njen ljubljeni sin zanjo prosil pri nebeškem Očetu in ji pripravljal pot k Njemu. Bila jo res vzorna krščanska žena in mati. ki je sledeč božji postavi tudi iskreno in ponosno ljubila svoj dom in rod. Cerkveni govornik jo je zato v svoji poslovilni besedi postavil vsem materam za vzgled. Vsa obsežna cerkljanska duhovnija in tudi vsi drugi, ki so jo poznali, jo bodo ohranili v lepem, pobožnem spominu! Naj mirno spi v Bonu! Žalujoči družini naše globoko sožalje! Pokojnica je bila Cerkljanka iz znane Rojčeve družine. Dočakala ie lepo starost 79 let. Vse življenje je bila skrbna delavna in trdna kot prava korenina. Šele zadnja leta io je jela tlačiti bolezen in ie veliko pretrpela. Svojo življenjsko nalogo je častno dobojevala in odšla v jasne nebeške dvore. Njena smrt naj nam zato ne bo v žalost, temveč v veliko tolažbo!
Praznik sv. Rešnjega Telesa. Kakor sino že poročali, zadnja dva tedna nimamo posebno lepih dni, vendar tudi ne preveč nerodnih. Skoro vsak dan prileti sicer večji ali manjši naliv, jasno, sončno jutro večkrat zamenja oblačno, kislo popoldne. v celoti je že preveč moče. toda godrnjamo še ne. Izmed zadnjih dni ie bil zaradi vremena najneugodnejši dan praznik sv. Rešnjeca Telesa. Ta dan je deževalo že skoro vse dopoldne in so se mogle le malo kje razviti svečane evhari-stične procesije. Tudi v Gorici nismo imeli procesije. Ker so nas polejr slabega vremena tlačile še številne druge neprilike. smo užili ta praznik le malo vedrega, svetega razpoloženja.
Belgijsko prebivalstvo na begu.
Mali oglasi
v malih oglasih velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl •Klasi t din Debelo tiskane naslovne besede ae raSunajo dvojno. NaJmnnJM inesek <a mali ogla* IS din. ■ Mali •glasi ar plačujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolnnska. S mm visoka •elitna vrstica po S din • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Službe iščejo
Mlad pekovski pomočnik
dober delavec, Iščo mesto za takoj ali 1. Junija. -Kukovlč Anton, Fočehova št. 33, p. Pesnica pri Mariboru.
Trgovska pomočnica
poštena in izurjena v vseh strokah, želi spremeniti mesto. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 7950. (a
»i mu ju
Hlapca
sprejme h konjem Josip Puh, Gradaška 22, Ljubljana.	(b
Močne delavke
za pletenje žičnih mrež, sprejmem, šmartinska cesta 64, poleg mitnice.
Krojaškega pomočnika
za stalno delo, vojaščine prostega, sprejmem takoj brez nadaljnjega dopisovanja. — Virbnlk Franc, Šoštanj.
Krojaškega pomočnika
za velike kose, sprejmem lakoj. Avgust Putrovčič, Tabor 4.
Prikrojevalko
za perilo sprejmem takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vsestransko izvež-bana« št. 7983. . ■:•<
Uradnice
vešče strojepisja ln po možnosti tujih jezikov — sprejmemo. Prednost imajo kandidatlnje z bančno prakso. Nastop takoj. — Prošnje s prepisi spričeval ln navedbo referenc liaj se oddajo v upravo »SI.« pod »VelepodJ^tje št. 7987.
Zidarje
z daljšo prakso v umetnem kamnu, za nanašanje, brušenje, Stokanje tn šarlranje, kamnoseke z dAljšb prakso1' za fino obdelavo umetnega kamna ln drugih cementnih ■ izdelkov — ter cementlste z daljšo prakso za Izdelavo umetnega kamna, te-raco tlaka In stopnic — sprejme » A L P E K O « , Ljubljana.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(155) Hodila sta in pregledala vse hleve. Kako ljubke živalce so bile v njih. Vse so bile bele in njihovi kožuščki so se kar svetili. Večkrat je hotela katero po-gladiti po glavi, pa si ni prav upala.
(156) »Poglej,« je pokazal kralj, »tamle sta pa Radoznalček in Poniglavček. Opravka imata z vozičkom, s katerim se boš peljala po gozdu. Glej, kako to snažita!«
iaasHi!B
Vsakovrstna
zlato kupuje
po najvišjih cenah OERNK, Juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Srebro, drage kamne
io vsakovrstno
zlato kupuje
po oajvigjlh cenah
Jos. Ebcrla, Ljubljana Tyrševa 2
(palača hotela „Sloa")
Hišico
Gornji Grad 73, oddam aH prodam. — Dobičkanosno mesto, primerno za lesno trgovino ali mehanično delavnico. Vprašati lastnika.
Čitajte »Slovenca«
ECS03GZB
Oddam ali prodam
vpeljano, kompletno odvetniško pisarno v Ljubljani. Poizvedbe v upravi »Slov.« pod št. 79S5.
Špecerijska trgovina
v centru Ljubljane, zaradi bolezni naprodaj. Potreben kapital 150.000 din. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Zlata jama« 7970.
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja še vedno po starih cenah v moderni tn solidni Izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta 60, Sprejemajo ee naročila.

Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje tn plača najbolje
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 40
2. junija velika tombola v Škofji Loki Takoj se odloči, da grei na tombolo v Škof j o Loko
Zapustil me je moj ljubljeni soprog, gospod
Ignac Klemenčič
priv. uradnik v pokoju
dne 27. maja, po dolgi težki bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb blagega pokojnika bo v torek, 28. maja ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vi-
dovdanska cesta 9) k Sv. Križu.
■ • . ■ ,
Ljubljana-Maribor, dne 27. maja 1940. Žalujoča soproga Marija.
Nenadoma mi je umrl moj najboljši inož, ozir. brat, stric in svak, gospod
Jurij Čertalič
trg. potnik in rez. narednik.
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 28. maja, Ob 15 izpred vojaške bolnice na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana - Cernuče, 27. maja 1940.
Žalujoča žena Angela čertalič roj. Jerman in ostalo sorodstvo.
Poročnik Hcim
28
Vohunska povest iz časa svetovne voine.
Gospa I.ecocur je torej adut, ki ga hranijo /a konec ali pa za obupen položaj. Pod tem naslovom smo jo videl: v noči 16. junija, ko je bila v službi vohuna. Grem še dalje. Oni koncert jc izzvenel v geslu: »Izpraznite podzemlje.« To je bilo 16. junija, ko sem se z oficirji pripravljal na pohod v podzemlje, kamor smo šli 17. junija zjutraj
Slednjič spoznamo iz Fritzove preiskave, da pelje slevl od Lecoeur naravnost k župniku Gail-iardu. Ldini stanovalec, da ga mlada žena |>o-zna. On gotovo vodi zbiranje in izpraznjevanje pobeglih vojakov.
Na kratko povem Dosti dolgo sem delal načrte skupaj z ljudmi komande. Niso pa načrti le propadli, ampak morem več ali manj dokazati, da je nekdo sovražnika o naših načrtih sproti obveščal Ko delam sam z Vami gre vse po sreči. Zaključek je enostaven. Med tovariši je ena klepetulja ali po celo izdajalec. Sum pada na pet oseb: povel jnik grof Niederstoff. kapitan baron Strohberg, generalni kurat I luppenschlacht sodni komisar lleim. in sodni nadzornik Schmidt.«
»Nemogoče!« je protestiral Konrad. »Ne bi verjel, da bi kdo od n jih mogel biti vohun.«
»Pomirite se.« je dejal Kompars smehljaje. »Izzval sem preskavc v Nemčiji. Imamo lepe dokaze za očeta jezuita Iltipperschlachta. rojenega v Kuttendorfu v Lorrni 1880: za komisarja llei-ma, rojenega v Miinichu (880 in za inšpektorja Schmidta, rojenega v Hamburgu 188*5 Kar se tiče dveh oficirjev, srečata vse dni dvajset oficirjev. Sicer pa ne vem, zakaj jemljete stvar za tako tragično. Rekel sem le .klepetulja ali izda-
^ Vznemirjeno sta oba gledala šefa. Spoznala sta na poti ironičen ton. ki sc ga jc oficir po-
služeval, kadar je bil zelo resen ali je skušal važno preizkušnjo v nepravem času.
»Zdi se mi, gospod šef.« je dejal Frilz, >da nama vi nameravate razložiti svojo misel.«
»Vidva sta osla,« je odgovoril kompars. >Res je, da sem že dolgo zinil, kar vi še zdaj ne veste, ocenjevati delo in sposobnost teh 1 f tlel i po tem, s koin se družijo. Sicer pa ni in ne lx> dokaza za to. Mi se borimo proti bolj sprotnemu in previdnemu nasprotniku. Nisem imel poguma, da bi ga nazvol s pravim imenom, saj smo »lan za dnem dobili toliko znakov ovadil, bežnih vtisov in še štiri domneve, od katerih ena tako drži, da bi jo prav lahko vzel za do kaz.«
»S popolno gotovostjo?« je vprašal Frifž.
Poročnik ni odgovoril. Vstal je in nervozno hodil po sobi sem in tja.
»Prav sem si dejal . ..«. jc nadaljeval Fritz. »kadar ste si o nečem gotovi, tedaj ne govorite tako na dolgo.«
»Vendar ie treba končati.« je mračno pritrdil oficir. »Neka francoska pisarna je obdala to pokrajino z mrežo vohunov. Razni njeni deli so popolnoma neodvisni. Lahko odstranimo Gaillarda. l ecoeur in še druge, vendar celotna organizacija vohunov ne bo nič trpela, a verjemite mi, vse zavisi od glavnega gnezda, ki jc na poveljstvu.«
»Od katerega?«
-Povedal vam bom. C o niste o tem prepričani. vntn bom predložil odločilen poskus.« *
Šesto pogluvje.
Ujetnik.
t. julija 1915.
Prvega julija je lleim ra: jnišil jo) ukaze. Ordonančni častnik je pripeljal v njegov urad orožnika, ki je krepko pozdravil. Oficirju je izročil zvitek papirjev. Poročnik je bral najprej površno, nato pu natančno:
Glavna komanda 21. armadnega zbora glavni komandi JO. armadnega zbora.
Čast mi je vam poslati ujetnika, francoskega letalca narednika Pouleta. ki jc- bil včeraj ujet. Če vas zanima, ga obdržite; sicer pa prosimo, da ga vrnete takoj t. julija.
Priloga: list za proučitev.
Znak: nečitljiv.
List letalca narednika Pouleta,
\ojaški položaj: v spomin.
Osebne značilnosti: Rodoljub, a neizobražen in malo discipliniran, klepetav in bahav. Zmožen, da da prava poročila, a tudi da si izmisli najlmlj neverjetne in lažnjive zgodbe.
Vsebina vpraševatel jev pri 21. diviziji: Niso nič dali. Na našo fronto je prišel zvečer.
Izročitev 20 diviziji: Njegova eskadrilja 'e na Sommi. Izjavil je dobesedno »če bi motor ne odpovedal, bi v dveh dneh po pristanku ,z-ginil odtod, ker pozna Saint-Quorentin prav tako kot svoj žep.
Dvajseta divizija ga je brez pripomb izročila komandi v Saint-Quorentinu.
lleim je dvignil glavo. Obraz se mu je na-kremžil. L očesom je pome/ikavai, z zobmi škrtal.
Pozvonil je in poklicul adjutanta kurirjev.
»Ali Kompars ne bo jutri prišel?« ga je vprašal z nezadovoljstvom.
»jutri, točno ob tO. uri. gospod poročnik.«
»Kakšen dolgčas! Bolje bi bilo. da prej vidi lega ujetnika Lahko ga bomo obdržali, če je za kaj uporaben Slednjič ga bom sam vprašal. Hvala Orožnik, pripelji mi ujetnika. Pustili me boste samega z njim.«
Med tem je lleim vzel iz omare avtomatski revolver, ga nabasal in zaprl. Narednik Poulet je vstopil. Bil je velik, mnhedrnv, drzen in neizkušen. Bil je gologlav. Postavil se jc v pozor in resno dejal:
»Narednik Poulet, pilot eskndrilje 812.«
lleim se je za trenutek razburil. Sklonil se jc in prebral sporočilo.
»Sedite.« je rekel v francoščini.
Dolgo časa je zrl v podoficir ja, ki je v roki vrtil svojo usnjeno čepico, tako da je končno raztrgal podlogo. Zdelo se je, da nihče ne more začeti, lleim je po dolgem času spregovoril.
»Čestitam vam. narednik, k vašemu vojaškemu zadržanju. Vem dobro, da francoska vojska vzdržuje strogo disciplino. Razlikuje se od nemške v tem, da tudi v ujetništvu zahteva sovražno obnašanje proti sovražniku. Da. Mi nismo vajeni sprejemati poklonov od vaših rodoljubov, ki padejo v naše roke.«
»Toda .. .c »Da?«
»To ni razlog, ker .. .t
»Seveda? Niso navadno klicani pred naše višje častnike. Vaši tovariši pozdravljajo, kadar s strogostjo zahtevamo. Toda mislili bi, da so izdajalci, če rečejo gospod poročnik. To je živalsko ali ne?«
lleim sc je hitro dvignil, šel k vratom in odprl. Orožnik Seeinan je škilil skozi ključavnico in sc hitro vzravnal. Poročnik ga ni za to nič ozmerjal.
»Orožnik, moram oditi. Pazite na ujetnika. ^ rata boste pustili odprte.«
Njegov arhiv je bil v prostorih stare banke. Začel je po niem brskati. Hitro je prelistal nedavni vojni ukaz francoske vojske, nekaj tehničnih sposobnosti zn letalce in odgovore ter vprašanja ujetih letalcev.
Ko se je prikazal v uradu, sc je naredniku dobrovoljno smejal.
»Hvala, orožnik.« jc rekel lleim.
Zaprl je vrata zu njim.
»Sedite, Poulet. Imam dovolj časa. da se z vami pogovorim. Brez dvoma boste zadovoljni, ko boste zvedeli, da je vaš stari šef še zdrav.«
»Kapitan Fortejoiix?«
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože KramariS
izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor CeniSiŽ
Najnovejša poročila
Najnovejša poročila z bojišč
Liti BI. JAN A
Angleška poročila
London, 27. mnja. AA. Reuter: V londonskih dobro obveščenih krogih trdijo nocoj, da se je položaj v severni Franciji poslabšal.
London, 27. maja. AA. Reuter: Sovražnik je izvršil danes več srditih napadov na francoske, angleške in belgijske čete na severu. S podporo francoskih oklopnih oddelkov je izvršila angleška pehota uspešen protinapad. V Belgiji se borijo angleške sile z ramo ob rami z belgijskimi četami ter zadržujejo srdite napade močnih sovražnih čet. Angleško bojišče je še vedno nedotaknjeno. Sovražnikovo letalstvo je težko bombardiralo ozadje. Protiletalsko topništvo je zbilo danes veliko število sovražnih letal.
London, 27. moja. A A. Reuler: Po današnjih poročilih je jasno, da se vodijo borbe na vsem bojišču od Belgije do Arrasa. Nemci mečejo v borl>o velike in močne oddelke ne glede na izgube. V teku minule noči so se zavezniki umaknili v pokrajini Valenciennes. Čete, ki so se umaknile, so bile prej v utrdbah ob Scheldi, ter so se odtod umaknile na nove položaje. Vsi zavezniški položaji od Belgije do Arra«a so predmet strahovitih nemških napadov. Nemške sile, ki prodirajo skozi preboj bojišča pri Arra-su, so zdaj v položaju, da lahko vznemirjajo zavezniške čete z bokov. Zaradi tega je položaj zelo težak. Angleške, belgijske in francoske čete se bojujejo zelo hrabro, kar Nemci sami priznajo. Z ostalih delov liojišča ne poročajo o nobenih posebnih dogodkih.
Francoska poročila
Pariz, 27. maja. AA. Ilavas: Po najnovejših podatkih, zbranih do nocoj o položaju na bojišču, se lahko reče, da se ta položaj v teku današnjega dne ni posebno spremenil. Nemci so že zjutraj nadaljevali ofenzivo na odseku pri Lvsu, ki ga držijo belgijske čete. Borbe so trajale tudi vso noč. Nemci napadajo z zelo močnimi četami, ki jih podpira topniški ogenj na bojišču, širokem 40km. V pokrajini Cotir-trai so Nemci zbrali veliko število tankovskih oddelkov. Danes opoldne se je na tem odseku še vedno vodila srdita bitka, ki je, kakor se /tli, že dosegla svoj vrhunec. Na bojišču ob Sommi so francoske čete nadaljevale z ugodnimi uspehi akcijo krajevnih operacij. Francoske čete uničujejo one nemške oddelke, ki so prerl dnevi prekoračile reko Francoske čete so ob reki od Abbevilla ob obali ter do Ilanta in Peronne imele krajevne uspehe.
Nemški komentarji
Berlin, 27. maja. AA. DNB: Današnje poročilo vrhov, poveljništva je napravilo splošno vtis, da se neizprosno približuje dan odločitve za sovražne armade, zajete v belgijsko-franco-skem prostoru. Zadnje borbe so pokazale, da je glavni cilj Angležev ta, da prepeljejo čim Več svojih žet če/, iatial v„. AuMjijife fllMMM■ odpor Angležev v nekaterih krajih, kakor n. i p. pri Calliiisti, služi edino zavarovanju vkrca-1 vanja angleških čet. Toda prevoz po morju je zaradi akcije nemškega letalstva zelo težka naloga in njegova izvedba zahteva mnogo časa ter prinaša velike izgube. Francozi nimajo toliko interesa na kanalu, oni še vedno poskušajo izvršiti s svojimi četami protinapad ter , so spravili v borbo zato svoje ]>osebne kolonialne čete. Ti brezkoristni najjadi so se razbili v nemškem ognju. Zelo značilno za nemško premoč so izredni uspehi dveh nemš.kih častnikov, ki ju omenja sporočilo vrhovnega poveljništva. Dejstvo je, da je blindiran avtomobil s svojimi zadetki zažgal neki angleški I rušilec. Podoben primer še ni zabeležen v vojni zgodovini. Moč nemških oklopnih enot dokazuje uspeh nekega podporočnika, ki je odbil napad 11 sovražnih oklopnih enot, od katerih je čez polovico uničil, ostale pa tako poškodoval, da niso uporabne za nadaljno borbo.
Angleži so do srede aprila javljali, kako j ezavzetje Narvika gotovo dejstvo. S tem je borba za Narvik postala vedno bolj vprašanje prestiža za Anglijo. Toda nazadnje se je ta l>orba spremenila v nevarnost, ki jo v Londonu niso pravočasno videli. Proti izredno hrabrim nemškim četam, ki operirajo okoli Narvika, je moral sovražnik pripeljati mnogo močnejše sile, ako je sploh hotel pokazati kak uspeli. Pripeljati je moral večje število čet, kar je spet zahtevalo več vojnega materiala, živeža itd. Razen tega so morale stopiti v akcijo znatne angleške pomorske sile. ki jih je lahko napadlo nemško letalstvo. Cilj Angležev, polastiti se Narvika, dozdaj ni bil dosežen ter so Angleži imeli samo slabe posledice. Praktično stoje stvari tako, da so zbrane v Norveški znatne pomorske in kopenske sile sovražnika, katere izgube so iz dneva v dan občutljivejše.
Ka| bo z ameriško lad|o »Predsednik Roosevelt"
Newyork, 27. maja. AA. Ilavas: Ameriške agencije so razširile vest, da je nemški konzulat dal izjavo, da bo morda kakšna angleška podmornica torpedirala ameriški parnik »President Roosevelt«, kakor je to poročal DNU. Zdaj se je izvedelo, da tu vest ne izviru iz Bostona.
Newyork, 27. maja. AA. DNB: Na pristojnem mestu govore, ua mislijo Angleži izvršiti atentat na ameriški parnik »President Roosevelt«, ki se nahaja nu vožnji iz Newyorka v Galver na zahodnem Irskem, odkoder bo od-
{>eljal v Ameriko ameriške državljane in nji-love družine. Atentat bi se imel izvršiti, ko se bo ladja z ameriškimi državljani, ženskami in otroki vračala v Ameriko.
Washington, 27. maja. A A. Tla vas: Poročajo, da sta nemški in angleški zunanji minister sporočila, da sta dobila obvestilo, du je parnik »President Roosevelt«, ki naj odpelje ameriške državljane domov, odplul v Gulvey in da sta dnla prizadetim oblastvom potrebna navodila, da ga ne bi vojni mornarici na njegovi vožnji ovirali.
Sovietl ratificirali pogodbo z Jugoslavijo
Moskva, 27. maja. AA. Tnss: Predsedništvo vrhovnega sovjeta Sovjetske Rusije je ratificiralo danes sporazum o trgovinskih odnošajih in plovbi med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo ter dopolnilni protokol, podpisan v Moskvi dne 11. maja t. 1.
Dr. Korošec v Bratislavi
Bratislava, 27. maja. AA. DNB: Predsednik dr. liso je priredil slavnostno večerjo na čast predsedniku jugoslovanskega senata dr. A. Korošcu in bivšemu ministru Vojislavu Gjor-gjeviču, ki sta, vračajoč se z vratislovskega sejma, ustavila se za nekaj časa v slovaški prestolnici. Slovesni večerji sta prisostvovala tudi predsednik slovaške vlade Tuka in slovaški zunanji minister Durčanski.
Vpisovanje novakov v Angliji
London, 27. majd. AA. Reuter: Uradno sporočajo, da bosta v smislu zakona o oboroženih silah prihodnji mesec vpisana dva razreda. Osebe, ro jene leta 1911, sc mora jo javiti 15. junija, osebe pa, kj še niso vpisane in ki so rojene meri 1. januarjem 1910 in 22. junijem 1920, se morajo vpisati 30. junija.
Zatemnitev Gibraltarja
Gibraltar, 27. maja. AA. Reuter: Uradno sporočajo, da se bo začenši z jutrišnjim dnem izvršila popolna zatemnitev med 23.30 in 5.3«. Na ulici se bodo poleg vojaških oseb v uniformi lahko pojavile samo osebe, ki bodo dobile za to posebno dovoljenje.
Irske priprave
London, 27. maja. AA. Havas: V Irski bo nujno proglašeno vojno stanje ter načrt o obrambi proti zračnim napadom. Zakon proti izdaji bo uveljavljen na vsem ozemlju Irske. Podvzeti bodo ukrepi za zatemnitev v krajih, kjer bi sovražnik izvršil napade. Ti ukrepi so posledica opomina de Valere zaradi nevarnosti, Ki bi za državo lahko nastala v primeru napada.
Obrežna mesta v razvalinah
Rim, 27. maja. Ostende, Dunkerque in Zee-brugge so popolnoma v razvalinah in gorijo. Italijanski vojaški strokovnjaki trdijo, da bo spričo tega angleškim četam skoro nemogoče v slučaju umika vkrcati se v Anglijo. Pravijo tudi, da je na vsej fronti nakopičeno na deset tisoče trupel.
Drobne novice
Rim, 27. maja. b. Tukajšnji listi beležijo poročila londonskega >Timesac o napetosti na Sredozemskem morju in o možnosti zapletljajev na Rdečem morju. Oblasti namreč izvajajo naglo odseljevanje žena in otrok ter starcev iz Adena in britanske Somalije. Prebivalce teh krajev pošiljajo v Indijo.
Berlin, 27. maja. b. Današnja »Frankfurter Zeitung« piše o trgovinskih pogajanjih med SSSR in Madžarsko. Merodajni berlinski krogi trdijo, da jim o tem ni nič znanega.
Helsinki, 27. maja. Švedska Inka Lulea je odprta in vkrcujejo na nemške ladje ogromne količine železa.

- i
Nova angleška lovska letala »Defianf« (Imenovana po graditelju Pavln Defianfn). Tn vrsta
letal je izredno hitra, vrtilni stolp ima • strojaicc. Letalo je dvosedežno.
Procesije sv. R. T. Pri oo. frančiškanih
Ta procesija je bila posebno lepa. ker ie je je
udeležila zlasti mladina v izredno velikem številu. Na čelu procesije je korakala četa Slovenskih iantov, za njimi pa mladi Frančiškovi križarji z zastavicami in nato po vrsti vse župnijske cerkvene in izvencerkvene organizacije. Posebno častno je bil zastopan 111. red. Najsvetejše je nosil ob veliki asistenci gvardijan in župnik p. Krizostom Sekovanič. Za nebom so šli: g. občinski svetnik A. Jenko, g. podpolkovnik Ivan Scharenbech, frančiškansko prosveto je zastopal g. dr. Ivo Čes-nik in mnogo drugih odličnih osebnosti. Četa kolesarskega oddelka je tvorila častno stražo in druga četa zaključila procesijo. Pri procesiji sta igrali cerkvene himne godba »Sloga« in vojaška godba. Sattncrjev pevski zbor je pri vsakem blagoslovu zapel pod taktirko g. opernega dirigenta Nefiata evharistično pesem. Glavni poudarek procesije pa jc bil čisto gotovo v velikanski množici belo-oblečenih otrok, ki so polni najjasnejšega veselja trosili cvctlice lx>žjenm Prijatelju in Kralju.
Pri tej procesiji se je udeležilo blagoslova na Napoleonovem trgu tudi tam zbrano dijaštvo klasične gimnazije pod vodstvom svojih gg. profesorjev, številni kongreganisti tega zavoda so pa bili — nekateri v tradicionalnih kongregacijskih krojih — tudi že na praznik pri stolni procesiji.
Pri Sv. Jakobu
Letos je bila procesija pri Sv. Jakobu izredno lepa in dolga. Razvijala se je po določenem redu in udeležilo se je je ogromno število faranov. V procesiji je šla šolska mladina, vsa farna prosvetna društva, močan oddelek FO z zastavo, članice DK, Marijine družbe in Marijini vrtci, nato pa toliko otrok v belih oblačilih, kakor jih že dolgo nismo videli.
Procesija je šla po običajni poti in je Najsvetejše nosil g. župnik Barle ob asistenci častnega kanonika in vseuč prof. g. dr. Snoja in msgr. Steske ter številne druge duhovščine in bogoslov-cev. Verniki so ves čas prccesijc glasno in vneto molili, hiše ob cestah pa so bile skoraj vse lepo ozaljšane in razsvetljene. Po procesiji je bil v cerkvi pri glavnem oltarju še blagoslov in nato sv. maša s petjem.
Dr. Ivič Stjepan
zopet redno ordinira
Množice mesarskih muh groze Ljubljani s kužnimi boleznimi
Ko se je nekoliko ogrelo, so jeli obiskovalci grobov na pokopališču pri Sv. Križu opažati ogromne množine gnusnih mesarskih muh, ki v velikih jatah posedajo po cipresah in spomenikih, kakor bi rojile. Nagnusne lene živali nadlegujejo tudi delavce na Žalah ter prebivalstvo po hišah v Zeleni jami in Mostah, a zadnje dni so se razširile že tudi ua Šniartinsko in Jegličevo cesto ter celo tja do Tabora. Vsak dan se roji ogabnih mesarskih nudi pojavljajo v toplem in sončnem vremenu v večjih množinah in prebivalstvo v strahu razmišlja, kaj ttaj pomeni ta čudna nadloga. Vse je prepričano, da velike mesarske muhe lahko razširijo najbolj nevarne nalezljive bolezni in raztrosijo smrt po že itak vznemirjenih domovih.
Z množicami ostudnih muh je pa ob toplih dnevih vsak dan večji tudi smrad v vsej okolici tovarne za klej, da pogrebci komaj dihajo na poti na pokopališče. Vse ozračje okolice tovarne kleja je okuženo s smradom po mrhovini in pedno velikih muh, ki se pojavljajo na mrhovini, se širi s parkljev in odrezkov svežih kož, ki so nakopičeni v tovarni in potrebni za izdelovanje kleja. Prejšnja lela je tovarna kleja ta smrdljivi matrial in lnezdro za klej razkuževala, da ni bilo toliko smradu, letos pa tega gotovo ne dela več iz kakršnega koli vzroka. Toda ti vzroki, če so upravičeni ali ne, nikakor ne smejo prihajati v poštev pri sanitarnih oblastih. Mestni fizikat si z vsemi silami prizadeva za zdravje Ljubljančanov in mora tudi sedaj napram tovarni kleja podvzeti tako energične mere, da bodo vzroki nevarnosti okuženja takoj popolnoma odpravljeni. V izrednih časih živimo in zdravje naroda je prvi pogoj državne moči, zato bodo pa gotovo tudi vojaške oblasti upoštevale pretečo nevarnost, da se ne razširijo epidemije po Ljubljani in deželi ter odtod po vsej državi. Gnijoči odpadki prihajajo v tovarno kleja iz vseh klavnic, mesnic in usnjarn po državi ter morda tudi od drugod, da nam tropi mrhovinskih muh lahko zaneso najbolj nevarne kužne bolezni.
Zato opozarjamo mestni fizikat in vse civilne in vojaške sanitarne oblasti na veliko nevarnost, ki preti drugače odličnemu zdravstvenemu stanju in higijenskim razmeram našega mesta, naj nemudoma store vse potrebno v varstvo narodnega zdravja.
1 Uršulinska cerkev v Ljubljani. Slovesna tri-dnevnica ob priliki štiristoletnice smrti sv. Angele Merici. 29. maja: ob 6 peta sv. maša pred Najsvetejšim; ob 6 zvečer govor (p. Tarcizij Toš O. F. M.) in slovesne litanije. 30. maja: ob 6 peta sv. maša pred Najsvetejšim; ob 6 zvečer govor (p. Jakob Žibert D. J.) in slovesne litanije. 31. maja: ob 6 sv. maša pred Najsvetejšim; ob 8 pontifikalna sv. maša; ob 6 zvečer govor (stolni prošt in generalni vikar Ignacij Nadrah), pete slovesne litanije, zahvalna pesem.
I Novi bolničarski tečaji Rdečega križa v Ljubljani se prično meseca junija t. I. Prijave se sprejemajo v pisarni Rdečega križa, Ljubljana, Go-sposvetska cesta 2, II. nad., do 4. junija t. 1. dopoldne med 9 in 12 uro in popoldne med 4 in 7. Moški naj se javijo samo vojaški neobvezniki. Oni, ki so se jeseni prijavili, naj se zglasijo ponovno, če še svojo prijavo vzdržujejo. Sprejeti bodo le tisti, ki se obvežejo sodelovati v bolnišnicah in ustanovah Rdečega križa tudi v primeru vojne.
1 Mestni uradi v Turjaški palači so imeli doslej samo eno telefonsko številko, namreč št. 41-21, po dolgotrajnem prizadevanju mestne občine je bilo pa vendar mogoče naposled dobiti še drugo telefonsko številko, namreč tel. št. 41-24, da odslej ne bo več treba strankam tako dolgo čakati na zvezo in gubiti dragocenega časa.
1 »Letalski napad... Varujmo se!« je naslov belordeče brošure, ki jo je sestavil inž. Franc Dolenc, gasilski inšpektor in banovinski inštruktor za obrambo pred letalskimi napadi, in jo je sedaj po nalogu mestnega zaščitnega urada izdal mestni tiskovni referat. Tudi najpreprostejšemu človeku razumljivo besedilo brošure je po zgledu katekizmov sestavljeno iz vprašanj in odgovorov, da bo prav vsakdo lahko poučen splošno o pasivni zaščiti, o razstrelnih in vžigalnih bombah, o bojnih strupih m plinih, o organizaciji pasivne zaščite, o
samopomoči, o pripravi podstrešij in ureditvi drugih prostorov, zlasti pa o zakloniščih, nadalje o ]>ostopku pri izbruhu požara, ob objavi letalskega napada in konca nevarnosti, o izselitvi prebivalstva ter o varstvu otrok, predvsem je pa važen splošni opomin, naj ohranim-) mirno kri in zaupajmo v zmago. Mestni zaščitni urad bo to prepotrebno brošuro razdeljeval popolnoma brezplačno. Zato so vabljeni vsi hišni posestniki in vsi obvezniki pasivne zaščite, torej vsi prebivalci, stari nad 17 let in vpisani v poseben občinski spisek, če niso že vojaški obvezniki, ter sploh vsi obvezniki pomožne vojske, naj pridejo po to poučno knjižico v |>i-sarno zaščitnega urada, soba št. 43, v I. nadstropju desne hiše magistrata na Mestne trgu, kjer je spodaj prodajalna mestne elektrarne. Knjižica je torej pojiolnoina brezplačna in zato vabimo vse občane, naj pridejo ponjo ter jo večkrat res pazljivo prečitajo, da bodo jjopolnoma poučeni o vsem najpotrebnejšem, kako se obvarujemo hudih posledic letalskih najiadov. Brošurica v barvi belordeče zastave, kakršna naznanja letalski napad, naj pa ne plaši prebivalstva, saj se moramo o pravem časti in dosti zgodaj vsega priučili in navadili, kar nas bo obvarovalo pred težkimi posledicami letalskih napadov, čeprav se nam jih sedaj še ni treba bati zaradi modrosti krmarjev naše zunanje politike.
I Pri zaprlju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »rranz-Joscf« grenčice.
1 O ljubljanskem reševalnem avlu jc ponedelj-sko »Jutro« poročalo, da se je ponesrečil v Hotiču pri vožnji nekega šolarja, obolelega za kužno otrplostjo tilnika. Ker pa ljubljanska mestna reševalna postaja izven območja mestne občine ljubljanske sploh ne prevaža nalezljivo bolnih, kakor smo pred kratkim čitali, se ta nesreča ni mogla pripetiti mestnemu reševalnemu avlomboilu. Znano je tudi, da na deželi drž. higienski zavod s svojim avtom prevaža nalezljivo bolne, ne pa mestna občina ljubljanska.
I Sprememba rcgulacije Slreliškc in Stross-majerjeve ulice. Potrjeni program za regulacijo Ljubljane določa razširjenje Streliške ulice, da naše mesto dobi še drugo zvezo Dolenjske ceste s Celovško cesto. S to novo tranzitno zvezo bo razbremenjena dosedanja zveza Dolenjske z Gorenjsko čez Šentjakobski most in po Beivveisovi cesti. Ze sedaj mnogo voz in avtomobilov vozi s Karlov-škega mosta po Cesti za Gradom, Slreliški ulici ter po Krekovem trgu, Kopitarjevi ulici čez Zmajski most in jx) Resljevi cesti na Masarykovo ter dalje po Bleiweisovi na Celovško cesto ali pa jx> Tyrševi cesti dalje proti Celju in Mariboru. Da bo pa Streliška ulica mogla uspešno služiti temu namenu, je bilo na zadnji seji mestnega sveta dne 19. aprila sklenjeno, da je Streliško ulico potrebno razširiti od 14 m na 18 m, jo zravnati ter zaokrožiti na Krekov trg. Samo pri širini 18 m bo mogoče napraviti 12 ni široko cestišče, kakršno je potrebno za ceste z velikim tranzitnim in naglim prometom. Na Poljanah je pa potrebna tudi sprememba regulacije Strossmajerjeve ulice zaradi gimnazije in višje zazidave na zapadni strani tc ulice. Zato je Strossmajerjevo ulico potrebno razširiti od Ciril-Metodove ulice do Poljanske ceste na 22 m in predpisati v drugem delu 5 m široke vrtove pred hišami na zahodni strani ulice. V smislu § 8. in 12. gradbenega zakona bo mestno poglavarstvo od 15. junija do 15. julija t. 1. razgrnilo načrte za tako spremembo rcgulacije obeh imenovanih ulic za javni vpogled. Načrti bodo interesentom vse te dneve na v|iogled v mestnem tehničnem oddelku v kresiji, Nabrežje 20. septembra št. 2/11., soba št. 19-20, med uradnimi urami od 10 do 12. Prif>ombe zoper regulacijski načrt morajo interesenti predložiti občini najdalje v 15 dneh po poteku roka za javni vpogled, sicer pripombe ne bodo mogle biti upoštevane.
I V Ljubljani umrli od 77. maja do 23. maja 1940. Pistotnik Helena, «2 let. bivša oskrbnica, Vidovdanska c. 9; Kolnr Ignacij, 75 let. čevljar, Vidovdanska c. 9; Suhndolc Matija, 72 let, delavec tob. tov. in [x>se«tnik. Prrdjamska ulica 56; Kavčič Janez, 76, zasebnik. Mujke Ju-govičeva ulica 6: Dobnikar Ivan, 62 let. železničar v p., Celovška c. 27.: Pettauer Matevž, 82 let, Vidovdanska c. 9; Gal jot Marija, roj. Zupan, 68 let, delavka tob. tov. v p., Pokopališka ulica 25. — V ljubljanski bolnici umrli: Logar Marija, zascbnica, Zaloška c. 101; Zirovnik Marija, 4 leta, hči |iosestnika, Voglje pri Kranju; Meršol Roman, 50 let, urarski mojster, Tržaška c. 50; Tesar Ivan, 32 let. mehanik, lilatna Brezovica 27; Platiša Rozalija. 17 let, sin bajtarja, Žlabor 10 pri Gorn jem gradu.
1 Tatvine v rudarskem institutu. Pred nekaj dnevi je nekdo slušatelju rudarskega oddelka ukradel šestilo znamke -Richter«. Sestilo je vredno 500 din. To je že druga tatvina v tem poslopju v nekaj dneh.
1 Mesarskega pomočnika je okradel. Mesarski pomočnik Žolimir Bernard je prijavil, da mu je nekdo odnesel dne 27. aprila nekoliko ponošen suknjič, vreden 200 din. Tatvina je bila izvršena med požarom, v suknji pa je imel Ž. še vojaško izkaznico, mesarski obrtni list in legitimacijo za vstop v klavnico. Tat je bil nekako 18 let star, bledega suhega in podolgovatega obraza in visok okrog 160 cm.
Francoska vas. ki je bila od nemških letal
bombardirana.
KULTURNI OBZORNIKI
Ljubljanska drama: Gogolj: »Revizor«
Ob 40 letnem jubileju g. Daneša — Gostovanje g. Markoviča
Gogoljev »Revizor« spada med najbolj skrbno pripravljene uprizoritve letošnjega gledališkega leta. Zato moramo tem bolj obžalovati, da ga spremljajo tako neugodne okoliščine. Najprej se je morala za nekaj časa odgoditi premiera, ker je zbolel g. Danes, ki bi bil moral nastopiti v vlogi Hlestakova, s katerim se je s tolikim uspehom uveljavil že v prvih povojnih letih. Takoj po prvi predstavi pa je bil poklican k vojakom g. Cesar, ki je igral glavarja, tako da so bile nadaljnje predstave sploh onemogočene. V tej vlogi gostuje sedaj g. Mihajlo Markovič iz Zagreba in temu gostovanju se moramo zahvaliti, da se »Revizor« v teh dneh vendarle igra.
Prva ponovitev »Revizorja«, ki je bila v nedeljo, dne 26. t. m. v opernem gledališču, je bila hkrati jubilejna predstava, s katero je naša Drama počastila štirideseiletnico g. Josipa Daneša-Gradi-ša. Tako je šele nedeljska uprizoritev izpolnila namen, kateremu naj bi bila posvečena že premiera — jubileju, ki je že sam po sebi redek in pomemben, ki pa ga smemo biti veseli lem bolj, ker ob tej priliki lahko izrečemo zahvalo in priznanje igralcu tako velikih sposobnosti, kakor jih je pokazal g. Danes v svojem štiri desetletja trajajočem odrskem udejstvovanju.
Zal je moral ta jubilej ostati le tih praznik brez vseh tistih slovesnih poudarkov, ki si jih po naravi želimo ob takih prilikah, saj pomenijo prav tako zadoščenje slavljencu kakor sproščenje občinstvu. Čeprav smo vedeli, da g. Daneš ne bo mogel nastopiti v vlogi Hlestakova, smo ga vsaj pričakovali, želeč mu povedati iz oči v oči in od srca do srca ne le, da ga cenimo zaradi njegovega igralskega daru, ampak tudi, da ga ljubimo zaradi vseh njegovih mnogoštevilnih odrskih likov, v katerih je znal kakor malokdo združiti človeka in umetnika. A ni ga bilo. V njegovem imenu je pozdravil občinstvo, ki je napolnilo operno gledališče
I «vv
do zadnjega prostora, ravnatelj Drame g. Pavel Golia, ki je sredi z rožami, venci in trakovi obloženega odra spregovoril o pomenu tega igralskega praznika. G. Daneš je sodeloval pri vseh treh slovenskih gledališčih, v Trstu, Mariboru in v Ljubljani, in že s #te strani predstavlja njegovo igralsko delovanje najožjo povezanost z razvojem in prizadevanji našega gledališča. Poseben poudarek pa dajeta vsemu njegovemu delu požrtvovalnost in ljubezen, ki je z njima od vsega začetka služil boginji Taliji, zlasti pa njegova izrazita in svojska nadarjenost, s katero je znal zdruziti v očarljivo podobo obe skrajnosti gledališke umetnosti, komiko in tragiko življenja.
Po tej tihi, a iskreni počastitvi slavljenčeve igralske osebnosti in njegovega dela je sledila predstava »Revizorja«. Ker smo o uprizoritvi že poročali, naj ugotovimo ob tej priliki le to, da ne le nismo čutili posledic dolgega odmora, ampak se je predstava v posameznostih celo izboljšala. To je bilo čutiti že takoj spočetka, zlasti pa velja to tudi za drugo dejanje (srečanje Hlestakova z glavarjem). Posebej pa moramo omeniti gosta g. Mihajla Markoviča, ki je s svojim glavarjem ustvaril prav izrazito gogoljevsko podobo. Medtem ko je bil Cesarjev glavar mogočen pokrajinski veljak, je bil Markovič v tej vlogi predvsem zvit prihuljenec. Njegova igra je bila sicer mnogo bolj ohlapna, a izrazita zlasti v mimičmh poudarkih. O njegovi veliki odrski okretnosti priča tudi to, da se je v igri ujemal z ostalim ansamblom, če izvzamemo delno prehitevanje v dialogu in pa to, da je včasih po trenutnih domislicah prikrojeval pisateljevo besedilo. Izmed ostalih sprememb naj omenimo, da je sedaj v zadnjem dejanju dodan prizor z zastopnikom trgovcev, in pa da je v vlogi graščaka Dobčinskega nastopil namesto g. Milčinskega g. Jerman in ustvaril s prvim presenetljivo podoben lik. — France Vodnik.
Mariborsko gledališče: Golouh: »Krisalida«
Krstna predstava 18. maja, prva ponovitev 21. maja
V okvirju tretjega mariborskega Umetniškega ledna, ki se je pravkar končal, se je vršilo več kulturnih prireditev, ki so pokazale, kako tudi v Mariboru živo deluje krog umetnikov, naj bodo pisatelji, slikarji, kompemisti ali reproduktivni umetniki. Ves čas že traja slikarska in kiparska razstava, ki se je udeležujejo vsi mariborski likovni umetniki. Druga umetniška prireditev je bil recitacijski večer hrvatskih pesnikov in pisateljev, kjer so nastopili skoro isti umetniki hrvatskega sodobnega slovstva kot pred kratkim tudi v Ljubljani (Jankovljevič, Tadijanovič, Kozarčanin, Nazor, Ujevič, Goran Ko-vačič, Delorko, Simič in Cesarič). Želi so izreden uspeh. Tretja prireditev v ekvirju Umetniškega tedna je bil koncert mariborskega tria Klasinc-Poljanec- Bajde, ki je izvajal skladbe Čajkovskega v spomin na njegovo stoletnico ter skladbe Dvo-rakove. Razdeljene so bile tudi umetniške nagrade za letos, razen za slikarje večinoma le reproduk-tivnim umetnikom. Literarnih nagrad pa leto« Umetniški klub ni podelil, ker predloženi rokopisi niso odgovarjali, dasi jih je bilo precej. V tem oziru torej letošnji uspeh zaostaja za lanskoletnim.
Kot zaključek in kot četrta prireditev Umetniškega tedna je bila uprizorjena izvirna slovenska drama Rudolia Golouha v mariborskem gledališču, parabolična igra Krisalida. Bila je sprejeta v program že pred časom, toda gledališče jo je odlagalo do letos. Kdor je igro videl, je to mogel razumeti. Ker je to bila kretna predstava slovenskega dramskega dela, je s strani gledališke uprave, igralcev in obiskovalcev dobila vse, kar si more želeti slovenski dramatik: bila je izvedena in pripravljena z vso ljubeznijo, z vsem razumevanjem, z bogato scensko dekoracijo in vsem umetniškim prizadevanjem igralcev. Občinstvo je igralce in dramatika nagradilo s priznanjem. A v priznanju je bilo vendar čutiti tudi neko zadrego in neko umirjenost.
Krisalida je namreč simbolična drama, ki za široko publiko nikakor ni lahka, temveč zahteva globokega čuta za misel, za simbol in alegorijo. Marsikdaj se tu človeku smisel besede izmuzne, ker je preveč zakrit v simbole in prispodobe, in je igra v prvi vr-st- lirskega, ne dramatskega značaja. Mnogokrat simbol zastre resnico, večkrat šele poznejša beseda razrije smisel izgovorjene prilike. Krisa-lido je treba gledati bolj s čustvom lirika, kot dramatika. Krisalida namreč — kljub izredno popolnemu odreskemu izrazu, ki so ga dali mariborski igralci in režiser — ni dramsko delo, temveč parabolična, simbolična igra za branje, usmerjena v simbol in globino, ne v dejanje in gibanje.	_ _
Kralj, ki jc svoje življenje napolnil e boji in dejanji zunanje, vojaške veličine, se na starost zave, da je življenje n«kaj izgubilo, da je bilo prazno, kajti »moč je najvišja utvara«. Spoznati hoče, kal je bistvo človeškega življenja, kaj je v njegovih dejanjih bila resnična trajnost. Zvedeti hoče »poslednjo resnico«. Da se to zgodi, pokliče na svoj dvor Iluzionista, ki naj mu v novi, to je resnični luči pokaže preteklo življenje in odkrije smisel vsega. Kajti svet, ki ga je on živel in oblikoval, »je krutost«, on pa išče svojo »notranjo luč«. Iluzio-nist mu hoče v iluzijah, sanjskih prikaznih, sencah, pokazati resnični obraz preteklosti in mu najti Izhod iz mrtve stvarnosti v bistvenost človeškega dogajanja. Uuzionist pravi o sebi: »Senca sem, ki sence ustvarja. Sem potujoči komedijant.« Le iluzija _ v pomenu fantazija, tvorba človeške neugna-
ne sile ustvarjanja — je zmagonosna. »Večnosti je zapisano samo to, kar iluzija ustvarja... Le sen je večji ko čas, trajnejši od življenja.« Tako Iluznost, simbol neugname, vedno žive človekove ustvarjalne sile, z gručo svojih sodelavcev komedijantov razkrije t igri pred kraljem njegovo zmotno preteklost. Šel jc pot razdejanja in pozabil na Krisa-lido. Harlekin, burkež, kolombina in pantalon razkrijejo sodbo o njegovem vladanju, o resničnem razmerju sveta do njega in njegovega dela. Harlekin v vlogi kralja-vojaka razkrije praznost njegovega vo-jevanja, grabljenja po moči in oblasti s tem, da se vne k .ivojemu komedijantskemu vozu-in svoji ko-lombini. Ob Mefistu kralju še enkrat vstane svet strasti te življenja. Mefisto je simbol stvarnosti in spoznanja, barva življenja, rušilec utvar, prav za prav pa, kot pravi kralj, demon razdejanja, ker rusi iluzije. Kralja hoče pridobiti zase s Salomo, poosebljenim uživanjem in strastjo. Toda snmo za trenutek zamoti njegovo zavest. Takoj mu vstane najgloblja misel, misel, po kateri hrepene tudi komedijanti in Uuzionist sam, to je Krisalida. Poslednja, najlepša iluzija je Krisalida. Nekoč v mladosti, ko ie bil kralj še kraljevič, jo )e ljubil, seda, na, se mu znova povrne, ker jo je v življenju .zgubil. Krisalida je na S 6cn, naša moč, naša najvišja sreča-
Krisalida je večna lepota, ki r ljudeh neprestano budi stremljenje po lepšem, boljšem in višjem, Končno se res pokale Krisalida, metulj v zametku, ter razgrne svoja krila. Tako se kralju pokaže najvišja iluzija, najvišja lepota. A lepota je najvišji dar. Edino ta sreča je človeku dana, da sanja. Vse drugo, kar ljudje imenujejo stvarnost, je v resnici utvara. Resničnost je le to, kar človek sanja, edino sen o največji lepoti, o Krisalidi, je navjišji 6en in največja resničnost. »Večen je svet tvojih sanj,« pravi kralju Iluzionist.
Igra — označil bi jo za parabolo — je kot ra.-čeno v 6voji simboliki težka in mogoče zelo nedostopna povprečnemu človeku, ker je premalo i«-bistren za dojemanje take igre. Simbolika je mnogokrat temna, pa preveč je je, da bi mogla na široko prijeti in ogreti. Mestoma 6e sicer avtor ponavlja, toda kljub temu smisel njegove misli ostaja mnogokrat Se zaprt za široki svet. Zato se igra gotovo ne bo dolgo držala na odru. Bolj bi učinkovala kot bralna drama.
Uprizoritev, kot jo je postavil na oder režiseT Jožko Kovič, je letošnji najizvirnejši uspeh. Režiser z igralci so ustvarili y vsakem oziru popolno delo. Uprava ni štedila za sceno in tako je režiser postavil prelep okvir tej pesmi o blestečem metulju Krisaldi. Seenski opremi se je družila tudi odgovarjajoča glasbena spremljava. Avtor je svoji* s:mbolično igro postavil v čas in okvir italijanske commedie del ' arte (17. stol.). To so režiser in igralci podali tudi z izdelano kretnjo in vzvišeno patetiko. Igralski uspeh je bil popoln. Igra nikakor ni lahka, saj pogosto lirska beseda dramatikova zahteva izrednega režiserjevega in igralčevega po-doživljanja in naravnost šele preoblikovanja v dramsko obliko, ker je preveč zgolj lirska. To s| je igralcem v polni meri posrečilo. Iluzioznist Rads Nakrsta se je dvignil nad vse nastopajoče osebe in 6uvereno vodil vse niti igre v vzvišeni kretnji polna podoba umetnika ustvarjalca. Njemu je bila podrejena družba igralcev igre v igri v slogu commedie del 'arte. Bili so to res naravnost ganljiva druščina potujočih komedijantov, živi in prelepi v svojem izražanju ljubezni do lepote in neznane vere v poosebljen smisel svojega potepuškega klativi-tešva, v Krisalido. Od te družbe je Košič, igral burkeža, Starčeva kolombino, Verdonik harlekina in Košuta jrantaleona. Krisaldo je podala bolj v liku kot v besedi Rasbergerjeva, ker šele tik na koncu spregovori tudi nekaj besed, drugače pa je nema postava, samo izsanjano jjoosebljenje pisateljevega simbola. Gorinšek je v široki, oblastni kretnji postavil na oder Mefista, ki obvlada svet, toda ne more v svet Krisalide. Salomin ples je zaplesala Naratova. Kralja, pred katerim igrajo Iluzionistove sence komedijanti, je igral z mirno bolestjo Pavlp Kovič. Med sencami nastopata tudi don Kihot (Crnobori) in doktor Faust, ki pa je žal le nenj, dasi bi si človek tako želel, da bi tudi spregovoril. Tudi don Kihot, simbol večenga idealizma, bi mogel govoriti več. Brez škode pa bi mogel odpasti —-mislim, da tudi brez škode za smisel igre, ki je že tako polna simbolov — ples lutk in ples plesalca m plesalke na koncu igre (ta dva že zaradi tega, ker publika, ki težki simboliki ne more slediti, njunemu plesu ploska, ker ga sprejme kot čisto operetnega, dasi to noče biti).
Krstna predstava nove slovenske drame je pokazala, da se igra zaradi svoje težke simbolike in pomanjkljive dramatičnosti ne bo mogla dolgo obdržati na odru, čeprav ji je mogoče dati odlično odrsko podobo, kot je pokazal mariborski režiser z vsemi igralci. Bolj bo živela v knjigi kot bralna drama, ker bo pri branju mogoče najti in uživati marsikatero besedno lepoto in globoko misel, ki se pri igranju ušesom skrije in uteče. Smolej Viktor.
Prebivalstvo v pokrajini Enpen-Malmedy-Moresnet pozdravlja Nemce, ker je bil ta kos belgijskega ozemlja nekoč nemška last.
ŠPORT
Nedeljski nogomet
Zadnje gostovanje gdč. Leventove
V operi je prejšnji teden zadnjič gostovala v Verdijevi »Traviatic gdč. Leventova, ki se nam je na svojih prvih gostovanjih predstavila kot osebnost močnega umetniškega instinkta. Kot simpatičen, nenavaden pojav po svojem karakterju nas je s svojo sugestivno privlačnostjo povedla v kraljestvo velike umetnosti tako v igralskem kakor v muzikalnem oziru. Pri zadnjem nastopu smo — kljub temu, da je bila v posameznih prizorih igralsko dobra — pogrešali močnejše psihološke poglobitve in s to nujno združene organične povezanosti v igri. Pri tem je pripomniti, da ne sme umetnik prestopiti okvira, ki ga umetnina kot edinega zahteva zase, ne sine ničesar pripustiti v trenutno ugodje zgolj sebi ali poslušalstvu, ampak le ustvar-
V	nedeljo so bile odigrane prve tekme za prvenstvo Slovenske nogometne zveze. Za to ožje tekmovanje se je kvalificiralo osem klubov. V Ljubljani sta igrala Mars in ČSK ter je tekma končala z rezultatom 4:2 za CSK. Ne domači, ne gostje niso pokazali dobrega nogometa. Po včerajšnjih visokih zmagah obeh mariborskih klubov menimo, da ne sklepamo napak, če trdimo, da bodo v tem ožjem tekmovanju najbrž imeli veliko besedo Mariborčani. I. SSK Maribor je gostoval v Gaberju pri Celju, kjer je premagal Olimpa s 3:0, SK Železničar pa je sprejel v Mariboru jeseniško Bratstvo, katero je odpravil z velikim rezultatom 6:1. V Trbovljah je nastopil oslabljeni Kranj, ki je z Amaterjem srečno igral 2:2, potem ko je Amater že v prvem polčasu vodil z 2:0 in se je zdelo, da bodo Kranjčani odšli premagani. Prihodnjo nedeljo — tekmuje se po dvojnem pokalnem sistemu, tako da tisti klub, ki ima iz dveh tekem slabši izkupiček, »odletk — bo igral Mars v Cakovcu, Maribor doma, Bratstvo doma in Amater v Kranju. Upravičeno je pričakovati, da se bodo v nedeljo zvečer »izcimili« za semifinale naslednji klubi: CSK, Železničar, Maribor in Kranj. Ni dvakrat reči, da bo finale potekel med obema mariborskima kluboma, kar konec krajev ne bi bilo lepo spričevalo za stopnjo in kvaliteto nogometa v drugih dveh skupinah, zlasti še v ljubljanski. Seveda je žoga okrogla — in se morda vendarle zgodi, da se bo stvar drugače iztekla.
V	tekmovanju za državno nogometno prvenstvo so v nedeljo ligaški klubi dosegli naslednje rezultate: V Belgradu se je zgodil majhen čudež — Jugoslavija je zmagala nad BSK-om z 1:0 — tako da se bo letos nemara zgodilo nekaj povsem nepričakovanega, edinstven »kuriozum« — da bo postal državni prvak klub iz province, sarajevska Slavija, ki je včeraj igrala s Haškom 1:0 ter se spet porinila na čelo prvenstvene tabele. Slavija bo imela zdaj lažje delo, saj je verjetno, da bo iz tekem doma že kakšen izkupiček. Sicer po včerajšnjem porazu BSK ludi še ni izgubil vseh šans za osvojitev ponovnega naslova »državni nogometni prvak, saj je ostal le za eno samo točko za sarajevsko Slavijo. Eno pa je že gotovo: da bo sarajevska Slavija igrala v letošnjem tekmovanju za »Mali SE-pokak. V Zagrebu je Gradjanski včeraj zmagal šele v drugem polčasu nad splitskim Hajdukom — s 4:2. Dne 16. junija bomo že vedeli, kdo bo letošnji državni prvak, saj je bilo včeraj že odigrano prvo povratno kolo. Prihodnjo nedeljo so na sporedu naslednje tekme: BSK in Gradjanski igrata v Belgradu (ali bo tam — po tradiciji — spet zmagal Gradjanski, ki na svojem terenu z BSK-om vselej izgubi, v Belgradu pa skoraj dosledno zmaga nad njim?), Slavija igra z Jugoslavijo v Sarajevu, Hašk in Hajduk pa igrata v Zagrebu.
Na prvenstveni tabeli spet vodi Slavija, ki ima 10 točk, drugi je BSK z devetimi točkami, tretji Gradjanski z osmimi točkami, četrta Jugoslavija s petimi, Hajduk je peti s štirimi točkami, Hašk pa je zadnji ter nima nobene točke. Letošnje državno prvenstveno nogometno tekmovanje poteka zelo napeto ter je doslej prineslo že nekaj izredno velikih presenečenj, za katera je zlasti poskrbela sarajevska Slavija.
V Ljubljani so bile včeraj odigrane tudi nekatere juniorske prvenstvene tekme. Tako je nadarjeno moštvo ŽSK Hermesa zmagalo nad juniorji SK Ljubljane z 1:0, Marsovi juniorji so odpravili juniorje Grafike s 3:1, v prijateljski tekmi med juniorji Svobode in juniorji SK Korotana je bil izid neodločen, 2:2. Zdi se, da so trenutno v Ljubljani trije juniorski klubi, med katerimi so moči precej izenačene. To so Ljubljana, Hermes in Svoboda.
Na sporedu je bila dalje še prijateljska tekma med moštvom Svobode in SK Korotana. Tekma je končala z zmaga SK Korotana v razmerju 5:2.
Finalna tekma za pokrajinsko prvenstvo Za-
jati z nujnimi elementi, ki jih umetnina kot celotna gradba zahteva.
Pevsko tehnična stran daje tele ugotovitve: na crescendo mestih je zaznati prehod iz falzetnega Iona v pretežno ligamentarni ton, ko dobiva značaj nekoliko krčevitega, suhega zvoka. Krasen ima mehki voix mixte v srednjih višinskih legah, kjer sta lepo združeni obe funkciji, dočim se mi zdi v nižini ton nekoliko prepihan, morda zaradi utrujenosti. Mesta koloraturnega značaja niso bila izvedena ritmično popolnoma precizno. Na drugi strani pa jo odlikuje velik smisel za muziciranje, obvlada frazo in zna izraziti najsubtiinejša mesta, ki nudijo včasih presenetljiv estetski učinek.
Igralsko in pevsko je bila najmočnejša v zadnjem dejanju, iz česar se da sklepati, da je bila ta večer nerazpoložena in da se ji je koncentracija posrečila šele ob koncu. Toda kljub temu je bila na dostojni višini. Naj pripomnim, da sodim ta nastop s strogega vidika tistih norm, ki jih more imeti osebnost le visoko nadpovprečnega umetniškega talenta, ki se zaveda resnosti ustvarjanja, z vidika tistih norm, ki jih je umetnica tudi sama postavila predvsem na svojih prvih dveh gostovanjih. Želimo si še takih gostovanj.
Celotna predstava je bila dobra. Pripomogla sta k temu predvsem še g. Gostič, ki je svojo vlogo pevsko lepo podal, in pa g. Janko, ki je igralsko, zlasti pa pevsko zadovoljil. Predstavo je vodil gosp. Stritof,	si.
grebške nogometne podzveze je v Bjelovani zmagal
SK Gradjanski nad Varaždinskim športskim klubom s 4:1. V Zagrebu pa je bila razen ligaške tekme med Gradjanskim in Hajdukom odigrana še finalna tekma za prvenstvo Zagrebške nogometne podzveze. Tekma je končala z zmago Železničarja nad Ferra-rijo v razmerju 5:0.
V	italijanskem nogometnem prvenstvu trenutno še vodi Ambrosiana z 42 točkami, druga je Bologna z 41 točkami, za njima pa dolgo ni nikogar. Tretja je Juventus, ki ima 34 točk. Včerajšnje tekme so končale z naslednjimi rezultati: Venezia : Bari 2:1, Juventus Napoli 2:1, Bologna : Liguria 2:0, Novar-ra : Ambrosiana 1:0, Lazio : Roma 1:0, Milano : Triestina 0:0, Modena : Genova 3:0, Fiorentina : Torino 3:2. Presenetljiva je zmaga Novarre.
V	Sofiji je vteraj reprezentanca Berlina zmagala nad reprezentanco Sofije z rezultatom 3:0.
30 bogatih tombol, čez 300 dobitkov, vse to na tomboli prosvet. društva v Škofji Loki
Ostali nedeljski športni dogodki
V	nedeljo je bil v Mariboru sestanek delegatov posameznih slovenskih teniških klubov, ki je bil namenjen dogovarjanju o ustanovitvi Slovenske teniške zveze. Sklenjeno je bilo, da bo sedež zveze v Mariboru, da bo ustanovna skupščina v kratkem v Mariboru, da. bo SK Ilirija izvedla tekmovanje za teniško prvenstvo Slovenije, I. SSK Maribor pa velik turnir za časa »Mariborskega tednac. Izvoljen je bil tudi pripravljalni odbor, ki bo izvedel vse potrebno za ustanovno skupščino Slovenske teniške zveze. V tem odboru so: predsednik: Radovan Se-pec, I. podpredsednik: dr. Ivo Murko (Ljubljana), II. podpredsednik Volkar (Celje), tajnik Srečko Voglar, blagajnik G. Mazi, odbornika: inž. Zdenko Gorjup (Ptuj) in Evgen Betetto (Ljubljana). Nadzorni odbor: mr. Maver (Maribor), inž. Uran (Maribor) in Logar (Ljubljana). — Razsodišče: dr. Blei-weis (Ljubljana), dr. Vauhnik (Maribor) dr. Ivič (Celje).
V	Celju je bil velik atletski meeting, ki so se ga udeležili številni atleti; na tem meetingu so bili doseženi prav dobri rezultati, med katerimi je najboljši vsekakor rezultat inž. Stepišnika, člana ljubljanske Ilirije. Inž. Stepišnik je v nedeljo, torej šele na pričetku letošnje atletske sezone, postavil nov jugoslovanski driavni rekord v metu kladiva. Vrgel je kladivo 51.71 m daleč. Tudi drugi rezultati so prav dobri. Tekmovanja so se udeležili odlični atleti najboljših slovenskih atletskih klubov. Tekmovalcev je vsega skupaj nastopilo 60. Pohvalno je treba omeniti, da je za ta uvodni nastop v letošnjo atletsko sezono vladalo v Celju med športnim občinstvom prav lepo zanimanje. Tudi sodniška služba je funkcionirala prav lepo. Tekmovanje se je razvijalo popolnoma točno ter je trajalo štiri ure (pričelo se je ob desetih dopoldne in zaključilo ob dveh popoldne).
V	naslednjem objavljamo rezultate: FpovLvšMz,aehniwakm cumhwl umlhw umlhw m
100 m, jun., finale: 1. Kolenc (II.) 12.4; 2. Hansa (SK Celje) 12.6; 3. Hrovatin (Žel.) 12.7.
Met diska - juniorji: 1. Urbančič (Plan.) 37.29; 2. Stojan (Žel.) 35.12; 3. Vehar (Ilir.) 34.75.
Seniorji: 1. Lužnik (Maraton) 37.67; 2. Jeglič (Plan.) 36.79; 3. Mavsar (Plan.) 33.70.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilir.) 51.71 (nov državni rekord); 2. Guiznik (Zel.) 41.15; 3. Jeglič (Plan.) 38.44.
5000 m: 1. Rebršak (SK Celje) 17.17; 2. Klemp-fer (Maraton) 17.21; 3. Pere (Primorje) 17.50.
Met krogle - sen: 1. Jeglič (Planina) 12.46; 2. Lužnik (Marat.) 12.20; 3. Gregorovič (Žel.) 11.82.
Juniorji: 1. Vehar (Ilir.) 13.52; 2. Brane (Ilir.) 13.26; 3. Stojan (Žel.) 13.23.
10 m - sen.: 1. Račič (Ilir.) 11.8; 2. Vilar (Ilir.) 12.2; 3. Kora (Maraton) 12.5.
1000 m - jun.: 1. Žele (Plan.) 2 59.4 ; 2. Cerne (SK Celje) 3.13.8; 3. Fili (SK Celje) 3.17.9.
Skok v daljavo - jun B in C: 1. Leban (Žel.) 6.08; 2. Bačnik (Zel.) 6.03; 3. Franček (Zel.) 5.97. 1500 m - sen.: 1 .Glonar (Ilir ) 4.24.2; 2. Zerga (SK Celje) 4.38.2; 3. Karlin (Zel.) 5.02.
Juniorji: 1. Megušar (Ilir.) 4.32.8; 2. Kos (SK Celje) 4.40; 3. Ilabjanič (Marat.) 4.46.2.
800 m izven: 1. Glonar (Ilir.) 2.08.9, mrtvi tek; 2. Mirko (Zel.) isto; 3. Podlipec (Ilir.) 2.15.
Skok v vis. - sen.: 1. Gregorovič (Zel.) 170; 2. dr. Carny (Plan.) 170; 3. Lužnik (Marat.) 170.
Juniorji: 1. Bran? (Ilir.) 175; 2. Dušan (Ilir.) 165; 3. Mencinger (Ilir) 160.
Met kopja - sen.: 1. Mavsar (Planina) 53.70;
2.	Gregorovič (Zel.) 44.45; 3 Sodnik (Ilir.) 43.80.
Štafeta: 1. Ilirija I. 47.1; 2. Železničar 49.2;
3.	SK Celje 50.2; 4. Ilirija II 51.4.
Postava Ilirije I: Račič, Kolenc, Vilar. Sodnik.
Kakor vidimo, je bila pretekla nedelja v športnem pogledu že kar lepo razgibana. Vidimo, da se pomalem že podajamo v sezono vseh poletnih športov in športniki bodo zdaj doživljali napela tekmovanja vsako nedeljo. Lepo je, da v teh časih, ki so tako nemirni in negotovi, še vedno lahko izvajamo , nekrvave tekme I