Leto IV., štev. 98 V Mubllan?, četrtek dne 26. aprila Í923 ^ PoSîcIna pavSaFrana. Posamezna Stev. stane 1*50 Oln fttfial» ob 4 »lutraf. Stane mesečno 12-50 Din i* inozemstvo 35'— m neobvezna OgU«i po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvo; Ljubljana, Prešernova nI. št 54. Telet it 35. Podružnice: Maribor. Barvarska ul.1 TeL št 22. Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavoda štev. 11,842. Ljubljana, 25. aprila. Čim je Radič pridobil za svoje separatistične namene kot zaveznika še dr. Korošca in Spaha, je bil uverjea, da je gospodar politične situacije v državi. Kratkovidna in samo na svoje interese se ozirajoča politika radikalne stranke, ki je za časa volilne borbe direktno in indirektno podpirala separatiste vseh vrst, se je zdela Radiču v danem položaju kot najboljše =redstvo za ojačenje njegove pozicije. Kakor hitro je zaslišal, da radikalci tendirajo na obnovitev radikalsko-demokrafcske koalicije, se je podvizal, da to možnost za vsako ceno prepreči. Tako je prišlo do zagrebškega pred-îporazume vanja med radikalci in separatisti. Njegov prvi cilj je bil formiranje homogene radikalske vlade, ki naj bi podaljšala v državi oblast re-akcijonarcev, obenem pa omogočila, da bi z njihovo protekcijo kar najlepše cvetela v Sloveniji pšenica klerikalcev, na Hrvatskem pa radičevcev. Ako pogledamo na razvoj političnih dogodkov zadnjega tedna, vidimo, da ;-9 je igra gospode, ki je v Zagrebu sklepala sporazum, na prav pretkan način igrala prav do včeraj. Vsi separatisti so vse svoje sile porabili, da bi ? pravili zagrebški sporazum do realizacije. V Zagrebu so bili Radié, Korošec in ipaho še precej dragi. Njihove zahteve pa so padale od dne do dne. Čim važnejši faktor v razvoju krize so postajali demokrati, tem ponižnejši in krotkejši so bili separatisti. V nedeljski svoji avdijenci pri Radiču je dobil gosp. Korošec celo mandat, da ponudi radikalom svojo in muslimansko formalno pomoč ter da lahko stori vse, samo da omogoči radika'cem odpor proti koaliciji z demokrati ter jim ûsl kar najjačje argumente za zahtevo po homogeni samoradikalski vladi. Radikalci so pomoč separatistov sprejemali z zadovoljstvom, kajti vi-• radikalnih ministrov na dvora je trajala do danes pol 2. zjutraj. Zna-' čilna avdijenca Svetozarja Pribičevi-ča pa je trajala tri ure. ! ežkoče za sestavo koalicijske vla-rle že niso premagane. Pri fiksiranju delovnega programa je še veliko ne-prilik, ker zahtevajo demokrati zelo kratek, radikalci pa zelo razsežen program. Neizogibne so težave z razdelitvijo portfeljev, zlasti, ker se radikalci še branijo prepustiti notranji resort demokratom. Rfeparacije za odpuščeno in sicer preganjano uradni-itvo je treba ugotoviti še pred sestavo vlade, ako se hoče zagotoviti brezhibno funkcijo nove vlàde. In ako ne Uspešna kralfeva intervencija RADIKALCI ODNEHALI. — NADALJEVANJE POGAJANJ Z DEMOKRATI — NAČRT ZA KOALICIJSKO VOLILNO VLADO. - MOŽ-NOST URADNIŠKE VLADE? Mariborski občinski svet Beograd, 25. aprila, k. Razvoj vladne krize se je danes zasukal precej drugače, kakor se je snoči pričakovalo. Odločitev je pada očividno na sccčni skup nI avdijenci radikalskih ministrov, ki }e trajala do pol 1. ponoči. Pašič Je namreč kralja utemeljil vrnitev mandata s tem, da ne more dobiti pristanka svojih kolegov za koalicijsko vlado, ki bi bila že ob enem volilna vlada. Da se trveri o pravem razpoloženju radikalskih prvakov, Je zato kralj pozval k sebi šest vodilnih radikalskih ministrov in sicer tri take, ki Jih je označil Pašič kot pristaše koalicije, in tri, ki so se koaliciji upiralL Energična intervencija krone. O vsebini nočnega razgovora na dvoru se seveda ne da izvedeti zanesljivih podrobnosti. Posledice pa so se pokazale danes, ko Je nastopil v mišljenju dosedanjih nasprotnikov koalicije med radikalci popoln preobrat Radikalci so sedaj pripravljeni sestaviti z demokrati vlado z volilnim pooblastilom, dočim so doslej vztrajali na samoposlovnl vladi. Iz Izjav radikalskih politikov se da sklepati, da Je kralj sinoči radikalskim ministrom odločno izjavil, da ne more pristati na sestavo homogene radikalske vlade. Apeliral je na patriotizem radi-kaleev, naj v državnem Interesa stopijo z demokrati v koalicijsko vlado, ki se bo že takoj pri nastopni deklaraciji predstavila skupščini kot poslovna in volilna vlada. S kakimi argumenti je vladar radikal-ce preobrnil, je neznano. Dejstvo pa je, da je danes njihovo stališče docela drugačno, kakor je bilo še snoči. Danes dopoldne se Je vršila daljša konferenca vodilnih ministrov, nato pa seja ministrskega sveta, po kateri je izjavil eden Izmed ministrov novinarjem, da so sedaj vsi ministri edini v tem, da se sestavi poslovna in volilna koalicija med radikali in demokrati. Ministrski svet je zato soglasno sklenil, naj se nadaljujejo pogajanja z demokrati. Nova pogajanja med Pašlčem fn Davidovičem. V smislu tega sklepa je povabil Pašič Davidoviča na razgovor ob 3. Davidovič je bil med tem pozvan na dvor, kjer je bil ob 12.30 sprejet v daljši avdijenci. Ob tTeh se je sestal s Pašičem, ki Je izjavil, da so radikali pripravljeni stopit! z demokrati v koalicijsko vlado, ki bi izvršila dogovorjeni delovni program, nato razpustila skupščino in vodila nove volitve. Radlkalski predlogi Pašič je sporečil Davidoviča delovni program, ki so ga zamislili radikalci in ki obsega naslednje točke: uradniški In invalidski zakon, proračun, vojni zakon, zakon o centralni upravi in izenačenju davkov, tiskovni, zborovalni ter cesta! zakon In agrarni zakon v Južni Srbiji in Dalmaciji. Dalje Je zahteval za radikale« notranje in finančno ministrstvo. Davidovič je takoj pripomnil P^šiču, da Je program mnogo večji od onega, o katerem se Je govorilo. Pri intervenciji krone se je govoril samo o prvih treh zakonih. Pašič je ostal pri svojem in zahteval odgovor do Jutri ob 9. Naglašal Je, da Je iskreno za koalicijo In da bi se umaknil Iz političnega življenja, ako bi v tem ne imel uspeha. Demokratsko stališče. Popoldne ob 4. se je vršila seja demokratskega kluba, na kateri se je po Da-vidovičevem referatu razvila obširna debata o Pašičevem predlogu. Izrekli so se najtehtnejši pomisleki proti predlogu delovnega programa, ker mora biti svr-ha koalicije v glavnem ta, da se čimprej Izvrši nov apel na narod bi se izvršijo le najnujnejši zakoni Ce bi se v vladi na podlagi tega programa pokazalo nesoglasje, se delo skupščine prekine in razpišejo nove volitve. Težkoče do tega sporazuma so še znatne, ker so ra-| dikali in klerikalci delali vse mogoče intrige. Vsi demokratski poslanci, ki so se udeležili debate, so se strinjali v tem, da mora deklaracija vlade povdariti volilni karakter vlade; da mora vlada v slučaju nesoglasja mesto ostavke takoj iti na volitve; da se mora delovni program skrčiti fn da se morajo kar najhitreje urediti uradniške plače. O številu portfeljev niso govorili. Po razpoloženju pri demokratih bi oni imeli dobiti mesto podpredsednika vlade, ki naj bi bil Davidovič. Demokrati zahtevajo zase tudi mesto predsednika narodne skupščine. Demokratski uradniki ki so bili odpuščeni naj bi se vrnili na svoja mesta. Demokratski klub bo Jutri dopoldne odločil in podal svoj odgovor. Zadnji poskus. V parlamentarnih krogih izjavljajo, da so po vseh znakih sedanja pogajanja zadnji poskus, da se kri?a reši parlamentarno. Ako se ta poskas ponesreči, potem je z vso resnostjo računati na to, da se sestavi izvenparlamentarna uradniška vlada, ki bo s kratkim delovnim programom apelirala na patriotizem poslancev ter nato razpisala volitve. Jutri dopoldne se današnja seja demokratskega kluba nadaljuje, na kar bo Davidovič sporočil zadnje pogoje demokratov. V demokratskem klubu vlada popolna solidarnost tudi v najmanjših taktičnih vprašanjih. Jugoslavia se pridruži ukrepom proii Madžarski? Maribor, 25. aprila, e. Današnja seja sc je pričela zopet ob razburljivi nape-; tosti. Nocojšnji «Tabor» je prinesel vest, | da organizirajo klerikalci nov napad na dr. Reismana. Ker le obč. svetovalec Zebe t predobro znan iz krajevnih volilnih pobojev v Gornji Kungoti, Št. Ilju, Ščavnici in številnih drugih prask in ker nocojšnja «Straža» zopet mrgoli osebnih napadov in hujskajočih člankov, je publika v nervoznem pričakovanju zopet do zadr.jega prostorčka zasedla galerijo, ro-tovž pa je močno zastražila policija. Pri otvoritvi seje so klerikalci zopet zahtevali, da župan odstrani gospoda, ki Je pri zadnji seji 2ebota natepel s pasjim bičem. Župan je predlagatelja dr. Le-skovarja takoj podučil, da zato nI nobenega povoda in še manj podlage v pravilniku. Enako podučne lekcije so dajali klerikalcem še za socialiste Bahtm, za JDS Kejžar, za NSS Roglič. a Dekleva (NSS) pa je še pozval župana, na! klerikalne zastopnike pozove, da se bodo tako obnašali, da ne bodo izziv aH ved-nega razburjenja z žaljivimi scenami. Seje se je danes udeležilo prvič nekaj novih svetovalcev, med njimi mesar Ur-šlč (namesto odstopivšega brivca Novaka), ld Je kandidiral na NSS listi (namreč Uršič), pa se Je danes kratkomalo vsedel h klerikalcem !n fanfi prt prvem predlogu ž njimi glasoval. H klerikalcem Je prisede! nato še eden nar. soc. svetnik, ki pa Je prišel v obč. dvorano 2e pri prejšnji obč. seji. NSS klub ima torej samo še 4 zastopnike in 5 dezer-terjev, ker sta tudi njihova bivša člana Sega in dr. Ravnik prestopila k radikalom. To frfotanje iz ene stranke v drugo je postalo v Mariboru torej nekako moderno. Nadaljno razpravljanje se je vršilo precej stvarno in brez incidentov. Na prošnjo «Društva Jugoslovanskih akademikov» prispeva občina tisoč dinarjev za sprejem poljskih akademikov. Mestno delavstvo in uradništvo ima 1. majnika prosto. Nova ulična imena. Ker Je stavbeni načrt v Meiiu spremenjen, Je treba dati trem novim ulicam imena. Ena teh se podaljša v Gubčevo uUco, druga dobi Ime Oreška ulica, ker Je bilo tam včasih selo Orešje, tretja pa se Imenuje radi industrijskega okoliša Kopernikova. Stanovanjskema razsodišču je določi! občinski svet v smislu dopisa pokrajinske uprave direktivne cene za določanje spornih najemnin. Mestno kopališče. Predlog kluba SLS. da se proda mestno kopališče najvišjemu zasebnemu ponudniku, se zavrne. Tako važna higijenič-na institucija se ne more prepustiti za- sebnim špekulacijam, ampak naj se kopališče raje tako preuredi, da bo dobička-nosno in v še večjo korist meščanstva. Pristojni odsek je tudi predlagal celo vrsto tozadevnih adaptacij in popravi! r zastarelem kopališču, ki se bodo deloma izvedla. Dr. Leskovar predlaga soglasno z Zebotom, da se naj z adaptacijami Čak: toliko časa, da pride v promet neka iznajdba, s katero se bo baje lahko voda električnim potom ogrevala. Dotična iznajdba pa baje še niti ni patentirana in tako njunega predloga ni nihče zagovarjal. Ker pa je sedaj že dovolj premoga iu je v kopališču vedno velik naval, bo isto odslej odprto pet dni na teden. Da se omogoči tudi delavcem obisk, prične kopališče zjutraj eno uro pozneje in bo zvečer eno uro dalje odprto. Celourna raT-prava o kopališču je pokazala, da je isto v prav mizernem stanju. Električno podjetje, plinarna. Pristojbine električnim instalaterjem s« primerno zvišajo. Toda na predlog g. Ro ■ gliča šele od 1. majnika naprej. Prošnii prebivalcev Koroške ceste za napeljavi) električnega toka tudi za ostali del ceste in stranske ulice (prošnja od 14.9.1921.1 začasno ni mogoče ugoditi, kar še tam ni izpeljan kabel. Vodstvo plinarne je predložilo obširen predlog za sanacijo plinarne, za kar bi bilo treba precej kapitala, ki ga občina seveda nima. Posebno bi bilo treba s popolni ti omrežje, da se reducira izguba plina* Občina bi naj tudi plačala plin po istih cenah kot drugi odjemalci, da bi bilo podjetje tudi na papirju aktivno, čemur občinski svet ni pritrdil, ker bi si s tem naložilo mesto samo večje davke, a na bi ničesar pridobilo. Odsek pa bo sanacijo plinarne še naprej študiral. V večjih ulicah, kjer so že kandelabri, mora plinarna razsvetljavo urediti. Občinski svetniki so sploh močno grajali pomanjkljivo razsvetljavo. Kupne pogodbe s katerimi je občina pred letom prodala razna stavbišča deloma v stanovanjske, deloma v industrijske svrhe, je pokrajinska uprava radi prenizke kupnine zavrnila. Kupci so sedaj r smislu navedb odseka ponudili primemo povišanje kupnine, toda ne v višini vladnih zahtev. Dr. Sernec je grajal postopanje vlade, ki ovira gradbeno gibanje. Vse te malenkosti je razpravljal občinski svet nad tri ure — večina občinskih svetnikov namreč k vsaki podrobnosti na široko govori in tako se je ponižal mariborski občinski svet na običajne vašk^ pogovore — kar so nota bene že celo sa mi v občinski dvorani konstatirali. K rednemu in globljemu komunalnemu delu občinski svet zato sploh ne pride. VSE INTERVENCIJE RADI INTERNIRAN J A USPEŠNE. B. SEVERJA BREZ- Beograd, 25. aprila, s. Ker naša vlada kljub vsem intervencijam ni mogla doseči, da bi Madžarska izpustila našega delegata v komisiji za razmejitev s Madžarsko, Božidarja Severja, se pričakuje, da pride do re-presalij. Noben potnik z madžarskim potnim listom ne bo spuščen v našo državo. Vrh tega se bo naša vlada sporazumela s Češkoslovaško glede skupnih nadaljnjih ukrepov proti Madžarski ČEŠKO - MADŽARSKA PREISKOVALNA KOMISIJA. Praga, 25. aprila, s. Sinoči Je madžarski poslanik v Pragi baron Villa-nyi posetil češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, s katerim je imel daljši razgovor. Predlog, naj mešana češkoslovaško - madžarska komisija preišče zadevo na licu mesta, bo najbrž sprejet. Češkoslovaška zavzema stališče, da se mora vsa zadeva docela in hitro rešiti. Včeraj odrejeni izgon nekaterih madžarskih državljanov iz Bratislave, je bD £e izvršen. pride do koalicije, potem je odprta samo še ena pot: činovniška vlada. Naj si bo tako ali tako: Zagrebška separatistična komedija je končala v zadnjem dejanju. Klerikalno - radi-eevska intriga je nehala s katastrofalnim Dolomom, MADŽARSKA REVAN2A. BudimpeSta, 25. aprila, s. Politična policija je odredila konskripcijo češkoslovaških državljanov in bo po nalogu vlade izgnala nekaj Cehoslo-vakov. Češkoslovaška vlada je sedaj prepovedala tudi izdajanje potnih vizumov za tranzitno potovanje Madžarov preko češkoslovaškega ozemlja. MusscSini ereti klerikalcem Rim, 25. aprila. 1. Snoči ob 10. zvečer se je v viminalski palači vršil zbor velikega sveta fašistov. Svet je odobril Mussolinijevo postopanje napram popolarom in je v tozadevni sprejeti resoluciji tudi izjavil, da smatra, da je fašistovska politika integracije religioznih in moralnih vrednot neodvisna od mnenja parlamentarnih skupin, ki trdijo, da imajo monopol na katoliško zavest drŽave. Popolari so pobiti in izjavljajo vsevprek, da bodo odslej «molče» sodelovali z vlado. Vidi se, da imajo velik strah pred Mussolinjjem. Za nocoj so sklicali svoj parlamentarni klub, da razpravljajo o položaju. ZVIŠANJE OBRESTNE MERE NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 25. aprila, s. Državna banka je danes zvišala obrestno mero i od S na 12 odstotkov. I Orientska konferenca Lausanne, 35. aprila, s. Komisija za gospodarska vprašanja se je danes sestala pod predsedstvom Montagnea ter proučila več členov. Pokazalo se je, da je na gospodarskem polju še mnogo razlik med tezami zaveznikov in Turčije. Vsa vprašanja. o katerih se je razpravljalo, iz-vzemši nekaterih točk, pri katerih je šlo le za redakcionelno formulacijo, so bila izročena komiteju zaveznikov. Najprej se je razpravljalo o izrazu «tuji državljani», ki ga odklanjajo Turki Gre pa le za formaliteto. Glede točke «pravice in interesi na gotovih ozemljih, ki so bila 1. avgusta 18Í4. pod turško suvereniteto», vztrajajo Turki na tem, da se ta datum izpremeni in naj se mesto njega stavi 29. oktober 1914., ker je Turčija šele ta dan pričela vojno. Tej zahtevi se je ugodilo. Nadalje zahteva Turčija, da se v tem členu ne smejo imenovati družbe s pretežno zavezniškimi interesi. Tudi tej zahtevi Turčije so zavezniki ugodili toda s pridržkom, da Imajo pravico varovati svoje tozadevne interese. Reparacije London, 25. aprila, s. «Daily News» poročajo, da se francosko-nemški razgovori živahno nadaljujejo. Angleška vlada je sporočila v Berlin, da bi bilo umestno zvišati v Bergmancschem načrtu navedeno vsoto 30 milijard. Reuterjev urad dozna-va, da upajo v merodajnih londonskih krogih, da bo Cuizonov govor o ruhr-skem vprašanju povzročil, da bo nemška vlada v kratkem stavila. Franciji in Angli- j ji piedloge za rešitev reparacijskega problema. Pričakuje se, da bo nemški predlog omogočil vzpostavitev pred ruhrsko zasedbo prekinjenih pogajanj. ODGODITEV REICHSTAGA. Berlin, 25. apriia. s. Državni r.bor se i c odzcdü do 3. maia. Inozemske borze 25. aprila. V zadnjih dneh smo preuredili naš6 borzno slažbo in jo razširili še na nekatere drage, za našo valuto odločilne borze. zlasti na tržaško, ki je važna za vse one mnogoštevilne slovenske trgovce, ti so v poslovnih stikih z Italijo. Ker pa prejemamo poročila o teh borzah (Trst, London, Newyork) še le kasno v noči. smo prisiljeni naša borzna poročila deliti. Domače borze (Zagreb in Beograd) bomo priobčevali še dalje normalno jm predzadnji strani lista, inozemske borze pa med najnovejšimi brzojavnimi in telefonskimi vestmi na prvi strani. Opozarjamo na to vse interesente. Curih: Berlin 0.0180, Newyork 548.75 London 25.51, Pariz 37.40, Milan 27.17. Praga 16.39, Budimpešta 0.105, Beograc 5.60, Soilja 4, Varšava 0.0112, Dur.,i 0.007750, avstr. krone 0.007750. Trst, devize: Beograd 20.70 — 21 Pariz 136.75 — 137.25, London 93.95 -94.15, Newvork 20.10 — 2020, Curih 367 — 369, Praga 60.20 — 60.60, valute: dinarji 21 — 21.60, dotojl 20.05 — 20.15, avstr. krone 0.0280 — 0.0310. Praga: Berlin 11-25, Newyork 34.40. London 158.25, Pariz 230, Beograd 35.10. Budimpešta 64.10, Varšava 7 20, Dunaj 4.80, Softla 25.50, Curih 610. Milan 170. Newyork: Praga 297.50, Curih 1824, Lo:idon 464'/,Pariz 667, Bruselj 586.7,~ Milan 494'/,, Dunaj 0.1lV„ Budrmpeš^ 1.93, Beograd 101.75. London: Berlin 135.000 — 140.000. Newy0rk 464.75 — 465.75, Pariz 68.05 — 68.45, Curih 2547 — 2556, Rim 83.75 — 94, Praga 156 — 157, Dunaj 320.00!' — 340.000, Varšava 200.000 — 210.000. Budimpešta 21.000 — 23.000, Beograc 435 — 455, Bukarešta 960 — 1010, Sofija 600 — 650. ¿iazššnsžfe „JUTRO"! Pismo iz Primerja Primorje pada stalno v vsakem po •;!edu. Število naših ljndi se krči. Do-! toka ni nobenega. Gospodarska moč ; ida; težka rana je prizadeta tudi vo: Se pojde Se naprej tako, kot gre zdaj, potem je smrt našega naroda na j Primorskem neizbežno dejstvo. vaši moralni sili. Še par desetletij podobne brezbrižnosti in nadaljevanja • danjega procesa — in zapeli bomo ' hko žalosten Amen in vrgli na krsto adnjo Iona t o zemlje. Poglejmo resnici v oko! Uredništvo našega jezika je iz Julijske Krajine večinoma pregnano. Kar ga je slučajno še ostalo v državni službi, tega ; obirajo neprestane redukcije. Tisti, ki so še ostali na svojih mestih, so "stali pravzaprav Ie tako dolgo, do-'cler se ne pojavijo italijanski nasledniki. In ti prihajajo kar brezobzirno. Prestop iz državne v zasebno službo našim ljudem skoraj nemogoč. Ogromna večina podjetij je Italijanka. Nastavljen« so seveda tudi Italijani, in siftr Italijani iz kraljestva. Ako bi jugoslovanske tvrdke z laškimi firmami vsaj dopisovale v našem ' ■ziku, bi dobil marsikak naš inteli-:ent potreben kruh. Toda te zavednosti ni, in zato mora inteligenca s rrebuhom za kruhom. Stalno se krči število naših trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Naj "svetli te razmere samo eno dejstvo. V nekem trgu na Notranjskem je imel iveden Slovenec gostilno in trgovino. Najprej so mu odvzeli koncesijo a gostilno, potem tudi ono za trgovino. Na koncu so mu zasedli hišo, eŠ, sedaj je itak ne rabi. In mož se izselil — seveda v Jugoslavijo. Ko še ni niti dodobra izrinjen naš fovek, že se pojavi laški trgovec, laki obrtnik. Na ta način rastejo v na-ih trgih italijanske manjšine, naša večina pa se manjša. Trenotno se prizanaša le tistim, ki so Italijanom prijazni, pa tudi presedlanje k fašizmu ne reši vselej našega človeka pred fa-istovsko konkurenco. Toda najhujše da pada naš žive!j tudi na deželi. Gospodarske razmere so obupne. te od nekdaj revni Istrani so danes 'ocela na beraški palici. Vina ne mo-ejo prodati; ostalih kmetijskih pri-'elkov ne morejo vnovčiti. Za gospodarski razvoj dežele ne store Italijani nič. Brezposelnost je huda. V Trstu in v Puli sta arzenala za naše ljudi zaprta. V Ameriko se ni mogoče izseljevati. Vsled nižje valute pa se našim 'elavcem sezonsko delo v Avstriji, Htgoslaviji ali Nemčiji niti ne izplača! -'e preostane nič drugega, nego da se stalno presele v jugoslovansko dr-ivo, ali ca da se popolnoma preleve v Italijane. Vojne odškodnine, ki je predpogoj vsakega gospodarskega življenja, po--ibno na goriškem ozemlju, ni več. "ilo je določeno, da se za mesec fe-ruar izplača še 35 milijonov, za me-•oc april in maj pa 22 milijonov lir. š'o majniku pa bo sploh vsega konec. Vse italijanske podpore, ki bi mogle '•ovečati produktivnost dežele v objektivnem smislu, so ukinjene. Pri tem pa rastejo davki rapidno in 'O strahoviti lestvici. Od vsakega hek-olitra vina plača kmet takoj "ko ga pridela 20 lir. Za vino pa dobi celo v Vipavi komaj 120 lir. Toda sedanji iavki so sedaj šele začetek davčne nadloge. Od leta 1924. dalje bo treba plačevati sledeče davščine: na obrtne in trgovske obrate; rodbinsko pristojbino za ognjišče; pristojbino od vsake živine iod svinje n. pr. 50 lir); najemno vrednost; davek na stanovanjske prostore; davek m šipe v oknih; lavek na vprežno, jezdno ali tovorno ivino; davek na pse. na vozila vobče. na posle, na klavirja, na napise (za -iovenske najmanj 100 lir, t. j. štirikrat toliko kot na italijanske); na zavese, na luksusno pohištvo (n. pr. di-•an) itd., itd. Skratka, izgleda, da bo izvzemši zrak, obdavčeno vse. Krvni davek katerega daje naš na-"Od Italiji, je visok kot nikjer drugje v- državi. Pri zadnjih naborih je bilo - 'ovenskih fantov potrjenih nad 90 %. Med njimi se nahajajo vsakovrstni pohabljenci. V Italiji pa je pri naborih potrjenih komaj 50 ljudi. Zaslužka ni nikjer. Stradajo ljudje i:i strada živina. Seno je drago; stot ";na velja do 65 lir. Komu se izplača od takimi pogoji živinoreja? Prej, ';o se je goriška dežela obnavljala, ■o kmetje služili z vožnjami pri zgradbah. Sedaj ta zaslužek nehuje. Kjer e še zida, tam so vdinili Kalabro-•>i, ki s svojimi mulami odjedajo kruh domačinom. Sploh preplavljajo regni-koli celo deželo in so povsod privilegiran sloj, ki prvi najde zaslužek. Mizcri.ja je občutljiva na vseh straneh. Nekdaj močne hranilnice ne morejo sedaj posoditi niti tisoč lir proti najboljši vknjižbi. Čisto navaden pojav na deželi je, da v soboto delavci ne dobe plače. Banka, ki izplačuje odškodnino, ni plačala zidarjev stavbenik ni plačal kmetu voženj, kmet ni plaial delavcem dela, delavec ne gostilničarju hrane in prenočišča in tako naorej. Mnogo denarja so ljudstvu požrli razni sleparji iz Italije — s ponarejenimi lirami ali pa s poneverbami. Tisočake je žrtvovalo ljudstvo za obnovo vinogradov. Tisočake je izdalo za obnovo hiš. Delalo je in še via kot črna živina. Čemu? Nihče ne •/ t, odgovoriti na to vprašanje. Slo-1 bratrancu Stprcu. ki je zagovarjal no-v—"e i« Hrvate v Julijski Krajini ob- raze Avstrije, rekel: «Kaj pa imaš od (A — - - Dr. SCcroScsv strah pred cSsanskrsti Na kratko smo včeraj omenili, da je dr. Korošec ob povratku lz Zagreba na podlagi Radičevih instrukdj začel razvijati kampanjo, da onemogoči koalicijo. Da točneje osvetlimo napore g. Korošca da bi preprečil koalicijo radikalcev ln demokratov, podajamo po informacijah beograjskih listov sliko te akcije. Takoj po prihodu v svoj klub Je g. Korošec sklical sejo in obvestil poslance o svojem razgovoru z Radičem. Kolikor se je moglo doznati. Je g. Korošec povedal, da je zaključi! z Radičem vztrajati na federalizmu. O tem naj bi obvestil tudi dr. Spaha in sporočil Paši-ču. da sta ta dva kluba pripravljena v narodni skupščini podpirati homogeno radikalsko vlado pod pogojem, da se na daljujejo razgovori na bazi, za početi v Zagrebu. Takoj po seji klerikalnega kluba so se začele širiti verzije, da hoče dr. Korošec s svojo izjavo odvrniti Pašiča od nadaljnega paktiranja z demokrati. Da se podrobneje informira o naklepih federalistov in o njihovi taktiki se je urednik «Pravde» podal k dr. Korošcu. Izpočetka ni hotel podati nikake Izjave, počasi pa se je omehčal in dejal: «Ne verjamem, da se ustvari radikalsko-de-mokratska koalicija. Tu ni logike. Volitve so pokazale, da Je samo Pribičevl-čeva grupa pripravljena še nadalje vztra jati na temelju vidovdanske ustave!» Urednik «Pravde» pa mu reče: Izvi-nite, gospod doktor, demokrati ne poznajo Pribičevičeve grupe! Ako Vi smatrate, da postaji in ako želite Davidovlča uvrstiti med revizijonlste, potem ste na krivi poti. O. Davidovič se nI nikoli raz-govarjal na podlagi kake revizije usta-ve!» Dr. Korošec Je odvrnil: «Vi veste tako, jaz drugače. Verjetno, da Je g. Davidovič vezan na prejšnje klubove zaključke, ker klub ni izglasoval njegovega stališča. Istotako je z menoj; jaz sem morda federalist, toda naš klub se je odločil za avtonomijo, torej sem tudi jaz vezan na sklep kluba.» Videč, da je preko svoje namere izdal intrigo proti g. Davidoviču, je dr. Korošec takoj zaključil razgovor. Urednik «Pravde» jc o stvari takoj obvestil g. Davidoviča, ki je odločno izjavil: «Mnenje g. Korošca je napačno, netočno in tendencijozno!» Ker je dr. Korošec s svojo izjavo osumničil tudi radi-ka!ce, da so pripravljeni hantiratl z revizijo ustave, je g. Ljuba Jovanovič Izjavil «Pravdincmu» uredniku: «Nisem sicer kompetenten, da pobijem Koroščevo mnenje, smatram pa, da bi g. Pašič posebno ostro reagiral na njegove besede!» Tako je dr. Koroščeva intriga o beograjskih «revizijonistih» kaj kmalu splavala na površje. Dr. Korošec je dospel iz Zagreba z misijo, da za federalistični blok vrže poslednji adut Zdi se, da je prinesel prenizkega ... KOerčkačni kot avstrija&arct m denuncifant (Kolovodja SLS Anton Lavrenčič pred sodnijo v Kočevju žigosan. — Razprava dognala gorostasna dejstva, Iti kažejo, česa je vse sposoben Klerikalni župan.) Za zloglasnim klerikalnim županom Vehovcem iz Žužemberka ter klerikalnim županom Korbarjem iz Spodnje ilrušice pri Ljubljani katerih sodni procesi so pokazali nepopisno nemo-ralnost, propad los t in koruptnost klerikalnih podeželskih veljakov, je stal včeraj pred okrajnim sodiščem v Kočevju sodraški župan, klerikalec Anton Lavrenčič menda zato, da se je pravici posrečilo pokarati dušo klerikalnega kolovodje v uravi luči. Takih ljudi, za kakršnega je bil včeraj sodno žigosani župan Lavrenčič. ima klerikalna stranka na najodličnejših in zaupnih mestih še celo krdelo. Cela vrsta dosedanjih procesov dokazuje, da je brezdomovinstvo in narodno izdajstvo v SLS tako vkoreninjeno, da ui prav nič čudno, ako je ta politična grupa sedaj zopet krenila v tabor sovražnikov jugoslovanstva ter na stran rušilcev in razdiralcev narodnega edinstva ter edinstvene države. Iz Kočevja nam je bilo poslano na-' v njenih strnjenih vrstah in ta edina o*Ivetni?kemu fionclpljentn dr. Sajov- cu, da orožništvo v Sodražici, posebno poveljnik Jenko, drži g tamkajšnjimi srbofili in da tudi sodni svetnik Mejač ▼ Ribnici ni nič boljši. Po pričah je dalje dokazano, da je Lavrenčič mod vojno ovadil sodraške fante radi njihovega odločnega jugoslovenskega mišljenja, gosp. Fajdigo kot takratnega poštarja radi srbofil-stva na poštno direkcijo, gosp. nad-učitelja na deželni šolski svet in nekega orožnika na poveljstvo. Senzacijo sta vzbudili iz po eedbi gosp. sodnega nadsvetnika Mejača in orožni-škega komandirja Jenkota, ki je izpovedal, da ga je Lavrenčič nekoč ustavil na cesti z besedami: «Ako ne ovadite Gnidico, ovadim jaz Vas!» Zaslišane priče so dalje naglašale, da je župan Lavrenčič v raznih zadevah postopal strankarsko, da ni predložil računov, da je pretepaval ženske, ko so prišle ubožice po aprovi-zacijsko moko. «Dični» župan je šel tudi med vojno nagovarjat nekega vojaka v Kresno, d* bi v neki kazenski zadevi ugodno pričal za njega. Pri razpravi se je dalje ugotovilo, da je bil župan Lavrenčič z aktom 8t. 3300 z dne 15. marca 1920 kaznovan radi tihotapstva konj na 10.000 K globe, tri tedne zapora in izgubo enega para konj, a se je dotični akt potem nekam — izgubil. Lavrenčič svoje kazni še dosedaj ni nastopil, pač pa je kljub vsem svojim skrajno umazanim aferam še vedno župan občine Sodražice v sramoto vseh občanov. Gosp. Fajdi-ga je očital tudi županu, da je občinski sejni zapisnik naknadno korigiral v svojo korist, župan je ta težki očitek mirno vtaknil v žep. Skrajno klavrno vlogo so igrali pri razpravi Lavrenčičevi pristaši, posebno revizor Kristan ter sluga juridične fakultete v Ljubljani Miklavčič, ki je samega sebe desavuiral. Njegovo izpoved na razpravi so vrh tega sijajno pobile ostale priče. Miklavčič je trdil, da je Gnidico ovadil neki nemški lajt-nant, dočim je on sam takrat kot orožnik sestavil pismouo poročilo z besedami: Ober Anzeige des Herrn Lavrenčič . . . O zanimivem procesu izpregovorimo še kaj več, ko bo razglašena razsodba. Za danes naj še samo pripomnimo, da je župan Lavrenčič vložil svo-ječasno radi članka «Cinizem pod vislicami» tudi tožbo proti «Jutru». Sodišče mu je dalo mesec dni časa, da sestavi obtožnico, toda iunak Lavrenčič — je raje zamudil tožbo in plačal stroške. Je že veJel, zakaj! dfkalci bi hoteli «sporazum» Jn koalicijo. ali tako koalicijo, v kateri bi imeli i demokratsko pomočjo sicer večino v skupščini, vladali bi pa sami po svoji volji. Demokrati pa niso stranka, ki bi obstojala samo zato, da rešuje radikal ce iz situacije, ki za njih ni prijetna, ki so si jo pa sami ustvarili. Demokrati hočejo sporazum, ali ta sporazum mora biti pošten in enakopraven. -f Ubogi avtonomisti! Koliko je bilo pisanja in govorjenja o avtonomiji. Kakor da bi bila sv. Trojica, so se ljudje pred njo odkrivali, prekriže-vali ter metali na kolena. Takoj prve dni po volitvah, ko eo klerikalci, pijani zmage, pokazali svoje prave namene, so odstavili avtonomijo ter zahtevali «federacijo». Teden nato pa je prišlo iztreznenje in od takrat naprej niso klerikalci zatajili le federacije, marveč tudi avtonomijo. Ako bi jih hotel Pašič vzeti v vlado, ali pa jim vsaj prepustiti Slovenijo v eksploata-cijo, bi drugih zahtev sploh več ne stavili ter se zadovoljili tudi s samo-radikalskim centralističnim režimom. Tako so klerikalni generali sami svoje dete zadavili. Vsega usmiljenja so vredni tisti avtonomisti. ki so klerikalcem šli s tako vnemo na limanice. Iz njih se sedaj vse norčuje. Na Štajerskem vse govori, da je avtonomija že na Zidanem mosta in se nahaja v treh vagonih. Ko jo razkužijo, da ne bo več smrdela po Beogradu in po Srbih, pravijo, da bo stopila v polno veljavo. Takrat bo sladkor po 10 kron. moka pa po 4 krone. Ubogi, zapeljani avtonomisti. + Značilne čestitke. Makedonski emigranti so poslali iz Bolgarijo Radi-ču to - le brzojavko: «Izgnani makedonski Bolgari, sinovi Makedonije, ki so zarobljeni od strani Srbije, se globoko zahvaljujejo hrvatskemu narodu za plemenito gesto hrvatskega podpolkovnika, ki je z blago gesto rešil smrti 19 Makedoncev in celokupno Slovanstvo sramote. Potom Vas, gospod Radič, se klanjamo hrvatskemu podpolkovniku ter pošiljamo hrvatskemu narodu pozdrave. Predsednik makedonskih emigrantov Trifunov.» — Brzojavka se nanaša na vest, ki so jo priobčili listi pred poldrugim mescem, da se je neki hrvatski podpolkovnik postavil pred 19 makedonskih komitašev, češ, da morajo Srbi streljati tudi nanj, ako bodo streljali na vstaše. Po SV2ÉU -f Demokratski klub poštnih nameščencev je na svon seji dne 24. t. m. sklenil, da raztegne svoje področje tudi na deželo. Vabimo torej vse napredne tovariše na deželi, da pristopijo. Pošiljajo naj pismene prijave na «Demokratski klub poštnih nameščencev» v Ljubljani. H- Strah klerikalcev pred «Orju-no». Klerikalna poslanca Kulovec in Vesenjak sta bila pri notranjem ministru Vujičiču, da zatožita Orjuno. Gospodje so otročji Naj preje lahkomiselno vpijejo: «Auf biks Orjuna!», ko pa jih dobe po grbi, se pritožujejo. Cisto odveč sta gospoda klerikalna poslanca ministru Vujičiču obetala, da bodo klerikalci ustanovili farofaši-ste. Jih že imajo Zadnje čase napadajo ti mirne ljudi ter jih tudi oropajo, ako se ne morejo braniti. Cim pa se kdo lahko brani, farofašisti izginejo v temno noč. Za farofašiste je najboljše mazilo Orjuna. To bi moral g. Vujičič povedati klerikalnim poslancem. + Klerikalci v ofenzivi. «Slovenec» je že par dni v ostri ofenzivi — proti demokratom, seveda, ker konservativne srbske separatiste visoko ceni in jih zagovarja kot svojo lastno stranko. Razumemo to besno sovraštvo, kakor razumemo tudi sovraštvo radikalcev, ker eni in drugi se dobro zavedajo, da je demokratska stranka edina poklicana voditi državo na poti jugoslovanske ideje. Priznavamo, da je separatizem močan, ali unitarizem je še močnejši in ker je demokratska stranka edina resnično edina jugoslovansko - unitaristična, je čisto naravno. da se bo vse, Kar v unitarizmu vidi rešitev države in naroda, zbralo slednje poročilo: V pondeljek se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem jako zanimiva obravnava o tožbeni zadevi gosp. Frana Fajdige. velej-osestnika in tovarnarja v Sodražici, proti znanemu klerikalnemu županu Antonu Lavren-čiču v Sodražici radi razžaljenja časti. Gosp. Fajdiga je nastopil dokaz resnice za razna nečastna dejanja, ki jih je zagrešil Lavrenčič zlasti med vojno. K obravnavi je bilo povabljenih 25 prič. Razsodba se še ni razglasila, ker je Lavrenčli koncem razprave prosil še za 14dnevni rok. da pojasni razne stvari pismeno. resnično unitaristična stranka bo prej ali slej premagala srbski (radikalski). hrvatski (radičevski) in slovenski (klerikalni) separatizem. Premočne so sile, ki branijo jugoslovanski unitarizem, da bi se sejaratistični demagogi in koristolovci stalno mogli uveljaviti. + Prazni madžarski upu Madžari se posebno veselijo Radičeve zmage, ker upajo, da bodo od tega imeli velike koristi. Fantastični so dovolj in ne zdi se jim izključeno niti to. da bodo še oni vladali na Hrvatskem, kakor so pred prevratom. Tako piše budimpeštanski «Nemzeti Ujsag», glasilo madžarskih legitimistov, da je tre- — Demonstracije proti komunističnim profesorjem v Italiji Komunistični poslanec Graziadei, redni profesor prava na univerzi v Parmi, že več mesecev ni predaval, ker je bil vedno Izpostavljen fašistovskim šikanam. Te dni je prosvetno ministrstvo pozvalo profesorja, da prične zopet predavati. Profesor je temu izkazu slediL Ko pa so fa-šlstovski akademiki zvedeli za to, so pričakovali profesorja pred univerzo in priredili velike demonstracije. Graziadei Je nato zapustil mesto. — Monarhisiična propaganda v Avstriji. Avstrijska monarhistična stranka je pričela nabirati podpise za memorandum, ki zahteva, da se anulira zakon, ki prepoveduje članom habsburške dinastije bivanje v Avstriji. Stranka se je obrnila zlasti do ženskih organizacij s j prošnjo, naj se zavzamejo za povratek razcesarice Zite v Avstrijo. — Zapiranje hiš na Dunaju. Dunajsko policijsko ravnateljstvo Je v sporazumu z mestnim magistratom izdelalo novo naredbo glede zapiranja hišnih vrat in glede razsvetljavama stopnic ln hišnih hodnikov. Naredba, ki stopi v veljavo dne 1. maja določa med drugim: Hišna vrata se morajo zapirati Ob 10. predkazn! s 1(5 mesečno zabraao frrt od 15. aprila 1923 do 15. avgusta 1924. O. Bregar Roman s 4 mesečno zabra-no Igre od 15. aprila do 15. avgusta 1923 Igralcema gg. Ternovic Franc ln Kotnik Maks se podeljuje opomin In ukine za-brane Igre, objavljena v «Jetrn» 19. aprila 1923. — Tajnik II. Službena objava LNP. Seja poslov, nega odbora se vrši danes ob 20. uri v kavarni Emona, salon. — Tajnik II. Primorje l. : Jadran. V nedeljo 2». t m. se vrši v Ljubljani na Igrišču Prf-morja ob 16. prijateljska tekma med navedenima kluboma. Obe moštvi se nahajata v prav dobri iormi in sta dosegli v letošnjih tekmah že lepe uspehe. Kot predtekma se vrši ob 14.30 tekma obeh rezerv. Lahkoatletskt miting v Merana. Me- ranska športna zveza je prošlo soboto priredila lahkoatletski miting, katerega se je udeležilo več znanih italijanskih, avstrijskih in madžarskih tekačev. V tekn na 100 m je zmagal Madžar Oer6 kljub slabi progi v lepem času 10.8 ter s tem porazil italijanskega prvaka Zuc-ca za tri četrt metra. Tretji Je bil Du-najčan Rauch. V teku na SCO m Je zmagal Benedek v času 20:0.8. Od Italijanov je zmagal Ambrosini v 16:18. Češkoslovaška reprezentanca, ki igra 6. maja v Pragi proti danski reprezentanci, je sestavljena nastopno: KaU-ba (Union); Hojer, Janda; Kolenaty, Ka-da (vsi Sparta), Selffert; Kuzel, Stapl (vsi Slavia), Koželuh. Dvofaček (oba Sparta), Cisar (Union). Trening-tekma Primorje : Lask. K naši notici pod tem naslovom v torkovi številki nam sporoča član Laska, da se med imenovanima kluboma nI vršila tekma, temveč Ie trening, ki je trajal 50 minut. Lask ni nastopil s tremi, temveč « petimi rezervami. Napovedana revanžna tekma med Cakovaškim športnim klubom in Prl-morjem, k! bi se imela vršiti v nedeljo 29. t. m. v Ljubljani se ne vrši ker ima C. S. K. 14 dnevno zabrano Igre, vsle. C. kuponi * Ljubljanska drama. Repriza «Cešnjeve-ga vrta» je bila boljša od premijere Sploh predstava raste, tako da je najmarj ubrano prvo, a najlepše zadnje dejanje. Vendar pa je že dosedaj razprava ! ba Madžarom samo na to čakati, da dognala naravnost gorostasna dejstva. Tako je med drugim dokazano, da je župan Lavrenčič v resnici ovadil med vojno sodniškega trgovca gosp. Gni-diča radi veleizdaje, ker ie svojemu iaja Srna tema. Nihče ne vé, kaj mu • Avstrijo. kakor kroglo v telesu!» i kaki so za sporazum in z;; prinese naslednji dan- A eno ie irofco-1 LavrorKis dalje izjavil med vojno j demokrati i;a f-ga nočejo. Res se zbudi na Hrvatskem prepričanje, da sta Hrvatska in Madžarska navezani druga na drugo . . . 4- «Nočejo sporazuma!» Ta vzklik odmeva iz beograjskih radikalskih listov od «Vremena» do «Balkana». Na demokratski račun se ved: telesu!» I kaki so za sporazum in za_ koalicijo, ie. ra- zvečer. Pred 9. pa se hišna vrata ne Komedija, ki je pravzaprav tragedija, p smejo zapirati, razen v slučaju, da to ; težka za igralce In za publiko. Gl6jK>l:o zahteva večina hišnih najemnikov. Ob . psihološka in bridko simbolična n; večernih urah morajo hišni lastniki od-: kar ¡zlahka dostopna m užitna. Priznat: nosno niih zastopniki skrbeti za potreb- ! treba, da se naš marljm in ambiciozno razsvetljavo v vseh hišnih prostorih,1 dramski ansambl skoraj brez izjeme od.: zlasti pa na stopnicah In hodnikih. Pre-; kuje v tem delu. Kar čuti se. s ko.i*-: stopki te naredbe se kaznujejo z denar- i pieteto in ljubezni^ se poglablja vsa.; p< -no globo odnosno z zaporom od 6 ur sameanik v svo.io ulogo. Občinstvo. In do 14 dni. Tudi pri nas bi bila taka od- pozna umetnost mojstra A. P. C'ihova : redba na mestu! *> torej dovolj pripravljeno na to kome- — Smrtne obsodbe v Rusiji. Mo-idijo, uživa kakor malokdaj. Tkrasote skovsko časopisje prinaša službeno poro- ; tega bisera ruske drame očarajo — zna, čilo revolucionarnega tribunala v Seva- ; ce. Drugi seveda se dolgočasni», zdeliaio. stopolu, ki je v zadnjem času izrekel 15 celo dremljejo. G. Putjata koi Gajev smrtnih obsodb, ki so bile takoj izvršene.; bfl velik v igri in zlasti slovo je igral zp-Na smrt ie bi obsojen in ustreljen po- pet pretresljivo. Tudi govorita mu tein morski poročnik Stavrajskij zaradi proti- ; prožneje. Ga. Nablocka je v igri izvrstna, boljševiške agitacije. Zaradi prostaških | kot oseba je dražestna. a tudi v govor.' deliktov je bilo na smrt obsojenih več ; napreduje. Prav dober je v svoji mornarjev. Tribunal je obsodil na smrt; ji ulogi Lopahina g. Česat ki je oč'vldno tudi trojico policijskih agentov, ker so ; inteligenten igralec in obeta Se lep raz-omogočili beg trojici kaznjencev. voj. Samo teksta naj ne iapreamja. lz®e. administracijo, docim bi kapetan prista- i Vstopnice po znižanih cenah so na proda; nišča bil Grk. pri dnevni blagajni v opernem gledališču ob oblJajiih urah, — Pri predstavi poje ulogo Firnja prvič g. Kovač. Koncert peljekih akademikov v Mariboru se danes ne t>o vtI'.L PcvrM zbor je odšel iz Sor-grada v NU in Siropljc in priredi koncert v ^Mariboru šele dne 23. apri- Spori [z seje kazenskega odbora LNP. , dne 23. aprila. Po § 13. točka 4. O. p. rad:- j JNS. se kaznujejo vsled nedostojnega obnašanja napram sodniku igralci S. K. Prin-crie: z. Bretrar Aioiz s oz i; cm na Domače vesí! DEŽ, SOLNCE IN DRUGO. Živimo v aprilu. Zjutraj imamo dež, opoldne solnce, popoldne pomrčino, •svečer ploho. Ponoči kaplja d»-Z do same rane zore. Človek postane v resnici nejevoljen. A nejevolja traja komaj eno uro farno en dan; dežuje pa že mnogo dni zaporedoma. Ljudje smo sitni. Revma-tike trga po nogah in rokah, nevra steniki hodijo zaspani okrog, lenuhi še celo niso za nobeno delo. Vsi skupaj pa se jezijo na vreme. Ljubljana je v blatu in lužah. Vse «e vozi s tramvajem. Seveda, kdo pa bi hodil in se prerival z rešetastim dežnikom po ozkih in iziizanih tro-toarjih?! Vsakdo sovraži ulico in se najraje etablira za domačim ognji fčem, okolu katerega se preriva šče-betajoča družina. Ej domačija, blagor tvojemu blagoslovu! Opoldne, ko sine solnce skozi oblake, se tudj tebi zasveti oko. Mahneš jo v TivolL V s vi tu mladega solnca opazuješ življenje, ki se ti zdi kakor opojne sanje. Svet izgleda drugače kot je v resnici. Ni bede. Ni pomanjkanja. Ni stiske. Ni protestnih shodov zoper draginjo. Povsod sama raz-košnost; razsipnost vlada, in bogastva je na prebitek. Ne veruješ? Prosim! Poglej v izložbe: klobuki so po štiristo in več dinarjev, srajca po tristo-«ievetdeset in sedem. In vendar nosijo ljudje srajce in klobuke. Tudi čevlji so dragi — pa vendar hodimo še vsi obuti. In tako dalje. In tako dalje. Življenje gre naprej kljub vsakdanji mizeriji. Kostanji v Zvezdi so zeleni, kakor pred letom. Srečni kostanji! Oni ne poznajo draginje, nikdar ne mislijo na povišanje mezd in prejemkov. Prele-i!0 žive od skritih sil in tajnih sokov zemlje, katere otroci smo vsi. Kadar me potlači misel o sedanjem času, se podam kar v Tivoli ali v Zvezdo. Zelenje me docela prerodi Da bi nas tako prekvasilo vse, prav vse, ki smo večkrat slabe volje in nočemo poznati solnca, ki pride vselej za oblaki in dežjem. M. * Zveza slovenskih pevskih zborov v Ljubljani vabi in iskreno prosi ljubljansko občinstvo, da se v velikem ■številu udeleži sprejema pevskega 7.bora poljskih akademikov iz Lvova in da poseti koncert, ki se bo vršil v soboto zvečer v veliki dvorani Uniona. * Vojvoda Stepanovič na zborovanju Narodne Obrane. Po poročilih iz Beograda se udeleži nedeljskega velikega zborovanja Narodne Obrane v Beogradu, ki je sklicano v svrho obrambe domovine proti njenim notranjim sovražnikom, tudi vojvoda Stepa Stepanovič, ki je bil nalašč zato pozvan iz čačka, kamor se je slavni general umaknil po svetovni vojni na *voje posestvo. * Obletnica smrti Zrinjskega in Frankonana. Društvi Jugoslovenska Matica in Sokol v Splitu priredita dne 'JO. aprila v tamkajšnjem gledališču svečano akademijo povodom obletni-re mučeniške smrti Zrinjskega in Frankopana, ki sta bila obglavljena v Dunajskem Novem mestu. * Kongres jugoslovanskih inženjer-fev. Koncem meseca julija letos se vrši v Splitu kongres inženjerjev in arhitektov Jugoslavije. Glavni namen šega kongresa je, da se tehniški strokovnjaki iz vseh naših krajev informirajo o našem Primorju. Udeležniki kongresa obiščejo naše Primorje od Bakra do Kotora ter si ogledajo vse važnejše luke in industrije, tovarne v Crnici, slap Krke, veliko hidroelektrarno na Gubavici in tvornice sulfi- bomo priobčevali še dalje normalno mi predzadnji strani lista, inozemske borze pa med najnovejšimi brzojavnimi in te lelonskimi vestmi na prvi strani. O po zarjamo na to vse interesente. Zagreb, devize: Dunaj 0.1365 - 0.13S Berlin 0.32 — 0.33, Budimpešta 1.85 — 1.95, Milan 481 — 483, London 453 — 454.50, Newyork ček 97 — 97.50, Pari? 655 — 660, Praga 291 — 293, Švica 1775 — 1782.50, Varšava 0.195 - 02025 valute: dolar 95 — 96, avstrijske krone 0.1375, lire 476 — 478. funti 453, frank; 655, napoleoni 340 — 365, efekti: Ljub kreditna 250, Praštediona 1020 — 1022 Slavenska 110 — 111, Trb. premogokop-na 900 — 925. Beograd, devize: Bukarešt 47, Berlir 0.3175 — 0.32, Dunaj 0.1375. Pariz 65P Pešta 1.80, Praga 290.75 — 291.25, London 451.50 — 452.50, Milan 480 — 484 Švica 1770, Newyork 96.50 — 97. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Potrt! globoke žalosti naznanjamo s tem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je vsegamogočnl danes poklical k sebi naše iskreno ljubljeno hčerko, FRAN FAJDIGA ln AMALIJA, roj. KRAJC star®. katera je po mukepolni bolezni v starosti 21 'et danes ob 14.45 mirno v Gospodu zaspala. Šla je za sestrico Marijo! Pogreb drage pokojnice se vrši v petek, dne 27. t m. ob 14.30 v Sodražici. Stana, draga nepozabna Stana, počival v miru! Na svidenje! V Sodražici, dne 25. aprila 1923. ELIZABETA r stara mati VERA, IVAN, FRAN, ANTON, MILAN, DANILO, GVIDON. NADA. LJUBA, ANDREJA, PAVLINA bratje la sestrice. I. ¿.evaco.; Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Onstran Meiuna. približno četrt milje od zadnjih hiš, stoji na samem hišica, s katere visi znamenje žejnemu potniku, da si more v tej samotni hišici privezati dušo s požirkom vinca. Nekoč je ta hiša bila tudi prenočišče. V okolici pravijo pri tej hiši že vedno «Pri zlatem osličku», toda prebivalci Meluna že več ne vedo, odkod prihaja to nekoliko nenavadno ime. Polagoma se je ta hotel preobrazil tudi še v bra-njarijo. Toda po stari navadi mu je ostalo tudi staro ime. Pri tem «Zlatem osličku» se je ustavil naš Saint-Priac. Takoj po svojem prihodu v Melun si je ogledal okolico in preštudiral bojno polje kakor vsak dober poveljnik čete. Odločen je bil, da se raje poda v Fleury kakor v Melun, zato je zapustil Melun s svojo četo razbojnikov in si izvolil za svoj glavni stan ono na samem stoječo hišo, ki je tako izvrstno opazovališče. Njegova četa razjaše pred hišo in na stani svoje konje v hle-vu. Domači so bili vsi na poljih, razen možakarja, ki je ves v strahu in samo gleda te pri-tepence, ki se obnašajo, kakor da so oni gospodarji Ko so konji razmeščeni v hlevu, vstopi Saint-Priac s svojimi v hišo. «Daj piti! Pa brž!» Brez besede postavi domačin pred goste pet velikih čas, dve kovinasti, tri pa lesene. Potem prinese velik glinast vrč poln rdečega vinca ter enostavno pove: «Caša po dva krajcarja!» Saint-Priac vrže zlato pištolo na mizo, dedec jo pobere, pogleda, se na-smehlja, potem dvigne čepico, se prikloni in pravi: «Hvala, monsinjor!» «Kmet!» ga nahruli Saint-Priac. «Sedaj povej, kdaj se vrnejo domači?» «Oj, ne pred večerom, monsinjor!» «Dobro.... kje pa ti po navadi «piš?» »Na seniku . . .», odgovarja dedec začuden, «... na senu in detelji..» «Ni čudno! . . . Torej, čuj: Dal sem ti zlatnik za tvoje vino . . . Dam ti še: sunek z mečem v trebuh, če se takoj sedaj ne spraviš na svoje seno in deteljo in če potem odpreš samo še eno oko ali uho, da bi videl ali poslušal, kar se bo zgodilo okrog pol- dneva . . . Nosi se, in glej, da te pred dvanajsto več ne vidim!» «Marš ven!» zagrme v en glas ras bojniki. Ubogi vrag se ves prestrašen spusti v beg, odletava iz rok v roke. dobi brce zadaj in sunke v rebra, tako da odleti končno iz 6obe kakor žoga v goal ter se zave šele, ko sedi ves ob-tolčen, zmeden in vrtoglav pod stopnicami. potem pa se naglo popne po teh stopnicah na senik, pri tem pa še šklepeta z zobmi in ječi: «Kakšni vra govi si mi prišli v hišo in kakšen hudič mi jih je poslal na vrat?» Razbojniki kar tulijo smeha pri po gledu na preplašenega dedca, ki tako naglo pleza po stopnicah . . . Tiho!« ukaže Saint-Priac. «Niti besedice več!» In vsa disciplinirana banda umolkne, kakor da so to kakšni vojaki, ki imajo posebno strogega poveljnika Saint-Priac postavi straži k zaprtim vratom, sam pa sede v kot velike sobe, da razprede svoje misli. «Hej!« se oglasi čez uro straža pri vratih. «Kaj je?» vpraša Saint-Priac. «Neki plemič jaše od Meluna semkaj proti nam. Sam je.» «Kdo je?» ponovi Saint-Priac svoje vprašanje. «Plemič, z belim peresom na širokem blobuku. Sedaj vidim bolje. Mlad je, še zelo mlad . . .» Saint-Priac vstane, stoip k vratom, pogleda brezskrbno tja po bližajočem se mladem samem plemiču . . ., obstane, pogleda še enkrat, in ves zardi ter radostno zarenči. Spoznal ga je! Dvorana, kjer so zbrani njegovi razbojniki, ima izhod na dvorišče. Za dvoriščem se dviga pol razpadla zgradba, menda nekdanja kašča. Na levi hlevi. Med hlevi in staro kaSčo zid, v njem vrata, ki vodijo na polje. Čudno je le, da so ta vrata od zunaj zaklenjena. Saint-Priac je preštudiral ta položaj. Vedel je, da bi v slučaju napada imel samo izhod na glavno cesto. Hotel je dati odpreti vrata, ki vodijo zadaj na polje, toda dedec, katerega so bili našli doma, mu je bil prisegel, da so ta vrata sploh vedno odprta in ni mogel razumeti, kako to, da so sedaj naenkrat zaklenjena. Toda Saint-Priac ni pomislil na nikakršen drog napad, kakor samo na ctaega, ki bi ga izvršil sam. Ko je bil spoznal v bližajočem se samcatem plemiču — Annals, se mu kri pomiri kakor pir veeh možeh, ki znajo delovati v odločilnem trenutku. Takoj je razdelil svoje dečke ter jim odkazal mesta. Trije so morali privesti konje ii hleva in jih pripraviti. Drugi trije so dobili povelje, da mu slede venkaj na cesto in mu pomorejo, če bo treba. Ostali so morali v strogi pripravljenosti čakati v veliki »obanl u vsak slučaj. Vse je pripravljeno. Vrata na veliko cesto so sedaj na stetaj odprta. «Hej!» klikne straža. To je bfl dogovorjeni znak. Pomenil je, da je Annals dospela. Saint-Priac plane na cesto, s njim njegovi trije spremljevalci. In hip na to prestrežejo deklici pot. XXXVIII. Zgodovinski dogodek v Fleuryju. Videli smo, da sta se Rascasse in Corignan ustavila pri vhodu v Melun. Načrt obeh pajdašev je bil kaj enostaven. Biti sta hotela nepristranska opazovalca neizogibne in bližajoče se bitke med nasprotniki ter se prepričati, na čigavo stran se nagiba zmaga. Če se nasmehlja Richelieu-u, ostaneta pač kardinalisia. kakor sta bilo doslej. Če pa bo triumifral vojvoda anžovin-ski. postaneta pač tudi onadva prepričana rojalista . . . Rascasse naenkrat zapazi Saint-Priacovo četo, ki odhaja na prežo in ki jaše v koraku po cesti. «No, Corignan moj, ali jih dobro vi-j dite? Kakšna vloga je neki odkazana našemu Saint-Priacu? Saj je tukaj pripravljena tudi eskadrona dragon-cev, če ne štejeva patra Jožefa, ki zaleže že sam za cel eskadron!» «Eh kaj, x enim samim udarcem ga...» «Zadeva postaja vedno bolj zapletena,» nadaljuje Rascasse nemoteno. «Veste, Corignan, Izgubljena sva, če danes ne izkaževa kakšne važne in velike usluge onemu, čigar pristaša sva. Toda komu? Pojava Saint-Pria-cova me vznemirja... Mogoče je. da bo ta lopov odnesel ves dobiček. Poj-diva, Corignan,... približajva se previdno in glejva z odprtimi očmi...» «Da, da, potrdi Corignan. Com pru-dentia et oonlu. Tako stoji zapisano ...» Nada in bojazen torej vodi In na-ganja najina znanca, da sledita od daleč Saint-Priacovi četi skozi Melun in dalje, dokler se ne prepričata, da se je ustalil dečko s svojo četo v osamljeni gostilni «Pri zlatem osličku». «Tukaj se je vlegel v zasedo in prežo!» konstatira Rascasse. In obrne svojega konja ua polje. Corignan mu sledi, četudi mnnraje, ker zelo trpi žejo in jaše le še s težavo. Tako prideta za osamljeno hišo, kjer preži Saint-Priac, tukaj privežeta za grmičjem svoja konia, Rascasse pa se sam približa hiši In ko najde zadnja dvoriščna vrata odprta, jih previdno zaklene, da si tako zasignra vsak nepričakovan zahrbtni napad. Ta previdnost je Rascassu že nekako prirojena, kakor je prirojena lisjaku. »Sedaj razumem!» pravi, ko se vrne k čakajočemu Corignanu. «Pa kaj delajo?» vpraša Corignan. «Pijejo, je-li?» «Corignan,» pravi Rascasse resno, «... pomisli, da nama je glava ostala na vratu le čudežno, dalje da naju je brez dvoma dal iskati in da se mu morava vkljub vsemu vseeno prikupiti s kakšnim velikim delom, ali pa morava postati pristaša vojvode anžovin-skega. Če pri tem premisleku še vedno tožiš nad svojo žejo, pa pojdi in se nalokaj!» «Nisem več žejen!» pravi Corignan in grenko požira. «No torej! Saint-Priacovi ljudje ga. kajo. Čakajva, kakor oni. Kadar bodo prihrumeli iz hiše, se premakneva tudi midva.» Nekaj časa molčita oba »avezniks in čas poteka «Hej?» vpraša Corignan naenkrat »Kakšna živalca pa je to?» Daleč tam, na obzorju se saree pojavlja nekakšna postava, ki na čud. ne načine poskakuje ali leti ali se pre-giblje na nekakšen drag ne povstn doumen način. In vedno bližje prihaja ta živalca, ln ko dospe do naših zi. vernikov, se izkaže, da je ta živalic* obdarjena t velikanskim jezikom ra enim samim uhljem in da šepa na eni nogi. izkratka. ta uboga izmučena para je Corignan L, Rascaesov pe?, ki bi rad takoj pokazal svoje občutke, polizal svojega gospodarja po licu in ugriznil njegovega tovariša v nogo. «Corignan!» vzklikne Rascass? strmeč. «Ta prekleta mrha!» ga pozdravi Corignan II. Priporoča se novo, moderno urejene delikatesno trgovino in zajirkovalnico Frece & Plahuta, Celje, Aleksandrova ulica 7. NAJNOVEJŠE KNJIGE TISKOVNE ZADRUGE t Ljubljani, PreiersoTs nI. 5*. Coster-Debeljak: Til Ulensplegel. Roman. Str. Sol. — Vez. 70 Din, broi. 60 Din, po poŠti 3 Din več. Ivan Lah: Angelin Hldar. Staro Icarotansfca poT-at. nostrtral ŠsMc. Va. 32 Din, po poŠti 1*50 Din reč. Ant. Mellk: Jugoslavija, li. del. Opl« pokrzfin. Str. 517. Z zemljevidom Jugoslavije. Vez na fir.ea papirju 65 Dlc. broi. na slabšem papirju £0 Din, pa poŠti 3 Din več. Petrovič-Pugelj: Piofca. Veseloigra. Broi. 11 Din, po poiti 75 p več. Miičinski: Zgodbe kraljev. Marka. Hnatrirano. V. IS Din, po poŠti 1 Din več. Andrejev-Vldmar: Povest o sedmih obešenih, v«. 22 Dia, broi. 16 Din, po posti 1-50 Din več. Shakespeare-Žnpančič: Otbello. Vez. 29. br. 23 Din, po poiti 1"2S Dhi več. Ivan Pregelj: Azazei. Žaloigra. Ver. 28, bro5. 22 Dta, po poiti 1 Dia več. Jorčič, ra. zv. Uredil dr. Prijatelj. Broi. 36 Din, po po«! 2*50 Dta več. Hcbhouse-Ogris: Liberalizem. Broi. 30 Dta. po poŠti 1-5C Dte več. Ibsen-Mole: Gospa z morja. Vez. 24, br. 18 Din, po polti 1-50 Din \sč. Slenkiewicz- ".'ole: Z ognjem in mečem. V snopičih, do sedaj 5. Snopič i poitaico vred 9 Din. Pokojninsko zavarovanje nameščencev. BroS. 16 Din, po r.oS'i ' Dta več. 125,000 delnic, glasečih se na prinosnika., po Din lOO— v vrednosti v skupnem znesku Din 12,500.000-—. Na postavi pooblastila občnega zbora z dne 8. aprila 1922. in zaradi splošne potrebe nadaljnje prometne glavnice se je odločilo ravnateljstvo Slavenske banke, d. d., izvršiti zvišbo delniške glavnice in emisijo novih delnic ob nastopnih pogojih: 1.) Delniška glavnica Din 37,500.000-- se zvišuje z izdajo novih 125.000 delnic po Din 100 - nominale, torej za Din 12,500.000'- na Din 50,000.000. 2.) Posestnikom starih delnic pripada pravica, na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno Din 110' - tel quel. 3.) Subskripcija se začne dne 20. aprila t L ter se zaključi dne 30. aprila 11. 4.) Nove delnice nosijo kupon za leto 1923. ter so deležne dobička izza dne 1. januarja 1923. 5.) Protivrednost podpisanih delnic je vplačljiva takoj, najkesneje do dne 30. aprila 1923. 6.) Subskripcija, odnosno opcija, se opravlja: v Zagrebu: pri blagajni zavoda, pri podružnicah Slavenske banke, d. d.: v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celju, Dubrovniku, Gornji Radgoni, Kranju. Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Osijeku, Sarajevu, Somboru, na Sušaku, v Sabcu, Sibeniku, Velikovcu, Vršcu; v Splitu: pri Jugoslavenski industrijski banki, d. d.; v Ljubljani: pri Slovenski banki; na Dunaju: pri banki Bankhaus Milan Robert Alexander; ir Budimpešti: pri Balkanski banki, d. d., m pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke, d. d. Delničarjem iz Amerike se rezervira na njih odpadajoče število novih delnic, dokler ne prispe njih naznanilo, ali reflektirajo na razpisano opcijo novih delnic. 7.) Posestniki starih delnic, ki žele po točki 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih pod-pisovalnicah: točno izpolnjeno in podpisano prijavnico, ki naj navaja številke starih delnic (kolikor niso pri zavodu v pologu), ali pa naj predlože začasno potrdilo starih delnic. Delničarji bivše Jugoslovanske Union-banke lahko izvedejo to opcijo tako, da se vzamejo v poštev njih še njene delnice, v zmislu svoječasnega zaključka o združitvi s Slavensko banko, d. d., t. j. na vsaki dve delnici Jugos Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke, d. d. 8.) Ažijski dobiček, ki se doseže z izdajo novih delnic, gre v korist rednega rezervnega sklada, odbivši stroške za emisijo in pristojbine. 9.) Za proizvedbo te emisije je bfl osnovan sindikat, ki iamči za uspeh zvišbe delniške glavnice. ZAGREB, meseca aprila 1923. , Slavenska banka. d. d. v Zagrebu. nezame-Jugoslovanske 671 Priloga ^Jutru," št. 98, dne 26. aprila 1923. Politični odmevi Nepolitične organizacije III. It v prvem članku ono rekli, da klerikalne organizacije odliknje njih jasno stališče in borbenost Kdor ne voli klerikalno, kdor se druži z napred-njaki, mora ven. Na napredni strani je stvar nekoliko težja, ali le dozdevno. Kajti ravno tako lahko ostro začrtajo naše napredne organizacije, če imamo tudi žal še vedno več paralelnih naprednih strank, da morajo njihovi člani pokazati barvo. Kdor na dan volitev, ko gre za boj med naprednim blokom in SLS, oziroma komunisti, gre na lov ali na planine ali celo samo janjca peč, tega mirnim srcem more in mora vsaka naša nepolitična organizacija postaviti pred prag. Z indolentnimi mrcinami, ki niti toliko ne zmorejo „žrtve", da bi šli volit, se naš človek, ki stoji na stališču narodnega edinstva in naprednosti, ne more družiti niti v skupni zabavi, kajti vsak hip mu mora očitati njegovo podlost. So kraji, kjer ima prvo naše narodno društvo več odraslih članov, nego so dobile vse napredne stranke skupaj glasov (ne glede na to, da je NSS se postavila na avtonomistično stališče treh narodov). So kraji, kjer so izostali celo ugledni funkcionarji nepolitičnih naprednih društev. Kaj še, da bi jih ena ali druga stranka mogla dobiti na kak shod zoper klerikalce. Povsem uvidevamo, da bi bilo za politični nastop veliko bolje, če bi imeli edinstveno narodno fronto. Ni tu prostor za rekriminacije, kdo je to zakrivil, res pa je, da je demokratska stranka, ki je ponujala na vse strani spravljivo roko, z izjemo pri ljubljanski NNS, našla oduren odziv. Vkljub temu vsi oni, ki svojo nedelavnost krijejo za ..nepolitičnostjo" kulturne organizacije, napadajo, kakor da so napram problemu koncentracije vse napredne stru-je enako nespravljive. Edinstvena fronta je na pota, to so pokazale volitve 18. marca, to kažejo dogodki v Beogradu. A če in dokler je ni, s tem niso razrešena naša nepolitična društva dolžnosti, da aktivno sežejo v boj zoper Jderikalizem in vsako separatistično akcijo. Predvsem je treba obračunati s ko-modnim naukom, da ni treba politično udejstvovati se onemu, ki dela v nepolitičnem društvu. Trdi se, da se to „ne strinja'4 in da je politika in politično delo grda stvar, nad katero ie vzvišen n. pr. sokolski ali čitalniški delavec. Ni treba tu mnogo polemike s tem pogubnim nazorom, ki je v resnici le plašč komodnosti in pa pretirano hvalisanje lastne važnosti. Politično delo in vzgoja sta višek vsega. Ne rečemo, da je več vredno ko drugo delo, ali brez njega ni uspeha. V narodni državi je dolžnost državljana, da se udejstvuje politično. Nevtralci so brezspolni slabiči, nam treba borbenih ljudi, neustrašenih, neizprosnih. Ne delajte natn še po kulturnih organizacijah „hofratov", ko nam jih je iz avstrijske šole toliko ostalo po kosteh. Rajši odpustimo malo prehud izstop kakor premedel. Dokler je položaj še ta, da imamo tri napredne stranke, ki delajo skupno v nepolitični organizaciji, a vsi tri stoje na stališču narodnega edinstva in svobodomiselnosti, bodo pač vodje in člani društva v svojem političnem udejstvo-vanju pazili na dolžnosti medsebojne- ga takta, ki bo vkljub pripadnosti k raznim političnim strankam dovoljeval iskreno skupno nepolitično delo. Vidimo pa sami in smo prepričani, da bo enak pogled na glavna vprašanja z ozirom na strašni pritisk klerikalizma sam prinesel, da bo to skupno delo našlo slej ali prej odmev tudi v fuziji ali vsaj kooperaciji teh strank. V znamenju demantijev Trst, 28. aprila. Vladna kriza v Beogradu in vse ostale, kar je z njo v zvezi, je pa« vzrok, da je jugoslovenska Javnost prezrla ali pa kar samo mimogrede omenila dva dogodka, ki sta gotovo zelo pomembna za od-nošaje med Jugoslavijo In Italijo. Navedem naj ju po časovnem redu: odlikovanje ministrskega predsednika Mussoli-nija in drugih italjanskih državnikov in politikov z visokimi jugoslovensklmi re-dovi ter nadaljevanje opatijske konference t Rimu. Oboje je najbrž v medsebojni zvezi in prav zato je menda tndi oboje doletela ista usoda: — demanti. Se preden je jugoslovanski tisk objar vil jugoslovanska odlikovanja italijanskih državnikov, smo že čitali v tržar škem «Piccolu della Sera» od ponedeljka, 16. t. m., vest Iz Beograda, datirano 15. aprila, da «Službene Novine» objavljajo ukaz, s katerim se ministrskemu predsedniku Mussoliniju podeljuje Karar gjorgjeva zvezda I. razreda, drugim italijanskim državnikom pa druga visoka odlikovanja. Se istega dne pa je oficijoz-na agencija Štefani, ki je poslala v svet vest o teh odlikovanjih, izdala naslednji demanti: «Rim, 16. — Naša, vest o odlikovanju on. Mussolinija in drugih je netočna.» Jugoslovenski tisk je ta demanti brezdvomno prezrl, pač pa je objavil iz «Službenih Novin» posnetek ukaza o odlikovanju (ljubljanski listi v svojih izdajah od 18. t. m.). Tu nastaja v resnici zanimivo vprašanje, kaj je moglo biti povod italijanskim službenim krogom, da so demantirali to po poluslnžbeni agenciji objavljeno vest? In potem: italijanski tisk je objavil 19. t. m. iz Rima datirano vest, da «ju-goslovenske delegate parite tične komisije za Reko pričakujejo v Rimu v 6oboto, 21. t. m„ zjutraj in da komisija začne svojo delo še istega dne». Naslednjega dne pa je rimska agencija Volta objavila vest, po kateri se skorajšnji sestanek paritetičnq komisije nikakor ne potrjuje v pristojnih krogih in da nikakor še nista določena ne čas ne kraj za zopetni sestanek komisije. Torej zopet demanti Dne 21. aprila, «rimski božič», se je sicer izdal že takoj nekoliko dvomljiv kot začetni dan nadaljevanja delovanja paritetične komisije, ali da bi se prva, tako določna napoved v kratkih 24 urah demantirala tako odločno in da bi se vse skupaj porinilo v tako megleno r.eizvest- iseS. Pogajanj» ▼ paritet! in! komisiji ao i gotovo tolikanj važna sa obe državi, da bi se po njihovem n godnem zaključku nihče ne Sadil, če bi tedaj poroeil »deležnike tak obojestranski blagodejni deiek; al! pogajanja so se prekinila, in sicer v okoliščinah, ki niso posebno ugodne za srečen končni izid, in ravno oni drugi demanti nun govori vendar dovolj jasno, da je tak izid očividno ie zelo daleč. Kak pomen naj bi potemtakem imela jugoslovenska odlikovanja italijanskih državnikov? Stvar bi skoraj napravljala vtis, kakor da bi bila jugoslovenska vlar da toliko naivna, da bi morda z odlikovanj menila pridobiti predstavitelje italijanske države, da bi bili popuetljivejši in bi tako omogočili čim prejšnji ugoden izid pogajanj. In to naj bi bilo morda v zvezi t vestjo o poklicu jugoslovenske delegacije v Rim? A to vendar ne bo res! In tako postaja stvar v resnici nerazumljiva, s čimer pa v6taja dolžnost javnosti, da zahteva jasnosti, kajti nejasnost in dvom bi v tem slučaju pome-njalft naravnost izpodkopavanje ugleda države. Jugoslovenska javnost naj zahteva od vlade pojasnila, kaj je z vestjo o teh odlikovanjih in o sestanku paritetične komisije v Rimu in če je vse skupaj le «bomba», ki naj bi imela namen ponižati ugled države v inozemstvu, naj pride vlada nemudoma z najodločnejšim de-mantiiem! In naj se dožene, kako sta te dve vesti prišli v javnost! A. Ekar. Izgleda r prrl -roti tako. kakor pri j» francoskim koristim. Moč sodobne Francije je dvovrstna. Prvič izhaja iz sile francoskega duha, drugič iz njenega zemljepisnega položaja. Doslej v Evropi nimamo političnega sistema, ki bi prekašal francoskega. Franelja je izvedla največ socijalnih poizkusov ter je svoje eksperimente drago plačala. Od leta 1779. do 1818. je Francija imela nič manj nego deset raznih ustav. Vsaka od njih je bila zapečatena s krvjo. Družba je v razmeroma kratkem času preživela deset raznih orijen-tacij. Evropski parlamentarizem je dete francoskega parlamentarizma. Angleški in ameriški parlamentarizem sta našla v Evropi malo odziva. Duševni razvoj Angležev in Amerikancev je šel v dragi smeri ne?o razvoj francoskega naroda. Poleg drugega je Evropa od teh dveh veleBil odrezana tudi teri-torijalno, Atlantski ocean in kanal La Manche sta mnogo vplivala na to. da je francoski parlamentarni sistem prišel skoraj povsod do veljave. Trpljenje Francije v vojni ji je vlilo mnogo nove moralične sile. iz katere bo črpala svojo moč še zanaprej. Glede prevladujoče duševnosti si je Francija tudi v bodočnosti gotova 6voje nadvlade. Francozi so v svojem značaju umeli združiti polet in avtodiseiplino, intuicijo in voljo. Na t* način je Francija postala prva velesila v Evropi, dasi se njeno prebivalstvo ne množi v istem razmerju kot na primer ljudstvo v Rusiji, Poljski in Nemčiji. Številke pa ne bodo nikdar mogle ] nadomestiti kakovosti. Do tu dopisnik «Riječi». Njegovim iz- Francija in Evropa Zagrebška «Riječ» je objavila iz peresa svojeea rednega pariškega dopisnika i prav "zanimiv sestavek o vodstva Franci-! vajanjem ni mogoče zmanjšati vrednosti je v Evropi. Jedro člankarjevih misli je | — v kolikor se tičejo preteklosti. Da pa sledeče: jpojde razvoj Evrope v prihodnje po dru- Trenatno in dokler traja pasivnost : gi poti nego je šel doslej, o tem ni dvo-Rusije. je Francija edina politična vele- ! ma. Francija — je bila! To stoji trdno, sila v Evropi. Večina mirovnih pogodb i Evropejci, ki žive vsestransko t umom se je sklenila v Franciji ter nosi formal- i in srcem napredku, pa se bodo. ako no-no in stvarno značaj francoske nadvlade ! oejo zaostati, v bodoče morali ozirati na v Evropi. Po zaslugi Francozov so se' slovanski vzhod. V razliki med tema mogle ustvariti Jugoslavija, ČeŠkoslova-1 dvema orijentacijama — med orijentaci-ška in Poljska ter zaokrožiti druge j jo preteklosti in prihodnosti — leži tudi države. Današnja politična karta Evrope j vsa tragika sodobne Evrope. Kulturni pregled Dolinar in Bucik (K nedeljski otvoritvi njune razstave v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani.) Lojze Dolinar. Za Hceiem, ob železniški progi si ie postavil lani kipar Dolinar majhen paviljon, v katerem ima svoj atelje. Lična, bela stavbica, kakor da Je zbežala iz vrvenja vozov in tramvajev tja gori, kjer ji samo od časa do časa moti mir tržaški vlak. V ateljeju vse polno stojal, na katerih sede, čepe, stoje in leže mavčne, granitne, marmornate plastike. Izza zavese v ozadju, kjer Je pravzaprav tisto svetišče, kjer dobivajo ideje svoje ilovnate forme, ti stopi nasproti Dolinar v belem jopiču in z žametasto čepico na glavi. Ravnokar nost. pa vendar ni bilo pričakovati. Res- i jc gnete! novo skico iz ilovice ali brodil niča je, da jugoslovenska delegacija z ozirom na vladno krizo ne bi imela za~ j po sadreni kaši. kar se pozna na niego-i vih rokah. Svoje stvari že rad pokaže, dostnega poverila, ker vlada v ostavki j toda o umetnosti ne govori rad in sploh ni več polnovredni izraz volje države in bi torej delegacija sploh ne imela ne oblasti ne pravice, da bi zastopala državo in njene interese: ali vse to so vedeli tudi v Italiji tedaj, ko so napovedali sestanek paritetične komisije na 21. t. m. Čemu torej napoved, za katero se ve, da jo je treba demantirati?! Kako je prišla ta vest v tisk? Ne! Prav čisti posli niso to in za tema dvema demantijama mora tiSati kaj drugega kot pa samo lov italijanskega tiska za senzacijami. In res: vest o odlikovanju italijanskih državnikov je prišla tako nepričakovano, da je vzbudila splošno začudenje. Taka odlikovanja prihajajo vendar po vsej dosedanji praksi šele po ugodnem zakljucenju kakih mednarodnih pogajanj, in tedaj na obeh strar trdi, da ne bi zna! in vedel o njej ničesar povedati. Vsi umetniki tako. Čudno. Samo malemu številu umetnikov je dano. da glavic ter terakote iz zadnjega časa. Vseh del bo razstavil Dolinar kakih 20 do 25. Dolinar je pravi plastik: misli vseskozi v treh dimenzijah v nasprotju z nekaterimi ekspresionističr.imi kiparji, ki ustvarijo v plastiki takorekoč dvodimenzionalne risbe. Silhuete njegovih stvari so čudovito sklenjene same vase, šele v tesnem zunanjem okviru se mu razvija notranji organizem gibanja in ritma. Skoro isto, kar Je imel v mislih Michelangelo, ko je rekel, da mora biti prava plastika taka, da Jo lahko zatrkljaš z zore, ne da bi se Ji odbrusil kak člen. Namesto gest torej delujejo tu kentraposti notranjega gibanja v kubusu, včasih komaj nazna-čenega, da deluje s sik» v tesen okvir stisnjene sile. Poleg tega ie vse urejeno v enoten ritem, ki je postal v modemi sploh nekak tonovski način. Bronasta Siinga I in marmornata Sfinga II bosta na razstavi zato gotovo našli številne občiidovatelje. Prva, sedeča, z mačje skrivljenim hrbtom, se opira z rokami na skalo. Zdi se, da se bo ta hrbet vsak hip vzravnal kakor elastična vzmet in da bo ženska prhnila v daljo, saj prt nas le n! sficofi razsta-il a" iS3 živel Je malo med nami. Bcdk le rodom Tržačan. Študiral ]e ▼ Gorici ta poanefe na Dunaju. Navadno živi v Trstu, zadnje tri mesece pa se mudi v Ljubljani, kjer Je tevTSII r tem času precej portreta»'. Bucik Je v prvi vrsti portretist. Dela v olju, pastelu; po slovenskih primorskii revijah smo videM tudi že več posrečenih vtnjet in ilustracij izpod njegovega peresa. Njegova sedanja razstava bo imela tudi retrospektiven značaj. Razstavil bc poleg nekaterih portretov znanih Ljubljančanov in Ljubljančank tudi svoje prejšnje oljnate »tvari, med temi tudi krajine. Njegove najstarejše slike datirajo v leto 1907. nazaj, najmlajše to nastale pred tedni. Vojna je mnogo njegovih del uničila. Nekatera pa »e nahajajo v Gorici. Trstu, na Dunaju, Češkm in v Rusiji. V Ljubljani bodo zbrana ona dela. ki so trenutno dostopna. Glavno polje Bucikovega slikarstva so portreti. Problem portreta je od vekov sem vedno isti. Moderne smeri so tu skoro povsem brez vpliva. V svojih ženskih portretih išče Bucik specifično žensko stran, katero opredeljuje z nežnimi barvami in finimi oblikami. Kar pojmuje Bucik človeka v prvi vrsti kot tadividij, ne dela po šabloni, temveč ustvarja direktno pod vplivom osebnosti. S te strani oteta postati kolektivna razstava Bu-cikovih del v Jakopičevem paviljonu tudi stvarno zelo zanimiva. znajo tudi z besedo izraziti isto, kar v j če jo hočeš prijeti. Terakote iz zadnjega drugi snovi. | časa bodo tudi napravile precejšen vtis. Največja Dolinarjeva stvaT na razstavi 1 Dolinar ne dela površno: po stenah mu bo velik doprsni portret Ivana Hribarja, ¡visi cela vrsta aktnih studii, risanih z Prav dobro Je zadeta močna linija vratu I energičnimi potezami m gibkimi obrisi, in tudi obraz ie zadet. V kotu sloni kralj Matjaž, znan iz beograjske razstave, z leve strmi v tebe bronasta operna pevka Thalerieva, potem pridejo pa same majhne, intimno lirične plastike: Melanholija, Resignacija, Zbujajoči se deček, Buda, dve Sfingi In Eva... Prvi dve kakor dva «itka ritma, Deček je starejšega datuma, iz Dolinarjeve «baročne» dobe, Eva je bila tudi na beograjski razstavi, potem sledi vrsta portretnih študij In otročjih kakor to delajo vsi kiparji. Znak, da študira in se izpopolnjuje venomer. Več o Dolinarju po otvoritvi razstave. Upamo, da bo takrat naše občinstvo pokazalo, da ve zanj, čeprav ustvarja v tišini. Saj dela za našo umetnost! Avgust Bucik. Obenem z Dolinarjevimi plastikami to razstavil svoje slike slikar Bucik. Ta je našemu občinstvu še malone homo novus, Šentjakobski oder v Ljubljani . S. Finžgar: «Razvalina fivljen)*».) «Razvalina življenja» je toliko enostavna kolikor je v resnici med našim ljudstvom česta, skoro vsakdanja; in pri tem toliko strašna, kakor so strašne žrtve, ki jih pri nas ugrabija alkohol. Ne visoka umetniška kvaliteta, temveč tendenca, vzgojnost daje tej ljudski drami pravilni značaj. Kajti s posrečeno zasedbo karakternih vlog «Razvalina» mora vžgati. In to je njena glavna pretenzaja'. Kot domača drama Firngarjevega imena je «Razvalina» prešla že pieoej nagih podeželskih odrov. A še vse premalo, dok ler ne prehodi cele Slovenije. Naši Sentjakobčani so po veetni popravi priredili premiere prošli petek ter uprizoritev ponovili v soboto in v torek. Dosegli so popoln uspeh. Posebno po volji je bil obisk pri prvih dveh predstavah, medtem ko ga je v torek znatno preprečil neusmiljeni naliv. Sentjakobčani so dali. kar so mogli dati. Gdč. Hamo-va je v vlogi rejenke Tone ob premieri absolvirala svoj petdeseti nastop, kar pri dveletnem obstoja šentjakobskega odra pomeni toliko požrtvovalnosti, da je bila le skromno kvitirana s posebno pohvalo, ki jo je žela gospodična ob svojem jubilejnem nastopu. To tem bolj, ker Hamova tako r drami kakor v komediji prevzema navadno najbolj nehvaležni vloge, katerim z močnim temperamentom podi prav lastno noto. — Gdč. Petričew kot Lenčka sicer vloge ni podčrtala, r ostrejšo potezo, premehka je zanjo; a v celoti nikakor ni izpadla iz okvira. Ena ko je z manjšo vlogo Anice zadovoljila tudi gdč. Klinčeva. Prav posrečena je bi la figura očeta Kanteta; podal ga je sam režiser, g. Gnidovec. Gotovo najbolje izdelan pa je bil tip pijanca Sirka, ki ga je ustvaril nadarjeni g. Podreberšek G. Karus (Martin) in g. Švajgar (Ferjan; sta podala dvoje naravnih kreacij, prist nih v igri in maski. V posameznikih ka kor v celoti torej zasluži Sentjakobsk oder polno pohvalo. Z «Razvalino» so Sentjakobčani dostoj ,no obogatili svoj repertoar. Naj bi jim sledili vsi oni, zlasti podeželski odri, kjei ta Finžgarjeva drama še ni domovala. V časih, ko alkohol med slovenskim ljudstvom raje in truje do besnila, je ta drama naša z vso brutalnostjo in trpkostjo. Podeželski Talijci, na deske z «Razvalino življenja»! D. F. Ljubljanska drama. Gostovanje g. Mi hajla Markoviča. V nedeljo nam je gosp. Markovič priredil nov velik užitek: za- Strindberg: Lastninska pravica Lepa lesnika je stala v gozdu. Lešniki so baš dozoreli, ko je priskakljala vročega avgusiovega dne veverica. ,,0 jej, lesnika je moja 1" je zavrisni-la, skakljala z vejice na vejico in brusila svoje bele zobe. „Proč odtod, tatica," se je oglasil šibak glasek iz grmovja. „Kdo tu?" se je ozirala veverica na vse plati. Končno je ugledala malo miško. „Kaj se še nisi pobrala in ne boš pustila mojih lešnikov," se je repenčila tniška. »Ho, ho, tvoji orehi," jo je zasmehovala veverica in se nemoteno lotila lešnikov. »Nehaj, tatica!" ^ »S kakšno pravico si lastiš ta grmi-:ek, če smem vprašati?" „Na podlagi ,jus primi venientis'; kdor prej pride, prej melje, če že hočeš vedeti!" »Prav dobro, gospodična; toda jaz si jih lastim na podlagi jus „primi oc-cupationis", pravici prve posesti. Moč nadkriljuje pravico. Močnejša sem in prednost imam " Kaj pa počnete tu?" je žlabudrala šoja, katero je privabil šum. „Pusti moje orehe!" „Oprostite, gospa," je hitela veverica, „ravnokar sem odkrila ta grmiček.-' „Oho, moj grmiček si odkrila, to ti rada verjamem, a s kakšno pravico si ga lastiš?" „Lastim si ga z ..." „Ropaš, enostavno ropaš, toda jaz ti že pokažem." V tistem hipu, ko je planila šoja na veverico, je pričelo deževati nanje kamenje, da so vsi pobegnili. „Cigani!" so zakričali otroci, pri-šedši po lešnike. „Ničesar ne dobite." In pričeli so nabirati sami. „Vam se pa dobro godi," je godrnjal najemnik, ki je zdajci prišel h grmičku. „Dovolite, tatiči, da vam ustrojim pete, če ne si pa boste zapomnili, kaj je lastninska pravica." „O, to so šibe!" ga ie prekinil korporal, vodeč s seboj patruljo. Izvlekel je svoj kosir. Take rabimo mi za butare!" Najemnik je oporekal- „Kaj ste vi mogoče lastnik?" je vpraševal korporal. „če niste, in to dobro vem, držite jezik za zobmi." „Toda nniemnik sem!" „Me ne zanima! Vi nimate pravice porezati tega grma, dočim jo jaz imam." „Kaj so zakoni o najemniški pravici ukinjeni?" „V tem slučaju že. Dokler govori orožje, molče zakoni in če me spremite k posestniku, boste videli rekvizitijsko povelje. Aha, tu-le ga imam." Odidejo; komaj so storili par korakov, pride železniški inženir s tropom delavcev. Postavi svojo nivelsko vago, izračuna, odmeri, piše različne belpžke in razdeli delavce. „Ta grm mora proč!" Rečeno, storjeno! „S kakšno pravico kršite gozdne pravice?" vpraša prišedši lastnik. „Na podlagi razlastitvene pravice!" „Dobro, gospod! Le nadaljujte!" Pomirjen odide posestnik. „To je protizakonito poseganje v lastninsko pravico posameznika," pravi korporal. „S pravico poslednjega," izbruhne najemnik. ,Ne zamudimo posmukati orehe," vpijejo otroci „Rekviriram," žlabudra šoja. „Pa naj še kdo trdi in besedici o j lastninski pravici." ffodrnia miš. M. Begovič: S vadbeni let Povodom uprizoritve na zagrebškem gledališču. iZeca nije sreča. Žena Je samo fantom sreče. I tko od nje to ofiekujo — taj živi sjenu života... («Svadbeoi let», 3. dej.) Zagreb, 23. aprila. Maurice MaeteiJinck opisuje v svoji prelepi knjigi «La vie des abeilles» svatbeni vzlet matice in trotov. V krasnem majniškem Jutru se dvignejo v staje višave, vse više In više proti solncu. «One lete 1 dižu se u ljubav a cmda padaju u smrt...» Samo eden med troti, najmočnejši in najvztrajnejši, spozna slast in mlsterij ljubezni, toda oboje mora poplačati s smrtjo. Njegov svatbeni let Je obenem let smrti... Nerazumijiva pota ljubezni in zagonetne ženske duše so snov najnovejše Bego-vičeve drame. Avtor pozna žensko, njene dobre m slabe strani in ne ve, da Je kočljivo staviti nanjo svojo srečo: nikjer ni zanjo manj garancij, zakaj bistvo ženske narave je nestalnost Podvrže se onemu,! ki zna o pravem času izrabiti njeno sla- j bost, postavlja se na stran vidnih uspe-! hov in se odvrača od stvaritelja, ki daje j novih vrednot žena Je v Begovičevih delih vedno i igrala naivečio vlogo. Svoiečasno ie s' svojimi stiki («Boccadoro») izzval odpor starih ta je navdušil mlade z muziko svojih besed ta s svobodnim pojmovanjem ljubezni, sledeč edino estetskemu užitfc: brez ozira na predpise konveccionalni morale. Temu Je ostal zvest tudi v svojih poznejših delih («Gospodja Valevska; «Stana» i dr.), proslavljajoč m opevajo, ženo na trubadurski način. Iz «Svadbe-rrega leta» zveni nekaj povsem drugega: trpko spoznanje. «2ena nije sreča ...» Pierre, konstruktor in solastnik tvor-rrice aeroplanov, ima globoko dušo, poln) najsilnejših čuvstev, koprnečo po ljuber-ni, ki je ire more najti Njegova prva iz-voljenka je vzela drugega, žena ga it prevarala z navadnim pustolovcem ta s zapustila. Ostal je sam, delal in ustvarjal, s svojimi mislimi ta stroji usvajal višave. Ali tudi tu se ne more docela ude:-stviti, ker zaradi svoje omotičnosti ir more vzleteti. Tako se naveže na pilot MaTja, ki postane sčasoma njegov druci jaz. Sloveči pilot žanje njegove uspeir: ta si pridobiva slavo, ženske nore Zi njim, dasi je navadna, cinična narava brez svojih misli. Toda Je reprezentar • vidnega uspeha genljalne misli drugegr zato zmaguje tudi v ljubezni... Pierre ni nehal pričakovati sreče. O.i male Blanche, hčerke umrle prve izvo-lienke. ur« prejeti vse. kar mu ie tj - Igral Je glavarja Dmuhanovskega r (Jo-J goljevem «Revizorju». G. Markovič nam ! je že v uiogi Hasan age imponiral s svojo silno učinkovito realistiko, s katero je podal strastnega turškega zakonskega tirana, surovega na zunaj, a nežnega na znotraj. Nič komedijantskega, nič idealiziran ega ni na Markovičevem moharne-ianskem Ogrizovičevem jugoslovanskem .junaku, pač pa zgolj živo življenje, le umetniško potencirano. Z isto močjo in oeodoljivo temperamentnostjo nam je podal Gogoljev pristno ruski značaj. Dmu-hanovski je primitivnejši tip ruskega tirana, parasita, domišljavega absolutista in sramotnega bojazljivca ter klečeplazca navzgor. Toda g. Markovič ga je duhovito opremil s tolikerimi potezami in hkratu s toliko umetniško enotnostjo, da je osredotočil nase vse zanimanje od prvega do poslednjega prizora. Kreacija je bila prvovrstna in zato uspeh največji. Predstava je bila velezanimiva tudi zaradi prvega nastopa g. Putjate v ulogi «revizorja» Hlestakova. Goep. režiser je podal mladega pustolovca z naravnost čudovito agilnostjo in eleganco, živahno in ljubeznivo; zlasti prizor v pijanosti je zaigral mojstrsko. Tudi govoril je dobro. Režija je bila dovršena. Ker se je «Revizor» že opetovano uprizoril, naj o ostalih sodelavcih konstatiramo, da so bili vsi dobri ali celo prav dobri. Imenoma zaslužijo pohvalo gg. Kralj, Lipah in ga, Juvanova. Izvestni dami v poslednjem činu na zofi naj prihodnjič no šepetata in g. Zemljan ika naj ponovi svojo ulogo, da ne bo prihodnjič več obtičal ali celo celih stavkov preskočil. Potem bo predstava vzorna, G. Markovič in g. Putjata sta bila de!e«žna obilega priznanja in brezkončnega aplavza. G. Markoviča želimo videti še kot Othella in Shvlocka. Vesel pojav je, da uživa naše občinstvo hrvatsko igranje z isto naslado kakor slovensko. To je dokaz, da naši ljudje srbohrvaščino dobro razumejo in ljubijo. Skladatelj Korngoid v Zagrebu. Na povabilo Zagrebačke Filharmonije je po-setil Zagreb dunajski skladatelj E. W. Korngoid, avtor opere Mrtvo mesto, slike Sneženi mož itd. V petek 20. t. m. je priredil večer svojih humornih skladb, pri čijih izvedbi je sodeloval tudi sam (klavir). Izvajali 60 se klavirski, violinski ter vokalni kori in operne arije. V nedeljo je imel Korngoid koncert svojih simfoničnih del, katere je izvajala Zagrebačka filharmonija. Zagrebška kritika se zelo toplo izraža o mladem Nemcu, ki je stil-sko nekako sredina med Strausaom in SchOnbergom. Nova hrvatska literatura. Milan Mar-janovič, znani hrvatski književnik, je izdal te dni dve novi knjigi: «Cetiri evan-gjelija religije relativnoga», drugo pa vsebuje Marjanovičeva predavanja o okultizmu in esoterlji, ki jih je imel leta 1921. v Zagrebu. V založbi «Vida», kjer so izšle te knjige, so izšle tudi novosti Rabindranat Tagore: «Ostvaranje ljepote i problem zla». Havelock: «Filozofija plesa» in Flemming: «Vrhovna inteligencija a prirodi». Operni libretL — «Tosca». — Pravkar je izšel 12. zvezek Zbirke opernih in operetnih tekstov, in sicer: «Tosca». melodrama v treh dejanjih, spisali: V. Sar-dou, L. Illica ln G. Giacosa, poslovenil Cvetko Golar. uglasbil G. Puccini, 56 strani. — Cena 3 Din. — Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tiskarni v Ljubljani, Wolfova ulica 1. Razprodajal-cem običajen popust. V razprodaji so tudi v knjigarnah, kakor tudi pri gledar liški blagajni in pri opernih biljeterjih v LjubljanL Rusko romantično gledališče potuje po Evropi in gostuje zdaj v Narodnem divadlu v Pragi. Gledališče tvorijo današnje najboljše solistke baletke bivšega carskega gledališča v Peterburgu. Vodi jih baletni mojster Boris Romanov. Pobegnili so pred tremi leti iz Rusije in plešejo po skladbah modernih ruskih skladateljev beguncev. Umetnost teh plesalk in plesalcev je bajč izredna. Izvajajo pa plese le v tako ivani klasični maniri. Ženski svet Gospodinja — duševna delavka Avstrijski «Osrednji svet duševnih delavcev» je nedavno priznal gospodinjam pravico rednega članstva. Z drugimi be-sodami: ta «Osrednji svet» smatra gospodinje za duševne delavke. In pravično je tako. Lahko je voditi gospodinjstvo v hiši, kjer vlada izobilje in blagostanje. kjer se podi cela čreda poslov in treba samo ukazovati ter kvečjemu malo nadzirati. Prava mučenica pa je gospodinja in mati srednjih in nižjih ter končno tudi najvišjih uradniških slojev. Gotovo, tudi mož ie revež, ko vidi, da njegova plača ne zadošča niti za najnujnejše potrebe; najbolj trpi pa pri tem vendarle žena. Mož je skoraj ves dan z doma in se že v svojem poklicu nekoliko raztrese ter pozablja na domačo mize-rijo. In ko se vrača, ga čaka doma vendarlo pogrnjena, dasi ne bogato obložena miza. Dotlej je imela gospodinja že morda desetkrat denarnico v rokah in je imela priliko s strahom opazovati, kako se manjša in gine kup malovrednih bankovcev, ki jih je prinesel mož prvega domov. Zmučena od dela in skrbi se spravi popoldne pomivat ali pa sede k šivanju, pletenju, vezenju, ki jej nudi težak postranski zaslužek. Marsikatera, ki se morda ženira delati za denar ali si ne zna pridobiti zaslužka, opravlja v hiši najnižja dela, potem pa še šiva, prenavlja obleko in perilo, krpa ter samo obžaluje, da vrhu vsega ne zna tudi čev-ljariti. In še pozno v noč špekulira in kalkulira, kaj naj postavi naslednjega dne na mizo, da zadovoljuje obitelj, a ne olajša preveč že itak lahke mošnje. Poln odrekanja in samozatajevanja je danes poklic gospodinje in matere. In zato je resnica: gospodinja, ki si zna prav in dobro razdeliti delo in dohodke, ki zna premišljeno in izčrpno izkoristiti živila, kurivo, toploto, obleko, obutev in čas ter svoje moči, gospodinja, ki brez bogatih sredstev kolikor toliko omili svojcem dom, taka gospodinja in mati vzgojiteljica ne dela samo z rokami in telesom, nego je duševna delavka, ki zasluži priznanje in spoštovanje. «Spoituj očeta in mater!» Jaz mislim, da moramo temu ie dodati: «in Imej spoštovanje do duše svojega otroka!» Misli na generacijo bodočo! Ljubezen mora biti koncentrirana. Vse ljubiti enako ne gre. Izbiramo si in moramo si izbirati predmete svoje ljube^nL Imeti moramo gotov cilj. Zato nam je do bližnjih ljubezen najbližja, praktična, dejanska. A vsakomur najbližji so mati, oče, brat, seetra, žena, deca. Niti ne slutimo, kaj se (U storiti t tem krogu, o katerem mislimo, da ga ljubimo. A prosim, opazujte sebe in druge, in včasih ostrmimo, kako malo jih poznamo in kako malo radi jib imamo v resaici. Zakaj ni mogoče reči, da imamo radi to. kar poznamo tako malo. T «Atome» «trn jo tmfbrt anteno ocerv-e-Ittlla, prepeljala na čolnu čez Savo, po-' tem pa slekla in oropala. Zvezala sta )i roke ln noge ta Jo postavila na železniški tir. Orško poslaništvo, na katerega se Je obrnila beograjska policijska oblast, se za stvar nič ne Intereslra ta Elizabeta Kotas Je bila tako srečna, da se Je v Ze-munu našla gospa, ki Jo Je oblekla ter JI dala denar za potovanje na Orško, kamor bo lahko odpotovala v paT dneh. umne tiofot» odportdao rjobweo, «to ji ne dobavi veliko, veliko dei^rja. Se daj je fr» Ciavoltao pisar ▼ kainitaioi ta ne misli več na »apel ji ri teeaki svet Te dni ga je obiskal poročevalec nekega italijanskega lista, ki poroča med drn gim. da se nag frater hudo pritožuje nad pravosodjem, ki ga d rti pod kljuöem. ko bi vendar ▼ «Tobodi lahko koristil svetu v marsičem ki nmogočam. Svetovni ženski kongres v Italiji. Od 14. do 19. maja t. L bo v Rimu svetovni ženski kongres. Priglašene so že zastopnice iz skoraj vseh evropskih držav, pa tudi iz Amerike, Indije, Japonske in Avstralije Narodni ženski Savez SHS bodo zastopale po ena Srbkinja, Hrvatica in Slovenka. Glavne točke, ki bo kongres razpravljal o njih. so sledečo: Morala, javna higijena, enakost dela ta plače, državljanstvo poročene žene, nezakonsko materinstvo, ženska volilna pravica. Pri zadnji točki bodo poročale najprej žene onih držav, ki že imajo žensko volilno pravioo, o njenem praktičnem uspehu in vplivu. Do sedaj je pri- Zaljnbfjena primadona Znamenita wagnerianska pevka Margareta Matzenauer, rodom iz Temešvara, se Je nedavno v Ameriki, kjer je gostovala, strastno zaljubila v svojega šoferja Floyda Glotzbacha in se poročila z njim. Proslavljena diva, zrela dama, se Je v šoferja tako zatelebala, da ga je odvedla v Karlove vari na Češkem; najbrž se JI ie Amerika, dežela neomejenih možnosti, zdela za vročo ljubezen prenevarna. Mladi par Je nekaj mesecev živel v Evropi in se nato povrnil v Newyork, kjea- je gospa Matzenauer obkladala svojega ljubega soproga z dragocenimi darili. Nabavila ie Floydu elegantne frake, uvedla okorneža v najboljše družbe in s« trudila, da znatno mlajšega ljubljenca čim bolj priklene nase. Toda mister Glotzbach se le vseeno pokazal skrajno nehvaležnega. Neženira-no je korespondiral s svojo prejšnjo ljubico Lotko Fraties in Kalifornije, pred svojimi starši Je taiil poroko z znamenito primadono ta se branil Lotkina pisma pokazati svoji soprogi. Tako obnašanje je seveda vedlo do domačih prepirčkov. glašenih za kongres okoli 500 udeleženk. Razpravljalo se bo deloma v italijan- ; Gospa Matzenauer - Glotzbach svojega skem, deloma v francoskem, angleškem Imoia ni vei Pustila samega na ulico, Krog ljubezni Češkoslovaški filozof in predsednik češkoslovaške republike Masaryk piše v svoji knjigi «Ide&ly humanitni»: Zena je možu popolnoma enaka. Priznajmo le fizično razliko: ona je slabša. Staro prizjia.no pravilo je temelj tudi moderni nravnosti: «Ljubi svojega bližnjega kot sebe samega!» Kdo je bližnji? Možu žena, ženi mož. To najintimnejše razmerje mora prava ljubezen posvečati najuspešneje. Najbližnji iz bližnjih so nam otrOci. Ze davno je bilo rečeno: ta nemškem jeziku. Ženske na naši univerzi V zimskem semestru letošnjega leta je na ljubljanskem vseučilišču vpisanih 7-1 slušateljic, ta sicer na tehniški fakulteti 6, na juri-dični 4, na filozofski 51 ta na medicinski 13. Moških slušateljev je na univerzi 1183. Napredek jugoslovensklh žen. Nekako z novim letom je prešlo v Ljubljani v ženske roke jako važno meeto šefa bakteriološke stanice, ki ga je prej zavzemal odlični strokovnjak dr. Plečnik, sedanji vseučiliščni profesor. Na to mesto je bila imenovana ženska dr. šimen-čeva, rodom Ljubljančanka. Dr. šimenče-va je študirala na Dunaju, v Pragi ta Zagrebu; posveča se i veliko vnemo svojemu poklicu. V javnosti je znana po svojih predavanjih o Pasteurju. — Za asistentko na kirurgičnein oddelku splošne javne bolnice v Zemunu je bila imenovana dr. Halka PuIjo-Karszniewiczeva. — Odvetniški izpit je napravila v Beogradu dr. Kriknar-Jovanovičeva, doslej tajnica v pravosodnem ministrstvu. — Za kmetijsko strokovno učiteljico v Sloveniji je bila imenovana Terezija Goriča-nova. zaprla ga Je v kabinet in končno tudi Iz-taknila Lotkina pisma, Jih seveda pre- čitala in s primerno pridigo sežgala. j nezadovoljstvo brez ženiranja. Gledališča To le bilo Glotzbachu preveč in lepega pa imajo po vseh mestih ta mestecih ter Indijsko gledaliiče Indi ljubijo gledališke predstave. Navadno se Igra pod milim nebom, včasih v scncl košatega drevesa ali pa pod plahtami. Kulise so v pisanih barvah. Ženske uloge igrajo dobro masklrani moški. Delanje iger ie zajeto ali Iz narodnih pravljic, epov ali iz življenja. Tudi balet plešejo le dečki. Kostimi so pestri, ker Indi ljubijo pisanost. Pred predstavo svira orkester piščalk, godalnih instrumentov in bobnov. Zlasti bobni igrajo važno ulogo. Prestava začenja okoli 5. in traja včasih pozno v noč. Gledalci smejo sesti kamor hočejo. Glasno odobravanje in ugovarjanje Je dovoljeno. 2enske smejo jemati otroke s sebol. Nič ne škodile, ako otroci včasih Jokajo. Toda ženske z otroci sede ločeno od moških za platneno steno. Obenem smejo gledalci pušiti, treti orehe ht Jesti riž. Predstava traja često preko polnoči. Poleg Iger se namreč vedno tudi pleše in poje. Gledalci so zelo lahko zadovoljivi in ne zahtevajo niti dovršenosti niti točnosti. Vsa prireditev ima verski značaj ta ima hkratu namen nbljati dolgčas. Akti pnedstava nI všeč, se začno gledalci raz-govarjati, ako govori igralec pretiho, mu to na glas povedo, ako igra dobro, ga takisto takoj glasno pohvalijo. Indi so kakor otroci ta kažejo zadovoljstvo to dne ie zapustil svojo ljubosumno soprogo, češ, da mora po nujnih poslih v Kalifornijo. Nazaj ga seveda ni bilo. Znamenita diva se Je toliko ponižala, da ie svo-iega pobeglega soproga pismeno najpo-nižneje rotila, naj se za božjo voljo vrne. Toda Glotzbach je ostal neizprosen, V San Franciscu je vložil prošnjo za loči- celo po večjih vaseh. Pravična sodba Srbska narodna pripovedka. V Sarajevu je neki Žid izgubil zafito mošnjo z denarjem. Dal je to oklicati ta tev zakor.a m Margareta Matzenauer se j obljubil sto grošev tistemu, ki bi jo naje morala vdati usodi. Polagoma pa se Je i Sel. Potem, kb je klicar prehodil vse le dala prepričati, da Je njen zakon bil v j ulice, pride seliak z mošnjo v roki: resnici nezmisoln ln ponižujoč, to tem i «Glej, trgovec, najbrže je to tisti denar. bolj, ker je bivši šofer potom Infamnega novlnskega Interviuva Iznese! vse dra-žestne občutke gledališke umetnice v Široko amorikansko Javnost. Privolila Je zato tudi s svoje strani v ločitev fn ameriško sodišče Je pred par dnevi z Izrekom ločitve končalo to romantično zgodbico. Iz življenja in sveta Skrivnostna Grkinja v Beogradu ProšlI teden so našli, kakor smo že poročali, železniški delavci na zemunskl strani pred savskim mostom, tik ob železniškem tiru zvezano mlado žensko v sami srajci. Ležala Je v polni nezavesti. V zemunski bolnici Je ženska prišla nekoliko k sebi in dala tako čudne podatke, da se le videlo, da govori kot iz sanj. Ko se Je njeno stanje zboljšalo, so Jo prenesli v Beograd in tu se je zvedelo o skrivnostnem slučaju malo več, ker Je ženska spregovorila ta spopolnila svoje izpovedi v Zemunu. Povedala Je, da se piše Elizabeta Kotas, rodom iz Lublhia, kjer je bila poročena z bogatim Poljakom, posestnikom Malinovsklm. Začetkom leta 1913. se ie z možem preselila v Lerin na Grškem (blizu Bitolja). Kmalu po prihodu v Lerin JI je umrl mož. Par mesecev pozneje se Je poročila s podporočnikom grške obmejne čete MIHtiJadom Kotasom, ki službuje nekje ob albanski meji. Pred mesecem dni Je odšla v Korčo v Albaniji, kjer Je kupila dvajset zlatnikov po dvajset frankov in okoli 3000 italijanskih lir. Potem se Je propcljala na čolnu preko Ohridskega jezera na naš teritorij. Imela je grški potni list ta jugoslovanski vizum. Potovala je z vlakom na Dunaj, da obišče bolno mater in Je ostala na Dunaju kakih 20 dni. Pri povratku se Je zgodila nesreča. V vlak sta prišla dva zelo ljubezniva gospoda, ki sta rekla, da sta Albanca. V Beogradu so bili skupaj v gostilni OJor-gjevlč, nasproti hotelu «Nacional». Tam so kosili. Potem so odšli skupaj po stopnicah proti pristanišču, da se prepeljejo s parnikom v Zcmun. Kaj se Je potem zgodilo, Elizabeta ne ve. Pravi, da Je na stopnicah Izgubila zavest, katera se ¡1 Je vrnila šele v bolnici v Zemunu. Stvar Je torej še vedno zelo misteri-ozna. Elizabeta Kotas ne ve nič. Oba Frater — ubijalec ivuslov kake" To ni aoslov kakega kriminalnega romana. temveč pravo in avtentično dejstvo. V italijanski državni kaznilnici v Augusti nosi našito številko 4437 frater Ciavoltao, ki je leta 1920. bil obsojen na 23 let in 4 mesece težke ječe. V januarju 1916. je ubil svojega opata patra Nicola Grossija v samostanu San Giovanni v Teduciju. Frater Salvatore Ciavoltao, tipičen Italijan. energičen, brez skrupulov, brutalen in brezvesten, bi gotovo našel v Stendhalu svojega poveličeval ca. Mla- ki si ga izgubil.» Ves iz sebe od radosti popade žid mošnjo, jo razporje ta začne šteti denar. Ali koj se njegovo veselje izpremeni v žalost, ko pomisli, da mora dati sto grošev tistemu, ki jo je našel in jame premišljati, kako bi mu jih ne dal. Ko tako se šteje denar, reče seljaku: «Ti si torej, prijatelj, vzel že svojih sto grošev? V mošn.ii je bilo osemeto grošev, sedaj pa jih je samo sedem sto. Prav si storil! Hvala ti!» Revež se prestraši, ko je to ftnl ta bolj ga je bolela nezasluiena obdolžitev nego izgubljenih sto grošev. Zato se jame zaklinjati ta rotiti, da se ni niti dotaknil denarja, ampak je vse tako prinesel, kakor je našeL Zid pa ostane trdovratno pri svojem. Tako se malo po malo spreta ta jo primahata h kadiju, da razsodi. Oba pri-sežeta: žid da je bilo v mošnji osem «to grošev ta .ie sedaj samo sedem sto. se-Ijak pa, da se ni denarja niti dotaknil. "ki mr^ars^rnTmogtai^o ga .ie tako prineeeL kakor ga je umiriti plutja vroče krvi, je nekoliko let svoje samostanske karijere vodil prav našel. Tedaj jima modri kadi, ki je spoznal t „j__i i. ' kai je ta kako je. razsodi tako-le: «Oba lahkoživo življenje. Izpovedoval je de- ¡, JO . * ' . . ,. vojke ta mlade ženice ta si v tem pri- imata prav: ti trgovec si izgubil osem boril izvrstno rutino v osvajanju nežnih j «*> grošev, ti, seljak, pa si našel samo src. Njegovi uspehi so bili uprav baje- i "dem sto; n. torej to denar tega trgov-slovni in le Don Juan bi mu mogel kon- - «, ampak nekoga drugega. Ne« tedaj kurirati v današnjih časih. i denar domu ,n drfl ^ dokler ne P™*6 Frater Ciavoltao se je strastno zaljubil ; v pevko Ntao d' Ambrosio. Za njo je storil mnogo budalosti, mnogo slepar- J f stev, izposojeva! si je denar, kradel ga ' svojim staršem, dokler končno ni ubil j I svojega poglavarja, ho teč se polastiti sa- I mostanske blagajne. Lepa Nina mu je : Priporoča se špedicija R. RANZÍNGER Ljubljana — Jesenice. 33 ijenje odreklo ta kar mu usoda dolguje na sreči. Odgaja Jo v penzionatu in Ji piše pisma, s katerimi polaga v njeno dušo svoje misli, oblikuje njena čuvstva ta pripravlja tla za svojo ljubezen. Njegov stari sluga Nikola ga svari: «Tko bi aa ženu sreču gradio?...» Pierre: A ipak — prava Je sreča samo ad žene. Nikola: Jest. A koliki se pri tem prevare. Pietre pa je po njenih pismih uverjen, da Je njena duša že docela njegova, samo njegova. «Zena nije ničlja, gospodaru — ona je od trenutka — od slaboče — od vrtoglavice —» pravi izkušeni Nikola. Blanche pride, vsa prenasičena s čuv-stvi. ta s srcem, odprtim ljubezni. Njen varuh Jo je naučil občudovati smelost osvajanja višav, zato more tudi njo že prvi dan premamiti Mario z vznešenimi besedami o svojih poletih: «A vi ste gore sam u jednoj beskrajnoj samoči; ni ne osječate, da vam ledeni zrak reže lice — Bez čežnja ste, bez želja, bez misli... Vi ste vjetar — oblak — ritam ...» V svoji ekstazi sprejme Blanche brez misli na posledice njegovo ljubezen in se mu preda z vsem srcem. In revni Pierre doživi tretji ljubezenski poraz v trenutku, ko pričakuje zaželjene sreče in z njo insDiraciie za vtelešenie svoje življenske Ideje, velikega izuma. Zadnja prevara je najhujša, zato ga stre. «... Nije mi bilo sudjeno, da ¡koga nadjem na sviietu, kome bi dao sve ovo obilje ljubavi što Je u meni... Zena nije sreča. Zena Je samo fantom sreče. I tko od nje to očekuje — taj živi sjenu života... Jer to Je sreča: ne znati ništa — ne biti ništa — ne imatl uma...» Samo smrt mu še ostane. Z Marijem hoče "vzleteti z aparatom, ki mora tekom sedmih minut telebniti na zemljo, ako sc zrahlja določen vijak v mašineriji. Skriv-j nost poznata samo on in mehanik Mark, ki ima slične misli. Tudi njemu Je vzel Mario tiho Beato, kontoristinjo v tvor-nici, in Jo po nekaj mesecih pahnil od sebe Kljub temu Beata ne more pozabiti, kljub temu še vedno ljubi In odbije zvesto Markovo ljubezen. Mark bi Jo vzel za ženo, čeprav ve, da Je bila Marljeva ljubica in čeprav mu Beata sama pravi: «Kad bih la bila muškarac, ne bih nikad uzela ženu, koju ¡e več Jedan drugI imao...» Njena ljubezen do Maria Je tako silna, da ga ljubi tudi v svojem ponižanju. Marku je brez nje življenje nemogoče, zato sklene z Marijem vred umreti. Pred tekmo aeroplanov zrahlja usodni vijak, pri tem delu pa ga zasači Pierre ln ga pregovori, da prepusti nJemu svoi sedež v letalu. Tudi Blanche Je razdvoiena: v njenem srcu se vrši težek boj. Od nje izve Pierre, da je prišla v njegovo hišo z željo žive mladosti srečati nekoga, ki bi ga mogla vzljubiti. Ves čas v penzionatu si je mislila, da more biti to samo on, Pierre... Toda prišel Je Mario in jo zavzel v pijanem času. Zdaj je njegova, ne more drugače... To odkritje le še poveča Plerrovo bol ta njegov srd napram Mariiu. ki Je liki parasit vedno Jemal njegove misli, žel uspehe in mu končno ugrabil najdražje. Srečnejšega tckmeca zadenejo grenka očitanja, pa mu ta odkrije tudi svoje misli o nJem, ki izrablja vse okrog sebe in jemlje najboljše sile. Tudi Blanche ie hotel samo zaradi tega, da bi s pomočjo njene ljubezni oživel svoje misli. Pridobiti Jo Je hotel z intelektom in logiko, toda ženska duša takemu načinu osvajanja nI pristopna. «Zeni se ne dolazi nlkad na taj način... Zeni se dolazi izravno, lice u lice i otvoreno ioi veliš: «Volim te — budi moja!» Tik pred vzletom poskuša solastnik tvprnlce Karvin odvrniti svojega družabnika od njegovega sklepa, boječ se neuspeha. Ker ne doseže ničesar, dovoli v poslednjem trenutku, ko skoči Pierre po svoj letalni plašč, da vzleti z Marijem Blanche. Pierre pride prepozno, aeroplan ie že v zraku, ne more za več ustaviti. Kakor okamene! čaka na katastrofo. Kar-vrn pa mu pravi: «Pierre, ona Je sada sretna... To Je u Istlnl njezta svadfceni let —» Polblazna Beata, ki ie slučajno zaznala za namero, pride prepozno. Katastrofa nastopi točno, svatbeni let se konča s smrtjo obeh zaljubljenih obenem s Pierro-vo propastjo, ki se mu ¡zvije iz prsi: »Gospode, ti znaš: nlsam htlo da ubijam — htio sam da ljubim!» Kritika hvali na BegovMevih delih brzo orientacijo napram časovnim prilikam, impresivnost v Izboru sloga in sujetov in strokovnjaško postopanje v formi in kompoziciji. Njegovo dolgoletno delovanje kot dramaturg na Dunaju in drugod mu daje nenavadno dovršenost v dramatskl koncepciji. V svojem bistvu Je lirik ta njegova lirika Je zavedno in programa-tično moderna. Med pesniki, ki so več ali manj vplivali nanj. b! bilo Imenovati Mae-terlincka, Vojnovlča ¡n velikega mojstra dramske tehnike, Sardonja. Kulminacija Begovlčevega talenta leži v kulturnem miljeju. Vse navedene lastnosti izkazuje tudi «Svadbeni let», ki je vsekakor lepo delo. Odlikujejo ga živahni, elegantni, prijetno tekoči dialogi, v katerih zaslediš mestoma čisto, vznešeno Urlko ta lepo vrsto duhovitih sentenc, večinoma o ženskah in ljubezni. Da je drama tehnično skrbno izdelana pri dramaturgu njegovega kova i ni čudno, pač pa se zdi nemara baš radi toga nekam skonstruirana, potek dejanja sam v sebi premalo motiviran. Povsoc! i slutiš veščo avtorjevo roko. vrstečo sce-- no r,a sceno, pogrešaš pa pravega, glo-• bokega dramatičnega življenja. Najmoč-i nejša, dasi ne najboljše narisana figurr ! je Pierre, mnogo manj posrečen Je Ma-j rio, ki vpliva s svojim brezobzirnim jemanjem odbijajoče na gledalca, prlčaicu-jočega v nJem blestečo osebnost, mt>" tlvira njegove izredne uspehe. R^5 'e> da baš ta vloga mnogo zahteva ri igralca samega. Najslabše očrtana ie mend.. Blanche, nejasna v duševnem razvoju ir borbi, ki Jo izzove v niei ljubezen dveh mož, dočim je Beata sijajno pogoden?. Drama je efektna In močno učinkuje, saj Je fabula Interesantna, a milje, kamor Je dejanje postavljeno, nekaj povsem novega. Zato se bo gotovo udomačila na boljših Jugoslovenskih odrih ta morda tu-j dl v tujini. Zagrebške uprizoritve so bile igralsko kakor scenično precej slabe, delo ie go-I tovo zaslužilo kaj boljšega. Kliub temu avtorja in njegovo hčerko (v vlog' Blanche) ponovno kličejo na oder. Gustav ŠiUh. Sokolski vesfnik Brat dr. Viktor Murnik Ob 301etnici njegovega sokolskega delovanja. Razmah vsaktere organizacije, kakor tudi uspehi kateregakoli društva, razvoj velikih idej in njih vkoreninjenje med narodom, vse to odvisi od energije in vztrajnosti onih oseb, ki so prevzele vodstvo organizacije v svoje roke. Temeljito poznanje ideje, smotreno in nesebično delo, ki ima za svoj cilj razširjenje dotične misli, globoko prepričanje o dobrinah ideje za celoto — narod, človečanstvo — so sredstva, s katerimi si pomagajo pro-pagatorji pri dosegi svojih ciljev. Zato ima vsaka organizacija gotove izrazite osebnosti, ki so v ožji zvezi z začetkom b!1 z razvojem organizacije in v njih leži velik del zgodovine dotične organizacije. Enako je tudi v slovenskem, oziroma v jngoslovenskem Sokolstvu, ki obhaja letos 601etnico svojega obstoja. Objektivni zgodovinar bo moral priznati, da je bil razvoj južnega Sokol stva v prvih tridesetih letih počasen, to pa ne samo zaradi tačasnih žalostnih narodnostnih prilik, ampak tndi zaradi nepojmovanja sokolske ideje v zmislu Tyrševih načel in nemalo tudi zaradi tega, ker ni bilo med Pokoli one izrazite osebnosti, ki bi se bila z vso dašo poprijela Tyrševih naukov in jih presadila v južne dele slovanskega naroda. Šele leta 1893. se je pojavil v telovadnici «Ljubljanskega Sokola» mladenič Viktor Murnik, tedaj še visokošoleo, pa izboren telovadec, ki pa je imel takoj vpliv na vodstvo telovadbe in obenem na razvoj Sokolstva sploh. Prihodnje leto je bil že izvoljen za predtelovadca, leto pozneje se že udeležil tekme na vse-sokolskem zletu v Pragi in leta 1897. je bil izvoljen za načelnika ljubljanskega Sokola, v resnici pa je že pred formelno izvolitvijo bil duša vse telovadbe. Sedaj se je pričelo njegovo sistematično delo ta prerojenjo slovenskega Sokolstva. Študiral je češko sokolsko literaturo, slasti Tyrševa dela in jo prevajal v slovenščino. Pri tem se je uglobil v pravo sokolsko idejo in brez pretiravanja lahko trdimo, da je bil mladi Murnik prvi Slovenec, ki je resnično pojmoval globoke misli Tyrševe in ki jih je zanesel med mlade telovadce Ljubljanskega Sokola. Obenem je prevajal tudi češko telovadno literaturo v slovenščino in ustvarjal povsem novo slovensko telovadno terminologijo. Okrog sebe je zbral četo mladih navdušenih telovadcev, ki Jih je poučeval o sokolski ideji ter o praktični in teoretični telovadbi. Ko jih je temeljito vzgojil in poučil, jih je poslal v razne kraje, kjer so v njegovem duhu nadaljevali sokolsko delo. S tem je nstvaril nove temelje pravi sokolski ideji po vsej Sloveniji. 8eveda to prerojenje ni bilo brez boja in odpora s strani starejše sokolske stru-je. Toda neumorno in vztrajno delo ter vidni uspehi, ki jih je dosegel s svojo metodo, so kmalu prepričali starejše članstvo, da je dr. Murnik na pravi poti. In vedno novi načrti so se porajali v njegovih mislih. Vse je izvedel do prave popolnosti, zato je pridobival od dne do dne na veljavi in njegov vpliv je ra-stel. Uvedel je telovadbo članic in naraščaja ter s tem izpopolnil delo v telovadnici. Po desetletnem delu je nvidel, da je slovensko Sokolstvo toliko napredovalo, da bo zmoglo svoj strokovni list in leta 1904. je jel izdajati prvo slovensko sokolsko glasilo «Slov. Sokol», ki ga je urejeval in izdajal do svetovne vojne v letu 1914. — Razvoj mladih čet je že toliko narastel da je isto leto (1904.) priredil IL vse sokolski zlet v Ljubljani, kjer se je šele izkazalo, v koliko je Sokol-stvo napredovalo. Po zletu se je oprijel reorganizacije slovenskega Sokolstva, GStanovil Slov. Sok. Zvezo In pozneje župe. Pa tudi izven domačih mej je navezal dr. Murnik stike s Sokolstvom in z mednarodno telovadno zvezo. Slovenski Sokoli so se častno udeleževali pod njegovim vodstvom hrvaških in čeških vseso-kolikih zletov in mednarodnih telovadnih tekem, tako da je slovensko Sokolstvo točno sledilo češkemu Sokolstvu. Svetovna vojna in zadnji dve leti pred njo, ko je vlada prepovedala III. vseso-kolski zlet v Ljubljani, so sokolsko delo nekoliko zaustavili. Zato je pa s tem večjo energijo započelo sokolsko delo po ustanovitvi naše nove domovine. Ujedi-njenju jugoslovenskega Sokolstva so sledili manjši zleti in v preteklem letu I. jugoslovanski vsesokolski zlet, ki ga je vodil zopet brat dr. Murnik. Prve dni po prevratu dr. Murnik ni bil na vodilnem ] mestu, a leta 1920. je bil zopet pozvan na j mesto Saveznega načelnika, kjer deluje ; danes z isto mladinsko navdušenostjo ; 10 nezmanjšano energijo kakor v prvih, '®tih svojega sokolskega dela. Letos poteka 30 let, odkar je dr. Mur-nik vstopil v telovadnico kot sokolski delavec ¡n g0kolski organizator. V teku te dobe je postal preroditelj slovenskega ; Sokolstva, ustvaril je slovensko telovad- ! no terminologijo in ustanovil telovadno in sokolsko literaturo. Njegov nastop v slovenskem Sokolstvu je tako izrazit in samostojen, da bi ga lahko imenovali no-voustanovitelja slovenskega Sokolstva, zakaj dr. Murnik v svojih literarnih delih ni samo vesten posnemovalec in prevajalec češke telovadne literature, ampak se je znanstveno uglobil v vedo telesnih vaj in samostojno ter eloboko ut-emelje- i no razvija nove pojme in v svojih razpravah kritično obdeluje ter razlaga telovadni sestav velikega misleca dr. Tyrša. Mumikovo delo je bilo v razvoju slovenskega Sokolstva absolutno potrebna etapa. Zdaj, ko se je razvilo jugosloven-sko Sokolstvo, prihaja ta zdrava stran v dobro celokupni organizaciji, ki ne sme prezreti naukov in strogosti Murnikove-ga dela. Razvoj in napredek gre naprej in še naprej, a brez njega ne bi mogel biti soliden in trajen. Murnikovo delo še ni končano. Zdrav in krepak — dokončal je pretekli mesec šele 49. leto svoje starosti — deluje, ustvarja in gradi z vso njemu lastno energijo še nadalje v naši sokolski organizaciji, da jo dviga od leta do leta na višjo stopnjo. Naj bi to njegovo delo trajalo še dolgo vrsto let, naj bi se razvijalo v novem našem širokem ju-goslovenskem okviru, novim nalogam Sokolstva primerno, da postane to Sokolstvo mogočen sotrudnik in činitelj za najtesnejše narodno ujedinjenje neizprosen branitelj končno dosežene Svobode! Zdravo! Ustanovni občni zbor Sokolskega društva v Gornjem Logatcu V neposredni bližini zapadne meje naše države si je jugoelovensko Sokolstvo osnovalo novo postojanko, ki bo zavzemala važno pozicijo v sokolski verigi, oklepajoči granico, ki nam jo je vsilila krivična razmejitev po svetovni vojni. te oktobra lanskega leta se je osnoval pripravljalni odbor, ki je takoj začel 8 svojim delom, tako da je na ustanovnem občnem zboru, ki se je vršil v nedeljo dne 22. aprila t. L, podal že razveseljivo poročilo o svojem delu in o svojih uspehih. Po poročilu posameznih delavcev v pripravljalnem odboru je sklepati, da so v Gornjem Logatcu dani vsi predpogoji za uspešen razvoj sokolskega društva, ako bo članstvo v bodoče z isto vnemo delovalo kakor doslej. Ustanovni občni zbor je bil prav dobro obiskan, udeležilo se ga jo okoli 40 članov in 30 članic, tako da so bili prostori pri «Korlnu» popolnoma zasedeni. Tudi sosednje Sokolsko društvo v Dolnjem Logatcu se je udeležilo občnega zbora po deputaciji osmih članov, župno predsedstvo Sokoi-ske župe Ljubljana I je bilo zastopano po starosti br. dr. Krejčiju in po 6 članih, od Saveznega starešinstva pa sta bila navzoča brata Bajželj in Slajpah. Predsednik pripravljalnega odbora brat Tavzes je otvoril občni zbor, pozdravil ¡navzoče in utemeljil ustanovitev društva. Sicer obstoja Sokolsko društvo v sosednji občini, toda oddaljenost in lokalne neprilike so bile vzrok, da se članstvo iz Gor. Logatca ni v toliki meri udeleževalo sokolskega dela v Dol. Logatcu, kakor bi bilo želeti in se je vedno pogosteje izražala želja po lastnem društvu. Da bo društvo lahko uspevalo, kaže že sedanje število članstva, ki znaša 79. Nato je poročal br. načelnik Prestor o dosedanjem delu v telovadnici, ki ne odgovarja potrebam, ker je premajhna in je brez telovadnega orodja. Vzlic temu se je vršila telovadba od oktobra lanskega leta redno in si je društvo napravilo drog in kroge, konja pa si je izposodilo pri sosednjem društvu v Dol. Logatcu, Vaditeliski zbor šteje 4 člane in 5 članic, telovadcev je 14, telovadkinj 16, moške dece 14, ženske dece 16. S pozivom na članstvo, da poseča telovadbo in da starši pošljejo čim več naraščaja v sokolsko telovadnico, zaključi svoje poročilo. — Za razvoj društva neumorno delavna in požrtvovalna sestra Mica Rusova je poročala, da ima društvena blagajna nad 30.000 Din imetja in da je prosvetni odsek priredil že več dramatičnih predstav in akademijo ob obletnici odhoda Italijanov. Vsa poročila so bila z odobravanjem sprejeta, V odbor so bili izvoljeni: za starosto br. Miroslav Puppis, za namestnika star. br. Alojzij Gostiša, za predsednika prosvetne^ odseka br. Leopold Punčuh, za načelnika br. Joža Prestor, za odbornike: Elči Ferjančičeva. Karel Gostiša, Fran Marinko, Ivan Ribar, Mica Rusova in Fran Tavzes; za namestnike: Ivanka Le-nas&ijeva, Valentin Leskovec in Ivan Petek; za pregledovalca računov: Irena Ču-kova in Josip Rus; v prosvetni odsek: Malči Ferjančičeva, Mica Godlnova, Roza Gostiševa, M. Kune, Valentin Leskovec, Anton Nagode, Rozalka Tavzesova, Fran Tavzes in Avrelija Vrezečeva; v stavbeni odsek: Alojzij in Karel Gostiša, Iv. Marinko, Iv. Petek in Iv. Rihar; za župnega delegata Joža Prestor; za delegata v sabor Fran Tavzes. Pri slučajnostih je pozdravil občni zbor v imenu J. S. S. br. Bajželj poudarjajoč, da le vztrajno sokolsko delo rodi napredek v sokolskih društvih in da na-sprotstva sokolskih protivnikov ne smejo biti povod nedelavnosti, ampak nasprotno mora to podžigati vse k še večji agil-nosti. Starosta Sokolske župe Ljubljana I br. dr. Krejči je pozdravil navzoče v imenu župe in obljubil društvu vso pomoč, ki jo mu župa more dati. Br. Šlaj-pah je tolmačil v lepih besedah zadnjo poslanico J. S. S. in resolucije lz beograjske skupščine, čemur so navzoči z navdušenjem pritrjevali. Br. Punčuh je kot župan pozdravil občni zbor in priporočal sta rišem, da pošljejo svoio deco v sokolsko telovadnico. Ob sklepu je br. Tavzes priporočal vsem, da se z vso gorečnostjo oprimejo sokolskega dela, da si čim nrei postavijo svoj lastni dom. kjer 3« bo moglo društvo šele uspešno i razvijati. Po občnem zboru, ki je prav lepo uspel, so zborovale! na predlog brata dr. Krejčija zbrali lepo vsoto 666 Din za nabavo novega telovadnega orodja, ki ga društvo tako zelo potrebuje. | Murnlkov večer v proslavo tridesetletnice Miimikovega delovanja v našem društvu, se vrši v soboto dne 28. t m. ot 8. zvečer v veliki dvorani «Kazine», na kar še enkrat opozarjamo in vabimo svole članstvo ter Sokolstvo sploh. Kroj civilni. Sokoli in Sokolice naj se pri vhodu legitimirajo s članskimi Izkaznicami. Zdravo! Sokolsko društvo v LJubljani. Proslava sokolskega jubilarca. Preteklo soboto je sokolsko društvo I. v Zagrebu proslavilo 301etnico sokolskega delovanja br. Dragutina Sulceja. Proslava je bila prava maniiestacija sokolskega bratstva in ljubavi. Jubilanta so pripeljali v lepo okrašeno dvorano člani odbora, zastopniki saveza, župe in armijske oblasti. Pozdravil ga Je brat Brozovič, v imenu JSS pa br. dr. Lazar Car, ki mu je izročil spominsko ploščo na marmornati podlagi, delo kiparja Kerdiča. Tndi delegati drugih sokolskih društev so slavljencu čestitali in ga obdarovali. Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, da Je sprejel na svojem zadnjem občnem zboru nova pravila, po katerih nI več takozvanih podpornih članov ampak so vsi člani enaki in se samo Interno delijo v telo-vadeče ln netelovadeče. Nova pravila obsegajo več novih določb, ki omogoča-vajo društvu začeti na podlagi posebnega poslovnika s čiščenjem vrst svojega članstva. Sokolstvo mora postati moralna elita naroda, njegov ponos in vzor celemu svetu. Kdor noče uravnati svojega Javnega in privatnega življenja po strogih sokolskih načelih, mora rad ali nerad zapustiti naše vrste. Pot do pravega spoznanja in pojmovanja sokolstva pa pelje skozi telovadnico. Le večletno redno hi vztrajno delo v sokolski telo- Gospodarska vprašanja industrijsko - obrtna izložba v Mariboru (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Pripravljalna dela se vršijo v polnem teku. V svrho smotrenejšega delovanja »o se izvolili posamezni odseki, kakor fi-nančno-gospodarski. tehnični, propagandni, prometni odsek in drugI, le sedaj prihajajo iz vseh krajev širom Slovenije in tudi iz Prekmurja, odkoder je bila na lanski razstavi razmeroma slaba udeležba, številne prijave in vprašanja glede razstave. Prijavnice so oddane v tisk. Kakor hitro bodo dotiskane, se razpošljejo vsem interesentom. Rok za prijavo bo objavljen pravočasno. Informacije glede udeležbe in dodelitve prostorov daje že sedaj pisarna razstavnega odbora v Mariboru. Aleksandrova cesta št, 22, kamor se je mogoče obračati tudi telefonično na številko 325. Izkaznice za polovično vožnjo na vseh progah v naši državi se bodo razposlale takoj, ko dospe rešitev tozadevne vloge. Kakšna dela naj razstavijo posamezni obrtniki? To vprašanje reši vsak obrtnik najlažje sam. Razstavi to, kar znaš sam napraviti in česar «i se učil. Ne oziraj se na druge, ampak delaj po lastni inicija-tivi. Skrbeti pa mora vsak razstavljene« za to, da bo delo pravočasno dovršeno in dostavljeno na razstavni prostor. Vsa društva opozarjamo na razstavo. Ob tej priliki bo prihitelo v Maribor mnogo tujcev. Zato bi bilo priporočljivo, da bi razna društva prirejala svoje običajne prireditve in zabave v času razstave. ker bi na ta način dosegle boljši poveduje vlada dalekoeežne odredbe * svrho stabilizacije marke. V takem položaju, v kakršnem se nahaja sedaj Nemčija z ogromnim primanjkljajem v državnem proračunu, je na večji uspeh težko misliti DOBAVE. Dobava pohištva ¡n namiznega orodja. Pri oddeniu za mornarico v Zemunu se vrši 5. maja ob 11. dop. ponovna ofertalna licitacija glede dobave pohištva in namiznega orodja za Pomorsko vojno akademijo v Oružu. Prodaja stare vojaške opreme (obleke). Pri upravi zavoda za izradn vojne odeče II. v Sarajevu se vtšI 5. maja dražba stare vojaške obleke. Prodaja škartnega materijala to sodov. Pr! tobačni tovarni v Ljubljani se vrši 7. maja ob 11. dop. dražba 60 tisoč kg odpadkov belega kartona, 12.400 kg odpadkov rujavega kartona, 14 tisoč kg odpadkov Taznega papirja ta 80 komadov starih sodov od olja. Dobava etiket (envelop) in pečatk. Pri upravi smodnišnice v Kamniku se vrši 7. maja ob 11. ofertalna lldtacij« glede dobave 85.000 etfket (envelop) tu 300.000 pečatk. Dobava ovsa. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se skle ne 30. t. m. ob 11. dop. direktna pogodba za dobavo 120.000 kg ovsa. (Predmetni oglasi so v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled.) Inozemski premog za železnice. Od prevrata so jugoslovanske železnice krile materijelni uspeh, obenem pa prikazala , svoje potrebe premoga iz domačih pre tujcem naše družabno življenje. Da ne bi mogovnikov in le za industrijska podjetja " " ..... se je uvažala neznatna količina inozem- skega premoga. Nedavno se je pa vlada posamezna društva prirejala ob istem času ter delala drug drugemu konkurenco. naj bi sporočile čas in kraj prireditve odločila, da naj se tndi za železnico uva- eventuelnih prireditvah na to oziral Oddelek za vajeniška dela. Kakor na vadnlcMahko "napravi" iz navadnih ijudlI razstavi, bo tudi na letošnji pose- raistavnemu odboru, ki se bo pri svojih ža te premog. V to svrho so se pričela prave Sokole. Zato le na podlagi pravil določilo društvo, da mora vsak član in članica, ki je po vojni vstopil v našo organizacijo, vsaj do izpolnjenega 26. leta redno obiskovati telovadbo svojega oddelka. Samo v prav izjemnih primerih se mora na predlog vaditeljskcga zbora neposečanje opravičiti. V interesu zdrav ja vsakega posameznika Je pa želeti, da telovadi vse članstvo do naj poznejših let, obvezna pa je te1- Jba za enkrat samo do Izpolni' leta. Poživlja- mo torej vse , ""ate in sestre, naj nemudoma z ._lovaditi ln tu- di vztrajajo v vrs. .. telovadečega članstva. Kdor pa nikakor ne more ali ne sme obiskovati telovadbe, naj se med telovadnimi urami zglasl z dokazi o izredni telovadni zapreki pri pooblaščenem zastopniku oziroma zastopnici vaditelj-skega zbora na galeriji telovadnice v Narodnem domu. O veljavnosti upravi-čitve bo sklepal vaditeliski zbor in odbor. Proti vsem še ne 20 let starim članom ln članicam, ki do 30. aprila 1923 ben oddelek za vajeniška dela, na kar že danes opozarjamo vse mojstre s prošnjo, da svoje vajence vzpodbujajo k čim številnejši udeležbi. Lanska razstava je pokazala, kako koristne so teke razstave tudi za vajence, ker jih vzpodbujajo k vztrajnosti in marljivosti, na drugi strani pa obenem dokumentirajo sposobnost mojstra. Razstavni katalog izide ob priliki otvoritve razstave in nudi za vse razstavljen-ce kakor tudi druge interesente najlepšo pogajanja z angleškimi in rumunskimi premogovniki To baje zato, da v slučaju kake stavke ne bo radi pomanjkanja premoga oviran železniški promet. = Zadružna zveza v Trstu. Po prevrat" so zadruge, ki so padle pod italijansko oblast, osnovale svojo Zadružno zvezo s sedežem v Trstu. Ta zveza je začela poslovati 1. junija 1921. Iz objavljenega poročila in računskega zaključka Zadružne zveze v Trstu za prošlo leto posnemamo nastopno: V zvezi je včlanjeno 127 zadrug, to je 85 denarnih, 32 kon-zumnih, 6 mlekarskih, 1 vinogradniška, 2 stanovanjski in 1 mlinska zadruga. Od 85 pr. lovske palice (stolčki) in ne začnejo redno telovaditi in se na zgo- delka je, seznaniti naše obrtništvo in in-raj omenjeni način tudi zadostno ne 1 dustrijo z vsemi takimi predmeti, ker bi opravičijo, bo društvo prhnorano postopati v zmislu pravil ta posebnega tozadevnega poslovnika ter jih bo črtalo iz svoje srede. Telovadne ure članov so v pondcljek, sredo in petek od 19.30 do 20.30 oziroma 20.30 do 21.30, članic pa kakor n. v torek in soboto od 19.15 do 20.15. — slično. Zdravo! Protlclkoholni dan Sokola I. v Zagrebu. Sokol I. v Zagrebu je priredil v torek dan borbe proti alkoholu in alkoholizmu. Članstvu in naraščaju Je br. Milutin Urban) predaval o škodljivosti alkohola. Njegova Izvajanja so spremljale filmske slike, ki so kazale pogu-bonosne posledice preobilega uživanja alkoholnih pijač. priliko za uspešno in trajno reklamo. V ¡kreditnih zadrug jih je izkazalo 81 v bi-kratkem objavimo vse upravičence za i lanci 1921. 36.484 članov in 84,113.100.72 nabiranje oglasov ter upamo, da se bodo j lire prometa. Od 42 gospodarsko-produk-katelosra vsi razstavljalci, kakor tudi , tivnih zadrug jih izkazuje 37 v bilanci za. trgovci, gostilničarji, denarni zavodi in , leto 1921. 8114 članov in 18,722.425.61 lire drugi v kar najobilnejši meri poslužili. I prometa. Skupni denarni promet zveze je Razstava predmetov, ki se pri nas ne ■ znašal v letu 1922. 14,772.404.90 lire. izdelujejo. Na razstavi bo poseben od- j = V zadružni register se je vpisala: Zadetek za one predmete, ki se pri nas do- družna elektrarna na Vrhniki, r. z. s o. z. slej ne izdelujejo, pa bi se po vrsti ma- i Izbrisali sta se: Živinorejska zadruga v terijala in po načinu izdelave lahko izde- j Ihanu in 2ivinorejska zadruga v Smart nem pri Kranju. -= Carinarnica v Velikem Bečkereku. Carinski svet je donesel odlok, ki ga ie potrdil finančni minister, da se otvori se lahko nekateri z malimi investicijami j v Velikem Bečkereku carinarnica II. reda. izdelovali tudi v že obstoječih podjetjih. ( = Tran?portna d. d. «Cechoslavija*. Z Vsakdo se naproša, da sporoči razstav- i ozirom na notico o tej družbi v našem li-nemu odboru vsak tek predmet, o kate- s tu z dne S. m. m. se nam poroča, da je rem misli da se pri nas še ne izdeluje, i «Cechoslavija» slovansko podjetje, ki si 1 ovali tudi v naših obrtnih in industrijskih podjetjih. Namen tega važnega od- je mnogo prizadevalo, da se tuji kapital Nemcev in Madžarov osredotoči v slovan skih rokah. = «Orient», medn. trg. sped. ln sklad, d. d. v Mariboru naznanja, da je v smisln oklepa upravnega odbora odpuščen iz ...... Pe Nemška marka Spominjamo se še. da je doviza New York v Berlinu notirala v početku tega n£n bivši ravnatelj Albert lete okoli 50.000 mark. Intervencijski po- ževnik_ imenovani nima z družbo -litiki Nemške državne banke se je po- prej „¡^jt, stikov ne kot ravnatelj ir srečilo, popraviti tečaj na okoli 20.000 M kot upravni svetnik, mark. Na tej višini se je vzdržala nem- _ Konferenca za revizijo mednarodne i ška marka približno poltretji mesec. Ce- konvencije 0 tovornem prometu se sesta Prednjačkl zbor Sokolskega dru- ! ne v državi, ki so s padanjem valute ne polkom maja v Bemu in bo trajala Štva v Šiški javlja izpremembo urnika, j zrasle, so se morale tekom tega časa zo- | okojj me?ec ¿ni. Zastopana bo tudi Jugo ki stopi v veljavo dne 30. aprila t. I, \ pet prilagoditi vrednosti marke. slavi ja. Dne 18. t. m. je deviza New York ne- Avstrijsko posojilo. Z Dunaja poro nadoma poskočila na preko 30.000 mark, i jaj0_ da se ^o prvi del dolgodobnega av a se je naslednje dni istotako nepričako- ctrijskeya posojila razpisal koncem maj» vano zopet popravila in pričela pred- j al; VsajDjunija. včerajšnjim ponovno slabeti Tudi vj Uvedba dnevnega deviznega kllrin- kakor sledi: ženska deea: sredo in soboto od 5.20 — 6JO, moška deea, a: torek in petek od 5.30 — 6.45, moška deea, b: sreda ln sobota od 6.45 — 8, ženski naraščaj: pondeljek in četrtek od b — 7.50, moški naraščaj: torek in petek 7 — 8.15, članice: pondeljek ln če- Nemčiji kakor v drugih državah ob te- : ga y Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se kih prilikah iščejo vzroke za padec. Ta- 1 ho naji,rž v prvi polovici maja uvedel trtek: 8. — 9.15, člani: torek in petek ko tudi v Nemčiji valijo krivdo na špe- ' ljana) kolesa po Din 1875, dokler traja zaloga. " Mestni trg «tav. is. Modna manufakiurna trgovina JA! Stritarjeva ul. LJUBLJJ&.NJ5. Lingerjeva uL priporoča svojo zalogo novosti pomladanske in ^ letne sezije za ženske in moške obleke; eta- min, markizet, crepe de Chine, delen, saten, y belo in barvasto perilo, bele, barvaste, bomba- ra žaste, platnene damast - garniture za 6 in 12 oseb, ^J bele in barvaste mizne prte, salonske preproge, jftj pliš, tapestri, jute, linoleum, kokos vseh veli- kosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore, Rj posteljne gobelin-garniture itd. 626 as .. :- Po nizki arnepni ceni. ^—