76. številka. Izdanje za torek 25. junija 1895 _(v Trstu, v torek zjutraj dne 25. jnnija 1H95.) Tečaj XX. „■oinosi« ithaja po trikrat na teden t »čutili i«, danjih ob tovklh, Aetrttalh in >Oboi«h. /jutranje iziUnjo ii-haja ob 6. uri zjutraj, večerno p« ob 7. uri večer. — Obojno itdnnjc iiUnn : i« J« »pro| »majo. Rukopi i »u nt> vračajo. Narofiliuo, rokltin.io,* in ojtlns«' sprejema iipramlHt'o ulicu Molino pic-colo Ilir. :i, II. nudat. 'Mprio reklamacije ^^ ao proste po-tnino. Glasilo alovenaketfa političnega društva za Primorsko. „t rJinotli Jr mor", Castitio našim g naročnikom! Ker se bliža tretje četrtletje prosimo čč. gg. naročnike naše, da za časa obnovi na-ročbo na naš list.. Onim našim gg. naročnikom. ki so v zastankn se za drugo četrtletje ali pa cel<5 za vse leto, pošljemo 25 t, m. tirjaliiice ter bodemo primorani jim ustaviti list. ako ne dopošljejo sastanka do 30. t. m. Stroški z a n a S list so veliki ter nemarnost plačevanja .spravlja v nevarnost obstanek lista. Prosimo tudi čč. gg naročnike, da nam pridobć novih naročnikov, a prijatelje, da pristopijo kakor naročniki našemu listu, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki prinaša raznovrstno gradivo. Uredništvo. VpramiSlvo. Poročilo odborn pol. druSlva „Edinosti" o dogodkih v nemilem društvenem lotu* (Dalje.) Dne 29. novembra se je vršil ta shod. Z naše strani so se udeležili gg. prof. in posl. Mate M a n d i d, odvetnik dr. O. Gregor in, urednika Cotie in Podgor-n i k, posl. G o r i u p in V a t o v e c, posest. Balanč, istrski posl. Jenko iu svečenik Š t e m b e r g e r. Shodu je bilo predloženih sedmero resolucij. K vsem tem resolucijam uasvetovalo je naše društvo preniemb, ki so bile plod vestnim, dolgotrajnim posvetovanjem. Pri nasvetovanju vodila mu je ta jedina želja, da se v resolucijah kolikor le možno jasno in odločno izrazi naš čisti zares narodni in slovenski p r o g r a m. Pred vsem pa smo hoteli, da bodi posebno naglašena tesna vzajemnost med bratskima n a r o d o m a hrvatski m in slovenskim. Saj občutimo najinten-zivneje ravno mi, da je taka tesna vzajemnost neizogibno potrebna, da je usoda Primorskih Slovencev tesno spojena i usodo istrskih Hrvatov, da so nam stremljenja povsem aualogna ter da le po služnein postopanju moremo priti do boljše bodočnosti. V zmislu te hrvntsko-slovenske vzajemnosti smo hoteli, da su zahtevajo zgodovinska prava naroda hrvatskega in dosledno tudi naroda češkega. Mimo tega smo bili tudi uverjeui, da se vzajemnost more raztezati na vse avst: o-ogerske Slovane, torej tudi na brate naše v oni drugi državni polovici. Z ozirom na dogodke iz najnovejših dni — razpad koalicije — je umestno tu naglasiti, da smo PODLISTEK. HO Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. veka. Hpimd A. S e d o a. (Dalje.) XII. Prišlo je v Hrvatsko leto 1677. A kakšno ! Žalostno in jadno. Jedna kaplja v reki junaške krvi, ki je tekla brez kraja, brez nade po zemlji hrvatski. Lahko je trpeti muke, ako se moreš nadejati, da bode i temu konec, lahko prenašati burjo, ako znaš, da dočakaš solnca. Ali brez prestanka jadovati, brez nadeje gledati to motno nebo, težko je iu pretežko! Iz sto in sto ljutili ran tekla je junaška kri, sto in sto vrlih glav padlo je v grob; žuljave roke ratarjev ostavile so pljug, da gradijo trdnjave proti turškemu besu. Polje pusto, sela v plamenu, dvori plen zverinskega izvora. A vsejeduo daj krvi, da so upiraš vragu, daj kruha, da nahraniš gladno vojsko, daj denarjev, da plačaš tuje pomagače, ne pomočnike, daj, daj, daj! Strašno! Grozno ! Ta mala zemlja, ta pest ljudij izmučenih, izsesanih, stala je ko železen zid na pragu krščau- zahtevali, da se v resoluciji 4. izrecno označi koalicija kot načelno p r o t i s I o v a n -sk i z i s t e m. Pri resoluciji V. smo se odločno uprli besedilu uvodila, ki se je glasiol: .Obrača pa naj se tudi vsa skrb na povzdigo versko nravstvenega in dinastičnega čuta." Temu besedilu pa smo se uprli posebno zato, ker smo hoteli, da b6di v resoluciji jasno povedano, da je verski in dinastični čut med Slovenci že obstoječe dejstvo, notoriškaistina, ki nam daje še posebno pravico do popolne jednakopravnosti. Ker pa poznamo zlolmost naših nasprotnikov, vedeli smo tudi, da bi isti do dobrega izkoristili prvotno besedilo te resolucije ter da bi izvajali iz istega, da glede dinastiškega in versko-nravstvenega Cnta med Slovenci ni vse tako, kakor bi moralo biti. Sumničili bi bili namreč: daleč je že prišlo, ako shod zaupnih mož sam se Čuti prlmoranega naglašati, da treba Se le skrbeti za povzdigo verskega in dinastiškega čuta. Priporočali smo tudi zasnovanje velikega denarnega zavoda, ki bi paralizoval delovanje sličnih nemških društev, zasnovanih v ta namen, da po slovenski zemlji snujejo indu-strijalna podjetja in spravljajo naša zemljišča v tuje roke. Priporočali smo, da bi se zasnoval osrednji delavski list, kateri bi v pravi sklad spravil delavske interese z narodnimi in verskimi iu da bi se posebno delavci ščitili pred anarhističnimi socijalisti. Slednjič smo priporočali, da je v dosego organizova-nja narodnega dela in vzajemnosti med nami po Aseh pokrajinah skrbeti za jednotno izstopanje narodnega časnikarstva in za krepko podporo istemu v duševnem in gmotnem oziru. Kakor so bili vsi ti nasveti plod vestnemu razmišljevanja in temeljitemu premo-trenju vseukupnega položenja našega, tako so se naši zastopniki na shodu zaupnih mož potrudili, da so te nasvete utemeljili živo besedo kolikor so le mogli. V tem pogledu se moremo sklicevali na obširno poročilo, objavljeno v našem glasilu v štev. 151—150. Hvaležno moramo priznali, da je shod pritrdil mnogokateremu našemu nasvetu. Žal pa, da je odklonil ravno take nasvete, na koje smo pokladali unjvečo važnost. Tako n. pr. gledo na politiško vzajemnost z avstro-ogerskimi Slovani, na poStevanje zgodovinskih prav nvstro-ogerskih Slovanov, na za-htevanje, da je slovenskim poslancem iskati mesta le v krogu slovanskih opozicijonalnih poslancev itd. Z ozirom na to odklonitev čutili so se s k e g a s v e t a proti n e č I o v e k u, kakor David proti Goljatu. Oj koliko je propadlo vrlih src, vrednih, da jih proslavljajo i gosli javorjeve. A kako ? A zakaj ? PozuaŠ-li sveti oni plamen, ki žari v srcu poštenjaka veš-li, kaj ti je zibelj, kaj mali, kaj grobi dedov, kaj otroci, kaj rodna ti pesem ? To ti je ono, kar dete stori junakom, to je ljubezen domovine! Silni bili so ti železni ljudje iniiiolih vekov, ali kadar j • razglasila glasna troblja: „Evo, vraga na nas!*' vse je skočilo ko jetlen mož in udri v ime Božje za dom. Se se niso bile zacelile rane od Ilrostovice, po Ogerski je plenil Turčin, že je padel Zrinj, Kladuš, in druge trdnjave hrvatske, že je i Koprivnici, trdni skali, pretita pogibelj, a cesar Rudolf v Pragi štel je zvezde, iu modri nemški zbor cincaril, je-li bi ali ne bi pomagal cesarju-katoliku, a Hrvatska je pogrezala v krvi. Pomagaj car, pomagajte kristjani! I došla je pomoč. Ali kakšna? Dva cesarjeva strijca, Ernesto iti Karlo. Prvi, da vlada Ogerski, drugi, da za-poveda Hrvatski. Od davna so se plele spletke okolo Hrvatske, okraj za okrajem trgal se je od banske oblasti, kraj za krajem prišel je pod poveljstvo nemških generalov. A bau ? Ban je moral slušati nadvoj- tržaški in istrski zaupni možje na veliko svoje obžalovanje primorane podati koncem seje nastopno izjavo : „Ker so bili pri današnje n shodu odklonjeni n a j hi s t v e n e j š i dodatki in popravki naši, izjavljamo tržaški in istrski zaupni možje, da nas danes vsprejete ^resolucije v celoti ne vežejo ter da se vzdržimo glasovanja o resolucijah v skupnosti. Pripravljeni pa smo vsikdar, kakor do sedaj podpirati narodno stranko kranjsko, v kolikor bode izvrševala čisti narodni iu verski program*. V svesti smo si bili, da si nakopljemo veliko odgovornost pred slovensko javnostjo s tem svojim sklepom. Toda uverjeui bodite, da nas je do takega sklepa dovela le skrb za čistost in popolnost slovenskega programa in pa tudi uverjenje, da je bil ▼ naSih predlogih izražen mini m u m onega, kav mora obsezati slovenski program. Ali to treba naglašati še posebno in še enkrat, da mi nismo bili nasprotni temu, kar je prišlo v resolucije, ampak vezati se nismo hoteli na iste, ker je bilo premalo v njili: ker niso obseznle vsega, kar absolutno mora obsezati slovenski program, ako hočemo, da nas bode svet smatral resnimi. Slnogokateremii videlo se je naše postopanje v prvi hip nerazumno in neumestno. A to le v prvi hip, pod utisom obžalovanja, da ni prišlo v narodni stranki do onega soglasja, kakoršnega smo si že'eli vsi; toda pozneje, ko smo obrazložili vzroke svojemu postopanju, ko smo povedali, da nam ne kaže goditi vseukupnega položenja našega le se stališča nesrečnega prepira na Kranjskem, i ko smo izjavili svečano, da dogodki na shodu i zaupnih mož niso ostavili v našem srcu niti j sledu kakega ogorčenja, namreč da smo o-| stali isti zvesti propovedniki slovenske vza- ■ jeiuitosti s težiščem v našem središču, v naši Ljubljani: tedaj je kmalu izginel oblaček 1 nevolje in rojaki naši so jeli drugače soditi 0 našem postopanju. In tako se sinemo na- ■ dejali, da tudi današnji slavni zbor odobri postopanje tržaških in istrskih zastopnikov na shodu zaupnih mož v Ljubljani, kateremu postopanju je bil — to treba naglasiti ponovno — le. ta namen, da si ustvarimo čist, jasen slovansk program, kot jamstvo, da hočemo čuvati in gojiti svoje narodne 1 d e j a 1 e ter širiti zmisel za iste med maso ' našega naroda. i Tretji važni dogodek bile so volitve v deželni zbor istrski. Kako je prišlo do teh volitev, vain je ; islotako še v spominu. vodo Karla, a bansko žezlo bila je šiba v j slabotni roki obnemoglega starca. — A lir-vatski sabor? Hrvatski sabor je bil pozvan v Zagreb, da dovoli vojakov, denarja, — pa mirna pokrajina. — Strah je popadel hrvatsko plemstvu. Kam takim potoni ? Kje je pravo, kje so stare svoboščine? Oenui tuji vojskovodje ? Čemu hrvatski denar? Da bodemo samo, kar je Štajerska? Brez pravice, brez glasu, po zapovedi samo? Da, to so tudi hoteli! — Na čelu Hrvatske stal je Juraj Drašković, hrvatski bau in biskup, a poleg njega banova! je mečem gospod Ua-šper Alapid. Slovel je Draškovič po vsem krščanskem svetu, odkar je dobil naslov očeta cekvene zgovornosti v Tridentinskein zboru; učen je bil Drašković, saj o tem sve-doCijo modre njegove knjige. Toda Drašković-bil je več dvornik, nego-li hrvatski ban, in slavohlepnost njegova spravila ga je v zvezo z dvema mogočnikoma, katera sta kovala na tem, — da Hrvatska, stara kraljevina, poslane vojaška naselbina, pokrajina nemška. Zato i nadvojvoda Karo! ni imel boljšega pomočnika, kakor mu je bit ban hrvatski. Toda Drašković ni deloval očituo. Bil je fin, premeten. V motni vodi je razpenjal svoje mreže, da omami teb'a velikaša, ker jih je Xaši narodni nasprotniki se namreč niso zadovoljili s pouličnimi demonstracijami, ampak nadaljevali so svoje gnusno delo tudi v deželnem zboru v Poreču. Demonstiovali so proti vladnemu zastopniku, naši poslain i so bili izpostavljeni tako hudim napadom v zbornici in izven zbornice, da so slednjič morali pobegniti iz Poreča, ako niso hoteli postaviti v nevarnost celo svojega zdravja iu življenja. Slednjič pa so storili naši nasprotniki skrajni korak: izbacniti so hoteli hrvatski oziroma slove n ki jezik — jezik večine — iz zbornice, ali z drugimi besedami: poteptali so brez vse sramote v blato temeljne zakone avstrijske. Ali še le potem, ko so na vse zadnje tudi za-sramovali vladnega zastopnika, je bila mera polna, kajti tako postopanje je moralo vzbuditi nevoljo tudi v najviših krogih. In zadela je zbornico istrsko n a j h li j š a kazen: na ukaz Njegovega Veličanstva, našega uzorno pravičnega vladarja, morala je vlada razpustiti deželni zbor istrski. (Dalje prih.) Politiške vesti. V Trntu, dno 24. junija 1895, Avstrijska delegaciju. V seji m nole sobote se je oglasil k besedi tudi delegat lliankitii. Rekel je, da Hrvati trpe na škodljivih posledicah naše vnanje politike. Samo vsled klavzule o carini na vino trpi Dalmacija kakili 10 m i 1 i j o n o v g o I d i n a r j e v š k o d e n a let o. A obžalovati je tudi moralni upliv zveze z Italijo na naše notranje odnosaje. Dalmatinska vlada vzdržuje še vedno italijanski jezik po uradih, kovič, delal, pisat, nalagal, izvrševal, tolažil, obetal, kakor da ne leže prej v grob, dokrer bode i jedna sama turška glava med Savoj iu Dravoj. — Toda b krati ko grom iz vedrega neba počil jo glas po kraljevini: knez Juraj Draškovič da ni več In vat ski ban, da ni več Zagrebški biskup, knez Ujmo Draškovid da je nadbiskup Kaloški, da je kraljevski kancelar! A zakaj ? povpraševalo so je razburjeno plemstvo. .Mar ni treba kraljevini zakonite glave sedaj, ko od vseli stranij pritiska beda? Zakaj se odre a Draškovič banovanju? A kdo nam bode banom? Nikdo. Mar ni pre-jasni nadvojvoda Kar.d gubernator vse kraljevine? Mar s" ne mora modri biskup ukloniti njemu, da mu bodo roke svobodne? In čemu sabor? Oomu sto glav, sto želja? Po jedili volji, po jedni zapovedi lajše je delati. (Dalje prih.) Ker naša vuanja politik« vtrja na znotraj hegemoniji! Nemcev in Madjarov, na Piiuior skfjn t n d i Italijanov ki-r dela tabula rasa /. /.^odovinskiiiii in usii > lu mi pravicami Slovanov na neveru in n.i ju«1'. a« m°'e govornik kut Slovan i i H v.it od »' »ri11 tak«-saujoiit.trilne politika i i >:-i t -» U nU: glasoval proti proračunu miui-ii rstva /a vuunje stvari. Njegovo Veličanstvo o llrv.ilili. l>ne 122. t. m. su bili povabljeni k risarju na <>bt'd jeden il«*l členov oboji siraiit>kih delegacij. r«i dovrieiiHiii obe lil je oli^ovoril cesar razne delegate. Med temi tii^li dalmatinskega poslanca Itiankinija. Tesar je izustil t<*m povodom /.lato besedo, vredno, da izvejo o njej v sleherni koči hrvatski iti slovenski. Cesar proti Iliaukiniju : Vi ste prvikrat v delegaciji? Itiaukini r Dii, Veličanstvo. Cesar: Vi imate vedno mnogo pasla. Hiankini: .1 a z stori m koliko r in i j e m >> g >» č e, d a b r a n i in p r a v i c e v o j e g a h r* v a t .s k e g a u a r o il h. < 'es:ir : to je livnl« vredno, Hrvatje so bili vedno z vc-s t o u d a n i nt o j i din a s 11 j i in M e n i. Hiankini : To je zgodovinsk" in tako ostane tudi za vedno Kaj praviš k temu ,11 Mattinu* ? Altro che — colori rnssi! Različne vesti Imcnovonj-J. Koncoptni vežbenik pri tržaškem redarstvene n ravnateljstvu, Oskar I' o d b e r u i k, imenovan ju •/ ičnamm kon-cipistoin pri istem ravuateljstvit. Mastni svet triaik. imel je sinoć svojo XIII letošnjo javno sejo. Poročilo o isti priobčimo v današnjem večernem izdanju. Boj za slovensko šolo v Gorici. Jutri, dn<5 2G.f b >de upravno sodisce razpravljalo o pritožbi Goriške mestne ob ine, katero je bila le-ta uložila proti nalogu, da mora osnovati v Gorici 4 razredno ljudsko šolo s slovenskim poučnim jezikom. Občni zbor pot. dru&tva .Edinost* se je vršil minolo nedeljo ob razmerno dobri udeležbi nižjega stanu, inteligencije pa je bilo — veliko premalo. Vemo sicer, da je sedanja doba neugodna za zborovanja, vemo, da imajo mnogi nujnih poslov na -— izletih, vemo, da je 10. ura predpoludne najneugod-neja za naše trgovce — in trgovskemu stanu pripada ogromna večina našega nezavis-nega lazumništva —, vemo, daje letos nedostajalo onega, kar je v prejšnjih letih posebno pojavljalo svojo privlačno silo, da ni bilo namreč poročil naših poslancev in tla po takem ni bilo pričakovati tako zanimivih in živahnih razprav — vse to vemo in poštevaino drage volje, vendar moramo povedati odkrito, da je posebne graje vredna i n d o 1 e nca iz vestnih krogov. Če že ne radi sebe, pa vsaj radi nižjih slojev — ki potrebujejo in tudi zahtevajo dobrih vzgledov na .st ani rassuni-ništva — morali bi prihajati naši razumniki na javne shode. Ali brezbrižnost ravno tam, k ji r bi naravno moralo hiti največ brige, mora slabo uplivati na maso. Vemo tudi to, da si mnogi mislijo: jeden več ali manj, kaj tU to 1 — Ali minole nedelje je bilo premnogo takih, ki so mislili tako, /bok česar jih premnogo ni bilo na shodu. Ml smo storili svojo dolžnost pred shodom: vabili in pozivali smo; in vršimo jo tudi danes — grajamo. Nadejamo se, da si zapomni naše razuniništvo za bodočnost, da je uprav ono v prvi vrsti dolžno vršili svojo dolžnost! V odbor so bili izvoljeni skoro jednoglasno : Predsednikom : Mate M a u d i c. Od-borniki: Ivan lialaue, Aute Dogdauović, .Maksu Ootič, Fran Podgornik, Josip Turk, Ivan Marija Vatovec, Kornelij Gorjup, Ivan Uoiiup, dr. Gustav Gregorin. Namestniki: Ivan .Marija Bole, Štefan Gjiviii, Miha Hrvatili, Jakob 1'urič, Anton Miklavc, Kran Hodnik, Anton Truden, Jože Vatovec, Jakob Perbavc, Pre-gledovalca računov: Ivan Prolog in Julij Mikota. Prijateljem lista „II Populo'. Odgovarjajo uain torej — anonimno. Anonimni dopisi ubirajo sicer navadno svojo pot — v koš, ali na najnoveje anonimno pismo, ki smo je prejeli te dni, moramo odgovoriti par besed, ker je isto značilno za naše konservativce „Popnlove" barve. Nočemo sicer trdili, da je to pismo prišlo ravno iz kroga ouih gospodov, ki pišejo ,11 Popolo", to pa ju gotovo, da je je zagrešil mož, ki je omenjenim gospodom blizu. Zagrešil, pravimo, ker je ho- tel nadomestiti z osornotjo v pisavi, kar na je nedostajalo na argumentih. 1'u vsej vsebini tega pisma /.veni refren: „Popolo"1 je vrl li.it, ,lvli»ost* pa — napa d .t d u h o v š či n o. Ne prihaja nam sicer na misel, da Im so razgrcvali radi tega po-il ml nje ga očitanja; s.tj govore dejstva, saj nam vsakdo, ki je čital in objektivno sodil našo polemik" proti ,.ll Popoln", mora priznati, tla nižino napadali ni duhovnikov sploli, niti go-spudnv jii „Popoln* še posebe, in da snio grajali le t akti k to teh gospodov, koja taktika je najvei a ovira, da se ue more ojačiti konservativna stvar na Primorskem — taktiko, ki odbaciva od sebe zares konservativni ži-velj slovenski, ker se boji, da bi se drugače utegnil čuti razžaljenega laški — liberalcem! Grajali moramo gospode, ki vedno le pišejo proti liberalizmu radikalnolnške gospo'le, store pa ue ničesar v javnosti pluli intcj. In s to svojo grajo se nahajamo v dobri družbi: v družbi gospodov, ki se zbirajo v Gorici okolo — dr. Mahiiiča! Ne ini, ampak goriški „Primorski list" je pisal nedavno, da so naši konservativni možje „vedno v s t r a h u, d a se z a-m e rij u tem narodnjakom" (laškim namreč), ne mi, ampak „Primorski list" je pisal nedavno, da se „nekateri ko n-« e r v a t i v c i branijo vsake slovenske besede, še celo v cerkvi — ---ne mi, ampak „Primorski list" je pisal nedavno, da je naravno, da Slovani nimajo z a u p a n j a do take s t r a n k e ; ne mi, ampak „Primorski liat* je pisal nedavno, da neke vrste konservativci nimajo ene dobre besede za naravno blaginjo Slovencev, ampak jih „zaničujejo ali vsaj prezirajo'; ne mi, ampak „Primorski list" je rekel nedavno, da so nam celo s o o i-j a I i s t i bolj prijazni kot nekateri katoliški in o ž j e l! Ako napadamo torej mi duhovščino, napada jo tudi — ..Primorski list', ki ga pišejo nujtcsneji somišljeniki veleč. gosp. dra. A n t o n a M a h n i č a. Ali Vam pa morda celo dr. Mahuič ni dovelj avtoriteta za presojo, kaj in kak6 bi dobro delo konservativni stvari?! — Nikakor ne smemo pozabiti tudi na nastopni lapidarni stavek v pismu : „Misliš, daje pravi duhov-u i k le « n i, kateri se poti za n ii-rodnost?!" No, mi bi to vprašanje lahko malce zasukali: „Misliš, da je pravi duhovnik le oni, ki se ne poti za narodnost?!" Sicer si pa bode oteinvskliku „Popolovega'-zagovornika mislila svojo vsa ona duhovščini), ki doli po Istri dela najbolje in velikimi žrtvamiversko in konservativno stvar s tem, da se „poti za narodnost"! Pri tem delu pa dosedaj še nismo videli onih, ki se zbirajo okolo „Popola". Pevsko druilvo „Nabrež na" vabi k ve-selici, katero priredi dne junija 1895. na lepo okrašenem dvorišči gosp. Silvestra C a h a rije. — Vspored : 1. 1. „Naprej*, koračnica, godba. 2. Pozdrav predsednikov, il. lir. Volarič: „Slovenca dom', možki zbor. 4. „Venček slovanskih pesmi", godba. 5. IIr. Volarič: „Slovenski svet", možki zbor. (i. „Brez tebe ljubezna', godba. 7. K. Beudl: „Svoji k svojim", možki zbor. 8. „Mila lu-tiicu', godba. (J. lir. Vol.irič: „Pomladanska", možki zbor. Ki. Valček, godba. N. „Kateri bo?", šaloigra", (Doktor Histroglav poje pesem se spremIjevanjem zbora. II. Ples. Vstopnina: k besedi za osebo 2«) ki\, k plesu za gospode 10 kr. komad; sedeži za osebo 20 kr. Začetek ob 5 in pol zvečer. Ker je polovica čistega dobička namenjena po potresu ponesrečenim Ljubljančanom, se radodarnosti ne bodo stavile meje. K obilni udeležbi vabi Odbor. „Lega nazionale". To znano lahonsko društvo bode imelo svoj letošnji občni zbor dne 21). t., m. v Tridentu. Na dnevnem redu je med ostalim zopet vprašanje o osnovanju laškega vseučilišča v Avstriji in priznanja diplomo v italijanskih vseučilišč. Izvaianjo italijanskega vina. Kako o-gromuu škodo dela avstrijskim vinom nesrečna „klavzula" z Italijo, razvidno je iz statistiš-kiii podatkov o izvažanju italijanskih vin, katero je te dni izdala italijanska vlada. Ta statistika pravi, da se je v prveiu četrtletju tek. lila izpeljalo i z Italije 122.873 hektolitrov vi ia, vrednega 9,749.079 lir. V Avstro« Ogetsko vpeljalo se je v isli dobi 179.051 hektolitrov ! To je ogromna množina v kratki dobi treh mesecev. Sreča pri tej nesreči pa je, da se je letos v prvem četrtletju v Av-stro-Ogersko vpeljalo 00.704 h', laškega vina manj, kakor leta IH94. Ljudska kopelj. Tukajšnje redarstveno ravnateljstvo objavilo je ta-le razglas: „Za tekoče poletno dobo določene so občinstvu ljudske kopelji pri sv. Andreju in za svetilj-iiikoin. Te kopelji so razdeljene za tnožke, iu za ženske in otroke ; prostor za plavanje je obmejen plavajočimi tramovi, preko tega prostora je iz ozirov varnosti prepovedano plavati. — Ljudske kopelji čuvata stalno po dva čuvaja. —■ Kopelji se zaključijo breziz-jemno tekom mesecev jnnija, julija in avgusta ob 10. uri zvečer, meseca septembra pa ob 9. uri. — Ob delavnikih od 5. do ure pop, je možki oddelek kopelji pri sv. Andreju poleg Lloydovcga arsenala in pa oba oddelka za svetiljuikom določena za izključno vpo-rabo c. in kr. vojakom. — Da se zabrani in pride v okom nedostatnostini, ki utegnejo škodovati osebni varnosti, kakor tudi iz ozirov na dostojnost, opozarja se občinstvo na te-le določbe: 1.) Prepovedano je kopati se izven omenjenih krajev in v ta namen določenih zavodov. 2.) Kdor se koplje, mora imeti na sebi vsaj hlače, ali pa haljo. 3.) Prepovedano je voditi v kopelji pse, konje in druge živali. — Kdor se ii6 bode ravnal po teh določbah, bode kaznovan po določbah obstoječih zakonov*. Iz Ljubljane nam pišejo dne 23. junija t. 1.: Deželni zbor snide se za par sej prve dni julija t. I. v dvorani starega strelišča, da ukrene potrebno o nnjnejših zadevah, ki čakajo zdaj v potresni dobi svoje rešitve, liedutno in druga deželna poslopja se bodo morala temeljito iu kmalu popraviti. Do zdaj so se ta popravljanja pričela pri cerkvah in nekaterih zasebnih poslopjih izvrševati, a oviranje prometa po nekaterih cestah in ulicah je še vedno v prejšnjem stndiji, in ne bode preostajalo drnzega nego da pospešijo magistrat in komisije odstranitev teli ovir. Podpore in darila še vedno dohajajo. Poletje je nastopilo iu treba bode skrbeti za — za jesen in zimo! — Draginja pritiska na nižje sloje prebivalstva. Učiteljstvo, urad-uištvo in obrtniki jo močno občutijo. Izvestno bodo mestni zbor, dež. odbor ozir. zbor in dr. faktorji skrbeli za /.lajšanje bede iu pomanjkanja tudi za prihodnjega pol leta s podelitvijo drag. doklade, kakor je to tudi država storila svojim služabnikom ! — Falb in ljudje ki mu iz straliopetnosti vse verujejo, delajo tu za prihodnje dni prav babjeversko brigo, ki je že kar smešna. — Letošnje leto bilo je za nas polno nezgod. Kaj še pride ? Kužne bolezni v Trstu. V tedna od 15. do 22. t. m. bilo je prijavljenih v Trstu in okolici 43 slučajev davice (v prejšnjem tednu jih je bilo 43). Razun teh je bil prijavljen 1 slučaj osepnic in 2 slučaja škrlatice. Umrlo je (3 otrok za davico, Samomar na železniški progi. Kratki vesti o samomoru na železniški progi pri Uarkovljah, o katerem smo omenili v poslednjem izdanju nam je dodati nekoliko podrobnosti. Dotični mladenič je čakal na vlak sredi železniške proge blizu viadukta, kjer je proga močno zaokrožena. Ub Vi7. uri pripuhal je mešani vlak z Nabrežine. Strojevodja je opazil na progi stoječega človeka ter zažvižgal, toda človek se ni zganil. Na to je strojevodja skušal ustaviti vlak, toda že je bilo prepozno. Mladenič se je vrgel pred lokomotivo, vrat mu je ležal na šini. Še jeden trenotek in glava se jo zatrkljala na jeduo stran, truplo pa je odletelo na drugo stran. Groza je prešinila vse, ki so videli strašni prizor. Vlak se je nekoliko trenutkov ustavil, potem je nadaljeval svojo pot v Trst. Obvestili so o tem strašnem dogodku lokalne oblasti v Barkovljah in orožništvo, ki so prihiteli na lice mesta. Potem so naznanili dogodek magistratu, ki je odposlal sodnijsko-zdravniško komisijo. Iz raznih spisov, katere so našli pri samomorilcu, konstatovali so, daje bil isti ltiletni F. I), iz Vidma ua Laškem, sin gostilničarjev. Mladenič se je usmrtil baje zavoljo nesrečne ljubezni iu pa slabega gmotnega stanja. Pri njem so našli listič, v katerem prosi, da bi so njegovo ime ne objavilo v časopisih. Truplo so pokopuli v Uarkovljah. Nenadna smrt. Minolo nedeljo zjutraj tožila se je oOletiia kuharica Kani Siiuončič, službujoča v gostilni „Al Moncenisio", da jej je zlo. Poklicali so zdravnika z zdravniške postaje, ki je dal bolnici zdravila. Kuharica je legla v postelj. Ko je popolndne prišla natakarica pogledat, kako se počuti kuharica, bila je le-ta že mrtva. O tej nenadni smrti obvestili so redarstveno ravnateljstvo, katero je poslalo komisijo na lice mesta. Truplo so potem odpeljali v mrtvašnico pri sv. Justu. Zginilo dekle. Policijsko ravnateljstvo priobčilo je vsini nadzorništvom, daje 15letna Emilija Bernardom, stanujoča v ulici del Ki vo hšt. 3, šla minolo soboto popoludne z doma in od te dobe ni več sledu po njej. Policijsko. Organi polic, komisarjata v ulici Scussa zaprli so 29letnega težaka Josipa Rigottija iz Trsta, ker je na sumu, da je po noči na 28. aprila t. 1. ukradel v gostilni Karla Vlaha v ulici Petronio 215 gld. v gotovini in drugih vrednostnih papirjev. — Isti organi zaprli so nadalje: 54let. kroš-njarja Alojzija Stekerla iz Roane pri Benetkah, stanujočega v ulici Pozzo bianco hšt. 6, ker je prenočil pod milim nebom v gozdiču Farneto, 32 letnega mehanika Karla Ga-giottija iz Ancone, stanujočega v ulici S. Maurizio hšt. 15, zaradi postopanja; 60let-nega rudarja Antona Kogoja iz Čepovana, stanujočega v ulici delPOJmo hšt. 10, ker je prosjačil na Acquedottu; ko ga je prijel stražar, opsoval ga je Kogoj; 371etnega voznika Frana Vidmarja iz Trsta, stanujočega pri sv. Ivanu hšt. 105, ker je pijan razgrajal in 58 letno Terezo Zafred iz Divače zaradi pro-sjačenja. — Koledar. Danes (25): Prospev, škof; Viljelm, opat. — Jutri (26.): Janez in Pavel, muč; Rudolf, škof. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 17 min., zatoni ob 7. uri 46 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 21 stop., ob 2. pop. 27 5 stop. C. Loterijske itevilks, izžrebane 22. t. m. Trst 6, 36, 41, 78, 18. Line 36, 89, 26, 2, 90. Inoinost 75, 39t 49, 68, 70. Budim 45, 22, 25, 78, 27. Najnovejše vesti. Celj« 23. Danes se je vršil tu mnogoštevilno obiskan shod slovenskih zaupnih mož in je soglasno izrekel svojo zahvalo vsem činiteljem, ki so sodelovali pri sklepu proračunskega odseka o vprašanju gimimzija v Celju, zlasti pa poslancema Vošujaku in Hoheinvartu, knezu Windischgraetzii iu bivšemu nuučnemu ministru Madejskemu. Rim 24. Kralj je objel iu poljubil Cri-spia pri včeri\jšnji iiiinistersfci avdijenciji. London 23. Angleško ministerstvo Rose-bery je odstopilo. Kraljica je pozvala Salis-buri j a. Trgovinake brsajavk«. BndimpetU. Piouicn je«e» 6.07 -6.99 PSonicA *n maj-juni 1896 6.97 Jo 6'99 Ove« s« jesen 6.78—5 80 It* » jesen 6 82 5.83 Korui* ka joni-jnli 6*06—6 10. xa juli-aTgust 6-09—6.11 F»iolg v papirju . „ „ v Hivbru . . . . 101 30 101.20 AvHtrijrtku lenlft t zlatu . . . 123 Oi 123.— „ v kronah . . .101 50 101,31 Kreditno ukoije....... 407.80 407.75 London 10L*t........121.20 121 15 Napoleoni......... 9.60'/, 9-61'/, 20 mark 100 italj. ti 11.86 11.84 46.10 46 — Izvršuj e. kr. izkj. pri v. Škropilnice proti peronospori inienlpj« Žlvloa, kutore so bo sploS no uvedlo vuled njih preproHtohti, trpuinofcti, lahke u porube z:k v .-tako jejo trt itd. prodajajo, d n m ho mnogo ibiljiane, vendar po doHodanjih nizkih cenah. Živic i družb, v Trstu Ceniku udpo&iljnjo na zalitevanjo franko. Na vite r. kr. poitne uradu puni- popolne škropilnico franka, proti p t vz ".tju 10 gld. Izdelujejo tudi Htroje r.a pr Helije z žveplom, nepreitano deiu-jo'e stiskalnico itd. Lastnik politično društvo .Edinost*. — Izdavatelj iu odgovorni meduik: Julij Mikota. — TUkarua Dolenc v Trstu.