4. štev. Noto mesto, 25. fobniarj« 1911. XXVn. letnik. DOLENJSK E Izhajajo 10. in 25. vsacega meseca. Cena jim je b poštnino vred za ceJo ieto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Kemùijo, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 fi, za Ameriko pa 3 K, — Dopise sprejema nrednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Zadružništvo v deželnem zboru kranjskem. Dne 18. februvarija t. 1. se jo v večerni aeji obravnavala važna zadeva našega narodnega i:ospodarstva. Vočiglcd žalostnim pojavom pri zadnjih polomih nekaterih liberalnih zavodov je nastalo po deželi neko vznemirjenje in nezaupaiqc, kar bi zelo škodovalo zadružništvu, ki ima samo na sebi zdravo jedro in jo ncizmerneiia pomena za razvoj narodnega gosiiodarstva. — „Slovenska Ljudska Stranka" deluje smotreno na to, da se povzdigne blagostanje na.še dežele. Ljudstvo bo jo osamosvojilo po svojih zadrugah — od izkoriáče val ce v. Da so slednjim ])repročijo vsi njihovi poskusi, je treba zadružništvo postaviti pod najstrožjo kontrolo in odvrniti jiolomc in nesrečo, ki jih povzroča lahko-mišljcno in povrSno poslovanje. — Deželni zbor kranjski je v svoji znameniti seji 18. febr. dal zadružništvu trdno podlago s tem, da ga je vzel pod svoje okrilje. To nam dokazuje obravnava, iz katere po-snamemo bistvene stvari. Profesor Jarc je poročal o predlogih za pospeševanje zadružništva. — Šeateročlanski odsek predlaga zbornici sledeče: I. Deželni zbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznava kot nujno dolžnost dežele, zastaviti vse moči za prospeh zadružne organizacije na Kranjskem, n. Ustanovi se deželni zadružni urad, ki ima poslovati v vseh zadružnih zadevah kot strokovni organ deželnega odbora. V ta namen se dovoli za leto 1911. poseben kredit v znesku 10.000 K. III. Kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija v deželi Kraiijski ima vejjati „Zadružna zveza" v Ljubljani, pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada. Deželnemu odboru so naroča, delovati odločno na to, da se po možnosti združijo vse v deželi Kranjski poslujoče pridobitne in gospodarske zadruge v „Zadružni zvezi" v Ljubljani kot od deželne upravo odobreni zadružni centrali. — IV. Vseučiliski zaklad se odstopi „Zadružni zvezi" kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti celoletni odpovedi in se ji dovoli letna deželna pod]>ora 12.000 K, če izpolni pod IIL v jtrvem odstavku navedeni pogoj in razun tega še sledeče pogoje: 1. se zaveže podpirati prizadevaiije deželnega odbora v smislu 2. odstavka točke III. -- 2. Priznava deželnemu odboru odločilen vpliv pri nameščanju zadružnih revizorjev na Kranjskem. — 3. Priznava deželnemu odboru pravico odposlati svojega zastopnika z odločujočim glasom v izpraševalno komisijo za revizorski izpit, ki [losluje pri „Zadružni zvezi". — 4. Se zaveže vsako sebi včla^eno zadrugo revidirati na že^o deželnega odbora in v slučaju, da je zadruga sjirejela od dežele kako podporo, dati deželnemu odboru prepis revizijskega poročila na razpolago, brezkvarno neposredni revizijski pravici deželnega odbora, če si jo je pridržal ob podelitvi deželno podpore ali pa če zadruga sama zahteva deželno revizijo. — 5. Se zaveže pripraviti in podati o vsaki sebi včlanjeni zadrugi deželnemu odboru na zahtevo potrebni materijal za presojo, je-li dotična zadruga vredna in potrebna deželne podpore. — 6. Se zaveže podpirati v vsakem oziru deželni zadražni urad za dosego njegovih smotrov. paljo sledi.) Gospodarstvo. Našim dolenjskim čebelarjem. Od nekdaj se bavi nai narod s čebelorejo. V »redojem veku je bila pri nas ta kmetijska panoga posebno razvita. Kljub tedanjim nizkim cenam medu ia voska se je vsako leto dobilo iz čebeloreje na etotisoČe kron. Pozneje Je začela čebeloreja propadati in če statistični podatki ne varajo, se to še dandanes vrsi. lo vendar imamo v tej žuželki dragocen zaklad, ki ga ne vemo ne prav ceniti in še manj pa zadosti gojiti. Od prvih veščakov je pripoznana resnica, da je med vsemi čebelnimi pasmami najboljša — kranjska čebela. Trdi se to od gorenjske in notranjske, vendar velja isto tudi od naše dolenjske čebele. Kdor meni, da se čebele na Gorenjskem ali Notranjskem bolje sponašajo kakor pri nas na Dolenjskem, ta je v zmoti. Skušnje bas nasprotno kažejo. Žal, da se pri nas na Dolenjskem nikdo ni bavil do najnovejšega časa vsied nezadostnih občil, razun trgovinske tvrdke v Podsmreki, z eksportom živih čebel, še manj pa z veletrgovino s čebelnimi pridelki. Le za krajevne potrebščine se je delalo. Dandanes sodimo drugače. Ravno pri nas na Dolenjskem — s svojim milim, vinorodnim podnebjem, s svojimi cvetočimi livadami, s svojimi z gozdom zaraščenimi hribčki, s svojo vedno med in cvetni prah nudečo cvetano, kjer je ekoro fllehern kraj pripraven in ugoden za čebelorejo, — se nudi vsakemu najlepša prilika, da se bavi s to panogo. In v resnici, ako se popelješ v katerikoli kraj nase Dolenjske, povsod vidiš, da se nas narod bavi s čebelorejo. Žal le, v majhni meri. Navadno se ima po nekoliko panjev. Takih čebelarjev, ki bi prezimili po 40 do 50 panjev in več, je pa prav malo. Odtod izvira navidezno nizka dobička-Doenost te panoge. Te razmere naj se predrugačijo. Naši čebelarji naj resno prevdarijo, katera žival jim da pri tako majhnem trudu, nizkih stroških in tako malenkostnem riziku take dohodke ! — Da se nase Čebelarstvo povzdigne, je pred vsem potrebno, da se zavedamo vrednosti te panoge. Kaki vspehi se dado doseči pri čebeloreji, se so-sehno vidi pri nje izdelkih. Na razstavah se to najbolje pokaže. Zato so pa razstave največjega gospodarskega pomena. Da se pri nas na Slovenskem povzdigne Čebeloreja, da se domačini učimo in da se tujci seznanijo z našu čebelno pasmo, zato je taka čebelna razstava prav velikega pomena. Letos priredi „slovensko čebelarsko društvo za Spod. Štajersko" v jeseni v Celju prvo samostojno čebelarsko razstavo. V ta namen vabi vse slovenske čebelarje, da se udeleže te razstave s tem, đa na čebelarski razstavi pokažejo sad svojega čebelarjenja, t. j., da se udeleže razstave na ta način, da na nji razstavijo bodisi žive Čebele ali pa njih izdelke in pa, da si čebelarsko razstavo v obilnem številu ogledajo, kjer se zamorcjo mnogo koristnega naučiti. Umevno je, da se bodo mnogi kranjski čebelarji odzvali temu vabilu, zlasti iz Gorenjskega in Notranjskega; ali naj Dolenjska izostane? Ne bi bilo častno, ako bi se to zgodilo in kaj tacega ne smemo doživeti ! Zatorej, dolenjski čebelarji, sedaj vspričo bližajoče se spomladi, odločimo se, da pokažemo našim bratom če- btil&rjem, gorenjekim ia notranjskim ter vsemu svetu, da živi ista čebeloa pasma tudi ua Dolenjskem, da je tu istotako marljiva in da duoasa enakoveljavne pridelke, kakor drugod na Slovenskem in to dokažimo s tem, da se v prav mnogem številu udeležimo čebelarske razstave v lepem slovenskem mestu na Spod, Štajerskem v Celju. V nameu, da izvemo za to prvo slovensko čebelarsko razstavo, da se zanjo navdušimo, in da izvemo, kaj naj se vse razstavi, za to so spisane te vrste. Razstavijo se pa v prvi vrsti žive Čebele, ciste kranjske pasme, ki se odlikujejo po posebni marljivosti ; nadalje nje izdelki : med, vosek, medičarski izdelki, medeno pecivo itd. Potem se razstavijo razna Čebelarska orodja in panje, zlasti novi izumi v tej stroki, nariski in modeli, čebelarske knjige, starine iz čebelarstva, čebelarski statistični podatki ia slednjič tudi čebelarske nenavadne prikazni, ki se dogodijo. Nasi dolenjski čebelarji imajo torej dovolj gradiva za to čebelarsko razstavo, stroški za udeležitev so pa tako neznatni, da jih udeležitev in obisk razstave obilno povrne. __A. L. Licenciranje bikov. Premovanje bikov. Nakup bikov v deželi. Na shodu živinorejcev v Kandiji dne 20. t. m. so se sprejeli soglasno sledeči predlogi: 1. Licenciranje bikov naj se prireja skupno za celi sodni okraj in sicer v središču dotičnega okraja. 2. V zveziz licenciran jem naj se prireja premovanje bikov, — 3. C. kr. kmetijska družba naj kupuje potrebne plemenjake doma o priliki licenciranja in premovanja bikov. Te predloge je utemeljeval ravnatelj Eolirraan, ki je izvajal sledeče. Zanimanje za rejo bikov je pri nas v obče majhno. Zato je tudi reja bikov tako slaba in pomanjkljiva. Na to stran je treba naše živinorejce še le vzbujati in je porabiti za to vsako priliko. Taka prilika se nudi pri licenciranju bikov. Sedaj se licencirajo biki po občinah. Navzoči bo komisija ia dotični posestniki. Želeti je pa, da se spravi potrebno zanimanje za licenciranje tudi med druge živinorejce in da se prireja licenciranje slično kakor premovanje pred očmi javnosti. Če se po drugih deželah tako dela, zakaj bi se pri nas ne. Tako bi se živinorejci tudi poučili, kaki plemenjaki se rabijo v posameznih občinah. Tako bi se naneslo pa tudi veliko več zanimanja za to rejo med nase živinorejce. V zvezi z licenciranjem naj se prireja vsako leto tudi premiranje bikov in naj se dotične podpore, ki so za premovanje na razpolago, porabijo v prvi vrsti za premovanje bikov in toliko časa, dokler ne pridemo do cilja. Reja bikov prizadeva neprilike in stroške in se tudi za-raditega nočejo naši živinorejci ukvarjati z ajo. Zaradi tega se je že pri raznih prilikah naglašala potreba, da se dado nagrade posameznim hikorejcem. Ker se pa to ne da izvesti, naj se prirejajo premovanja bikov in naj se skuša tudi na ta način netiti veselje do take reje, Âko se bo začelo prirejati premovanja za bike o priliki licenciranja, bo vsak rad pripeljal svojega bika v središče sodnega okraja na ogled. Premovanje bi veljalo seveda za vse bike, toraj tudi za take, ki so že od prej licencirani. Poleg denarnih premij naj bi se dajale tudi pri-znalne diplome. Z ozirom na pomanjkanje bikov v deželi se je izdalo dosedaj že na stotisoče denarja v druge dežele za nakup potrebnih bikov. Treba je zaraditega, da tudi doma kaj izredimo in postavimo na prodaj. Z nakupovanjem hikov v deželi se je sicer že pričelo pred 15. leti, pa zopet ponehalo, ker ni bilo dobiti potrebnih živali. To se mora obrniti! Cas je, da po tolikih plemenjakib. ki smo jih od drugod dobili, tudi doma kaj izredimo ! če prirejamo lepe voli in lepe krave, bi zredili tudi lahko kakega lepega bika ! Lepi junčki po dobrih bikih in kravah naj se puščajo za pleme in ti naj se v starosti od pol leta naprej ponudijo kmetijski družbi oziroma deželi v nakup. Dežela ima v Goričanah na Gorenjskem lepo pristavo z obširnimi pašniki, kjer bi se mladi junci nadalje razvijali in od koder bi se oddajali potem, ko dorastejo, za pleme. Kmetijska družba naj bi vsako leto kupovala po deželi take mlade bike in najboljša prilika za to bi bila prilika licenciranja in premiranja. Takrat naj hi se vse skupaj prignalo, biki ki se imajo licencirati, premirat! in prodajati. Na ta način se bo zaneslo največ zanimanja za rejo bikov in s tem napravil najizdatnejši korak za povzdigo naše živinoreje. * K- Politični pregledi ])ržaTni zbor je sprejel zakon fjlctlo nočneg^a dola ženskih uslužbenic po tovarnah v zmifliu gosposko zbornice, da stojii v veijavo dne 1. avg. 1911. — Potem je bil sprejet zakon o kroš-i^arstvu, pri katerem je poslanec Jaklič povdarjal potrebe dolenjskih krosnjarjev. Sojo so prekim'ene do 7. marca, ker zborujejo delegacijo. Delujejo — razun proračunskega — mej tem časom tudi nekateri odseki, V proračunskem odseku je bila sprejeta ustanovitev italijanske pravne fakultete provizoricno na Dunaju, 1. 1914 so prenese v kako laško mesto. Jugoslovanska klnba nista več obstruirala, nego sta predlagala le resolucije za priznanje vseh študij in izpitov na zagrebškem vseučilišču, tntii za Cislajtanijo; in poziv vladi, da izvrši vse iirîprave za siov. vseučilišče ter osnuje slovenske docenture na univerzah v Pragi in Krakovu, Te resolucijo so bile sj>rejete. — „Slovanska Enota." Na podlagi pogajanj vseh strank, ki so pripadale k „Slovanski Enoti*', se je 9. febr, zopet konstituirala Slov, Enota in sicer nu temelju štaiutov, ki jih je izdelal češki poslanec Štamek. Potetu se je izvršila izvolUev predsedstva. Izvoljeni so bili: dr. Fiedler za načelnika, dr. ýusteršíč za prvega podnaćclnika, (Jdržal za drugega, dr, Ploj za tretjega; dr, KrarnaF za četrtega; dr. Hruban za petega in Klofač za šestega podnačelnika. Vsi so bili izvoljeni soglasno. Slovanska Enota obsega člane „Slovenskega kluba", „Saveza južnih Slavena" in „Enotnega češkega kluba". Kranjski dežohii zbor so je dne 18, febr. sešel k novem« zasedanju. — Deželni glavar Fran pl. Snktje pozdravi powlance ter opozarja na zgodovinsko dejstvo, da je ta mesec uprav 60 let, odkar je presvetli vladar podelil ustavo avstrijskim narodom, V tem jubilejnem letu je slučajno baš Krat^jski zbor i)rvi sklican k delovaiijii za prospeh naše dežele. Da svojo hvaležnost sjioro-čimo tudi na najvišje mesto, predlaga glavar nasledrýe besedilo: Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. Dunaj, Deželni zbor Vašemu Veličanstvu vedno zveste vojvodine Kranjske ae danes a čutstvom neomejene ljubezni in zvestobe v neminljivi hvaležnosti spominja velikodušnega čina, s katerim je blagoizvoiilo Vaše V'eličanstvo pred petdesetimi loti vojvodini Kranjski podeliti deželno ustavo in si dovoluje v najglobokejšem spoštovanju izraziti željo; Bog ohrani in osreči Vašo Veličanstvo 1 Poslanci so živahno pritrjevali ter klicali cesarju trikratni: živio! Dež. predsednik toplo pozdravi zbor ter zagotavlja, da hoče vlada podpirati propotrcbne gospodarske zadevo. Voli se nato namestnik dež, odbornika, ker je poal. Mandel) odložil svoj mandat. Izvoren je poslanec dekan Ijavrenčič. — Obravnava se meli joraci j s k i zakon in deželno meli joraci j s ko posojilo, Poroča dr. Lampe ter jiovdarja, da so zbo^j.šanja na gosjiodarskeni polju ne-obhodtio potrebna. Imamo velike delo naše dežele, ki so neobdelani. Največja naloga našega deželnega zastopa je te razmere sanirati (Dobro-klici I). Jedro naše dežele je kmečki stan, zanj treba skrbeti, a v velik prid bo to pravtako meščanu, obrtniku, industnjcu, (Dr. Zaje; Tmii Ljubljani'.) Kras, kočevski, novomeški in belokrai^jski okraj čakajo velikih del: nai^e se bo ileželni zbor v prvi vrsti oziral, da bodo tombol) napredovali, čimbolj so bili {Jozílaj zanemarjeni. Za vodne »gradbe je potrebščina 2,853,700 K, za refiulacije rek in zajezitve 3,459.660 K, za po^jcticlake nieli-joracijo 1,000.000 K, za cestno in mostne zj^radbe 2,686.660 K. Deželni odbor ima izdelan podroben načrt, kako se bodo ta velika dela izvršila, (Dobro-klici.) — Glede deželnei^a posojila izvaja poročevalec, da je potrebno za izvrSevaiqe tako dalekosežnih na-[irav. Gospodarske zboljšavG se morajo zvrstoma, a nepretrgano izvrševati. Zato mora imeti deželni odbor zmirom na razpolago zadostnih denarnih sredstev. Posojilo se sicer ne bo naenkrat porabilo, amiiak še le tekom bodočih let, vender jo bolje najeti večje posojilo, ker se dobi ceneje in ])od ugodnišimi pogoji, nego cela vrsta mai^jSih posojil, — Najugodniso ponudbo je stavila Unionhanka na Dunaju, Za začetek odplačevanja se je določilo leto 1929, ker bo takrat odplačano deželno ])osojilo 8 milijonov kron. Odplačevalo pa sc bo do leta 1ÍÍ69. Dež. odbor se je moral odločiti za 4V2"/(i obrestovanje, ako hoče doseči poiiolno izplačilo 10,000,000 K, na katerem sloni ves denarni in stavbeni načrt. Vlada je tudi priznala v svojem dopisu, da so pogoji «godni. — Poročevalec onieiqa, da je Kranjska dobila posojilo za IVa"/« ugodnejše, kakor Moravska, ki je ena najbogatejših dežela. — Oči-vidno je torej, da ima Kranjska dežela zaupanje na denarnem trgu. To je tudi dokaz, da S. L. S. prevdarno postopa in uživa tudi drugod visok ugled. Zato priporoča, naj dež. zbor sklene predlagana zakonska načrta. — Poslance dr. Trilîcr želi, da se iz melijoracijskega zakona porabi nekaj za Ljub|(jaro n. pr. za kanalizacijska dela. Posl, Gangl želi podpor za idrijsko mesto, l^ročevalec nasjiroti dr. Trillerju omeni, da zakonskih načrtov ne smemo čisto nič spremiigati, ker so bili dogovorjeni v inter-niinisterijalni konferenci, sicer bi zakon no dobil sankcije. Pri glasovanju se zakon sprejme z glasovi S. L. S. in veleposestva. Izpremombe dr. Trillerjeve se odklonijo z istimi glasovi. Liberalci HO zopet pokazali, da jim ni za napredek dežele, ker se z ničnimi pretvezami izmuznejo, da glasujejo nasproti. Po priporočilih poslanca Matijasiča in dr. Lampeta se soglasno sprejme zakon^ glede preložitve deželne ceste Črnomelj-Vinica v delni progi Črnomelj-Loka in o novogradbi mostu čez Dobličanko. — Sprejme se zakon o vodnih zgradbah ob Gra-dašici in Iški, ['o.slanec Jarc predlaga resolucijo, da naj vlada v Ljubljani ustanovi samostojno cks])ozituro hudourniškega za-gradbcncga urada. Gasiiatveni zakon se v toliko spremeni, da se prispevki zavarovalnic zvišajo od 2 na 37«,. ki se porabijo le za podporo ponesrečenim gasilcem ali odškodtiino za poškodovane koiijc. Nekaterjm ol)činam se dovoli pobiranje visih doklad. — 1'oalanec dr. Šusteršič nujno predlaga, naj se takoj store koraki, da dežela iiospesnje zadružništvo, ga podpira in vse ukrene, da se zagotovi njega mirni procvit in razvoj v korist celega Jjudstva. Odsek (i. članov naj že v prihodnji seji stavi konkretne predloge. V ta odsek so izvoljeni; dr, Šusteršic, dr. Krek, dr. Lamjie, prof, Jarc, pl. Sf.hollmayer in dr. Tavčar. — Poslanec Bartol in tov. interpol i rajo vlado, je-li storila potreltne korake za nakup semen onim poliedclccni, ki so po nezgodah in črvu oškodovani. — Po-poludiie okolu 5. ure se je vršila draga seja, v kateri se je razpravljalo o zadružni.štvu na Kranjskem, o čemur poročamo na drugem mestu. — Prebralo so je še nekaj interpelacij. — Dr. Šuateréié izjavi z ozironi, da jo poljedelski minister vrnil lovsko postavo hoteč čuvati koristi zajca, da S. L. S. zahteva brezpogojno in neizprosno, da ostane lovski zakon, kakor pa jo sklenil deželni zbor, bistveno nespremenjen. — Ob 11. uri po noči je bilo zasedanje zaključeno. Delegaciji^ so v odsekih vse potrebščine proreSetalo. Dne 22. febnivarija jo avstrijska delegacija pričela v javni seji po-Kvetovai^e v zunanjem ministerstvu. V Tr.stu in na Primorskem je pasivna rezistenca mej že-lezničnim in po.štnim uradništvom. To je odpor uradništva, ker vlada noče zboljšati plače. Delujejo le strogo po predpisih, vsled tega gre vse počasi, jn tako imajo vlaki in poŠte zamude. Trgovci ne dobivajo blaga. Škode je že do milijona. Ogrski državni zbor je končal razpravo o bančni predlogi. Opozicija hoče zavlačevati tudi rekrutno predlogo; pri vsaki seji povzroča burne prizore. Hrvatski salioc je dozdaj čas tratil bolj z malenkostmi. Še le 18. febr. se je pričela adresna debata. Vse stranke so vložilo svoje načrte kot odgovor na kraljev reskript. Stranka prava je jiroti vsaki nagodbi z Ogrsko. Koalicija je za revizijo nagodbe, a k tej se mora Ogrska prisiliti. Starčcvičanci govore za svoj načrt. — Dokler ne bodo stranke edine o postopanju napram Ogrski, je lyih delo prazno. „Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima" — in tako bo še dalje Mažar Hrvata držal za vrat. — Koalicija so maiyša, izključila je dr, fiere.^iča, dr. Mazuro, dr. Turkoviča. Zdaj .šteje še 30 članov. SrliNki kralj se je 21. febr, iz Kima vrnil j^o isti progi v Belgrad. — V skupščini je vojni minister zahteval naknadni kredit 680.000 dinarjev za 16 gorskih baterij. Preiskovalna komisijo Je opozorila na nekorektnosti pri dobavi. OuogorHki kralj Nikica je oholol. Ob zak^jučbi skupščine je ministcrski predsednik čitai prestolni govor, v katerem se naglasa, da Črna Gora živi z vsemi državami v prijateljskih od-nošajih; posebno toplo se pa spomiiga Avstrije'in njenega cesarja, V Črnogoro se zelo naseljujejo begunci iz Albanije in Stare Srbije. Število teh beguncev iz Turške se ceni na 10.000. Revnim Črnogorcem so res breme. Govori se, da bo vstaja zoper Turčijo izbruhnila na Jiirjevo. Turčiji istotako preti nevarnost v Arabiji. Tam so spopadi med vojaki in ustaši zelo ])Ogosti, Ustaški rodovi so dobro oboroženi. Na ï'ortugalNltcDi sta obe stranki — republikanska in monarhistična skoro jednako močni. Pri ljudstvu na deželi republikanci nimajo zaslombc. Med lïnsijn in Kitajsko je bila napetost radi gospodarskih zadev, A Kitajska je odgovorila, da priznava Kusiji vse dosedanje privilegije in hoče vzdrževati prijateljske odnošaje s sosedi. To je pač potrebno zdaj, ko na Kitajskem kuga strašno razsaja in so je v notranjih provincah i)ridružila še lakota, vsled katere grozno trpi okrog 3 milijone ljudi. Angleška presnavlja svojo ustavo. Dne 15. febr. so pričeli v angleški zbornici raz]>ravo o homerule-zakonu, vsled katere dobi Irska samoupravo pod nadzorstvom osrediijega parlamenta. Vlada je zmagala z 326 proti 213 glasovom. Kongres Zodíiijenili di-žav v .Ameriki je določil, cia bo 1. 1915 povodom otvoritve panamskega kanala svetovna razstava v St. Franciskn, ne pa v New Orleanu. Zabavi in pouicu. Potovanje v sv. deželo. Sp. dr. J. Marinko. Najinienitniši kraji v Jernzaleinii. (Datje.) Kedor ljubi Jezusa rad premišljuje njegovo trpljeige; in kedo bi ga ne premišljeval najraje tam, kjer se je resnično godilo — na zemlji, ki je pila Gospodovo kri? Zato so od nekdaj pobožni verniki radi obiskovali te kraje. Ravno to pa je vzrok, da nam je ustno izročilo zvesto ohranilo tisto pot ter še posebno natanko določilo kraje, na katerih se je kaj znamenitega zgodilo, ko je Odre.senik stopal na morišče. Obiskovalci križevega pota dobé obilne odjmstke. Ko sva stojiila na dvorišče veliko vojašnice, je bilo vže nad sto katoličanov tam zbranih. — To je kraj, kjer je Pilat Jezusa izprašoval, ga iz strahu pred Judi obsodil v smrt; semkaj je rgegova žena Prokula poslala svarilo, naj se ne omadežuje z obsodbo pravičnega; semkaj so nedolžno Jagi^je po liičanju vojaki privlekli, tnkaj bo ga v divji krutosti s trnjem kronali ter ga z vso kohorto zaničevali. Brž je prišlo pet frančiškanov s križem. Stopili smo krog njih ter jeli sv. križevi pot moliti, kakor se navadno moli. Turški vojaki 80 nas resno gledali, a smejal se ni nihče. Pater frančiškan je molil glasno, razločno v italijanskem jeziku — ali vsaj zame veliko prehitro. Kako rad bi bil Se ostal ter jtrcmišljeval in molil ! Druga postaja — „Jezus je vzel križ na rame" — je zunaj dvorišča kacih 50 metrov od vojašnice proti vzhodu no daleč od cerkve, oziroma od oboka ali loka, s katerega je pokazal Pilat hičanega ter s trnjem kronanega Jezusa. Molimo Gospoda s križem obloženega! tu ga je sprejel na svoje rame! Od todi gremo po potu proti avstrijskemu gostišču. Ravno temu nasproti je tretja postaja: „Gospod je padel prvič pod križem". Sedaj imajo ta kraj v lasti katoliki; armenski zedii^enci so si tu sozidali lepo cerkev, Obrnili smo se na levo po veliki ulici ter hrž prišli na levi do 4. postaje, kjer je Mati srečala s križem obloženega Jezusa. Od tu dalje je moral Gospod s križem v breg po potu, ki se obrne na desno in je precej strma. Brž pri prvi hiši jo 6. postaja na levi» kjer je Simeon vzel na rame Jezusov križ. — Nekoliko više jo hiša pobožne Veronike, ki je Izveli('^arju podala potni prt. Postali smo pod nekim obokom. Prišli smo pod drugi obok in se koncem njefïa pri 7. |>oataji sjtominjali druzejj-a Gospodovega fiadca. Sedaj smo dospeli na prav živahno ulico, ki dosedanjo križa. Nekoliko po njej, potem |>a zopet navkreber na desno po ozki □lici, pa smo pri 8, postaji, kjer je Gospod tolažil jokajoče žene. Dandanes je tu ^'rški samostan. Do 9. postajo bi imeli kaj blizu; toda Turek nam je s svojo hi.io pot zazidal. Kadi tega moramo nazaj, potem na desno precej daleč po prej imenovani živahni ulici, potem zopet na desno navzgor, jia smo.prišli k hiši koptskega škofa, kjer jo 9. postaja. Poslednjih pot postaj je v cerkvi božjega groba; 10., 11., 12. in 13. na Kalvariji, zadaja pa v kapeli božjega groba. Natančneje popisati ne maram in za bravca uni^jivo popisati ni lahko. Ako kedaj prideš sam v Jeruzalem, boš skesano in pobožno — pa vendar z nekim duhovnim vesetjem molil ta križev pot ne enkrat, ampak večkrat, ako ti bo le mogoče; sedaj pa, ko ne moreš tjekaj, jfa moli rad v svoji župnijski cerkvi. Veru mi, da boš prejel od usmitjenefia Jezusa iste milosti, katere b mogel dobiti v daijnem sv. mest«, (Dalje nleđi.) ■*■ -t t > Dopisi. Kiiudlja. Semeiq je bil v četrtek 16. fobr. jako dobro obiskan. Goveje živine je bilo prignane nad 700 glav. Kupčija je bila jako živahna; cena živini je bila od 96 vin. do 1 K žive vage. Prcšicev to pot ni bilo mnogo, a cena plemenih prešičev je bila visoka. Debeli prešiči so so prodajali od K 1*04 do K 1'12 kg. -Ajdovec. Pred kratkim se je ustanovilo pri nas pevsko in izobraževalno društvo „Škrjančck", ki zbira pod svoje okrilje ukažetjne fante, da se uče lepega petja, ki je pravo razvedrilo za mladino. Društvo je priredilo na svečnico veselico, pri kateri je nastopijo 11 vrlih mladeničev pod spretnim vodstvom g. orga-nista F, Šiliha, ki so štiri pevske točke prav fino dovršili. Tndi za smeh je preskrl)el Škrjanček v igri „Kra^ Herod" in v burki »Kmet in fotograf". Pokazali so naši fantje, da niso le dobri pevci, ampak tudi spretni igralci. Veselica je dosegla najlepše vspehe. Ljudje so se razšli veseli in ne morejo pozabiti dneva, ko jim je pripravil naš Škrjanček toliko poštenega veselja in prijetne zabave. — Ne smem pozabiti Še pristaviti, da smo pripomogli k tej veselici kar z domačimi močmi. Kulise jo naslikal g. učitelj L Muha, oder je napravil domač mizar, stene okrasil tudi domačin. — Pri nas imamo mraza dovolj, snega tudi še, vode je pa začelo zmanjkovati po vodnjakih. Ajdovec. — Zopet nagla smrt. — 71 letni Matija Pire iz Velikega Lipovca je bil odšel v |Jonedeljek (13. febr.) proti Go-lobitqeku k neki sorodnici, da bi tamkaj stanoval. Nesel je v košu seboj nekaj obleke in jestvin. Drugi dan j)a so ga našli pod Grčvrhom zmrznenega. Siromak jo bil časih nekoliko božjasten; znabiti ga je vrglo, ali je pa omajral, ker ga je utrudil težki koš, da se je hotel odpočiti,jia je mirno zaspal in zmrznil. Bil je mirna in poštena duša. Še zadnjo nedeljo je bil pri spovedi in se je imslavfjat pri znancih, kot bi vedel, da je zadnjič v Ajdovcu. DomaČe in ptuje novice. Odlike. Naš odlični dolcqjski rojak gospod c. in kr. general-major Janez Lavrič povišan je v stan plemičev s priimkom „Zaplaz.". — Cesar je podelil zlati zaslužni križec g. nadučitelju Ivanu Škerbincu v Višnji Gori. Oselme vesti. Čč. gg. kapelani preme-ščeni: Matija Noč iz Hinj k Sv. Križu pri Litiji; v Hinje pa novomašnik Valentin Mi-helić; Ivan Opeka iz Leskovca pri Krškem v Komendo. — Preč, g. dr. Josip Marinko je postal župni upravitelj v Mavčičah, ker se je ondotni župnik č. g. Val. Klobus radi bolezni podat v pokoj ia so nastanil pri Usmiljenih bratih v Kandiji. — Novomeški rojak č. g. dr. Leopold Picîgas, župnik v Hingclsdorfu, je bil umeščen na podeljeno mu župnijo Stetten v Dunajski nadškofiji. Poroka. Dne 13. t. m. se je poročil g. Kran Selak, pos,, gostilničarja in^mesarja sin na Bučki z gspdč. Mici Po^ančevo, pos, hčerk'o v Šniarjeti. Bila srečna! Vabilo k zabaTneiiiii večeiu, ki ga priredi Marijanska kongregacija v Novem mestu v nedeljo, dne 26. februarja 1911 ob polu 8. uri zvečer v dvorani rokodelskega doma. (;ene prostorom: Sedeži v I. in II. vnsti po 1 K 20 v, v JJI. do VI. vrste po 1 K, v VII. in VIII. vrsti po 80 v, stojišče 40 v. Sedeži se prodajajo od četrtka dalje v i>rodajalni J. Krajec nasi., na dan predstave pa zvečer od 7. ure dalje pri blagajni. K temu zabav- nemu večeru kar najvljudneje vabi Prcdstojništvo Marijanske kongregacije V Novem mestu. Iz finančne službe. Finančni tajnik dr. Ant. Janežič je od priatojbinakcfia urada prideljon k fin. ravnate^stvu v Ljubljani. Davčni praktikant Fr. Ramor iz Novega mesta v Mokronog, liajko Kamenšek pa iz Črnomlja v Novo mesto. Prestavljen je nadpaziiik fin. straže Iv. Rupnik iz Črnomlja v Postojno, od tu pa Loop. Erjavec v Črnomelj, Fridolín Lenard iz Mengša v Mokronog, od tu Jož. Beguš v Novo me.sto. Smrtna kosa. Dne 10. febr. je umria najstarejša oseba našega mesta v 93. letu svojo starosti, namreč gospa Elizabeta Gandini pl. Lilienstein. Bila je rczovanie trt. Gnojenje trt, oaobito z umetnimi pno-jiii. l'opoJudne od 2. do 5. uro: l'raktiène vaje v olirezovanju trt v šolskem vino^fradu v Ccrovcih. — V pontleljok, dne 6. marca, popoludne od 2. do 4. ure; Ravnanje z vinom. Vpliv trgatve in kipenja na dobroto vina. Lastnosti in sestavo vina. — V torek, dne 7. marca dopolucine od 8. do 10. ure: Ravtiaiqe z zdravo in pokvarjeno vinsko posodo. Oviiqciijo sodov. Poraba in vrednost žvepla v kletarstvu. Od 10. do lii. ure: Praktično razkazovanje v vinski in kipelni kleti. Popoludne od 2. do 4. ure: Pretakanje vina. Čiščenje vina. Filtriranje vina. Od 4. do 6, ure: Praktične vaje v vinski kleti, ~ V sredo, dno 8. marca dopoludne od 8. do 10, ure: Lastnosti dobre vinske kleti. Napake vina. Od 10. do 12. ure: Praktične vaje v vinski kleti. Oprava vinske kleti. Popoldne od 2. do 4. ure: Napake in bolezni vina. — Oddaljenim in revnim vinogradnikom jilača ravnatejjatvo stroske za pot do Novega mesta in tudi podporo 2 K na dan za prehrano. Podpora se dovoli le onim, kateri za njo pravočasno |)0 dopisnici prosijo. Priglasila in prošnje za jiodporo je treba doposlati ravnateljstvu kmetijske sole na Grmu pn Novommestu (pošta Kandija-Kranjsko). — Nedeljski ItmetijHbi teřaj v Ainbnisii priredi deželni odbor ob ncdeljHli dne 12. in 19. marca s sledečim sporedom: V nedeljo dne 12. marca dopoludne po 10, sv. ma.si: Pašništvo in gozdarstvo (c. kr, fçozcini komisar Urbas), popoludne; Pra-sičjareja (ravnatelj liolirman). V nedeljo dne 19. tnarca do-poludne: Živinoreja in mlekarstvo (živinorejski nadzornik R. Legvart) in popoludne: Gospodarsko zadrugo (zadružni komisar dr, L. Po|^ačnik). Vabimo k obilni udeležbi! — Slioci živiiKn-ejeev v liaiidiji dne 20. februarja, ki ga je sklicala živinorejska zadruga za novomeško okolico jo bil dobro obiskovan, tiasi bi želeli Se večjo udeležbe. Udeležilo se g-a je eo živinorejcev. Predlogi zadruge so bili soglasno sprejeti. Glede lieencirarga v središčih sodnih okrajev so se kazali sknija pomisleki, ko Stí je pa predlog za licenciranje podprl s premova-Ujem bikov in z nakupovangeni bikov v deželi, je našel splošno odobravatyo. Obrniti se bo treba sedaj Se na nierodajne oblasti, da se ti predlogi tudi izvršo. Sklonilo se jo dalje, da so zaprosi deželni odbor, da se obrne nekaj vsakoletne državno subvcncije tudi za redno preinovanje bikov o jiriliki licencirarya. Slednjič se je sprožila še misel, da se za pristop k zadrugi deluje ])0t0m nedeljskih shodov pri posameznih občinah, kjer je živinorejcem pojasnovati pomen in potrebo zadružnega dela na jiolju domaće živinoreje. — Naku)) konj zii vojaštvrodajati )>o ceni, ki jo določi jiodružnica. — Oddaja cfljJjenih trt po znižani eeni. Vinogradniki, ki želijo cepljenih trt po znižani ceni, naj se nemudno priglasijo pri kmetijski podružnici v Novemmestu, ki hoče na podlagi dosbh naročil izprositi potrebno podporo za cepljene trte. — Oddaja seinoiinkoga kronij>irja. Lanska krompirjeva letina jo bila na Kranjskem in sjdoh v južni Avstriji zelo slalm, mnogo čez zimo hranjenega krompirja je aegnilo ali so gnije, zato bo letos spomladi prav gotovo pri nas na Kraiyskem^ veliko pomanjkanje semenskega krompirja in bodo cene najbrž izredno visoko, Z ozirom na to okoUSčino jo podpisana družba nakupila v tujini več vagonov semen.skega krompirja, ki ga bo mogoče oddajati po 9 do 10 K 100 kg z vrečami vred. Ta semenski krompir je različnih vrst, je dober za jed in za vsakovrstno gospodarsko porabo ter se v drugih deželah prav dobro sponaša. Ker jo množina tega naročenega krompirja le omejena, zato bo mogla družba po označeni ceni le tista naročila zvršiti, ki jih dobi takoj, oziroma pravočasno. Občinam, podružnicam in kmetijskim društvom se priporoča skupna naročitev v celih vagonih, ker potem ne le voznitia manj stane, ampak bo mogočo družbi nastaviti najnižje cene. Vsi kmetovalci se že sedaj opozarjajo, da bo sjiomladi semenski krompir težko dobiti in da bo cena prav gotovo znatno poskočila. Pravočasno došle naročitve se zvržijo v drugi polovici meseca marca ali v pričetku meseca aprila. C, kr. kmetijska družba krarqska. — Živinorejske vajence v starosti od 18. let naprej, ki se hočejo izvežbati v hlevskih opravilih, o strežbi molzne živine ;n v inlekarstvu sprejme ravnateljstvo kmetijske šoíe na Grmu. Živinorejski vajenci dobe poleg proste hrane po 10 K na mesec. Pouk je nastopiti s 1, afirilom in je vlagati prošnje do 16. marca. Pouk traja od aprila do konec oktobra, — Vrtnarskega učenca sprejme ravnateljstvo kmetijske Solo na Grmu v triletni pouk, Vrtnarski učenec dobi poleg j>roste hrane pozneje tudi potrebno obleko in obuvalo. Pro.Šige za sprejem je vložiti do 10, marca, pouk je pa nastopiti 15. marca ti. Raznoterosti. Slovani prvotni narod v Evrojti. Pod naslovom: „Die Slaven, ein Urvolk Euroiias." — izdal je major Žunkovič v šestem bistveno razširjenem natisu knjigo, ki jo ima v zalogi c. k. vseučiliSčni knjigar Jurij Scelinski na Dunaju, I, Neuer Markt 8. Vsebina tega velczanimivega dela je: Etimologija pojmov o Bogu in krajevnih imenih. — Praoblika držav in militarizma, — Rešitev vprašanja o ronab. — Doseciaiiji nazori o pazmah ničevi. — Nova hipoteza o stavbah na kolih, — Resnica o selitvi narodov. — lîazjasnenje teorije o ledeni dobi in kultume rotacije. — Pristnost k raided verskega rokopisa itd, itd. Krrjiga je vzbudila veliko pozornost med učei^jaki. Zunkovič je ustvaril čisto nove nazore o važnosti Slovanov v Evropi. Svoje trditve je učeni naš rojak podprl z obilnimi dokazi. Njegova razlaga krajevnih imen je tako naravna, da se jej mora vsak čuditi. Kdor ljubi resnico, čitaj epohalno ktyigo. Dijaška kuhinja. lUdi pomftiijknnja jiroBtora ni bilo nio(to('e t to Številko „Novic" sprejeti dol^oifii BtsKniuiika darovavcuv in o»lale(ta raćuna. Zgodilo bo bo irihodnjii-. Uredništvo. Loterijske številke. TRST, 11. februarja 27 68 34 18 1 GRADEC. 18. ftíbniarja 44 75 49 29 3 47 fm Jaz Janez Saje, posestnik. Dol. Kamence, govoril sem neresnično in kažnjivo čez posojilnico v Kandiji. Preklicem to, ter se zahvaljujem načelstvu, da je opustilo tožbo jiroti meni. Dol, Kamence, dne 14. svečana 1911. Janez Saje. Dražbeiii oklic. K ^4bjH) as Dne 28. svečana 1911 dopoldne ob 10. oH bo pri siiodaj ozname-njeûi sodiiiji v iibi št. 8 dražb» »lededh zeiuljisů id nicer tcb-la vložkov kat, Olu-. Croíencft: al vi. St. 50 in 53, obatnjoíib i/ dveb biS v Jovšab, KMpodarskib jm-ulopij, sedmero njiv, treb travnikov, đvob jiaínikov, in petero (roidoih parcel ter Jiritikline, ki HOHtoje iz dveb kobil, ene kravo, koujuko opravo, miattlnine, dveh vozov, cncpa plji'Ka, dveb brau, enih sanij, vil, frrabelj, niol.ik in ret; b) vi. St. 54, obutojpwfça iï eno opuSi>ono vino^radno parcele; vi. št. obBtojei'Oga in treb njiv in treh travnikov; d) vi, Ět. 4fi7, oliBtojeietta it tnth parcel, travniku, pa&tiika in vinograda, H pritiklino, namreú eno Btiskalnieo /.a gro/djo; c) vi, Ět.. 737, ohplojc<:cffB iz eno njive; f) vi, St. 773, obslojoíega i/ petero njiv in enega travnika; k) vi. št, 7B5, obHtojHčeffa iï! cnft njive, in h) vi. St, IB» k. o, Hurinjivan, Iti BCBtoji iz Ciie Rozdne parc.ele.- Tem nepiemiéninam bo določeno vrednoBtJ: ad «1 KemljifiÈu ne 11.361 K, pritiklini na liiaS K, toraj «kupaj na 12.58^ K ; ad bi na 6 K, ad c) na 2027 K, ad tli zemljiSiu na 205 K, priliklini na 120 K, toraj nkupaj na 3Ï6 K, ad e) na 2080 K, ad f) 10H4 K, nd gl na li»2 K in ad hI na liOO K. Najmanjši ponndek KnaŠa ad al 83BřÍ K, ad 1)1 4 K. ad cl 1752 K, ad d) 217 K, ad ol 1387 K, ad f) 723 K, ad g) 128 K in ad h) 800 K; pod temi zneski so ne prodaje. S tem odobrene draiibuno pogoje in liatine, ki so ti£ejo neproraiinin, smejo tisti, ki žele knpiti, pregledali pri padpinani Bodniji v izbi řl, 5 med opravilnimi urami. C. hr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dno 23. jaunarja IBIJ. 46 Dražbeni oklic. E 815/10 21 Dne 3. marca 1911 dopoldne ob 9. uri bo na licu mesta v Golobi-Djeku àt. 11 dražba mnljisć vi. St. 22, 4B, 47, 66 ia 810 k. o. Golobinjek. — Dražba ae vrâi uajyroj po posameznih paicelsh. Najmanjši ponudok znaSa % oziroiu na uoailna vrednost za vaako posnamemo parcelo dve tretjini (»/,1 eenilne vrednosti in sicer: I. pod tI. Bt. 2!i k. o. tiolobinjek: parcela št. IS« stavbišče K 2fi5 — zttBsek K Iflfi SB, s pritiklino 21 K ôO h — znesek K 34.84, skupaj K 211 : parcela ât, 37«,'2 gozd K 1676-5«, znesek K 125104; parcela 5t. 555 vinograd K 182'39 K, znesek K lai'ô'J; parcela àt. 55B TinoRrad K 8 03, znesek K L"02; parcela M. 784 painik K 35'08, znesek 28'78; parcela .št. 785 njiva K 182«'10, zneaek K121it-40; parcela St, 78« pa.ínik K 34-40, znesek K 22it8; parcela St. 787 TTt K SftOl, znesek 59-84; parcela àt. SUS travnik K lOiiSO, znenek 70-80; parcela àt. 829 travnik K aO'—, znesek K 20'—; pareela st. 773 njiva K 90-60, znesek W40; parcela št. 788 vrt K «5-7«, znesek 43-86 II. pod vL it. 40 k. o. Goiobinjek; parcela st. 170 staviâCe K 410, znesek K 273-33; parček řt. 171 staviSíe K 200, znesek K 158-83; parcela it. 172 pašnik K 1-40, znesek K —-94; parcela ât, 3?tiJ8 RO/d K 74 8B, znesek K 49-92; parcela it. 77S vrt K 58-50, znesek K 3í)-04; parcela St. 782 vrt K S3-38, znesek K 35'58. nr. pod vi. ét. 47 k. o. Goiobinjek: parcela it. 169,i pašnik K ťílň, znesek K 1-30; parcela St. 777 njiva K 157-4.1, znesek K 104-94; parcela it.. 781 njiva K 1409-20 K. znesek K 980-46. IV. Pod vi. fit. 65 k. o. Goiobinjek; pare. St. gozd K znesek K 464'16; pate. st. 664 travnik K 101-92, znesek K 07'94; pare. flt. 07Ž njiva K 88008, znesek K 253-38; pare. St. 675 paSnik K I0(!-20, znesek K 7080; pare. st. 678 travnik K 153-60, znesek K 102-40 ; pan-, št. C71/1 travnik K 120-84, znesek 80 50; pare. St, 670 pa.inik K 34-90, znesek 23-30; pare. St. 677 travnik K 10060, znesek 10706; pare. St. 186/1 staviáée K UJO, znesek K 66-fiH. V. Hod vi. «t. 610 k. o. Goiobinjek: par. St. 774 njiva K 32-75, znesek K 91-84. — Če l)i dražba po pogaiiieztiili parcelah ne vrpfla toliko, da se pokrijejo vsi dolgovi, se smejo prodajo posameznih parrel takoj pri dražbenem naroku razveljaviti in se potom skliiejo in prodaijn posamezni vložki za naj-manjii poniidek in sicer; a) vi. št. 2-J k, o. Goiobinjek cenjen na K 4037 82 za znesek K 309188; b) vi. St. 46 ibid., cenjen na K 798-22 za znesek K 532-14; C) vi, št. 47 ibid., conjon na K 1568Ó6 za znesek K 1045-70; d) vi. »t. 65 ibid., cenjen na K 18ô4'45 za znesek 1236-30; e1 vi. St. 610 ibid,, cenjon na K 82-75 za znesek Sl Si; f) pritikline ad a~e, cenjene na K 2t'50 za znesek K U-34. Pod cenami, ki so določeno za najnianjňe ponudke, se no prodaja. S tem odobrone dražbene pogoje in listine, ki se tićejo nepremičnin (zemljiško-knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, conitvene zapisnike itd,, smejo tisti, ki želé kupiti, pregledati pri spodaj oznamonjeni sodniji v izbi St. Ď med opravilnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II.. dne 3. svečana 1911. 4,'> Zahvala. Ob zame bridki smrti moje ljube matere mi je doSlo Í2 Novega mesta toliko prisrínib in tolažbe polnih dokazov resnicnegn soiutja, da si štejem v dolžnost, se zahvaliti tudi na tem mestu prav iskreno vsem, ki ho «e rajnicc spomnili v Kvojih molitvah ali na knk drug Ijiibeznjiv način. Hog povrni vsem atotero, kiidar pridejo nadnjc taki dnevi ialosti. V KoCevju, line 15. februarja IflU. 39 Fr. Sal. Watzl, C. kr. gimii. vcrouftifelj. Zahvala. Za mnoge ustnicnc in fiismcne dokaze oil-kntosrćne^'a sočutja ol) smrti preblage, nc)>oza!)no teto, visokorodne ^oape Elizabete Gandini pi Lilienstein kakor tudi za častno udeležbo pri poprebu izreka srčno zahvalo ^elkliard Gandini, i\ kr. dež, sodni svčtnik. Rudolfovo, 14. februarju I9tt. MÎM ohlic. E 923/10 E 933,'W K 981/10 J^fJ50/lO 6 li 5 8 Dne 1. marca 1911 dopoldne ob 10. uri bo pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi St. 8 dražba zem jišč: 1.) vi. Ět. 657 in 572 k. o, Gor. Orehovca, obstoječih iz 2 njiv, 1 travnika in 1 vinograda nad t; ero vem logu ; 2.) vi. il. 171 ia 169 k, o. Cerove, obstoječih iz hiSe St, 13 v Dolžu z gospodarskimi poslopji in zraven spadajočih njiv, travnikov in gozdnih parcel. Dne 4. marca 1911 ob 10. oztr. II. uri pa dražba zetiiljiSč, al (ob jO. uri) vi. St. 2fi8 k. o, Rudolfovo biša St, 124 na Florjanskem trgu v Novem mestu, b) {ob 11. uri) vi. .št. 330, 231 in 570 k. o. í^re-šenca, obstoječih iz hiSe st. 27 v Novi gori (Sred. Gerčevje) z gospodarskimi puslopji in zidanco, 3 vinogradov, 5 njiv in 2 pašnikov s pritiňino vred, ki sestoji iz 2 kadi, 1 brente, 1 stiskalnice in 1 mlina za grozdje. Nepremičninam je doloiena vrednost: ad 11 055 K. Najman Si ponudek zna^a 437 K, ad 2) 9478 K 26 h, Najman ji ponudek anaia 6315 K 50 h; ad al 9726 K. NiOmanjSi ponudek znaša 4863 K, ad b) 1137 K 15 h, pritiklini na 35 K 40 b. Najmanjši ponudek znaša 2782 K. Pod temi zneski ee ne proda. S tem odobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljisko-knjižni izpisek, izpisek i2 katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, v izbi St. 5 metl opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbo, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbo, ker bi so sicor ne mogle razveljavljati glede neiremičnine same. O nadaljnih do^^dkih driižbencga postopanja se obvestijo osebe, katere imi^o sedaj na nepremičninah pravico ali bremena alt jih zadobe v teku draÂbe-nega postopanja, tfidaj samo z nabitkotn pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okoliSu spodaj oznamenjene sodnije niti no imenujejo tej v sodnem kraju sta-oujoiiega pooblaščenca za vročbe, C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd. II., dne 8. svečana 1911. 44 Sprejme se pošten, iiekaiiiovaii, ie mopče vojaščine prost mladeniĆ z dobrimi spričevali, ki bi bil pripraven za službo pîsiiioiio^îL ter ob jediiem : : : za postUjonM. : : : 8iužba je dobra in stalna ter si dotičnik lahko pridobi penzijo. Nastop složbe tekom enega in pol meseca. Ponudbe sprejema iz prijaznosti: C. kr. poštni urad Ijubljana-Udmat. zot, — Anica, vnukinja, 34 Zahvala. Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki ea v budi bolezni predobrega rajncega in ob njegovi smrti čutili z nami inTaem,ki so ga spremili k zadnjemu poiitku, osobito iíastili Namesto vsakega posebnega obvestila. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem jirežalostno vest, da je naS nad vso ljubljeni soprog, oče, tast, stari oče in strir Ignac Majcen danes zjutraj ob pol 5, uri po daljiom fioleliatijii, previden s sv. zakramenti za umirajočo, v 50, letu svoje starosti v (iospodu zaspal. Togreb nepozabnega je bil v pfttek, dne 10. t, m. ob 9. zjutraj. ■ Maie zaduSnice se bodo brale na Žalostni gori pri Mokronogu, Preblagi nepozabljcnec se priporoča v pobožno molitev in blag spomiu. V Mokronogu, dne 10, svečana IHll. Marija Majcen roj. Zupančič, soproga. — Aleksander Majcen, sia. — Ana Dcu roj. Majcen, hči. — Ivan Deu duhovščini za tolažilo rajnega, spoštovanim tržanom, cenjenim gosjwdom uradnikom, slavnim društvom za Častno udeležbo, slavnemu učiteljstvu z« «prevod šolske mladine in gospodom paveem za ganljivo petje, — Bog povrni vsem! Žalujoči rodbini Majcen in Deu. Hiša z vsem gospodarshim poslopjem v dva konca, nova, z opoko krita, zraven vodnjak, sadui vrt in 2 njivi z« pet mernikov posetve, so iz prosto roke proda. Več jiove Frančiška Peče v Smollnl vasi St. 14 pri Rudolfovem. 35 Kathreiner Kneippova iladnakava s 2a O» služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone Ijudem-Edina prava družinska kava Po ceni in zdrava. Y Kainliji St. 77, obstoječe s treh soli, kuhinje, kleti, drvarnice in vrta, da s 1. ii)iij(>iii v tiujeiii laHliiira Ana Itriiln, kuliarica v vili (ienlesif. ^8-2-2 4^-2.1 I^IPrav lepega bika, cm dijak a, shiiodolRko [tasme, 14 mesecev BUire^^a, ima iia Jtrodaj Juiiťx Yiiliiiar, ]*(i(Ili)»ft št, pnšla /užcmtierk. Kašalj hrijiavost^ kiitui- in ííasliženje, oslovtski Okrajna posojilnica v Krhkem vabi s tem k svojemu ki bode v torek 28. sušca 1911 ob 3. uri popoldne v njeni pisarni. Dnevni red: 1. Račun za leto 1910. — 2. Revizijsko (lorocilo. — 3. Prcmemba pravil, — 4, Volitev načelstva in nadzorstva. — 6. Predlogi. Ako bi ta občni zbor ob 3. uri pojtoldne ne bil sklepčen, sklicuje 86 a tem drugi občni zbor ob polu 4, uri, ki bodo brezpogojno sklejia). Živinorejslia zodruga na Gor. Polju pri SotBshi ima 5. marca ob 3. popoludne 48 I. redni občni zbor : : v prostorih načelnika A. Klinca. : : : v spored: 1. Volitev nadzornikov, — 2. Sprejemanje novih članov. — 3, Slučajnosti. Alojz V(flc, t. č. tajnik. Anton Kline, t. Č. načelnik. Posestvo (pol grunta) obstoječe s hiSe v dva konca, v vsakem po dve sobi, vsega ^luzega go8|iodariikega poslojija, igiv, liosto, vinograda in dveh kozolccv, enega treh «tantov, druzt^ga 4 stanto (dopler). Vae je fadi požara popolnoma novo in hiša z zarezano opeko krita. Več pove Jože Mesojedec na Krki št. 7. ai-s-s Kupite če imate: in (liišljivi kašelj nič druzcga, kakor fino tliseče: Ktiiserjeve prsne haromele s „tremi smrej^omi". r)íK)0 notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Zavoj 20 in 40 vinarjev. Ovojćek (Î0 vinarjev. Dobi se v lekarnah: Itei'^niuiiii Jusip, Novo mesto; Andi'ijatiič - Novo mesto. ———— 1-18-4 IzdelovQlnicQ peči in glinastih izdelkov na Drski pri Novoni mostu. LjubOmir Orlando se vljudno priporočuje slavnemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela — za popravila slabo postavljenih pečij in štedilnikov. Solidno delo in triletno jamstvo. 4-12-4 Specijalist Lepa, v dva konca zidana = hiša = 25-2-2 S kletjo in svinjakom ter lepim vrtom, na katerem se nahaja drevje in trte, je takoj iz proste roke IP^ na prodaj. 'VU Več so izve v Zalogu h. št. 2 pri Novem «ipstu. KovQčíjo S stanovanjem 111 in neha] sadnega drevja prodam. želi se dober kovač, razumen v svoji stroki. Dela je veliko, kor so cele občine brez kovača. Leži na okr. cesti blizo župno cerkve. — Več o tem pove Martin IMeterski, posestnik — /dole, |>ošta Videni na Štajerskom. 30-^-2 ''Tjrt. Vinograd v Tpšhi pri 27-3-a na novo zasajen. Zraven spada zidanica in vsa priprava. — Več se izve jiri lastniku Joř.eťii OHoInîk — Novo mesto st. 131. Porno opehorna cBnerťeTu) ima vedno v zalogi B-0-3 najboljši in najccnoji opeko vsake vrste. Naročila in v;>rašaiija sprejema «skrbništvu graščin« /alo;; (Kreilenau) pri Uuilolfovcui. DOLENJSKE NOVICE. àtev. 4 Popolnoma varno naložen denar HrflnilniCfl in posojilnica za Handljo in ohollco reg. zadruga z neomejeno zavezo] y lastnem domu v Eaudijî sprejema hranilne vloge od [vsacega, ce je igen ud ali ne, ter obrestuje po O, ^»^^tm ^ii'0-2 4 O na leto brez odbitka rentnega 'davka, ^katerega sama iz svojega plačuje. Zb, hranilne vloge kakor za vse iiOHojilaiino obveznosti — jam^i poleg rezervnoga zaklada in delciev čez 2200 zadruinikov z vBom svojim premoženjem. Xz tega i» razvidi, da nialokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska hranilnica. I 32-8-2 Najboljše in n^cenejše nadomestilo za plinovo : luč, ki ne sme v nobeni hiši manjkati, je S V E IIJ, ^llPnlin ^^ ivarina, ki daje, primešana petroleju, UWĎUllll čarobno Čisto, belo luč, ki daleč prekoSa vsako plinovo luč ter ne napravlja dima m neprijetnega duha in ohrani svetilke popolnoma čiste. :: Svetilka je vsaka dobra, samo da je snažna. ;: ShPH in neprecenljivo vrednost, ker se poraba Ulfliu III petroleja zmanjSuje za 30 do 40 odstotkov ter je zelo po ceni. I košček velja 4 vinarje, 3 ducate v origi-===: nalnih škatijicah samo K 1'20 ' Šmitiel, pošta Kandlja pri Novem mestu, ditnjsVi). Pozor Živinorejci! Naznanjam tem potom, da imam žo veÈ let t zalo^'i Hartliel-»ovo klajtio apno garaiitinmo 40 — 43%, katerega prodajani à 1 klg.........O-IUi v 25 60 naenkrat à 1 klg . « « 1 « ■ rt i> n 1 n ■ ■ ■ " » tako da se dobi primerno ceneje kakor naravnost iz Dunaja, ker pri malih naročilih blaga voznina preveč zdraži. — Kavno tako imam tudi vedno v zalogi ^Mastiii'' kot priznano najbo^i za pra-Řičjorcjo. — 1 ziivoj »O v, 5 zavojev naniikriit 3 kroni. -Poštna naročila se točno izvršijo. J. Picek, ((Opi-ej A. l'iiuseï', Novomflsl« — velika zaloga ielezniiie ill Sp(!Cfiri.ie. Ivan Adam, ISevljop v Novem Mestu se preseli s 1. marcem líHl iz Dolge nlice na Glavni trg v liišo g. Paučiia in Kopača, ter se prav toplo pripoi-očnje Klavnemu občinstvu t conjena naročila. 36-3-1 o-aa 0-35 Glavno zastopstvo za : Dolanjsko itna : 1 TaNDLER, Ivan Kuntara, : tapetnik in dekoratnik : v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapctovanja. Za naročilo zadostuje dopisnica. 15-23-3 \ V/ ra « ûC I la CZ? ta ns E S > MÍO VELIKÁ ZSLDGS YsakovťHtnesa žgaiijii in likerjev 2 krat žgana domaČa slivovka it*l. NI?" # Vsaki petek sveže MORSKE RIBE, 4W-3-1 :-: Za mnogobrojna naroČila se priporoča :-: špecerijska in delikatesna trgovina M. Seidl nasi. BRATA KOBÈ RUDOLFOVO 'sam a^lSUOIM a?aAS Jia^ad iiiesA ^ 'efuoJï ni paAoS ^ooisaad iî/ ^lasiud ïu[ipaj Aafja^ifai)]^ OHJI! OUCeiH A » tft fD 3 fD 3 U =' X rt- B X Izdajatelj in xaloînik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. TiBk J. Krajec nasi.