JList 44.
X petik 1. Rožniga cveta
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Naše potrebe.
Slovenci! silno imeniten čas smo doživeli, njega kolo se neprestrano verti ino od nas s glasnim kričanjem terja, da se izdramimo, ako nečemo zaspati svoje lastne sreče, če hočemo preprečiti, da nam ptuji sovražniki ne vmo-rijo mladega detetca prihodnega blagostanja, da nas v spanju ne vdušijo, kakor se je že stoterim naših bratov v nesrečni dobi temne minulosti zgodilo. Novi čas terja od nas novi duh, nove serca, da njegovemu z a lite vanju zadostiti zamoremo. Alj kakor lenuhu pečenke ne padajo raz hrasta, pod katerega sencoj sladko počiva, kadar se drugi potijo in trudijo za vsakdanji kruh, tak tudi mi sami moramo za svojo omiko, za svoje izobraženje, za srečo svoje mladeži, mile, edine nade matere Slave skerbeti. Res je predragi rojaki! da so tudi naši predstariši brez vsih takih novarij živeli ino vmerli; alj niso se zavedli svojih potreb, ktere so v drugih časih druge. Čas hiti in človek nemarliv nima zapopadka od človeške vrednosti, ne od prave slobode, ne od dušnega razvitka — mladost mu mine brez višjega veselja, po petdeset let v zemlji rova ino žalostni dnevi mračne starosti ga čakajo, svoje otroke je v svet posadil, da tak žalostno živijo, kakor on sam, ker se ničesa niso naučili, ino poprej še ko mu v hladnoj gomili truplo strohni, ni več sluha za njim — bil je, kakor da ga nije bilo. — Vsi si tedaj za omiko, za narodno omiko moramo skerbeti, če hočemo višjega, dušnega veselja in nove od Cesarja nam po delene vstave deležni postati. Za izobraženje odrašenih so zdaj edino pomoč domorodni časopisi ino sposobne knjige. Naj se po praznikih ino nedeljah, na mesto v kerčini pri polnih bokalih, pred prijeinokošatoj lipoj zbirajo, kjer jim eden ali drugi slovenske novine prebira. Tu si naj pogovorijo , kako se naj lag-Ije zaderžkom dušnega ino telesnega razvitka v okoin pride, tudi veselih reči se najde v novinah ino drugih spisih, to prosto nikar ni je potrebno, da bi samo pri molitvenih bukvi-cah dremali, tudi poštene veselice so Rogu dopadljive. Naj si na zemljovidu pogledajo prostrano domovino austrianskih narodov, da bode saj vsaki znal za vsako mestice v Austrii ino za vse poglavitna mesta vsih dežel Tud bomo od Petra Kozlara v Beču za nektere tjedne prav marljivo izdelan slovenski zemljovid dobili, veljal bode 4 dvajsetice ino mislim; da bode g. Jeretin založnik slovenskih Novin" v Celju naročilo dragovoljno pri jemal. Saj vsaka občina si naj en iztis pri-skerbi ino v hiši vsakega pravega Slovenca ga naj ne manjka.
Druga potreba za omiko našega ljudstva glede na celi narod, so šole: šole na kmetih ino v mestah. Dozdaj se nije naša mladež po deželi clo nič ali saj prav malo naučila. Šole so, da se glava mladeži zvedri, da se mlado serce vname za ljubezen do Boga ino do ljudi, da se potrebnih reči nauči, katere jo ravno peljajo po nevarnem potu skozi življenje to pa se le v milem maternem jeziku zgoditi more, ino pozneje le še se zna, komu je vo> lja ino komu je potrebno, ptujih jezikov po sebno Nemškiga učiti; tudi Nemci bojo se ino rali slovenski učiti; če hočejo zadostili imenitnim
potrebam sadajnosli. — Šole tedaj morajo narodne biti, t. j. na nemškem se morajo otroci vsih reči po nemško, na slovenskem po slovensko učiti; slovenski jezik mora v nemških šolah, nemški pa v slovenskih predmet (Ge-gensland), poseben del uka postati. Dokler mi narodnih šol nimamo, ne moremo popolnoma deležni postati novih od milega Casarja nam podelenih darov.
Kaj pa nam je zdaj storiti, kadar se vse okoli nas meša, da se je bojati, da tudi nas neholiče s seboj ne potegne? Ničesa nam ne treba od stalnosti. — Stalni in zvesti moramo biti v vsem djanju, v vsem mišljenju. Mi smo Slovenci ino hočemo rajši umreti, kak loto lepo ime oskruniti. Pošteno hočemo ži veti ino umreti, mi po ravno tistoj poti hočemo hoditi, kakor naši dragi očaki, katerih zdrava pamet ino blago serce je vsim poznano, tak da se zmot bati ni.
Ubogajmo tedaj radi poštene in umne do-morodne časopise, ne dajmo se motiti ne od zasmehovanja naših neprijatlov ne od njihovega groženja.
Vse za zalo Austrijo, našega mladega Cesarja in našo sladko domovino!
(Slov. Nov.)
Slovenske knjižnice.
Brez izobraženja in prosvete narodu ni ne sreče ne slave: narod izobražen je tudi srečen in slaven. Zalo vsaki vlastenec, ki ima serce za srečo in slavo svojega naroda, ne henja klicati po dobro napravljenih učivni-cah, po koristnih bukvih, po zboljšanju žalostnega stanja gosp. učiteljev, po učiteljskih skupščinah itd.; zakaj kdor cilj in konec doseči želji, more tudi sredstva upotrebovati.
In sladko upanje v sercu nosimo, da bojo tako pravične prošnje vslišane, da bojo tako žive potrebe popravlene: iz boljših šol bode prirastel tudi bolj izobražen in prosveten narod! —
Alj to, kar se v šolah uči, je za življe nje premalo, se lehko pozabi, in zanemara; zato je potreba, da še tudi odrasčeni ljudi bukve v roke vzamejo, in v njih prebirajo: tako se po keršansko kratek čas dela, mar-sikteri grošič prihrani, kaka dušna in telesna nesreča zabrani, um razjasni, znanost razširi, serce požlahtni, — človek se izobrazi k svoji časni in večni sreči, narod potemla-kim slovi po celim svetu, ima čast in slavo pri Bogu in ljudih. Tudi v tem obziru se mo ramo deržati gesla svitlega cesarja: „Viribus unitis", zjedinjeno močjo: »človek sam dob posekan". Zatorej jc potrebno napraviti slovenske knjižnice (Jiibl«4hekfni)y da se pri-rasčcnim ljudem lepa priložnost daje; brati, si kratek čas delati, in zraven pa tudi sc iz obraževati. Poglejmo na slovenske Štajere: tam slovenščina naj lepši cveti, in obiln sad obeta; tam skoraj ni več človeka, da bi ne znal gladko brati, ni skoraj hiše, da bi ne imela kakih koristnih knjig. Ni dolgo od lega, kar je tam dole le žalostno blo, kar je tudi tiste rodovitne doline huda trna pokrivala; alj sedaj je vse drugači, lica so se zjasnile. To so vstanovili blagi gosp. vlastenci po slovenskih šolah in slovenskih knjižnicah. Posebna hvala in slava pa gre tistemu najvišjemu go spodu, od kterega Matija Majcr v Drobtincah
t. 1. piše: »Dobrovoljno je bogoslovce v materinskim jeziku podučeval, in ne more se reči, alj je našemu narodu več koristil s tem žlahtnim perzadevanjam, ali s svojimi izdanimi slovenskimi bukvicami." Te slavne stopnje so nastopili drugi gosp. duhovniki in učitelji: Slovenija živi! Veliko sto tavžent natisov koristnih knjig, je med ljudmi, pri mar-sikteri fari se znajde lična slovenska knjižnica, iz ktere si marsikteri Slovenc svoje znanosti pridobi. Tako sem v Celju sam vidil farno knjižnico, ki že šteje nekih sto slovenskih bukev. Gospodi rodoljubi! pojte, in storite enako! Le poprimite se tega ljudomilega dela, ni tako težko, kakor se morebiti vam zdi. Jas mislim, takole naj ložej pojde:
Pojiščite tiste slovenske bukve, ki se po omarjHi, po policah in drugod valajo, brez da bi jih kdo pogledal; te zravnane naj bojo kvas nove knjižnice; —
skerbite in trudite se, da kake rajniše vkup spravite; pravi rodoljub ne bo gledal na kake groše, nekteri bo še gotovo kako dvajsetico prikazal. Z tem denarjem naročile si po priliki sledeče bukve: 4 letoteke Drobtinc ki ve-
lajo.....2	raj.	40	kr. sr.
Keršansko devištvo . .	—	„	30	„	„
Življenja srečen pot . .	—	„	30	„	,,
Zdravo telo narboljši blago	—	„	30	„	„
Čujte, čujte, kaj žganje dela	•—	„	18	„	„
Zlata vas . . . .	—	„	15	„	„ Nekih kratkočasnih, kakor
se poljubi, postavim za	2	»	—	,,	„
G raj. 43 kr. sr.
Morebiti da je tudi pri roci kak časopis: Novice, Slovenija, Zgodnja danica, Vedež itd.
Dragi prijateli! „pri malim se začne", „omne initium ardet" začetek težek: alj dober pastir da življenje za svojo čedo. Gotovo je, da bojo Slovenci zanaprej več in rajši brali, kakor dosihmal: ustavnim deržavljanam bode potrebno više izobraženje in mnogo znanosti. Da ne bojo segali po prepovedanim in škodljivim sadju, poskerbite svojim dragim ovči-cam koristno in spasonosno pašo! Napravite po mogočnosti slovenske knjižnice, naj bojo še tako male; marsikteri hvaležni bravec bode prinesel s radostjo sam od sebe kaki krajcar, s kterim se vtegnejo zopet druge nove bukve naročiti:
»Kamen do kamena palača, Zerno do zerna pogača."
Celovec 26. Maja 1849.
And. Einšpiler.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
* Pri Ljubljanskim vikšim poštnim oskerb-ništvu je ena uradniška služba prazna. ljubljanski kupci in obertniki sploh so zvedili, de se kani ta služba nekimu Nemcu podeliti, desiravno je zaslužen domorodec na versti. Torej so spisali prošnjo do ministerstva, de bi te službe nobeden ne dobil, ki ne ume deželniga jezika, ker oni svoje reči večidel po poslih na pošto pošiljajo, ki po nemško ne razumejo. — Že okoli 600 podpisov se šteje. Prav tako ; ali žalostno je slišati, de se morajo zdaj take prošnje pisati, ko nam je enakopravnost vender tudi v oktrojirani ustavi dana. Pa kdo je tega kriv? Nemški nadstoj-
niki uradov. Ljubljančani nabirajo podpise še za eno drugo prošnjo, namreč, de bi Ljubljana že vender mestniga poglavarja in sicer kakiga domorodca dobila. Dragi rodoljubi v Ljubljani in na deželi! Osnujte in podpisujte prošnjo, de bi se za uradne nadstojnike povsod postavili ali domorodni ali pa taki možje, ki deželni jezik umejo in od cesarja izrečeno enakopravnost resnično spoštujejo. Dokler se to ne zgodi, tudi enakopravnost pri nas resnica živa ne postane. Veliko podložnih uradnikov so le iz boječnosti pred nadstojniki nem-škutari.	r
Daljnopisno oznanilo zastran Malghere je sledeče: Malghera je bila 27. maja zajutra — po neprenehljivim bombardiranju poprejšni dan in celo noč — od beneških vojakov zapu-šena in od austrijanskih posedena. —
Cesarski so tudi drago terdnjavo S. G i-uliano vzeli, in časopis „Presse" govori, de so se Benelke že podale, ali toliko je gotovo, de se dolgo deržati ne morejo. —
Ljubljana 31. maja. Jutri prične g. Dr. Lehman razlaganje kriminalnih postav v deželnim jeziku.
* Pretečeni teden je bila perva seja novo izvoljeniga odbora slovenskiga družtva po tem, ko je literarno poslalo. Zraven gosp. Dr. B1 e i-vveisa, zopet edinoglasno izvoljeniga družbniga vodja, so bili pričijoči novo izvoljeni odborni ki: (po abecednim redu) Matevž Cigale, vrednik Slovenije, gosp. baron Dragotin C o-de Ili, svetovavec pri c. k. deželni in mestni sodnii, gosp. Dragotin Dežman, učenik kmetijstva v slovenskim jeziku, gosp. Janez Hladnik, vrednik nemškiga Ljubljanskiga časopisa, gosp. Miha Kastelic, vradnik Ljubljanske c. k. licealne bukvarnice, gosp. Miha Lavrič, vradnik pri c. k. deželni in mestni sodnii, gosp. Dr. Ernst žl. Lehman, učenik pravdoslovja v slovenskim jeziku, gosp. Anton Mažgon, kriminal-aktuar pri c. k. deželni in mestni sodnii, gosp. Blaže Potočnik, fajmošter v Šent Vidu poleg Ljubljane. Gosp. Janez Bučar, ki je tudi za odbornika izvoljen, ni sadaj v Ljubljani. Določen je bil v ti seji nar poprej opravilni red, in poved-niki (referenti) posameznih razdelkov so bili izvoljeni za vodstvo del v besedniku, za mnoge zadeve v družb i ni bravnici, za umetnike ingledišne reči, za družbino računstvo itd. S posebnim veseljem je bilo oznanilo nekiga častiliga rodoljuba sprejeto, po kterim imamo od njega izvirne do moro dne igre (vaterlandisches Originaldrama) pričakovati. Le škoda de nekterih naših iz-verstnih gosp. igravcov zdej v Ljubljani ni, de bi moglo slovensko družtvo spet kakšno domačo igro v gledišu napraviti
Prošnja. Dobro bi bilo, ko bi kak rodoljub hotel vse tečaje Novic, kak drug pa Slovenijo, kak drug Drobtince, še kteri bogate poezije K o se s ki ga itd. pregledati, in vse dobre pa manj znane besede (po nemško-slovenski) izpisati in jih nam za besednik poslati. Ta pripomoč bi naše delo zlo ponaglila in pomnožila. Tedej prosimo, de bi se liotli nekteri rodoljubi tega dela lotiti, nam pa to tudi na znanje dati, de potem očitno oznanimo, de se ne bosta morebiti dva delavca eniga dela lotila.
Slov. družtvo v Ljubljani. Celovec 28. Maja 1849. Že enkart smo v Sloveniji brali, daje začasni poglavar koroške kronske dežele gosp. baron Hlojšnik resničen in iskren prijatel slovenščine. Kar smo dones zbarali, ravno to poterdi, evo! z radostjo mi to oznanimo. Pred nekimi dni se je poslaništvo gospodov učiteljev bogoslovstva s svojim vodjem poklonilo gosp. baronu šlojš-niku, in ga počastilo s krasnim nagovoram kot začasnega poglavarja koroške dežele. G. poglavar se serčno zahvali za izjasnjeno bla-goželje in nenadno popraša: „Alj in kdo se je med temi gospodi slovenščine krepko poprijel?«
Najpoprej pomigne nekemu gospodu, sicer rojenemu Slovencu, alj — hudemu slovenščine protivniku, ravno tistemu, kterega je neki do-pisatel v časopisu „SIavische Certralblatter" kakor nezvestiga Slovenije sina in slovenskega jezika sovražnika ojstro, pa vender po pravici grajal, ravno tistemu, ki izdajstvo svojega naroda in jezika zvito pokriva z letim plajšam: „Ko sem v šolo hodil, sim v Celovcu nemško župo jedil/' Bisum teneatis amici: v Celovcu terdonemška župa! Naravna ljubezen do svojega naroda in jezika je mende nehvaležnost proti nekdajnim svojim dobrotni-kam ! Kaj pa še!
Na vprašanje gosp. poglavarja so gotovo temu gospodu mravle po celim životu letele, in Je samo to — nevem ali jezen ali plašen — je mogel izreči: „Jaz ne, jaz ne!"
Potem vodja in govoritel — po kervji alj le samo po kervji Slavjan — pokaže na po slavjanskim svetu slavno poznanega rodoljuba gospoda Placida Javornika, neutrudnega po-slovenitela sv. pisma, in reče: „Lete; Vaš in moj rojak!" Z prav serčno prijaznostjo se poglavar oberne proti našemu Placidu, in skoraj izklučljivo le samo ž njim se pogovarja — od slovenščine; prav Jjudomilo je govoril od dobrega slovenskega naroda; je rekel, da koroške Slovence lehko zastopi pa med njimi naj težej Božane; je obljubil, skerbljivo gledati na potrebe Slovencov, kterim sta tudi narodnost in jezik zagotovlena itd,
Nemci in Nemškutarji so stermo gledali, in k domu gredoči šeptali: kaj je to; temu je ja več za Slovence, kot za Nemce!" Naj rečejo Nemci, kar hočejo, — mi in vsaki prav-doljub iz globočine serca zavupijemo: Slava! slava vsakemu, ki se poteguje in trudi za blagor in srečo bornega in zanemarnega naroda slovenskega! Slava vsakemu, ki se po-teguje in trudi, da bode pravica in enakopravnost, že več ko eno leto na papirju zapisana, v resnico in življenje vpeljana vsim narodam! Ne čudite se Nemci, da naš poglavar najprej in najskerbljivejsi obrača svoje milostljive oči na Slovence: „Veči potrebi gre tudi veči in hitrejši skerb in pomoč." Nemci! vi že imate narodne učivnice; Slovenci imajo še prolinarodne, — nemške; vi že imate nemške urade, Slovenci imajo še nemške; vi že imate nemško šolsko svetovavstvo; kdaj bojo dobili Slovenci slovensko? vi že imate nemške bukve, kdaj bojo Slovenci imeli dobro slovenske? vi dobite postave v svojim jeziku, kdaj bojo dobili Slovenci dobro za vse Slovence razumljivo poslovenjene postave? itd. itd.
Moder hišni gospodar najpoprej poravna in oskerbi to, kar najbolj lešči: zato „slava" in „živio" našemu gosp. poglavarju , ki hoče milostljivo gledati in skerbeti z Nemci vred tudi za Slovence! Vas pa, slovenski brati! serčno pozdravim rekoč: Brati! veselimo se; glejte zvezdo na morju, glejte angelja varha; ne obupajmo , naša reč še ni zgubljena, dokler nam vsmiljen Bog in svitli cesar pošleta takih visoko stoječih prijatelov! —
Še eno veselico za Slovence! Gosp. vodja nemško-normalnih šol Wencel Ktihnel spozna za dobro, v prihodnim šolskim letu učence tako razdeljiti, da bojo v enim oddeljku (Ab-theilung) Nemci se nemško, v drugim pa Slovenci slovensko učili. Potrebno je to, in tudi lehko izpeljati, ako se bojo po razmeri enakopravnosti nove šole osnovale. Se ve, da ima gosp. vodja v nemškemu šolskemu sveto-vavstvu veliko hudih nasprotnikov; kedar je leto svoje mnjenje pervokrat razodel, so neki trije gospodi, kteri bi imeli vsi po pravici slovensko znati alj besedice ne znajo: diocesan-ski šolski ogleda in obadva kateheta, hudo na njega planili, in terdili, da to ne more biti in tudi ne bo. Vodja pa misli pri svojim planu ostati, in ministerstvo poprašati; bomo vidili, kaj bo? Bog bo dal pravici svojo moč! Mislim, da še vprašanja ministerstva pri ti reči ne bo treba; bomo ja dobili za božjo voljo
enkrat šolsko svetovavstvo, v kterim bojo slovenske šole po slovenskih rodoljubih nado-mestovane: ti bojo že eno novo zagodili po ustavni enakopravnosti vsih narodov. —
And. Einšpiler.
Slovenske Novine podajo naslednji slovenski list vojaka, kteriga je iz Laškiga svoji žlahti poslal.
V Parmi 22. mali Travna 1849.
Ljubi oča in mati!
„Z veselim sercam jaz zdaj ta list pišem, in tud jaz željiin da bi Vas moje pisanje v veselju in zdravju najdlo. Povedati Vam moram, kako se je meni godilo: Imeli smo z Piemontezkim kraljam strašno vojsko, ktera se je začela 30. Sušca. Ko pridemo na mejo, smo vidili toliko soldatov sovražnika, da ka-morkol je oko neslo, ni bilo drugega viditi, kakor sovražnik; — pol več jih je bilo ko naših, pa mi se jih nismo vstrašili in smo se ročno sprijeli. Ta dan smo tako strelali, da seje zemlja tresla, in kugle so tako letele kot toča; pa vendar jih od nas ni več padlo kot sedem. Mi nismo pred henjali da smo sovražnika premagali, da je moral bežati. Pet dni smo ga gnali pred seboj , in vsak dan je zgubil mnogo mertvih; pa tud smo jih veliko živih dobili. Precej hudo nam je šlo; 3 dni nismo nič toplega jedli; peti dan smo začeli ravno kuhati, da bi toplo jed dobili, pa sovražnik je pri mestu Novara na nas planil. Pred nami je bilo 8 regimentov naših; sovražnik je bil pa silno močen. Ker so ti regimenti, ki so od konca en malo retirirati začeli, do nas prišli, so rekli, da so že veliko svojih zgubili. Tedaj pravi general Radecki: Ljubi moji otroci, vi Slovenci! pojdte drugič vi naprej, z vami sim povsod zmagal, torej imam tud zdaj vpanje do vas, da bom zmagal. Mi pa zaupijemo da imamo kurajžo do vojske, in tud da čemo za našega Cesarja in našo deželo smert storiti.
Tisto na pol kuhano jed smo po zemli vergli, in smo vzeli vsak svojo puško, in začeli smo ob devetih zjutraj, to je bilo 25. Sušca, po sovražniku strelati. Tako smo delali, da se je pod nami zemlja tresla; kugle so pa tak med nami žvižgale, kakor da bi bičele rojile. Terpelo je to do noči, in tako smo mi Slovenski fanti sovražnika premagali, pri mestu Novara. Precej veliko jih je padlo; mene je ena kugla na levo roko zadela, in mi je kožo iz dveh perstov pobrala, pa zdaj sim že drav.
Velika čast je to za nas in našo deželo, in generali so nas zlo pohvalili. Vojsko smo skončali, in zdaj je vse mirno; samo v Pape-žovi deželi še ni miru, tam so puntarji, in zdaj nad-nje marširamo.
Hvala Bogu, dosedaj sim še srečen bil, Bog mi še daj, da bi še Papežovo deželo premagali. Ljubi starši, prosite Boga, da mi življenje še ohrani. Pisati mini treba; kadar bode povsodi mir, Vam bom zopet pisal, da mi bote nazaj pisali itd.
Štajerska dežela.
Iz nemškiga Gradca. De se razloči to mesto od slovenskiga Gradca, mu dajo ime nemškiga Slovenci sami; spoznajo 3 tem, de je poglavni kraj Štajerja v nemških rokah, in de ga Nemcam jemali nikoli ne mislijo. Naj že bo tako, desiravno bi se prejšna last Slovencov tukaj gotovo dokazati dala; ali vsaj dobro znamnje se mi temu vsprek zdi, kako de se slovenski rod tukaj čudno množi in krepča zdaj v nar novejšim času nemške edine velikosti. Popotoval sim nekaj let po edenkrat, dvakrat na leto skoz Gradec, ostajal sim tukaj marskteri tedin,tude domači govor mi ni skor nikolj, ali mi je clo redko serce razveselil; med Nemci so bile le včasi zaničljive besede od teh bindiših slišati.
Kako drugačne občutke domorodec zdaj pri tukajšnih sprehodih ima. Komaj desetkrat prestopiš, že moraš glavo oberniti proti slo-
venskim, liorvaškim, serbskim, češkim ali dru gim slovanskim kremljanju, zdaj se ti nasmeja jasna bela-rudeča trojnobarva na nedriju device, na klobuka žene ali kapci dijaka, zdaj se ti prijazno: „zdravi!" oglasi iz ust ljubiga Slovana ki te sreča, malo naprej obstojiš pri pevcib junaških naših pesem. Zares, vse drugači je, moram reči, kakor je tudi že v dragi slovenski domovini vse drugači; mislim, de smemo upati jake povzdige, ki se bo iz tega začetka gotovo rodila, ako mi, Slovenije sinovi, ne omagujemo.
Nikakor ni nam pomoči k tem pričakovati iz sosedskiga ptujiga naroda, bodi nemški, madjarski ali talijanski, vedno se kaže, de le sam s svojo močjo bo Slovan premagal. Tako še Nemci tukaj od nas govorijo: Tudi Slovani m o r a j o s v o j e p r a vi c e d o b i t i, p r a v je, de se zanje potegujejo, vsakimu svoje. Zraven pak: Ceski poslanci v Kro-merižu so golufi bili, oni in ž njim združeni Slovani so slobodo zatajili; Slovani so vsiga hudiga, ki zdaj Avstrijo tare, krivi; — zakaj se niso s Nemci sklenili! Se ve, ljubi Mihel! jez se bom s teboj sklenil, ti se boš z Mad-žarjam sklenil, Madžar s Talijanam, in tako bomo vsi sklenjeni močni dostojno, vbraniti, de se nemška Praga češkim podpihovavcam, Zagreb Ilircam ne izroči, de se bogati Terst zlstrijo edini Italii ne odtegne, in krepki Slovenc svojimu učitelju Abenderungsarte inLof-fel von Loff tradirati ne prepove. Vabijo nas zlo, in zapeljivo. Tako so zadnič tukaj iz neke kavarnice Serba spodili zato, ki je 011 Slovan, drugi gostje pak so Nemci bili; v nemških časopisih, tudi v prelepi Gradcarci, se mnogo bere, kako so škodljive narodske dela Slovanov in kako bi dobro bilo jim na-sprotvati. Ampak zdi se mi, de strah iz njih govori. Smešno je bilo, nedolgo tukaj Nemca slišati tako po nemško izustiti se: „KoIiko slovanskih trakov! pa naj počnejo kar hočejo, vunder ne bodo Gradec nikolj v slovansko mesto spreobernili!"
Za Madžare tukaj velika prijaznost živi. Oddelik narodne straže je unidan pri veseli skupšini Košutu zdravico pil; vodja straže je po temu v časopisu razglasil, de je laž, ali le vunder pravijo de ni laž. > Ces. kr. policija ojstro, ali le napčno puntanju nasproti dela; nekaj učencov je _ iz mesta spravila, ali oni so potlej po deželi hodili kuriti, tri ali štiri mestnjane je ukazala zapreti samo zavolj pun-tarskiga govorjenja — (vsaj ljudstvo ne ve druziga vzroka) — ali zdaj vse preganjanim prav daja. Farja nove vere, ki se nemško— katolška imenuje, Šola je vlada iz mesta odpravila. Pri slovesu v kolodvoru železnice je ljudi nagovoril, in jim pravil de je nedolžin, de sili se vmakniti mora i. d. Verni njegovi so mu za vselej 500 gold. na leto obljubili; tako se sliši. Gotovo je de bo zdaj ta prerok, ki drujiga ne uči kakor de katolški fajmoštri pre dobro žive, in de puntarji premalo slobode imajo, na veliko večim polji seme svoje modrosti sijal.
Nadolgo so se vojšaki našiga bataljona, kteri so po hudim junaškim boju blizo Komar-na živi ostali, skoz Gradec v Ptuj peljali, kjer se nova vojska pod gen. Nugentam starim zbira. Veliko Slovencov 4ga topniškiga polka tukaj prebiva; tudi med konjiki je naših nekaj.	Stari.
Serbska vojvodina.
Iz Z emu na 25. maja. Začenja se zopet svetiti, prijemljemo vgodniši novice. Od tukej je šla banu deputacija naproti (v Su-sret), de ga pozdravi. V Humi ga je dočakala in pozdravila. Ban je kratko ali prav serčno odgovoril. „Zvest sim cesarju, ljubim svoj narod, sim med vami in bomo delali." Obljubi, de pride v 2 ali 3 dnevih patrijarha obiskat.
Titel 24. maja. Današnji dan bo razveselil celi narod; mi smo vsigdar po svoji moči x^ladjare
tolkli, ali tako kakor danas so bili samo lani pri Šentomašu nabiti. Že nekaj dni so se Madjari napravljali vdariti na Vilovo, Mošorin in Titel, de bi nas tudi od tod pregnali, bilo jih je okoli 8000 z štuki vsake baže. Narpred se zaženo po noči na Vilovo. Kničanin jih je opazil, je s Štefanovičem vojake na boj pripravil, — in nad Madjare peljal, dvakrat so Madjari na naše napad storili, alj za stojn, za to so se o devetih nazaj vmaknili, več voz mertvih so s sabo odpeljali, pa še jih je 200 na borišu obležalo. Od Vilova so šli ravno ti in morebiti še drugi nad Mošorin, ali tam so ravno take junake našli in so sicer na-nje se zagnali, vendar so kmalo odjen-jali. Med tem, ko je bil boj pri Vilovu in Mošorinu se je slišal strel tudi od strani Titela. Ob desetih pribitim v Titel in vidim kaj je. Okoli 100 Serbov in drugih naših 200 vojakov so bili na uni strani Tise kot prednje straže. Madjari se privlečejo čez most izpod Perleza, prestopijo na našo stran in preže nejo te naše prednje straže, ki so se vrni kvale na Titelski breg Tise, Madjari se po dajo za njimi, ali tu so bili pripravljeni topovi, in ko v dosežaj topa Madjari stopijo, se vžge na-nje naš ogenj. Niso Tise le viditi mogli, ampak jamejo teči brez obzira.
(Napredek.) Naprepak pristavi k tem naslednje opombe : Ta dan (24. maja) je imeniten za nas, on je poterdil, de niso Serbi izgubili Banat zato ker so preslabi ali v serčnosti onemagali ampak zato, ker so njihovi vodje to hotli. Ako bi bil Teodorovič ali Herdi v šajkaškim bataljonu, bi se bili Madjari že davno po Ti telu sprehajali. Ali Serbi so tam in zastonj so Madjari že lolikrat napadli. Ne dajo jim serbske junaške persi dalej predreti.
Vse nemške dunajske novine kličejo na ves glas, dc je cesarska armada pod Požu nam (Prespurkam) nabila Madjare tako, da so Madjari s pobitimi sedem voz napolnili. Ali kaj bodo rekle te novine, ko slišijo, de je pest Serbov potolkla Madjare tako, de je od njih okoli 200 mertvih obležalo na mestu razun teh, katere je sovražnik na voze nato^ voril. Ta dan je zopet našo slavo oživel našo vrednost pokazal. Med tem pa recimo iz celiga serca z vso dušo: Slava Bogu in hvala našim vojšakam in njih vodjam! —
Bcogradske serbske novine pišejo, de so 10. maja Madjari v mesto Oršav prišli; Serbi so pobegnili, Švabi so jo z Madjari potegnili, Puhncr je s svojimi nazaj v Valahio šel. —
Ogerska dežela.
Dunajske Novine (28. maja) podajo naslednje gotove novice od Budimske terdnjave (Ofen):
4. maja je Gorgey na strani Budima naprej stopil, Bloks- in Švabenberg obsedil, in je v Budim do Bombenplatza prišel. General-major Henci se ni hotel podati, ter je jel s štuki jako streljati na Madjare in je zvečer tudi Pešto bombardiral; na to so Madjari nekaj dni pojenjali. 9. so začeli Ogri resnejši iz hribov na terdnjavo streljati, zato se je 10. t. m. Pešta še hujši bombardirala, in ena hiša je bila sožgana.
Nar hujši je bilo tretje bombardiranje Pešte 13. maja. 17. t. m. po noči so Ogri pervi-krat terdnjavo napadli, ali Ogri so bili odbiti in so 4 — 500 mož zgubili.
Drugi napad so storili 19. po noči, so pa zopet odbiti bili in več sto mertvih pustili. Po tretjim napadu 20. ob listih po noči so pa drugi dan ob 6stih terdnjavo premagali. Po vzetju so našili obrista od regimenta Cee-copieri mertviga, general-majorja Henci pa s 3 ranami še živiga. Vsi oficirji Hervatov in graničarjev so bili brez vsmiljenja vmorjeni. Graničarski Major, ki je z 200 možmi glavo mosta varval, je vkazal zdolej napravljeni strelni prah zažgati in most razdjati, ali ker ga vbogali niso, je sam zažgal, to de je le
on vbit bil, in smodnik si je svojo pot naredil , brez de bi bil most pokvaril. Ogri so pri tem zadnjim napadu zgubili okoli 250 mož in 40 oficirjev. Gorgej je imel 30,000 mož.
Časopisu „Presse" pa se piše iz Ogerskiga, de so Madjari oficirjem prizanesli, in de je general-major Henci, kteriga je clo sovražnik zavoljo hrabrosti častil, v naročji Gor-geja vmerl. —
* Svitli cesar je vkazal ministru Kordo-nu preiskati, ktere vdove in sirote teh hrabrih vojakov bi podporo deržave potrebovale__
— Moravske Noviny 26. maja prineso dopis iz llradišča (23.): „Včeri seje tu pripovedovalo od osode mesta Košič (Kaschau). Ruski general Panjutin je mende prijel štafeto , de je ruska kolona čez Duklo noter do tega mesta prišla. IVladjari de so naprej iz mesta šli. Komaj pa so Rusi v mesto stopili, so jeli meščani iz okenj tako strašno na nje streljati, de jih je več padlo. Ali Rusi so se iz mesta vmaknili, so ga zapalili, in z štuki tako obdelali, de, kakor tukej pravijo, ni ostal kamen na kamenu; tako se tukej govori, za resnico pa nisem porok. Košiče je mesto slovaško in je še le pred 3 leti z Madjari potegnilo, de je pa k taki izdaji zmožno, je pokazalo v času, ko ga je gen. Šlik v roke dobil. Tudi takrat so na naše iznenada v mestu strel začeli.
List teh novin od 27. t. m. piše iz Hra-dišča (25. t. m.): Ravno zdaj so se 4 bataljoni Rusi zbrali na rinku; prišel je namreč sam pobočnik carjev (adjutant), in je njegovo pozdravljenje na armado prinesel. Ko je prišel k pervimu bataljonu, ga je pozdravil, in celi bataljon je enoglasno odgovoril, in po-slednjič so vsi 4 bataljoni enoglasno „hurra" zaupili. Sploh je viditi pri Rusih velika serč-nost in družljivost. —
Kar sim od Košič pisal, se iz mnogih, če prav ne vem, koliko verjetnih virov po-terduje. Meščani de so vrelo olje na Ruse lili, iz obeh strani de je mnogo ljudi poginilo in mesto de je imelo Jeruzalemski konec.
Ravno gredo Rusi k železnici; pravijo, de pride sem car Nikolaj o poldne. —
Ptuje dežele.
Laška. Iz vseh strani zdaj marširajo Austrijani, Francozi, Neapolitanci, in špan-jolci nad Rimljane, ki se bodo mogli v kratkim podati.
Ankona (Jakin) je od naših vojakov obdana (cernirana). —
Lloyd prinese novico, de so Francozi v Rim prišli, kjer se je popred ljudstvo zoper republiko in za ustavno manarhio vzdignilo. - •
Nemška. Iz frankobrodskiga zbora je že toliko poslancov odstopilo, de ostali po starim opravilnim redu več ne morejo veljavnih sklepov delati. Okoli frankobroda se zbira znamenita armada pod vodstvam dozdajniga ministra vojske Peucker,
Nemški zbor, (prav za prav samo levica) je sklenil, de zamore veljavne sklepe delati, če je le 100 zbornikov pričijočih.
Govori se tudi, de jerevolucijno vladarstvo na Radenskim in v Pfalci francoze na pomoč poklicalo.
Ministerski pogovori v Herolinu zastran nemške oktrojirane ustave mende k zaželjenim koncu ne peljejo.
„Neue Munchner Zeitung" piše, de gre 10,000 Austrijanov iz Laškiga čez Tirol, ki bodo narberžeje zoper Badenske republikance namenjeni.
Francozka. V francozkim zboru, kjer se še močno pogovarjajo zastran prihoda Rusov na avstrijansko zemljo, in zavoljo pomoči, Papežu poslane, jc minister Odilon-Baro oznanil , de je ruski car francozko republiko priznal.
ltuski car je poslal Kiseleva za svojiga opravnika pri francozki republiki.
He politiški tlel.
0<1 avslrijanske armade.
(Iz Narodnih Novin.)
Mislimo, mnogim vstreči,ako jim natanjč-niši popis o sostavljenju avslrijanske armade podamo , ki smo ga iz nar boljših virov zajeli.
Avstrijanska armada ima 08 rednih pesnih polkov, 1 polk in 12 bataljonov lovcov, 6 posadnih bataljonov in 17 polkov granicarov.
Od leta 1848 pride h tim še zbor(Corps) Dunajskih dobrovoljcov, sostavljen iz 2 bataljonov, in že je napovedano, de bi se novih 12 bataljonov lovcov sostavilo iz avstn-janskih in čeških dobrovoljcov. *) Vsaki polk ima o času pokoja 2 kompanii granatirjev in 15 kompanij rednih pešeov. 5 kompanij je bataljon, in 2 kompanij storite 1 divi-zio. O času vojske se še vsaki polk za dva bataljona pomnoži, v nar novejši dobi so bih polki že na 6 bataljonov, ali 36 kompanij, se brez granatirjev, pomnoženi, in govorilo s^e je že, de bodo tudi 7ine bataljone učinili. V tem je pa vunder tudi že šteta deželna obrana (Landvvehr).
Polk tirolskih lovcov ima 4 bataljone po 6 kompanij, in drugi bataljoni lovcov imajo po 4 kompanije; je tedaj lovcov 72 kompanij, brez novovstrojenih bataljonov. 6 posadnih bataljonov ima ' tudi po 6' kompanij; ti vunder ne gredo v vojsko.
Graničarski polki se dele kakor redovnih pešeov; vunder nimajo nič granatirjev.
Konjištva (Cavallerie) ima avstrijanska armada '8 polkov oklepnikov, 6 polkov dra-gonov, 7 polkov švaležerov, 4 polke ulanov, in huzarjev je bilo 12 polkov, pa jih ni nič ostalo, razun polka Badeckovih huzarjev na Laškim, in nekaj Palatinovih huzarjev na Češkim. Oklepniki in dragoni store težko, in drugi polki lahko konjištvo. Polk težkih konjikov ima 6 eskadron , in polk lahkih konjikov 4 eskadrone, kterim veli nadkonjik (Rittmei-ster). Dve eskadroni storite eno divizio.
Topništvo se deli v poljno in posadno Poljnih topnikov je 5 polkov po 4 bataljone in k njim sliši: zbor bombardirov, posebnih topnikov, ki strežejo možnarje in kotle; zbor ognjostrojcov (Feuervverker ) z vlastnim oddelkom za rakete. Posadno topništvo je za službo v terdnjavah in za poskerbljcnje in omi-šljevanje topniške priprave.
Posebni zbori v armadi so: zbor inženirov, kteri samo iz dostojnikov (oficirjev) sostoji zbor minerov, kteri obstoji iz 5 kompanij, i zbor saperov, ki obstoji iz 6 kompanij (memo tega je pri vsakim tih zborov še oddelk posadnih kompanij) in zbor mostarov (pontoni-rov). Rataljon šajkašev (čajkistov) na Duna-vi in na Tisi je del armade graničarske; njih šajke (ladje) imajo po več ko 120 topov.
Vojskino vozatajstvo ali vozništvo (Fuhr wesen) je razdeljeno na transport divizie in na baterie, in zmiraj jih je po potrebi.
Od leta 1808 je bila v popisanih deželah t. j. na Češkim in Moravskim, v nemških deželah itd. napravljena deželna obrana ali Landwehr. V konškribiranih deželah je 35 polkov in pri vsakim polku 2 bataljona deželne brambe.
Moč posameznih kompanij in polkov se ravna po okolnostih in po potrebi. Leta 1827 je bilo določeno, de bi v času pokoja kompa-"iiija pešeov imela 100—160 mož, in kornpa-nija lovcov 120 — 300 mož prostih vojakov V času miru ima tedaj polk pešeov največ 3200 mož, in bataljon lovcov 800 mož. Polk ogers-kih pešeov ima 3800 mož in polk huzarjev ima 1698 mož. Generalstvo obstoji iz 5 maršalov, 15 generalov topništva (Feldzeug mcister), 87 podmaršalov (Feldmarschall liieutenants) in 123 general-majorov, skupno i/, 230 generalov. Dostojnikov je v času mir 10,800 in poddostojnikov (IJnteroffiziere 28,600. V času pokoja je tretji del redne vojske doma (auf Urlaiib), v času vojske mor Avstria saj 750,000 mož v bran postavit Deželna hramba je 76000 mož močna. 1 poslednih stoletjih se je avstrijanska vojska nezmerno pomnožila. V 30 letni vojski je štela 150,000 mož, v 7 letni vojski že 200,000 mož, v začetku francozkih bojev 384,000 mož, v letu 1809 630,000 mož.
V času pokoja je 361,000 v obrani, pride tedaj, če vzamemo obljudenje na 35 miljonov
*) Tako so Erdeljski Saksonci napravili zbor dobrovolnih streleov, Rumuni legie romunske, Ru sini zbor gorskih streleov, Slovaci zbore dobro voljcov, Serbi zbor narodnih ulanov i. t. d.
I vojak na 97 prebivavcov sploh, ali 1 vojak na 48 možkih.
V	času francoske vojske je bilo za 3 leta v. 1. 1813, 1814, 18i5) 489, 960novin-
cov na vojsko odpravljenih.
V	Granici stoji v času pokoja čez 40000 mož v orožji, v času vojske pak postavi gra-nica čez 200,000 mož v obrano.
Ptujcov je v avstrijanski armadi največ pri konjikih, k topništvu vunder nobeniga ne iripuste,
Če pa razdelimo vojsko po deželah in narodnostih, je med 58 polki pešeov, 8 polkov čeških, 5 moravsko—šlezkih, 13 galičkih, 4 avstrijanski, 5 iz dežel nemško—slovenskih, 8 laških, 13 ogerskih, 2 erdeljska.
Polk tirolskih lovcov sostoji večdel izTi-rolcov, ulani iz Poljakov x huzari se nabirajo po Ogerskim, in k topništvu se jemljejo nar "dolj Čehi in Moravani.
Plača (žold) avstrijanske vojske je kaj majhna; prosti vojak dobi 5 — 6 kr., in l3/4 funt. kruha na dan, in v času dragine prida-ik na meso. V času vojske dobivajo vojaki eči plačo. V posebnih zborih dobe vunder do 20 kr. sr. Dostojniki prijemajo po različnih zborih tudi veči ali manjši plače. Polkovnik ima 2134—4033 gl. sr. na leto; podpolkovnik 1600 2600 gl.; major 1200—2200 gl.; stotnik 932—1708gl., nadlajtnant430 921 gl.; lajtnant 380 605 gl.
Kakor je francozki maršal Marmont zraj-al, pride avstrijanski vojak deržavi na letnih 212 frankov; pruski vojak na 240 fr., francozki na 340 in angležki na 538 frankov na leto. Naj veči plačo vunder dobiva armada amerikanska, po 1 gl. sr. na dan. V presker-bljenje ranjenih vojakov so invalidovne (Inva-lidenhauser): v Pragi, v Heču, v Ptuji, v Pešti in vPadovi. Pri začetku letošnjiga leta je imela Avstria v orožji 516000 mož in 45000 mož založne armade (Reserv-Armee), ali 10 bataljonov granatirjev, 314 bataljonov redovnih pešeov, 170kompanij topnikov, minerov, saperov in pionerov, 295 eskradron konjikov in 20,000 mož pri vozatajstvu. Kako močna je zdaj avstrijanska armada, se natanjko povedati ne da, če prav bi bil minister vojske pri prerajtu stroškov povedati imel.
Vkaz zoper pregrehe po tisku storjene.
(Dalje.)
13.
Če se je po veljavnem sklepu spoznalo, de je denarna kazen ali kaki del kavcije pre-padel, morajo krivci v treh dneh, kdar je sklep veljavnost zadobil, pri deržavnem pravilniku dokazati, de so denarno kazen ali pa del kavcije, kije prepadel, v srejnsko kaso oil-rajtali, ako ne, zapove deržavni pravilnik pla-čiio iz kavcije, brez vtikovanja (Einschreiten) sodbe.
Če kavcija ni bila v gotovih denarjih po ložena, se proda pri borsi primerjeni del deržavniga dolžniga lista, ki je bil za kavcijo dan, tudi brez vtikovanja sodbe.
14.
Če se je kavcija pomanjšala, ker je pre-padla ali zavoljo denarnih kazni, se mora dopolniti nar dalje v 3 dnevih; ako ne, veljajo odločbe 7ga razdeljka.
15.
Do sehmal narečene odločbe (§§. 5—14. veljajo tudi za izdajnike perijodičnih tiskopi-sov, kteri že zdaj izhajajo tako, de se morajo izdajniki s kavcijo, ktera se potem takim položiti ima, v 30tih dnevih po razglašenju pri-čejočiga vkaza, z spolnjenjem vseh drugi 1 naredeb pa v 8mih dnevih skazali.
§• 16.
Od vsakiga lista ali zvezka perijodičniga tiskopisa in tudi od vsakiga drugiga tiskopisa, kteri natisnjen ne obseže čez tri listane (Bo-gen), se mora v začetku izdavanja v mestu izdajanja pri oblasti, ki za občno varnost skerbi, in v krajih, ker je deržavni pravilnik tudi pri njem en natis (Evemplar) založiti.
V sprejemnih listih, ktere oblast na želj daje, mora biti na tanjko zapisan čas polo žitve.
Izdajanje i razpošilanje perijodičnih tis kopisov se pa za to nima zaderžavati.
Izdajnik perijodičniga tiskopisa je dolžen vsaki vredovni popravek oznanjenih prigodeb pervi list ali zvezek po sprejetju brez plačila uverstiti.
Druge, prigodbe zadevajoče popravke od strani tistiga, ki je razžaljen, je izdajnik brez ilačila le takrat dolžen uverstiti, kdar obšir-nost popravka ne preseže obširnosti perviga ostavka, na kteriga odgovor gre.
Če pa je to, se mora navadno plačilo od-ajtati za večji število verst, ktere dvojniga števila perviga zostavka preseči ne smejo.
Če se izdajnik tega brani, bo od deržav-iga pravdnika k temu persiljen.
18.
Če zavoljo zapopadka perijodičniga tiskopisa tožba postane, izdajnika, če tožnik želi, sodba primora, čez tožbo storjeni sodni vkaz in tudi sklep v pervi list ali zvezek popolnama in neprenarejeno uverstiti.
To se mora storiti brez pristavka in opaz-ie, in nikoli se ne sme tiskopis, kteri je za-deržan ali za kteriga je veljavno kazen spoznana, po natisu na dalje razširjati, tudi ne, ako bi se le memogrede ali v pripovedovanju storiti hotelo.
Z tiskopisi po hišah barantati, jih izkli-covati, med ljudstvo deliti, v dražbo dajati in na očitnih krajih nabijati je celo prepovedano.
Prepoved nabijanja natisov pa ne zadeva oznanovanja vredovnih pisem pomestniga ali obertniškiga zapopadka (amtlichen, rein ort-lichen oder gevverblichen Inhaltes), to je gle-dišnih listov, oznanovanja očitnih veselic, v-štantdajav, prodaj i. t. d.; take oznanila pa se smejo le na krajih od oblasti odločenih nabijati.
20.
Za pregreho zoper zapovedi, ki so v dozdaj imenovanih razdeljkih 4, 6, 7, 14—19 zaileržane, se mora vsaki krivec v denarjih od pet do sto goldinarjev kazniti.
Prestopnik zapovedi, ktera je na koncu 18ga razdeljka dana, zapade (unterliegt) še na dalje postavnimu ravnanju glede na zapo-padek ponatisnjeniga zostavka.
§. 21.
Denarne kazni, kterih obsojeni ni plačal, ali kterih brez občutljive škode tistih, ktere on živiti ima, plačati ne more, se spremenijo v zapero (Arrest) za vsako pet goldinarjev en dan.
§. 22.
Kdor po tiskopisih kaj takiga stori, kar je v občinskih kazenskih postavah za kaznjivo spoznano, pade v kazni, ki so v teh postavah odločene, ako v pričejočem vkazu ni kaj drugiga vpeljano.
Pri perijodičnih tiskopisih, za ktere je bila kavcija položena, se izreče razvun postavne kazni tudi prepad kavcije v primerjenem znesku.
g. 23.
Kdor po tiskopisih druge k takim delam vabi, nagovarja ali zapeljati hoče, skozi ktere bi se	.
a)	posilno razterganje ene strani edine deržavne zveze ali deželniga obsega avstri-janskiga cesarstva napravilo, nevarnost za deržavo od zvuni, puntarstvo ali domačja vojska v notranjih krajih počela ali po-vikšala;
b)	posilna premena (Umanderung) deržavnih ali deželnih vstav:
c)	posilno razžaljenje ali nevarno žuganje proti osebi deržavniga glavarja na telesu, zdravju ali prostosti, ali silno zaderža-vanje' izpeljave jegovih vladarskih pravic napravilo, ali
d)	občinski avstrijanski deržavni zbor, ali deželni zbori kronskih dežel v njihovem snidu, obstoju ali v njihovem opravilu po sili motili ali zaderžavali, — pade v teš-ko ječo od dveh do deset let. Čez vse to se pa pri perijodičnih tiskopisih krivec obsodi v prepad kavcije tudi do ce-liga zneska. (Bei periodisehen Druckschriften ist uberdiess auf den Verfall der Caution selbst bis zum vollen Betrage derselben zu erkennen.)
24.
Kteri v tiskopisih za naredbe vladarstva osebo deržavniga glavarja graja ali jega za to odgovorniga storiti poskuša, pade v ječo dveh let (vvird mit Kerker bis zu zvvei Jahren bestraft.)
(Dalje sledi.)