Leto II. V Celin, dne 29. avgusta 1907. * " /otg^^gH! i. i8-' •n"° 1 7 ^ nriijit) V .iJ. .. Glasilo narodne stranke za ..... 7or>i''oifMDo 'jfp" en •-r-Taie? on?« r,r h . Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: »Narodni List" * Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. „Narodni List" stane za .celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto B K 60 vin. Naročnina se plačnje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 20 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : ,.Narodni List" v Celju. ( f Še enkrat provenijenčna postava za hmelj. „Slov. Gospodar" v zadnji številki po stari navadi slepi svoje, že itak kratkovidne čitatelje ter jim hoče natvesti, da je provenijenčna postava v korist našim hmeljarjem. Dokazati hoče to s sedanjimi slabimi cenami hmelja. Pravi namen članka pa je, zopet prati svojega zamorca, urednika dr. Korošca in se odrgniti nekoliko ob našega poslanca Robleka. Razsodni ljudje — katerih seveda iščeš zaman pri ,.Slov. Gosp." — so bili od začetka povsem uverjeni, da je provenijenčna postava v seda j ni obliki nesreča za naše hmeljarstvo in da bo imela za naše hmeljarje in za daljni razvoj hmeljske trgovine usodepolne posledice. Tega svojega prepričanja jim tudi ni omajalo bahato hva-lisanje in ne sofistični dokazi »Gospodarjevi", kateri pač bolj jasno dokazujejo nevednost in nerazsodnost njegovih sotrudnikov, kakor pa izmišljene ugodnosti omenjene postave. Bistvo postave so določbe, kojih namen je, ščititi oni hmelj, kateri je s svoiim krajevnim imenom v svetovni trgovini znan in na dobrem glasu, pred konkurenco drugih, sicer enakodobrih hmeljev, ki pa dosedaj niso našli pota v trgovini pod lastnim, ampak so se prodajali pod tujim imenom, kojega pomen je bil dosedaj bolj ozna-čenje kakovosti kakor pa provenijence (izvora) blaga. Med te vrste hmelja, kateri v veliki trgovini ni pod svojim krajevnim imenom znan, spada tudi naš južnoštajerski. Prodajal se je dosihdob pod imenom žatečkega ali sploh češkega hmelja in je delal tamu čedalje večjo konkurenco. To izpodrivanje svojega hmelja po našincu so občutili češki hmeljarji bolj in bolj ter niso mirovali, dokler niso dosegli postave, katera je bila sklenjena v obrambo njihovega in na škodo našega hmelja. Razmere v hmeljski trgovini pa so tako posebne, da se ne morejo staviti v nikakoršno primero z drugimi trgovskimi panogami. Pivovarnarji kupujejo hmelj skoraj vsi — . — le malo je izjem — na kredit 9—12 mesecev. Že edina *ta okolnost, -da pivovarna ne plača hmelja takoj, izključuje neposredni nakup pri hmeljarju, ker je temu nemogoče, čakati na denar tri četrt leta in ker bi mu ta način prodaje do-našal vsled pomanjkanja trgovske izobrazbe le malo dobička, ob enem pa mu pretil z večjimi zgubami. Pivovarnar je torej obvezan kupovati hmelj od prekupca, ki je s kapitalom dobro založen. Le-ta je nakupoval do sedaj hmelj tam, kjer je mogel dobiti dobro blago za primeroma ne previsoko ceno in ga je potem pivovarnarju prodajal pod kakšnim lepo donečim in dobro znanim imenom. Pivovarnar, zadovoljen, ker je bil hmelj dober in ne predrag, ni preiskoval, je-li dobil zares naročeni pristni žatečki oziroma češki hmelj ali ne. Pravo ime in izvor hmelja pa mu je ostalo tajnost. Po uveljavljenju nove hmeljske postave (od oktobra t. 1. naprej) se bo to za naš pridelek temeljito predrugačilo. Prekupec pivovarnarju našega hmelja ne bo smel prodati pod napačnim imenom, pod pravim pa ga nihče ne pozna in nihče ne bo naročil. In v tem tiči prva tistih ,.za nas koristnih določb", katerih seveda razven puhlega »Gospodarjevega" člankarja nihče ne vidi in videti ne more. Naravna posledica bo malo povpraševanje po našem hmelju in njegova slaba cena. 4 Vendar pa bi vsled nizke cene našel naš hmelj polagoma pot v svetovno trgovino, bi si — z žrtvami seveda — pridobil svoje ime in tako utrdil stališče našega hmeljarstva. Da bo pa tudi to onemogočeno, za to poskrbi ta, po Koroščevi sodbi dobra postava sama z določbo, da je ozna-čenje krajevnega imena neobvezno, to je, da se hmelj sicer ne sme prodajati pod tujim imenom, sme se pa prodajati brez označila njegovega izvora, toraj brez imena. In v tem je za-popadena za nas druga še večja nevarnost, ker LISTEK. V torek in petek. (Novela. — Spisal Josip Korzeniowski.) (Palje.) Sploh pa se ni zgodilo nič posebnega. Ali sta se sprehajala po tej poti, ali pa sta sedela na oni klopi, a vedno v rešpektirani oddaljenosti. Mihael se ji ni upal bližati, niti pritisniti njene roke na svoje srce. Toda ljubil jo je nad vse, na njej je videl vse vrline svojega okusa in se veselil njene skromnosti, izobraženosti in njenega razuma. Njemu je zadostovalo, da jo je videl in slišal, da je gojil sladke upe, ki pa jih je znala vedno dostojno odlašati. Ko se je nekega torka o tem pritožil in je hotel k večjemu zvedeti očetovo ime, mu je odgovorila Marina: »Dobro! pa v petek ne pridem več!" Te besede je spremljevala s tako udanim obličjem in s tako sladkim pogledom, da je bil Mihael popolnoma v strahu zaradi prihodnjega petka, in da ni več silil v njo in je le mirno čakal dalje. petki še vedno lepi, vendar ni mogel pustiti, da bi bila njegova usoda, njegova sreča odvisna samo od lepega vremena ob torkih in petkih. Ta misel ga je večkrat privedla do obupavanja. Neki petek sta se točno ob enajstih sešla; zato mu je dejala s sladkim pogledom: »Kako točni ste, gospod Mihael! Še nikdar mi ni bilo treba niti trenotka čakati na vas!" »In temu se čudite, gospodična?" je vprašal. »Ali mi še sedaj ne verjamete, da vas ljubim bolj kot vse na svetu? Vsak torek in petek zjutraj me stane precej zdravja. Že na vse zgodaj vstanem in letam semintja in komaj pričakam enajsto uro." »In ko pride?" »Kadar pride, kadar vas zopet 'ridim, dra-žestna gospodična, kadar se mi ljubko nasmeh- I te, tudi en sam pogled in ako samo eno besedico z menoj spregovorite, je vse pozabljeno, kar sem trpel. Jaz sem srečen, toda . . ." »No, toda!" je odgovorila ona. »Toda, kako dolgo bo to še trajalo? Jesen je tu. Tudi zima bo kmalu prišla. Ali boste mogli tudi pozneje prihajati, kakor doslej. Jaz sam bi se moral odreči, ako bi pri tem bilo v nevarnosti vaše zdravje. . (j si naš hmelj nikdar ne bo mogel svojega imena priboriti. Kajti v letih obilne svetovne produkcije — kakor letos — se bo le malo povpraševalo po njem, ker bo ravno pristnega češkega dovolj. Kadar bi pa tega primanjkovalo, bo prekupec previdno zamolčal ime našega, samo da bi ne opozoril svojih odjemalcev, kje se dobi tako dobri hmelj po primeroma tako nizki ceni. Naravna posledica bodo trajno slabejše cene kakor dosedaj; hmeljarstvo ne bo donašalo več onega dobička kakor dosedaj in bo hiralo. Še ni stopila provenijenčna postava v veljavo in ven- ai ze pada njena senca naprej, že občutimo njenio ško Sicer bo res letošnja svetovna produkcija hmelja precej obilna, vendar še niso bile začetne cene tega pridelka nikdar tako nizke kakor danes, tudi v letih ne, v kojih se je še več hmelja pridelalo kakor letos. In teh se-dajnih nizkih cen hmelja je v veliki meri sokriva ta od Koroščevega »Gospodarja" tako hvalisana hmeljska postava. Seveda tega logičnega stika med vzrokom in učinkom ti vzorni narodnogospodarski veljaki nečejo videti, ker jim je v neprijetni dokaz njihove nesposobnosti in nezmožnosti v presojanju in reševanju gospodarskih vprašanj. Zelo neljubo jim je vedno bilo in jim je še danes, če občinstvo opozarjamo na pogubonosne posledice te postave in se osmelimo kritikovati malomarnost širokoustnega dr. Korošca, kateri je to postavo zagovarjal in pri sklepanju o njej v prejšnjem državnem zboru ni niti s prstom mignil, ni besede zinil, da brani koristi svojih volilcev, južnoštajerskih hmeljarjev. Vse zavijanje, vsak poskus odvaliti odgovornost za Vašo brezbrižnost je zaman, dejstvo ostane neovrgljivo, da ste Vi, dr. Korošec, sokrivec teh za nas hmeljarje pogubnih postavnih določb in giobokop gospodarskega napredka naše Savinske doline, grobo-kop našega kmeta-hmeljarja. Ako je vaša roka še prosta, ako gojite samo iskrico naklonjenosti do mene, zakaj me izpostavljate tako dolgo takim mukam ? Kak povod imate, ne morem razumeti. Zakaj ne bi že danes lahko zvedel vaše ime in vašega očeta in vaše rodbinske razmere? Ako bi vam bilo mučno, da bi to razodeli tujcu, imate-li prav, da skrivate to pred menoj, čegar ime, čast in imetek, roka in srce in življenje je vam darovano in posvečeno od onega trenutka, ko sem vas videl prvič. Ker že od mene zahtevate, bom spoštoval vašo skrivnost. Toda, prepričan sem, da ni taka, da bi morali zardeti zaradi nje. To mi jamči že izraz, ki ga berem na vašem obrazu. Mogoče je, da ste revni in da se sramujete svoje revščine, kar bi bila žalost za moje srce!" Po teh besedah je globoko vzdihnil in molčal. Tudi Marina je molčala in njen obraz je izdal srčni boj. Sedaj je pogledala njega z dobrohotnim pogledom, sedaj je strmela v tla. Konečno je zbrala svoje misli, prijela njegovo roko, jo stisnila in dejala: »V torek ne pridem več!" Mihael je obstal kakor okamenel. In ko je vzdignil glavo, je že ni bilo nikjer več. V njegovi duši se je porodilo posebno ču- Karteliranje pivovaren. * V časn, ko postajajo glavna živila vedno dražja, menijo bogate pivovarne, da tudi ne smejo za drugimi proizvajalci živil glede na ceno za-ostati. O štajerskih in kranjskih pivovarnah se čuje, da se nameravajo glede na krog dosedanjih svojih odjemalcev- zediniti, da ne bo zanaprej nobena pivovarna z drugo tekmovala, t. j. da ne bo skušala števila svojih odjemalcev na škodo drugi pomnožiti niti tedaj, ko bi ta ali oni odjemalec iz kateregakoli vzroka hotel v bodoče pivo od druge pivovarne jemati nego je je jemal doslej. Na prvi pogled je nameravani korak pivaren čisto notranjega pomena. V resnici pa pomeni prikrit napad na žepe odjemalcev (konsumentov) in to je vzrok, da se javnost na resno nameravano združenje (karteliranje) pivovaren opozori in pravočasno odvrne pretečo nevarnost. Če se pivovarne dogovorijo, da ne bodo med seboj tekmovale, skušajoč druga drugej odjemalce odvrniti, potem odpadejo zanje • marsikateri dosedanji oziri na gostilničarje in na odjemalce. Katera pivovarna se bo še naprej trudila svoje pivo glede kakovosti zboljševati, če ji bo zagotovljeno število odjemalcev? Že sedaj omalovažujejo nekatere pivovarne odjemalce na neodpustljiv način s tem, da razpečavajo, posebno na deželi, samo mlado, nevležano in torej kolikor toliko nezdravo in netečno pivo. Če pivovarnam ne bo treba več tekmovati, prestale bodo dajati gostilničarjem led, katerih si posamezni krčmarji, zlasti manjši, ne morejo zlahka sami omisliti, a brez ledu je pivo v gorkem času naravnost nevžitno. In če se bo tako združenim pivovarnam zlju-bilo, podražile bodo pivo, kakor bodo hotele in to je poglavitni namen, ki ga zasledujejo z nameravano združitvijo. Korist od te združitve bodo imele le pivovarne, škodo pa bodo trpeli gostilničarji in še bolj odjemalci. Slovenci se moramo nameravani karteliza-ciji tako iz narodno-političnega kakor iz gospodarskega stališča z vsemi sredstvi upreti. Naše narodne pivovarne kakor „delniška družba združenih pivovaren v Laškem in Žalcu", Auerjeva v Ljubljani, Mengiška, Šmidova v Škofji Loki, Mayerjeva v Kranju in senožeška si ne smejo dati od tekmujočih nemških pivovaren rok vezati, marveč zahteva njih lastna in splošno narodna korist, da se razvijajo, širijo svoj delokrog in izpodrinejo tuje pivarne, ki so doslej med nami veliko preveč razširjene, nam v narodnem oziru nasprotne in ki naše gostilničarje na razne načine, največ s posojili in drugimi podporami nžse vežejo. Smoter naših pivaren in nas vseh bodi, se tujega kapitala in vpliva otresti, kar pa bo izključeno, če pristopijo naše pivarne k nameravani zvezi. * Članek nam je vsled obilice gradiva žalibog zaostal. Poroča se namreč pravkar iz Gradca, da je pogodba o kartelu štajerskih, koroških, primorskih in nižjeavstrijskih pivaren bila v torek podpisana in velja za tri leta. Vendar v pouk čitateljem članek priobčimo. Kakor se čuje, se doslej samo Auerjeva pi-varna brani omenjeni zvezi pristopiti, dočim so druge že v tozadevnih dogovorih. Ker je nameravani kartel, kakor rečeno, nam v narodno-poli-tičnem oziru škodljiv, protestiramo proti njemu kar najodločneje in zahtevamo od domačih naših pivaren, da prekinejo tozadevne pogovore. Ko bi prišlo res do združitve, zvišali bi gostilničarji takoj ceno piva, ker bi ne dobivali več od pivaren zastonj ledu in omar za led, sklicujoč se na to, da jih led veliko stane. Pa tudi pivarne bi v doglednem času pod raznimi pretvezami podražile pivo. Posledica bi bila deloma posredno višje obdačenje tega dandanes tudi važnega živila, ki bi posebno občutno zadela delavske sloje, deloma pa povrnitev k žganj epitju. Vse prizadete kroge, zlasti pa naše slovenske gostilničarje poživljamo nujno, naj se v svojem in v interesu odjemalcev odločno izrečejo proti nameravani zvezi, za katero se najbolj potegujejo nemške pivarne Puntigam, Reininghaus in Gotz, ki hočejo še bolj naše ljudstvo izsesavati. Držimo se svojih domačih pivaren, nemške pa naj svoje rojake molzejo, če so tako neumni. Iz političnega sveta. Bodoči prestolonaslednik. Ker otroci nadvojvode Franca Ferdinanda, ki je določen kot naslednik cesarja Franca Jožefa I., ne bodo imeli pravice do prestola (Franc Ferdinand namreč ni vzel žene iz kake vladarske hiše, ampak grofico Chotek!), zato je določen za bodočega naslednika nadvojvoda Kari Franc Jožef, ki je dne 17. t. m. dovršil 20. leto in bil proglašen polnoletnim. Kari Franc Jožef je sedaj nadporočnik pri dragoncih in bo v jesen nadaljeval juridične (pravne) študije. Sestanki evropskih vladarjev so značilni za poletje 1907. Nemški cesar in ruski car v Svinemiinde, — nemški cesar in angleški kralj — angleški kralj in avstrijski cesar — ti trije sestanki dajejo evropski javnosti povod, da mirno zre v bodočnost Evrope. Konečno še stopi v to zvezo rusko-franco-ska alijansa, in konežno velepomemben sestanek avstrijskega in italijanskega ministra zunanjih zadev. Vse to pomeni, da je volja za svetovni mir danes morda bolj odkrita kakor kedaj. Sestanek ministrov. Minoli teden sta se na Severniku (Seme-ring) sestala avstrijski in italijanski minister zunanjih zadev, Aerenthal in Tittoni. Posvetovanja so trajala več dni in se je doseglo v več vprašanjih popolno sporazumljenje, kar daje upanje, da ostanejo odnošaji med Avstrijo in Italijo najboljši. Hrvatska stranka prava je imela svojo veliko skupščino minoli četrtek, 22. t. m. v Zagrebu. Udeležilo se je zborovanja okoli 700 zaupnikov iz cele Hrvatske. Slovence so zastopali gg. poslanci Fran Roblek, Ivan H r i b a r in dr. B e n k o v i č ter g. dr. F r a n c Novak iz Ljubljane. Hrvatje so navdušeno pozdravili Slovence. V lepih besedah je odzdravil v imenu Slovencev g. župan Ivan Hribar. Nato so se cel dan razpravljale važne zadeve, tikajoče se narodnega, političnega," gospodarskega in kulturnega položaja Hrvatov. Sprejele so se razne re-zolucije, v katerih se napoveduje najodločnejši boj madžarskemu nasilju, dalje se zahteva od poslancev hrvatske stranke prava, da vztrajajo v hrvaški koaliciji, in konečno se odobrijo prijateljski odnošaji s Srbi. Skupščina je bila velike važnosti. — Omenimo še, da je g. Ivan Hribar v svojem govoru povdarjal, da se bliža čas, ko bota Hrvat in Slovenec ramo ob rami staia v skupnem boju za narodne pravice. Volitve v rusko dumo, ruski državni zbor, ki bo že tretji tekom dveh let, so razpisane na 28. oktobra. Angleška državna zbornica je po več kot polstoletnem boju nedavno sprejela novo postavo, po kateri je dovoljeno se po smrti žene oženiti s svakinjo, t. j. sestro prejšnje žene. Dosedaj je bilo v angleških pokrajinah to postavno zabranjeno, vendar se ljudstvo tega ni držalo. Deželni šolski svet na Moravskem se je z dnem 24. avg. t. 1. razdelil v dva dela: v češki in nemški oddelek. Češki oddelek je imel tega dne prvo sejo. Nemški oddelek ima danes prvo sejo. V češkem deželnem zboru bo prišlo kot eno najvažnejših in prvih vprašanj na dnevni red vprašanje o preosnovi volilne pravice za češki deželni zbor. Novo rusko vseučilišče. Ker so vsa vseučilišča prenapolnjena, je sklenila ruska vlada, da ustanovi še eno vseučilišče za južno Rusijo. Več mest se je potegovalo, a zmagal je Saratov in po nasvetu komisije, ki jo je odposlalo naučno ministerstvo, bode se tu otvorilo novo vseučilišče, s 1. letom, najbrž še to jesen. Prostor za zgradbe, botanične vrte, bolnišnice itd. obsega 24 desjatin (približno 50 oralov) v vrednosti poldrug milijona rubljev. Vrh tega da mesto 1 milijon rubljev za zgradbe, gubernsko zemstvo pa prepušča bolnice za klinične namene in prispeva z 200.000 rublji k stroškom. Vsi stroški za zgradbe so proračunjeni na 4 milijone rubliev. Fakultete bodo štiri: juridična, historično-filologična, fiziko-matematična in medicinska. Za začasna predavanja je mesto preskrbelo prostore v raznih javnih poslopjih. To bo torej osmo rusko vseučilišče. Pa tudi v Tiflisu se oglašajo, da bi se tam otvorilo vseučilišče za Kavkaz in srednjo Azijo. Hud volilni boj se je bil dne 26. t. m. v okraju Belenješ na Ogrskem med rumunskim kandidatom Lukaču in in onim madžarskih košutovcev Kardošem. Lukaču je zmagal s 797 glasovi večine. Hrvatska narodna kmečka stranka je imela svojo glavno skupščino minoli torek. Izrekla se je za samostojnost Hrvatske in za ločitev od Ogrske. stvo. In niti sam ni vedel, kako naj si razlaga to otrplost. Že mu je prihajalo na misel, da bi utegnila biti poročena; ali mu to mogoče nalašč prikriva in morda je cela stvar samo grda spletkarija, ki bi ga lahko dovedla do podle hudobije? Kakor hitro pa se je spomnil njenega an-geljsko čistega obličja, njenih priprostih besed, v katerih ni bilo niti sledu o kaki koketnosti in kakor hitro se je spomnil v duši one nedelje in one goreče molitve, v kateri jo je zopet našel, je izginil vsak .pomislek; zažarela je ljubezen v njegovem srcu močnejše, kot kedaj prej in sicer tako, da je sklenil . . . No, prijatelj, kaj bi sklenil Mihael, ako bi ti pisal povest?" „Na vsak način, da bi šel za njo, poiskal njeno stanovanje in bi se informiral pri njenih sosedih — ali rajši pri njenih sosedah, ki gotovo vedo vse natančneje — kaj je ž njo? Ako bi bila vredna, šel bi naravnost tja, ji padel pred noge in . . ." „To bi bilo vsekako francosko", je segel prijatelj v besedo. „Ne! Slabo si uganil, dragi prijatelj! Najprvo zato, ker Mihael ni nikak Francoz, drugič pa tudi zato, ker je dal besedo, da ji ne bo sledil, kar je dosedaj tudi zvesto držal. Ko mu je izginila izpred oči, je šel počasi in žalostnega obraza proti domu in je sklenil v popolnem obupu ... da jo hoče prihodnji torek počakati. Prihodnji torek je minil, ravno tako tudi petek, ne da bi Marina prišla v vrt. V nedeljo je goreče molil v karmelitarski cerkvi pred istim oltarjem. Toda na stopnicah pred drugim oltarjem, kjer je našel nekdaj njeno vitko telo in odkoder je pošiljala svoje srčne misli proti nebu, ni bilo danes nikogar. Brez tolažbe je zapustil cerkev. Kar mu je še ostalo časa, v nedeljo in potem ves ponedeljek je letal iz ene ulice v drugo, iz eneera vrta v drugega, skozi vse drevorede, v nadi, da jo kje sreča. Več milj je prehodil, toda vse zaman." „Ali je ni nikjer našel ?" „Nikjer", je odgovoril moj spremljevalec. »Popolnoma utrujen se je vrgel ponedeljek zvečer na svojo postelj in . . . spal celo noč, kot bi bil mrtev." Ko sem zaradi tega skomizgnil z rameni, se je prijatelj nasmejal in pripovedoval dalje: „Toda to ni bilo nikako okrepčilno spanje . Ko se je drugo jutro zbudil, je ^čutil grozen glavobol in zdelo se mu je, kot da je v njem zaspalo vse življenje. Ker pa je bil ravno torek, je šel še pred enajstimi v Saški vrt. Sedel je na samotno klop, naslonil komolce na kolena, na katerih je bila naslonjena glava in se globoko zamislil. Tedaj je^kar naenkrat začutil, kako se je nežna roka dotaknila njegove rame. Ko je vzdignil glavo, je stala pred njim Marina. Njen obraz pa je bil bledejši kot kedaj poprej in je nosil pečat resnosti in srčne bolesti. »Usmilite se me vendar!" In dve solzi sta mu polzeli po licih navzdol. Ona pa mu je stisnila roko vsa ganjena in odgovorila: „Toraj me ne morete pozabiti. Kaka druga ženska bi bila ponosna na naklonjenost tako odličnega moža! Meni pa povzroča bolečine." „To se pravi, da me ne ljubite! Ali ne čutite niti atom naklonjenosti in prijateljstva do mene ?" „Ali bi potem sploh prišla sem ?" je vprašala z lahno rdečico. „Dražestna", je dejal Mihael, »zakaj me potem tako mučite?" »Torej pojdite z menoj", je dejala otožno. Mihael je skočil pokoncu. Ona se je naslonila na njegovo roko in tako sta hitro stopala odtod. (Dalje prih.) Dopisi. Višnjavas pri Celju. V zadnjem „S1 Gosp." nek „sromaček" nesramno napada našega dolgoletnega, neumorno delavnega župana gosp. Lipuša. Kdor pozna razvoj Slovenstva v celjskem okraju, ve, da g. Lipuš že od 1. 1867. stoji vedno v prvih vrstah bojevnikov za narodno probujo in narodni napredek. Gospodje okoli Gospodarja se zgražajo, če tuintam primemo kakega nadutega kaplana za ušesa, češ, glejte, kristjani, kako tega moža napadajo, ki je že toliko dobrega storil za narod. Isti čas pa isti Gospodar na nesramen način napade moža, ki že skozi štirideset let neustrašeno in odkrito vodi boj v svoji občini za narodno osamosvojo in narodni napredek. Gosp. Lipuš, o tem smo prepričani, se ne zmeni mnogo za to, če ga oblaja v Gospodarju kak pes; nasprotno, njegovo spanje je še bolj mirno. V svesti si je namreč, da je storil za slovensko stvar tekom štiridesetih let, odkar stoji v prvih vrstah več kakor razni „sromački" v kolarjih. Da je pa odločen pristaš narodne stranke, da je predsedoval tudi njenim shodom — to ni nič hudega — a baš to „sromačke" peče. Škalska okolica. Znani „Laži gospodar'1 z dne 1. avg. t. 1. št. 38. prinaša obrekljiv, lažnjiv članek po svoji stari navadi. Zgražati se mora človek, če bere tam lopovsko laž: »Nekateri ptički iz liberalnega gnezda starejo cerkveno škrinjo, kjer je shranjeno streliško orodje ter jim posodijo nekaj topičev." Zahtevamo od lažnjivca, ki je to pisal, da objavi polna imena dotičnih, ki so štrli cerkveno škrinjo; dokler tega ne stori, je podli obrekovalec in lažnjivec. »Gospodar" in dr. Korošec je pa ponosen na svojo lažnjivo bando; gliha vkup štriha. Šaleška dolina. Čudimo se našemu župniku, da trpi tako mačje petje in orgljanje v cerkvi. Nek kmet iz Šmartna si je dolgo glavo belil, zakaj neki njegova žena, ko gre k peti maši, vedno takozvani »Pfeffermiintz" s seboj v cerkev jemlje, ko je pa tiha maša, pa nikdar nič. Nekoč jo vendar popraša: „Čuj ti M ... ., zakaj pa ti samo včasih sladkor seboj vzameš?" Odgovor je bil: »Zato, ker če slišim Rokovo orgljanje in petje, mi vsikdar slabo postane, pa si s tem želodec tolažim." Iz Polenšaka. Na Polenšaku je samo en duhovnik, župnik Valenko. Ta gospod je zelo čudnih naziranj; misli namreč, da so farani za njega in ne on za nje, kakor se včasih sam rad izrazi, češ, da bodo farani prej njega potrebovali, kakor on nje. Ob nedeljah ima maše ob 6. uri, včasih celo že ob pol 6. in se torej nič ne ozira na farane, ki ne morejo prej od doma, ko opravijo živino in svoje vsakdanje delo, ki mora biti opravljeno tudi ob nedeljah. Zastonj so torej žup-nikovi opomini raz prižnico, naj prihajajo ljudje ob nedeljah k maši in vrhutega še o pravem času. Na dno duše zaboli pobožnega farana, ko vidi, da je cerkev ob nedeljah med mašo skoraj prazna. Tudi pravega petja ni več slišati med službo božjo in to deloma zaradi pomanjkanja pevcev, ki ne morejo tako rano prihajati, deloma pa ne marajo zaradi organista in njegove žene, ki se vedeta na koru, kakor bi sama prispevala k zgradbi kora, čeravno v ta namen nista dala niti počenega groša. Farani pa naj ne tožijo med seboj gledd župnikovega postopanja zaradi maše, ker to ne pomaga nič, ampak naj odločno zahtevajo od njega, da bo imel maše v takem času, ko se je lahko udeležijo vsi. Če pa to ne bo pomagalo, tedaj naj se obrnejo s pritožbo, na kateri se podpišejo, do škofa, ki bo župnika poučil, da je on za farane, a ne oni za njega. Faran. Ribnica pri Pohorju. Obče veselje j" zavladalo pred nedavnim časom med našim kmet-skim ljudstvom. Brali smo po listih, da namerava vojno ministerstvo ob času jesenskih orožnih vaj v veliki meri upoštevati razmere na deželi — da se hoče ozirati na delo in skrbi, katere ima kmet ob žetvi in košnji, da bodo imeli kmečki sinovi in delavci večje ugodnosti elede orožnih vaj itd. Lepe besede so bile to in splošno mnenje o naši vladi je bilo ugodno, češ: so si pa le premislili ti gospodje in ubrali druge strune. Toda hvalili smo dan, predno se je nagnil k zatonu! Vkljub temu, da je visoki vladi znano, kako vre dandanes vse v mesta, tovarne, rudokope in kamnolome; kako primanjkuje kmetu delavcev; kako težko spravi poljske pridelke pod streho — kljub vsem svojim obljubam, prezira vlada hladno vse kmečke težnje in prošnje. To kaže posebno nek slučaj v našem okraju: vsled pomanjkanja delavcev so opravljali pri posestniku A. G. njegovi trije sinovi posle služabnikov. Bili so mu neobhodno potrebna opora pri opravljanju gospodarstva. Toda oglasila se je vojaška komisija in drug za drugim so morali obleči »cesarsko suknjo". Najstarejši je prevzel pred dvema letoma izven doma kmetijo, kjer je vse odvisno od tega, ali je hišni gospodar doma ali ne — oditi je moral na orožne vaje, čeravno ga čaka doma baš sedaj najhujše delo, ki ga opravlja malone sam. Drugi sin je podpiral doma svojega črez 60 let starega očeta in mu bil desna roka — pa prišla je po-zivnica, da mora k vojaškim vajam! Oče vloži prošnjo, naj se sinu preložijo orožne vaje na pomlad, kadar je manj dela — vkljub vsem tehtnim, neovrgljivim razlogom vojaška oblast »ni mogla" ugoditi opravičeni prošnji. Tretji, najmlajši pa se baš sedaj že eno leto ukvarja pri 87. pešpolku v Pulju z božanskim komisom. Tako se bodo torej zajedno vsi trije sinovi čisto po nepotrebnem ubijali po tujem, medtem ko se krivi doma stari oče pod ogromnim delom, ki počiva skoro izključno le na njegovih slabih ramenih! Kje so ostale obljube, ki so tako sladko zvenele iz ministrovih ust? Vlade, ki misli samo z obljubami izboljšati socijalno stanje svojih državljanov, ne pripozna-vamo; od naših poslancev pa zahtevamo, da prisilijo vendar že enkrat gospode ministre k resničnemu delu. Štajerske novice. Za strankini „narodni sklad" smo sprejeli: iz Maribora 12 kron, katere je nabral g. dr. Fl. Kukovec v Narodnem domu; od Sv. Marjete na dravskem polju je poslala gospica L j u d mila Skrbinšek 13 K 57 vin. kot v ta namen izli-citirani dobitek pri kegljanju; na gostiji g. učitelja Antona Gaberca iz Žetal z gospico Hedviko Lešnik, veleposestnika hčerko pri Sv. Janžu na dr. p., katerima iskreno čestitamo, se je nabralo 7 K 90 vin. — Živeli! Živeli posnemovalci! Shod volilcev v Višnjivasi pri Vojniku priredi poslanec g. Franc Roblek v nedeljo dne 1. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne pri gosp. Lipušu. Kmetje, ki obsojate podlo Gospodarjevo hujskanje zoper Vašega poslanca, vsi na shd! Javni shod v Št. Jurju ob Taboru. V nedeljo dne 8. septembra ima državni poslanec dr. Franc Roblek javni volilni shod pri gosp. Valentinu Južni v Št. Jurju ob Taboru in sicer ob 3. uri popoldne. Savinčani! Pridite v mnogo-brojnem številu, da čujete svojega poslanca. Nasprotniki trosijo razne hudobne laži o Vašem poslancu in o Vas. Pridite, da čujete iz ust svojega poslanca, kaj je na teh obrekovanjih resnice! Shod narodne stranke v Rogatcu se vrši v nedeljo dne 1. sept. ob 10. uri dopoldne pri g. Emerik Zupancu. Govorilo se bo: 1. o dogodkih v državnem zboru, 2. o ciljih narodne stranke, 3. o perečih kmečkih vprašanjih (zavarovanje zoper nezgode, zemljiški davek itd.); 4. o napravi veljavnih oporok (testamentov). Kmetje, na shod! Deželni šolski svet za slovensko Štajersko. Pravkar se je razdelil deželni šolski svet na Mo-ravskem v dva dela: češki in nemški, ki vsak za sebe odločujeta v vseh zadevah, ki se tičejo šolstva v njim odmerjenih delokrogih, t. j. češki oddelek deželnega šolskega sveta za češke, nemški za nemške šole. Taka delitev delokroga dež. šol. sveta obstoja že na Češkem dalje časa. Ker se je izkazala uredba kot dobra, zato so jo izvedli sedaj tudi na Moravskem. Mi štajerski Slovenci moramo tako napredujočo narodnostno delitev uprave le z veseljem pozdraviti. Stara naša zahteva, posebej pa zahteva narodne stranke je: samostojni oddelek deželnega šolskega sveta za slovensko Štajersko. In baš sedaj, ko se je taka delitev izvedla v kronovini, kjer je boj med Nemci in Čehi prav tako hud kakor pri nas med Slovenci in Nemci, moramo z vso silo ponoviti svojo staro zahtevo. Opozarjamo nujno naše poslance, da stvar študirajo ter se krepko za njo pobrinejo. Ker je zadeva za nas dalekosežnega pomena, bomo obširneje še razpravljali. „Zahtevajmo občno državno zavarovanje proti uimam!" Pod tem naslovom razpravlja kmetijski strokovnjak g. Ivan Gombač v »Slov. Narodu" o neprecenljivi škodi, ki jo je našim kmetovalcem povzročila letos posebno uima ter izvaja, da so malenkostne državne podpore popolnoma nezadostne v primeri s škodo. Končuje pa s sledečim prav umestnim pozivom: »V takih slučajih bj mogla vlada le z zdatno pomočjo obupano in razburjeno ljudstvo pomiriti. To bi se pa dalo doseči edino le na ta način, če bi se ustanovila splošna državna zavarovalnica proti uimam, t. j. proti poškodbam po toči, vodi, mrčesih, suši in vetrovih ter mrazu. Pri tem bi se lahko upoštevalo tudi zavarovanje živine. Če se v tem oziru kmalu kaj ne ukrene, pojde naše itak že na pol bankerotuo kmetijstvo vidno rakovo pot. Gospod komercijalni svetnik in dež. odbornik Fr. Povše je sicer že pred leti stavil tozadevni predlog v državnem zboru, a ker nimajo mnogi merodajni faktorji nikakega zmisla za povzdigo našega kmetijstva, se seveda ni nič storilo v tem oziru. Sedaj pa, ko je v parlamentu velika agrarna stranka, naj bivši kmetovalci in kmečki posestniki brez izjeme zahtevali, da se vsi državnozborski zastopniki za to pereče vprašanje krepko zavzamej o." Upamo, da bodo kmečki poslanci uvaževali te besede. Volitve v pridobninsko komisijo. Dne 3./9. (v torek) se bodo vršile volitve volilnih mož za pridobninsko komisijo v tretjem razredu in sicer za celjski sodni okraj na inšpektoratu (Celje, Ringstrasse 12 II. nadstr.) od 9—12 dopoldne in 3—6 popoldne. Od zaupnih mož v tretjem razredu postavljeni kandidatje so: Franc Černovšek, pek in gostilničar v Št. Jurju ob juž. žel., Ferdinand Gologranc, zidarski mojster v Gaber ju, Virant Franc, gostilničar v Žalcu. Dne 4./9. se pa bodo vršile volitve volilnih mož v II. razredu tudi za celjski sodni okraj, na inšpektoratu. Od zaupnih mož postavljeni kandidatje so: 1. Alojz Šribar, gostilničar, Dobrtešaves, 2. Fugina Lovro, trgovec, Zgornje Grušovlje, 3. Štefan Guzej, gostilničar, Griže, 4. Voh Franc, čevljar, Žalec, 5. Šusterič Franc, čevljar, Žalec, 6. Miha Arlič, trgovec, Socka, 7. Fran Majcen, mlinar, Sucka, 8. Rudolf Dobovišek, gostilničar Št. Jur ob j. ž., 9. Čretnik Jože, stavitelj mlinov, Podgorje, 10. Re-snik Janez, mlinar, Kasaze, 11. Božnik Štefan, krojač, Dobrna, 12. Confidenti Fran, gostilničar, Savodno, 13. Fazarinc Anton, gostilničar, Ostrožno, 14. Miloš Jarnovič, trgovec, Svetelka, 15. Alfonz šket, trgovec, Marija Dobje, 16. Dominik Bezen-šek, gostilničar v Stražici pri Frankolovem, 17. Štefan Jakop, gostilničar, Loka pri Frankolovem, 18. Martin Stainer, gostilničar, Gotovlje, 19. Fran Malgaj, trgovec, Gotovlje, 20. Vinko Vabič, trgovec, Žalec, 21. Andrej Klinar, gostilničar, Svetina, 22. Bikošek Miha, lastnik žage, Gradišče, obč. Škofja vas, 23. Anton Fazarinc, gostilničar, Trnovlje, 24. Podgoršek Jože, gostilničar, Pod-grad, 25. Mastnak Jakob, gostilničar, Lokarje, 26. Janez Frlež, mlinar, Repno občina Št. Jur okolica, 27. Franc Kompolšek, gostilničar Št. Lovrenc pod Prožinom, 28. Florijan Šribar, kovač v Spodnji Hudinji, 29. Franc Grilec, lesni trgovec, Gaberje, 30. Cajner Janez, gostilničar, Latkova ves, 31. Alojz Kupec, mlinar, Št. Lovrenc pri Preboldu, 32. Šusterič Jože, krčmar, Teharje, 33. Stojan Martin, mizar, Teharje, 34. Matej Reher, mlinar, Velika Pirešica, 35. Josip Lipuš, gostilničar, Ivenca pri Višnji vasi, 36. dr. Branko Žižek, zdravnik, Vojnik, 37. Uratsfrič Ivan, krojač, Voj-nik, 38. Kari Zagode, sedlar, Vojnik, 39. Samec Franc, gostilničar, Ložnica, 40. Matija Kranjc, mesar, Žalec, 41. Šuler Alojz, gostilničar, Griže, 42. Kari Zupane, lončar, Sv. Primož. Voli se osebno pri inšpektoratu, kakor uvodoma omenjeno, ali se pa pošlje z imeni volilnih mož izpolnjeno glasovnico na inšpektorat s sledečim naslovom: C. kr. volilnemu komisarju za volitve v pridobninsko komisijo, Celje, Ringstrasse 12, II. nadstr. Glasovnico mora podpisati volilec sam. Pismo mora biti frankirano (znamko-vano). Glasovnici se mora pridjati tudi volilna legitimacija. Podpisano glasovnico z legitimacijo vred se lahko pošlje tudi v pisarno dr. Josipa Sernec, odvetniku v Celju, kjer se daiejo tudi vsa pojasnila. Dne 3./9. se bo vršila na c. kr. davkariji v Š m a r j i volitev 1 volilnega moža v pridobninsko kofiiisijo v III. razredu. Novi kandidat je dr. Josip Georg, odvetnik v Šmarji. Dne 4./9. pa se bo vršila ravnotam volitev 10 volilnih mož v II. razredu. Naši kandidatje so: 1. dr. Josip Rakež, zdravnik, Šmarje, 2. Jože Čakš, sedlar, Šmarje, 3. Baštevc Anton, krčmar v Belem obč. okolica Šmarje, 4. Ignac Krušič, mizar, Šmarje, 5. Florjan Goleš, krčmar pri Sv. Vidu, 6. Jurij Lesjak, krčmar v Slivnici, 7. Voga Franc, krčmar in trgovec, Grobelno, 8. Stupica Anton, trgovec, Šmarje, 8. Lindič Franc, sedlar v Št. Vidu, 10. Skale Mihael, čevljar, Mala Pristova, ok. Šmarje. V torek dne S. septembra se bodo vršile za vranski okraj pri c. kr. ^davkariji v Vranskem volitev volilnega moža za pridobninsko komisijo v III. razredu. Sporazumno postavljeni kandidat je: Valentin Južna, posestnik in gostilničar v Št. Jurju ob Taboru. V sredo dne 4. septembra se bode volilo tudi pri c. kr. davkariji v Vranskem 14 volilnih mož za pridobninsko komisijo IV. razreda. Naši kandidatje so: 1. Josip Cizel, trgovec na Polzeli, 2. Josip Repič, mizar na Polzeli, 3. Vinko Bri-šnik, gostilničar v Braslovčah, 4. Franc Brišnik, mesar v Braslovčah, 5. Ivan Pretner, klobučar v Braslovčah, 6. Franc Cnkala, trgovec v Gomil-skcm, 7. Anton Hočevar, gostilničar, Gomilsko, 7. Janez Apat, trgovec, Pondor, 9. Kari Florjan, žagar, Kaplja, Jože Debelak, sedlar, Ojstriškavas, 11. Anton Cizej, trg.. Prekopa, 12. Mihael Jezov-Šek, c. kr. notar na Vranskem, 13. Kari Schwent-ner, trgovec Vransko, 14. Jakob Mešič, žagar in veleposestnik na Vranskem št. 7. — Voli se dopoldne od 9. do 12. ure, popoldne od 3. do 6. ure. „Slovenski Gospodar" in — hmelj. Za časa volilnega boja so bili rGospodarju" savinski kmetje fakinaža, ker se mu niso slepo pokorili, sedaj pa je naenkrat našel veliko „ljubezen" do njih. Zbudil se je ravnokar in pozivlje južnoštajersko hmeljarsko društvo, naj stori v zadevi izvršilnih na-redb k provenijenčni postavi za hmelj svojo dolžnost in naj stavi na pristojnem mestu svoje predloge. — Seveda si pri tem ne more kaj, da ne bi tudi nahrulil poslanca Robleka, češ, on naj sedaj odvrne našemu hmeljarstvu pretečo nesrečo, katero mu je dr. Korošec pomagal nakopati. Gospodje pri »Gospodarju" zvonijo — kakor po navadi — tudi v tem slučaju po toči. Če bi bila hmeljarsko društvo in poslanec Roblek čakala na »Gospodarjev" opomin, bilo bi že davno prepozno. Hmeljarsko društvo pa je sklicalo že pred 3 meseci dobro obiskani shod vseh južnoštajerskih hmeljarjev, na kojem so se zvršili sklepi, na katerih potrebnost so se v „ Gospodarjevem" uredništvu ravnokar spomnili. Tudi poslanec Roblek je storil v tej zadevi svojo popolno dolžnost, vse kar se je dalo storiti. Da pa ta v svoji skromnosti ne obeša vsak in bodisi tudi najmanjši svoj korak kot državni poslanec po vzgledu izvoljencev kmečke zveze na veliki zvon, daje tem širokoustnežem povod mu brez-delnost predbacivati. Mar res mislite, da je v korist, ako se takoj razbobna, kaj se je v prid te naše važne gospodarske zadeve storilo in se tako opozori one, kateri so potom provenijenčne postave stremili po uničenju našega hmeljarstva in kateri si sedaj prizadevajo potom izvršilnih na-redb svoje delo spopolniti? »Slovenski Gospodar" dela korajžo. Mariborski bogoslovni doktorji so uspeh svojih napadov izza zadnje dobe tako visoko cenili, da so mislili, da bodo narodno stranko kar razdjali, kakor 7 starih časih Judje Jeriho s tem, da so sedem' .t šli v procesiji okrog tega mesta. Pa maribt .iki gospodje od dne do dne bolj vidijo, da niso vsemogočni, zato pa svojim ovčicam z izmišljoti iami o sotrudnikih narodne stranke korajžo delajo. Ker je g. dr. Gosak odšel na orožno vajo v Dalmacijo, sklepajo iz tega že, da je zapust'' narodno stranko, jednako o dr. Stikerju, ki je na orožni vaji v Pulju, in o dr. Karlovšku. O dr. Kukovcu pa »Gospodar" vedoma neresnično trdi, da je tudi zbežal k dr. Rosini v Maribor. Predsednik izvrše-valnega odbora dr. Vekoslav Kukovec pa ne na-merava iti v Maribor, ker za to ni povoda, pac je pa mogoče, da pride v Maribor dr. Florijan Kukovec, ki pa dosedaj ni imel prilike biti v organizaciji narodne stranke, pač pa mogoče poslej, kakor še marsikdo. Jeriha še torej ne bode padla. Zdi se nam, da je „Gospodarja" nekdo »potegnil". »Slovenski Gospodar", ki se toliko huduje nad novim vodstvom Ciril-Metodove družbe, priznava v zadnjem listu sam, da prejšnje vodstvo ni ničesar storilo. „Slov. Gospodar" opozarja namreč na zidanje oziroma razširjenje nemške šulferajnske šole na Sladki Gori pri Cmureku ter piše doslovno: Družba sv. Cirila in Metoda se je nedavno opozorila, naj v tem okraju kje postavi protiutež tej nemški nakani. A družbi se še ni zdelo vredno odgovoriti. Res lepa skrb za rešitev obmejnih Slovencev!" No torej ?! Zadružna Zveza in narodna stranka. Zadnji ,.Slov. Gosp." v svoji brezmejni ljubezni do resnice zavija na vse mogoče načine stvar tako, kakor da je Zadružna Zveza v Celju popolnoma v rokah narodne stranke in da so gg. Jošt, Pu-šenjak itd. samo njeni agitatorji. Tako se mora seveda lagati — kajpada na katoliški podlagi!— ker bi sicer vikar Gorišek ne mogel tako lahko ustanoviti Zadružne Zveze, ki se je včeraj osnovala pod patronanco Goriška, konsumarja slav-nega spomina. Vkljub temu pa, da Gospodar naravnost tira našo slovensko gospodarsko organizacijo, Zadružno Zvezo v Celju, na politično polje, vendar ostane ta slej ko prej na svojem strogo gospodarskem stališču. Da bodo pri njenem delu sodelovali tudi člani narodne stranke, kjerkoli bodo smatrali to za potrebno, to je samoobsebi razumljivo, kakor bodo tudi sodelovali pri njej še oni pošteni možje stare struje, ki jih še ni okužila dr. Koroščeva strupena sapa. „S1. Gosp." bo pa v obrambo in utrjenje vere seveda še dalje psoval in obrekoval pošteno gospodarsko delo. Sv. Juri ob j. ž. — Dr. Povalej hoče v deželni zbor. Še ni pozabil dr. Povalej bridkih časov izza žalostne kandidature za državni zbor, že zopet misli na težave in muke nove kandidature: prihodnje leto so volitve v deželni zbor. In če že ne,more biti državni poslanec, vsaj eno šaržo manj hoče imeti, deželni poslanec hoče biti. Svoje posestvo v Št. Jurju je takoj po zadnjih volitvah iz same jeze prodal. Sedaj pa že kupuje zopet posestvo v Teharjih, da bo pri deželnozborskih volitvah lahko zopet paradiral kot — kmet. Tudi sicer si hoče pripravljati, tla. Na minolo nedelje je napravil zborovanje v Št. Jurju ob j. ž., in ker sam še ne upa nastopati kot „iz-vrsten(!) govornik", je poklical dr. Benkoviča, Pišeka in Mlakarja, da so prišli tjakaj hujskat. Seveda je šlo vse jako na tihem, da smo šele v nedeljo zjutraj za shod zvedeli. Kljub temu gospodom zvezarjem ni šlo hujskanje tako gladko, kakor so mislili. Okoli 200 ljudi (med temi kakih 15 Marijinih devic!) se je zbralo in med njimi je bilo gotovo kakih 60—70 naprednjakov. Gospod predsednik Mlakar so jih našteli pač samo 6. Čudno je le to, da se teh šest ni dalo izriniti iz dvorane, dasi so se od dr. Benkoviča nahujskani zvezarji pod patronanco treh navzočih domačih duhovnikov kakih šestkrat kakor divji zagnali vanje. Prvi je prodajal svojo pičlo modrost o dogodkih v državnem zboru dr. Benkovič in ker ni druzega znal, je na prav neumen način hujskal zoper narodno stranko in zoper njena poslanca. Samoobsebi je razumljivo, da so mu navzoči pristaši narodne stranke njegove laži odločno zavračali, pri čemur je pač prišlo tuintam do spopadov. Dr. Benkovič se je pokazal kot mojster v zavijanju in prav dobro se mu pozna dr. Šuster-šičeva šola. Naravnost smešno je bilo, kako verno je slikal vseverujočim ovčicam »velikanski upliv" kmečke zveze na Dunaju; govoril je tako, da so mnogi dobili utis, da je Koroščeva kmečka zveza isto kakor skupina kmečkih poslancev v državnem zboru (svobodna agrarna zveza). Govoril je o tej „kmečki zvezi" na isti način, kakor Roškar v Škalah, da so nepoučene ovčice morale mislitj, da Roblek in Ježovnik sploh nista pri tfj agrarni zvezi. Sploh je iz celega govora bilo razvidno, da je dr. Benkovičev edini namen bil, nahujskati i ljudstvo proti ljudskemu poslancu Robleku, češ, da ni storil nič za kmečki stan, ampak vse samo za uradnike. Takega podlega laganja in farbanja nepoučenih ovčic je zmožen le človek dr. Benko-vičevega kalibra. Kot posebnega učenjaka pa se je skazal dr. Benkovič, ko je govoril o zaprtju srbske meje. Roblek in Ježovnik — tako je izvajal svojo učenost — ne bosta mogla za zaprtje meje glasovati, ker- sta v jugoslovanskem klubu; v tem klubu pa sta tudi dva Srba. Toda učeni dr. Benkovič ovčicam ni povedal, da sta ta dva Srba iz Dalmacije in nimata nobenih skupnih interesov s kraljevino Srbijo ter bosta, če bo to živinoreji v Dalmaciji na korist, tudi glasovala za zaprtje srbske meje. Ko bi hoteli izpodbijati vse farbarije, vsa zavijanja, vse laži dr. Benkoviča, bi lahko napolnili cel list. Dejstvo je in to so spoznali celo trezni zvezarji, da je dr. Benkovič v svojem „ govoru"(!) grdo obrekoval, lagal, psoval in hujskal. — Pišek je govoril o gospodarskih zadevah mirno in stvarno, in je le škoda, da je govoril to na politično-hujskajočem shodu. Mlakar iz Hošnice se je obnašal kot predsednik shoda jako oblastno ter je popolnoma pozabil, da je bil shod javen. Osnoval se je lokalni odbor kmečke zveze, v katerem je tudi Ratej iz Hruševca, ki pa se še do danes ni navzel iz Gospodarja posebnega narodnega ponosa. (In vendar so po »merodajni" sodbi dr. Benkoviča edino zve- zarji narodni!!) Sprejele so se resolucije, v katerih se tudi obsoja — Ploja. (Seveda, šentjurske zvezarske ovčice mu bodo kar mandat vzele!) — Ko so se prijavili ob koncu zborovanja k besedi pristaši narodne stranke, se jim ni dala beseda. Ali so se gospodje zbali, da se odločno zavrne njih nečuvene laži, ne vemo! — Kakor omenjeno, je prišlo parkrat do spopadov in v vrstah zve-zarjev se je kot hraber junak izkazal tudi dr. Povalej. Ko sta nastopila orožnik in občinski redar, ju je dr. Povalej s surovo silo izsuval iz dvorane, češ, da nimata tam nič iskati, da je on odgovoren za red itd. Na drugi strani pa ju je dr. Benkovič iz veže tiščal v dvorano, češ, da sta ona odgovorna za red. Bil Vam je to prizor za bogove! Čudno je le, da imata ta dva „katoliška" jurista v tem enostavnem vprašanju o odgovornosti javne straže tako nasprotne nazore! Pa seveda se oba bolj spoznata na politično hujskanje nego na paragrafe. — Kakor je razvidno, se je shod za dr. Povaleja nekoliko mučno obnesel. — Kako pa znajo poročati o takih shodih razni dr. Benkoviči in drugi tiči, naj kaže brzojav, ki ga je poslal o tem shodu v ljubljanskega duhovniškega »Slovenca" dr. Benkovič: „Sv. Jurij ob j. žel. 25. avg. Shod »Slovenske kmečke zveze" se je včeraj obnesel sijajno. Narodna stranka je motila shod. Pomagat so prišli Celjani. Zdravnik dr. Sernec, učitelj Kveder, dijak in urednik ^Narodnega lista" Spindler s svojimi neslanimi medklici imenitno pogoreli. Govorili so dr. Benkovič, Pišek in Mlakar. Navdušenje kmetov za slovensko kmečko zvezo velikansko. Narodna stranka v Št. Jurju ob j. ž. fuč." Petriček in Altziebler — dvorna svetnika. Ta dva avskultanta pri celjski sodniji se vedno udeležujeta raznih hujskajočih nemških slavnosti. Ker te^a slovensko časopisje ne more in ne sme mirno prenesti in jih včasi malo potiplje, postajajo ti gospodje jako nervozni. — In sedaj pride ljuba vahtarica pa izvaja: Dr. Ferjančič in dr. Ploj sta tudi na tak način avanzirala in postala dvorna svetnika, da sta hodila k narodnim slav-nostim. Ha ha! Dr. Ferjančič in dr. Ploj — pa Petriček in Altziebler!! Ali ste mogli ta dva rev-čeka bolj potegniti, g. B(alogh)?! Prepričani smo da sta Vas na tihem preklinjala, ker ju imate tako za norca. Sama namreč dobro vesta, da morata še precej globoko pogledati v knjige (ne v čaše!!), predno bota mogla — stopiti nekoliko višje! Petriček in Altziebler — pa hofrata! Te te! »Javna vprašanja". Pod tem naslovom laže zadnji Gospodar, da pristaši narodne stranke bojkotirajo klerikalne trgovce in obrtnike v Celju in s tem hoče opravičiti nekrščansko, protinarodno postopanje mnogih duhovnikov, ki odganjajo slovenskim naprednim zdravnikom bolnike ter jih gonijo k nemškim zdravnikom (Vojnik, Brežice!!). Laž je, ostudna laž sama na sebi, da bi naši somišljeniki bojkotirali klerikalne trgovce in obrtnike v Celju! Kje pa jih imate? Kostič —in Hočevar Milan! Ta drugi ima trgovino zaprto, k prvemu pa zahajajo naši somišljeniki slej ko prej — seveda po stvari, ki jih pri drugih slovenskih trgovcih absolutno ne dobe, ker — no ker je Kostič z vsako stvarjo skoro enkrat dražji. Gotovo pa je, da naši somišljeniki glede gesla svoji k svojim desetkrat bolj izpolnjujejo svojo dolžnost, kakor pa razni župniki in kaplani, ki prihajajo v Celje kupovat. Gospodje v celjski opatiji ne smejo misliti, da je Kostič in slovensko trgovstvo v Celju eno in isto. Povdarjamo torej še enkrat, da je laž, da bi se bil izrekel bojkot nad klerikalnimi (?) slovenskimi (?) obrtniki (?) in trgovci (?) v Celju. Pa če bi tudi to bilo, je vseeno velika drznost, opravičevati postopanje nasproti naprednim slovenskim zdravnikom na tako otročji način. Če slovenski naprednjak ne gre k klerikalcu Ko-stiču, gre k drugemu slovenskemu trgovcu; tako je v polni meri storil svojo narodno dolžnost. Če pa slovenski (?) duhovnik odganja Slovence-bol-nike od slovenskega naprednega zdravnika in jih naganja k nemškemu, je to protinarodno, vredno brezdomovinskega klerikalca, in list, ki tako postopanje zagovarja, nima pravice, se imenovati naroden, slovenski. 0 »katoliških" dijakih in njihovi revščini spreobrača zadnji Gospodar hinavski svoje oči. Pisali smo, da so razni klerikalni petelini v Ljutomeru zvabili nekaj nezavednih, zapeljanih dijakov na nek shod, ki se je žalostno sponesel, in rekli smo, da so dijaki hodili gladni okrog. Vsakdo, ki ima vsaj količkaj možgf n v glavi, vidi na prvi pogled, da smo prijeli s tem gospode v ljutomerskem farovžu, ki so zvabili yač dijake v Ljnto- mer, a so jih pustili tam pošteno gladovati. Le dr. Korošec zavije hinavsko svoje „lepe" oči proti nebesom in vzdihne: „oh ti suroveži od narodne stranke se norčujejo iz revščine naših katoliških študentov". — Ne, ne, doktor vseh laži in zavijanj! Dali smo tem „katoliškim" dijakom samo lep nauk, naj se drugikrat ne dajo zapeljati od izvestnih hujskačev, da bi jim šli delat štafažo. Doma pri starših bi se bili fantje pošteno najedli in marsikateri bi bil par let dalje živel. V Ljutomeru pa so neizkušeni mladeniči posedali žalostni in lačni po cerkvenih pragih in otožno gledali y župnišče, kjer so se gostili gospodje kaplani z višjimi študenti pri bogato obloženih mizah. — Doktore. zavijati znate mojstersko! „Ubogi slovenski kmet." Tako tarna nemški listič v Celju, vahtarica. Pa kako, da ji je „ubogi slovenski kmet" naenkrat tako »prirasel k srcu"?! Čujte, ljudje božji: Slovenski naprednjaki so dobili družbo Ciril-Metodovo v svoje roke, klerikalci zato ropočejo po svojih časopisih — in stroške tega bo plačeval — tako vsaj modruje slavni Teutwart — »ubogi slovenski kmet". Ah, kako skrbni so postali naenkrat za slovenskega kmeta! čez par dni pa bomo čitali o »slovenskih roparjih", »ubijalcih" itd. v istem listu, če se bosta kje dva fanta stepla, in slavni Teutwart ne bo znal drugo napisati. Hinavci! Iz šole. Razpisano je mesto nadučitelja v Zrečah pri Konjicah. Prošnje do 30. septembra na krajni šolski svet. Od sodnije. Sodna kancelista Konrad Breznik v Celju in Jožef Bogovič v Gor. Radgoni sta imenovana za pisarniška oficijala. Državni pravdnik dr. Bayer ostane, kakor so sporočili graški listi, v Celju. Iz šole. Razpisani ste dve suplentski mesti na slovenski gimnaziji v Celju (za klasično filo-logijo in za naravoslovje); prošnje do 31. t. m. — Učiteljska mesta so razpisana: na šoli v Bučah, v Št. Petru pod Sv. Gorami, pri Sv. Antonu (sevniški okraj), v Rajhenburgu; v Kapelah, v Zdolah. Prošnje do 22. septembra. Gospod kanonik Gregorec! Vprašamo Vas še enkrat javno: ali je res, da ste se izrazili proti neki osebi: duhovniki našega okraja bomo delali na to, da ne bodo bolniki hodili k slovenskemu zdravniku v Vojnik. ampak k Nemcu dr. Bresch-niku? — Dalje ali je res. da to delate iz sovraštva do slovenskega naprednega zdravnikasdr. Žižeka v Vojniku ? Hočemo jasen odgovoi — ker bo sicer govorila javnost, da boste čutili. Utonil je v Savini 14 letni Ignac Kopriva iz Arjevasi pri Petrovčah; kopal se, zašel v 4 metre globoko vodo in se ni mogel rešiti. Obiralke hmelja in pohotneži. Iz savinske doline se nam piše: Več tisoč obiralk hmelja je prišlo letos zopet v savinsko dolino. Zgodi pa se vsako leto, da nekaj mladih žensk tam ponesreči, ker prenočujejo po kozolcih in razni pohotni ponočnjaki uganjajo grde nečistosti. Tako se je 18. t. m. ob 4. uri zjutraj glasno jokalo neko mla*1rt dekle iz Arjevasi v Celje, češ da je bila o pt-nočnjakov k nečistosti posiljena. Šciri sumljive fante so orožniki že zaprli in jih izročili okrožnemu sodišču v Celju. V Žalcu je umrl dne 22. t. m. g. Ivan Kocuvan, zasebni uradnik, v 48. letu starosti po dolgi bolezni. Dramlje. Kakor smo že naznan li, se je usta-movila v Dramljah hranilnica in posojilnica. Prvi uradni dan je v nedeljo, dne 1. septembra, od 8—12 ure predpoldne. Delokrog hranilnice sega tudi v obmejne župnije: Ponikva, Št. Jur, Vojnik. Črešnlce in Špitalič. Hranilne vloge se obrestujejo po 4V27o> posojila pa po 51/2% — Domačini in sosedje! poslužujte se pridno domačega zavoda, ki ima zelo ugodne pogoje; poleg tega pa si še prihranite pot in stroške, ki vas zadenejo, če greste zavoljo denarja v kak oddaljen kraj. Ob katerih dnevih in urah se bode v prihodnje uradovalo, naznanimo prihodnjič. Krajevni odbor narodne stranke v Ponikvi se je minolo nedeljo skoro polnoštevilno sestal in si izvolil za predsednika g. Jurija Sitarja, za tajnika g. Antona Štora. Spopolnil se je še z gg. Jože Gobec iz Zaverš, Franc Dobnik iz Dolge gore in Jakob Zabukovšek iz Vrtič. Posvetoval se je o mnogih važnih zadevah tikajočih se vseobčega napredka na Ponikvi in sklenil konečno sledečo rezolucijo: »Krajevni odbor narodne stranke na Ponikvi je na svoji prvi seji dno 25. avg. soglasno izrekel svoje ogorčenje nad nastopom drž. poslanca g. dr. Korošca, ki prireja svoje shode po drugih volilnih okrajih ip s tem dela ^dražbo zoper napredne drž. poslane^ ter ga ,popiva, i naj pride .vo-lilcem lastnega okoliša porpčat, kaj je v teku državnozborskega zasedanja storil za koristi yo-1 lilcev svojega volilnega okraja, t. j. Šmarsko-rogaško-kozjanskega volilnega okraja." Upamo, da se dr. Korošec kmalu prikaže na Ponikvi- *> i; i Vinska letina v rogaškem okraju. Četudi je rogaški okraj obiskala toča, vendar so vinogradi še precej lepi, tako da upamo na zadovoljivo tr-gatvo. Tudi bo vino glede kakovosti najbrž prav dobro. Že okoli 17. avgusta smo videli prav mnogo modrih in mehkih jagod. — Sadja pa imamo letos malo. Ogledovanje in premiranje govedi v Šmarju se vrši dne 6. sept, t. 1. Prv wiuuu nalnih tovarniških cenah Štamhilip PeCatniki. vignete, (Siegelmarken) J za urade in privatnike izvršujejo se v najkrajšem času. Dnnisnirp ametne' pokrajinske in s cvetlicami " od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. (2) i7 Zavitke za urade v vseh velikostih. Cpniki za t'skov'ne in pisarniške potrebščine so brezplačno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Izjava. Podpisana Marija Nemec, šivilja v Šalencih, obžalujem, da sem Lizo Kšela, posestnico in njeno hčerko Jožefo Kšela, obe iz Šalinec, pismeno in ustmeno na nedopustno podel način žalila, prosim obedve javno za odpuščenje in se njima odkritosrčno zahvalim za prizanešeno sodnijsko kazen. Tudi se obvežem plačati vse stroške. i58 i Marija Nemec. se takoj sprejme v uk starost od 16 let Učenec za fotografijsho obrt naprej; z dobrimi šolskimi spričevali; naslov-pove upravništvo „Narodnega Lista" v Celju, kj Za fodgovor naj se doda znamka za 10 vinarjev, esa Sprejme se tudi kjki že izučeni fotografijshi pomočnik. SVARILO Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kupovat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ogleda v Trgovski hiši manufakturnega in modnega blaga na drobno debelo R- STEBMECKI, CELJE založnik c. kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Cene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. ni :fi: lif 8tf T9 v episape velikosti, prodaja vsako ^množino " ui I i' P L l j m u »i mwm * . Jfl fin = '' 10 Sprejme se na hrano in Jf____f> "> - V ; j ___^ stanovanje { \( g • ik ff Ji ki želi kaka šolo obiskovati v Mariboru, pri boljši mali družini. Naslov se izve pri upravništvu tega lista. Sprejmem v trgovino takoj 2 v ter tudi enega , r f; trgovskega pomočnika ki ima dobra izpričevala, f aSB b—3 Andrej Frece, Bizeljsko. izučena v trgovini mešane stroke, se sprejme takoj na deželi. Kje, pove uredništvo tega lista. 157 3—1 _____:- .,. .Povodom smrti moje ljube, nepozabne soproge-gospe -i j.i t,., i j, «.. « 010» R« wk> riiv;*f W*iaru sf ' ti !}.UJ so mi došli od vseh strani dokazi prisrčnega sočutja. Za isto kakor tudi za (Ti j(> < ' i 1> ti mnoge poklonjene krasne vence in šopke izrekam najtoplejšo hvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so tako mnogobrojno prihiteli od blizu fn daleč da spremijo ranjko na zadnjem potu. Posebno se še zahvaljujem za udeležbo pri pogrebu pi'eč. duhovščini, gg. pevcem' za ganljive nagrobnice, ljubim koleginjam in kolegom iz Sv. Lenarta in sosednih šol, slavni čitalnici, g. županu Sedmineku, njegovim svetovalcem, c. ki*, sodnijskim, davčnim, poštnim in privatnim uradnikom, g. zdravnikoma, fin. straži, žandarmariji in konečno vsem drugim tukajšnjim damam in gospodom. Sv. Lenart v Slov. Gor., dne 23. avgusta 1907. i cq i KopiČ, nadučitelj. - -- - • • .Rifjrri f.h orfnfrntt «••" hn f Ho "jnil«r9i«w- .8 I?;-' rfntRrr Ispv«iqh v „Narodnem domu" v Celju Velikanska zaloga niklastih, jeklenih, srebrnih in zlatih žepnih ur, budilk, vsakovrstnih stenskih ur, srebrnih in zlatih prstanov, uhanov, zapestnic, verižic, priveskov itd. Velika izber očal, naočnikov, zdravniških in drugih termometrov, barometrov, tehtnic za vino, mošt, i žganje itd. Prosim, oglejte si mojo trgovino in zalogo. Velika delavnica za vsakovrstna popravila. Vsakomur je na ogled stotine zahvalnih in priznalnih pisem. Naročite cenike, katere razpošiljam 102 zastonj in poštnine prosto. 26-5 Točna- postrežba! Nizke cene! ■'.&)"<}•$. tmmotrjiJ hq tnhsSfnsms)! oliSoicu M9T80T1 Ollf ovenci! Kupujte samo cigaretni papir in svalčične ,£toržkeq izborne kakovosti J 11 ' L ' j >nv i 9bod do »dS. :v >{ :Jin lo:^' >f ;. ■ — A -vi -^aM kmmr J£) ■ -^m od katereaa ima družba sv. Cirila in Metoda določene odstotke. ** , ;; I \ B !! ■ Vf 13, 30l" !;> f (Edina zaloga za Spodrjje Š^rskcn ^VE^IA TRBOVIM" v Celju. sadne in grozdne mline kakor poljedeljske stroje najboljšega proizvoda dobite pri tvrdki: TRGOVINA Z ŽELEZNINO V CELJU. Bogata zaloga najraznovrstnejše železnine, orodja, vodovodnih naprav, nagrobnih križev, peči, štedilnikov, zoper ogenj in vlom varnih blagajn, najboljših šivalnih strojev. Nepretnočljive vozne in komatne plahte. Za jesensko gnojenje najboljša umetna gnojila: Tomaževa žlindra, kalijeva sol in kajnit. --= Poučni spisi in ceniki zastonj. ========