Poštnina plačana v gotovini. Stav. 21. V Ljubljani, dne 23. maja 1923. Heto XXXVI. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo ..Občinska uprava". Izhai* »»»ko čredo ob S. uri zjutraj. — Cen. m« jc 12 Din. za pol leta. Z. inozemstvo 26 Dia. za pol leta. Pitintin« Številke se prodajajo po 1 Din. Spisi in dopisi se poiiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljub-Ijana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba'', Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Presvetlemu vladiki, Dr. Ivan Pregelj: V Bogu živiš, Sveto slavje slaviš, Vladilca naš pravi! Mi, vladika, po knjigi še zdravi, mi, vladika, po Tebi smo pravi, mi, vladika, še rod smo sam svoj! Vladika naš pravi, vladika slovenske ljubavi < kraljuj! fMFHuševni zarod smo Tvoj! Bog prošnjo nam čuj: še vladaj, še stoj, kraljuj, kraljuj, kraljuj! Ob dvoinem jubileju slovenskega apostola. Naš prevzvišeni nadpastir dr. Ar.tort Bonaventura Jeglič obhaja letos dvojni jubilej: 50 letnico svojega mašniškega po-svečenja in 25 letnico pastirovanja v ljubljanski škofiji. Večje kazni ne more Bog poslali nad narod, kot da ga prepusti slabim voditeljem. Največjo z ničemer prekosljivo dobroto pa mu skažc, če mu pošlje dobrih, vnetih, nesebičnih in požrtvovalnih voditeljev. ln slovenski narod se mora v tem ozi-ru najiskrencje Bogu zahvaliti. Poslal mu je v zadnjih desetletjih voditeljev, ki so bili res po volji božji in narodovi. Največji med velikimi jc prevzvišeni ljubljanski nadpastir. Največji po svoji apostolski gorečnosti. Svet in njegove dobrine: to zatij no obstoji, zato pa se skozi celo dobo osredotočuje vse njegovo mišljenje in delovanje samo na eno r;tvar: na izročene duše, ki jih je treba pripeljati k Bogu. — Apostolska gorečnost tu ne pozna nobenih težkoč in ovir, vedno zna najti pota, da dosega svoj namen in rešuje duše. Priž- nica, spovednica, misijoni, Marijine družbe, bratovščine, pastirska pisma, knjige, prosvetne organizacije itd,: vse se je vrstilo drug za drugim vztrajno, brez pre-stanka in brez počitka za velikim in edinim končnim smotrom; posvetitev duš. — Nad vsem pa je plaval blagoslov njegove apostolske molitve. Največji po svoji delavnosti. Apostol, ki ne pozna ne bolezni, ne let. Neče jih poznati. Dan za dnevom od najbolj zgodnjega jutra do poznega dopoldneva v spovednici, nato govor, sv. maša, delitev sv. birme, popoldan obisk šole, zvečer zopet spovednica pozno v noč. Dan za dnevom. Ta in druga apostolska pota od župnije do župnije se vrše skozi vsa leta. Doma pa nepretrgano delo v zasebni knjižnici. Največji po svoji nesebičnosti. Svoje premoženje izda za katoliško gimnazijo in zavod, odkoder naj izhaja verna slovenska inteligenca — kvas naroda, zalaga slovenske učne knjige in postavi s tem temelj slovenski srednji šoli, podpira vse dobrodelne ustanove, potrebni dobe ! pri njem oporo — sam pa ostane reven in j siromašen. To nedeljo bomo Slovenci slovesno j proslavili prvi jubilej. Iz srca bodo prihajale naše molitve, v katerih se bomo zahvaljevali Vsemogočnemu za obilen blagoslov, .s katerim nas je obsipal in nas še obsipa po svojem zvestem služabniku. — Prosili ga bomo, naj ostane še dolgo ta blagoslov nad nami — zavoljo duš naših otročičev, naših mladeničev in deklet, za-\ oJjo naših družin in njih vernosti, in zavoljo nevarnosti, v katerih se nahaja naš narod. Spored slmmm srebrnega šikotov- ga fistrilefa. v. r-isveMega gospoda SknJa DR. AKT. E ONAVENTUKE JEGLIČA v Ljubljani. V soboto, dne 26. maja, zvseers Ob 8: Ave Marija in potem slovesno zvonenje pri vseh ljubljanskih cerkvah. Ob 8Vy! Sviranje oddelka godbe Dravske divizije v zvoniku stolne cerkve. Svirale se bodo sledeče skladbe: 1, Premrl: Slavnostni zbor h knezoškofovi 25-letnici; 2, dr. K i m o v e c : Marija, Slovencev kraljica; 3. Š k r o u p : Papeška himna. ' Ob 9: Podoknica Zveze ljubljan. pevskih zborov pod vodstvom g. Prelovca pred škofijskim dvorcem. Pele se bodo sledeče pesmi: 1. Juvanc: Zemlja slovenska. Moški zbor, 2. V i 1 h a r : Naša zvezda. Moški zbor s tenor-so-lom (g. M. Šimenc). 3. Adamič: Molitev. Moški zbor s spremlje-vanjem fanfar. V nedeljo, dne 27, maja; Ob 9i/2 dop,: Slovesni vhod presvetlega gospoda jubilanta v stolnico. Potem slavn, govor, slovesna pon-tifikalna maša, Te Dcum in papeška himna. Pri vhodu se bo pel Premrlov »Pozdrav vladiki«, med mašo in po maši pa: Premrl: Missa B. M. V., posvečena gospodu jubilantu; Premrl: Gra-duale; W a g n e r : Jubilate Deo; S a 11 n e r : Te Deuin; Š k r o u p: Papeška himna. Petje bo spremljal orkester in orgle. Po končani cerkveni olovcsnor.li slovesen povratek v škofijski dvorcc in sprejem depulacij. Ob 5 pop,: Slavnostna predstava, ki jo priredi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Dramskem' gledališču s sledečimi točkami: 1. St, Premrl : Pozdrav vladiki. Mešani zbor z orkestrom. 2. M. E 1 i z a b e t a : Ob jubileju, De-klamacija. 3. Skrivnost sv, m a š e. Po Calderonu de la Bar-ca priredila M. Elizabeta. mgseifs esmmmss-ses&i&mismsi! >Eli£)iiMflt I--------— r trade mbrk c 3 Boj za avtonomijo. Boj za avtonomijo se je ta teden za korak pomaknil naprej. Prva stopnja v tem boju je bila eno-dušna volja slovenskega in hrvatskega ljudstva, izražena pri volitvah, da brezpogojno hoče avtonomijo oziroma federacijo: samovlado, lastne postave in lastno kaso. Druga stopnja je bila zveza vseh avto-nomističnih strank za skupno vojsko proti belgrajskemu centralizmu in za avtonomijo. Ta zveza obstoji med SLS, Hrvatsko seljač-ko stranko in bosenskiini muslimani (dr. Korošec — Radič — dr. Spaho). Tretja stopinja je bila, da so bili radikali, ko so videli onodušno vo'jo obeh narodov, ki sta se zvezala v skupnem boju za dosego svojih pravic, prisiljeni misliti na sporazum in so zato poslali svoje poslance v Zagreb dogovarjat se. Sprejeli so točke, ki so jih zahtevali Slovenci in Hrvati, kako se mora popraviti gnila državna uprava, preden se sploh začnejo dogovori o spremembi ustave. Radikalna vlada doslej še ni izvedla teh točk. Zato naša stranka stoji proti sedanji vladi v ostri opoziciji in je v ničemer ne podpira, dokler ne izvede teh točk in dokler ne sprejme v svoj program izvedbo avtonomije. Četrta stopinja je bila ta, da so naši poslanci izrinili od vlade demokiate, ki so najbolj zagrizeni centralisti in ki so predlagali, naj se ukrote Slovenci in Hrvati z vojaškimi bajoneti in orjunskinii revolverji. O izpremembi centralistične ustave pa niti slišati nečejo. Peti korak — in ta se je zgodil ta teden — je govor radikalnega voditelja Ljube Jovanoviia v zbornici in ."adičev odgovor. Ljuba Jovanovič je v svojem govoru v narodni skupščini povdarjal, da narodni volji ni mogoče ukazovati in da so se demokrati varali, ko so mislili, da bodo s silo zvarili narodno edinstvo. Zavračal je demokratski očitek, kakor da bi bile avtonomi-stične stranke protidržaven element. Izjavil je, da je pripravljen iti pogajat se z avtono-misti. Več stotisoč državljanov je glasovalo proti sedanjemu sistemu in to mora vsaka vlada upoštevati. Po tem govoru je dr. Korošec, ki v Bel-gradu zastopa politiko vseh avtonomističnih strank, obiskal radikalne voditelje, kateri so vsi pokazali dobro voljo za sporazum. Malo je šel dr. Korošec v Zagreb, kjer so se vršili nadaljnji dogovori s Hrvati in se je v vsem pokazala popolna edinost mišljenja glede nadaljnjega boja za avtonomijo. Na binkoštni pondeljek so obhajali Hrvatje stoletnico rojstva hrvatskega prvobo-ritelja dr. Ante Starčeviča. Ob tej priliki je v imenu avtonomističnih strank odgovarjal Radič na govor Ljube Jovanoviča. Rekel je, da je njegov govor nezadosten in da ni dovolj, če je samo on tega mnenja, naj ostane Srb Srb, Hrvat Hrvat, Slovenec pa Slovenec, temveč bi cela radikalna vlada morala biti tega mnenja .Vlada, ki ne zna varovati javne varnosti, zakonitet-ti in ustavnosti je banda, ne pa vlada. Hočemo svoj deželni zbor. Radikali nam obetajo vse, toda na podlagi vidovdanske ustave. To ni nič. Srbi naj vedo, da imajo opraviti z zgodovinskim gibanjem in z narodom, ki je dovolj močan, da si sam ustvari, kar hoče ime- ti. V državi je vedno slabše. To je znamenje, da Srbi nečejo odkrito sporazuma. Srbi imajo sporazum za taktiko, kako bi se vzdržali na vladi, mi imamo sporazum za politiko, kako osamosvojiti vse tri narode. Proti parlamentu. Na Italijanskem je prišlo meti Mus-solinijem in liberalno stranko do ostre praske. Liberalna stranka je namreč imela svoj veliki kongres v Milanu, na katerem se je odločno izjavila za ohranitev parlamentarizma, ki da je izraz moderne demokracije. Izjava je očividno naperjena proti Mussoliniju, ki je itali-lijanski parlament ponižal v navadno posvetovalno zbornico, ki se lahko o čem posvetuje, če so pa ne, jc pa tudi dobro, (e ne še bolje. Mussolini hodi preko parlamenta svoja pota, ki se mu zdo boljša in koristnejša. Zdi so tudi, da hoče med izpremombami obstoječe ustave uvesti tudi odpravo parlamenta v sedanji obliki in ustanoviti gospodarsko zbornico. Zadeva je načelno važna in je prav, (ia jo nekoliko razjasnimo, posebno ker ;-e od raznih strani proti parlamentu v današnji obliki vedno bol;j ponavljajo rosni pomisleki. Sedanji čas jo čas demokracijo, vsaj trdi so tako. To so pravi: ljudstvo sami na j vlada državo. Ljudstvo plačuje drz.i vo, ima največ koristi ali največ škode od državnih postav, zato naj samo 'U'n postave; kakor ve, da so najbolj primerne. To pa ljudstvo izvršuje potom parlamenta, ki ga samo izvoli. Gotovo je, fin jc parlament kot iziaz in sredstvo ljudske samovlade in iienio kracije pametna in potrebna u-tano -a in da današnje demokratično mišljenje ne bo dopustilo, da bi so odpravil. Vprašanje pa je, če jo parlament v sedanji obliki res najboljše in za l|>;ust vo najkoristnejše sredstvo samovlade. Zakaj res je, da potom parlamenta ljudstvo lahko izvršuje in mora izvrševati pravico, da samo državo vlada in ji daje postave. Toda to je ravno, da izvrševanje neko pravico za resničen uspeh ne zadostuje; treba je tudi znanja. Še za izvrševanje najpreprostejšo obrti ni dovolj samo pravica, temveč sc zahteva tudi potrebno znanje, sicer vse propade. Za vladanje države, kjer gre za mitijore ljudi, za njihov gospodarski obstoj in napredek, celo njihovo duševno življenje, pa je toliko bolj potrebno temeljito /nanje. Ali imamo to pri današnjih parlamentih? Zelo dvomimo! Gospodarstvo se je v vsaki državi v novejšem času tako silno razvilo ih je lako raznoliko in umetno sestavljeno ter posamezno stroke tako raznovrstno zvezane med seboj, da je treba najboljših strokovnjakov, da vse to razumejo. In pri sklepanju gospodarskih postav, ki z veliko silo posegajo v gospodarsko življenje državljanov, ter jim prinašajo ogromno korist ali pa ogromno škodo, je treba jasnega vpogleda v gospodarsko stroke. Mislimo samo n. pr. na valutna, carinska, agrarna, davčna vprašanja! In kako se v parlamentu to rešuje 1 Pri vladi sestavi večji ali manjši strokovnjak zakonski načrt. Ta načrt itna lahko velike dobre strani na sebi, lahko pa tudi ogromno napake, ki pa niso na prvi pogled vidne. Poslanci raznih strank pač študirajo te zakonske načrte, toda kdo more zahtevati od njih, da so v vseh najraznovrstnešjih gospodarskih panogah strokovnjaki ? ln tako se izdajajo gospodarske postave in naredbe druga, za drugo, velikokrat v veliko škodo državljanov. Pa ko bi moderni parlament vsaj prišel do razmotrivanja gospodarskih vprašanj, ki so danes pravzaprav jedro vsakega državnega vladanja. Zakaj sil-l.o veliko časa zavzamejo razne politično debate, nujna gospodarska vprašanja medtem počivajo, ljudstvo pa trpi škodo. Zato ima mnenje, da so je parlament v sedanji obliki za današnjo z važnimi gospodarskimi vprašanji na gosto prepleteno dobo, preživel, mnogo zase. Demokracija mora ostati, toda dohiti mora drugo obliko. Ni dosti, da nekaj smem, temveč moram tui.li znati in čas zato imeti. Zato se misli na gospodarske zbor-l ice, v katere bi volil) posamezni stanovi svoje zastopnike, ki so v svojih strokah doma. To zbornice bi sodelovale in sklepale samo gospodarsko postave, vsaka politična debata bi bila izključena. S tem bi se pridobilo mnogo potrebnega časa, na drugi strani pa bi vsak zakonski načrt, ki bi prišel z vladne mize, vzp-li v roko ljudje, ki vsak pozna svojo stroko. Sedanji parlamenti pa bi še ostali in bi reševali politična vprašanja Tudi v avtonomističnem programu našo stranke sla predvideni dve zbornici, politična in gospodarska in razni glasovi o današnjem parlamentarizmu, ki vedno pogosteje prihajajo tudi iz drugih držav, pričajo, kako dalekosežno jo mislila SLP-. ko jc pred štirimi leti izdelala avtonoinističen program. Tudi s toga stališča je nad vse_ važno, da se sedanji boj za avtonomijo za vsako cono izvede, zakaj zadnji čas je, da se najde tudi za reševanje življenskih gospodarskih vprašanj primeren prostor in čas, Bcgokietstvo. Binkošti so praznik sv. Duha, tretje božje osebe, delivca milosti, zato eden največjih katoliških praznikov. Vedno duhovno prerajanje, ki ga vrši sv. katoliška cerkev z Kristusovimi nauki in njegovimi milostmi, je delo sv. Duha, brez katerega darov bi človeštvo utonilo v najglobljem močvirju. In ravno na dan sv. Duha se najde v Slovencih časopis, ki napiše tako grde psovke o sv. Duhu, da jih niti za človeka rad ne rabiš. Ta časopis je »Slovenski Narod«, glasilo liberalne inteligence. Neki I. Zupančič (ne zamenjali s pesnikom Otonom Zupančičem!) je priobčil v »Narodu« pesem, v kateri pravi, da je bil sv. Duh »nekoč golob, a zdaj ie puran, oskuben ln mršav kot vrabec, ki ujel se j« v »vlsll, da je človeka strah, če o njem le pomisli. Val sveti Duh je potvorjen nestvor, netopir, ki mozeg ln kri je izsesal mu vampir — od leta do leta plah nad zemljo leta ln z golo perotjo okamnela srca opleta.« Kolikor nam je znano, je po državnem zakonu bogokletstvo kaznivoj kje je državni pravdnik, da ne stori svoj« dolžnosti? Ali res ti gospodje mislijo, da bodo s takimi bogokletstvl ljudstvo vzgajali za dobre in zveste državljane. Ali res menijo, da bo bogokleten narod vztrajal v boju proti svojim številnim sovražnikom? Naj se ne izgovarja »Slovenski Narod«, da »e te psovke ne nanašajo na sv. Duha, tretjo božjo osebo, temveč na sv. Duha, kakor ga uči katoliška Cerkev. S tem bogokletstvo ne preneha, zakaj katoliška Cerkev uči nepotvorjen nauk Kristusov, ln »v. Duh, ki ga oznanja katoliška Cerkev, je prav isti in prav tak, kakor jc govoril o njem Kristus, Verni Slovenci pa Imamo toliko večjo vestno dolžnost, da se borimo proti svobodomiselnemu časopisju. Zakaj narod, ki trpi in podpira ter plačuje tako bogokletstvo, si sam kliče nadse božje maščevanje. Zalo verai očetje in verne materei ven iz hiše z brezverskim časopisom, pa naj mu bo ime »Slovenski Narod« ali »Domovina«, aH »Jutro« ali karkoli, da ne bo šel iz naših hil blagoslov sv. Duha! Volilni izidi. Volilni okraj novo mesto. števili yrstnl red In oznaSbs kandidatnih Ust S- >■ Občina Označba volišča i volile« MlUJt SLS SKS NLS (SiihrJ.) NSS JDS Kom. Radlk. Stol), tok. M Bela cerkev . Bela cerkev ! 233 116 25 1 2 14 3 a 2 165 Brusnice . . a Brusnico 388 195 04 1 1 2 1 3 1 i 298 Crmošnjice Crmošnjica 336 27 6 9 18 155 18 228 Dobrniče . . Sel« pri 9um- 8 8 477 perku . . DobrniJ« 618 431 29 1 a » i Ajdovec . . . a Dvor 134 308 17 2 i 21 4 „ 8 336 Mirna . . , Nima 458 192 32 1 i 58 1 2 a 287 Mirna pe8 . . Mirna pel 734 263 116 1 9 8 80 — 428 Novo mesto . Novo mesto 420 114 70 l 88 54 13 14 1 359 Orehovica . . Orehovica 873 167 38 1 — 11 11 4 2 230 Prečna . . , Prečna 578 234 137 2 10 37 1 4 441 Smuka . . , t Smuka 155 47 9 _ 1 1 1 61 1 114 fit. l'eter . . St. Peter 403 813 20 5 i 3 — 1 — 844 Am/hei-Stopičo Šmihel 1004 393 177 7 36 53 33 14 a 717 »» Podgrad 173 87 44 1 — 4 1 — — 137 ,, Stopiče 460 341 31 — — 2 1 — 3 878 M Valta vas 345 83 64 — 3 5 1 1 1 158 Gorenje polje t Poljane . . . i 1 Toplice . . , 1 Toplica 703 333 70 5 6 89 1 50 604 Trebnje . . . Trebnje 095 349 78 8 22 5 — — 1 508 Velika Loka . Vel. Loka 525 192 156 9 i 6 3 — ' 1 871 Ambrus . . < Zagradec . . Žužemberk , ■ Zagradeo 555 362 43 — — 18 8 — 1 426 I Žužemberk I. 567 301 45 8 0 45 1 — 2 409 » Hinjo 442 320 6 3 — 4 3 8 6 844 Skupaj . . . 10623 5166 1311 53 188 452 146 312 53 7679 Kratic- pomenijo: SLS =* Slovenska ljudska stranka; SKS — Samostojna kmet-ska stran i. a; KT S = šusteršičeva stranka; NSS = Narodna socialna strr lia: JDS = Jugoslovanska demokratska stranka (liberalna); Kom. — komunisti; Radik. = Radikalna stranka. m. Razgled po svetu. Evropski položaj dobiva drugo težišče. Doslej je bilo vsaj na zunaj če ne na znotraj težišče v veliki antanti, t. j. predvsem v skupni politiki Anglije in Francije. Vendar pa se te dve državi že dolgo ne razumeta med sabo. To se je zlasti pokazalo v fran-cosko-nemškem sporu radi Porurja. Anglija ni bila nikdar za nasilje proti Nemčiji, in ko je Francija kljub temu na svojo roko nasilno zasedla Porurje, je Anglija ostal« nevtralna in si ni nikoli veliko vtikala v ta »por. To je Francoze vedno silno jezilo ker brez angleške pomoči v boju proti Nemčiji ne dosežejo nobenih uspehov, nasprotno pa ima Nemčija vedno radi angleškega zadržanja vedno več korajže proti Franciji. Zato je Francija v turškem vprašanju nagajala Angliji, kjerkoli j« mogla, Anglija pa ji je nemilo za nemilo vračala. Dalje se pa na Angleškem vedno bolj pozna zmerom jačji vpliv delavske stranke, ki ja odločna na- sprotnica kapitalistične Francije in njenega nasilja v Porurju. Dalje ta delavska stranka, dasi ni socialistična, ni nenaklonjena boljševiški ruski vladi in zahteva, da vodi Anglija z Rusi prijateljsko politiko. T0 pa j« zopet v nasprotju s Francijo, ki je kot ka-, pitalistična država najhujša nasprotnica Rusije. Vsega tega angleška vlada ni mogla Erezreti in je začela iBkati drugih zavezni-ov. Približala se ja Rusiji, s katero je ka* nenadoma končala neki spor radi ribolova i Vzhodnem morju, angleSki kralj je dalj« z veliko slovesnostjo obiskal Italijo, ki Anglija hoče odtrgati od Francije, natihem se bliža Nemčiji in tako se zna napraviti okrog Francije močen angleški obroč, ki borani pri Belem volu, s sledečim dnevnim redom; 1. poročila sklicateljev, 2. odobritev novih pravil, 3. odobritev poslovnika, 4. volitve vodstva in zastopstva, 5. slučajnosti, — Ustanovnega občnega zbora v Celju naj se udeleže tudi oni cestarji Slovenije, ki ne bodo prejeli okrožnice in vabila sklicateljev. Pridite, da ustanovimo strokovno organizacijo, katero bomo vodili sami, ker važnost iste je dosedaj gotovo spoznal vsak. Občni zbor določi tudi sedež naše centrale. — Pripravljalni odbor v Celju. d Naznanilo o sprejemu v škofijski zavod sv. Stanislava v št. Vida nad Ljubljano za šolsko leto 1923-24. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dob. o vzgojeni dečki, zlasti taki, o katerih je upati, da sc bodo po dovršeni gimnaziji posvetili duhovskemu poklicu. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinariat v Ljubljani, Prošnji naj se priloži: 1. krstni list, 2. izpričevalo o dovršeni ljudski šoli s pri" pomnjo, da se je izdalo, ker namerava uče-ncc vstopiti v gimnazijo. Stariši ali njihovi namestniki naj prošnje s prilogami prinesejo \ zavod sv. Stanislava v času od I. do 14. junija t. 1. Z njimi naj pridejo obenem tudi njihovi sinovi, za katerih sprejem prosijo. Datum sprejemnega izpita bo naznanjen na rešeni prošnji. — Vodstvo zavoda sv, Stanislava v Št. Vidu nad Lj., dne 15. maja 1923. d Vozne olajšave udeležnikom pogreba judon-burškili žrtev. Obratno ravnateljstvo južne železnice jo udeležnikom pogreba judenburskih žrtev v Ljubljani, ki se vrši dne 2. junija 1923 dovolilo 50% popust voznih cen potniških vlakov za enkratno vožnjo 0(1 nastopno postaje do Ljubljane gl. kolodvor in nazaj. Te olajšave veljajo iz vseh postaj v območju obratnega ravnateljstva Ljubljana, izvzemSi proge Barcs-Pakrac. Da se morejo udeležnikom, ki žele biti deležni voznih olajšav, pravočasno dostaviti potrobne izkaznice, prosi • odbor vsa društva, organizacije, korporncije, občine in razne depu-lacije, da prijavijo število udeležencev, nakar bo odbor doposlal potrebno število izkaznic. Osebe, ki se žele udeležiti pogreba kot posamezniki in ne kot člani društev, organizacij, občin ali raznih de-jiutacij, morajo istolako zaprositi za dopošiljatev izkaznice Odbor želi v 6vrho olajšave in pospešitve dela, da posamezniki prijavijo udeležbo na pogreb i najbližjim in najprikladnejšim društvom, deputacijam itd., da jim potem te korporacije iz-roie izkaznice. Odprava se vrči na tn način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni postaji celo enosmerno vozno karto in islotam zahteva, da se mu žigosa vozna karta in izkaznica. Tako žigosana vozna karta velja v zvezi z izkaznico tudi za povratno vožnjo. Prekinjanje vožnje ni dopustno. Odbor je zaprosil tudi za vozno olajšave po državnih železnicah, vendar pa do sedaj še ni dobil rešitve. d Avstrijskega drobiža pošte nič več nc sprejemajo. d Zrakoplovni poštni promet se je začel s 15. aprilom iz Belgrada v vsa svetovna glavna mesta. Aeroplani prenašajo vso pisemsko pešto. u Ljubljanski pekovski pomočniki zahtevajo 30 odstotkov višje plače. Mojstri pra< ijo, da se bo zato tudi kruh podražil za 30 odstotkov. Pri tem bi peki naredili sijajno kupčijo, ker se drugi izdatki pri peki ne bi nič povišali. d Poklicni gasilci. Mestni magistrat ljubljanski bo vzel v službo poklicnega gasilstva več moči. Kdor reflektira na službo, naj vloži prošnjo na mestni magistrat. Pravico do službe imajo do 30 let stari, krepki samski rokodelci (mizarji, zidarji, tesarji, ključavničarji, mehaniki itd.) Pogoji za sprejem se izvedo v saliskem uradu v Mestnem domu. d Pokojnega papeža Pija X, bodo ktra-lu proglasili za svetnika. Dokazanih je že veliko čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo v življenju in po smrti. d En milijon kron je darovala ljubljanska kreditna banka društvu Trgovska akademija, da zgradi trgovski akademiji lastno šolsko poslopje, d Cerkev žalostne Matere Božje na Gori pri Mokronogu je imela v petek, dne II. t. m. žalosten dan. Okoli pol dveh popoldne so se zbrali nad njo pogubonosni oblaki. Trikrat je treščilo, naravnost grozno je pokalo. Strela je odbila na vrhu stolpa strelovodu ost, potem pa okolu cerkve strašno gospodarila, kakor bi bile padale granate, tak je bil prizor. Lopa pred stolpom je popolnoma zrušena, njeni veliki, močni kamniti stebri razbiti v kosce, obok podrt, streha na tleh. Strela se je cepila na osem koncev, ropotala po žlebovih, prerila vso zemljo, odbila tu in tam velike kamnje iz zidu, vzdignila korenine starim lipam _ kakor bi hotela kopat strelne jarke, Švigala je na sv. stopnice, odbila ve- lik kos zidu na gorenjem koncu, razbila okno, švignila v dno stopnic, razbila zid, pokončala podobo zadnje večerje na steni, udarila skozi zid v hosto in še tam privzdignila nekaj korenin. En kos strele je pa šel od cerkve po koreninah v klet g. Dena, razbil skledico pod pipo in zginil. Med nevihto jc stari Paulin-Laščan stre-gel vodo pri žlebu, vrglo ga je ob tla, strela mu je oplazila desno roko, izžgala košček mesa in odšla. Mož je že okreval. Sredi Gore je cerkvenik kopal kanale, pa je tudi odnesel smrten strah v svojem srcu; pravi, da je bila vsa Gora v ognju. V trgu je udarila strela v smreko, šinila v električni vod, pobila več žarnic, požgala nekaj števcev in se poslovila. Vsi smo bili zelo prestrašeni; tacega grmenja in pokanja ne pomnimo. Škoda na Gori je velika, sreča v nesreči pa je, ker cerkev znotraj ni nič trpela. d O g. Gustavu Pircu, predsedniku Kmetijske družbe, se še ničesar ne ve, kam je izginil. »Policijski dnevnik« sodi, da se mu je pripetila kaka nezgoda. g 15.000 glav goveje živine je usmrtila na Rumunskem neka strupena muha z imenom columbaca, ki se je pojavila letos v tako velikih rojih kakor že od leta 1700 ne. d Osemdesetletnico rojstva obhaja v nedeljo dne 27. maja 1923 g. Janko Š k r b i n c c, naduči-telj v pokoju v Višnji gori. Na predvečer mu priredi požarna bramba višnjegorska podoknico z godbo petjem, umetnim ognjem in topiči. V nedeljo bo pri farni cerkvi ob 10. tiha sv. maša, popoldne ob 2, pa v mestni cerkvi sv. Ane šmarnice in iitanije, od kode se poda slovesni sprevod v šolo, kjer sc jubilantu pokloni in govori več depu-tacij, med drugim deputacija sedmih občinskih od- borov, kateri mu poklonijo diplomo častnega meščanstva, oziroma občanstva. Potem je sestanek vseh njegovih bivših učencev in gostov v gostilni pri Kraljici. Bivši učenci, gg. učitelji in gg. učiteljice se vljudno vabijo na to slavje. Jubilant deluje v našem mestu že 46 let. — Za pripravljalni odbor: Erjaveč, župan. d Smrtna nesreča. 15 letni Albin Indol v Ljubljani je izmaknil svojemu očetu topovsko kroglo, ki jo je le-ta hranil v spomin iz vojske. Nesel jo je s svojim prijateljem, 11 letnim Bogumilom Porento na Grad, kjer sta zbijala po krogli, da se je razpočila. Albin je bil takoj mrtev, Bogumil pa je vsled težkih poškodb umrl. d S sokolske veselice v smrt. Na biti-kostni pondeljek popoldne in pozno v nož se je vršila v Spodnji šišlci sokolska veselica z običajnim pijančevanjem. Neki Rudolf Gustinčič, blagajnik šišenske Orjune se je na veselici močno napil, nato pa se je ob pol dveh zjutraj na veseličnem prostoru ustrelil. Bil je takoj mrtev. d Gasilno društvo v Kropi proslavi dne 1. julija 1923 svojo 30 letnico, ter prosi bratska društva po okolici, da upoštevajo to pri svojih prireditvah. Spored se še objavi. d Tisoč kron nagrade dam onemu, ki mi izsledi tatu, kateri mi je ukradel moško kolo izpred Kreditne banke nn Veliko soboto ob 11. uri. Kolo je bilo slaro, stojalo črno, grapavo, sedlo novo, ba-lanra nova ter gor zakrivljena, sprednji plašč nov, cev ena enkrat krpami, ena trikrat, znamka Globus. Vsa pojasuila naj se pošljejo na Jos. Andiovic, strojno mizarstvo, Karlovska cesla 22,- Ljubljana. Kdor uporablja štedi perilo in novecl XKKX)ggggQOqUOOOOOOOOOOOOOOOOg' Gospodarski olbasornil«:. GLAVNA SKUPŠČINA ZADRUŽNE ZVEZE. Naša zadružna matica — Zadružna zveza v Ljubljani, je imela dne 18. t. m. redno glavno skupščino v hotelu Union. Navzočih je bilo nad 60 zadružnikov, ki so deloma s pooblastili zastopali nad 120 posojilnic in 80 nedenarnih zadrug. Podpredsednik prof. Bogomil Rem e c je otvoril občni zbor. O poslovanju Zadružne zveze je poročal na-čclstveni ravnatelj Evgen Legat. V svojem poročilu je omenjal denarno krizo, katero je pa naše zadružništvo srečno preslalo. Vzrok krize jc bila zlasti nestalnost naše valute, katere posledica je bilo nezaupanje v naš denar, špekulacija z nakupom blaga in zemljišč, vedno naraščajoča draginja in skrb za bodočnost, kaj bo po zimi, spomladi. Vsled tega so naši mali vlagatelji dvigali svoje prihranke, prošnje za posojila kmetom so se vedno množile zahteva na naše denarne zadruge je bila tolika, da je bilo treba skrajne previdnosti, da ni prišlo do nepremišljenih korakov. Zlasti trgovci, industrija so 'se radi cenenega kredita vendo bolj obračali na naše zadruge, katere mnogi poznajo samo v sili. Zveza je v tej denarni krizi svoje članice-posojilnice krepko podpirala in jim dala gotovine na razpolago, kolikor so zahtevale. V tem oziru je zveza prednjačila vsem drugim, tudi najmočnejšim bančnim zavodom. Seveda je imela krepko oporo v Zadružni gospodarski banki. Ker so bile zahteve naših malih vlagateljev skozi celo leto tako velike in so morale mnoge posojilnice dvigati pri Zvezi naloženi denar, so so naložbe članic nekoliko znižale napram prejšnjemu letu. Upati pa smemo, da se bližamo zopet bolj normalnim razmeram in da ie bo varčevanje zopet poživilo. Zadruge se morajo držali stroge disciplino. Kajti zadružništvo ima mnogo sovražnikov. Privatnih bank je vedno več in tc hočejo delati dobiček iz nesloge zadrugarjev, ki jih skušajo preslepiti z visokimi obrestmi pri vlogah. Če hočemo ostati mogočen gospodarski faktor, če hočemo našim produktivnim in potrošnim zadrugam ustrezati pri preskrbi kredita, je treba, da vsa zadružna organizacija trdno drži skupaj. Veliko izgubo na narodnem premoženju so že ali bodo prinesla vojna posojila. Rešitev tega vprašanja je še vedno na isti točki, kakor jc bila pred lcloin dni. Tudi izplačilo 20 odstotnih odtegljajev ob priliki kolkovanja kronskih novčanic je dvomljivo, dasi je bilo že dvakrat predpisano v proračunskih zakonih. Med nerešena vprašanja spadajo tudi terjatve slovenskih zadrug do Nemške Avstrije. Zveza in druge gospodarske ustanove so si veliko prizadevale, da bi se povoljno rešila ta zadeva. Toda navzlic vsem prčdstavkam je vlada pri pogajur.jih z zastopniki Nemške Avstrije pristala na razmerje izplačila 100 starih kron za 32 jugoslovanskih kron. S tem bi bile posojilnice oškedovane za ogromne vsote in bi bil zopet izgubljen lep del našega narodnega premoženja. Istotako je Zveza opetovano zahtevala, da t«i povoljno reši vprašanje naložb, ki jih imajo zadruge iz zasedenega ozemlja v Jugoslaviji. Položaj slovenskih in hrvaških zadrug v Julijski BeneCili je zelo žalosten in mnoge izmed njih nimajo sred« stev za poslovanje. Zato smo opozarjali na potrebo, da se tem zadrugam pravično zamenjajo njihove naložbe v italijansko valuto in da se onih 18 milijonov lir, ki jih je Italija dala naši državi na naslov zamenjave porazdeli sporazumno tu; mleko 3.50 do 4. surovo maslo 60, čajno maslo 78, bohinjski sir 50 do 55, eno jajce 1.25 do 1.50; kava liio 44, sladkor v kristalih 2(5 do 27, v kockah 28 do 28.50, riž 14, II. vrste 15; moka :,■: ti.90, :. 4 . 6.60, krušna moka 3.80, koruzni zdrob 4.70, pšenični zdrob 7.50, ajdova moka 8 (na drobno 20 par več); fižol 550 do 700, grah 1500; premog črni 40, ru-javi 23, drva trda (kubični incier) 180, mehka 100; seno sladko 175, polsladko 150, kislo 110, slama 125; ohrovt kilogram 9, špargelj 20, grah v ostroo-jti 52, čebula ti, češenj 10, krompir stari 2, novi 10. g Podraženie vžigalic. Kakor sc nam poroča to tovarne ceno na vžigalice zvišalo zaradi podloženih surovin in višjih delavskih plač. g Cene žit«. Zagreb, dne 18. maja. Postavno bašlta oziroma vojvodinska postaja stanejo: pšenica 445 do 450, koruza rumena 2C0 do 205, beli 295 do 805, rž 365 do 375, ječmen za pivovarno 325 do 940, za krmo 200 do 305, oves 200 do 295, ližol pisani 500 do 600, beli 450 do 500, pSeničmt •moka >0< 675 do 705, 2 650 do 680, I 625 do 655, za krmo 225 do 230, otrobi drobni 160 do 170. debeli 250. Maribor. Pšenica 450, rž 400, ječmau 400. Oves 350, koruza 400, beli ližol 400 do 500, krompir 175 do 200, moka 0; 800, otrobi 275 Din. 452.85 Din; v prvi polovici decembra 20.9 šil. je 456.55 Dir,; v drugi polovici decembra 20.11 šil. je 460.20 Din; od 1. januarja do 15. junija 1924 21 šil to jo 462 Din; za drugo polovico junija 1924 19.3 šilinge, lo jc 423.50 Din. 21 VINA. g Izvoz žiiine iz Kumunije bo zopet dovoljen s 1. junijem. Vlada bo določila, koliko živine smejo izvoziti. g Cehi kupujejo naše konje. Iz Prage je dospela v Belgrad komisija češkoslovaškega vojnega in pioljedetakega ministrstva, ki odpotuje v Vojvodino, da nakupi večjo število Koiij za potrebo češkoslovaške armade. Komisiji načelujo g. Javurek, načelnik češkoslovaškega poljedelskega ministrstva. IZVOZ IN UVOZ. g Izvoz vinu. Dne 14. maja so imeli vojvodinski vinogradniki zborovanje, katerega so so udeležili tudi zastopniki češkoslovaškega konzulata in poslaništva. Nn zborovanju se je obravnavalo vprašanje izvoza naših vin v Češkoslovaško in so češkoslovaški zastopniki obljubili pomoč glede carinskih olajšav pri uvozu v češkoslovaško. NAZNO. g Stanje polja v naši državi. Poljedelsko ministrstvo jo izdalo poročilo o stanju polja v mesecu aprilu, iz katerega posnemamo: Slovenija: Ozimno in jaro žile se razvija povoljno radi obilno vlago. Hmelj je dobro prožimil in se povoljno razvija. Detelja lopo raslo in obeta, lep prinos. Travniki in pašniki radi obilne vlage dobro napredujejo. Razvoj vinogradov jo zadrževalo deževno In hladno vreme. Mraz je nekoliko slabo uplivnl na cvetočo drevje v sadovnjakih. Zdravstveno stanje živino jo povoljno. Krme je občutno primanjkovalo in so ji; zato pričela živiun ponekod že goniti na pašo. — llrvatska iu Slavonija: Ozimna zelo lopo napreduje, izvzemši modruško-reško župani jo, kjer se jo. setev vršilo kasneje. Java žita istotako dobro kažejo. Krmilno rastline zelo dobre. Istotako vinogradi. Živina jo zdrava, izvzemši zagrebško županijo, kjer je bilo nekaj primer vraničnega prisada. — Vojvodina: Žita dobro napredujejo in obetajo dober prinos. Istotako obetajo vinogradi dobro trgatev. V sadovnjakih jo mraz škodoval breskvam in drugemu zgodnejšemu sadnemu drevju. Živina je v splošnem zdrava, izvzemši nekaj primer konjske bolezni. V siw.it kovinskem so so pojavili golnlmški ko-mani in ..e bilo nekaj primer svinjske kuge. | 15 o snn in Hercegovina: Žita v j splosnom dobro; ponekod lndi zelo dobra, j Istotako >n ostalo rastlino dobro vnzvijajo, i 1 ravniki in pašniki napi-odujejo srednje. Zdravstveno stanje živino je v severni in srednji Bosni dobro, izvzemši nekoliko pri. iner bolezni pri ovcah v bihaškem, travni-škeai, tnzlanskom in banjaluškom okrugu, V ostalih krajih, zlasti v Hercegovini jo zdravstveno stanju živino slabo radi velikega pomanjkanja krme. -- Dalmacija: Splošen razvoj rastlinstva jo v splošnem zelo ugoden. Istotako se dobro razvijajo ostalo rastline. Sadovnjaki so trpeli v metkovlškem kotaru radi toče. Živina jo zdrava in ima dovolj paše v sinjskem srezu. — Severna in Južnu Srbija: Ozimimi dobro napreduje in obeta dober prinos, razno v niškem okrožju, kjer ni dovolj vlagi'. Jura žita istotako dobro napredujejo, izvzemši okrožja uiški, kruševački in piijepoljski, kjer nedo-staja vlage. Trgovinsko rastline, okopavine, krmilno rastline so dobro razvijajo. Pašniki iu travniki zadovoljivi, izvzemši prijepolj-skega okrožja, kjer bi bil potreben dež. V sadovnjakih jo napravil nekaj škodo mraz, iu sieer v okrožjih smederovskem in timoškeni. Živina je zdrava, izvzemši v valjevskem in bitoljskein okrožju, kjer se pojavlja rnetlja-vost (jetorna bolozeu) pri oveali; golubiški komarji so povzročili občutno škodo zlasti pri suhi živini v krajinskem okrožju. Potem jo biio nekaj primer piroplazma pri uvoženi živini v kumanovskem okrožju. V splošnem jo živina radi pomanjkanja krmo suha, toda so popravlja, ker prehaja že na zeleno hrano. — Črna gora: Oziiuina je v gor- ImaS bolečine v obrazu? V celem telesu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebuješ ti dobrodejno ln okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali te muči glavobol? Zoboliol? Trganje? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiS naiboljfie za njegovanje zob, / kozo, glave? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali si preveč občutljiv glede nirzle.i;a zraka? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjev pravi Klzafluid je mnogo močnej-i, izdatnejši in boljšega delo vonja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadost ijo, da tudi ti rečeš: To je na,boljr,e, kar sem eilaj poskušal I Išči Elzafluiil v vseh do-tičnih poslovnlcnh, vendar pazahtevaj samo pravi Elza-fluid lekarnarja Feller. Ako noravnost,.stane z zuvojnino in poštnino, io so denar pošlje naprej uli po povzetju: 3 livopiiic sli i tpeclialna steklenica 24 dinarjev 12 dvojcaltli „ 4 Mamii suRitaics 64 » 24 „ „ a tptcilaiDili sisMeiils >40 „ 36 , 12 !, M „ Kot prlmot: lilta oblii Bopel' kutin oorsa 2 din. ali 3 ti 111 *; Kl/.n-montolnl črlniki 1 <1 in.: Elia-ribjo oljo 20 din.; Elxa-vočta za usta 12 din.; Nle.a-kolonsku voda 15 din.; Kl^a-šumslii miriš r.a sobo 15 (lin.; Clljcorin 4 din. in 15 din.: r.ysol, l.vsoform 12 din. J Klueški čaj od l din. dalj«; originalu« Hudlkum francosko i-gonjc velika ateKlcr.Vii i;i din.; Elzn-mrfonnlprašek 7 din.; »trup na podgane in miši 7 din_ Za prlmot bc zuvojmua iu poštnina posoboj računa* Na to cono se računa 5»/° doplačila. Pisma je natančno adresirati na: EUGEN V. FELLER, lekarnar, SIUBICA DONU), Elzatrg 16. Hrvatsko. gkili pokrajinah zaostala, v toplejših jo dovolj dobra, a v primorskih zelo dobra. Jaro Belvo so v hladnejših krajih šolo vršijo,.v toplejših so končano in so dobro razvijajo. Pašniki d o liro napredujejo, razen v moto-hljskom okrožju. Istotako so dobri vinogra: di. Sadovnjaki obetajo dobro, izvzemsi nekaj krajev v barskem okrožju, kjer jo padalu toča. Živina jo zdrava ali je slabo krmljena. „ fStjuije hmcljskih nasadov doma in v ino-»emstvii. Hmeljarsko društvo v Žalcu poroča: lta-di ugodnega vremena so se vršila vsa pomladanska dela pravočasno. Sedaj se Se tu in tam pečajo hmeljarji s privezovanjem panog lia droge, z oko-pavanjein raslliue in obdelovanjem s kiiltivntorjem. V splošnem se lahko reče, da jo stanj« pri nas dobro. V posameznih nasadih je hmelj zrasel že do 2 metra visoko. Rastlina je zdrava in krepka; v posameznih nasadih sc je prikazal bolliae. Skladišča naših hmeljarjev so večinoma prazna, pač pa se v trgovskih rokah nahaja še precej stotov lanskega in predlanskega pridelka. — Žatec (Češkoslovaška), dne 15. maja. Zveza Hmeljarskih društev poroča: Ugodno vreme zadnjih tednov je zelo pospeševalo rast hmelja. V zgodaj obrezanih nasadih je rastlina žc poi do 1 metra visoko zrasli«, medtem ko je v pozno obrezanih Se le prirmsla iz zemlje. V nekaterih krajih so je prikazal bolhač. Minule tedne je tu in tam med nevihto padala tudi toča, ki je v hmeljhikih povzročila nekaj škode. Pritrjevanje žice in postavljanje drogov v pozno obrezanih nasadih se bo te dni končalo. Od včeraj so je temperatura spremenila ter jo postalo precej hladno, kar ni v prospeh mladi rastlini. — Dne 0. t. m. so jc v Niirnbergu plačalo prvikrat 1 milijon mark za 50 kilogramov hmelja. g Ka»tava naših vin v Kanadi. Kanadski konzulat v Beogradu je naprosil trgovski zbornici v Novem gadu in Velikem Bočkereku, naj priporočata domačim producbntom, da v čim večjem gtevilu sodelujejo pri mednarodni razstavi vin, ki so bo vršila v mestu Monlrealu v Kanadi. Uprava j.izstave je tudi zgradila poseben paviljon, v katerem bodo naši producenti .vina lahko razstavili /svojo produkte. Vsa natančnejša pojasnila dajeta zgoraj navedeni trgovski zbornici. : k Zakon o zavarovanju proti toči. Kralj So podpisal ukuzt h >knt«rim'*o vludu pooblašča, da predloži zakon o Zavarovanju proti toči parlamentu. g Suša v Južni Srbiji. Belgrajski listi poročajo, da je zavladala v Južni »Srbiji silna suša, ki preti letino docela uničiti. g Čebelarska podružnica ia Ljubljano in okolico priredi dno 27. majnika 1923, ob 8. uri popoldne poučno predavan,je pri čebeljnjaku g. Bab-uika v Zgornji Šiški. Predava čebelarski učitelj g. ravnatelj Slapšak o praktičnem čebelnronju v A. Ž. panju in kranjčiču. — Čebelarji iu prijatelji čebelarstva so vljudno vabljeni. g Sadjarsko in vrtnuiuko podružnico za I.jub Ijuno so ustanovili dne 13. t. m. g Slovensko kmetijsko društvo v Gorili jo imelo nedavno občni zbor. Razpravljalo se jo o raznih perečih gospodarskih vprašanjih in so govorniki poudarjali potrebo, dn društvo v prvi vrsti obnovi svoj delokrog v obsegu pred vojno. Društvo, ki je zadruga z omejenim jamstvom, šteje nad 700 članov. g Ljudska posojilnica v Ljubljani ,io imela svoj letošnji občni zbor 80. aprila 1923. Iz poročila je razvidno, da je zavod v preteklem letu lepo napredoval in da uživa vsled svoje likvidnosti in točnosti vedno večje zaupanje med ljudstvom. Dasi so v preteklem letu trpeli vsi denarni zavodi vsled občutnega pomanjkanja gotovine, to pomanjkanje ni zadelo Ljudske posojilnice, ki je vedno redno i« brez ozira izplačevala vsako vsoto. To ji je bilo I« na ta način mogočo, ker je imela vseskozi likvidnost zavoda pred očmi. Hranilne vloge so sa v letu 1922 povečale za 22 milijonov kron, tako, da so znašale koncem leta 1922 žo nad 11(1 milijonov. Od či3tega dobička v letu 1922 je dodelila večino t. j. nad 120 tisoč kron, dobrodelnim namenom, pred vsem našim karitativnim in prosvetnim organizacijam. Iz bilance se razvidi, da je Ljudska posojilnica eden največjih in najstarejših denarnih zavodov, ki jo vedno podpiral naše kitritativne in prosvetne ustanove; zalo se la zavod lahko povsod .priporoča. g Električno centralo na Savi med Krškim in Čatežem namerava »graditi zagrebška mestna občina. Nu mestu, kjer prehaja Sava iz »orskes« toka v ravnino pri Krškem, je projektiran 5 m visok jez. Vzpeta voda so bo dovajala preko Krškega polja na desnem bregu Savo po kanalu, dolgem 9.150 motrov in na dnu širokem 19 metrov, do centrale, ležeče med Škopicami iu Krško vasjo, odtod pa odvajala po kanalu, dolgem 1700 metrov in na dnu širokem 44 motrov, v reko Krko in po njeni strugi do izliva v Savo pri Čatežu. S predloženim načrtom se namerava vodna sila reko Save, t. j. njen naravni padec med Rajhenburgom in Čatežem, ki znaša 17 metrov, izkoriščati za pogon električne centrale, ki bi preskrbovala mesto Zagreb in njeno okolieo kakor tudi mesti Krško in Brežice in drugo obsavske krajo od Krškega do Zagreba z električno silo za razsvetljevalne, gospodarske, obrtne in industrijske namene. S projektirano vodno napravo bi so doseglo povprečno 15 tisoč konjskih sil. Svet, potreben za izvršitev načrta, posebno dovodnega in odvodnega kanala, meri okoli 74 ha 40 a. — Komisijski ogled in l-azlastitvono postopanje so bo vršilo v mesecu juniju in več krajih na kar opozarjamo vse prizadete. Tozadevno načrte smo vsak udeleženec v pogledati pri okrajnem glavarstvu v Krškem med uradnimi urami. Več o tem objavlja »Uradni list« št. 46 z dno 13. maja t. 1. stran 310. Vsak, kdor jo pri tej stvari prizadet, naj se za to pravočasno zanima, da ne bo poznejo morebitnih pritožb, ker bo žo vse prepozno. g Za III. Ljubljanski vzorčni velesejni (od 1.—10. sept. 1923) so letos posebno zanima inozemstvo, od kjer je dospelo že veliko prijav. Iz teh jo razvidno, da bodo na letošnji velesejmski prireditvi razstavilo češke. poljske, avstrijske, nemško, belgijske, francoske in italijansko tvrdke. Opozarjamo vse domače pridobitno kroge, da jo vetesejm v prvi vrsti namenjeu donmči industriji, obrti In trgovini in da se bo predvsem oziralo na domačo tvrdke, če bodo pravočasno poslalo svoje prijavuice. Pri razdeljevanju prostora se bo gledalo na vrstni red prihajajočih prijavnic ter naj torej vsakdo v svojem lastnem interesu prijavnico takoj izpolni iu pošlje uradu Ljubljanskega velesejiua v Ljubljani, GospOsvetska cesta, kateri na zahtevo takoj pošlje prospekt in da vso informacijo pismeno in listmeno. g Poučni izlet »Sadjarskega iu vrtnarskega društva« je preložen na nedeljo 27. maja. 1'rigla-Sencem dopošlje društvo legitimacijo za znižano vožnjo. g Picd gospodarskim polomom v Bosni. »Ju-goslov. List: poroča, fla postaja gospodarska kriza v Bosni vedno večja. Trgovina stoji, kredita ni in nihče ne moro plačati dolgov. Mnoge trgovsko firmo, ki so se "zadnjo lota razvile, stoje pred polomom. V kritičnem položaju se nahajajo tudi razne delniške dražbe in podjetja. ;Jugoelov. Lisi: napoveduje gospodarski polom večjega obsega. d Čevlje kupujte samo z znamko »Peko- ker so ti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga Ljubljana,'. Rreg 20 na drobno tudi Aleksandrova cesta 1. Bistre, kristalno čista voda, planinski zrak in skrbna priprava napravijo »PEKATETE« za to, ker so prava delikatisa. $o najcenejše, ker se zelo nakubajo. >• , 1 Ssfi. Ir PARNIK 661 S>9 nagmodci-flielS!, naiocCji In sia?bo!| Juksuknf aceasiska pam-te V tej čudoviti ladiji so utelešeni največji izumi znanosti, vse moči kapitala in uspehi iznajdbe. Neprimerna udobnost v vseh razredih. Prše pofaoatlle P tf M YarR 17. julija 192», potem 7. augusla, 28. augusta itd. vsaka tri tedna iz Soutbam-ptona — Cherbourga. Vse podrobnosti pov3 spodaj stoječi naslov. Brercii?« — ileus Vo?k Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parnikl. Ncprekos-ni po udobnosti, čistoči in po izborni oskrbi. Nagle in varne ladje! tergs Mas^ftof ..President M" ..Presiflent HarM" jfsisnl lioosenell" , ,,talca'' . , „PresWHl ftrthur Zahtevajte podrobna pojasnila in brodar, list -31D. Izborna prilika za prevažanje blaga___ TATE S LINES "*** Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: BeSssrasS, Paissta Beogradste« Zadriifle. Podružnica: Zadružna evoeft v Ljubljani. g Zanimanje Švice in našo rude. Nelca velika j Mcarska tvrdka je poslnla svoje zastopstvo v I našo državo, da pouči razmere v našem rudar- | stvu. Najbolj jo zanima manganova ruda v Bosni, katere namerava n:irofili za poizkus 200 do 800 vagonov. g 1'ojenianje brezposelnosti na Češkem. V ministrstvu za socialno politiko se je po statistiki dognalo, da se je v Češkoslovaški znižalo število brezposelnih od lanskega leta za 40 odstotkov. V [ preteklem lelu je prejemalo 143 tisoč brezposelnih j iu 128 liso? njihovih članov brezposelne podpore. g Sejni za živino, konje, svinje in blago v Boštauju pri Sevnici »o radi praznika sv. Rešnjega Telesa preloži na drugi dan t. j. v | petek 1. j u n i ,i a. Vnbi jo se kupci in pro- i dajalci. Najboljša in pa sigurnega prilika šiedea s! Ljudska posi v Ljubi yiii, Miklošičeva cesta 6 (tik za frančiilk rusko cerkvijo) obrestu'e hrani ne vlcce in vloge v tekočem računu po 5% brez od iti;a renl-iepi iu inva'idue a davka. Liud ka posojilnica v Ljubljani je največja sloven: ' a posojilnici. Koncem decembra ,9 .U je irela liad 100 miljonov krou hranilnih v,on »i nad 1,100.0;.O kron rezervnih za-ktado — Posojil ' se dovoljujejo ca osebni kredit (p; o!i menici), na hi^oie-ne iu v tekočem računu. Sirom domovine. /ooaooooo uošlav-hi» vred Ali so ti »patrom« res tako omejeni ali tako len!, da kar no morejo pripraviti zabave, da bi mogel nanjo i(i tudi krščanski človek,! Kam S1'«' naša pot? Skozi suho dolino v lačno vas. MliDIJA-lZLAKIi PRI ZAGORJU Oli SAVI. t!o dolgom iu težkem čakanju sc jo 1. maja »tvoril tako zaželjeni gospodinjski tečaj pod vodstvom g. Hiiike Odlasok 8 pomočjo gospodične »lave Rogelj. Tečaj i velikim »animanjem obiskuje deklet, kjer si pridobivajo propotrebne znanosti 1 neh gospodinjskih poslih. Ljudstvo je tega tečaja zelo veselo, ker ve, kolike važnosti jc ta tečaj ne •smo za dekleta, ki istega obiskujejo, ampak tudi •a coli kraj. Da se tečaj vrši. gre največja zasluga načelniku Kmetijske podružnice g. Iranu Lovruču in g. Minke Odlasek, ki sc je potrudila priti v naš kraj, kljub temu, da so se »» tečaj potegovali večji kritji. Obema naj bo za plačilo uajiskrenejša hvaležnost tukajšnjega ljudstva. Med tečajem se bodo vrtila tudi razna za gospodinjstvo potrebna predavanja in želeti je, da so tudi starši za to zanimajo. Uspeh tega tečaja upamo, bo nad vse raz-vesoljiv, ker !>oao dekleta dobila potrebno podlago za dobro in skrbno gospodinjstvo, s katerim bodo povzdignilo našo lepo slovenske domove. SVtBNO PRI RADEČAH. To vam je bflo slavje pri nas dni m tja, 1'5-Urinega Se ni doživel naš ro^ in ki ge bo pomuil sa v^dsio, ko namreč tri noi« 7-j|C, posojilnica, mlekarna in prodajalna se prav lopo razvijajo pod dobrim požrtvovalnim vodstvom. Dne 22. aprila smo imeli predavanje o zadružništvu. Predaval jo g. dr. Basaj; okrog 100 zadružnikov j« z zanimanjem sledilo njegovemu dveuruemu predavanju, v katerem jo obrazložil, kakšnega pomena in velikih koristi so za našega kmeta v sedanjih časih zadruge. Med predavanjem je prišlo »udi do hujše debate b tukajšnjimi trgovci katerim jc Kmetijska nabavna in prodajna zadruga trn v peti. Bog pomagaj, vprašajo naj se samo, kdo je pravzaprav povzročil, da je naše kmetsko ljudstvo bilo primorano seči po samopomoči; odgovor mislim, da jim bo lahak. Ljudstvo »e Je Še trdneje oklenilo evMth zadrug, ker le v zadružništvu jc moč. Calderonove skrivnosti sv. ma&e. Praznik svetega Rešnjega Telesa bi opravičeno lahko imenovali krščanski praznik šotorov, saj je navdušena hvala, da Bog še stanuje pri nas in potuje- s svojim 1 judstvom skozi širno puščavo. To ime zasluži naš praznik v vsem vzvišenem potnem; besede. V resnici je češčenjavredni zakrament. neizmerni zaklad sv. Cerkve i njeno življenje, njena duša in obseg vse njene religije. Sv. Evharistija ni le neprestano bivanje Boga med nami, ni samo zakrament, ampak tudi žrtev. Kot taka je zlati prstan, ki bpaja nebo in zemljo. Vzemimo iz preboga-tih zakladov najsvetejšega zakramenta ev-harislično žrtveno daritev, in pomudimo se pri njej, da se bomo veselili njene lepote in njenega veličanstva (Mesehler). Take in podobne misli so najbrže nav^ dajale šlovečega pesnika-duhovnika Calde-roua de la Barea (1601—lt>82) ter ga privedle do smelega sklepa, v draraatski igri obdelati evharistično daritev. S svojimi »Skrivnosti sv. maše«, ki jih je zložil, je hotel podati vso božjo lepoto in vzvišeni po men sv. daritve. Od njega imair.o 73 iger, sv. Rešnjega Telesa, takoimeaovanih jAu* los sacramentales<. Beseda Auto je po zakonih Španskega giasoslovja izvedena iz la« finske besede aetus /natančnejše aetum). Zato so take praznične igre tudi nazivali ,Aet«, to je dejanje. Tudi ce so bile še tako obsežne, so vendar vsebovale le eno samo! dejanje. Njim nasprotne so bile takozvanei Comedias (veselo- in žaloigre), katerih je spisal Calderon pred svojim vstopom v du« hovski stan, torej pred svojim petdesetim letom, prav rmiogo. Te . o obsegale več de-, janj. Kakšen zaklad iiajkrasnejse nabožne poezije vsebujejo Autos! To so priznali celo' protestantski estetiki in slovstveni zgodovinarji. Tako pravi \Yiljein Schlegel (v 14. predavanju o . amatski umetnosti itt slov? tv-i) o Calderomt: . Pri njem zažari ve-, soljstvo v škr: tnih plamenih ljubezni', do presvete Evharistije. Jji Friderik ScliackJ piše v svojem delu iZgouovina dramatskei imietnosti in slovstva na Španskem«: >Cal-i deronov duh je v svoji pobožnosti ves uprt v nebesa. Zdi se, da j j zbral vse svoje moči v eno žarišče in je hotel v Autos podati največje, kar je zmogel ustvariti.« PoslušajmO še katoliški glas Avgusta W' .balta: iAutos so kakor v<./..ee blestečih biserov, ki obda-< jajo monštranco; — kakor rosne kapljice, v katerih se zrcali evliaristično Solnce, zdaj v tej, zdaj v oni barvi. Jasno podaja strmeče mu očesu najrazličnejša, globoko zamišljena razmerja presvete Evharistije do verv skih resnic, človeštva, zgodovine in do na« ruve. * Oglejmo si torej >Skrivnosti sv. maše«. Calderon hoče podati razlago vse mašne 11» turgije. V ta namen smatra sv. mašo kot velikansko, svetovno dramo, ki pričenja > Adamom in traja do sodnjega dne. Višek ln katastrofa je Kristusova odrešilna smrt na križu. Adam, Mojzes in Kristus nastopijo zaporedoma kot nositelji naravne postavo, pisane postave in postave milosti. Kot taki in v tem redu so tudi mašnikl posameznih delov mašne daritve. Razne dramatične slike, ki so vrste, so v notranjem, medsebojnem skladu z ozirom na smrt na križu, na katero se nanašajo. Zunanjo zvezo takore-koč okvir vsega dejanju, tvori dvogovor alegoričnih oseb: modrosti in verske nevednosti. V fa dvogovor je pesnik upletel ustmeuo razlago masnih obredov. Nevednost prizna, da gre vselej k sv. maši, a o tej bore malo razume. Modrost se jej predstavi in jo pouči, da je sv. maša višek božje ljubezni in vsemogočnosti in obsega vso božjo visokost in veličino od stvar-jenja sveta do sodnjega dne. Nato sledi uvod k sv. maši, zasebna priprava duhovnika, kajti »duhovnik mora delati pokoro, preden pristopi k oltarju*. V ginljivih stihih objokuje 'zgubljeni raj. Modrost oznani prihod Odrešenikov in pozove Adama, naj mu daruje: Svetovna maša so prične. Adam moli ob vznožju stopnic stoje pristopno molitev. Nevidni zbor, ki ga pesnik zove »Muzika« odgovarja vlogi ministrantov. Modrost razloži, da so to angeli. Besedilo molitev je skoraj isto, kot v mašni knjigi. Adam gre po stopnicah do srede oltarja in ga poljubi. Prva dramatična slika izgine. Adam ne more dovršiti daritve. Njegova žrtev ne zadostuje. Pred oltar stopi Mojzes. Kot in^oitus, vstopno molitev, moli nekaj mest iz psal-mov. Pričenja se z »Gospod, dvigni se!« Oa prispodablja staro zavezo b svojim vročim hrepenenjem in teženjem po Odrešeniku. Mojzes moli tudi »Kvrie?. Nevidni zbor odgovarja: >0, usmili se nas, Gospod k Toda tudi Mojzes ne more dovršiti daritve in izgine. Medtem zapoje jasni angelski zbor Gloria in excelsis Deo — slava Bogu na višavah. Nato nastopi nnjpreje Kristusov predhodnik, Janez Krstnik in oznani veselo vest o skorajšnjem prihodu Mesije. Kristus se prikaže. Zopet se zaslišijo angelski glasovi, ki slave Kristusa z besedami, ki se nanašajo nanj: >Ti edini si sveti, ti e3ini Gospod, ti sam Najvišji I« Sedaj pesnik prekine mašo in vrine dramatičen dogodek. Judovstvo in poganstvo nastopita kot dve alegorični osebi. Kristus se obrne do judovstva, naj ga prizna kot Mesijo. Judovstvo silno nasprotuje, a vsi ugovori so ovrženi. Sledi predstava Sav-lovega spreobmenja v Pavla. Med tem piše apostol Janez nov poziv na trdovratno judovstvo, ki se še vedno protivl. Ta list je namenjen za berilo sv. maše, namreč začetek pisma Hebrejcem. Kristus veli Janezu, naj prične brati. Izbran je uvod evangelija sv. Janeza: Vzvišeno pričevanje Kristusovega božanstva. Modrost razloži obrede, ki so običajne pri evangeliju: prenašanje knjige na drugo stran, in zakaj vstanemo ter se prekrižamo. Nevednost odgovori kot zastopnica ljudstva Deo gratias in Laus tibi Chrt-ste — Boga hvala ln hvala tebi, Kristus, seveda vse v pesniški obliki. Vero molita menjaje Jane® ln Pavel. Pri >et incamatus est« (in se Je včlovečil) Sridene Janez par besed, ld se nanašajo na [arijino večno, brezmadežno devlštvo. Ju-3' dovstvo se oglasi ln se hvali, da Je Kristusa zatožilo Pilatu ln ga pribilo na križ. Nato pozove poganstvo, naj se mu pridruži, da bodo skupno delali proti Kristusu. Poganstvo se pa odloči za Kristusa in mu pokloni kadila. Prišli smo do darovanja. V prehod k temu naznani Kristus poganstvu, da preide blagor judovstva na poganstvo. Judovstva pa obljubi poznejše sproobnenjo. Da bi zadnjemu dokazni svojo pravo božjo in člo veško naravo, mu prineso angeli v znak božanstva kelih z vinom. Temu dolije vodo, ki označi "njegovo človeško naravo. Judovstvo izjavi, da pripozna Kristusa kot preroka, a ne kot Boga. Za umivanje rok prinese Janez Krstnik vode iz Jordana. K »Orate fratres« pravi božji mašnik: »Molite, bratje, da bo moja molitev prijetna vsemogočnemu Očetu!« Pavel mu odgovori. Alegorična oseba judovstva se pokloni Kristusu kot preroku. Razgrne svoj plašč, natrosi palmovih vejic in poje hosanal Dospeli smo do sanc-tus-a, ki ga poje zbor angelov. Kanon (sv. maša od predglasja do obhajila), ozir. Gospodovo trpljenje, zamisli pesnik za kulisami. ^Težnost mu je prepovedala, na odru uprizoriti najsveb jši del maše in svetovne drame. Na pozorišču sta le modrost in nevednost v razloga jočem dvogovoru. Začuje se potres ob Kristusovi smrti. S krvjo Sinu božjega omadeževano judovstvo pribiti na oder in prizna božanstvo Od-rošenika, ki ga je usmrtilo. Kljub temu ostane trdovratno, r! nakoplje božje prekletstvo in bega kot :>vc?:u ži«'.-r. po svetu. Nato razloži modrost ostale dele maše od povzdigovanja do obhajila. Na zadnje se nanašajo besede »Dopolnjeno je«, kar je utemeljeno, ker konča nova masna daritev s svetim obhajilom. Simbolični prizor, ki pride ob tej priliki na vrsto, nam kaže sveto mašo kot dopolnitev in uresničenje naravne postave in Mojzesove daritve. Svetovna drama, svetovna maša, traja do poslednje sodbe. 0 tej govori tudi zadnji evangelij (odlomek prve adventne nedelje). Kristus izreče sodbo kot sodnik sveta in doda še nekaj b- sed o presvetem zakramentu. Te je smatrati tudi kot blagoslov ob koncu maše. Slednji* strne zbor vsebino vse drame v sledečo kitico: Jezus je odreši! svet, sveti ra j ndprt je spet, smrtni strup je pokončan, vstali bomo sodnj' dan. Razno. t Novi davki v LJubljani. Občinski svet Je sprejel na zadnji seji z večino sledeče sklepe: Zviša se predvsem užitnina (trošarina) na alkoholne pijače ln sicer: Za vino v Bodth od 1 dinarja na 1.50, v steklenicah od 2.50 na 5, za peneča vina od 20 na 40, za rum od 2.50 na 5, za alkohol od 2J50 na 5 Din ln sicer t 12. majem. Zviša se tudi davščina na vozila: za enovprežne kočije na 125 Din letno, za dvovprežne na 200 Din letno. Za avtomobile do 80 konjskih sil se iviša davščina za 200 odst., za tovorne za 100 odstotkov. I*-vieti ao obrtniki in lzvoščki. — Davek na ponočnl obisk gostiln in kavarn se zviša na 1 dinar. Draginja na Mažarskom. Zaradi padanja mažarsko krone draginja v Budimpešti neprestano narašča. Moška obleka stane 100 do 180 tisoč mažarsklh kron, ženako krilo 200 tisoč, čevlji 40 tisoč kron. Zonskt klobuk 6000 kron, rokavice pa 20 tlsož kron, Vho tako knže, da pojdojo cene še navzgor, Zgradba tobačnih tovarn v Nlšu, Ve. lesu in Smederovu. Komisija, ki je bila določena, da pregleda zemljišču, ki bi bilo naj. prijpravnejše za zgradbo dveh modernih tobačnih tovarn, jo dovršila svoje delo ln po-dala poročila upravi državnih monopolov. Sigurno je, da bodo zgradili dve tvornlcl, ln sicer eno v Nišu, a drugo v Velesu. Uprava monopolov namerava zgraditi še tretjo to. varno, in sicer v okolici Smedereva. Cenm neki bodo gradili nove tobačne tovarne, ko pa še to nimajo dovolj delo, vslod česar odpuščajo delavke, nam ui znano. Skoro gotovo bi kdo rad zopet kaj »zaslužil« na račun države. Izvoz ruskega žita. Iz Moskve poročajo: Trgovski in obrtni vestnlk moskovski se bavi z uspohom izvoza ruskega žita. ki znaša doslej 25 miljonov pudov (1 pud ja okoli 16 kg) tor konstntira, da so rusko žito ugondo razpečava na evropskem trgu. Pri žitu, ki se izvaža na Finsko, Dansko ln Nemško, se priznavn njegova izvrstna kakovost, ki bo odprla ruskemu žitu pot v Skandinavijo, nn Laško, Angleško ter v druge dežela, Izvozu žita se pripisuje znaten pomen, ker izvoz ne bo samo dvitral cen krušni moki, ki zastaja na domačem trgu, ampak olajša tudi prodajo žitnih zalog iz lansketra leta, k! n» doslej šo niso porabile ter so tako oživi rusko poljedelstvo. Poleg tega bo imel izvo« ugoden vpliv na razvoj ruske industrije. Industrijsko-obrtna vzorčna izložba r Mariboru združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo od 15. do 26. avgusta 1923. Dosedanje iskušnje so dokazale, da so za razvoj in napredek obrti ln industrije razstave velikanskega pomena. To so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki, ki so doslej priredili že dve obrtni razstavi, ki sta obe krasno uspeli. Ta uspeh jih je napotil, da tudi letos v času od 15. do 26. avgusta priredo večjo razstavo, ki naj seznani našo javnost z našo industrijo in obrtjo. Dosedanje razstave v Mariboru so bilo omejene samo na obrt, letošnja pa je mišljena v mnogo večjem obsegu in jo namenjena t"7/ za domačo iudustrijo. Udeleži se jo lahko vsak jugoslovanski obrtnik ln industrijalec, kojega podjetje se nahaja v naši državi. Polog toga bo na razstavi tudi poseben oddelek za vajeniška dela in za take izdelke, ki s» doslej pri nas še ne izdelujejo, pa bi se v svoji kakovosti lahko izdelovali. Namen tega oddelka je predvsem seznaniti naše obrtnike in Industrijalce a temi Izdelki, ki jih moramo še vodno uvaževati iz inozemstva, dasi bi se lahko tudi v domačih že obstoječih podjetjih izdelovali. Razstava bo torej vse skozi zanimala in bo nudila jasno Bilko atanja naše obrti in Industrije zlasti ob našt severni meji. Rok za prijave razstavljalcora je določen do 80. junija. Vsa pojasnila gled« razstave daje pisarna razstavnega odbora, Maribor, Aleksandrova cesta 22. Pomlad. Zdravstvuj nam zopet pomlad zlata« že cvete v gaju jesen mlad, duhti že češnja vsa košata in cvetk premnogo vrh livad. Po mladih hribih in dolinah krilatcev petje s« glaei, po širnih dolih in planinah na novo delo vse hiti Zapusti svojo tesno sobo in stopi tja v prirodni hram, uživaj vesn« zlato dobo, govoril s taboj Boj bo sami S škrjančkom tam glasno prepsvaj) ker zopet prišla j« pomlad, zahvalo Bogu razodrvaj, postal boš —w srcu zopet mlad, Fr. K«. Pavi& S 15 majem se je pričelo rekrntovan]e. — Kdor želi navodila osebno ali pismeno za oproščenje, skrajšani rok in drage olajšave, naj so obrne na Karte, pisarna za vojaške zadeve, Jos. Svet:d, podpolkovnik v pokoju, Ljubljana, Na Vrtači 3 (Korzikov vrt). Ker se pripozna olajšanje že pri asentaciji, naj so vpoklicani, oziroma njih svojci pravočasno oglasijo. žgano, najboljše vrste Vam nudi po 6'— kron komad franko (na kolodvor postavljeno) vsake železniške postaje v Sloveniji Franc Prijatelj« Tržišče, Dolenjsko, "ig Peteite »ž I KO « in se prepričajte, da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvalescentc. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseli boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni »ŽSKA« d. z o. z., LJUBLJANA, ROŽNA DOLINA. STOLE kupite najceneje v tov. tvrdke TEHARSKA LESNA INDUSTRIJA, pošta in postaja STORE pri Celju. — Na zahtevo vam pošlje cenik svojih solidnih izdelkov. Cene zmerne. — Prodaja na veliko in malo._2713 NAJBOLJŠA NUDI (StfBtllNl Oddam kovačijo ORODJEM ter STANOVANJEM ob državni ;esti V NAJEM kovaču, ki je vajen tudi boljšega dela. — IVAN ZAJC, VIR pri Domžalah. 2818 Kunstek & Pleterski LJUBLJANA — VODNIKOV TRG 5, priporoča svojo veliko zalogo usnja in čevljarskih potrebščin na drobno in debelo. Naprodaj je posestvo »estojcče iz dobro ohranjene HIŠE z vsemi prl-tiklinami, VRTA, NJIVE in TRAVNIKA, v Lcscah na Gorenjskem. Nahaja se v neposrednji -bližini kolodvora in tovarne. V hiši je vodna in električna napeljava. Cena 120.000 Din. — Več pove SIMON DEŽMAN, Hlcpce, p. Lesce, Gorenjsko. 2830 Pozor! Krasna hišica naprodaj z dvema stanovanjema, sadnim in zelenj. vrtom, pripravna za obrtnika, trgovca, vpokojenca ali letoviščarja. Oddaljeno 10 min. od kolodvora Bled. več pove lastnik Ivan Pretnar, čevljar, Bled II. »L' FRANCOSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA v PA-RIZU, osnovana 1. 1828. — Skupna glavnica znaša 400 milijonov frankov. — Prevzema vse vrste požarna in življenska zavarovanja — Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki in GENERALNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO »Mexida«, d. z. o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 33. ust- AGILNE ZASTOPNIKE '•C »prejemamo pod ugodnimi .pogojil BERSON je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje; cenejši in trpež-nejši je od usnja. Od Vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi BERSON gumi potpetnike in gumi potplate. liif oddaja najceneje tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta št. 24. V vsako hišo .Domoljuba'! Mizarskega vajenca teti; tff" raem takoj. Hrano in stanovanje ima pri ineni. -F. ZAVODNIK, Giince 1, p. St. Vid nad LjublJ. Ker se v nekaterih krajih nc izdeluje cementna strešna opeka PREVZAMEM izdelovanje iste tudi na domu po najnižji ceni. — ANTON TRŠAN, Kranj. 3070 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem ODPRL mfiarsko delavnico v CERKNICI štev. 223 -»c ter sc za prijazna naročila priporočam. IVAN ŽKARJA, mizar. UČENCA za pekovsko obrt TAKOJ SPREJMEM. — Naslov pove upravni-štvo (Domoljuba« pod štev. 2969. 3039 po ugodni ceni NAPRODAJ. Obstoji iz njiv, travnikov in vinograda, z vsemi gospodar, poslopji v dobrem stanu. Redi sc 10 glav živine. 50 mernikov posetve. Kdor želi kupiti, naj piše na upravo -Domoljuba« pod Posestvo 3051, kjer dobi naslov. SBtikovo oglje sposobno za eksport, kupil je po najvišjih dnevnili cenah »Družba Carbonaria, Kočevje.« V najem ali v zakup IŠČEM za malo mm primeren prostor ali malo hišico v kakem večjem kraju. Lastnik ali lastnica z nekaj tisoč dinarjev gotov, sc lahko udeleži pri podjetju k polovični delitvi dohodkov in pozneje postane dedič vsega imetja. — Prijave na upravo pod «Ude!ežba Stev. 3020«. Pridnega učenca ali pomočnika za sedlarsko obrt SPREJMEM. — Naslov pove upravništvo »Domoljuba« pod Stev. 3088. Vabilo na redni občni zbor Osrednje čipkarske zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 10. junija 1923, ob 10. uri dopoldne v spodnjih prostorih I. delav-•kega konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg štev. 2, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem obS. zboru. — 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. —i 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1922. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. — 5. Dopolnilne volitve načelstva. — Volitev nadzorstva. — 7. Prememba pravil, — 8. Slučajnosti. V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob napo* vedani uri ne bil sklepčen, sc vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom in na istem mestu, ki bo veljavno sklepal ne glede na število glasov. l Slr.in 244 ivmourn 102:?. Stcv, 21. Poroč, prstani Donble vciiiiOP Stenske w,e Ku. iike Jte , e i«s"e Uhani »f|»tOTi»»t!iwips nr.rlatnlMelr | F. ČDDER UUBLJAHA 22, Prt nrnovs 1 vseli vrst nu drobno in debel* dobavlja po mu- nižjih cenah valjčni mlin l RAN MlliI LCU:. STUDA, p. DO.MŽALR. 27ŠO ..........sg*^ f"V ........ nimam?* r » ........... /mw vM f A. V "t L jc razpisana v KOVOR.TU Zaslužek po dogovoril. KOSTI KUPUJE IN P I. ACA NAJBOLJE: V. R. ROHRMANN LJUBLJANA 221S m »i ti pri TRŽIČU. 2(>05 lmM\ KMETOVALCI! r>o«v!ad;ijtr živini PRISTNI: « cf št. 5 n n sproti A l oj ?.ij o v i šča. V zatopi Hiion raznovrstno manutflkturno liltifro, r»ftin«vei<* vzore«, mte sra ee, notravice ter vnrr\* potreb^-ioe. Tt iporr ?-am se ter jaiuflm za dobro po-treUio. darila Čerteinik. Sil 1 OS'- kalne vsebujejo hikrat tc liko beljakovine in dva-krni toliko m; "čobt\ kakor pšenični otrobi. DOBK SE PRI »OLJARNA MEDVODE« MI D1C, RAKOVC & /.ANKI., družba / o. z., 1 jubljčina. PRIZNANO NAJBOUSE »PEKLENSKE KOSE« (HOl.f ENSFNSFN) priporoča založnik in saino-prodaja (e znamke za Jugoslavijo, tvrdka: F. S. ŠKRABAR, ViSNJA GORA. — Preprodajalcem ugodne cenel 1/51 Zdravilna zelišča KUPUJE po dnevnih cc-nah V. H. ROHRMANN, Ljubljana, Sv. Petra c. 27. 5.30 m do 0 m dolge, 25 do 60 cm debele, PLAČAM 200 k i on NAD dnevno ceno. Dobava do |c eni, polovica kupnine sc p'.ač« naprej. Pontidbe padi 'EXPORT< rn Anor.čni zavod Drago Bese-Ijuk in drug, Ljubljana, Sodna ulica it. 5. 2600 nnj novejša iznajdba namesto klepan a it brušenia lto». bo t najboljša svetovna ko-a jc »Gorenjska Uosn" zato zahtevajte in rnhite saino to. Dobi se pri: SV AH SAVNSK, Kranj, Gorenjsko. IKiši-vedgane Stenice-ičurhi in vsa golazen mora poginiti ako porabliate mo na|boi,a pr izkuš. in splošno hvaljena sredstva kot proti poljsk in hišnim mišim cS K, za podgane iS K. za ščurke 3J K, za stcnice 28 K, uničev. mo. Ijcv U: in *(> K, proti mrčes. 10 in 20 K, mazilo proti ušem pri ljudeh in pri živini 10 K, za uši v obleki in perilu 10 in ŽO K, tinkt, proti mrčesu na sadju in na zeleni. 10 in 20 K, proti mravljam 10 in 20 K. Prcprod. popust. Pošilja po povzetju Zavod zacksp: M. JtlNKER, Petrini.ka ul. 3, ZAGREB I. BBSBSasaaBBBSSaBBflIliaS3B A VIII. 105'23-6 Sodna dražba. Dne S. juuija 1923 ob 10. uri dopoldne se bo pro> dalo na licu mesta za iolo v ST. VIDU zemljišče ▼1. St. 2E4, k. o. Št. Vid, obstoječe iz: hiša St. M v št. Vidu, dvorišč« in gorp&darsko poslopje — parcela 5t. 73 1 t izmeri 381 m' za izklicno c:r.» 250,000 kron. Dražbe ni pogoji so razvidni pri dišču, soba štev. 33, in pri dražbi. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII., dne 11. ma;a 1923. stresna opeka f.lalno v 7.n!o£i pri H. PETRIČ, Ljubljana, Dunajska c.c.sta štev. 33. — Telefon št. 366. Skladišče: «BalUan«. • Trgovina z mlinskimi siti in snamifakiuro Anton Schuster i V zalogi so najboljše vrste Ljubljena, Stritarjeva ulica 7 volnena sita in Švicar- S6 je preselila na Mpcfm h n 25 ska svilena Sifia znamke 1 F I4C&IDI 11 b R>1. 60 ReiSS Frank, Zii r.eii nasproti mestnega ni?gisirata 1 Zadružna gospodarska banka d. d Telefon št. 57. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 v lastni pnlači (vls a vis hotela ..UKion"). i elefon št. 57, Keip-Sleti lo reaenft s^tipsto imdt K fo^eco.coc Podružn oe: D'akovo. Maribor, Sarajevo, Sciubor, Split, ž^benik. EI;spoz!. i rta :_KIe ti. Int crrfua skupnost g Sveopča ZanalH^sUo banko rt. d. v Zarrrctm in n j f-.no podružnico v Karlovcu ter z (-o; pmiarsc:o banko d. rl. v Novem Sadu. Daje trgovsko, kredite, oskomptira menice, lombartlira vrednostne papirje, kupuje hi prodaj« tuje valute in devize, j U sprejema vloge v tekočem računu in na v!o?ne knjižic« ter preskrbuje vso bančno in borzne transakcijo pod j jg najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec arefik Državne razrešite Icterlje. izdaja konzorcij »Domoljuba. Odgovorni urednik Anton Sainlk v Ljubljani JitjforiovMt*k» tiskMf*