203. številka. Ljubljana, v sredo 5. septembra. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MOD. Iihaja vsak dan »v©*er, iaimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avitro-ogernke dežele ea> vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo mesec I gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kolikor poštnina snasa. Za osnanila plačuje se od Cetlristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jede nk rat tiuka, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredni&tvo in upravniatvoje na Kongresnem trga It. 12. U pravni s t vn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne stvari. Kranjska gimnazija. Viakdu se Se spominja velike in splošne razburjenosti, ki je zavladala v vseh narodnih krogih takrat, ko je prejSnji naučni minister baron Gautsch zatrl tedaj jedino dasi nepopolno slovensko* srednjo Solo, nižjo gimnazijo v Kranji. Nevolja nad to očitno, ne samo Kranjskemu mestu ampak sploh vsemu narodu storjeno krivico se je izražala na različne načine. Odpošiljale so se leto za letom peticije ua naučno miniaterstvo, deželni zbor kranjski se je ■koro v vsakem zasedanju bavil s tem vprašanjem, takisto tudi deželni odbor in naši državni poslanci. Stvar je tako postala splošna slovenska zadeva in se je, ko so se jej uklonili nekateri protivniki iz našega taborja, kot taka proglasila tudi na shodu slovenakih poslancev v Ljubljani 1. 1890. Od takrat so se vsi slovenski poslanci potegovali solidarno sa obnovitev Kranjske gimnazije, a dasi so verno tlačanili prejšnjemu miniaterstvu, vender si baron Gautacb hotel ustreči njihovi soglasni za« htevi, niti tedaj ne, ko so bite zajedno s Kranjsko gimnazijo odpravljene srednje šole v raznih krono-vinah že vsa zopet obnovljene. Šele lani, ko je mesto Kranj po deputaciji obljubilo vse žrtve, ae je slovenskim poslancem posrečilo primorati vlado, da je morda zoper avoje prepričanje ustregla tej naši želji in ustanovila namesto prejšnje nižje gimnazije popolno gimnazijo. S tem Brno dosegli, za kar smo se več let z vsemi silami trudili in sedaj je naša dolžnost, da opravičimo eksistenco tega zavoda, da skrbimo za številen obisk in sploh za to, da bo v sebi združeval vse pogoje napredka. Deželna šolska oblast je 6 svoje strani v tem oziru že storila kar je mogla. Zaukazala je, „da •e odslej tisti učenci, katere je po njih rojstvu ali po njih rodbinskih razmerah šteti za pripadnike Kranjske gimnazije, t. j. učenci iz ozemlja c. kr. okrajnih glavarstev Kranj in Radovljica in iz ozemlja c. kr. okrajnega sodišča Kamnik, po razmerji aktiviranja posameznih razredov državne gimnazije v Kranji ne vzprejmd v Ljubljanski dve gimnaziji, ali pa lamo v posebnega ozira vrednih slučajih z dovolitvijo c. kr. deželnega šolskega sveta." LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) VI. (Dalje) — Bojim se, reče della Rocca z lahkim uame vom, da so tudi žene renaissance časih kaj strastno plesale. Ukus se je že pred njimi pokvaril. — Da, ali tako prostaške dobe, kakor je dandanašnja, še ni bilo. O tem sem trdno prepričana. Tudi kmetje so se že pokvarili. Le glejte, kako se oblačijo. In naSe društvo? Praznoglavci in postopači. Drugega izraza zanje ne poznam. In vsak dan je slabše. Jezik je pokvarjen, obleka neukusna, zabava se je premenila v razuzdanost, v družbo prihajajo ljudje, ki nimajo druge pravice, kakor da so nesramni in da imajo denar, a bedasti bo tako, kakor nagi kočijaši. Vse je tako popačeno, da bolj ■e more biti. Italijani ste Se jedini, ki se niste povsem odtujili lepemu in dobremu obnaSanju. — Preveč nas hvalite. Tudi mi smo se že okužili. Pošiljamo otroke v vaše dežele v javne Glasom tega uksza so torej iz Ljubljanskih dveh gimnazij izključen vsi pripadniki rečenib okrajev. Pričakovati je, da se bo ta ukaz točno tako tolmačil, kakor ga je razumeti in da ne bode izjemno dovoljenje dež. šolskega sveta tisto sredstvo, s čigar pomočjo zleze lahko kdor hoče v nemške vzporednice na Ljubljanski veliki gimnaziji. Občine sodnega okraja kamniškega so z naredbo deželnega šolskega sveta jako nezadovoljne in ne tajimo, da je njih iz ekonomičnih razlogov izvirajoči odpor dokaj opravičen in vreden resnega upofitevanja. Kamniške občine imajo z Ljubljano jako ugodne prometne svese in jim tudi sera ni tako daleč, kakor v Kranj. Tega vender ni smeti zahtevati, naj bi se Ksmniški dijaki čez Ljubljano vozili v Kranj. Mnogokomu bo to čutno pomnožilo itak velike troSke, sploh pa je zveza Kamnika z Ljubljano tako tesna, de bi se po našem mnenju lahko ugodilo želji rečenih občin. Če pa v tem oziru soglašamo s Kamniškimi občinami, moramo vender iskreno obžalovati, da se je sprožila misel, naj bi si Kamnik pomsgal 8 tem, da bi pošiljal dijake v nemški oddelek na Ljubljanski veliki gimnaziji. Ta misel se nam zdi tako gorostasna, da se ne moremo prečuditi, kako ae je mogla poroditi v vzgledno narodnem Kamniku. S tem bi se ne zatajil samo narodni program, narodna taktika, s tem bi se tudi Škodovalo učeči se mladini, zakaj da je napredovanje v Soli mogoče jedino na podlagi materinega jezika, o tem menda dandanes ni treba več razpravljati. Sicer pa nam je to veliko nasprotstvo Kamnika zoper Kranjsko gimnazijo — ako ne upoštevamo ekonomičnih razlogov — do cela nerazumljivo. Predsodki, ki se pojavljajo povsod zoper mlade zavode, se nam vidijo sicer tudi tu naravni, vender pa neopravičeni. Kranjska gimnazija zasluži naSe popolno zaupanje. Lega mesta je krasna, zrak je zdrav, skrbelo ae bo za primerna stanovanja in ker ne bo zavod tako prenapolnjen, kakor sta Ljubljanski gimnaziji, je po sebi umevno, da bodo učni uspehi vsaj tako dobri, kakor v Ljubljani, ako ne še boljši. Strah torej, da Kranjska gimnazija ne bo mogla tekmovati z Ljublianakinia, je pač neosnovan in zato pričakujemo, da bode Kamnik opustil zgoraj Sole. Ko se vrnejo, se najbrž še primerno pokloniti ne bodo znali. Sramovali se bodo prirojene gracije in glede prostote tekmovali b kočijaši. To se zmatra za moderno vzgojo. Bogati Egipčan gre na angleško vseučilišče in se vrne k Nilu s sila neukusnim klobukom in s tako suknjo, navdaja ga pa strast za žganje in za lov. Zato pravi, da se je obaovi'a doba faraonov. To je vzgoja t — Da, tako je, odgovori, smeje ae, Hilda. Želim, da bi se Italija ne okužila, a bojim se, da se je že zgodilo. Tudi pri vas imate Že železnice in tramw*ye, tudi pri vas se kmetje in meščani že mešajo, tudi pri vas je narodna noša skoro povsem zginila. — Tudi mestni prebivalci so izgubili instinkt dobrega ukusa. Morda takrat, ko so opustili staro nošo. — Narava in čuvstvovanje vašega naroda mu boBta vedno zagotovila neki prirojeni dobri ukus. — Da bi le bilo tako I Ali poglejte naše javne zgradbe, Se sledu ni ukusu. Ne da bi se pretiravalo se lahko reče, da nadkriljuje Italija glede popolnega razumevanja lepote in umetnosti vea drugi svet. Že večkrat sem sam o tem premišljal, kako da smo se temu mogli izneveriti, kam je prešel ta označeno namero in varoval svoje specifične interese tako, da ne pride ▼ navzkrižje z narodnim načelom. V tem slučaji ga bomo radi podpirali po svojih močeh. A tudi Kranj sam mora skrbeti, da dobi vse kar je mogoče in kar je pogoj dobri vzgoji. Muzeja seveda ne more ustanoviti, pač pa lahko kaj stori za muzikalno vzgojo mladine. »Glasbena Matica* je v tem oziru sa Ljubljano velikanskega pomena in kaj podobnega mora tudi Kranj dobiti, da vsaj v tem oziru zadosti zahtevam nafie dobe. S takimi in jedoakimi napravami bo Kranjska gimnazija mnogo pridobila ia zamogla lepo napredovati ter se razvijati. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 5. septembra. Cesar na Češketn, .Narodni Listy* govore na odličnem mestu o cesarjevi navzočnosti na Češkem in povdarjajo važnost okolnosti, da takrat, ko misli koalicijska vlada, da v Pragi in v njeni okolici ne more vladati brez izjemnih nsredb, je dal cesar prebivalstvu priliko, izraziti svoja čutila. Notorična je jedinost če&kega naroda v tem, da se mu zadržujejo njegove narodnostne in državnopravne pravice. Zato je ueuroevno, da v raznih delib dežele veljajo različni upravni zakoni. Izjemne naredbe so se razglasile pred jednim letom, v predvečer spominskega dne nepozabnega kraljevskega reskripta. Spomin na ta reskript živi v vseh čeških srcih in morda ni samo slučaj, da je cesar prišel baS ta dan na ČeSko. Morda se bodo slišali glasovi, trdeči, da so izjave prebivalstva za čass cesarjeve navzočnosti dokaz, kako dober uspeh so imele izjemne naredbe, ali to bi bila politična eskamotaža, dotičniki bi s tem pokazali, da ne znajo ločiti vladarjeve osebe od vlade konstitucijonetne države. Ministri govore. Čistokrvni nemški lažiliberalci niso bili nikdar posebno uneti za sedaujega trgovinskega ministra grofa Wurmbranda. Mož jim je preveč konservativen, v gospodarskem oziru prevelik nasprotnik mauche-sterBtva. Vrh tega je grof Wurmbrand jako oblasten gospod in ker je kot minister že pri raznih prilikah dokazal svoje mišljenje, ker je predložil novelo glede trgoviue na obroke, obBodil v Libercah delniške družbe, ker razširja določbe obrtnega zakona v konservativnem zmislu, se ni čuditi, da ga „N. Fr. Pr.u naš stari ukus. Tu, v Florenci, smo zgradili plinarno, katere dimniki stoje na obali Arnovi ter kaze skoro najlepšo panoramo na Bvetu, ki je slovela stoletja in stoletja. Ako je treba podreti ali popraviti kak stari slikoviti most, napravimo grd most b tisto zoprno ograjo iz ulitega železa, katera spada mej najgrSe reči na svetu. Ako napravimo sprehajališče, ki nas neizmerno mnogo velja in za katero prav takrat, ko je delamo, nimamo denarjev, napravimo je vender tako, da mu v Evropi ni para, naposled pa je pokažimo s tem, da postavljamo na vsak prostorček kavarne, stražnice in vse mogoče kolibe. Ako je iz zdravstvenih ali drugih ozirov odpraviti iz starih palač tržiSČa živeža, tiste male zatohle prodajaloice, podobne nizozemskim slikam, napravimo gotovo velikansko poslopje iz železa in iz stekla, ki je kar najbolj mogočo neukusno, neprimerno in nerodno, tako da se v njih ljudje meseca julija pečejo kakor na Žrjavici, meseca januvarja pa smrzujejo. Kaj je temu uzrok? — Tudi pri nas se najdejo taki plemeniti javn dobrotniki, kakor pri vas na Angleškem, ali vzlic temu vprašam: Kaj je ta hvalisana nova doba velikega storila? S čim se moremo ponaSati? Uničili smo puč marsikaj, kar je za bodoče generacije kar nit več ne mara. V Gradci je grof Wurmbrand otvonl razstavo motor,et z nagovorom in v njem razvil vodilna načela svoje obrtne politike. „Neue Freie Preaseu pravi, da bolj reakcijonarnih načel ne more zastopati niti princ Liechtenstein in sodi, d« na "VVurmbrauda kot levičarja v koalicijskem mini* steratvu ni več računati. — bolj, kakor Wurm-brandov govor jezi levičarje, kar je minister grof Scbiiaburn v Lvovu govoril. Na baaketu, kiten j« grofu Schoaboruu priredilo poljsko plemstvo, napil je gostu deželni maršal knez Sanguszko is ga slavil kot prijatelja poljskega naroda, s katerim vežejo Po* Jjake vkupni principi. Minister je odgovoril, ds mu je sodelovanje pri vladi omogočeno, ker so najznamenitejši faktorji v državi konservativci. Povdarjal je sorudnoat svojega mišljenja z mišljenjem poljskih poslancev, in pol jako vernost. Nemci so silno nezadovoljni in da imajo za to uzrokov dovelj, se razvidi iz današnjega našega članka. Levičarski listi povdar-jajo ostentativno, da je njih udanost koaliciji že skoro despela do zadnje meje in Bi bahato trkajo na prsa, češ, brez levičarjev ni moči vladati. Ogemfce reforme. Pred nekaterimi dnovi je stal Koloman Tisza pred svojimi volilci in jim povedal marsikako zanimivo stvar, mej drugim* tudi jedno, ki obuja v političnih krogih precejšnjo senzacijo. 1/.rekel se je namreč z vbo odločnostjo zoper volilno reformo, katero pripravlja miniBter H>eronymi in vea svet je radoveden, ali bo to imelo kake politične konsekven-cije ali nobenih. Ogeraka vlada še ni drž. zboru predložila svojega projekta in tudi o njega vodilnih principih se bore malo *e" Sedanje ogerako volilno pravo je anorganičen konglomerat volilnih zakonov iz raznih dob, a osnovan je na principu cenzusa. Tem različnim volilnim zakonom imajo Madjari zahvaliti svoje prvenstvo na Ogerskem. Vsi neniadjarski narodi tožijo, da so ti zakoni skrajno krivični, v prvi vrsti pa tožijo Rumuni. Minister Hieronymi misli rešiti rumunsko vprašanje s tem, da premeni volilni red. Obljubil je to celo na svojem potovanji po Sedmograškem. To je uzrok namenu, premeniti volilni red. (*'■■ je to iedini vzrok, potem vsled nasprotovanja Kolomana Tisze ni misliti, da pride stvar pred državni zbor. Če pa se je vlada, kakor se sodi, lotila tega vprašanju na željo krone, potem utegue nastati jako kritičen položni. — Drugačna je stvar z upravno reformo. Dotičui načrt je povsem gotov in vlada se ne more več umakniti. Ali jej bode Tisza tudi v tem oziru nasprotoval, še ni gotovo. Vsekako je reforma uprave, pri kateri pride jaku mnogo lokalnih vprašanj v poštev, zelo kočljiva stvar in utegne morda postati tisti kamen, ob katerem se bo ministeratvo spodtakuilo. V nanje države. Položaj v Srbiji, B ligraJBki poročevalec BFraokfurter Z^itung" js govoril z miniaterskim predsednikom N kolajevi-Cem o sedunjem položaju na Srbskem. Nikolajević je mej drugim rekel: Radikalna Btranka je popolnoma razbita. Svetoval nem 1'aniču, ki je moj prijatelj, naj Btranka njegova opusti ime „radikalna stranka" in naj seBtavi stvaren program notranjih in finančnih reform, s cer da ne pride nikdar več na krmilo. Pas:ć pa odlaša št) vedno, nadeje bo, da se vender porazume s kraljem. Ustava iz I. 1869., ki se je zopet upeljala, je res potrebna premembi*, ali dve ali tri leta ni misliti na tako premembo. Sicer pa to prav za prav ni nikaka ustava, ker določa, da jo sme kralj odpraviti kadar hoče. Prave protidinastične Btranke ni na Srbdkem. S Kara-gjorgjeviči simpatizujejo samo njihovi sorodniki, ti pa so povBem mirni, tako da se Obrenov'ćem ni ničeBar bati. — Zakaj pa se je potem storil prevrat? Ali zato, da se urede Milanove fiaauce na narodove troške ali da ae obuovi tajna pogodba z Avstrijo? isto tako nenadomestljiva izguba, kakor za nas uničenje raznih umotvorov za časa velikih obsedanj, kar Brno pa ustvarili, je samo grozno ali pa smešno. V tem, ko je govoril, spretno in resno, ga je lady Hilda pazno poslušala. Pozabil je bil popolnoma, da govori z ženo, in to z ženo, kateri je bilo vse življenje le igrača in pretiranost. — To je vse res, reče naposled lady Hilda, zakaj držite križem roke, zakaj ne delujete po svojih načelih? Bolezen pač vidite, leka pa ne zapišete. — Jedino zdravilo je čbb, odgovori nn zamišljeno. Pokvarjenost b8 je pri nas preveč razširila, da bi jo mogel človek Izlučiti — še vojna je ni uničila. Jedino, kar bi moglo pomagati, je vzgoja in javna predavanja. Največje zlo je, da je narcd tako nemaren in apatičen. Jeze se vsi, ne gane se pa nihče. — Tudi vi se ne ganete in se le jezite. — Da sem imovit, bi ne bilo tako, odgovori della Itocca z nekako bolestnim usmevom. Siromak sem in zato se ne morem lotiti javnega delovanjs, da bi se mi ne očitalo, da iščem svojo korist. Človek, ki nima denarja, nima upliva. Koj je na sumu vsaj pri nas. (Dalje prib.) VoUtve v Belgiji. V Belgiji se pripravljajo vse stranke na volilni boj. V kratkem se bodo vršile nove volitve v parlament, v katerem so imeli doslej večino klerikalci. Boj bo srdit. Klerikalna stranka je najbolje organi-zovana in utegno tudi zmagati, Če se doktrinaraim liberalcem ne posreči, pridobiti socijaliste in sploh delavce za svoj program. Liberalna stranka v Belgiji je mej vsemi msnchesterskimi strankami v Evropi gotovo najbolj zoperoa, najkrutejša nasprotnica de-lavskih tirjatev in sato tudi nima upanja, da bi jo hoteli delavci podpirati zoper klerikalno stranko, ki je sicer nasprotna svobodi in tudi precej manche-sterska, pa vender ne tako, kakor liberalna. Dopisi. Iz LJubljane, 4. septembra. [Izv. dop.] (Občni zbor »Vdovskega učiteljskega društva" in „Narodne šol e".) Dne 4. t. m. je bil običajni letni občni zbor zgoraj imenovanih društev v telovadnici II. mestne Šole. Prvo je zborovalo Vdovsko društvo. Društveni predsednik č. g. prost dr. Jarc vse prisotne prisrčno pozdravlja ter omeni, da mu visoka starost 81 let ne dopušča več predsedovati tako važnemu društvu, kateremu je predsedoval od 1872. leta ter priporoča, da si zbor izvoli na to važno mesto mlajšo in čilejšo moč in najbolj na mestu se mu zdi za ta posel društveni odbornik g Stegnar. Ko mu zbor izreče jednoglasno zahvalo za trud ia požrtvovalnost, koje je imel za društvo, sta poročala gg. tajnik in blagajnik o društvenem delovanji in o stanji premoženja v preteklem letu. Obe poročili Bta se vzeli na znanje in pri zadnjem na predlog g. R bnikarja tudi dostavilo, da naj se v bodoče računi tako sestavljajo, kakor je to v navadi pri posojilo eah in hranilnicah. Pregledo-valcem računov so bili izvoljeni gg. A r m i č , Far lan in Javoršek. Ti bodo imeli nalogo koncem društvenega leta in tudi večkrat mej letom društvene račune in blagajnico pregledati ter občnemu zboru poročati, v kakošoem stanji je društveno premoženje. Precej ž vahna debata se je vnela pri točki: „Opro-ščenje od vplačevanja letnine onih društvenikov, ki so že 30 let pri društvu". Tri leta sem se prakticira razvada, da občni zbor oprosti one društvenike od vplačevanja letnine, ki so že 30 let pri društvu. Temu odborovemu predlogu sta se pa letos odločno uprla gg Dimnik in Hibnikar, češ, da po društvenih pravilih občni zbor nima te pravice, ker po § 8. društvenih pravil je član društva le tisti, ki plačuje letnino. Predlog gg. D. in R je toplo podpiral g. Toman iz Moravč in g. Dimnik pa še dostavil, če že hoče društvo dobrote deliti, naj bo raje poviša letna podpornina za sirote od 25 gld. na 30 gld. Pri glasovanji je ostal predlog gg. Dimnika in R b-nikarja za jeden glas v manjšini, ker je bilo premalo mlajših društvenikov prisotnih l Velika živahnost in zanimanje se je pokazalo letos tudi pri volitvi odbora. Izvoljeni bo tile gg.: F. S t e g n a r (predsednik) ; J Dimnik (podpredsednik); J. Cepuder (tajnik); M Močnik (blagajnik); J.Borštnik, V. R i b n i k a r , Janko Ž i r o v n i k , B. V a 1 e n t a in A. Ž ume r (odborniki). Upamo, da bode zanesel novi odbor malo več življenja v društvo ter delal v blagor društvenikov in prid društva, na koj*) smemo biti kranjski učitelji ponosni, kajti danes ima že 54O0O gld. premoženja! — Po tem zborovanji je bil občni zbor „Narodne šole". Dnevni red se je naglo in gladko izvršil. V odbor so izvoljeni ti-Ie gg.: Borštnik, Cepuder, Dimnik, Kecelj, Močnik, Praprotnik Frančišek, Raktelj, Ribnikar, Stegnar. Na predlog g. Ribnikarja se je imenoval g. Andrej Praprotnik za njegove velike zasluge, kojih si je stekel za slovensko šolstvo, jednoglasno in z velikim navdušenjem častnim članom „Narodne Sole". Domače stvari. — (Jo 8. vitez Z h i s h m a n f) Kakor poroča den&šnja brzojavka, umrl je včeraj popoludne nagloma na Dunaji dvorni svetnik in bivši vseuči-liSki profesor dr. Josip vitez Z h i s h m s n. Pokojnik je bil naš rojak, porojen leta 1820 v Ljubljani, kjer mu sorodniki še ži\o. Z veliko marljivostjo svojo dosegel je doktorat modroslovja in pozneje pravo-Blovja. S kraja bil je profesor klasičnega jezikoslovja na Dunaji in doletela ga je najvišja čsst, da je bil odbran učiteljem cesarjevemu sinu, pokojnemu prestolonasledniku Rudolfu. Okoli leta 1870. pa je na podlagi učenih del ob orijeotalskem cerkvenem pravu postal profesor kanonskega prava na vseučilišči Dunajskem. Leta 1871. je dobil red železne krone III. reda, a nekaj let pozneje bil je imenovan dvor- 1 sJ loattioj *n uisal (iJusv^nsf i I som uuoJ tw ojhb t*b nim svetnikom. Kot vseučiliški profesor, bil je velik prijatelj in dobrotnik dijakom s Kranjskega, pa tudi Slovencem od drugod. Mnogo let je upravljal Knaf-Ijevo ustanovo in obračal skrb v (p, (ja se množile podpore is tega blagonoBoega zattjjja. A tudi sicer je priskrboval dijakom po4»or#, boiisi, da jih je priporočal znanca* za poMraajfci naslužek, bodisi da jih je napotefal k Majvišji jaja^ni blagajni, kjer so se vedno ozirali a* njegovo pripro-šnjo. Kadsr je sila do vrha prikijpela, bil Je glas: sk profesorju Zhisbmasu 1" In vsak, kolVkaj vreden, dobil je podporo ali vsaj primerna svet. Uredno je bil vesel in nekako ponosen, Če so se slovenski dijaki odlikovali na vseučilišči, zamolčal pa tudi ni svoje graje, če je zapazil kako malomarnost. Z* svojo domovino se je vedno zanimal in dijake povpraševal po tem in onem, a politike mu ni bilo mari. Ko je bil 1. 1888 zbok svoje starosti kot vseučiliški profesor vpokojen, postal je ravnatelj c. in kr. rodbinsko-fidejkomisne knjižnice — in slovensko dijaštvo je tako izgubilo svojega najboljšega pokrovitelja. Marsikdo izmej razumnikov slovenskih, ki danes čita veBt o njegovi smrti, spominja se tega, z velikim vplivom in mnogimi častmi obd«nega moža s hvaležnim srcem. Bodi mu v obče blag spomin! — (Nadvojvoda Karol Lud o vi k) se je bil v ponedeljek pripeljal na Bled in ostal tam ves dan, včeraj pa se je peljal v Volosko. — (Slovenski umetniki v Zagrebu. Iz Zagreba se nam piše: Vrata hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu bo zopet odprta; od 1. t. m. se zopet igra in v stari, nekaj ozaljšani in popravljeni hiši vlada nov duh. Na mesto provizor-nega je stopil sedaj defioitiven intendant, kater nima nič druzega opraviti, kakor skrbeti za narodno gledališče. Dr. Stjepan pl. M i leti č, kateri je prišel na intendantsko mesto, je sicer Še mlad a vender je javno mnenje z njegovim delovanjem povsem zadovoljno. Ko je postal intendant, je imel težak položaj, ker bo nas zapustile razne izvrstne sile tako dični Fijan, ki je šel v Beligrad, gg Freudenreich in Anć, in še nekaj drugih. Bilo je torej preskrbeti novih močij, a to je težka stvar. A vender imel je srečo. Mej drugimi umetniki dobili smo tudi gospo in gospoda BirStnika iz Ljubljane, katera smo upoznali že v pretekli z;mi in pomladi. Seveda takrat sta igrala slovenski, sedaj pa sta se morala učiti hrvatski. Včeraj smo že imeli priložnost, videti ju na naši pozornici kot Clairo in Derbleya v ,»Fu-Žioarju". Naravno je, da je vsakdo vpraševal: Kako pojde? Sta li mar že kaj naučila hrvatski? — No, a niso morali dolgo pričakovati odgovora. Gospa in gospod Borštnik sta zmagala. Karata se naučila v treh mesecih hrvatskega jezika, je jako mnogo, toliko, da se vse čudi. A kaj bi rekel o igri? Take Claire, Kot je gospa Borštnikova, še ttramo imeli na hrvatski pozornici. Efekt njene igre je skoraj neverjeten. Tudi gospod Borštnik je bil Derblay, kakoršnih se malo najde. Posebno velik utis naredila je njegova realistična igra v drugem dejanji. Občinstvo je vrle umetnike jako simpatično vzprejelo. Po vsakem dejanji bo bo morali po tri- Štirikrat pokazati Gospa Borštnikova dobila je lep šopek cvetlic, gospod Borštnik pa venec. Danes že lahko rečemo, da sme hrvatsko narodno gledališče jako mnogo pričakovati od dičnega umetniškega para. Kritike Zagrebških listov so jako laskavo. — (Pričetek šolskega leta.) Na državni višji gimnaziji v Ljubljani se prične šolsko leto 1891/95 dne 18 t m. s sv. mašo. Učeuci, ki vstopijo v I. razred, naj se zglsse dne 16. t. m. od 8. do 11. ure zjutraj v ravnateljski pisarni s potrebnimi spričevali in naj naznanijo, ali žele vstopiti v slovenski ali nemški oddelek. V druge razrede novo vstopivši dijaki naj se zglase u potiebnimi spričevali dne 16. t. m. ud 8. do 12. ure zjutraj, tej gimnaziji že pripadajoči dijaki pa dne 17. t. m. ob istih urah. Dijaki, ki spadajo v področje Kranjske in Novombške gimnazije, se vzprejemtjejo le v izrednih slučajih z dovoljenjem dež. šolskega sveta, kateremu je izročiti dotične prošnje. Ta odredba velja za I. in II. razred. Vzprejemni izpiti se prično dne 16. t. m. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Neimenovanec, „Alter Drahrer aus Wien", bivajoč v Ljubljani, 10 kron. Živio I — (Za .Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Neimenovanec, .Alter Drahrer aus Wien", bivajoč v Ljubljani, 10 krori. Živio 1 — (Cirkus Henry.) Navzlic silni nevihti In izdatnemu dežju, ki je padal par ur pred pri-cetkom predstave, je bil tudi včeraj cirkus prav dobro obiskan in je občinstvo vse produkcije vzpre-jeio s živahnim odobravanjem. Vaaka predstava potrjuje bolj prvotno sodbo, da ima cirkus H^nrv res vseskozi umetnike prve vrste. Iz včerajšnjega vzpo-rela je omeniti posebno pohvalno šest ogerskib rujsvib kobil in skakalna konja Rheingold in Miško, katere sta predvajala ravnatelj Honry in njegova soproga, dalje v dovršenosti neprekošeoe ikariške igre Leonove obitelji, čudesnega slona Đloudina, jokay jahalca Leona, produkcije na zračnem aparatu, jahalni prizor s spremembami kostumov, balet itd. Pantomima „čarobna piščal", s katero se je zaključila predstava, je vzbujala mnogo smeha. — (Ume tal ni ogenj) priredi v torek zvečer dne 11 septembra na Koalerjevem vrtu pirotehnik Fran Guno iz Gradca in eiuer v zvezi z vojaškim koncertom. — (Železnica Gelovec-Gorica.) Komisar generalnega nadzorstva avstrijskih državnih železnic g. Elvard Pichler pl. Đđeben boda še tekom tega meseca pričel na lici mesta s predštu-dijami za železniško zvezo mej Gorico Sv. Lucijo-Podbrdom-Boh. Bistrico-L escami in Lescami Kor. Bistrico-R >žno dolino Žihpoljami in Celovcem. — (Vihar na Gorenjskem.) Včeraj je na Gorenjskem nastal velik Vihar, ki je zlasti okolu Bleda podrl več kozolcev in poškodoval precej drugih poslopij. — (V Št. Vidu na Dolenjskem) osnovalo se je „Kuietijnko bralno druStvo", kateremu je vlada pravila Že potrdila. Ustanovni občni zbor vrši se 15 t. m. v društvenih prostorih. Odnovalni odbor obrača se do vseh rodoljubov, ki se zanimajo za novo društvo, da bi je podpirali z darovanjem primernega berila za knjižnico. — (Vipavska čitalnica) priredi v bvo-jih prostorih običajno svojo veselico dne 8. septembra 1894. Razen pevskih točk je na vzporedu tudi dramatična predstava in komičen prizor. Pri veselici sodelujejo šturski pevci. — Pri plesu svira goriški septet. Znčetek točno ob 7. uri na večer. Vatopniua 20 kr., Bedež 30 kr., k plesu 1 gld. — (Trte po nizki ceni ali brezplačno.) Iz trtuice, katero ja napravila dežela kranjska v Ljubljani, bo bude letos oddalo kakih 50 000 cepljenih amerišk h trt. Prodajale se bodo po 5 gld. 100 komadov, neimovitim vinogradnikom pa se bodo delile tudi brezplačno. Oglasiti se je do 30 t. m. po županstvih pri deželaem odboru v Ljubljani. — (Vinska le ti n a.) Grozdje prav lepo dozoreva po slovenskih pokrajinah. Vina sicer žalibog ne bode veliko, a kar ga bode, to bo dobra kapljica. Vročina poslednjega časa je prav dobro vplivala. Na Dolenjikem v obče vinogradi precej hirajo. Kar ni uničila trtna uš, to storita strupena rosa ali pa toča. Le v nekaterih krajih, kjer so že od nekdaj skrbno obdelovali vinograd* in kjer še ni trtne uši, bode letos nekaj prav dobre kapljice. — (Slovenjebistriška podružnica sv. Cirila in Metoda) je zborovala v nedeljo v Pulskavi, kamor j • priredila izlet. Udeležba je bila prav obila. Po zborovanju je bila živahna veselica, pri kateri so prvikrat nastupili vrli tamburaši in pa pevski zbor iz Slovenske Bistrice. O družbi in nje namenu sta govorila dekan Slovenjebistriški g. Hajšek in g. Hribar iz Celja. Podružnica se lepo razvija in bode delovala lahko prav blagodejno mej Slovenci slovenjebistriškega okraja. — („S ti d mark") je zborovala minulo nedeljo V Ptuji. Udeležb* pa ni bila nič kaj posebna. Tujcev je bilo malo, a tudi domačinov je mnogo ostalo doma. Da ni manjkalo nemških matadorjev iz Celja in iz nekaterih drugih krajev, se razume. Vseh skupaj ps je vender le bilo malo število. Čh nekaterim pravim Nemcem ni po volji zloglasno društvo, ki v prvi vrsti neti narodni prepir. — (Bralno društvo v Sevnici) je priredilo v nedeljo po občnem zborovanju koncert v prostorih g. Simončiča. Iz prijaznosti so sodelovali Ljubljanski učiteljiščniki pod vodstvom učitelja gosp. Aparnika. — (Dirko v Žale O) priredi tamošnje dirkalno društvo v nedeljo dne 16. t. m ob 3 uri popoludne. Darila so za pričetno dirko: 200, 50, 20 in 15 kron; za dirko plemenskih konj 200, 50, 20 in 15 kron; sa društveno dirko 150, 75 in 50 kron. Da se vrši dirka, treba je najmanj 5 oglasil; "iiimilfciT vahoihV-. div.3 ni duUiJaaJ rok za oglas'la je do dne 15. t m. zvečer ob 6. uri. — (Promet tujcev ob V r b 3 k e m je zeru) pri Celovcu je jako Živahen. Po zadnjih izkazih je bilo: V Vrbi 2132, v PoreČah 2109, v Krivi Vrbi 635, pri vojaški plavam i 129, na Otoku 241 in pri Majerniku 77 tujih gostov. — (Slovenski živelj v Gorici) se vedno bolj utrjuje in je opaziti stalen in trajen napredek v tem oziru. Slovenci, ki vedno prihajajo z dežele in se naseljujejo v sicer večinoma laškem mestu, se ne poitalijaučujejo več kakor prej, ker nahajajo dovolj zaslombe v obstoječih narodnih društvih. Čitalnica, bralno društvo, .Sokol", posojilnice in „Slo-g ne" slovenske šole, to bo važni faktorji za razvoj slovenskega ž • v 1 j a v poitalijančeni Gorici, ki bo rešili narodnega pogina že marsikatero dušo. — (Mramornat most) Mej Dolenjo Tre-bu8o in mej Cerknim na Goriškem bo dobiva lepo pisan mramor, ki se porablja za cerkve, spomenike in jednake stvari. V bližini teh krajev, na Stopuem je celo čez Idrijco narejen most iz takega mramorja. — (M ejnarodna živinska razstava bo odpre jutri na Dunaji. Rtzstavljenih je okolu 4O0 glav goveje živine in 250 prascev. Poleg živali j8 razstavljeno tudi mnogo Btrojev in orodja. — (Ustanove.) Za leto 1894 razpisane bo od umrlega barona Wurzbacha napravljeno „cesarice Elizabete" ustanove za invalide, i. s.: a) Tri ustanove po 60 gld. za Ljubljančane, b) tri ustanove po 30 gld. za rojake iz Kamnika, iz Jariš ali s II >meca in c) tri ustanove po 30 gld. za roj*ke iz Ventar-jeveca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod baron Alfonzi) \Vurzbach, i. s : one za Ljubljančane po nasvetu kranjskega deželnega odbora, ustanove za Kamoičane, Jaršane in Hom-čane po sosvetu županstva v Kamniku in ustanove za Ventarjevčane po nasvetu županstva Šmartinske občine. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni vojaški invalidi iz imenovanih občin ali krajev od stražmeštra ali narednika nazaj, ki so lepega vedenja in vsled v vojni dobljenih ran nezmožn«, da bi se sami mogli živeti. Ako bi bo za omenjene UBtanove ne oglasilo zadostno številu vojaških invalidov z navedenimi lastnostmi, tedaj imajo pravico d« njih tudi drugi reveži spodobnega vedenja iz imeuovanih krajev, ki se zaradi bolehavosti iu starosti ne morejo sami živeti. V obeh slučajih dokazati je s posebnimi občinskimi, po c kr. političnem oblatdvu potrjenimi spričevali neomudeževanost prosile 'v. Dotične prošnje ulože naj prosilci iz Ljub liano pri Ljubljanskem mestnem magistratu, drugi prošnjiki pa vsak pri županstvu svoje občine do dne 10. oktobra t. 1. — (Razpisana služba.) V deželni bolnici Ljubljanski popolniti je služba s-kuodarija z letnim adjutom 600 gld. Prošnje za to službo poslati je vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljaui do 24. t. m. 1 _1 i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! k A Hazne vesti. * (Velik požar na Dunaji) je nastal v Wagemanovi čistilnici petrolja. Ša le čez 16 ur so gumici ndušill ogenj. Zgorelo je nad 450 hektolitrov petrolja in so vsi reservoarji uničeni. * (Telegrafni drogi iz papirja.) Najnovejši izdelki papirne industrije so telegrufui drogi iz papirja. Da postanejo dovoli trdi, se vmeša mej razpuščeno papirno tvarino boraksa, soli in druzih tvarin, potem pa se jo dobro stiska in jej da obliko cilindrov. Novi drogovi bo mnogo lažji od lesenih in so tudi bolj odporljivi proti atmosferskemu vplivu. * (Maiovreden župnik) V Milanu je poneveril župnik jedne tamošnjih prvih cerkev 40.000 lir na škodo neke bratovščine, potem pa jo pobegnil. Razposlal se je iskalni list. * (Angleški medeni tedni.) Pu Dalmaciji potuje novozaročena angleška zakonska dvojica od vas) do vasi. Stanujeta pa ta dva originalna zakonska v šotoru, ki ga vozita saboj. Šotor je opremljen jako razkošno in ima vse potrebne udobnosti, z vrha pa veje angleška zastava. Zdaj prebivata novozaročenca v okolici Zadra. * (Ločilni listi.) Najnovejša amerikanska iznajdba so ločilni listi. Jeden tak list se glasi: „Kolonel Gabrijel Davisn In Mistress Maud Daviš naznanjata r tem, da sta od včeraj sodniško ločena. Mistress Daviš ne bode odslej zvala zopet po svojem dekliškem imenu Maud Clever-Morris." • (Drzna cerkvena tatvina.) Iz cerkve Dell' Artella v Padovi je bilo ukradeno v noči od 3. do 4. t. m. iz rakve truplo sv. Antona Pado-vanskega. Tatovi so vlomili cerkvena vrata in odnesli mnoge dragocene darove. Zjutraj so se našle relikvije raztresene in okrnjene v bližnjem gozdu. Ko se je to dognalo, odšla je duhovščina in prebivalstvo v gozd, ter so se kosti slovesnim načinom v prekrasni krsti prenesle nazaj v cerkev. Ta dogodek je vzbud.l veliko razburjenost mej prebivalstvom Dunaj 4. septembra. Dvorni svetnik, bivši vseučiliški profesor Z h i s h m a n, je umrl danes popoludne ob 4. uri. Zadela ga je kap, ko se je šetal mimo menažerije v Sehonbrunnu. Dunaj 5. septembra. Deželno-sodni svetnik Jakob II r e n v Celovci dobil je povodom svojega vpokojenja naslov in značaj višjesodnega svetnika. Dunaj 5. septembra. Ministerski predsednik knez Windiscligraet% in poljedelski minister grof Falkenhayn sta odpotovala v Lvov. Brno 5. septembra. Levičarski občinski svet je včeraj soglasno sklenil uvesti na mestni nemški meščanski šoli namesto francoščine češki jezik kot učni predmet. LVOV 5. septembra. Medicinska fakulteta se otvori o navzočnosti cesarjevi s posebno slovesnostjo. Pri otvoritvi bodo zastopana vsa avstrijska vseučilišča. Monako V 5. septembra. Nepoznani ljudje so v Frankenhausenu pobili princu Ar-nulfu, sinu princ regenta, vsa okna njegove spalnice z debelimi kamni. Princ je nepoškodovan, Rim 5. septembra. Policija v Forliju je zaprla barona Dominika Francolinija, ker je razširjal anarhistične spise, in mu na podlagi novega zakona odkazala Sardinijo kot bivališče. Frnncolini ima premoženja vsaj deset milijonov lir. GlasgOV 5. septembra. Vsi škotski rudarji so ustavili delo. Izmej 70.000 rudarjev jih je le 400, ki niso začeli štrajkati. Tanker 5. septembra. Kabili v Demanu BO se upornikom pridružili in uplenili več mest. Kabili iz Krhaneiia, Jemena in Vitarana oblegajo mesto Makareš. Za problvalco mest, uradnike Itd. Proti tez-kotniii prebnvljtuija in vsem n isledkom umojrega se il ca j a in napornega duševnega odaju uprav neobhodno jiotrebno domače zdravilu pristni ,,Mo4I-uv SeidlH/.-prašck", kur upliva r,:i prebavljeni«' tmino 111 uravunviiliio tor ima olajševalen in topilen uftinek. Skatljlca velja l gld. !'<» poitnem povzetji razpošilja (o zdravilo vsak dan lekar A. MOLIi, c. in kr. dvomi salagateH, na DUNAJI, Tuchiaiibcu 9. V lekarnah na delali ju izrecno aahtevat| MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 —y) 3. suptenv ra: Marija Blesek, BtUnarjeva vdova, 78 lat, Ra/.potne ulie-.i i-t. 4. - - Uera liregar, gostija, 83 let, Karlovska cesta št. 7. — Jane/. Sukant, ključavničar, 64 let, Hrenove ulico fit. 8. Meteorologično poročilo. i Ca« opa-sovanja Stanje barometra v rum. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. •i o. ■ 7. zjutraj 'A. popul. 9. zvečer 131'8 na. 730 3 ju. v34 7 sa. 15 4° C U6Sr* c 14 2° C si. vzh. si. /.ali. si. jzh. obl. obl. obl. 7 BOmm deija. Srednja temperatura IH >,', za 2 3° nad normaloin. XD-a.xa.a.jsls:a* "to orana, dne" 4 septembra t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 70 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 70 , A.atrijska zlata renta....... 123 , 75 „ Avstrijska kronska renta 4" „..... 97 „ 9~> , Ogeraka zlata renta 4" „...... 181 . 90 , Ogcrska kronska renta 4°/0..... 96 „ 35 . AvBtro-ogerske bančue delnice .... 1017 „ — „ Kreditne delnice......... 3Go , 50 „ London vista........... 124 , 1» „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 60 B 87'/t . 20 mark............ 12 , 19«/, . 20 frankov........... 9 . 88«/, „ Italijanski bankovci........ 44 , 85 „ C. kr. cekini .. ........ 6 , 88 „ l),:e 3. Beptembra t. I. *♦/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 148 gld. 50 kr. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . 196 . — , Dunava reg. srečke 5«/0 P° 100 gld. . . 127 9 50 , Zemlj. ob«, ttvstr. 41/,0/. zlati zast. listi . 123 „ 85 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — „ Ljubljanske srečko........ 24 , 50 „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 B 75 „ Akcije anglo-avstr. banke po 2O0 gld.. . 168 , 20 . Trameraj druftt. velj. X70 gld. a. v. ... 318 , — „ Papirnati rubelj......... 1 n 34 a Dve učenki se vzprejmeta v popolno oskrbovanje pri .T. ISi-illi v Kcntlovl IiImI, II. nadatrop)«, v Ljubi jnni, na Glavnem trmi. (918—3) Učenec z dobrimi spričevali vzprejme bo v špecerijsko trgovino .A.. Šara"bon-a (973—1) v Ljubljani, Sv. Petra mitnica. £SjT" Ii56o »© "*J*3 trgovina z mešanim blagom g»W~ v nnjom uli nii o. VQ Ponudbe pofiilJHJ pod „J. J.*« potite restante Vipava. (972-1) Trgovski pomočnik 22 let star, izurjen v trgovini z manufakturnim in špecerijskim blagom, Išče služIte. Ponudbe pod: ..zvest 300" na upravniStvo tega lista. (979—1) Učenca vzprejniem takoj v mojo prodajalnico z manufakturnim in špecerijskim blagom iu z deželnimi pridelki. (960-2) F. Skušek v Metliki. G-ostilnica se pod ugodnimi pogoji da v zakup, eventuvelno na račun. Več pove upravniStvo „Slov. Naroda1. (940—3) C. if. glavno ravnateljstvo avslr. dri, železnic Izvod iz voznega reda -v-eljaw-xxeg*a, od 1- JTa.aa.l1a, 1894. Nutopno omenjeni prihajali! In odhajalnl čnl oanaćenl so * tr*o}>oluiln» oaebni Tlak t Trbii, Beljak, Oeloveo, Franaenafeata, Ljubno, cea Salatlial t Solnograd, Lend-Oaataln, Zal) na jeaeru, Inomoit, Bregnio, Ourih, Oenevo, Paria, Steyr, Lino, Gmunden, Iiobl, BucIajaTioa, Plaanj, Marijine Tara, Kgar, Kraucova var«, Karlova vara, Prago, Lipiko, Dunaj Tla Amatatten. Ob 0. uri SO min. aeerVr metani Tlak t Noto maato, Kočevja. Prihod v LJubljano (ju*, kol.). Ob 0. uri B3 min. mjutr.^j oaebni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Lip-alja, Prag«, Franoorlh varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevio, 8olnograda, Linoa, stejra, Omundena, Iaohla, Aua-■aea, Parlaa, Genove, Guriha, Bragenaa, Inomoit*, Zella na Jeaera, Lend-Gaateina, Ljubnega, Oalovoa, Beljaka, Franaenafeate. Trbii*. Ob 8. uri 0 min. tjutrnj raeia.nl Tlak ia Norega meita, Ko6eTJa. Ob 11. uri ¥7 min. ttopoiudnm oaebni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Lipaije, Prage, Franoorlh varov, Karlovih varov, Hgra, Marijinih TmroT, Planja, lluiiejevio, Bolnograda, Linoa, Btevra, Pariia, Ganeva, Guriha, Bregnloe, Inomoeta, /.«11» na Jeaeru, Lend-Oaateina, Ljubnega, OaloToa, Iilenaa, Pontabla, Trbiia. Ob 12. uri 46 min. popotudne meianl Tlak la Norega meita, Kočevja Ob 4. uri 48 min. popoluHns eiebnl Tlak a Dunaja, LJubaega, Selathal«, Beljaka, Oelovoa, Franaanifeate, Pontabla, Trbiia. Ob 8. uri 34 min. «rcfi>r metani Tlak la Norega Meita, Kočevja. Ob 9. uri VI min. atmrVr oaebni Tlak ■ Dunaja preko Amitetten a la Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Dijaki i 7. ». H tO. Ob 0. Odhod Is LJubljane (dr*.. koU. uri V.'i min. mjutrn) t Kamnik. . OS . popotuttn« . . ^ 00 . aa*#bv^r . . H 10 ,, »vrrrr „ ,, (aleduji Tlak le ob nedelja* lu praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). uri 00 min. zjutraj la Kamnika. . 1.1 . rfopoJurfrte . „ (4—301) ,, HO „ mv+jmr ,, || . 00 „ 0toHW , s (elednjl Tlak 1« ob nedeljah in praanikih.) »e vaprejnaejo pod nKodnliiil pogoji na hrano ln stanovanje pri pošteni, v sredi mesta stanujoči rodbini. — Natančneje izve ae v trafiki a> J. Svatek-a, Mestni trg št. 25. (952-2) z dobrimi spričevali, lepega vedenja in krepkega zdravja, vapre|menm tako| v ■pecerljalco prodajalnieo. (941—S) 3"er. 3ES©I"tz, v Iijnbljari, Realjeva eeeta fit. 1. Kovaškega učenca za kovanje konj in vozov, 14—15 let starega, vzprejrao prej ko mogočo Florljan I*roj, kovač v KranJI h. Ht. 47. (954—2) t veSft slovenekega, nemdkega in če mogoče laSkega jezika, ki bi bd popolnoma sposoben, samostojno oskrbovati korespondenco. Tisti, ki so vešči italijanščine in morejo službo takoj nastopiti, imajo prednost. Ponudbe naj ae pošiljajo naravnost pod naslovom: „Paromlin v CalJI"._(978) Namizni raki. Najizbornejie oplemenjene vrste, lovijo se vsak dan, da so vedno svozi, razpošilja pod jamstvom, «1« doepe še slvlt v poStnih košaricah poštnine in colnine prosto po poštnem povzdju: 110 kom. rakov za juho gld. 2*50, bO kom. srednje namiznih rakov gld. 3'—, 60 kom. velikanov z debelimi škarjami gld. 3*50, 40 kom. aolo-velika-nov gld. 450 in 3i kom. solo-velikanov, jako finih, čudovite živali, gld. 5*25. (854—12) P. Schapira. Stanislav it. 274, Galicija. Samo zu neftotiteo vnsn se ustavi mej potoma v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu A. Wolf inger-jeva menažos*' Divje a veri iz, vseh delov sveta; 6 levov, tigri, paiilri, leopardi* severni medvedje i. t. d. i. t. d. WmW~ Ve«T* i>Ov«<16 lepaki. "^Hf (978) CIRKUS IIKMtV. Danes v sredo dne 5. septembra 1894 i: Št. 8506. (9«i—a) Jako izbi* mi, l> o g* a. t vzpore d. Nastop prvih umetniških močij društva. IT ciganskem taboru veliki fantastiki balet, ki ga iivrAuje celo druitvo. 1 f 1 m ^ ti I .i ii wo »tvori <>!» <(. url« Zu^otolt <•!> url. Več povedo lepaki in listki. (977) Jutri v četrtek dne 6. septembra 1894 velika predstava Otvoritev hotela. Hotel Lloyd v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 9 v središči mesta, blizu južnega kolodvora, poštnega in brzo- javnega urada. $4 20 elegantno urejenih sob. t$ Izborna, cenena restavrae\ja. Gg. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene. Omnibusi k vsakemu vlaku. (%4~2) Karol Počivaunik, h^teiitr. Na deželni vinarski, sadjarski In polfedclakl ioll sia Ciirmu pri ATovesu mestu — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom — izpraznjenih je sedem deželnih ustanov za prihodnje Šolsko leto 1894/95, katero se prične dne 3. novembra t. I. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskllt kmetovalcev In vinogradnikov, ki so vsaj 16 let Btari, čvrstega zdravja, lepega ve-deuja in so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko iolo. Prednost imsjo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo bresplacno hrano, stanovanje in poduk v Soli, obleko si pa morajo sami preskrbovati. V fiolo vzprejemajo se tudi: 1.) PlaČn|oČI učenci, kateri plačujejo 30 kr. na dan za hrano in stanovanje, pa 20 gld. fioluine na leto, in 2) eksternlstl, ki zunaj Sole stanujejo, plačujejo le šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje, ki morajo biti kolekovane b ko-lekom 50 kr, se imsjo do SO. septembra 1894 izročiti vodstvu deželne vinarske, Hadjarske in poljedelske Sole na Grmu pri Novem mestu. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričevalo dovršene ljudske aH srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravjl In župnijsko spričevalo o lepem vedenji. ProSojsm za vzprejem proti plačilu priložiti je revers ali obvezno pismo starisev, oziroma vaiuha, zaradi vzdrževanja ufienca. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dro 24 RVgusta 1894. X^ajfaoljš< se nalagajo glavnice co se kupujejo 4°|o založnice gališkega zemljiško-kreditnega društva. Iste dom Saj o dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vložć kot kavcija in kot vojaška ienltna kavolja; razen tega je vsakih 100 gld. zaloinic zavarovanih po hipotekami vrednoati '253 gld. 33 kr. Založnice ae dobivajo po vsakokratnem dnevnem kurzu pri 0T- banka in menjalnica v Ljubljani. (b.;8-27) Izdajatelj is odgovorni urednik: Josip No U i. Lastnine in tisk .Narodne Tiskarne". BBSSH