Ameriška Domovi ima
IU—MO/W1E
AMCiUCAM IM SPIRIT KW€toN'llt UNGUAGC ONI?
KO. 8
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 12, 1966
SLOVCHIAN
HORNING N€W$PAP€B
ŠTEV. LXIV - VOL. LX1V
Poljakom več do meje e Nemci ko! do papeža
Novi spor med Cerkvijo in
komunistično vlad o, nastal zaradi odnosov do Nemcev, bo skoro gotovo preprečil papežev obisk na Poljskem.
VARŠAVA, Polj. — Med poljskimi komunisti jn kardinalom Wyszynskim je zopet izbruhnil oster spor, ki so ga zamešali v mednarodno politiko. Poljski škofje so namreč povabili nemške škofe na udeležbo pri praznovanju 1000-letnice pokristjanjenja poljskega naroda. To jc na prvi pogled čisto cerkvena zadeva, ki bi , poljskih komunistov ne smela razburjati, ako so res za ločitev Cerkve od države. Pa so tako malo kot komunisti povsod drugod na svetu.
V	tem slučaju so poljski komunisti postali ujetniki lastnega strahu. Se namreč strašno bojijo, da bi kdo začel spravljati tudi le v pogovor vprašanje sedanje državne meje med Poljsko in Nemčijo. Za vse Poljake brez razlike je to vprašanje že rešeno, ni pa za Nemčijo in zahodne velesile, ki trdijo, da se mora ta razmejitev določiti definitivno šele na nemški mirovni konferenci, ki pa je še za devetimi gorami.
V	strahu za sedanjo mejo so komunisti videli v vabilu poljskih škofov nemškim škofom nevarnost, da bo zopet dana prelika za debato o tej meji. Strah je očitno prevelik, kajti ne poljski ne nemški škofje nimajo nobenega veselja, da bi ravno oni morali znova načeti ravno to vprašanje. Strah je vendarle zlezel v kosti poljskih tovarišev. Začeli so radi povabila napadati poljske škofe, kardinal Wy-szynsky jim pa ni ostal dolžan odgovora. Beseda je dala besedo in Gomulka jo začel očitati kardinalu, da ni več poljski pa-trijot, kardinal je vzrojil in povedal Gomulki par krepkih, Gomulka je pa zato kardinalu odrekel potni list za Rim, kamor je kardinal hotel iti, da se jutri udeleži prve slovesnosti v čast tisočletnici.
Kardinal je pa preteklo nedeljo v svoji pridigi v cerkvi sv. Karola Boromejskega povedal komunistom, kar jim gre v tem slučaju. V cerkvi je bil navzoč (slučajno?) tudi ameriški poslanik Gronousky s svojo družino.
V	Rimu pravijo, da je sedaj papežev obisk v Čenstohovi pokopan, kar je zopet močno prizadelo komuniste, kajti hoteli so iz papeževega obiska napraviti velik dogodek v prid svojemu režimu.
Greenland — brez telefonov
O T T A W A , Kan. — Otok Greenland ima le 35,000 prebivalcev, so pa tako raztreseni, da ni mogoče organizirati telefonske mreže. Prebivalci pravijo, da shajajo tudi brez njega. Takih misli seveda niso vsi, posebno tisti ne, ki so brez pravega posla.
Novi grobovi
Joseph A. Svete
V	nedeljo je nenadno umrl 58 let stari odvetnik Joseph A. Svete z 2444 North Jefferson Bivd. v Lorainu, O., mož Irene, roj. Morton, oče Irene Marie, sin Josepha in Johanne Svete, brat Leota C., Edwarda C. Mrs. Edward (JoAnne) Lorince, Mrs. Emil (Alice) Surovjak, Mrs. Philip (Evelyn) Tuths. Pogreb je danes ob devetih iz Reidy-Scanlan pogreb, zavoda v cerkev sv. Antona ob 9.30, nato na Kalvarijo.
Andrew Korošec
V	Euclid Glenville bolnici je umrl 56 let stari Andrew Korošec s 126 E. 156 St., rojen v Pcnnsylvaniji, mož Pauline, roj. Pugel, oče Betty, brat Johna, Ann Stekar in pok. Josepha. Pokojnik je bil član Woodman of the World Camp No. 281. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek ob 8.45 v cerkev sv. Jeroma ob 9.30, nato na All Souls pokopališče.
----_o------
Izrael kupuje rakete v Franciji
TEL AVIV, Izr. — Izraelska diplomacija opazuje zaskrbljeno, kako se arabski svet oboro-žuje ne ravno z najmodernješi-mi raketami in bombami, ampak vsaj takimi, ki lahko v trenutku dosežejo katerokoli točko v Izraelu. Egipt in Jordan imata Že sedaj rakete, ki lahko razbijejo Tel Aviv, Haifo in vse večje izraelske kraje. Dobila sta jih iz Rusije.
Zato je Izrael sedaj kar na tihem kupil v Franciji menda nad 30 raket na srednje daljave. Rakete naj bi bile namenjene za obrambo proti napadom iz Egipta in Jordana. Izraelska vlada noče priznati teh nakupov, toda v Parizu ne dvomijo, da so poročila resnična.
Dvoboj med MoIIetom in Deferrom se nadaljuje
PARIZ, Fr. — Čim več misli francoska politična javnost na splošne volitve v 1. 1967, tem bolj lezejo francoski socijalisti v novo krizo, ki se slikovito izraža v političnem dvoboju med obema socialističnima prvakoma MoIIetom in Deferrom.
Mollet je generalni tajnik so-cijalistične stranke in vnet za-
Bolezen ogroža živino v srednjem delu Rusije
Slinavka in parkljevka sta se pojavili v osrednji evropski Rusiji in v severni U-krajini, kjer vede skoro eno tretjino vsega goveda v Sovjetski zvezi.
PARIZ, Fr. — Sovjetska vlada je sporočila tukajšnjemu Mednarodnemu uradu za živinske bolezni, da se je pojavila nalezljiva bolezen pri goveji živini v osrednji Rusiji in v delu severne Ukrajine. Rusi so sporočili, da so vse ozemlje zaprli in strogo prepovedali vsak prestop živine iz okuženega predela in obratno. Prav tako je seveda prepovedan vsak izvoz blaga iz okuženega predela.
Rusko ( časopisje poroča, da patrolirajo na vsem okuženem ozemlju stalne straže, ki gledajo, da se vsi drže varnostnih predpisov. Okuženo ozemlje so ločili od ostale dežele s pasom zorane zemlje. Vso živino so u-kazali cepiti z novim cepivom. Gume avtomobilov, ki prihajajo z okuženega ozemlja, sterilizirajo, da ne bi zanesli bacilov nalezljive živalske bolezni v nova področja.
Prizadeto je področje, kjer rede skoraj eno tretjino vse goveje živine v Rusiji. Bolezen, neke vrste slinavka in parkljevka, se je pojavila tudi v raznih drugih državah, vendar tam le v omejenem obsegu. Ugotovili so jo tekom lanskega leta m Poljskem, na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji, pa tudi v Turčiji in Izraelu.
Epidemija slinavke in parkljevke je otežila že tako slabo oskrbo prebivalstva z mesom in mlekom v Sovjetski zvezi. Napovedi o izboljšanju te važne oskrbe od strani vlade v okviru novega gospodarskega plana bodo šli brez dvoma zopet po vodi.
Tov. Vlahovič poziva k čistki titovskih vrst
BEOGRAD, SFRJ. — Tovariš Vlahovič je sicer nova, toda zelo vplivna rdeča zvezda v Jugoslaviji. Je" tretji glavni tajnik v centralnem odboru KPJ in je vnet in odkrit zagovornik sedanje Titove reforme. Vidi pa vsak trenutek, kako dežela sabotira in bojkotira vse to, kar zagovarja komunistična centrala v Beogradu in njeni redki somišljeniki zunaj Beograda.
Zmeraj bolj se namreč širi mnenje, da je reforma postala prehud poper za režim in da bo radi splošnega odpora spodletela ravno v glavnih točkah. Temu mnenju podlegajo vsi tisti titovci, ki jim reforma ogroža njihove položaje ali pa nalaga več dela in več odgovornosti, kar navadno presega njihovo sposobnost, zmogljivost in njihovo voljo za delo.,
Pa se je tovariš, Vlahovič razjezil in na televizjji povedal tovarišem in ljudskjm množicam, da to ne gre. AkO se godrnjači v stranki nočejo spreobrniti in spokoriti, naj gredo iz stranke. Če ne bodo šli, bodo pa pohojeni. Ta grožnja je namenjena vsem komunistom, tistim, ki so v javnih upravah in tistim, ki so v gospodarstvu. Seveda jih Vlahovič sam še ne bo metal iz stranke. Lahko pa to naredi glavni odbor, ta bo pa imel svojo prihodnjo sejo v februarju. N e k a t e ri politični opazovalci mislijo, da je Vlahovičev govor hotel pripraviti jugoslovansko javnost na dogodke, ki bodo preje ali pozneje morali priti.
Pred 187 leti
STOCKHOLM, Šved. — Glicerin je odkril leta 1779 švedski kemik in znanstvenik K. W. Scheele.
Deferre je pa mestni župan v mestu Marseille in hud nasprotnik komunistov. Deferre zahteva od Molleta, naj skliče izredni kongres stranke, Mollet ga pa
noče sklicati, ker ne ve, ali bi govornik zveze s komunisti v o- j mogel tam dobiti večino za ljud-'	“ljudske “	‘	’	*	'
bilki znane
fronte”, sko fronto.
Madžarski, delavci se jezijo na draginjo
BEOGRAD, SFRJ. — Titovski režim si skuša pomagati na vse mogoče načine, kako bi potolažil svoje “delovne množice”, ki se zmeraj bolj razburjajo radi draginje in slabih izgledov na zaposlitev. Zato skrbo zasleduje, kje za železno zaveso, se ljudem tudi slabo godi. Kar dožene, takoj obesi na veliki zvon.
Sedaj opisuje na primer, kako se na Madžarskem jezijo delavci, ker jim je režim ravno 5 dni pred prazniki napovedal, kaj vse se bo podražilo v 1. 1966. Bodo morali plačevati več za hrano, za kurjavo, za prevoz, za socijal-no zavarovanje in stanovanja. Vprašanje pa je, ali take novice res kaj tolažijo jugoslovanske potrošnike in delavce.
HANOJ NI DAL ODGOVORA
Vlada Severnega Vietnama v Hanoju ni dala odgovora na neposredni predlog Združenih držav za razgovore o končanju vojne v Vietnamu. - Boji v Južnem Vietnamu se nadaljujejo, med tem ko vlada v letalskih napadih na Severni Vietnam še vedno odmor, ki se je začel na dan pred Božičem.
WASHINGTON, D.C. — Mirovna ofenziva predsednika Johnsona še ni končana, vendar doslej od komunistične strani še ni bilo nobenega pozitivnega odmeva. Na neposredno ponudbo vlade Združenih držav v obliki nekake neuradne spomenice zastopniku Severnega Vietnama ni bilo še nobenega odgovora, čeprav je bil ta korak storjen okoli Božiča. Kot je izjavil kong. C. Gallagher, demokrat iz New Jerseyja, član zunanjepolitičnega odbora Predstavniškega doma, je ameriški zastopnik izročil “sporočilo” vlade Združenih držav neposredno v roke predstavnika Severnega Vietnama. Kje se je to zgodilo, kongresnik ni povedal.
Sporočilo o neposrednem stiku med Združenimi državami in Severnim Vietnamom je prišlo iz Bele hiše, ko so se prof. Lynn in tovariša vrnili iz Severnega Vietnama in zatrjevali, da vlada ZDA ni skušala priti v neposreden stik z vlado v Hanoju. Predsednikov tiskovni tajnik Moyers je tedaj izjavil, da Lynn in tovariša niso bili o vsem informirani. Kongresnik Gallagher je dejal, da je zastopnik Sev. Vietnama ameriško “sporočilo” sprejel. Ko so Združene države poskusile izročiti podobno “sporočilo” zastopniku Sev. Vietnama v preteklem maju, ko so bili prvič prekinjeni bombni napadi na Severni Viet-
nam, ta “sporočila ral sprejeti.

sploh ni ma-
Boji se nadaljujejo
Boji v Južnem Vietnamu se nadaljujejo. Ameriške in zavezniške avstralske in novozelandske čete nadaljujejo s čiščenjem rdečih v okolici “Železnega trikota" severozahodno od Saigo-na, 1. konjeniška divizija pa je iskala rdeče v zadnjih dneh v okolici Pleiku in vse do kam-bodžanske meje. V boje so posegla letala, ki stalno nadzirajo področja, kjer naj bi se držali rdeči.
Letalski napadi na vojaške cilje v Severnem Vietnamu, ki so bili na dan pred Božičem ustavljeni, še niso bili obnovljeni. Napovedujejo, da utegne biti ta odmor podaljšan vse do konca januarja, dokler ne bo čisto gotovo, da rdeči vojne nočejo končati z razgovori.
Neko poročilo iz Alžirja, ki ga je objavil danes New York Times, trdi, da naj bi vodstvo Južnovietnamske Osvobodilne fronte namignilo, da bi bilo pripravljeno začeti z razgovori, če bi Združene države Osvobodilno fronto priznale in bile pripravljene voditi razgovore neposredno z njo samo. Seveda pa ta ne mara prevzeti “nobene obveznosti, dokler se to ne zgodi”.
Prirastek prebivalstva ne dosega napovedanih številk
Vremenski
prerok
pravi:
Postopna pooblačitev in za spoznanje milejše. N a j v i š j a temperatura 30.
CLEVELAND, O. — še 1. 1960 so napovedovali, da bo deset let pozneje imela naša dežela 214 milijonov prebivalcev. Lani so se pa napovedi glasile samo na 208 miljonov. Razlika znaša torej skoraj 3%, kar je za napovedi te vrste izredno visok odstotek. Kako je moglo priti do njega?
L. 1960 je znašal prirastek prebivalstva okoli 3 milijone, pomenil je pa obenem tudi vrhunec naraščanja, ki se je vleklo dolga povojna leta. Takrat seveda ni nihče pričakoval, da bo letni prirastek začel padati, od tod prihajajo takratne optimistične napovedi za 1. 1970. Dejansko je pa naraščanje začelo padati že 1. 1961 in je prirastek znašal lani le 2,367,000. Napram 1. 1960 se je torej zmanjšalo za dobrih 20%. Takega padca ni nihče pričakoval. Odkod je prišel?
Najprvo bodi poudarjeno, da je število smrtih slučajev precej stabilno, njihov odstotek je od leta do leta isti, je na lahko
usmerjen navzdol. Zato moramo I lijon, letos mislijo, da bo prese-padec v prebivalstvu pripisati | žena številka dveh milijonov.
Tak razvoj prebivalstva mora naravno vplivati tudi na naše narodno življenje, posebno na prosveto.
manjšemu številu rojstev. To je razlog, da je narastlo lani število prebivalstva na nekaj pod 196 milijonov, da bo letos predvidoma le okoli 198 milijonov in da bo šele prihodnje leto doseglo 200 milijonov. Pri tem pa je treba takoj ugotoviti, da število mrtvorojenih otrok stalno nazaduje.
Prvi in glavni razlog je v pojavu, da število družin z velikim številom otrok hitro pada. Bližamo se standardni družini 4 družinskih članov. Vedno več zakonskih parov misli veliko bolj na svoj življenski standard kot na otroke. Če se že odločijo zanje, odrivajo to “breme” na poznejša leta, da pridobijo čim več časa na stabiliziranju svojega življenskega standarda. Dolga leta se je število rojstev gibalo nad 4 milijone letno, lani je padlo na 3,813,000, za letos napovedujejo novi padec za okroglo 40,000. Pri tem pa število porok narašča. L. 1958 jih je bilo še poldrug milijon, lani 1.8 mi-
Že sedaj se opaža v nekaterih krajih naše dežele, da ni več pomanjkanja šolskih prostorov za ljudske šole, da tam niso v zadregi za učne moči. Do sedaj je bilo vsako leto' polno skrbi, kam spraviti kandidate za abecedo, sedaj te skrbi pojemajo, ne še povsod, pa vendarle v nekaterih krajih. Med 1. 1955 in 1965 je število otrok v ljudskih šolah narastlo za 8 milijonov, v desetletju 1965-1975 bo pa narastlo predvidoma le za 3 milijone.
Manjše število rojstev pa še nič ne vpliva na napredek v srednjih šolah. V 1. 1955-1965 je število dijakov narastlo za 5 milijonov, za 1. 1965-1975 pa mislijo, da bo število znašalo še zmeraj nad 3 milijone. Kar je manj rojstev, je pa zato več prizadevnosti staršev, da bi dali otrokom boljšo izobrazbo. To se bo čutilo
tudi pri vpisu na univerze in njim podobne učne zavode. Število vpisov v te vrste šol bo rastlo vkljub manjšemu številu rojstev vsaj do 1. 1975. Tu se o-paža drug pojav:
Padanje števila rojstev odtehta povečana prizadevnost star-1 šev, da dajo svojim otrokom čim več izobrazbe. Čim višja je šola, tem bolj prihaja prizadevnost do veljave. Ne zmore pa prizadevnost vsega, zato je zadnje leto začela federacija na debelo podpirati posebno univerze in njim slične zavode. Podpiranje bo od leta do leta večje, kajti dohodki staršev ne rastejo tako hitro kot stroški za šolanje na visokih šolah.
še drug pojav moram samo o-meniti: število belih Amerikan-cev raste počasneje kot število ostalih “ne-belih”. Med njimi se najbolj hitro množijo črnci. Sedaj znaša odstotek “ne-belega” prebivalstva 17.4%, I. 1970 bo znašal 18% in I. 2000 pa že 23.1%, tako napovedujejo statistike.
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Truplo pokojnega predsednika indijske vlade Šastrija jc bilo danes vpepeljeno na bregu svete reke Juma, kjer so sežgali tudi Mahatmo Gandija in leta 1964 J. Nehruja. Pogreba so se udeležile ogromne množice. Šastri je umrl včeraj zgodaj zjutraj v Taškentu v Sovjetski zvezi, nekaj ur potem, ko se je sporazumel s predsednikom Pakistana Ayubom o izboljšanju odnosov med Indijo in Pakistanom.
WASHINGTON, D.C. — Bivši član Ku Klux Klana John H. Gipson je pri zasliševanju pred kongresnim odborom povedal, kako se je skupina KKK pripravljala na požig dveh črnskih cerkva in kako je pretepla nekega belega fanta.
NEW YORK, N.Y. — Štrajk Unije transportnega delavstva se nadaljuje, vendar “upajo," da bo v nekaj dneh le končan.
BIRMINGHAM, Ala. — Kakih 300 črnih srednješolcev, ki so jim šolske oblasti prepovedale udeležbo pri demonstraciji v podporo civilnih pravic, so okoli poldrugo uro obmetavali policijo s kamenjem. Kasneje so se udeležili pohoda pred okrajno sodnijo.
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Poplave in zemljski usadi so odgovorni za smrt najmanj 113 oseb. Strahovito deževje, kot ga mesto ni doživelo nad 80 let, je povzročilo obsežne poplave in zemeljske usade, ki so uničili del slumov na bregovih gričev na robu južnih predmestij.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Johnson je v pismu predsedniku AFL-CIO včeraj izjavil, da bo v zveznem proračunu poskrbljeno za programe “velike družbe” in za stroške vojne v Vietnamu.
LAGOS, Nig. —- Tu se je včeraj začela konferenca britske Skupnosti narodov o Rodeziji. Afriške države, članice Skupnosti, zahtevajo večinoma še vedno oborožen nastop proti Rodeziji. ^ _________
Iz Clevelanda in okolice
A. Novak kandidat proti M. A. Feighanu?—
Slovenski rojak, državni sen. A. Novak s St. Clair Avenue, ki se je preselil pred koncem leta na zahodno stran mesta, je začel zbirati podpise za demo-Kiatskega kandidata za 20. kongresni okraj, ki ga sedaj zastopa v Washingtonu M. A. Feighan. Novak je sodelavcu C. Pressa dejal, da se še ni odločil za kandidaturo, ker hoče najprej dognati “odmev” na svoj korak. M. A. Feighan zastopa 20. okraj v Kongresu že preko 20 let, ves čas je bil svojim slovenskim volivcem izredno naklonjen in je za nje posredoval ob najrazličnejših priložnostih.
Pozor društveni tajniki!—
Vse društvene tajnike in tajnice, ki imajo v AD svoj letni oglas, prosimo, da nam sporoče društvene odbore za 1. 1966.
Že 81 let—
V soboto, 15. januarja, bo rojak Anton Ljubi s 6618 Bliss Avenue dopolnil 81 let. Rojen ;e bil v Zdinji vasi v župniji Sv. Peter pri Novem mestu, od koder je prišel v Ameriko 1. 1912. Zena Ana mu je umrla pred ieti, njegovega trdnega zdravja in življenjske sile pa se z njim veselijo trije sinovi in hčerka s svojimi družinami. Čestitamo in nu želimo še veliko zadovoljstva in zdravja!
V bolnici—
Mrs. Anna Rode s 6310 Carl Avenue je zopet v St. Vincent Pharitv bolnici. Obiski so dovoljeni in zaželjeni!
Odbor za 1. 1966—
Gospodinjski klub na Jutro-/em (Prince Avenue) ima za L 1966 sledeči odbor:	predsCd.
Jennie Bartol, podpredsed. Rose Vatovec, taj. Stella Mahnič, blag. in zapis. Mary Taucher, nadzor. Anna Kresevic, Antonia Rolih in Angela Magovec. Seje1 so vsako 1. sredo v mesecu ob 7.30 zv. v SDD na Prince Ave.
Stokes kandidat za poslanca—
Črnec C. Stokes, ki bi bil skoraj izvoljen v novembu za prvega črnega župana Clevelanda in je pred dnevi namigaval, da bi utegnil kandidirati za guvernerja Ohia, je včeraj objavil, da bo ponovno kandidiral za državnega poslanca, pa dodal, da na noben način ne bo podpiral J. Stantona, predsednika clevelandskega mestnega sveta, če bi oil ta demokratski kandidat za državnega guvernerja Ohia.
“vzorno”
Rusi imajo res
mater-junakinjo
MOSKVA, ZSSR. — Tudi na Ruskem imajo navado, da vsako leto izbirajo “vzorno” mater-junakinjo za dotično leto. Letos se jim je pripetila velika smola. Dali so ta častni naslov tovarišici Olgi Batanogovi, materi 10 o-trok. Prepozno so pa odkrili, da ima teh 10 otrok tudi 10 različnih očetov, med njimi pa ni legalnega zakonskega moža.
Osem otrok je v državnih zavodih, dva pa stradata. Kar dobi mati podpor, jih zapije. Rusko komunistično časopisje se upravičeno razburja nad tem škandalom.
Cene živil v Kanadi porasle v letu 1985 za 2.9 odstotkov
OTTAWA, Can. - Po uradnih podatkih so cene živil v Kanadi v preteklem letu porasle za 2.9 odstotkov na 140.2 povprečja • cen iz leta 1949.

atjpMEWSMDOMOWM
•1$IS "'•saaea»
6117 St. vlair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 8 Wednesday, Jan. 12, 1966
Štrajk njujorških transportnih delavcev
Štrajk njujorških transportnih delavcev je prizadel dejansko okoli 8 milijonov prebivalcev, nekatere je pripravil ob delo, drugim ga je omejil, tretjim je zmedel dnevni red pri delu. Še več jih je prizadetih posredno, ker podjetja v New Yorku ne morejo redno poslovati s svojimi kli-jenti v notranjosti dežele. Za štrajk se zato zanima vsa dežela. Zanimanje je postalo še večje, ker je potek štrajka odkril nekatere rane na našem pojmovanju zakonitosti.
Navada je taka, da moramo zakone spoštovati, naj nam bodo všeč ali ne. Če jih ne maramo, nam je treba pregovoriti kongrese, da jih spremenijo. Dokler so pa v veljavi, so pač v veljavi. Tega se pa očitno noče držati vodstvo njujorških transportnih delavcev. Za New York velja zakon Condon-Wadlin, ki mu nihče ne oporeka ustavnosti. Zakon pravi, da so prepovedani organizirani štrajki javnih delavcev. Ali so njujorški transportni delavci javni delavci, o tem lahko odloča sodnija, ne pa vodstvo transportnih delavcev. Tega načela pa štrajkovno vodstvo ne prizna in sabotira sodne odloke. S tem se tudi neha zakonitost, ki spa da med temelje naše politične svobode.
Seveda jih ni malo, ki se nad tem zgražajo. Imajo prav, toda pozabljajo, da so unijski voditelji v sedanjem Štrajku samo posnemali podobne slučaje iz preteklosti. Seveda so bili takrat zakoni ravno tako kršeni, kot je sedaj. Za sedanje kršitve zakonov ne bo nihče kaznovan, kajti za štrajkovnim vodstom stoji politika. Unijski in štrajkovni voditelji so stebri demokratske stranke in ta ne more prenesti, da bi katerakoli oblast križala račune štrajkovni politiki.
Če pa je v našem slučaju oblast brez moči, ni v podobnem položaju naša javnost. Ni prav nič odvisna od demokratske stranke in je o štrajku že povedala svoje mnenje. Če imajo njujorški transportni delavci pravico do štrajka, potem se morajo držati tudi pravil za štrajkanje. Vsaka pravica je namreč v svobodni demokraciji navezana tudi na določene pogoje, ki jih z navadno besedo imenujemo dolžnosti. Če unije mislijo, da jim sodišča kršijo pravice, naj se pritožijo; ne smejo pa same vzeti v roke izvajanje zakonitih korakov, za kaj takega nimajo nobenega poobla stila od nikogar, niti od demokratske stranke.
Zato je postopek štrajkovnega vodstva razblinil vse simpatije, ki bi jih drugače štrajk gotovo užival v precejšnjem delu naše dežele. Vsakdo se namreč upravičeno sprašuje, ali ne bo zakon pogažen tudi pri štrajkih, ki bo on sam zainteresiran na njih. Da to vprašanje ni brez političnega pomena, bomo kmalu videli v kongresni debati o brisanju znane sekcije Taft-Hartleyjevega zakona 14-b, ki dovoljuje državam, da uzakonijo “pravico do dela”. Dvomimo, da bi tam nihče med zagovorniki sekcije 14-b ne porabil ravno njujorškega štrajka v obrambo svojega stališča. Štrajk bo seveda v debati tudi v volivni agitaciji za jesenske kongresne volitve. Ime Quill (organizatorja in voditelja sedanjega štrajka) ne bo tako hitro zamrlo, naj po kapi, ki ga je delno zadela, ostane živ ali ne.
Kje pa naj iščemo sredstvo proti sabotažam predpisov o poteku štrajkov? Da bi mogel Johnson poseči v to vprašanje z novim zakonom, dvomimo. Saj niti ne ve, ali bo prodrl s predlogom o sekciji 14-b. Le v slučaju, da bi mu v tem vprašanju dal Kongres prav z veliko večino, bi lahko mislil tudi na nove predpise o štrajkih. Do tega pa ne bo prišlo.
Primerne zakone bi pa lahko sklenile tudi države. Tudi tam ni dosti upanja nanje. Tam, kjer bi se lahko zgodilo kaj takega, kot se je v New Yorku, so unije močen političen steber, navadno demokratski. Proti njim se v volivnem letu ne bo noben politik spuščal v boj, tudi na republikanski strani. Zato vsaj letos ne moremo pričakovati nove zakonodaje. Sicer bi se pa zopet pojavilo vprašanje, ali bi novi zakonski predpisi kaj zalegli. Saj bi jih štrajkovna vodstva lahko sabotirala in bojkotirala, kot se sedaj godi v New Yorku.
Mislimo, da jedro problema tiči čisto nekje drugje. Unije transportnih delavcev so močne samo tam, kjer je promet slabo .organiziran. Primerjajmo za trenutek le New York in Cleveland.
New York je klin med dvema rekama, gospodarsko središče mesta je pa kot nalašč v konici. Fam je podnevi zaposleno par milijonov delavcev in uradnikov. Ravno toliko jih je odmaknjenih proti severu samo par milj. Vsi ti milijoni so navezani na podzemno železnico in avtobusni promet, čeprav imajo v večini tudi lastne avtomobile. Z njimi se pa morejo središču samo približati, ne morejo vanj brez rabe podzemne železnice in avtobusov. Kaj jim pomaga, ako pridejo sedaj do roba mesta ali celo blizu središča s svoiimi vozili in z železnico, če potem ne morejo naprej ;• podzemno železnico? Napaka je bila narejena v New
Tehnično ga že lahko, toda ne gospodarsko-politično, to j dokazuje sedanji štrajk. In rešitev: treba je središče mesta razseliti! Ni to ne nova ne revolucijojiarna ideja. Nekatera velika podjetja so že šla po tej poti, veletrgovine pa zmeraj bolj ustanavljajo podružnice, kjer se dobi vse, kar nudi njujorško središče. Dokler selitev ne bo znižala 4 milijonov zaposlenih, ki hodijo od ponedeljka do petka v mestno središče na delo, bo lahko vsak transportni štrajk omrtvičil njujorško gospodarsko življenje.
Cleveland je pa na boljšem. Zaposlenost še ni tako zelo zgoščena v centru mesta, za dovoz do delovnih mest je še zmeraj avtomobil glavno prometno sredstvo. Štrajk transportnih delavcev ne bi mogel v našem mestu napraviti nikoli toliko škode, kot jo dela v New Yorku. Ali bo pa to tudi tako ostalo? O tem bi dvomili. Zmeraj bolj živahne so akcije, da je treba gospodarsko življenje v središču Clevelanda poživiti, Akcije že lahko pokažejo na nekaj vidnih in hvalevrednih uspehov. Ali pa kdo misli, kako naj bo urejen promet med središčem in zaledjem? Res je, da naša mestna prometna mreža postaja bolj sistematična in bolj učinkovita. Ni dvoma, da ne bi mogla obvladati prometa v prihodnjih par desetletjih. Kaj pa potem? Mnogi mislijo, da nas bo takrat rešila ideja o podzemni železnici. Ideja je lepa, toda raba podzemne železnice ne bo odvisna samo od želje potnikov, ampak tudi od politike unije transportnih delavcev. Takrat se bi pa Clevelandu pripetilo to, kar se sedaj godi v New Yorku. Nauk: ni treba samo misliti, kako zgostiti gospodarsko življenje v sredini mesta, treba je misliti tudi na avtomobilske prometne zveze z njim. Sedanja prometna mreža obvlada namreč zjutraj, posebno pa zvečer komaj do pol milijona voz. Če se zatakne le malenkost, pa promet zastane. To bi moral biti dober opomin, na kaj je treba misliti za prihodnjost.
Baragovo nedeljo v januarju. Naslov Baragove zveze je: Bishop Baraga Association, ti Ih and Fisher St., Marquette, Mich. 49855.
Rev. J. Godina
m
h BARAGOVE DEŽELE
Marquette, Mich. — Mesec januar je za častilce misijonarja in škofa Barage posebno pomemben. V tem mesecu je Baraga zaključil svoje svetniško življenje in v nedeljo, dne 19. januarja 1868, odšel po plačilo k Bogu, ki mu je tako zvesto služil. Po kapi, ki ga je zadela v letu preje v Baltimoru, je vedel, da je Gospod Plačnik blizu. V tistem času se je oglasil pri njem študent Stariha in ga prosil, če bi ga sprejel v svojo škofijo, ker bi rad šel v semenišče in postal
kvico, ki jo je Baraga postavil 1. 1844 v L‘Ansu in o kateri smo jeseni že pisali v AD, je posvetil Naj sv. Imenu in v pridigi na dan posvečenja je rekel:	Moj
Jezus, tvojemu Imenu v čast sem postavil to hišo. Ta misel je mojemu srcu vlivala neizmerno veselje... V tej cerkvi se bo še posebno izpolnjevala Jezusova obljuba “Ako boste Očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal.” )
Zaključne besede Jackerjeve-ga govora na dan pogreba so
Zveza staršev siva pri Dariji fehevzsli
Cleveland, O. — Zveza staršev in učiteljstva ima redno sejo v četrtek, 13. januarja, ob pol 8h zvečer v stari dvorani. Kazali bodo film “Skrunitelj otrok”, ki bo vse starše gotovo zelo zanimal. Vsi odrasli so vabljeni. Po seji bo prigrizek. Gostiteljice ta mesec so matere četrtoraz-rednikov.
Razprodajo peciva bomo imeli v nedeljo, 6. februarja. Lahko že malo pomislite, katero vašo posebnost boste spekle, da bo čim lepši uspeh. Zdaj bomo delale za zastavni drog, ki ga naša šola še nima. Domača kartna zabava bo pa 17. marca, na dan sv. Patrika. Vse matere prosimo, da do takrat narede ali kupijo kako primerno darilo v vrednosti dveh dolarjev ali več. Ročna dela, predpasniki, copate in podobno bo dobrodošlo; pa saj itak same veste za vsemogoče primerne stvari. Več podrobnosti prihodnjič.
Mrs. Milan Dular
Božič onstran meje
V Gorici izhajajoči slovenski
tednik Katoliški glas” je pri- je pričel sveto mašo. Menjaje so
duhovnik. Baraga mu je rekel, sledeče: “Tako je umrl mož, ki da je tako bolan, da pričakuje je čistost svoje duše, svoje edin smrti in da je že oddal škofijske stvene namene, svoje zatajeva-posle duhovniku škofije (Ja-' nje in plamenečo gorečnost ckerju) in naj se javi po njego- | združil z izrednimi talenti in vi smrti pri nasledniku. V noči pridobi j enimi sposobnostmi
pred praznikom Sv. Treh Kraljev ga je ponovno zadela delna kap. Prejel je zakramente za u-mirajoče. Na nedeljo Naj svetejšega Imena Jezusovega (19. jan.) je zatisnil svoje trudne oči.
Pogreb je bil šele 31. januarja. V tistih dneh so bili namreč snežni zameti tako veliki, da noben od sosednih škofov ni mogel priti na pogreb in tudi večina duhovnikov lastne škofije ne. Truplo je ležalo v preprosti tru-gi iz smrekovega lesa na mrtvaškem odru pod belimi zavesami stolnici. Oblečen je bil v škofovsko obleko. Namesto običajnega vijoličastega mašnega plašča so mu dali plašč, ki se rabi ori blagoslovih. Mašnega plašča nu zato niso dali, ker so imeli samo en vijoličast plašč in bližal se je postni čas, ko so ta plašč potrebovali.
Na dan pogreba zvečer je imel Baragov spovednik in pomočnik Father Jacker v stolnici govor o Baragi. Ta govor je morda naj-epši kratek življenjepis škofa Barage. (Slovenski prevod je pošel. Angleški se še dobi in se e tedne širi posebno v Clevelandu — Frances Zulich, telefon V 1-4221. Kratek in lep življe-1 njepis je pa pred kratkim izšel slovenskih salezijanskih knjižicah, spisal dr. F. Žakelj.) Na koncu svojega govora pravi Father Edward Jacker: “Zaupajoč v božje neskončno usmiljenje je škof po nekajminutnem smrtnem boju ob dveh ponoči izdihnil svojo dušo. Bilo je to na nedeljo Naj sv. Imena Jezusovega
,---- ------- -----, ,,vw početka svoje misijonske delav-
A oikli žc pred desetletji. Takrat ne bi bili smeli misliti, da Inosti je gojil posebno pobožnost bo podzemna železnica lahko obvladala mestni promet. !do Najsvetejšega Imena.
zvesto in uspešno položil v službo za Boga in za najbolj zavržena njegova bitja. Njegovi izredni uspehi pri pionirskem delu krščanstva ne bodo dovolili, da bi se spomin nanj izbrisal, dokler bo živela duša, sposobna ceniti tolike čednosti in take odlike] posebno še v krajih, ki so bili torišče njegovega dela in kjer njegovo truplo čaka na klic za vstajenje.”
NOVOLETNO PISMO postu-latorja msgr. Edm. Szoka z dodatnim ilustriranim letakom bo razposlano vsem članom Baragove zveze prihodnji teden.
BARAGOV ŽIVLJENJEPIS v obliki salezijanskih knjižic, ki ga omenjamo zgoraj v tem dopisu, lahko naročite pri Rev. dr. Francis Blatnik, 202 Union A ve., Paterson, N.J. 07502. Knjižico je spisal dr. Filip Žakelj v Argentini. G. Žaklju moramo k temu kratkemu Baragovemu življenjepisu res čestitati. Odlično izbrani podatki iz Baragovega življenja. Vsaj to preberimo o našem velikem možu in bomo imeli osnovno idejo slovenskega velikana. Stane le nekaj penijev. Večjega življenjepisa trenutno ni mogoče dobiti.
BARAGOVA NEDELJA se obhaja v nekaterih slovenskih cerkvah v ZDA zadnjo nedeljo v januarju, ker je naj bližja smrtnemu dnevu Barage (19. jan.). Tudi se zbirajo ob tej priliki darovi za Baragovo zvezo. Ko so pred nekaj leti v mar-quettski škofiji prenesli Baragov dan na poletje in združili zbirko za Baragovo zvezo z u-V to ime je Baraga imel ne- radno zbirko za indijanske misijone, je nastala glede tega mala zmešnjava. Zveza je letos poslala slovenskim župnijam, ki so imele vpeljano zbirko za Baragovo zvezo, pismo s prošnjo, če (Cer- bi obnovili zbirko za Zvezo na
Cleveland, O. — že celo leto smo člani S.š.K. imeli v mislih, da bi si naredili svoj grb, oziroma znak. Sedkj se nam je to u-resničilo po dolgem čakanju in morda se ti znaki S.Š.K. pokažejo na ramenih slovenskih fantov in deklet že celo ta teden. Ta emblem bo narejen iz svilene tkanine in sicer v štirih glavnih barvah s svetloplavim ozadjem. Pri iskanju prave ideje so veliko pomagali Marinka Sever, Božo Pust, največ pa Ana Tekavec. Najlepša hvala!
Da bi ja vsakega Slovenca v Clevelandu in bližnji okolici gotovo opozorili na prihodnjo soboto, bom pa tudi jaz omenil nekaj o plesnem večeru, ki bo v SND na Holmes A ve. ob osmih zvečer. Ta ples pripravlja po večini mladina, in mladina se včasih kaj k dr prebrisanega spomni. Nameravamo okrasiti veliko dvorano, da bo vse bolj v športnem slogu. Na razstavi bodo skakalne smuči, da si tisti, ki se zanimate za skakanje na Slovenski pristavi, lahko ogledate in vidite razliko od navadnih. Spredaj pri odru bo tudi ognjišče, ker vsakega ne ogreje samo pijača in hitro polka. Za veselo godbo nam bodo igrali znani fantje — “Veseli mornarji”. To-rej naj nihče ne zamudi ta veseli plesni večer to soboto, 15. januarja, ob osmih v SND na Holmes A ve.
Na svidenje! Ivan Kamin
nesel v svoji številki od 6. januarja 1966 pod gornjim naslovom sledeče poročilo:
Na sveti večer me je pot zanesla v majhno mestece onstran meje.
‘^Pojdeš k polnočnici?’
“Seveda. Sveti večer se najlepše zaključi s polnočno mašo.”
Ob pol enajstih so pričeli pri-trkovati; najprej prav nalahno kot pravi pesem:	Zvonovi pri-
trkavajo tin ton kom ton kom tin kom — Z neba krilatci plavajo na zemljo z božjim Sinkom ...
Potem so udarjali glasneje in pozdravljali radost božične noči... nato pa, kot bi se bali, da so preglasni, so spet poltiho doneli v mirno noč: Tin tin kom ton kom tin kom .. .
En četrt pred polnočjo smo stopili v cerkev, oziroma se pre-rili skozi strnjene vrste mož in fantov pod korom, da bi v o-spredju našli vsaj kam se nasloniti, zakaj sedeža ni bilo več najti.
Krasno urejeno neonsko razsvetljavo imajo v tej cerkvi; pevci bi z vso pravico opolnoči lahko zapeli: “Veseli dan praznujmo ..zakaj po cerkvi je bila razlita dnevna svetloba kot bi sonce sijalo skozi okna ne samo od jugovzhoda, ampak tudi od severozapada. Farni zavetnik se je ponižno umaknil in na velikem oltarju je ožarjena od luči stala slika Brezmadežne in materinsko vabila: “Pridite, o-troci! Jaz sem Mati večne Ljubezni ...”
Po končanih molitvah je s ko-
ra zadonela pesem, za tem pa jasno odgovarjanje mašniku, ki
skočno zaupanje vse svoje življenje. To je edino ime, v katerem moremo biti zveličani. Od
St. Boniface, Man., Canada.— Spoštovana uprava! Pošiljam Vam enoletno naročnino za A-meriško Domovino. List mi je zelo všeč, ker mi prinaša zanimive novice iz vseh delov sveta. Zato hočem ostati še naprej Vaš naročnik. Lepo pozdravljam vse sodelavce.
Anton Fonda
Philadelphia, Pa. — Spoštovana uprava! Priloženo pošiljam denarno nakaznico za enoletno naročnino. Z listom sem zadovoljen in ga tudi redno prejemam.
Naj Vam ob tej priliki voščim
srečno in blagoslovljeno novo leto 1966. Obenem želim mnogo uspeha še za naprej! Vas pozdravlja
Frank Rabič
*
Ambridge, Pa. — Spoštovana upravnica! Priloženo Vam pošiljam poštno nakaznico za obnovo naročnine, katera še ni potekla, pa se poslužujem Vašega poziva v listu in plačam v naprej.
Čeprav sem že v visokih letih, še vedno rad prebiram naše slovenske liste, ki stojijo na poštenem slovenskem in katoliškem stališču.
Voščim Vam veselo in srečno novo leto in ostajam Vaš naročnik
George Pavlešič
«
Indianapolis, Ind. — Spoštovani! Pošiljam naročnino za eno leto še po stari ceni, kot sem videla v listu.
Vsem pri uredništvu in upravi želim srečno novo leto in mnogo novih naročnikov. Z A-meriško Domovino sem zelo zadovoljna in jo rada berem. Potom nje hitro izvem vse novice iz Jugoslavije, katere me zanimajo.
Vsem najlepši pozdrav!
Theresa Luzar
*
Mellen, Wis. — Tukaj Vam pošiljam enoletno naročnino, čeprav mi bo potekla šele koncem maja.
List mi ugaja in ga rada berem. Sem že dvajset let vdova in moja pokojnina j,y prav majhna. Pa bi bila res '■ težko brez Ameriške Domovine. Vselej, kadar prejmem list, se mi zdi, kot da me je obiskal drag prijatelj.
Želim Vam mnogo uspeha pri Vašem delu, dosti vztrajnih naročnikov in vsem prav srečno in veselo novo leto.
Vas lepo pozdravljam, Vaša naročnica
Mary Koshir
se vrstile pesmi in odgovori mašnikti; včasih je bila pesem umetna, včasih ljudska in tedaj je zaorilo po cerkvi brez zavlačevanja' in močno so izstopali otroški glasovi, kajti bilo je mnogo otrok pri polnočnici.
Po hvalospevu in po povzdigovanju je mogočno zadonela pesem: “Zveličar prihaja iz svetega raja ...”, nato so pa spet sledile skupne molitve: Oče naš... Jagnje božje in Gospod, nisem vreden . ..
Obhajilo: V lepo urejeni vrsti so stopali k svetemu obhajilu ločeni po spolu, najprej otroci, za njimi žene in dekleta in za temi možje in fantje. Teh zadnjih je bilo nad 40 in verjemite, da je med njimi bilo prav malo sivolasih mož! Med obhajilom — duhovnik je obhajal 20 minut — so pevci zapeli tri kitice nežne, v srce segajoče pesmi: “Podati hočem ti srce”. Nato pa spet ljudske, da so poprijeli vsi verniki.
Po končani sv. maši so se ljudje pojoč razhajali in pevci na koru so peli ,peli... Petje tega zbora je tako ubrano, glasovi mehki, uliti, da se ne paveličaš poslušati, zato smo med zadnjimi zapustili cerkev in kar nekam čudno se mi je zdelo, ko smo iz dnevne svetlobe stopili ven, v mirno, a temno božično noč.
Bila je lepa, zares lepa .zame ta božična noč.
Drugo jutro me je pot zanesla v zadružno obrtniško delavnico majhen, neodložljiv opravek. Vstopim. Iz radijskega sprejemnika je donela pesem:	“Sveta
noč...”
“Pri vas imate prijetno božično vzdušje, zato voščim vsem: Vesele božične praznike!” “Hvala! Enako!”
Par stavkov in zadeva je bila urejena. Iz sprejemnika je zadonel glas msgr. škrla iz rojanske cerkve v Trstu: “V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha ...” “Amen,” je v zboru odgovorilo ljudstvo zbrano pri sv. maši.
Pametno je bilo brž se posloviti, zakaj ganljivo je bilo videti vrsto delavcev, ki so tihi, sklonjeni vsak nad svojim delom sledili sveti maši, božji besedi in božični pesmi, ki jo je oddajala tržaška radijska postaja.
— V Združenih državah nakopljejo letno več lojevca kot po vsem ostalem svetu skupaj.
Prebivalstvo Jugoslavije
Po zadnjih statistikah ima Jugoslavija 19,500,000 prebivalcev, okrog 229,000 več kot pred enim letom. Ta prirastek ne pripisujejo toliko novim rojstvom, kakor manjši umrljivosti.
Zaposlenih ljudi v Jugoslaviji je 3,580,000.] izmed teh je nad 1,000,000 žensk. Brezposelnih je bilo ob koncu leta 236,000.
Računajo, da je bila industrijska proizvodnja med letom 1965 za 8% večja kot v letu 1964, medtem ko je kmetijska proizvodnja padla za 7%.
Ljubljana zbira denar za bolnico
Ljubljana se je prizadevala za novo, moderno bolnico še pred drugo svetovno vojno. Ni bilo denarja in zgradili so le nov kirurgični oddelek. V času po drugi svetovni vojni, v dobrih dveh desetletjih, se je število prebivalstva mesta skoro podvojilo, podvojile so se torej tudi potrebe, nove bolnice pa še vedno ni. Z reformo je padlo vse v vodo in sedaj zbirajo denar za novo bolnico v Ljubljani na ta način, da darujejo v sklad za njeno gradnjo denar namesto vencev za umrlimi in razne druge darove. Do 3. decembra lani so na ta način nabrali že preko 2.5 milijona dinarjev ali nekako 2,000 dolarjev. Do cilja je torej še zelo dolga, dolga pot..,
eem?

ws*

KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
To so rezultati zadnjega leta, ker ji mešajo zraven nepošte-gospoda moja. Sodite po tem našo prihodnjost, ki nas čaka tistega dne, ko bo tuja okupacija prenehala pritiskati našo deželo in naša podjetja!”
Kralj je narekoval to poročilo, ne da bi razmišljal o eni sami številki- ali iskal ena samo besedo. Nikdar ne bi bil pričakoval, da zamore imeti starec v teh letih tako izvrsten spomin.
Pritisnil je svoj pečat na vsa tri Pisma; tako se je podpisoval.
Bral je gladko; toda nikoli ni imel časa, da bi se naučil pisati.
Pravijo, da sta bila Karol Veliki in Alfred Veliki v enakem položaju.
Medtem, ko so podtajniki prepisovali kraljeva pisma za arhiv, je kralj sprejemal v avdi-jenci podložne častnike, ki so se vrnili tekom dneva s svojimi oddelki. Vsak izmed njih se je vsedel pred njega, ga pozdravil s tem, da je položil svojo desno r°ko na srce, in je podal svoje Poročilo v kratkih besedah. Prisegam vam, da Ludovik Sveti Pod svojim hrastom ni vzbujal v°č spoštovanja pri okoliških Prebivalcih.
Prvi je prišel na vrsto majhen :'nož, ki je izgledal zelo hudob-no> čisto pravi tolovajski obraz.
Pil je otočan iz Korfu, ki so ga zasledovali radi več požigov; tukaj je bil dobrodošel in njegovi talenti so ga povzdignili v dostojanstvu. Toda njegov poveljnik in njegovi vojaki so ga le nalo spoštovali. Dolžili so ga, ha obdrži del plena zase. Kralj Pa je bil neizprosen, kar se tiče Poštenosti. Kogar je zalotil pri nepoštenem denarju, ga je sramotno izgnal in mu rekel z očitajočim zasmehom: “Pojdi na sodnijo!”
Hadži Stavros je vprašal Kor-Kjota: “Kaj si delal?”
“S petnajstimi možmi sem šel v Lastavičjo sotesko na tebanski cesti. Srečal sem oddelek vojakov: 25 mož.”
“Kje so njihove puške?” ,
“Pustil sem jih jim. Vse puške na kamen, ki nam ne bi nič koristile.”
“Dobro. Dalje?”
‘Bil je tržni dan; ustavil sem °ne, ki so se vračali.”
“Koliko?”
"Stodvainštirideset oseb.”
“In koliko prinašaš?”
, ‘En tisoč šest frankov, triinštirideset centimov.”
Sedem frankov na osebo! To ie malo.”
To je veliko. Bili so kmetje.
‘Torej niso prodali svojega blaga?”
Nekateri so ga prodali, drugi 50 ga kupili.”
Korfijot je odprl težko vrečo,
Naši bombniki imajo dosti posla v Laosu
SAIGON, Viet. — Naši bombniki sicer ne bombardirajo več severnega Vietnama, zato pa
Vsekakor je to imenovanje I Ho-Či-Minhovo pot iz Severne-zaklj učilo šestletno dobo ženske ga Vietnama preko Laosa v emancipacije v Afganistanu.! Južni Vietnam. Pri zasliševanju Pred dobrimi 6 leti se ženske še | tu sta izjavila, da je prebival-niso smele prikazati na ulici stvo Severnega Vietnama vojne
brez zakritega obraza. Danes
imajo dosti posla v tistem delu niso samo oblečene na evropej-vzhodnega Laosa, kjer teče zna- ski način, opravljajo tudi vse ti-
ki
1° je nosil pod pazduho. Raz-lkostri je vsebino pred pisarji, i so pričeli šteti vsoto. Bilo je °kih trideset ali štirideset medanskih pijastrov, nekaj pesti avstrijskih cvancgarc in velikanska
cvancgarc
množica fickov. Sredi med drobižem je bilo nekaj podanih papirjev. Bili so banici p0 deset frankov.
“Ali nimaš nič zlatnine?” je vPrašal kralj.
“Ne.”
v “Torej med njimi ni bilo
^ensk?”
“Ničesar nisem našel pri njih, kar bi bilo vredno, da jim odvzamem.”
Kaj imaš na roki?”
“Prstan.”
“Zlat?”
Ali bakren. Kaj jaz vem.” “Kje si ga dobil?”
‘Kupil sem ga pred dvema
Mesecema.”
. ‘Če bi ga kupil, bi vedel, če zlat ali bakren, daj ga sem!” Korfijot se je oplenil kislega (lbi'aza. Prstan so takoj spravili Zaboj, poln zlatnine.
1( Oprostim ti,” je rekel kralj, radi tvoje slabe vzgoje. Tvoji Scdeželani onečaščajo tatvino,
nost. Če bi moral imeti same Jonce v svoji četi, bi bil primoran, da postavim mitnice ob potih kot pri vhodnih vratih v Londonu, da bi štele potnike in sprejemale denar. Naprej!"
Na vrsto je prišel velik krepak deček z zelo prijaznim obrazom. Njegove okrogle oči so izražale odkritost in dobrosrčnost. Med polodprtimi ustnicami sta se mu videli dve vrsti krasnih zob; zapeljal me je na prvi pogled in rekel sem si, da se je gotovo zgubil v slabi druščini in bo prej ali slej zopet našel pravo pot. Tudi jaz sem njemu ugajal, kajti uljudno me je pozdravil, predno se je vsedel pred kraljem.
Hadži Stavros mu je rekel: “Kaj si delal, moj Vasilij?”
“Včeraj zvečer sem prišel s svojimi šestimi možmi v Piga-dijo, kjer stanuje senator Zim-belis.”
“Dobro.”
“Zimbelis je bil odsoten kot vedno; toda njegovi sorodniki, farmarji in najemniki so bili vsi doma in so spali.”
“Dobro.”
“Vstopil sem v kan. Vzbudil šem kandžija, mu odkupil petindvajset snopov slame in za plačilo sem ga ubil.”
“Dobro.”
“Znosili smo slamo pred hiše, ki so vse iz desk ali vrb in nažgali smo ogenj na sedmih krajih naenkrat. Dobro je gorelo; veter je pihal od severa in vse se je vžgalo.”
“Dobro.”
“Lahno smo šli nazaj proti vodnjakom. Cela vas se je naenkrat vzbudila in je kričala. Možje so prišli s svojimi golidami k vodnjaku po vodo. Štiri ali pet, ki jih nismo poznali, smo utopili; ostali so zbežali.”
“Dobro.”
“Vrnili smo se v vas. Vse je bilo prazno, le en otrok, ki so ga starši pozabili, je kričal na vse pretege kot krokar, ki je padel iz gnezda. Vrgel sem ga v gorečo hišo in ničesar več ni zinil.”
“Dobro.”
“Potem smo nažgali olive. Stvar je dobro uspela. Vrnili smo se proti taborišču; jedli in spali smo na sredi pota in ob devetih zjutraj smo bili vsi doma, vsi zdravi in brez vsake opekline.”
“Dobro. Senator Zimbelis ne bo več govoril proti nam. Naprej!”
Vasilij je odšel in pozdravil prav tako uljudno kot prvič. Nisem mu odzdravil.
Takoj ga je nadomestil veliki vrag, ki je nas ujel. Po čudnem naključju se je prvi stvaritelj drame, v kateri sem jaz moral igrati važno vlogo, imenoval So-foklej. V hipu, ko je pričel s svojim poročilom, me je stresel čuden mraz. Udano sem prosil gospo Simons, naj ne tvega kake nepremišljene besede. Odgovorila mi je, da je Angležinja in že sama ve, kako se mora obnašati. Kralj nas je prosil, naj molčimo in pustimo' besedo govorniku.
Najprvo je razprostrl plen, ki ga je nam vzel; nato je izvlekel iz svojega pasu štirideset avstrijskih dukatov v vrednosti štiristo sedemdeset frankov po kurzu 11 fr. 75 cent.
“Dukate sem dobil v Kastiji; ostanek mi je izročila gospoda. Rekel si mi, naj plenim po okolici; pričel sem s to vasjo.” “Slabo si naredil,” je odgovoril kralj. “Prebivalci Kastije so naši sosedje in treba jih je pustiti v miru. Kako bomo varno živeli, če bomo imeli sovražnika pred vrati. V ostalem pa so to dobri ljudje, ki nam bodo ob nevarnosti še prav prišli.” (Dalje prihodnjič)
na Ho-či-Minhova pot. Po tej poti pošiljajo namreč komunisti iz severnega Vietnama čete, o-rožje in municijo v južni Vietnam na pomoč vietnamskim gverilcem. Vsak dan prileti na to pot do 300 bombnikov, ki zasujejo pot s 1,000 tonami streliva. Pilotje trdijo, da je promet na tem delu poti zmeraj zelo živahen, seveda največ ponoči.
Naša vojna letala ne bombardirajo severnega Vietnama, vršijo pa redno kontrolne polete, da vidijo, kaj tam delajo vietnamski komunisti. Ugotovila so, da je na severovietnamskem delu Ho^Či-Minhove poti sedaj zelo velik promet, usmerjen naravno proti jugu. Operacije našega vojnega letalstva v Laosu so pa v ostalem zavite v meglo. Noben uraden vir noče dati podrobnosti o njih. Sedaj se je prvič zgodilo, da so vsaj povedali, koliko letal se udeležuje bombardiranja in koliko bomb pade na to pot. Uradna' poročila tudi trdijo, da je bombardiranje zelo uspešno, kar se pa ne da zmeraj dokazati.
Kitajski komunisti doživeli v Havani nov poraz
HAVANA, Kuba. — Na konferenci treh kontinentov v Havani dožjivljajo kitajski komunisti dosti presenečenj in porazov. Zadnji jih je pa najbolj zabolel. Prišlo je namreč na dnevni red vprašanje, ali naj še obstoja dosedanja Organizacija solidarnosti azijsko-afriških narodov in se ustanovi posebna podobna organizacija za Latinsko Ameriko ali pa naj se levičarji vseh treh kontinentov združijo v eno organizacijo.
Za skupno organizacijo se je potegnila Naserjeva delegacija iz Egipta, njo so podprle ruska in ameriška delegacija. Zmagalo je to stališče in prihodnji kon greš nove skupne organizacije bo prihodnje leto v Kairu. S tem je tudi pokopan načrt za peto konferenco prejšnje Azij-sko-afriške organizacije solidarnosti, ki ga je zagovarjala kitajska delegacija.
ste poklice kot ženske v Evropi. V tem pogledu je Afganistan — kot se to čudno sliši — daleč pred svojimi sosedi Pakistanom in Iranom. Mrs. Noorzai je bila preje članica profesorskega zbora na kabulski univerzi.
-------o-------
Zajasažen minimalni dohodek?
WASHINGTON, D.C. — Skupina liberalnih demokratov, kakih 150 kongresnikov, je izdelala predlog za “minimalni dohodek” za vsakega državljana v deželi. Pravi, da bo predlog predložila Kongresu v razpravo.
Predvideva dve možnosti takega zajamčenega minimalnega dohodka. Na eni strani 'bi ga mogli doseči z “negativnim dohodninskim davkom”. Kdor bi na leto ne dosegel minimalnega dohodka, bi mu davčna uprava primanjkljaj nakazala. Drugi načrt pa predvideva dodatni program v okviru Socialnega zavarovanja. To naj bi prevzelo odgovornost, da bi vsak prebivalec dežele imel vsaj toliko, da bi mogel kriti izdatke za svoje osnovne potrebe.
Predlog je zanimiv in brez dvoma vreden temeljnega študija. Do neke mere spominja na zahtevo, naj vsakdo dobi od “družbe po svoji potrebi”, kot jo oznanja komunizem, pa jo mu doslej še ni nikjer uspelo, izpolniti.
sito, da pa je preveč prestrašeno, da bi se ji očitno upiralo.
Poročnik Phan Dinh Thao je dejal: “Ljudstvo je jezno v svojih srcih na svoje vodnike, toda je preveč prestrašeno, da bi jim nasprotovalo. Ameriška bombardiranja so povzročila preveč škode in vzela preveč življenj. Ljudstvo Severnega Vietnama hoče konec teh bombardiranj. Ono hoče mir, vsakdo ima vojne dovolj!”
Komandir čete Le Huy Linh je dejal, da so glavne žrtve letalskih bomb civilisti, ker vojaki se podnevi sploh ne prikažejo iz svojih jarkov in zaklonišč.
Severni Vietnamci so
siti vo jne in žele mir
VIENTIANE, Laos. — Tik pred zadnjim Božičem so ujele vladne čete dva severnoviet-namska oficirja, ki sta čuvala
Vojaške sile v Vietnamu po podatkih iz senata
WASHINGTON, D.C. — Neko uradno poročilo iz senata navaja sledeče podatke o vojaških silah v Vietnamu:
Saigonska vlada ima 635,000 mož pod orožjem. Polovica moštva služi v rednih vojaških formacijah (armadi, letalstvu in mornarici), ostanek je porazdeljen na narodno gardo, ljudsko policijo in podobne pomožne čete. Amerika ima sedaj okoli
180.000	mož na frontah in v zaledju. Severna Koreja je poslala
21.000	vojakov in marino v, Av-I stralija 1,200, druge države pa
po par sto, kot na primer Nova Zelandija.
Komunisti imajo na frontah vsega skupaj 230,000 mož. Med njimi je 59,000 mož vključenih v partizanske oddelke, 14,000 je rednih čet iz Severnega Vietnama, 100,000 je terencev in miličnikov, ostanek je vključen v razne pomožne čete in politično policijo. V vsaki formaciji imajo pa politični komisarji glavno vlogo, poveljniki pa valjajo le
SLOVENSKE RADIO ODDAJE V CLEVELANDU
Vsak dan od ponedeljka do sobote od 6. do 7. zvečer na postaji WXEN-FM, 106.5 Mc., v nedeljo od 8. do 8.30 zjutraj in od 11. dopoldne do 12.30.
Vsak dan od ponedeljka do petka
od 1. do 2. popoldne “Slovenian Program” na WXEN-FM, 106.5 Mc., v soboto od 12.30 do 2. popoldne in od 6. do 7.30 zvečer.
V nedeljo od 10.30 do 11. dop. na postaji WDOK, 102.1 FM; od 12.30 do 1. popoldne na postaji WDOK, 102.1 FM.
Ob nedeljah je od 9. do 10 dop. na WXEN-FM srbski program, od 6. do 7. zvečer pa hrvaški.
Kobra in gasilci
Zgodilo se je v Lizboni. Na vrat na nos je privreščala gospodinja iz kuhinje. Trdila je, da je velika kobra srkala mleko, ki se je grelo na štedilniku. Sosedje niso prav razumeli njenih besed, pa so poklicali gasilce. Ljudje so bežali iz sosednjih stanovanj, ker se je razširila govorica, da je izbruhnil požar. Gasilci so prihiteli:	požara ni
bilo, zato pa so našli “kobro” — kos pletene žice, ki jo je bil dimnikar pozabil na štedilniku.
Cvetoča puščava
LOS ANGELES, Calif. — Imperial Valley, sedaj znano središče vrtnarstva, je bila nekdaj skoro prava puščava, o kateri so splošno sodili, da ni za nobeno uporabo.
Moški dobijo delo
Prva ženska v afganistanskem kabinetu
KABUL, Afgan. — Ministrski predsednik Maiwandval je imenoval Mrs. Noorzai za članico kabineta in ji poveril vodstvo ministrstva za socijalno politiko. Politična javnost v Kabulu se radi tega ni nič razburjala. Cule so se samo pripombe, da ima Afganistan tudi nekaj znanih zdravnic, ki bi bile bolj prikladne za to mesto.
za tehnične strokovnjake, ki brez sodelovanja s komisarji nimajo nobene prave pristojnosti.
------o------
Komunistična partija je sodelovala pri protestih
WASHINGTON, D.C. — Direktor FBL J. E. Hoover je v svojem letnem poročilu, objavljenem 6. januarja 1966, dejal:
“V septembru 1965 je glavno vodstvo Komunistične partije poslalo navodila v vsa svoja o-krožja za sestavo gesel, ki naj se rabijo pri protestih proti nastopu Združenih držav v Vietnamu .. Poleg tega je partija porabila še večje vsote denarja v propagandnem naporu, ki naj bi oviral prizadevanje Združenih držav za dosego miru ... Koledarsko leto 1965 je videlo nastop novega gibanja v Združenih državah v obliki demonstracij vseh vrst, ki si jih je mogoče misliti, proti politiki ZDA v Vietnamu ... Komunistična partija in druge subverzivne skupine in njihovi člani so popolnoma podpirali te stvari in pri njih sodelovali.”
-----o----
Enostranska pomoč
WASHINGTON, D.C. — Združene države podpirajo Veliko Britanijo v njenem boju z uporno Rodezijo, pri tem pa ne zahtevajo od Londona, naj angleške ladje prenehajo voziti blago v Severni Vietnam in od tam. Angleži se boje, da bi tak korak utegnil povzročiti nastop rdeče Kitajske proti angleški kronski koloniji Hong Kong.
Nepristranski poznavalci razmer v Aziji trdijo, da je ta strah nepotreben, ker trenutno Kitajcem Hong Kong v angleških rokah boljše služi kot v njihovih lastnih.
RABIMO
prvovrstne Tool & Die mehanike - Press operators delavce.
Dobra plača od ure, plačane počitnice in druge ugodnosti. Predstavite se OSEBNO pri:
S.& Z. TOOL & DIE Co. INC. 3180 Berea Rd.-Cleveland 44111
._____________(x)
M ALI^OGLAŠl
V najem
Opremljeno stanovanje, 3 sobe in kopalnico, oddamo. Vse udobnosti vključene. Kličite UT 1-4330.	(x)
Stanovanje v najem
1167 E. 58 St., 4 sobe in kopalnica, v zidanem poslopju. $45. Vprašajte v stanovanju št. 2. Telefon 431-6911.
(9)
Naprodaj
Lubasove harmonike naprodaj v dobrem stanju. Kličite MO 2-3572.	(8)
Z NOGO — Ray Myers iz Lancasterja, Pa., je bil rojen pred 54 leti brez rok. Navadil se je uporabljati noge, kot drugi mi rabimo roke. Na sliki ga vidimo, ko z nogo prižiga cigareto.
Stanovanje oddajo Dve 4-sobni stanovanji oddajo na Norwood Rd. Kličite po 5:30 uri zv. 431-8961.	(9)
V najem
Oddamo opremljeno ali neopremljeno stanovanje, tri sobe in kopalnica na 718 E. 157 St. Kličite 761-0590.
(10,12 jan)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
— Eno desetino prebivalstva Velike Britanije živi na škot-I skem.
Na E. 174 St.
Hiša naprodaj, 3 in pol spalnice, moderna kuhinja in kopalnica, vgrajena -knjižnična omara, 1 in pol garaže, lot 60 x 150, aluminijasta obloga, bus do cerkve Marije Vnebovzete, blizu Lake Shore Blvd. Cena samo $13,500.
FLORENCE M. ROME Realty 486-2747
(10,12,14 jan)
Sobo in garažo
Opremljeno sobo in garažo oddajo na 6607 Schaeffer Ave., tel. UT 1-9250.
-(10,12,14 jan.)
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritikline.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 1‘arkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
7215 Superior Ave.
Oddamo 5-sobno stanovanje, kopalnica, moderna kuhinja, soba za pranje, z gorkoto $65 mesečno. Nič otrok. Vprašajte v stanovanju št. 2. Kličite AT 1-7135.	(12)
KNEZ IN KNJEG1NJA — Slika kaže častno stražo razporejeno ob vhodu v katedralo v Monaku pri pozdravu kneza Rajnerja in njegove žene Grace, nekdanje znane ameriške filmske igralke.
Poizvedba
Rad bi izvedel podrobnosti o smrti Johna Kokala, živečega v okolici Petersburga v Floridi, ob smrti starega kakih 78 let. Pokojnik se je naselil v Združenih državah pred kakimi 50 leti, doma je bil iz Krtine blizu Doba. Prosim sporočite na: Anthony Kokal, 804 E. 222 St. ali kličite 731-7743.
(12,19 jan)
Tedaj je skomignil z rameni in dejal: ‘Čemu ugibati! Če bi oni staronemško obhajilo spet tako sramotil, naredil bi takisto.’ Tako gre odgovarjat bratu državnega namestnika! Gospod je zbledel od jeze. Tudi z evangeljskima asesorjema se je sprl. Grof Karel Sinzendorf mu hoče pomagati, ga spomni, da je imel pred zločinom mrzlico, da je bil melanholičen, in je navedel še marsikaj, kar ni znak zdravega človeka. Tedaj je zavpil: ‘Sinzendorf, Sinzendorf, naredite iz mene, kar hočete, le takega norca nikar, tega ne prenesem!’ ”
“Meni je bilo to všeč,” je dejal nekam sam zase Neidlitsch in si obrisal oči.
“Neumno je bilo. Saj mu je hotel pomagati. Olajševalnosti,
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
SHEAR OPERATOR
Punch Press. Part Time. Hours 5 to 9 p.m. Experienced only. Top Wages Plus Bonus. Apply in Person
Chicago Blower Corp,
9867 Pacific Avenue
Franklin Park, III.
_________(8)
CUTTING
ROOM
FOREMAN
EXPERIENCED
APPLY
POLLACK BROS.
315 E. WALLACE ST.,
FORT WAYNE, IND.
TEL.: 219-744-2378 P	(8)
PACKERS
Experienced — Making wooden boxes and crates. Steady work. No Lay-offs. North side location.
Call for Interview Mr. Weigand BU 1-1010 Can arrange for Saturday interview
(9)
II. 37, paragraf 3, melanholija. Za Sinzendorfom mu je hotel pomagati Lassperg in se zadrl nanj, namenoma se potvarjajo: če takoj ne pove povzročitelja, ga bodo pri priči položili na natezalnico. Tedaj je stegnil svoje roke, kar ganil je človeka, kljub temu da je bilo neumno: ‘Ljubi prijatelji, ki spoznavate prav tistega Kristusa kakor jaz, napravite z menoj, kar hočete! Rane, ki jih vsekate mojemu telesu, ne pomenijo nič; dušo ste mi tako že ranili do smrti.’ ’’ “Pa so ga zares* zares obsodili?” je vzkliknil bolestno Janez Adam. “Ne, ne, ne, ni mogoče! Recite, da ni res, prosim vas, podarim vam ta grad!”
“Gospod vitez, bilo mi je, kakor da sodijo meni samemu! Zagovarjal sem ga, kolikor sem mogel, omenil njegovo prejšnje brezmadežno življenje, njegovo veliko mladost in mladostno norčavost, trdo ječo v mrzli zimi; tudi nisem pozabil njegove gospe soproge, ki je v drugem stanu, in ne vrlih njegovih bratov.” — Janez Adam je vzdihoval in ihtel. — “Pa vse ni nič pomagalo. Ob sedmih zvečer so se šli gospodje posvetovat; kaznjenca so odpeljali v neko posebno sobo. — Ob desetih je bilo posvetovanje končano. Tedaj se odpro vrata; dragonci pripeljejo jetnika. Bil je miren. Deželni maršal ponovi na kratko, kako se je zadeva zgodila, in razglasi nato sodbo, za katere
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
Girl Wanted For Sample Room
Must have nice personality and neat appearing. Experience not required, we will train.
Excellent employee benefits,
' including profit sharing.
Apply: Mr. Alberts
Walter H. Johnson Candy Company
4500 W. Belmont Ave.
An Equal Opportunity Employer
(9)
REAL ESTATE FOR SALE
ARLINGTON HEIGHTS - 3 Bedrm. Brk. Ranch. Priced for sacrifice sale. Ask for Appraisal report. Call Walton Alexander, RA 6-2500.
(ID
DOBROTNA ROKA — Bojni tovariš obvezuje v kratkem odmoru na bojišču v Vietnamu ranjenega marina. Težje ranjence prevažajo s helikopterji v zaledje in nato z letali v Združene države.
HIRING NOW - MODERN PLANT
FACTORY PRODUCTION LABOR
MALE HELP
$$ MAKE TOP MONEY — NO LAYOFFS. Job security, with opportunity to advance in company. Full company benefits. New Modern Clay sewer pipe plant.
JAMES B. CLOW & SONS Gary Ave. South of Route t>4, Carol Stream, 111.
Apply in person Personnel Dept. Mr. Chergosky An Equal Opportunity Employer.
MAINTENANCE MACHINISTS
SCRIPTO, INC.
HAS IMMEDIATE OPENINGS FOR
Machinists and Tool and Die Makers
Due to recent and future expansion this nationally known manufacturer needs Maintenance Machinists to set up and adjust Multiple Plunger Presses and Tool and Die Makers with experience on progressive dies and injection molds. Top rates! Steady work and excellent working conditions. This part of the country has mild winters and great cultural advantages.	An Equal Opportunity Employer
Write, call or wire Personnel Office SCRIPTO, INC.
P. O. BOX 4847	ATLANTA, GEORGIA 30362;
)	(9)
OKRAS ALI BREME---------Zena na otoku Trinidadu v
Srednji Ameriki ima na glavi šop banan. Verjetno je na poti na trg, ker tam ne poznajo “modernih” ženskih klobukov.
so bili vsi gospodje razen enega, ki jc glasoval za dosmrtno ječo: smrt z mečem. Trije sodniki pa so zahtevali, naj sc smrtna kazen poostri.”
“Beštije preklete!” je grgral Janez Adam. “Njegova smrt jim še ni dovolj."
Waldamar je nadaljeval s poročilom, ne da bi se bil dal motiti:
“Ko so mu tako oznanili sodbo, je zaklical: ‘Živela evanglej-ska avtonomija!’ Deželni maršal je dejal na to: “Res, živela na vislicah,’ in ga dal takoj odpeljati. Jaz sem se vrnil žalostnega srca domov. — Naslednji dan, to je bilo včeraj, sem ga obiskal še enkrat v ječi. Prišel mi je naproti smeje se, dasi bled. ‘Hvala Bogu,” je dejal, ‘da ne bom v Kremsu! Rajši desetkrat umrjem, kakor da bi me enkrat zaprli v samostanu.’ Potem mi je pokazal pesem, ki jo je zložil ponoči o smrti Gašpa-rja Tauberja. Predlagal sem mu, naj napravi milostno prošnjo na cesarja. Tedaj je odgovoril: ‘Ne potrebujem milosti.’ ”
Čuti je bilo tiktakanje ure in Janeza Adama sopihajočo sapo. V sobi se je temnilo; v podu je
pokalo, kakor da nekdo hodi v sosedni sobi, Waldamar je rekel :
“ ... Medtem pa je prišla mala, ljubka Penelopa, njegova zvesta prijateljica in tolažnica v bridkosti... ki prijaše, če le megne, na svojem osliču iz Steinfelda, da je blizu svojega najljubšega ... Pride, ne da bi kaj slutila, ker ni v mestu še nič nabito.. izloži iz svojega koška vsega dobrega in lepega ...se mu obesi okoli vratu: zakaj jc tako bled? Nič naj ne bo žalosten; saj bo kmalu, kaj kmalu svoboden; oče da ji je to povedal ... Nikoli še nisem ne vidci ne slišal kaj tako ganljivega, kakor ko se je to dete, to sladko dete tako dobrikalo . .. On jo je vzel v svoje naročje, jo poljubljal in ji govoril, naj mu odpusti, da je slabe volje; vreme, ki je takšno, ga dela čemernega. Nato je vzela lutnjo in začela peti s svojim slave j im. glasom: “Rožica sinja, rožica ...’ Tedaj je on vstal in šel po vrč, kakor da hoče piti. Pa si je le solze obrisal. Nato se je vrnil k njej, jo pritisnil nase in jo govoril mnogo zaljubljenega in jo nazadnje prosil, naj se nikar ne
1 LETNA SEJA 1
| “SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA” |
j (AMERIŠKO-JUGOSLGVANSKEGA SREDIŠČA)	jEE
20713 Iiccher Ave., Euclid, Ohio	EE
jj v nedeljo, 16. januarja I9S8	1
EE	Začetek ob 2. uri popoldne	—
Er Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov ter društvene EE EE	zastopnike, da se te važne seje gotovo udeleže.	EE
==	531-9309
EE upravnik
Za direktorij:	==
JOSEPH TREBEČ, predsednik .§| ALPHONSE SAJEVIC, tajnik 5=
==:illlll!!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH!lll!lll!lll!llllllll!lllll!lll!lllllll!llli
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — $5301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
joče za falotom, če bi mu šlo pri sodbi za glavo; da bi bilo škoda njenih lepih oči... Tedaj je bilo proč. Lutnja ji je padla iz rok in zaječala in tudi ona je zaječala in se zgrudila. — Tekel sem po ječarko. Ko sem se vrnil, je ležala na njegovi postelji in on pred njo na kolenih; poljubljal ji je roke in noge in jo prosil tisočkrat za odpuščanje, da se je tako neumno šalil. Ko pa je odšla, — čakal sem, da mi sporoči, kaj naj naročim pri vaši milosti, — tedaj je jokal in rekel, da je mislil, da ga bosta evangeljska asesorja le osvobodila. In vil je z rokami in vpil: ‘Ne morem piti iz tega keliha, svoji ljubi ne morem ubiti srca, ne morem!’ Tedaj sem si mislil: ko sem ti hotel pokazati pot, kako se reši, tedaj si tudi govoril: ne morem... Pa bilo mi ga je v dno duše žal, da, v dno
duše mi ga je bilo žal.”
Janez Adam si je z rokami pokril obraz in ihtel. V sobi je bilo že popolnoma temno. Tedaj so se tiho odprla vrata in mala Regina je prišla po prstih v sobo, se splazila k jokajočemu očetu, ga poljubila in proseče še-petnila:
“Očka! Ne! — Očka!” “Dušica!” Vzel jo je med kolena in položil svojo glavo na njeno otroško ramo.
“Reginica, ti si mu podobna, imaš njegove sinje oči! — Deklič, tvojega strica, mojega ljubega brata bodo nečloveški ljudje ubili!”
“Tega ne trpimo!” je zacepetala deklica. “Janezek je rekel, - da pojdemo k cesarju, če farji kaj napravijo stricu.”
“To bomo naredili, pojdem k cesarju,” je dejal Janez Adam in se odločno vzdignil. “Ne pu-
stim, da bi tekla kri od mojega očeta krvi sramotno za sramotnem odru, mesa od njegovega mesa ne pustim mesariti biričem in sabljam. Pojezdim na Dunaj. Pokličem stanove na pomoč, in če mi ti ne pomorejo, bom napravil sam.”
“Želim, da bi Vaša milost dosegla, kar želi!” je rekel doktor Waldamar in se dvomljivo poklonil. “Tast gospoda ujetnika, gospod obrist Hacker, je včeraj tudi odšel na Dunaj. Jaz se medtem priporočam, ker je moje delo v St. Poltnu pri kraju. — Zaželeni uspeh je žal izostal, a da sem storil svojo dolžnost, utegne biti vaša milost zdaj preverjena. Ostane le še, da se poravnajo stroški, ki sem jih imel; pa za to ni sile. Neidlitsch, bodi tako dober!”
(Dalje prihodnjič)
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
SLOVENSKI
DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI