NEMČIJA PONUJA 20 MILIJARD MARK --I To svoto hoče plačati takoj kot vojno odškodnino. _ V j preteklemu letu je znašal primankljaj 721 tisoč milijonov papirnatih mark. — V ameriškem senatu se bo razvila živahna debata glede odškodnine. ! London, Anglija. 22. d<ki bankir, ki je bil eden nemških delegatov na mirovni konferenci v-Versailles, je odpotoval v Pariz, kjer ImmV staviti francoski vladi nove poboje, ti-kajiH-e vojne vet je sprejel včeraj naert za državni prora-; ♦•iiij. ki obsega leto Ifrj:!. Redisi dohodki in izdatki so opravljeni v «»j;lasje z tis«;<"• milijoni papirnatih mark. Domnevani dohodki bodo znašali 270 tisoč milijonov mark m trideset tis«*" milijoi r»v maik l>«» prišlo iz nemškega izvoza. Izvanrediie izdatke <-enijo nemški finančni izvedenei i a vee kot K4 tis«»i* milijnnov nemških mark. katerim stoje nasproti izvanredni doli<»dki v znesku skoro devetnajst lisoč milijonov papirnatih mark. Tz tejra je razvidno, da znaša primankljaj približno <>(1 tisoč milijonov papirnatih mark. čemur je treba pridati še številne nadaljne svote, j izdane za reparacijo in druge izdatke. I Washington, 1). 22. decembra. — V senatu se bo-razvila precej živahna debata, ki bo posledica predloga, ka-i leretra ie vložil senator Borah in v katerem se glasi, naj se v obliki mornariške predloge tudi razpravlja o splošnih ; gospodarskih, finančnih in trnovskih problemih, o nemški vojni odškodnini in o skrčenju oboroževanja na kopnem j in na morju. Namen senatorja je vzbuditi javna zanimanje za ta j na jbolj pereča mednarodna vprašanje VOLUME XXX. — LETNIK XXX. IZ DNA AMERIJŠKE "DRUŽBE ZSF3 Zastran postavnega prazni-ZSP" nika "Božičnega dne" ne F-^' izide v pondeljek "GLAS i NARODA". Prihodnja šte--r^" vilka izide v torek, dne 26. ZSr* decembra. Uredništvo. MUSSOLINI NAMERAVA ODPRAVITI VSE TROTE NQva metla dobro pometa. —!, Samo koliko časa, to je; vprašanje. — Ministrski' predsednik za splošno re-j organizacijo. 11 —• i Rim, lt ali j ji. JJ. decembra. — ] 2s*fi«"rti mi i ust rs kc ga predsednika M usSidinija za reorganiziran je Italije so t^iko obširni, da jih bo mogoče prevesti v akcijo le polagoma. Ti nari-ti vjfljueujejo ne le liiuiiK-rio organizacijo vseh mini- ' s trste v, ki se tičejo železnic, te-! lefona, brzojavov in pošte, — t J je vseh departmontov javne' ■»lužbe, ki obratujejo sedaj z iz- , gubo, — temveč tud'i izpremeinbo volilnega sasto-ma tor izboljšanje ' statusa Italij«; v inozemstvu. Zadnja reforma vključuje tudi pro- < blem izseJjevanja. Reforme, ki so bile že uveljavljene, vključujejo skrčenje šta-Im>v ]>oslaništev v inozemstvu ter odpravljenje noštevilnih komitejev in komisij doma ter v inozemstvu. Te komisije so sestavljene iz velikega števila birokratov, ki so se tekom zadnjega leta izkazali kot j »ovseni nepotrebni ter niso opravili v številnih slučajih , skoro nobenega dela. Tako je naprimer obstajala neka javna komisija, sestavljena v namenu, da nadzoruje javna dela, iz nekako tristo oseb. Tekom preteklega leta je imela ta komisija ie eno sejo, ni vložila nika-kih poročil in čeprav je resnica, tla niso dobivali njeni člani plače, so imeli vendar prosto vožnjo po železnicah cele Italije, z družinami vred ter so lahko zastonj potovali po svojih privatnih o-pravkih. Približal se je tudi konec običaja, da se daje vladnim uslužbencem velike bonu.se. Mussolini je prepričan, da je mesto za žensko doma ter v različnih ženskih poslih in z Novim letom bodo stopili na mesto vseh ženskih vladnih uslužbencev, z izjemo udov padlih vojakov, moški. Xa ta način bo oproščeno veliko število žensk za »me obrti in profesije. v katerih primanjkuje v sedanjem času žensk. Te profesije so kro-jaštvo, vezenje, delo v privatnih domovih ter posel governantk. Mussolini hoče tudi uveljaviti I boljše metode za koleiktiranje ! davkov. I>osedaj se je večini na- i roda posrečijo izogniti se pni- i spevkom za vladne stroške na ta j ali oni način. Preje so obdaeali | le profesijonalee, zdravnike, od-1 vetnlke, javne uslužbence ter tr-1 govske tvrdke in različna indu- [ strijalna podjetja, dočrim so bili j delavci ter premožni k mot je o-proščeni vsakega davka. Obdače- ' nje hočejo sedaj razširiti tudi na j poljedelske delavce, male kmete ! in druge razrede delavcev, ki slu- i žijo primerne plače. To razširje- j nje obdačenja več kot enega mi- j Ijona ljudi, ki niso preje plače-j val ni kaki h davkov, bo najbrž j nudilo letni državni dohodek, ki , bo znašal najmanj pet in dvajset miljonov lir. Mussolini je sklenil dati posameznim deparrtmentom do Novega leta čas. tekom katerega morajo fikreiti svoje izdartke. Če bodo ti departmenti ob določenem ča su še vedno pasivni, bodo izročeni privaitirrm podjetnikom. Pred vojno so nudile železnice doh.o- FASISTIS9 POKAZALI PRAVO NARAVO S castor-oljem in bičanjem hočejo italijanski fašisti obdržati v svojih vajetih celi svet. — Mussolini je bolj temeljit kot so ameriški prohibicijonisti. — V vsaki gostilni je za svarilo razstavljeno castor-olje. Rim, Italija, 22. decembra. — Rešitev sveta so našli italijanski fašisti v eastor-olju ter bičanju. Ta trditev ni slab dovtip, temveč dejstvo, ki temelji na številnih izkušnjah. V AUesandriji in v Lombardiji so z velikim uspehom uporabili oba sredstva, če smemo vrjeti poročilom, ki prišla od tam. ".Reformatorji", ki so se poslužili eastor-olja in bičanja, so seveda "čmosrajčniki" ali fašisti Alessandrije. A najkrajšem ("asu se jim je posrečilo izpremeniti prebivalce mesta v angel je, — deloma raditega, ker je večina teh ljudi še vedno v bolnicah, deloma pa raditega, ker so navdali prebivalstvo s terorjem. V prvi vrsti se obrača srd fašistov proti onim podanikom italijanskega veličanstva ali pravzaprav Mnssolinija, ki imajo navado popiti več kol par kozarcev, ki jih jim je treba. Tega ne smemo vzeti le v prenesenem pomenu, temveč dobesedno. Ljudem, katerim se je poznalo, da so bili pod uplivom opojnih pijač, so fašisti vlivali v usta po pol litra castor olja ter nato povedali, da bodo v slučaju ponovitve te pregrehe deležni batin, kot jih zaslužijo, — soglasno s standardi, za katere se zavzema sedanji italijanski usurpator, Musscjlini. Ameriški prohibicijonisti se morajo veseliti bolj kot, kedaj poprej te izpremembe, ki se je za vršila v Italiji, čeprav je malo vrjetno, da bodo imeli priliko seznaniti se s tozadevnimi dejstvi. Med drugimi so oredili črnosrajčniki, da mora biti izpostavljena v vsak m prostoru, kjer prodajajo opojne pijače, precejšna množina odvajalnega olja, — če ne za drugo, vsaj za svarilo. Trije dnevi so potekli v Afrssandriii izza odloka fašistov, in nobenega človeka niso več videli pijanega na ulicali. Sedaj je cas za nove vloge. VSE VLOGE VROČENE NAM DO 10. JANUABJA, BODO OBRESTOVANE ŽE OD 1. JANUARJA PO 4° O Početkom vsakega novega leta se otvori več novih vlog kakor tekom celega ostalega,leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov položili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih? ZAUPAJTE PRIH^AKRE STABI SLOVENSKI BANKI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Oity GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. == (Advertisement) m m Slika nam pr-dsiavlja Kugnja V. Rrewsterja, mn'elnika velike j ameriške piiblikarijskc komp anije. Kn s»- je neki- novi vrnila domov njegova žena. je našli- pri njnn krasno mlad o igralko ! Corliss Palmer. Žena ga to/u na ločitev zakona ter zahteva I od njega v.^alc mesec $1500. On nič no taji, da je v mlado igralko zaljubljen. dek štiridesetih miljomov lir, s katerimi se je plačevalo obresti za! pet tisoč mil jonsko posojilo. ki je bilo najato za razširjenje in izboljšanje obstoječih prog. V preteklem letu pa je znašal primanjkljaj železnic več kot tisoč miljonov lir. En vzrok tega je bil brez /dvoma velikaaisko število prostih \ oženj. Železnice so vozile skoro izključno na korist onih, ki so se : vozili zastonj, kajti število potnikov, ki so plačali voznino, se je strašno skrčilo vsled povišanih cen. I------— Veri na železniških uslužbencev je radikalnega mišljenja in po mnenju Mnssolinija jih je sploh preveč. V namenu, da uveljavi bolj ekonomsko službo, je kancc-liral aLi odpravil Mussolini šest-sto vlakov ter preklical 20,000 prostih tiketov za prihodnje leto, čeprav bo vlada konečno prisiljena izročiti kontrolo nad železnicami privatnim p-štev majhno množino dela, katero srt izvršili ko-lairijalui uradniki. Mussolini je sklenil izročiti prejšnji ztmajiji urad prestolonasledniku kot rezidenco, kajti postal je polnoleten ter mora dobiti lastno stanovanje. 1 8 posredovanjem zakladniškega ' minis-tra je napravil Mussolini konec divji špekulaciji z inozeniski-( mi čeki ter upa resno, da bo pripomogel liri s tem rahama FVi-kerja. ki j** «»btož«-n mnora sv razširila v»> nastopil Ilecker sam kot l»rn'*a, se je takoj nabrala rado-\»*»lna množica v dvorani okrajnega MHlišča v Broaxu. Potem ko je pomožni okrajni pravdnik < ohn ob pričeiku p<^M»Ulanske seje objavil, da je zatožn;i (»blast za<'iik rat na koncu svojega do-kaztlnega inart **ri jala. je sta\"il zagovornik Maver predlog, naj se celo zadevo potlači, k«»r ni bilo dokazano, da je bilo izkopano truplo ono Mrs. Jennie Beeker. katero pogrešajo -izza aprila tekočega leta. Ta pretilog jc sodnik Gibbs odklonil. Zagovornik HaJIev je izja>"il nato, da Ik> Becker ]w»ve*lal svojo lastno po-vewt. Vsled t "ga je sedel Becker kmalu nato na pričevalrri stol. Njegovo izmučeno in prepadlo lice je kazalo, da so uplivali nanj x- veliki meri dogodki zadnjih tednov. Bil je skrajno bled ter pričel s |»ar pripombami glede svoje lastne osebe. R«>kel je. d« jc bil rojen v Rusiji in tla je živel tam dvajset let. Nato je odjmtoval v Južno Afriko, kjer je tri leta obdeloval neko farmo. Od tam se je napotil v London, kjer »»e je poročil. To se je zgodilo preti desetimi ltuti. Dve leti |x>zneje prišel v New York in tulfoj so bili rojeni njegovi otroci. Več kot enkrat je |irišel v roke policije. Leta 1918 je povozil k svojim tovornim avtomobilom nekega moža. ki je pri tem izgubil' svoje življenje. Bee ker je bil tudi večkrat kaznovan radi krie- Jija prometnih predpisov. Ker je ] pridržal zase denar, katerega je' dobil vsled prodaje nekega ko- j uja, je bil obsojen, a odpuščen s j suspendirano .sodbo. Becker je priznal svoje znan-stvo in svoje odnošaje z Ano, Elias ter konečno tudi priznal očetovstvo njenega otroka, ki je star sedaj dve leti. Svojo ženo je zapustil ter stanoval z Ano v (le-velandu cele tri mesece. Ko se je vrnil, je prišlo do sjK>ra med j njim. njegovo ženo in .Ano, nakar je zopet živel skupaj s svojo družino. Na skrivnem pa jc še vedno občeval z Ana* Elias. Becker je tudi govoril o lju- i bežni do svojih otrok in kako je j skrbel zanje. Zanikal jc trditev, da .ie narekoval dati svoje otroke drugim, ki naj bi jih adopti-| rali. Nadalje je izjavil, da je hotel izvršiti ccrinmnfjo. Izjavil je konečno, da je imel prepir s svojo ženo v prodajalni nekega Salomona, ki je baje svetoval Beckeriei. naj se loči o ic naprosil za cnome-( sečni dr\pu5t. tok'm katerega bo i rešeno vprašanje spremembe naj praškem poslaništvu. Dr. Vošnjak jse m* namerava vrniti v Prago.' Stavljen bo na razpolago uiinikega sosveta pa posestniki Ivan Veržun, Ignacij Uranšek, Ja nez ?tana. Boštjan Verngkar. Ja noz Srebotnik, Peter King in Ja-nez Slebnik, vsi v Libeličah, ter župnik Josip Rozman v ('rnečah. Uboj. V št. Runcrtu nad Laškim je v prelepu ubit posestnikov sin Ja nez Z-me. St« rilec Vrbovšek je po-ibegnil preko meje v Avstrija. Oplenjen železniški vagon. Neznan zlikovec je na post ji »erovo vlomil v železniški vagon ter odnesel ovoj sukucnega blaga v vrednosti 48S5 Din. Ovoj je bil i naslovljen na spedicijsko tvrdk' R. Ranziuger v Ljabljani. odpo sla! pa ga je trgovec P,rank o Gjor-gjivič v Vukovaru. Pri t »j priliki ic zmanjkalo tudi bale sukoenega blaga v vrednosti 2«,000 Din. ki jc bila naslovljena na ljubljansko tvrdko Rosman & Tsehurn. Zasačena tihotapka Koza Zlobec iz Maribora se jt peljala v Trst z namero, da pre nose v J tal i jo Pl.OOO Din, katere je imela zašile v klobuku. Pri reviziji so našli v klobuku skrito svo-lo ter denar zaplenili. Razen potnega lista je imela Zlobčeva tudi italjanske potno listine. Pustolovčeva smola. Nedavno tega jo bivši finanrni pripravnik Ivan Trbižan zaradi številnih dolgov, ki jih je napravil lahkomiselno po raznih lokalih, pobegnil čez m. io in živel potem nekaj časa na Notranjskem in Goriškem kot prav: pustolovec. Dne 10. novembra sc je pojavil v F'a-nini pri Vipavi, kjer je ukradel posestniku Antonu Novaku 220C lir in krenil nato v Ljubljano. Tn j se je elegantno oblekel in se pri-I pravi jI i« a poset k svoji ljubici na Pragersko. Imel pa ie smolo. Ko jc namreč lioicl stopiti v vlak, ga je naenkrat zgrabila roka pravice in napravila konec njegovemu pustolovskemu življenju. Naiodna Čitalnica v Škof ji Loki je slavila letos (jOletuieo svojega obstoja. V proslavo tc?a pomembnega dogodka se je vršil v nedeljo 10. m vembra občni zbor Čitalnice v $• koLkom domu, zvečer pa isto-tam predstava stare eitalniške veseloigre "Županova Micka". Ostavka na notarsko službo. Muii^1>r pravde jo sprejel «>st%r-ko notarja Josipa Smodeja. Zaradi toga ie višje deželno sodišč0 razrešilo imen« van^ga liotaria notarske shi/.ne z dnem J5 nov. t. 1. Trgovski gremij za celjsko okolico. To dni so je ustanovil trgovsk" grem:j za celjsko «>kolico. Z;i ni-čelni k a je bil izv. ljen Viktor Pilili. ti-»ovee v Žalen. Oboževalci dreves. Cingab.'zi v notranji"!i •?ejb>na {Azijii) s«' ne brigajo :-a zdravila belega moža Mislijo, da so ?a nji-Iiqvo zdravje odgovorni d iliovi v drevju. Cc jih nap-jJe bolec&en, okrase tleblo drevesa * cvetjem zakurijo ogenj, v katerega mečejo jasmin ter žrtvujejo mlado kozo. Mi tukaj* v Ameriki re ea^tiaioj dreves na tak nseui. Toda v e?xstil jih imamo vseenr,. toda mi uporab-j i jamo njihovo sksrio ali liste ter; jih devamc v naša zdravil Šesta-; vine Trincrjevovra Grenkega Vina! <:)adaj«. pop rinoma v kraljestvo rastlin. T«» zdravilo, ki je nenad-kriljivo z«»p. r slab tek. zaprtje pline v črevesju, glavobol, splošno oslabelost in podobno želodčne nerede. ne vseboje nobenih kemikalij To jc i zbor no zdravilo, neob bodne potrebno, da boste dobre volje za praznike. Vsak lekiruar aH prodajalce zdravil ima Trinea-jeva zdravila v zalogi. Ali rm^te Tnnerjev Stenski Koledar za leto 102- izboino umetniško delo? «> ue, pošljite 5< za pokritje po3i-.'jaluih str..škov na: Joseph Tviner Company. Chicago. 111. VF8ELE~ BOŽIČNE PUAZNrKE! (Advertisement) Za pobijanje traboma. K:.':■•«• ra/.claša zdravstveni od--^ k. se / novim leto.m otveri v ('a-' ki.vcu -šola, v kateri s»' bodo iz-' i 'sra'cvale se>tre pobijanje trn-; hotna i egiptovske očesne bolezni^. io š lo se sprejmejo, osebe, ki še nis' prekoračile 24. lota in l-:i so dovršile najtnanj 4 razrede siv.ln.k' šol-*. Iz Slovenije se sprejmeta the osebi. Šola bo trajala leto dni. 1'čenkc bodo prebivale v internatu, kjer bedo imele popol-m: oskrbo Razen teua dobe 200 Din mesečno in st> jim povrnejo liidi p"tni stroški. Po d< vrš^nih študijah bodo te pestre-nastavljene v ustanovah za pobijanje tra-h> ma •; loMio plačo 2lX'n dinarjev .n dragir.jskimi d »kladami. Železniška nesreča v Slavoniji. Na protri pri Novi I-ukjvici so ie ni ig" lila železniška nesreča, ki le po naključju ni zahtevala čl«»-veskdi žrtev. Ko je to\orni vlak vozit mosta pri Novi Mnko- viei. /lomile so s«r traverze mostu :n s'*dem zadnjih vagonov jo padlo v globino. V vagonih s«.' j<- nahajal pesek za na-ipanje, vsle ,»rest >pali iz vlrika •» v!ak. Gozdar ustrelil llletnega dečka. ^.lsjo Volčck, lllttni sin Čevljar->kega mojstra v Pod^u^edu. se j«' nahajal / nekim tovarišem v «j"//ln ki jo lra«±t crofire Jelaeie. (J'lZ'Jao -fo-ip Kuči«'. ki je bil mnenja, d 1 dečka kradeta l^s. jo začel -treljat: Zadd jo Volčka v hrbet mli-j nevarne, -la je deerk k m rt hi nat" izdihnil Njp^«»v tovariš p;i i" tekel d'»mov tor o'.vestil čevljarja i-, nesreči. On žni^ki narednik je Še i^ti vrčfr aretiral gozdarja ter tra izročil sodišču v Jiaurebu. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš« bank« ixnrajojo zanesljivo, hitro in po nizkih Mnmh. TieraJ m bile uie ene eleflete: Jugoslavija: Bazpoftllja na eadnje pofite in izplačuje "Kr. pofitnl Čekovni urad In "Jadranska banka" v LJubljani, Zagreba. Beogradu. Kranju, Celju. Mariboru, Dubrovniku, Splitn, Sarajevu ali drugod, kjer Je pač za hitro Izplačilo najugodneje. 300 kron ____ $ 1.10 1,000 kron ____ $ 3.40 400 kron ---- $ 1.45 5,000 kron ____ $16.50 500 kron .... $ 1.80 10,000 kron ____ $32.00 Italija in zasedeno ozemlje: BaspoSUJa na ladnje poite In lsplaSuje "Jadranaka banka** t Trstu, Opatiji ln Zadru. 50 lir----$ 3.10 500 lir ____ $27.00 100 lir .... $ 5.80 1000 lir ____ $53.00 300 lir ____$16.50 Za petnjatre. U presegaj« soesefc dvajsettlsoe kron aH pa intM Or loToljnJ«aM po mogočnosti ie posebni ' Vrednost kronam, dinarjem in liram aedaj ni eteln«. menja se večkrat in nepričakovano; ls tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roka. Glede izplačil v amcrttMh dolarjih glejte poseben oglas v tea lista Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Matej Order all pa New Icck Bank Draft. FRANK 8AK8KK STATE BANK ti Oorttendt Street Hew York, H. Y. Glavno zastopništvo Jadranske Banke. (Advertisement) I "GLAS NARODA" (SLOVENIAN DAILY) Owneo and P^bi snecj dy Slovenic Publishing Company (A Corporation) rRANK sakser, i»re»id«nt LOUIS BENEDiK, Treasurer Piac« cf BiinntM cf the Corporation and Addretse« of Above Officer«: Cortlma Street. aereuja O* Manhattan.__New York City. N. V. "G L A S NARODA" (Voic« of the People) __twry Day Except Sunday« ano Holiday«. Za celo leto velja llat za Ameriko • Za New York za celo leto ........ S7.0C .n Canado ................. $6.00 za pol leta .................. $3.50 Za pol leta ....................... S3.00 Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00 Za detrt leta ...................... |1.50 „ pe, teta .................. $3.50 *______SuSacrtptlon Yearly $6.00_ ______ Aoverti«ement on Agreement. __"Glas Naroda*« Izdaja vsak) dan pzvzemii nedelj »n praznikov._ I>' Pi»l tr*z po.Jpiaa ir4 o»>-tr:or>ti »e r.e iriob^ujejo. Denar naj se blagovoli po-Stlj«U po Monty Order. ITI sprememb: kraja naročnikov, prosimo, da M nam __Jutem easu pa zahtevajo gotovi razredi velikih deloda-jalrev. iuij se revidira priseljeniške j.ostave, smemo rešiti potoni neomejenega |>riselje-vanja, kadarkoli je industrijam težko dobiti težake in neizurjene delavce. Na primeren način ga je< mogoče rešiti le potom korenite reorganizacije gotovih industrij, kot naprimer premogarske, ki je sedaj prcobljudena. Če : i i reoi jranizirali premogarsko industrijo na znanstveni bazi, bi lahko oprostili nekako 200.000 za delo v drugih strokah in poklicih." (Z izvanjanji tega članka se sicer ne strinjamo v polni meri. a je zanimiv, ker kaže, na kako zavit in pre- : brisan način znajo kapitalistični listi varovati interese kapitala, čeprav lopnejo včasih navidezno po njem. Novi« dnh. ki je zavel preko sveta, ne bo prizanesel niti Ameriki, kljub vsem nasprotnim trditvam pristašev starega reda.) Razne vesti. Sepal sem. ^Znani francoski kardinal in' diplomat Talleyrand je precej sepal. Bil je zvest slu^a-bnik Napoleonov. a ga je takoj zapustil, ko j je temu ujrasnila zvezda sreče. : Xajbolj čudno se je zvijal takrat j ko je po bitki pri Lipskem pribe- j žal Napoleon v Pariz, preden so 1 prišle tja zavezniške armade. Ni | vedel, kaj bi naredil. Vedel je. ! da z Napoleonom ne bo vec dost čisto zapustiti ga pa še ni smel. Poaneje enkrat mu je hotel nek- j do očitali to nežnačajnoet in ga i jc vprašal: — Kaj ste pa delali takrat, preden so prišli zavezniki v Pariz T — Šepal sem, — je bil točni odgovor. Dobro jo je izvozil. Benjamin "Disraeli, sloviti angleški minister, je bil leta 1876. povišan v lorda Beaconsfield in obenem poklican iz gosposke zbornice v hišo lordov. Kakor je skoro povsod, je tudi na Angleškem vpoklic v gosposko zbornico nekaka penzija in nobeden ga ni vesel. Kmalu potem se snide z nekim drugim članom hiše lordov Ta ga vpraša, č« je zadovoljen z novo čast>o. Disraeli reče: — Po-\ em vam samo, da se zdim sam sebi mrtev ali živ pokopan; — tedaj pa opazi na obrazu svojega tovariša nezadovoljnost, se hitro popravi ter nadaljuje z visokim, vzvišenim glasom, sladko se smehljaje:— in v deželi blaženih. ,1; j, :,. ; iiiViM ; »';' ,"v■ ."' ' ^JKMW Stavka v Ljubljani V Pjllakvi tovarni 7;i usnje je i/.brahiiilu stavka delavstva. Kot r/roi; navajajo inezdni «;r>cri. r Vprašanje postnih odpravnikom (ekspedijtntov) 1 vori eno naj/a!ostnej>.ih poglavij v /al-.stili histeriji naših javnih nameščencev, takt p:šc "-Jutro". Kakor jc ptdoba, je po«tra '.ipra- , va naine ^ploh pozabila in fill > iti"l<'-e črtala iz vseh živečih bilij. i V v - .-j uol)i od 1. iul'ja 1919 J" Jaii.'s jim je povi^iila preje-m-Ue -lino enkrat (j. oktobra 1020). od tnki.it nič več. izpuščeni vo 1 '»ilt pri vseh regulacijah n i>ovi šanjih prejemkov, izj/UŠčeni tu Ji i z najnovejše n if.-db.? n>i iLstr-:»kesra sveta c dr.ejriuiskifi <].»kla-|dah za nettkaziio ;»oštno < s.ibje. poštno ministrstvo ji!i nima vec v j svojim inventarju, "^n; za tako n:i-• j ivne «i"Spoo imeli p;'ed dvema letoma. Skrajni čas ie. da poštna uprava izjavi, Unj pravzaprav mi-'s-li. A Ue jia odpravnike še reflek-: »lira, naj jih pl.oa tako, da bodo tnoi»ii živeti, drugače nj-.j v Sloveniji zapre onih 134, ki jih vodijo | odpravnik i Tako ne ure več dalje. Povratek vojnih vjetnikov. i Med zadnjič Javljemmi vojnimi vjetniki iz Rusije »u med drugimi ! trdeči: Ad-.-lf Dostal, pravnik, podporožnik. Ljubljana; Vilko Jjukas, sanitetni narednik. *.r^o-vc!-, Ljubljana: dr. Milntin Spa-S' jevit- z ženo in rtr^k«;m, Andri-jevei; dr. Ilija llijakorič, Cetinje; podporočnik Slavko Stričcvič. učitelj iz Bačk.'. Vojni vjeiniki so jtlAli 12 lic v. iz Maribora domov. Zahvala generala Dokiči. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je prejel od generala Po-kiča, ki se jc te dni odpeljal iz i LjuMjjnc na novo službeno mesto v Sihiji. nastopno brzojavko iz Beojrradn: "Vam in bratom Slo-' vencem se prisrčno zahvaljujem ti slove Mojc službovanje v Ljubljani mi bo ostalo v spominu !;ot najlepša doba mo;e vojaške »lužhe. Živeli bratje Siovenei' — General Dokič. i Izpremembe v državr: službi. I i olkovnik v rezervi Ktbin Kav 1 nibar je imenovan za poveljnika ia upravitelja državne žrebčarne I na S« lu v 7. činovnem razredu dr-lavo.ih uradnikov. % - Državni živinozdravnik Vojteh Brabiilek je premeščen iz Kozjega I kc okrajnemu elavarstvu v Ce-ju ter dodeljen v službovanje pri veterinarskem referatu Porotne obravnave v Celju odpadejo naihržc tudi v decembrskem terminu, ker je doslej pre-, malo slučajev, da bi se izplačalo [sklicali porotno zasedanje. Redek slučaj, da v okolici celjskega o-Mircžncga sodišča ž«? trikrat zapo-[redoma ni porote. Uradniška stavbena zadruga. ilariboru s».* je ustar.ov.la) gradbena zadruga državnih nameščencev "Svoj dom*. Občnega zbora, ki se je vršil v dvorani o-! krajnega glavarstva, se jc ud?ie-! žil tudi župan Grear z več obč. j svetovalci in za gradbeno akc jo ravnatelj Križnič. Zadružni delež znaša 1000 Din. Predsednik odbora je fin. svetnik dr. Valjavec. Celjski aprovizacijski odbor jo imel svojo drugo sejo. v kateri; se je vršila debata o cenah pri; me>u. Sklenilo se je znižati gov?-jdino cd 56 na 54 K prve vrste, le-letino pa od 64 na 62 K. V mestni klavnici sc je pričelo s poskusnim klanjem Zadruga mesarjev je pohabila člane aprovizacijskega *»1-I boray t!a sc udelež.*- nakupa živine v Laškem. V mesnici se bodo po , tem sami prepričali, kako je na-jpetost med nakupno in prodajno jeeno in tudj agotovit^ li odgovar-;jajo s.'danje cene dopustnemu či-jstemu dobičku. V Celju jc še iniio-igo mesarjev-šnšaiarjcv, ki naku-i pujejo živino od piekui«ovalee\-, ;kar seveda tudi podraži mctx). 'J'eh zadruga ne bi smela ščititi. Jenkotcvo pekarno v Ljubljani prevzame z novim lelom Viljem Bizjak, družabnik tvrdke V. B z jak in drag v Rogaški Slatini. T& ivrdka uživa velite sloves zbosri njenega finegff n^ivn, zato I jr.b Ijančane veseli, olitične stranke: demokratsko, republikansko in soeijalistič-no. (V zadnji toklločajo sloven- |ski soeijalLsti. To je rečeno mimogrede in i>o "Proletareu' imj-sneto.) Pa še s temi tremi človek na jasno ne pride. Toda v Jugoslaviji je drugače. Tam je toliko strank, kolikor je lemenarjev v Šentklavžu, mi-| ništrov v Belgradu in socijalistov v fraku. 1 bet my life — dosti j jih je! \ mr ; Poskušiil jih boni našteti, tako j kot sem iz listov izvedel, četudi . sem sam nekoliko navrgel in svo-I jevoljno pridjal. "Stranka delovnega ljudstva"' j sestoji iz klerikalcev in komunistov. Klerikalci so modri možje. Ker jim rimski papež ne da dovolj podpore, so se zvezali s usta-ši petrograjskega političnega poglavarja. In komunisti so bili takoj zait o zvezo, ker so žegna v o-■ bili meri potrebni. . Druga Htranka je "-Jugoslo-venska jZajednica". V nji se je zbralo vse, kar zna čez farje zabavljati in lizati Belgradu pete. | Hribar in Tavčar sta v nji. In , dobrodošli so ji vsi bivši mežnar-ji in eerkeni ključarji, ki zamo-rejo vsIckI ljubosumnosti izpričati, da je bila ta ali ona deklina v farovžu čez noč. Precejšnjo ulogo igra tudi kmečka stranka. To poljubno ime si je nadela i vsletltega. ker se je njen prvi • predsednik pisal Kmet. V nji so i veleposestniki, bivši avstrijski j junker j i in ljubljanski advokati, ki vodijo jezične pravde za naše j "dobro km«t*ko ljudstvo" ter i sesajo iz njega kolikor pač mo-! rejo izsesati. Važen faktor m> takozvani "mladini". V ta tabor so se zbrali vsi oni liberalci, ki nočejo, da bi bil Tavčar predsednik liberalcev. Značilno pri njih je to. da prave Liberalce. Tavčarjeve pristaše, bolj sovražijo kot pa vso klerikalno svojat. Nadalje imamo "Zvezo katoliškega ljudstva", ki ne hodi v cerkev, ampak se imenuje tako samo vsled tega, ker nese. "Radikalni komunisti" so lju. d je, ki zabavljajo čez kapitaliste in čez delo. Njim je vsak, kdor dela, buržuj v pravem smislu' besede. . Križ božji, ih kolik«") je še t«h strank! Učitelji so v svoji, državni oficdjantje prvega rzareda imajo .svojo, stare device svojo in barabe v Mestnem logu so organizirane. #t Ubogi slovenski narod, ki te tako ustrajno zastopajo, pa niti eden izmed zastopnikov ne "za-| st op i" tvojih želja. Velika Blaznikova Pratika (s treni Blatiti.) Cena s poštnino . ... 20c 25 pratik ......$8.79 60 pratik....... 6JBft 100 pratik ...... 13.00 Slovenic PabHshiag Co. 12 CortUiirstret! Ne« Y«t tW Dobe mm tudi pri saatopnlkDi. giaft.^arojU, _ : .____ . 01 -AS NARODA, 23. DEO. 1922 Moč molitve in trpljenja. Strašni beda ruskih profesorjev. Poroča P. florottn profwer na petrograjskem vseučilišču. < Raznoterosti Nadvojvoda Friderik spravil svoje miljarde na Madžarsko. Z Dunaja poročajo, da je bivši nadvojvoda Friderik pred kratkim spravil z Dunaja na Madžarsko različne svoje dragocenosti in denar v vrednosti več milja ni na Madžarsko. Z enim avtomobilom se je odpeljalo v Budimpešto SO zabojev, polnih zlatega denarja, srebrnega jedilnega orodja in gobelinov. Vse te reči je imel spravljene v neki banki. Baje je plačal davčni oblasti nekake zneske. na kar so ga pustili, tla je svoje zaklade odpeljal na Madžarsko. Pri odpravi so bili navzoči detektivi in davčni uradniki. Meja med Rumunijo in Jugoslavijo. Mnogo pripovedk se je r-izvil«. o tem. kako se določajo mej«' mc.l posameznimi državami. Sedaj poročajo nemški listi, da >o jugoslovanski vojaki v kraju Nagisele na Sedmograškem začrtali mejo na neki hiši. ki stoji bas v mejni črti. Vojaki so splezali na streho, odstranili nekaj opek in vtaknili v streho barvani kol. ki pomeni, da je le na eni strani Ru-munija, na drugi pa Jugoslavija. Gospodar in gospodinja spita v prostorih, ki spadajo v Rumunijo,. otroci spe v drugem delu hiše, v Jugoslaviji. Zastopnik. Kakor Napoleon se je tudi Henrik IV. rad šalil in norca delal. Tudi najbolj resnih ljudi ni pustil pri miru; zato jo je pa tudi včasih skupil. Bassompiere je bil francoski poslanik na španskem dvoru. Prišel je za par dni v Pariz. V veliki družbi mu reče Henrik: — Povejte nam, kako ste prišli v Madrid. — Jahal sem na prav lepem osličku. — Izvrstno, velik osel na majhnem oslu. — Gospod, zastopal sem vaše veličanstvo. Nekoč pelje Henrika kme.t čez Loiro. Brado je imel črno. lase pa že sive. — Kako je to, — vpraša Henrik. — Čisto navadno, lasje so dvajset let starejši kakor brada. Špartanski odgovori. Povabili so Špartanca na obed, odklonil je in sporočil: — Ne maram tuje pameti! Drugi Spartanec je videl tujca, ki je nabiral darila za bogove. Rekel mu je: — Ne maram bogov, ki so revnejši od mene. Tretjega Špartanca je' vprašal tujec, stoječ na eni nogi: — Ne verjamem, da bi mogel ti toliko časa vzdržati kot jaz." — Sparta-nec: — Jaz sicer ne, a vsaka gos ti lahko napravi to uslugo. — Zakaj imate pri vas v »Spar-ti tako malo postav? — so vprašali Špartanca. — Tistim,, ki malo govorijo, jih ni treba dosti — (češ, ker napravimo s klepetanjem marsikatero neumnost.) Fin odgovor. Napoleon se je rad šalil. Posebno ga je veselilo, če je mogel komu dokazati, kako malo zna do-tični misliti. Bil je v Rouenu na ladji; nenadoma se obrne k pre-fektu Beugnotu in ga vpraša: — Kako globoka je tnkaj Sena T — Beugnot je bil navajen na taka Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. KAŠELJ je vendar neprijeten znak ii se ga ne sme zanemarjati. Uživajte SEVERA'S COUGH BALSAM, ci kateri olajša kascl; t« odvrni mnogo trpljenja. Je ravne tak dober za odrasle kakor za otroke. Cer.a 25 :r. 50 centov. Vprašajte pc ekarr.ah. SEVERA'S COLD AND GRIP TABLETS zoper prehlač. ^npc r. _a odpom«_č pri glavoboli vsieri prehlada Cena 50 centov. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA vprašanja iu mu hitro pove do-tično številko. — Kako široka? • — Zrupet natančen odgoVor. Napoleon je malo vznevoljen. — Koliko je hiš ob bregu? — Toliko. — In koliko ptic gre sedaj toil mimo t — Ena sama. veličanstvo, kraljica ptic. orel. — Napoleon je bil zadovoljen. Davek na mačke. Mestni svet v Marijinih Lazali ! je sklenil davek na mačke in Nicer 100 kron. V/rok za davek je varstvo ptic-pevk po mestnih nasadih. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON SIMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co Jejte in shujšajte To Je stara fraza, obrnjena narobe, toda .moderne metode za odpravo maSčobe so_om Pri Veseiičevih ni bilo nikoli gor-kega solnea: leto in dan je bilo pri njih žalostno in hladno.... Od nedeljah popoldne, po ve-černicab, ko so se drugi možje t zbirali na vasi. je posedal stari Veselic po hiši: zdaj v tem kotu, zdaj v onem. Roke je upiral na kolena in glavo na roke. Bilo ga je videti, kakor da je zlezel na kup, prit iskan od skrbi in obupa. Za možem je stopala žena. Tudi ona je posedala zdaj v tem, zdaj v onem kotu. Govorila nista. Mol-' če sta se umela. In krenila sta ven. na polje, na zelene travnike. Tamkaj sta pasla Jandre in Jure domačo kravico, ki je hlastno muli-Ia posušeno travo. Dečka nista bila kakor drugi pastirji, ki mečejo klobuke v zrak in poskakujejo za njimi, kakor da se jim hoče s pticami v višavi in z metulji v da- i Ijave: Jandre in Jure sta mirno in tiho posedala ob grmih, ob tr-njevih ograjah, kakor da sta pri- j rasla k tej zapuščeni grudi — dva venec« cvetova na široki pustinji, i Sosedje so prihajali mimo in vabili Veselica: "Pa bi stopil z nami v krčmo, da se ne posušiš T' A stari Veselic je mignil z rameni, iztegnil desnico proti vabilcem in pomencal s kazalcem in palcem, češ: "Nimam prijatelji, ne morem !M % In sosedje so prihajali in odhajali in govorili, da vse Veseličeve ubije delo, da jih ogloda večna skrb do samih kosti. i II. Takrat pa je bilo pri Veseiičevih najlepše, ko sta šla Jandre in Jure prvikrat k izpovedi in k obhajilu. Takrat je bil velik praznik v Veseličevi hiši. Stari je kupil nekoliko apna. si napravil iz njega belilo in pobelil hišo zunaj in znotraj. Mati je sešila sinoma nove hlač ice in novi srajc L Neki ujec iz daljnega kraja, tam nekje od Zagreba, je poslal dečkoma nova slamnika in lepe, rumene eipe-le. Prijazen odsev nedosegljivega bogastva je zatrepetal v uboštvu Veseličeve hiše in jo napolnil za trenutek * skromnim, a neizrečeno lepim bleskom.... Preden pa sta odšla Jandre in 1 Jure v cerkev, da se izpovesta svojih grehov, sta vprašala mamico: "Kaj se pa naj izpoveva pri izpovedi t" Mati pomišlja nekaj hipov in pravi : '' Da sta bila lačna, recita, pa da nista kradla sosedovih jabolk. recita. da sta rajša trpela glad. recita, nego da bi žalilji ljubega Boga. recita!" Materi se je tresel glas, kakor bi se solza raztapljala po njem: vanjo sta gledala dva para čistih in nedolžnih oči tako lepo in zaupno, tako vdano in odkrito-srčno, da je bilo dobri materi hipoma nepopisno sladko pri duši. Vse te oči so se zlile in potopile dušo v dušo: vse so bile čiste in Bogu prijetne---- In ko sta se vrnila iz cerkve domov, se je zdelo starima, da gre svetloba pred njima, svetloba za njima, svetloba ob njiju. Razlila i se je po domovanju v vsi mehki j dobroti. Takrat je bilo lepo pri { Veseiičevih. Popadali so na kole- i na in molili v pozno fioč. Stara dva ! sta se bila tako potopila v moli- j tev, da nista niti opazila, da sta Jandre in Jure zaspala. Njiju ustna so nehala šepetati, a njiju diši 1 ci sta se dvignili kakor ptiee v višave, kakor metulji v daljave: izprehajali sta se po cvetočih livadah višav nebeških. Pozneje je pa šlo zopet vse po starem — da, še huje je bilo od dne do dne. Stara dva sta začela pokašljevati, noge so prihajale čimddalje težje in trše, in roke so omagovale boljinbolj, kakor da je izpit iz vseh kosti mozeg. Najprej jc legel oče in umrl, čez nekaj mesecev je pa legla mati in umrla. Oba sta zaspala, kakor bi upi-hnil luč. Oba sta se posušila do kože in kosti. Jandre in Jure sts •.pravila stariše k počitku. Že ne kaj časa prej sta posekala edino smreko, ki je rasla za hišo v meji, in jo dala razžagati, da bosta z deskami prekrila streho. Sedaj je pa zbil mizar iz teh desak dvoje rakev-. tako bosta stara počivala vsaj v domačem lesu, ki je pil sokove iz domače zemlje. Ce jima ni nič drugega dala ta ljuba -lomača zemlja, vsaj drevo jima je vzredila, ki je jima sedaj poslednje bivališče. Streha lahko čaka, samo da imajo starši dostojne rakev! Ko je umrl oče, je tarnala mati in vila roke, a Jandre in Jure nista niti ob očetovi niti ob materini smrti točila solz. Nista mogla, pa nista mogla. Kakor bi njima kamenja naložil na srce, tako u je nekaj tiščalo v prsih. Dajala sta za maše in molila sta. da bi se skoro izmolila. Rajša bi ne jedla, samo da so brali maše, zakaj sosedje so govorili, da hodijo po-; noči ob Veseličevi hiši bele pri-:azni. Plazijo se kakor sence in rastejo in rastejo in se nižajo in izginjajo. Stara dva sta to, iščoč pokoja.... Najbrže nista izmolila vser molitev, izželela vseh želja, izplakala vseh solza, zato morata hoditi nazaj, da dovršita mrtva, kar sta zamudila živa. Zato je bilo čuti, kako vzdihujejo in iztezajo dolge, suhe, koščene roke tiste prikazni vsako noč, kadar jih Ivigne mogočna sila iz tesnih grobov. m Jandre in Jure sta gledala vsako noč, opolnoči skozi okna, a nikdar nista opazila ničesar. Če je bila črna noč, je bilo temno vse daleč naokrog: nič belega ni hotelo priti, nič svetlega! Če je bila mesečna noč. je bilo vse svetlo, vse, vse. vse — cerkvica in križi in grobovi, samo sence hiš in dreves so ležale leno in mirno po pokojnih tleh — nič živega ni hotelo priti, nič znanega in dragega! A Jandre in Jure sta si tako iskreno želala: "Ko bi vaju samo še enkrat videla, oče in mati!" In dajala sta za mase in molila' in trpela! Rasla sta v trpljenju in pomanjkanju. pa jep rišlo Jandretu na um: Kaj. ko fci šel po svetu T Velik je, pravijo, in bogat, pravi- j jp---- (Konec prihodnjič.) 0 Odhajam k predavanju. Večer, je. Nikakih predavanj ni podne-1 vi, kajti dijaki se morajo učiti, kuhati, prati, stekati od ene stvar» ri k drugi in tudi opravljati — j '•prisilna dela'*. Moje predava-' nje bo trajalo od osmih pa do pol desetih. Približam se vsenčilišču. Orein naravnost v poslopje prejšnjih dijaških spalnic. Na vseučilišču nima človek kaj iskati. Niti ene žive duše ni v dolgih koridorjih ali številnih učnih dvoranah in razredih. Vse so prazni in mrzli. V poslopju ni kurjave. Bolj mrzlo je znotraj kot pa zunaj na cesti. Nemogoče je ostati tam dve ali tri ure, posebno dijakom. Sploh pa nihče ne predava tam. Sempatam greste tja ter hodite po praznih koridorjih. kjer vise še vedno po stenah stare objave dijaških cergamiza-cij in društev. Bolje je, ne iti tja. kajti to le odpira stare rane. — Le na koncu glavnega koridorja, v knjižnici, je še vedno ostala iskra življenja. Tam so Nastanjeni iiadi, uredniški prostor, zakladnica, knjižnica in tukaj se vrši tudi nekaj predavanj. Med knjigami ter veliko množico ljudi, je nekoliko bolj gorko. Na dvorišču vseučilišča vlada tema. Vseučilišče je mrtvo. lie j v nekaterih oknih zavoda za fiziko je videti svetlobo. Tam je ne koliko boljše. Profesor Kvolson je vsled nekega čudeža dobil nekoliko petroleja in včasih se mu i celo posreči dobiti elektriko. — i Srečen človek! Sopihajoc stopim v poslopje spalnic. Otipam si pot v druge nadstropje ter stopim v preda-valno dvorano. Ista tema. Čujem pa, da je v dvorani dosti ljudi, j Sežem po stolu na odru ter prič j ne*m predavati. Ne vidim svojega j poslušalstva in tudi ono me ne vi-1 di. Prava prostozidarska incija- \ cija. Izprva sem se slabo počuti]; v tej temi, a sedaj sem se že ne koliko privadil. Pričel sem me ( mori žira t i statistike in potrebni i letnice. Kljub vsema pa mi pogosto uidejo it. spomina. Ob ta- j kih prilikah se moram opravičit; t pred dijaki. Včasih dobim od kakega dijaka majhen košček sve če. Z veseljem bi mi pomagali, a sami nimajo ničesar. Ti dijaki so izvanrednd ljudje Sedeti celo uro ali uro in pol v mrazu, ni lahka stvar. Zame jc lažje. Jaz predavam ter maham ' z rokama. Razgreje me moje predavanje. Za dijake pa je stvar te- , žavnejša. Sempatam, a zelo red- ; kokdaj. izgubi kak dijak potr-1 pij en je ter prične z nogami tolči ob tla, da se nekoliko ogreje. — ( Pravi mučeniki so to. Drugi profesorji predavajo v sličnih razmerah. • V oficijelnih štatistikah čita-mo, da ima petrograjsko vseuči-} lišče sedaj vsied mogočnih naporov vlade 13.000 dijakov. Mi či-tamo to ter se čudimo. Kje pa so? Na vseučilišču jih ni. Večje število kurzov je bilo opuščenih. Bili so opuščeni "radi odsotnosti dijakov". Nojtnalen razred obstaja iz petih do desetih dijakov. Platonov. Vredenski in jaz imamo maksimum, sedemdeset do osemdeset dijakov. Kje pa so vsi tisoči? Nadaljna laž!- Soglasno s sklepom petrograj-skega eksekut i vnega komiteja morajo profesorji vseučilišča ob določenih dneh razkladati s tovornih čolnov les za kurjavo. — Imena navajajo v analfabetič-nem redu. — A do M na ta dan, N do S drugi dan itd. Določeni se morajo oglasiti na admiraiitet-1 nem pomolu ob devetih zjutraj ■ Nič drugega ne preostaja kot iti. j Na določeni dan se napotim tja.: Ko se približam zidu, prihajajo j moji tovariši od vseh strani. Za številne je to delo nekaj povsem nenavadnega. Treba je noeiti s čolna na breg hlode, ki so dolgi do tri in pol arama (arain je ne- j kako tri četrt metra). Ti hlodi so < mokri in težki. Glasi se, da je to delo potrebno, da se zopet ustanovi ^ekoarfm&ko življenje xia-roda. Če je potrftboo, ga bomo pač opravili. Zame ni posebno težko. Mlad sem in Tajca dela. Žalostna pa je usoda mojih to- varišev, posebno starejših. Vi-idim, da si ne znajo pomagati, ka-4ko trgajo svojo kožo ter se pote, , ne da bi kaj izvršili. Končno je : njih obleka raztrgana. Profesor X. se je izpodtakniL Padel je ter se poškodoval. Na- j daljnji si je porezal roko. Vse to pa opazuje robusten nadzornik, ki se smeje nerodnosti znanstvenikov, ki niso vajeni te vrste dela. Hotel sem dati duška svojim čustvom ter mu prisolil krepko zaušnico. Mi delamo do treh popoldne. Velikanska množina e neržije je bila potrošena, a le malo je bilo storjenega. Dva prava delavca bi bila opravila toliko kot petnajst nas. Naše obleke so raztrgane, pokriti 6mo z blatom, izmučeni in nekateri med nami so ranjeni in ohromeli. — J£ot nagrado dobimo Četrt funta kruha, in kakšnega kruha 1 Vse to je potrebno za zopetno usta-novljenje ekonomskega življenja naroda. Dolgo naj živi modra vlada ter načelnik Petro grada, Zinovjev! Napotim se domov, ves izmučen. Doma moramo kuhati hrano če je kaj živil. Kuhati, če je kai kuriva. Pogosto ni niti ene nit> druge stvari. Ko opravite vrp to. je čas iti k predavanju. Ko se vrnete od predavanja, izveste, da J srte prišli na vrsto kot čuvaj pr vratih. Določen sem za stražo od dvanajstih do treh. Z vseučilišča se vrnem domov ter grem spat. Nobene luči ni. — Če človek ne more delarti drugega, gre spat. Ta tema je bolj strašna kot mraz in tudi hujša od lakote. Človeka naa-avnost duši. o-vira vsak napor ter onemogoča lelo. Edina rešitev je torej spanje. Nemogoče pa je spati od šestih popoldne pa do desetih zjutraj. Le ležite v postelji ter mislite sedaj na t-o, sedaj na ono stvar. Veseli vas torej, če imate zvečer predavanje. Skrajša namreč to mučno ležanje v postelji. Ne živimo kot medvedje, pač pa prezimujemo v neke vrste polu-^avesti. Nobenega zla pa ni. ki bi ne vključeval tudi nekaj dobrega. Tako leaanje v postelji ohranja eneržijo in v času lakote je izvrstno sredstvo odpomoči. Opolnoči sem odšel k vratom. Dobil sem ključe od mojega pred hodnika. Cesta je bila temna in 1 mrtva. Le sempatam je pridrvel jnimo kak avtomobil ali je počil, v dalja vi strel. Mrtvo mesto. — l Nobenega opravka nisean imel, in j lotil se me je dolgčas. Pričel sem hoditi pred hišo gor in dol ter j šteti svoje korake, nakar sem se 1 tlel na vogelni kameri ter skušal; razmišljati o "višjih stvareh".! Včasih sem se tudi ozrl v par raz- j svetljenih oken v hiši na nasprotni strani ceste. Pogosto pa sem bil tudi opazovalec bolj zanimivih prizorov. Poleg naše hiše je azil za deklice. Med eno in drugo uro zjutraj so pogosto metali iz te biše pijane mornarje. Včasih, tekom istih ur, so trkale deklice na vrata ter odšle noter, da se vdeleže orgij. Bile so stare komaj trinajst ali štirinajst let. To je po-menjalo "eksperimentalno uničenje buržujnih predsodkov". Ob treh zjutraj sem zbudil svojega naslednika, mu izročil ključe ter šel spat. Mi umiramo — izginjamo. A S. Lappo - Danilev.ski. N. N. Ro-sine, A. V. Po krov ski, Kvostov, Inostrancev in številni drugi so umrli, nekateri za le gar jem, drugi vsled lakote in nadaljni vsled j "prisilnega dela". Par jih je tu-! di izvršilo samomor. Manjkalo j jim je sile in volje do življenja. | Ubogi Inostrancev je izgledal ze-; lo dolgo kot senca. Končno mu je zmanjkalo kruha, kuriva in moči. Ko mu je umrla žena, se je zastrupil s ciankalijem v sobi, kjer je ležalo truplo edinega bitja, ki j mu je stalo na strani v veselju in | težavah. Mladi še lahko ustraja-; jo, kajti bodri jih vera v boljšo bodočnost. Kaj pa naj prioaku-| jejo stari, ko jih življenje obsega i le preteklost t jZakaj bi živeli! — ; Težko je živeti, a že težje umreti. Ni lahko polcopati zamrlega. J Trije ali dtirja dnevi potečo jo, Nepismenost v Italiji. V francoski reviji L'Ecole et * ... la Vie (Sola in življenje) je obelodanil Henry (lov ztiajuenito študijo o problemu nepismenosti v Italiji. To je naroden problem, tako piše. spomin na dolgo politično suženjstvo, neznosna rana na zmagoviti Italiji. Lahko priznamo, tla sledeče njegove besede niso pretirane: Nepismenost je takorekoč splošna med prebivalstvom srednje, južne Italije in otokov; provinci je Puglia in Uasilicata imata še danes več kot SO odstotkov nepismenih. Posebno na jugu ni šol, ali pa so nastanjene v žalostnih barakah. Drugod pa imajo samo po enega učitelja, kjer hi bili trije potrebni, tako da pride vsak u-čenec samo za dve uri na dan v šolo. Vlada je že pred vojno Iskala pripomočkov, da se to stanje spremeni, tmla posebne naredbe Sonninovega zakona 7.a dvig juga niso prinesle pričakovanega uspeha. Morala je priti vojna, da je zbližala ljudi i/, skrajnega juga in severa, in tako je nastalo v javnem mnenju spozaianje ignorance. pa tudi zanimanje in uva-ževanje šolskih stvari. Toda dogodek ekonomskega značaja je imel še večji upliv. Leta 1913 je od 700 tisoč izseljencev flo 2.10 tisoč v Ameriko. Leta 1919 pa so Združene države zaprle vrata nepismenim!... Problem nepismenosti je tu na mali dobil akuten značaj, po kongresih Ln konferencah se je prešlo k delovanju. Leta 1920 je parlament določil 7.1 fmiljonov za otvoritev 10.000 ljudskih šol v «*» letih in leta 1922 so sklenili otvoriti 6 tisoč novih šol v šolskem let« 1922—23. Toda treba je bilo. zanimati s »v za odrasle nepismene. In to so skušali za-poredioma štirje ministri: Berenin. Bacelli. Gruče. Cor-bini. Ustanovila so se društva, k: so organizirala večerne šole za odrasle. Dosed a j sn samo znani rezultati iz 1597 teh šol: od 7:5 tisoč slušateljev, vpisanih v začetku. je ostalo 43.000. to je G0 odstotkov do konca šolskega leta in od teh je napravilo 34,000 na koncu leta izpit z zadovoljivim uspehom: kar je dober uspeh za kurze odraslih, ki so popolnoma prosti. To je ena stran slike. Drug« stran pa nein formi rani pisec tega članka ne pozna. In ta je sledeča : V slovenskih, od Italije šiloma «nektiranih krajih je samo kakih 10 odstotkov nepismenih. Tu se pa trudi vlada na vse načine. da število zviša, s tem. da noče odpreti niti šol. ki so jih imeli prebivalci pred vojno pod avstrijsko vlado, kaj šele no-> vih:... Velik* nesreča na Donavi. V Bučki lnn'\i se je zgodila velika nesreči, ki j C zahtevala tr. žrtve. Mlinarja Pel<*r Keri in Žarko Adamovi«' «tn pe'j.-ila s eeln »iii preko Don:iv«» 22 centov "pšenice V čolnu se je nahajal tud; občinski redrir Jovjinovle z ženo in nekim sorodnikom. Ko je bi! sredi IV.nave, je nenadoma nastal [silen vihar. Čoln se je kniilu napolnil z vodo in se končno prevrnil. Mlinarja sta se le z veliko rezino reši bi s phi van jem, do/im so ostali trije pitali žrtev veIov. predno dobi človek potrebno dovoljenje. Treba je tudi preskrbeti krsto, sami in Ijud-i,, da zavlečejo mrliča na pokopališče. Z veliko težavo smo končno našli krsto za K. Bila pa j^ prekratka. Nemogoče je bilo splaviti vanjo noge. Truplo je postalo trdo in ^ni ga bilo mogoče skloniti ali f zviti. Prisiljeni smo bili prositi medicince za pomoč. Lažje pa ; smo dobili sani. Še vedno nam je preostalo nekij moči, in vsled tega smo vlekli sani sami. Ma-I ša za umrlega, pogrebne sioves-jnostd, govori ob odprtem grobu, — vse to se ne slaga z redom, ki je uveljavljen sedaj. Pogreb je bil končan in molče smo se napotili proti domu. Tako hitro umiramo, da si ne moremo »pomniti dneva smrti tega ali onega. — Smrt ima obilo dela med nami. OLA* NARODA DEC. 1022 KAPITAN BLOOD MJKOOVA ODIIIJ4, Bpinl lafial "OIm Narod*" prml O. F. 60 (Nadaljevanje.) Ko je brodovje Jama ice odrinilo par dni pozneje na morje, je odplul lord Julian s polkovnikom Bishopoon v zastavni ladji pod-admirala Cr&ufurda. Nobenemu teh dveh ui bila sila oditi, kajti dolžnosti pomožnega guvernerja so dejanski zahtevale, da ostane na kopnem in kar se tiče Lorda Juliana, nam je znano, da je bil na krovu ladje povsem brezku, ki se je ravno pričel. Križarili pa so zaman in po enem mesecu so se vrnili praznih rok v Port Royal, kjer so čakale nanje najbolj vznemirljive vesti iz starega sveta. Megalomanija Ludovika XIV. je zanetila po celi Evropi požar vojne. Francoski legijonarji m> pustošili renske province in •Španska se je pridružila narodom, ki so se zvezali v namenu, da branijo sebe preti divjimi ambicijami francoskega kralja. Zgodilo pa se je še nekaj hujšega kot to. Prihajala so poročila o državljanski vojni v Angliji, kjer «e je narod naveličal bigotskega tiranstva kralja Jacnesa. Glasilo ne je, da je bil Viljem Oranski povabljen, naj pride v Anglijo. Potekli so tedni in vsaka ladja,-ki je prišla od doma, je prinesla dodatne novice. Viljem je stopil na angleška tla in marca mcseca leta 1689 so Izvedeli na J&maici, da je sprejel krono in da se je vrgel James v naročje Francije, od katere je pričakoval rehabilitacije. Za sorodniku Sunderlanda so bile to seveda skrajno vznemirljive vesti. Tem vestem so sledila pisma državnega tajnika kralja Viljema, v katerih je bil informiran polkovnik Bishop, da je izbruhnila vojna s Francijo in da bo prišel v Zapadno Indijo generalni governer vseh teh posesti, v osebi lorda Willoughby-a in da bo prišel z njim tudi oddelek bojnih ladij pod poveljstvom admirala Van de Kuj*lena, da ojači brodovje Jamadce za vse even-tualnosta. Bishop je spoznal, da mora pomenjati to konec njegove najvišje avtoritete, tudi če bi še nadalje ostal v Port Royalu kot pomožni governer. Lord Julian, ki ni dobil nikakih direktnih novic glede samega sebe. ni vedel, kaj naj vse to pomenja zanj. Ker pa je zaupal polkovniku BLshopu vse glede svojih upanj, tikajočih se Arabelle, je polkovnik Bishop bolj kot kedaj želel uživati prednost, da ima človeka lord Julianove odličnosti za svojega sorodnika, ker so ga politični dogodki stavili v nevarnost ,da bo potisnjen na stran. Prišla sta do j>opolnega sporazuma glede te zadeve in lord Julian mu je razkril vse, kar je vedel. — Le ena ovira se nam sta vi j a na pot, — je rekel. — Kapitan Blood. Deklica je zaljubljena vanj. — Vi ste znoreli! — je vzkliknil Bishop, ko mu je bil vrnjen dar govora. — Pravico imate dewnnevati to, — je rekel lord zamišljeno.— •Slučajno pa sem zdrave pameti ter govorim na temelju dejstev. — Kako to? . — Arabella sama mi je priznala. — Ta predrzna deklina ! I*ri moji veri, jaz jo bom že spravil k razumu. — Zope4 je pričel govoriti suženjski priganjač, človek, ki je vladal z bičem v roki. — Ne bodite bedak. Bishop. — Zaničevanje lorda je v večji meri pripomoglo k pomirjenju Bishopa kot vsak argument. — Tako se ne pootopa z deklico kot je Arabella. 0e nočete uničiti mojih prilik za vse boloče čase, boste držali svoj jezik za zobmi ter opustili vsako umešavanje. — V>ako umešavanje I Kaj naj potom storim? •— Poslušajte, človek. Arabella je trdnega in neomajnega duha. Mislim, da še ne poznate svoje nečakinje. Dokler bo Blood živ, bo ona čakala nanj. — Potem se bo mogoče spametovala, če bo Blood mrtev? — i^edaj ste pričeli kazati vsaj nekoliko inteligence, — ga je pohvalil lord. — To je prvi, bistveno potrebni korak. — In tu je naša prilika napraviti ga, — se je pričel ogrevati Bishop. — Vojna^s Francijo odstranja vse omejitve glede Tortuge Pravico imamo oblegati otok v službi krone, če izvojujeuno to zmago .nam je naklonjenost nove vlade zagotovljena. — Ah, — je rekel lord Julian ter zamišljeno mečkal spodnjo ustnico. — Vidim, da razumele, — se je pričel smejati Bishop. — Ubili bomo dva ptiča z enim kamenom, kaj ne? Ujeli bomo tega lopova v njegovem gnezdu, naravnont pod brado francoskega kralja in v tem slučaju nam bo gotovo padel v rake, izpremenimo Tortu-go v kup razvalin in perpela. Na to ekspedicijo sta odjadrala dva dni pozneje, to je nekako tri mesece po odhodu Blooda ter vzela s seboj slehrno ladjo bro-dovja ter več manjših pomožnih ladij. Arabelli in svetu v splošnem sta izjavila, da nameravata vprizoriti napad na francosko llispaniolo. To bi bila v resnici edina ekspcdicija, na katero bi brnel oditi polkovnik Bishop ter zapustiti Jamaico ob takem času. tut dolžnosti bi ga moral držati trdno v Port Royalu, a to smisel za dolžnost je premagalo sovraštvo, najbolj brezplodno in unlču-j<'«'*e med vsemi čustvi. V veliki kabini zastavne ladje pod admirala, Imperatorja, se je pomožni governer onega večera napil do nezavesti v proslavo svojega prepričanja, da se je pričel bližati konec karijere kapitana Blooda. Petindvajseto poglavje. V SLUŽBI KRATJA LUDOVIKA. Nekako tri mesece pred ča.som, ko je odjadral polkovnik Bishop iz Pori Ro.vala. da izpremeni v prah in pepel Tortugo, je dospel kapitan Blood, noseč v svoji duii cel pekel, v pristanišče, obdano od skal, cela dva dni pred fregato, v kateri je odjadral Wolver-stone, iz Port Roy »la cel dan pred njim. V prostornem zalivu je našel brodovje, ki je čakalo nanj. To brodovje j« obstajalo iz štirih ladij, od katerih so ga ločili viharji v bližini Manjših Antilov. Posadka teh »tirih ladij je obsegala nekako sedemato «noi. Ker ao «e že pričeli vznemirjati radi njega, so mu priredili ti ljudje tem sijajnejši sprejem. Topovi so pričeli grmeti njemu na čast in ladje so se okrasile z zastavami in banderi. Mesto, ki je zapazilo ta šum v pristanu, je bilo v trenutku izpraznjeno in velika množica moških in žensk, vseh ver in narodnosti, se je zbrala na pomolu, da prisostvuje izkrcanju velikega buka-nirja. Stopil je na breg, najbrž iz nobenega drugega razloga kot da ugodi splošnemu pričakovanju. Bil je molčeč. Njegov obraz je bil resen in včasih se je zaničljivo nasmehnil. Dobro je vedel, da se bo to oboževanje heroja izpremenilo v proklinjanje, kakorhitro bo dospel Wolverstone ter povedal ljudem, kaj se je dejanski pripetilo. (Dalja prihodnjih.) Za registracijo inozemcev, V svojem ravnokar objavljenem letnem poročilu tajnik Delavskega departmenta Davis zopet priporoča registracijo in v»-gojevanje sedmih milijonov inozemcev v Združenih državah. On izjavlja, da se mora vlada seznaniti z inozemcem, ki išče državljanstvo, in da se mora inozemec seznaniti z načeli in cilji vlade Združenih držav. O vprašanju i-nozemcev v naši sredi delavski tajnik takole razpravlja: — Eden izmed problemov, a katerimi se mora ameriški narod ukvarjati, je pravilna oskrba in vzgoja približno sedmih (milijonov inozemcev v Združenih dria^ v ah, sposobnih za naturalizacijo, torej morebitnih državljanov. — Ta naloga je poverjena natura-lizacijsketnu uradu. Za one, ki prosijo za državljanstvo, se zahtevajo neki predpogoju Nočem reči, da se premalo zahteva, ampak, če pomislimo, kako veliko predpravico podeljujejo z državljanstvom, ni gotovo preveč, kar ;e zahteva. Ako bi strogo pazili na to, da vsakdo odgovarja predpisanim pogojem, bi bile odpravljene malone vse naie tezkoce, v kolikar se tičejo naših tujerodnih državljanov. Problem iztreblje-vanja krivih radikalnih naukov v Ameriki ne bi bil prav nic bližji rešitvi, ako se kratkomalo podeli državljanstvo vsakemu ino-zemcu; rešitev leži v razveljav-ljenju tujerodcev, inozemcev in državljanov, o privilegijih in dolžnostih, pravicah in odgovornostih, ki so spojene z državljanstvom, in o naravi in metodah repub. vladavine, poudarjajoč posebno, kako se s pomočjo volilnega listka lahko vršijo spremembe v naravnem mirnem razvoju. — Da se tak program izvrši, treba postopati po gotovem na-irtn — treba sistematičnih in avtomatičnih sredstev, ki naj sprav Ijajo anozemea v stik z vlado v prijateljskem duhu sodelovanja. Treba podučiti inozemca o dejstvu, da se vlada briga sa njegov osebni prospeh; vlada sama mora poznati inozemca. Da se o-mogoči natančen pregled polja, ki ga je treba obdelovati, in popolno razumevanje dela, ki ga je treba storiti, bi «e moralo zahtevati od vseh inozemcev, da* se ▼pišejo v s vrh o podučevalne akcije, ki naj jo vlada začenja. -— Jaz bi se strogo upiral vsaki registraciji, ako bi se ista. izvajala v smislu kakega ipijonaS-nega sistema. Zdi se, da so nasprotniki tega načrta mnenja, da bi ta določba zakona ravno to pomenjala. Nihče pa ni še trdil da registracija v svrho izvrševanja volilne pravice eluii sa policijsko identifikacijo. Tudi nihče oi še zanikal umestnosti registracije vseh otrok do 16. leta v svrho olskega pouka. Ako zahtevamo od tukaj rojenih ameriških otrok znanje ameriške zgodovine, vladnega sistema, domoznanstva itd. j pred no dosežejo volilno starost, zakaj ne bi zahtevali isto od onih, ki pridejo v to deželo po lastni volji, ki so deležni koristi stalno organizirane republike f Res je sicer, da bi taka registracija v vzgojevalne s vrhe avtomatično pozo ril a, vlado nt one, ki ao se aktivno upirali organizirani vladi ali bi radi omalovaževali institucije zakona in reda. Ti inozesnei predstavljajo ravno toliko nevarnost tujerodnim kakor tnrodnšn državljanom, da bi se jim ne smelo dovoljevati, da Sirijo svoje doktrine proti življenju in lMfrrrinrti praivici Depor-tacija je primerno sredstvo proti teaau rin. in treba rabiti to sredstvo. — Nihče ne oporeka, da spada Royal Mail Vaaprej plačane vezaja. Unfit* sedaj, it lasti Mili mji siradiiki izdnžm državi ntn ROYAL VAIL Posebna postrežba za Jugoslovanske potnike; (zborna hrana in čiste kabine za vsakeoa VELIKI PROSTORI. HITRI PAZNIKI VEČKRATNA ODPLUTJA ORDUNA ORCA ORBITA OHIO vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih dežela. Pi&ite po knjižico. Vprašajte za nadaljne podrobnosti prt ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SONS, Inc., Agists 117 w. Washington St-. Chicago 26 Broadway New Vork II pri kateremkoli potniškem agentu. no Nt i izdajali za alkimiste, pa so i se dobili tudi ljudje, ki so na tem polju prišli do resnih znanstvenih rezultatov in so vživali zato na dvoru m med narodom velik u-gled. Tako je bil na saksonskem dvoru nenavadno upoštevan neki hsebaldus. Ko je umrl knez Avgust, je zapustil 17 mlljonov zlatih dolarjev. Ljudje so kar javno govorili, da mu je v>»e veliko premoženje pridobil Sebaldus. Na Angleškem je živel v istem času alkimist Kellev. Bil je spočetka •lotar. Ker pa je potvoril neke dokumente, so inu odrezali ušesa in ga pregnali. Na .svojem begu je v nekem selu odkril spis, ki je govoril o alkimističnih delih. Preštudiral je s svojim prijate-ljam dr. Desom knjigo in se poglobil v tajnost, kako se dela zato. Prišel na dvor cesarja Ru dalfa, ki je za vsako ceno hotel izvedeti od njega tajnosti kovanja dragocenih kovin. Ker pa jc Kelley svojih tajnosti ni hotel iz dati, ga je Rudolf vrgel v ječo. kjer je potem tudi umrl. V to dobo spada tudi angleški plemič Butler, ki je mnogo potoval po svetu in bil končno ujet in prodan kot suženj v Afriko. Njegov gospotar je bil alkimist. U-kradel je gospodarju alkimistični prašek in pobegnil žnjim na Angleško, kjer je postal v kratkem slaven mož. Imel pa je slugo, ki ga je nato iz maščevanja naznanil, da potvarja denar, nakar so pri plemiču izvršili hišno preiskavo, a so našli mesto denarja .samo 40 funtov zlata. Na dvoru Marije Terezije so l>ili zelo spoštovani alkimisti Se-feld, Laskaris in Philolet. Leta 1781 je bil posebno znan Anglež -James Prince, ki je bil izredno bogat in učen in se je mnogo ba-vil z alkmijo. Govori se, da je izumel neko tekočino, s pomočjo katere je bilo mogoče delati zlato in srebro. Svoje poskuse je izvršil pred desetimi komisijami, k: so sestavile zapisnike, v katerih potrjujejo vsi podpisani, da j« Prinee v resnici znal delati zlato. Ti zapisniki so še sedaj ohranjeni. Čudo je samo to. da se v današnji dobi še ni našel alkimist, ki bi znal delati zlato in srebro, ki ga vse države tako potrebujejo. Tak je človek bi postal čez noč slaven, ker bi bil rešitelj državnih financ. Vaši sorodniki, prijatelji io znanci v staran krajo i kupijo Tožnji listek sa pot t Ams-j rikc najugodneje s ameriškim dolarji. Proti predložitvi potrje nega potnega lista.xa t Ameriko mi lahko izplačamo smeriik-denar pri Jadranski banki v Ljubljani in ▼ Zagreba, toda znesek zs posameznega odraslega i potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivred -cost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlje pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubna zneske t ase- i r lakih dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po za izplačila od $10.— do 150.— po $1.—, za izplačila, ki : presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali pp $2.— Vrnk Sakssr Sta* Bank, j 82 Oortlaadt St., Mew Torte, M. T. Kretanje parnikov - Shipping News ▼agoja odločno ▼ delokrog dr žav. Državljanstvo pa je stvar, ki se tiče federalne vlade, in ustava daje kongresu pravico, da določi pogoje za naturalizacijo. Federalna vlada je za to poklicana, da nadzira vzgajanje k državljanstvu. in na&uralizacijgke-mn uradu bi tretoaio poveriti nalogo, da preskrbuje kandidate za državljanstvo s potrebnimi sredstvi, ki naj jim omogočajo, da se vsposobijo za državljanstvo. — Glede ustavne pravice kongresa, da predpiše registracijo inozemcev, je najvišje sodišče Združenih držav podalo nekoč mnenje: — Kongres ima pravico določiti sistem registracije vsake vrste inosemeev v tej deželi in ukreniti potrebno, da *e ta sistem izvede. — Ob drugi priliki je sodišče 'izjavilo: — Ker ima kongres po svojem mnenju pravico izgnati kako posebno vTsto inozemcev ali dovoljevati jim, da ostanejo, je tisti bre-zdvomno upra vičen ustanoviti sistem registracije istih, in ukreniti potrebno, da «e ta sistem izvede. — — Ne le, da imamo te pravore-ke najvišjega sodišč d, ampak žre sploh ni nič novega v tej ideji. Bila je že uresničena v Združenih državah in v veljavi kot del na^-turalizacij.skih postav, uzakonjenih leta 1798., in ponovljenih leta 1802. — Letna registracija v zgoraj navedeno svrho .mora biti spojena z vpisnino, ki naj zadostuje zs pokrivanje stroškov, potrebnih za predpisano vzgojo. 0 alkimiji in alkimistih. V novejšem času je za alkimijo zopet zavladalo zanimanje. Iskanje "kamna modrosti'' s katerim maj bi se napravilo ljudi nesmrtne in nežlahtne kovine izpremi-njale v zlato ali srebro, je posta-to zopet moderno. Največjo vlogo je igrala alkimija^ kakor je znano, v srednjem veku. Prvi alkimist, o katerem je dognano, da je bil slepar, je bil Le Cor, ki je prevaril Francoze, da zna delati zlato. Dal je skovati nekaj zlatega denarja, baje iz svojega novega zlata, s kraljevo sliko, in je bil raditega imenovan za finančnega ministra. Tudi nemška cesarica Barbara, vdova cesarja Si-gismunda. je bila znana kot strašna alkimist in ja. O njej se pripoveduje, da je delala zlato s po- ! močijo bakra in arzena. Z istim l>oslom so se bavili tudi angleški velikaši, ki so hoteli tako na lahek način priti do premoženja. Mnogi so se tudi izdajali za alkimiste samo zato, da »o lažje prišli v stike z dvorotm. Seveda so jim pozneje prišli kmalu na sled, ker niso mogli v gotovem roku napraviti zahtevane količine gotovih kovin. Vsi ti so morali pobegniti čez noč, ako so se hoteli izogniti .smrtni kazni. V A.V11. stoletju je bil posebno poznan alkimist neki Setonius, ki je potoval po celi Nemčiji. V Draždanih ga je poklical saksonski knez k sebi in zahteval od njega, da mu izda svoje tajne. Tudi Setonius je zahtevo 'odklonil, nakar je bil obsojen v večletno ječo, iz katere ga je rešil poljski plemič Sendivogus. Setonius je kmalu nato umrl in zapustil plemiču neki rdeč prašek, s katerim je potem Sendivogus delal aiki-mistiene čudeže. Praiek mu je poaieje ukradel rirtemberški alkimist Muhleisen, ki pa ni imel sreče, da bi ga izrabil, ker je bil obeseq. __ Poleg navadnih sleparjev, ki so se iz same osebne dobiekaželj- Veselje sedaj — domovina pozneje. Sedaj uredite za svoje potovanje v staro domovino. NOV čudovit narin. kako boste razveselili svoje drage za božič, da jih obiščete sedaj t stari .lomovinL Na božični dan lahko poveste svoji družini o nameravanem potovanju. VpoSljite spodnji kupcu. Dobili boste vse potrebne informacije, natiskane v vasem maternem jeziku in vi lahko napravite načrte za potovanje. AmenSke larijp imajo \ t-x kcnfoit zsi fO'n tr»t.<-jT,, r -r • Ione. kadilnice .n čitalnice 9 Knjigami v vseh jrz.kih. kot trdi dr-jžiiln i dv -rane ter najboljšo hrano. Izvejte danes gieae teh velikih ladij. Odptujejt> \Fak teden d\aXrat 12 New Yorka. VNAPREJ PLAČANE VOŽNJE. O« potiljat« sa prijatelje In norodnlke v start domovini, plačajte tuk»J njihovo voinjo .potom UNITED STATES LINES. Zagotovite J«m dobro*poatopa-nje. udobnost in zafičito pod Ameriiko Zaftavo Pišite pa knjižico. Plilte •• danes sa poln« Informacija. Imvejte vsa »lede lsbornlh United States ladij sa Evropo. NIC vas ne T«ie. PoAIjlte informacijski listek dane«. Za Infermadje slede odplutjs In pre-štorov naslovite United States Lines 45 Broadway New Tork City Meore and MeCermack, Inc. Roossvalt Steamship Co.. Inc. 113 So. Pearhorn St.. Chicago. III. 92 State St.. Boston. Mass. Upravitelji sa jTJ. s. shipping boaed 45 INFORMACIJSKI LISTEK U. S. Shipping Board Prttr Dert. 557 Mi Dma^wav. New York City Prrsim roSlJite ml hre*pla^no knjižico v kat»rl na rtej*tva rl^rt" potovanja : IT. S. I.lne* narnikov in vnaprej plačane voinje. Kaalov NAPRODAJ In l.'I oral»»v minile smrekove in 'ii\i«tove boste 'olizu želi-ziiiške po-;tnje v Črnomlju. Proaa sr. W pro--te rrke Vee se izve pri ''Glasu W.rnda"', šifra "Toplice''. (23-26—32) PREHLAD MEHURJA MOŠKI! ZalHtite ae Preti o*J«s< nio MtiLlt N »h«»ite si najboljšo r»«*ito PREPRE^BA MOŠKE Velika tuba 35c. Kit U'b) II Vri Uk»ra»'ii ali San-Y-Kit D*pt: B 92 Be*V man St.. Ne* York piilte za okroinico. aOVERTISE IN "GLAS N A BO DA". »ADVERTISE ,N -GLAS NARODA". DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA. ■DINI SLOVCNIKO •OVOftKdl ZDRAVNIK iPECIJALIST MOiKIH BOLEZNI. Me]« etrek« Je sdrsvitanje akutnih In kronMnlh bolezni. Ju um že zdravim nad 23 let ter t.nsm akuAnje v »»in boleznih In ker znam aksveneko, sato vu morem popolnoma razumeti m spoznati vale bolezen, da vse ozdravim In vrnem mot In zdravje. C)<«l S3 let eem pridobil poeebno ekuinje pri udravljenju motklh bolezni. Zato ee morete popolnoma uneetl na mene, moja ekrb pa Jm. da vu popolnoma ozdravim. Ne edlatajta, a—pek pridite Cimpreje, Ju ozdravim zastrupljeno kri, ma^uijo in lisa po telesu, boleanl v erlu. Iz. padanje lu, bolečin« v teeteti,starsr«ne;ostabs«ost.»lvCne in bolezni v mehu-Juledlcan, lo«rah, talodcu. rmenlco rwmatlzam. katar; zlat« illa, naduh« Itd Uradne ura: V ponedeljek: eredo ln petek od *. dopoldne do K. popolda«) v torek. Četrtek ln aobota od S dopoldne do zva«er; v nedeljak ta praznikih od U. dopoldne d« L popoldne. ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Ce ste kedaj imeli misel kupiti moško ali žensko žepno uro. jo boste prav gotovo kupili, če pišete nam po novi renik za zlatnino. Ure so najnovejšega in krasnega izdelka, nekaj novega. Velika zaloga pravih glasnih ".Columbia gramofonov; slov.-nemškib vojaških in v vseh jezikih Columbia plošč. Pišite po brezplačni renik takoj na— IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA. Praktični Računar Priročna žepna knjižica, Id ima tm kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izračun jeno, kakor tudi m imčunjenje obresti. * Knjižica je trdo vezana, stane 75c BLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street : New York % - 1t. januarja: Mongolia. Cherbour* |n Hamburg: Ta-ormina. Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20. januarja: America. Cherbourg in Bremen; Olympic. Cherbourg; Conie Kt-sso, Genoa 23. januarja: Aquitania. Cherbourg; Tiitaburc. Cherbourg in Bremen. 24. Januarja: ^ President Van Buren. Cherbourg. 25. januarja: Mtnnekahda. Charbourg ln Hamburg. Bayern. H am burr. 27. januarja: Paealdent Hardlnr. Cherbourg ln Bra-men; Kroolond. Cherbourg in Antwerp: Prsaident Wilson. Trat. eg. januarja: La. Lorraine, Havra. 2V. januarja: Torek. Hamburr. W. januarja: j Chicago. Havre. 31. januarja: President Polk. Cherbuoric: Orhlta, Chfrbourc in Hamburg; Antonia. Cherbourg in Hamburg. 3. februarja; Georg« Washington. Cherbourg In Rro-' man. 22 d scam bra: Colombo. Ganoa. 22 docambra: La 8avols. Havra; Olympic, Cherbourg. 1. januarja: Seydlitx. Bremen. 2. januarja: Berengaria. Cherbourg. 4. Januarja: Manchuria. Cherbourg ln Hamburg; Mount Carol!. Hamburg. S. januarja: Hannover. Bremen. L januarja: , .\iajt-M.c. Cherburg; Finland. Cherbourg !n Antverp. 7. Januarja: La Touraine. Havre. 10. januarja: President Monroe. Cherbourg: Orduna, Cherbourg In Hamburg; Saxonia. Cherbourg in Hamburg. 11. januarja: H ansa. Hamburg. Argentina, Trat. 13 januarja. Lapland ;Cberbourg 16. januarja: Rochambeau, Havre. 17. Januarja: President Adama. Cherbourg; Tarta.