» Z B I R A L E C « ZZVIS - leto IV NOVEMBER 2005 SREČ ) 2006 ▲ £ internetna stran ZZVIS: WWW. zdruzenje-insignij.si emaiizzvis : zzvis@email.si Z BIR A TE L JI !!! Naslov združenja je: ZZVIS g. Martin Leskovar Cesta v Mestni log 40b, 1000 Lj. Internetni naslov ZZVIS je: www.zdruzenje-insignij.si Elektronska pošta ZZVIS je: zzvis@email.si Davčna številka ZZVIS je : 26263955 Transakcijski račun ZZVIS je odprt na novo pri Poštni Banki Slovenija št. je : 90672-0000169520 Naprošamo vse zbiratelje, da poskušajo pridobiti kakega donatorja — sponzorja. Sponzorji lahko pripomorejo k našemu boljšemu delu z finančnimi sredstvi (vsota ni pomembna) ali pa v obliki dela npr.: tiskanje glasila, majice, kape in podobno. Vsem donatorjem — sponzorjem omogočamo, da objavijo reklamo v našem naslednjem glasilu. ♦♦♦ upravni odbor ZZVIS Z b i r a t e l j i ! ! ! Kot smo se dogovorili na prejšnjem srečanju da gremo v izdelavo spominskega kovanca ZZVIS smo to tudi uresničili z pomočjo našega člana Turk Jožeta in podjetja AREX. Zlatega z vgravirano člansko številko so člani našega združenja seveda prejeli zastonj, če pa si želi kdo druga dva kovanca nabaviti jih lahko kupi po redni ceni 1.500,00 sit za kos seveda imajo člani popust 500,00 sit za kos. Potrebno je nakazati denar na TRR združenja, plačnik z polnim imenom in naslovom, da bomo vedeli kam jih poslati; ter namen plačila naj bo » donacija za (x) značk «, pod sklic pa vpisati št. 2005 - (X = kosov). ♦♦♦ V DEVETI številki Katalog priznanj MORS-a — 3.del 11. srečanje ZZVIS - a Nekaj posebnežev Dopisniki iz Srbije in Črne Gore - SCG Dopisnik častnik SLO Naslovi in tel. št. Zbirateljev Vici - 11. srečanje ZZVIS-a !!! Mlake pri Kočevju, 15.05.2005 No, da Vas malo spomnim kje je bilo 1. srečanje ZZVIS-a seveda v Kočevju . Prav tako je bilo tudi malo jubilejno 10. srečanje pri Kočevju, točneje v Mlakah. Priredila sta ga člana M.Križman in I. Marinčič. Najprej smo se dobili pri Milanu, kjer smo si lahko ogledali bogato zbirko obeh prirediteljev razstavljeno v njunem muzeju v brunarici MORiS pri Milanu. Specialna brigada MORiS je predstavljena skoraj 100% in še mnogo drugega se da videti. Nato pa se odpravili v bližnjo gostilno kjer se je vse skupaj dogajalo. Bili smo v zelo lepem jutru dobro razpoloženi in seveda »debata« se je takoj začela. No najprej smo imeli manjši uradni sestanek kaj smo naredili in seveda kaj naj bi v bodoče. Na srečanju je predsednik Martin predstavil uradni spominski kovanec ZZVIS-a katerega prejmejo vsi člani zastonj, poleg njega pa sta v prodaji še dve različici istega kovanca. Po končanem uradnem delu so menjave potekale kot po maslu eni bolj, drugi manj uspešno a za vsakogar se je našlo kaj. Iskreno pozdravljeni in korajžno do objave Vašega prispevka v deseti številki našega glasila ZBIRALEC. ❖ Martin LESKOVAR Ob prihajajočem letu 2006 želimo Vsem bralcem uspešno, veselo, zdravo in zadovoljno novo leto. Upravni odbor ZZVIS KATALOG PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO ( 3. del, zadnji del ) Za zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske ter obrambi države, za hrabrost v vojni in bojnih dejavnostih v miru ter za uspehe pri opravljanju vojaške službe v miru in vojni podeljuje Ministrstvo za obrambo pripadnikom Slovenske vojske, delavcem Ministrstva za obrambo, vojaškim poveljstvom, enotam, zavodom ter organom v sestavi in notranjim organizacijskim enotam, pripadnikom tujih oboroženih sil ter drugim osebam, organom in organizacijam naslednja priznanja: MEDALJA ZA HRABROST Je priznanje posamezniku za izjemno hrabrost v vojni ali za opravljeno izjemno hrabro dejanje v miru, pri čemer je tvegal svoje življenje. ? MEDALJA ZA RANJENCE Priznanje se podeli pripadnikom Slovenske vojske, ki so bili ranjeni med bojnim delovanjem ali brez svoje krivde pri opravljanju vojaške službe v miru. MEDALJA NAJBOLJŠEGA VOJAKA Priznanje dobijo najboljši vojaki ob koncu služenja vojaškega roka za izjemno prizadevno in uspešno opravljanje vojaške službe ter pripadniki vojne sestave za večletno prizadevno opravljanje vojaške službe v vojni sestavi. Priznanje ima tri stopnje: zlata medalja najboljšega vojaka bronasta medalja najboljšega vojaka srebrna medalja najboljšega vojaka ZNAK NAJBOLJŠEGA VOJAKA Priznanje prejmejo najboljši vojaki ob koncu prvega dela usposabljanja med služenjem vojaškega roka ter pripadniki vojne sestave za uspešno opravljanje vojaške službe v vojni sestavi. Priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot: •zlati znak naj bolj šega voj aka •bronasti znak naj bolj šega voj aka •srebrni znak najboljšega vojaka Martin LESKOVAR Spoštovani bralec ! Ta članek smo se odločili objaviti v izvirniku (srbskem jeziku), glede na to, da bi pri prevajanju lahko prišlo do neljubih napak in bi članek avtorja iz SCG zgubil originalnost. Upravni odbor ZZVIS SPOMEN MEDALJA 1941 - 1945 i POVELJA Povodom dvadesetogodišnjice pobede nad fašizmom 1965.g, Predsedništvo SFRJ ustanovilo je medalju a predsednik SFRJ Josip Broz Tito povelju kao vid priznanja za učešče u Narodnooslobodilačkoj borbi naroda Jugoslavije. Ova medalja i povelja namenjena je po mišljenju stručnjaka iz oblasti faleristike, kao vid priznanja pripadnicima , Poljske narodnosti, koji su učestvovali u NOR-u Jugoslavije, što se može zaključiti sa motiva aversa mefdalje, na kome je prikazana granica Poljske. Iz nepoznatioh razloga od toga odustalo i ista je dobila širu primenu, kao odlikovanje učesnicima stranih zemalja koji su se borili u redovima NOV Jugoslavije i na njenim prostorima. Kod nas je ova medalja do devedesetih godina bila manje poznarta, a i malo se spominje u zvaničnim literaturama, jer naši državljani nisu imali prilike da njome budu odlikovani. Medalja je kovana od tombaka, prečnika 34 mm. Na aversu medalje u vencu od lovorovog lišča predstavljene su figure muškarca i žene (boraca) koji iznad svojih glava drže visoko izdignutu pušku. Iznad kompozicije je reljefna zvezda petokraka, a u pozadini obrisi mape Poljske u crvenom emajlu. Ispod kompozicije je polukružni natpis ispisan latiničnim pismom Jugoslavija. Revers medalje predstavlja lovorov venac i kružni natpis uz rub medalje »SMRT FAŠIZMU-SLOBODA NARODU« a u centralnom delu godine , jedna ispod druge »1941 / 1945«. Medalja visi na četvorougaonoj traci 30 x 15 mm, u bojama državne zastave; plavoj, beloj i crvenoj. Ukaz - medalje je na višebojnoj hartiji na čijem je gornjem vrhu otisnut avers medalje. Ukaz je ispisan sledečim tekstom: »U znak priznanja i zahvalnosti Predsedništva Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije povodom dvadesetogodišnjice pobede antifašističke koalicije za učešče u oslobodilačkoj borbi naroda Jugoslavije i doprinos zajedničkoj pobedi nad fašizmom za zbližavanje i prijateljstvo medju narodima dodelilo je SPOMEN MEDALJU ratnom drugu«. Takodje treba napomenuti i to da je ovu medalju nakon raspada SFRJ i konstituisanja Savezne Republike Jugoslavije kao svoje najviše priznanje zadržao SUBNORJ. Ukaz - Povelje koju je dodeljivao predsednik SFRJ Josip Broz - Tito istovetna je opisanoj povelji sa nešto izmenjenim tekstualnim delom (umesto reči Predsedništva stoji: Predsednik Josip Broz Tito, a umesto reči SPOMEN MEDALJU ratnom drugu stoji: SPOMEN POVELJU porodici palog druga. U desnom uglu povelje nalazi se faksimil potpisa Josipa Broza Tita. U kolekciji našeg poznatog numizmatičara i falerističara Ranka Mandiša iz Beograda, postoji Spomen medalja 1941 - 1945, drugačijeg dizajna. Medalja je prečnika 30 mm. Iskovana od legure pozlačene bronze. Avers medalje predstavlja deviza ispisana latiničnim reljefnim slovima uz rub medalje, na čijem je vrhu metalna zvezdica petokraka, deviza glasi: čitajuči zdesna na levo; »SLOBODA NARODU SMRT FAŠIZMU«,. u unutrašnjosti medaljona nalazi se lovorova i hrastova grančica u dnu povezane, simbolizujuči venac. U sredini venca su godine 1941, 1945 ispisane jedna ispod druge. Revers medalje, predstavlja lovorov venac koji se proteže duž ruba medaljona a vrhovima spaja kod dela učice medaljona. Centralni deo je ravan sa reljefnim latiničnim natpisom »JUGOSLAVIJA« i godinom ispod »1965«. Godina u ovom slušaju predstavlja godinu dvadesetogodišnjicu oslobodjenja zemlje i završetka rata. Medalja je bez lente. Sobzirom da medalja nije toliko česta može se smatrati i kao uzorak za izradu Spomen medalje 1941 - 1945. ♦♦♦ Nenad Bjeloš ************************************************************************************ --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- HUMOR --- ************************************************************************************ Obisk barona Jamesa Castleshorta v vojnem muzeju Vipava Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo - sekcija Šempeter-Vrtojba je počastil z obiskom baron James Castleshort. Baron je udeleženec vojne v Afganistanu in drugih vojn na območju Azije in bližnjega vzhoda. Baron je generalni direktor svetovne organizacije telesnih stražarjev IBA (Internacional bodygard asociation), katere sedež je na Irskem in ima čez sto poslovalnic po celem svetu, med drugim tudi za balkansko področje v Izoli. Poleg tega, da je baron poveljnik osebne straže angleške kraljice, organizira tudi usposabljanja v vojskah po celem svetu v proti terorističnih enotah kot so SWAT, ANTISPATZNAS, SAS in druge podobne enote. Njegova specializacija je tudi proti teroristično bojevanje v letalih. Po celem svetu tudi v okviru IBA varujejo in spremljajo pomembne osebe kot so predsedniki držav, znane politike, filmske zvezde, glasbenike in druge pomembne osebnosti. Med ogledom muzejske zbirke v Vipavi Za južno Evropo se pripadniki IBA usposabljajo v Gotenici, tako je tudi baron izkoristil nekaj uric in se mudil na obisku pri nas. Barona so najprej sprejeli člani OZVVS sekcija Šempeter-Vrtojba s predsednikom g.B.Potokarjem na čelu in župan občine Šempeter-Vrtojba g.D.Valenčič. Družabno srečanje in pogostitev se je odvijala v restavraciji na Sv. Marku nad Šempetrom pri Gorici. Tu se je tudi izmenjalo nekaj priložnostnih daril, ki so jih baronu poklonili župan in predsednik sekcije veteranov. Posebno darilo pa je bila lepo izdelana oljenka iz italijanske ročne bombe SIPE in dna avstro -ogrskega šrapnela, ki jo je izdelal veteran S.Bajt in podelitev spominske medalje ZVVS iz rok veterana M.Močnika. Baron pa je predsednika sekcije veteranov Šempeter-Vrtojba obdaril s plaketo IBA. Z gostitelji na Svetem Marku Po predstavitvi krajev in bojišča iz obdobja soške fronte na področju goriškega in kraškega dela fronte s strani M. Močnika na Svetem Marku, si je baron ogledal še prizorišče spopada za mejni prehod Rožna dolina, ki se je odvijal v času osamosvojitvene vojne 28.06.1991. Tu mu je M.Močnik, ki je bil takrat tudi pripadnik posebne bojne skupine 6.PŠTO pod poveljstvom takratnega majorja S.Lisjaka predstavil potek samega spopada. Baron je spopad primerjal z irskimi spopadi skozi zgodovino, saj je takrat skupina, ki je štela 9 ljudi napadla enoto JLA s 117 pripadniki in petimi tanki in raznih drugih motornih vozil in mejni prehod s pomočjo oddelka PEM (posebna enota milice) tudi zavzela v kratkem in bliskovitem napadu, ki je trajal pičlih 13-15 minut. Skupina je bila za to dejanje po vojni odlikovana s častnim vojnim znakom na lenti, vsi pripadniki pa še z medaljo za hrabrost. Od tu so veterani prepeljali barona še v vojašnico Janka Premrla Vojka v Vipavo, kjer si je ogledal muzej soške fronte 1915-1917, katerega lastnik in avtor je veteran M.Močnik. Barona je sama zgodovina zelo zanimala, saj je tudi on velik poznavalec in ljubitelj zgodovine. Zelo je bil presenečen nad postavitvijo zbirke in številom razstavljenih predmetov, saj jih je čez 4000 in je ena od največjih zbirk izkopanin iz prve svetovne vojne v Sloveniji. Po končanem obisku, je baron zagotovil veteranom, da bo na obisk še prišel, saj bi si rad ogledal tudi muzej v Kobaridu in kakšen odsek bojišča ob Soči, saj je bil tudi njegov ded udeleženec v prvi svetovni vojni. V zahvalnem govoru pred odhodom je med drugim dejal, da smo veterani vojne za Slovenijo dokončali izredno dejanje, katerega ni uspelo dokončati ne v prvi ne v drugi svetovni vojni in smo kljub kratkemu času vojaških in drugih aktivnosti na to lahko izredno ponosni. ♦♦♦ Mitja Močnik DflriiSriiK agaltnjk DOriiSriiB ZDRUŽENJE ZBIRATELJEV VOJAŠKIH INSIGNIJ SLOVENIJA Nekaj » posebnežev « Zbiralci se srečujemo z različnimi izzivi. Predvsem želimo kar najbolje zbrati določeno tematiko, zbrano želimo tudi dokumentirati oz. vsaj čimbolj opredeliti. Včasih se pojavi problem, ko o določenih predmetih ne obstaja verodostojnih podatkov in literature. Prav zato smo prav vsi tudi potencialni kandidati za različne prevarante. Seveda so včasih nekateri ponaredki tako zanimivi, da postajajo lahko celo osnovna tema zbiranja, kar pa ni pav pogosto. Zelo iskani so pri zbiralcih različni osnutki (specimen-i, vzorci...). Tudi pri področju vojaških oznak in vojaških predmetov nasploh ni dosti drugače. Na tržišču se pojavlja veliko ponaredkov, sploh pri tematikah, ki so zelo iskane in zato ustrezno drage. Dober zgled so oznake in odlikovanja nacistične Nemčije, pa tudi Sovjetske zveze, nekdanje Jugoslavije in še bi lahko naštevali. Zanimivo je, da je očitno tudi že za oznake Slovenske vojske tolikšno zanimanje, da se zaslužkarjem in pokvarjenim »zbiralcem« izplača izdelovati in trgovati s ponaredki. Kar nekaj teh zadev sem že imel priložnost videti in včasih je težko ugotoviti dejanski izvor in pristnost. Še večja zmeda je, ker še vedno ni enotnih meril za podobo SV, za odlikovanja in interna priznanja, pa za oznake enot, promocijski material ipd. Zaradi tega tudi ni vseh potrebnih zapisov (ukazov, odredb.). Dodatno se izničuje vrednost posameznih predmetov iz te tematike zaradi nedefiniranih zahtev do proizvajalcev in posledično zaradi nediscipline le - teh. V Sloveniji je proizvajalcev oznak in promocijskega materiala za SV kar nekaj in ocenjujem, da marsikje na željo (naročilo) zbiralcev ali preprodajalcev izdelajo marsikaj, kar naj bi bilo ekskluzivno in oštevilčeno ter naj bi zaradi tega imelo večjo, predvsem moralno vrednost. Tokrat želim predstaviti samo nekaj posebnežev, kot sem navedel v naslovu. Predstavil bom tri oznake in sicer eno oznako usposobljenosti (službe) ter dve položajni oznaki. V vseh treh primerih gre, vsaj tako ocenjujem, za regularne izdelke, ne za ponaredke. Prvi znak je oznaka letalskih tehnikov (in inženirjev). Čeprav ta znak srečamo v vseh večjih zbirkah, je razmeroma redek. Posebnež je zato, ker je bil takoj po izdelavi umaknjen iz redne uporabe, saj se večina letalskega osebja, ki naj bi znak nosila, z njegovo podobo ni strinjala. Čeprav je znak ličen in hitro prepoznaven, so pripadniki letalske enote SV francoski ključ in vilični ključ ocenili za zastarela in sodobni letalski tehniki neprimerna simbola. Tako se je znak umaknil v predale, zamenjal pa ga je običajen znak z bronastimi letalskimi krilci, ki je v rabi še danes. Po meni znanih podatkih je bil to do sedaj edini primer take ukinitve znaka ter nadomestila z drugim. V isto kategorijo namreč ne štejem oznak z dodanimi kraticami ali številkami enot, ki so bile zaradi reorganizacij SV ukinjene in tudi ne inštruktorskih oznak iz učnih centrov, saj so bile te funkcije regularno ukinjene. Kratek opis znaka: gre za standardni pokončni oval, višine 47 mm in širine 35 mm. Obrobljen je z vencem lipovih listov, v celoti bronasto patiniran. Na vrhu je pripet barvno emajliran znak SV. Na centralnem polju z žarki sta prekrižani dve orodji, francoski in vilični ključ, preko katerih je centralno umeščena silhueta sodobnega bojnega letala v letu iz desne proti levi. Vsi meni poznani znaki letalskega osebja so oštevilčeni - gravura zadaj. Če je šlo v prvem primeru za poznan primerek, naslednja dva sigurno izstopata in že sodita v tisto kategorijo, ko se sprašujemo o njuni pristnosti. Prva je poveljniška položajna oznaka - trije pokončni meči na zelenem polju. Gre za starejši primerek (starejši v smislu trinajstletne zgodovine SV), saj je na zadnji strani odtis proizvajalca »AUREA CELJE«. Oznaka ne bi bila nič posebnega, če ne bi imela na spodnji strani prilepljene emajlirane ploščice z zlatim napisom PŠTO (Pokrajinski štab Teritorialne obrambe), dimenzij 20 x 8 mm. Tudi to še ni posebnost, saj je tako oznako imel vsaj še RŠTO (Republiški štab Teritorialne obrambe) in to v dveh različicah - enkrat s prilepljeno ploščico, drugič z integriranim znakom RŠTO v samem znaku. Posebnost opisovanega znak je v drugem »dodatku«, to je velika številka 2, ki leži pokončno preko mečev. Cifra je srebrne barve in je dokaj masivna ter ima okvirne mere 12 x 14 mm. Na znak je prilepljena. Logično lahko sklepamo, da je bil to znak, ki je pripadal poveljniku 2. PŠTO (Dolenjska). Tako je tudi bilo. Znak mi je za zbirko podaril nekdanji poveljnik tega poveljstva in mi povedal, da sta bila izdelana samo dva primerka ter da je bila podana ideja o poenotenju takih oznak za vse PŠTO v Sloveniji, vendar se ideja ni realizirala. Zaradi tega tudi znak ni bil nikoli opisan niti zanj ne obstaja podatkov o nastanku. V vsakem primeru torej ne gre za ponaredek in naj bo to zapis, ki bo pustil sled za tem znakom. Drugi, zadnji znak med tokrat opisovanimi, pa je bolj vprašljiv. Po meni znanih podatkih tak znak ni bil nikoli ustanovljen niti ga nikoli nisem videl na prsih pripadnikov SV. Gre za oznako poveljnika oddelka, ležeči meč na rdeči podlagi, preko katere je centralno umeščena silhueta psa, enaka, kot jo poznamo z oznake vodnikov psov. V šali bi lahko zapisal, da gre za oznako poveljnika pasjega oddelka ali še drugače, za poveljnika »pasjevodcev«. J rJi r < i ' , Tudi ta oznaka je bila izdelana še v delavnicah AUREA CELJE in nima vgravirane nobene številke. Prvi namig, da morda le ni ponaredek, je način pritrditve pasje glave. Ta znak ni prilepljen, ampak je osnovni znak dvakrat prevrtan točno skozi meč, skozi fine luknjice pa je potegnjena in zadaj zapognjena žica, ki spaja osnovni znak in pasjo glavo. Zagibi so zavarovani še z lakom (ali lepilom). Podobno tehniko zasledimo pri nekaterih oznakah, kokardah in celo priznanjih SFRJ in JLA. Nikjer ni sledov nasilnega, naknadnega pritrjevanja. Drugi, še močnejši argument, da gre za pristen znak, ki pa je bil skoraj gotovo edini idejni osnutek ali pa eden primerek od majhne serije poskusnih znakov, je dejstvo, da ga nisem dobil z menjavo ali med zbiralci, temveč je bil najden pri selitvah v prostorih MORS. Odstopil mi ga je pozoren najditelj. Koliko je še takih posebnežev? Nekaj sem jih že videl v različnih zbirkah. Kolegi zbiralci, opišite jih. Tako nam bo lažje pri sestavi zapletenega mozaika spoznavanja vsega, kar sodi v našo zbiralsko tematiko. Tega namesto nas ne bo naredil nihče drug. ♦♦♦ Brane Tušar november 2004 NA ŠIT KI --- SV in TO 107. Log. Letalska četa Nadzor plovnosti Lokostrelska sekcija - 1. OpP VLZO 4. LRTBZO - Cerklje ob Krki STRESK Varnost letenja Položajne oznake — SV Kovanci — SV 1. brigada SV 1. brigada SV 10. bataljon za mednarodno posredovanje 24.OKMB -Cerklje Prihodnost vojnih ladij Vloga mornaric svetovnih velesil v zunanji in varnostni politiki igra pomembno vlogo pri vzpostavljanju in vzdrževanju miru. To lahko opazujemo v naši bližini v Bosni in Hercegovini ali pa na srednjem vzhodu v Afganistanu, vendar sta to samo dve od mnogih situacij po celem svetu. Zato se mornarice, njihove ladje in pripadniki, redno preoblikujejo, posodabljajo, torej razvijajo. Da bi se v prihodnosti sledilo tem zahtevam kljub svetovni recesiji je osnovni faktor pri razvijanju postala ekonomičnost. Ta je pripeljala do nove zasnove in oblike, ki predvideva avtomatizacijo in tako manjše posadke, višjo hitrost, radarsko slaba zaznavnost, tako imenovano večji »preko obzorja« domet spopada ter boljšo koordinacijo mornariške bojne skupine. VOJNE LADJE V PRIHODNOSTI Posledica zmanjševanja operativnih stroške in problemi s pridobivanjem novih kadrov bodo manjše posadke. Te bodo dosežene z visoko stopnjo avtomatizacije, ki jo zagotavlja nova visoka tehnologija. Posadke se bodo tako zmanjšale za kar dve tretjini, ostala tretjina pa bo avtomatizirano delo računalnikov tako le nadzorovala. Zmanjšana posadka pa ima še eno, zelo pomembno prednost, v primeru uničenja v boju bo število žrtev tako manjše.V pretekli zgodovini je bila visoka hitrost pomembna v samem boju, da je ladja lahko sledila drugi in jo tako napadla. V prihodnosti pa bo hitrost pomembna za doseganje bojišč. Višja hitrost bo dosežena po razvoju novih pogonov in oblik trupa. Za ladje tako razvijajo Visokotemperaturni superkonduktor ( High Temperature Superconductor - HTS). To je izboljšani in izpopolnjen elektromotor s 25.000 konjskimi močmi in okolju prijazno tehnologijo. Konvencionalni motor je imel velikost enakovredno velikosti potovalnega avtobusa, medtem, ko bo novi motor v velikosti športnega vozila, kot je avtomobilček, ki ga uporabljajo igralci golfa. Ladje bodo z oglatimi trupi in posebnimi materiali zagotavljali tako visoko hitrost kot slabo radarsko zaznavnost.Večji »preko obzorja« domet spopada bodo zagotavljala orožja z visoko razvito tehnologijo vodenja (raketni in laserski sistemi). Ti sistemi bodo zagotavljali skoraj nični odstotek civilnih žrtev in civilnih infra ter suprastruktur. Eden najpomembnejših elementov bo zagotovo boljša koordinacija mornariške bojne skupine. Pri vzpostavljanju ali vzdrževanju miru ena sama ladja ali pa ena vrsta ladij ne zadošča. Za to je potrebna cela paleta ladij, od letalonosilk, rušilcev, fregat, podmornic, amfibijskih ladij do tankerjev in drugih oskrbovalnih ladij. Samo število ladij bojne skupine se bo najverjetneje zmanjšalo zaradi že prej omenjenih operativnih stroškov, vendar pa bo specializacija zagotovo ostala in postala še veliko bolj stroga. Da bo koordinacija med njimi potekala brez zapletov in nepotrebnih težav, ima NATO (North Atlantic Treaty Organisation oziroma Severnoatlantska pogodbena organizacija) posebni standardni sistem imenovan interoperabilnost. Ta zagotavlja, da so vsi elementi (strojni, informacijski, organizacijski itd.) standardizirani in tako lahko enote držav članic skupaj izvajajo urjenja ali pa se borijo v boju. PROJEKTI Te bodoče ladje izgledajo na slikah kot projekti iz znanstvenofantastičnih filmov. Vendar nekateri projekti že dobivajo realno podobo ali pa so bile ladje že preizkušene na morju. Eden takih projektov je zagotovo projekt SEA SHADOW, ki ga je mornarica ZDA začela izvajati v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Veljal je za enega izmed najbolj varovanih skrivnosti. To je ladja z majhno posadko, tako popolnoma avtomatizirana in je nekonvencionalne ter radarsko slabo zaznavne oblike. Trenutno je to testna ladja, vendar pa bi v primeru vključitve v borbo služila kot informacijsko - podporna ladja. Drugi projekt ZDA oziroma njihove vojne mornarice je projekt DD(X), ki ga sestavljajo tri ladje: rušilec, križarka in priobalna bojna ladja (manjša od rušilca in križarke ter namenjena priobalnim operacijam). Zaradi posebne oblike je ladja že zelo podobna podmornicam, vendar pa ji to zagotavlja visoko hitrost in slabo radarsko zaznavnost. Rušilec bo namenjen napadom na kopenske in morske cilje, medtem ko bo križarka namenjena protizračni obrambi in obrambi proti balističnimi nuklearnimi raketami. Tako bosta bojni skupini zagotavljala visoko stopnjo obrambe. Projekt kraljeve mornarice Velike Britanije je RUŠILEC TIPA 45. to bo največji rušilec po koncu druge svetovne vojne. Njegova glavna naloga bo bila zagotavljanje protizračne obrambe, kar mu bo zagotavljal raketni sistem PAAMS (Principal Anti Air Missile System) in samostojni malokalibrski večcevni topovi imenovani Golkeeper (»golman«). Rušilec pa bo oborožen še z glavnim 4,5'' topom Mark 8, helikopter oborožen s torpedi pa bo skrbel za protipodmorniško obrambo. Prvi naj bi stopil v uporabo v letu 2007, drugi pa naj bi mu sledili po letu 2009. Eden najbolj znanih projektov je zagotovo švedska korveta VISBY. To je fleksibilna ladja namenjena celi paleti operacij, protiladijskim, protipodmorniškim, protiminskim, protizračnim, operacijam iskanja in reševanja ter nadzorovanja voda. Posebni karbonski materiali, oglata oblika trupa ji zagotavljata hitrost in slabo radarsko zaznavnost, da lahko brezskrbno opravlja naloge. Karbon zagotavlja veliko trdnost, hkrati lahkost, poceni vzdrževanje in dolgo dobo uporabnosti. Oborožena je z ladja - ladja/kopno raketnim sistemom RBS15MhII, glavnim 57 mm topom Bofors, ki ima kupolo integrirano s trupom (slaba radarska zaznavnost) in torpednim sistemom (400 mm žično vodena torpeda). Plinska turbina pa ji zagotavlja hitrost 35 vozlov. ZAKLJUČEK Iz članka lahko ugotovimo, da bodo ladje prihodnosti imele posebno oblikovan trup iz specialnih materialov, ki jim bodo zagotavljale visoko hitrost in slabo radarsko zaznavnost, visoka stopnja avtomatizacije bo zmanjšala število članov posadke, kar pa pomeni, da bo ob morebitni nesreči majhno število žrtev. Število žrtev se bo še zmanjševalo zaradi izboljšanega tako obrambnega kot napadalnega orožja, dodatno varnost pa zagotavljala še bojna skupina in njeno sodelovanje zaradi vseh teh lastnosti mornarice predvsem zahodnega sveta že izdelujejo takšne projekte in filmska znanstvena fantastika postaja realnost. Na koncu bi rad še poudaril, da tehnologije vzhodnega sveta nisem našel, kar pomeni ali jo še ne razvijajo ali pa so to dobro varovane skrivnost držav kot so Rusija, Kitajska, Indija. Morebitna primerjava bi bila zelo zanimiva, saj bi lahko ugotovili ali sploh še obstajajo razlike med njima. ♦♦♦ VIRI: • http://www.kockums.se/surfacevessels/visby.html • http://www. globalsecurity.org/military/systems/ship/dd-x. htm • http://www. fas.org/man/dod- 101/sys/ship/sea_shadow.htm • http://www.royal-navy.mod.uk/static/pages/1973.html • http://www. amsuper. com/newsEvents/index. cfm • http://tonytalkstech.com/2004/06/10/building-stealth-ships-for-the-future/ Tomaž Poje Ponovno se vam oglašam iz Bosne in Hercegovine! Oglašam se vam malo pozno, ampak bolje pozno kot nikoli. Spet sem bil na mirovni misiji v Bosni in Hercegovini, prav tako kot pred dvema letoma. Tokrat vam ne bom pisal kako sem potoval in tako naprej, tokrat vam bom napisal malo o življenju v bazi. Delam v ambulanti v bazi Butmir v Sarajevu, kjer je delo zanimivo in vsak dan se dogaja kaj novega, nikoli ni dan podoben dnevu tako, da čas kar hitro mineva. Življenje tu v bazi je zanimivo, spoznal sem veliko ljudi, z nekaterimi sem se spoprijateljil, tako da smo skupaj kadar je le čas, katerega pa je tu bolj malo, saj je delavnik kar natrpan, zato se največkrat dobimo ob večerih v "SAM-su", to je ameriški lokal, kateri se financira sam, saj ne dobi od amerike nobenih denarnih sredstev . Uslužbenci tega lokala pa veliko dajejo v dobrodelne namene lokalnim organizacijam in tudi šolam in otrokom, tako da ga zaradi tega veliko ljudi tudi obišče. V SAM-su se organizirajo tudi različna družabna srečanja kot npr. turnir v elektronskem pikadu, ročnem nogometu ali organizirajo karaoke noč, tako da je za dobro počutje vojakov tu dobro poskrbljeno. V bazi organizirajo tudi druga srečanja npr. turnir v biljardu, razne plesne tečaje, ipd. katerih se pa ne udeležujem prav pogosto, saj so ob takih urah, da je to skoraj nemogoče. Lep zbirateljski pozdrav iz Bosne in Hercegovine ♦♦♦ foto iz omenjenega SAM-sa Vidmar Aleš »Vojni Muzej Idrija« •kiiiiiiiiiiiiii Slavko MORAVEC Kosovelova 23, 5280 Idrija Tel.: 05 377 16 88 GSM: 041 407 651 E-mail: vmi@email.si "k'k'k'k'k'k'k'k ■ % I^^P « o u A. t:i-fcft ' J 'ti'.' ' £ ' ' " 3» " Idrija je mesto, ki je nastalo, ko so v njem odkrili nahajališča živega srebra v l. 1492. V širnem svetu e torej znano kot rudarsko mesto z najčistejšim živim srebrom. Od takrat dalje je Idrija znana tudi po mnogih učenjakih in tehničnih izumih oz. po mnogih posebnežih, ki so mestu vtisnili svoj pečat. Svojevrsten pečat poizkušam dati mestu tudi Slavko Moravec, saj sem poleti 1.2004 odprl vojni muzej, v katerem predstavljam zgodovino prve in druge svetovne vojne. Idrija je bilo namreč zaradi živega srebra mesto,ki je vedno privlačilo mnoge vladarje, ki so videli korist bogatega rudnika, zato ni nikakšna skrivnost ali posebnost, da je mesto Idrija vedno imelo tudi tujo vojsko, ki je pazila na rudnik. Na podstrešjih Idrijčanov je tako ostalo mnogo vojaških eksponatov, ki so posebnost za ta del Slovenije. Za te ostanke sem se začel s posebno vnemo zanimati l. 1991. ker sem po svoji naravi bolj radovednež kot kaj drugega, sem začel spraševati ljudi in znance, če imajo kakšno stvar, ki smrdi ali diši po vojski. No in tako je počasi začela nastajati moja zbirka, ki se je najprej širila v domačem stanovanju, potem v garaži. Kmalu so mediji odkrili mojo zbirko, posneli nekaj kratkih reportaž. Zanimanje za moje delo je postalo vse večje, zato sem iskal prostor, v katerem bi lahko razstavljal vse zbrano gradivo. V starem delu mesta, mi je lastnica odstopila prostor v Bajtovi hiši. Tukaj je nastal sedanji Vojni muzej, ki predstavlja zgodovino prve in druge svetovne vojne, vojake in njihove uniforme, ki so jih morali nositi tudi Idrijčani ne glede na to, pod katero državo so spadali. Tukaj boste lahko videli tudi takšne eksponate, ki jih ne boste našli v nobenem muzeju na svetu. Marsikatera stvar ima oznako velika redkost, saj je pravo čudo, da se je ohranila. Takšen je naprimer našitek na angleški bluzi prvega Jugoslovanskega padalskega bataljona, ki je bil ustanovljen l. 1944 v Gravini, v Italiji. Prav takšno vrednost ima tudi robček z inicialkami polka, ki je pripadala kraljevi družini italijanskega kralja. Le-tega je prestolonaslednik princ Umberto ob obisku v Idriji l. 1939 poklonil ga. Suzani. V muzeju si lahko ogledata tudi slike enega največjih zločinov, ki so ga zagrešili v takratni okupirani Evropi nemški vojaki s pomočjo domačih izdajalcev v Idrijskih Krnicah 11. junija 1944. Prva svetovna vojna je predstavljena v spomin Idrijčanom, ki so se borili in umirali na vseh svetovnih bojiščih. V posebnem prostoru so eksponati, medalje, bajoneti, puške, bombe in še marsikaj, kar spominja na tiste hude čase. Tukaj se najdejo tudi osebne stvari, ki so jih naredili vojaki sami, ali pa so jim služili kot relikviji. Prav posebno je predstavljen prvi prostor, to je soba, ki je posvečena partizanom in vojakom, ki so se kot jugoslovanski vojaki borili na strani zaveznikov, in sicer kot ameriški vojaki oskrbovalne enote ali prekomorci v Titovi brigadi. Med temi eksponati najdemo tudi taboriščno številko človeka, ki jo je iz taborišča privezano na roki prinesel domov, zastavo, ki so jo zašile dekleta iz Sp. Idrije za II. Bataljon VDV, ki je bil ustanovljen na Šentviški planoti. V tem prostoru si lahko ogledate veliko medalj in redov, ki so jih sorodniki borcev in bork sami prinesli v muzej, da jih bodo njihovi rodovi lahko videli tudi takrat, ko njih ne bo več. Tako se bomo lahko spominjali njihovega boja za današnjo svobodno Slovenijo in obstoj slovenskega jezika. Vabim Vas na ogkled muzeja, v katerem Vam bom poizkušal predstaviti zgodovino takšno, kot je bila, neolepšana in nepopravljena, saj slike in dokumenti govorijo sami zase. Vsak obiskovalec pa si lahko sam zase ustvari sliko tedanjega časa. V posebno čast mi bo, če boste iz muzeja odnesli čimveč pozitivnih vtisov. Potem pa Vas vabim, da preživite prijeten dan v našem mestu, pomešajte se med ljudi in videli boste, da smo Idrijčani prijetni in odprti ljudje za vsakogar. Čisto za konec Vam želim, da nikoli nihče od Vas nebi doživel takšnih grozot, kot so jih doživeli naši predniki. ♦♦♦ foto : SlavkoMORAVEC LEPO POZDRAVLJENI Slavko MORAVEC ZDRUŽENJE ZBIRATELJEV VOJAŠKIH INSIGNIJ SLOVENIJA LA LÉGION ÉTRANGÈRE LEGIJA JE NAŠA DOMOVINA Razvoj francoske Tujske legije lahko razdelimo v dve fazi: ^ Prva je trajala od leta 1792 do leta 1831, ko so bili v 'njej'' skoraj' ' izključno borci za neodvisnost svojih držav. ^ Druga faza se je začela 9. marca 1831, ko je legija postala najemniška vojaška organizacija, njen namen pa je bil ohraniti in širiti francoske kolonialne posesti, predvsem pa opravljati naloge, ki jih niso hotele opravljati enote sestavljene iz nabornikov. Tega dne je francoska vlada sprejela zakon, ki je predvideval, da je izključna naloga legije boj s prebivalci kolonij. Tega leta je legija štela 1800 vojakov. Prvič je posredovala v Alžiriji, kjer se je potem bojevala vse do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja. Legionarji so se bojevali v krimskih vojnah 1854, sestavljali so del ekspedicijskega korpusa v Mehiki (do leta 1866 je legijski polk štel 8 bataljonov). Med 2. svetovno vojno so se legionarji bojevali v Eritreji, Libiji, Tuniziji, Franciji in Nemčiji. Po vojni je del napredne javnosti zahteval, da se legija razpusti, vendar sta jo državni in vojaški vrh zopet oživila in leta 1954 poslala v Indokino, kjer so jo po hudem porazu proti vietnamskemu odporniškem gibanju premestili v Afriko, natančneje v Alžirijo. Ko je bila leta 1962 vojna v Alžiriji končana, so legijo razmestili po različnih oporiščih širom po vsem svetu. Danes šteje legija okoli 8500 pripadnikov, ki prihajajo iz več kot 100 držav sveta, sestavljena pa je iz naslednjih enot: ^ oklepnega polka ^ padalskega polka ^ štirih pehotnih polkov ^ dveh polkov za logistiko oz. podporo ^ pol brigade nastanjene v Džibutiju ^ transportnega polka V operaciji puščavski vihar sta aktivno sodelovala tudi dva polka Tujske legije in sicer: ^ 1. konjeniški, ki je svoje konje zamenjal za oklepna vozila že med II. sv. vojno. ^ 2. pehotni polk. Général Paul Fréder ROLLET, legendarna oseba rojen 20.12. 1875, upokojen decembra 1935, umrl 16.4. 1941 v Parizu. 36 let je služil v Tujski legiji, slaven je postal, ko je po smrti polkovnika Durieza prevzel poveljstvo nad tujskim regimentom (RMLE= Régiment de Marche de la Légion Etrangère) v bojih v Loreni 1917 do konca 1. sv. vojne in tako zaslužil mesto najbolj odlikovanega francoskega regimenta. Po vojni je poveljeval Prvemu tujskemu regimentu v Sidi Bel Abbesu in bil smatran kot »Père de la Légion« (oče legije). Malo pred pokojem je bil imenovan za generala, kar je bilo izjemnega pomena, saj do tedaj legija ni smela imeti generalov, ki bi poveljevali vsem njenim regimentom, saj je bil vsak regiment pod poveljstvom generalov francoskih regularnih edinic.) ♦♦♦ Milan KRIŽMAN iDopisnk ZDRUŽENJE ZBIRATELJEV VOJAŠKIH INSIGNIJ SLOVENIJA ll||f RIMERI ŽIGOSANJA BAJONETA Dopisnik iZ|srujl|CrnlGoll Žigosanje bajoneta M 1849/56 sistema ,,Mini -Petrovic-Frankot ,, (Vensenski nož) Spoštovani bralec ! Ta članek smo se odločili objaviti v izvirniku (srbskem jeziku), glede na to, da bi pri prevajanju lahko prišlo do neljubih napak in bi članek avtorja iz SCG zgubil originalnost. Upravni odbor ZZVTS Počev od 26. januara 1856. godine u Kragujevačkoj fabrici vršena je kontrola i žigosanje svih bajoneta sistema Mini M-1856 žigom MC sa krunom - ciriličnim pismom (Žigom glavnog kontrolora Mihajla Cvejica) Žig na Turskom bajonetu sistema Mauser M-1890 Tura sultana Abdulhamida TT ibn Abdulazisa Pored osnovnog žigosanja na francuskom bejonetu sistema ,,Gra,, M-1874 od 1855. godine bio je i obavezan natpis na gornjem delu teluca bajoneta ♦♦♦ Nebojša MILANOVIČ Mititaiy Martin Kranj, dne 15.09.2005 Hrvaški generalpolkovnik na ogledu v muzeju Dan pred obiskom hrvaškega poveljnika kopenskih sil generalpolkovnika Marekovic Marjana v naši vojašnici Kranj sem bil obveščen, da si bodo najverjetneje tudi ogledali moj muzej. Zato smo vse potrebno pripravili na ogled a je drugi dan prišlo najprej obvestilo, da ogled v muzeju odpade zaradi prekratkega obiska in prenatrpanosti v časovnici. No pa se je vse obrnilo povsem drugače za kar sem lahko zahvaljen poveljniku vojašnice polkovniku Obreza Milanu in pa seveda načelniku ppolk. Žurman Milan-u. Ko si je g. general ogledal zbirko je bil prijetno presenečen nad velikostjo in seveda tudi sam dodal (kamenček v mozaiku) namizno zastavico kopenske vojske Hrvaške, ki jo je moč sedaj vid eti v muzeju. ♦♦♦ visoki časniki HV na ogledu v muzeju g. general se vpiše v knjigo gostov g. načelnik že gleda na uro, koliko smo presegli Martin. G. general v pogovoru z prisotnimi. Martin LESKOVAR P o p u s t i z ZZVIS i z k a z n i c o MUZEJ naslov telefon VSTOPNINA Gorenjski muzej - Kranj Tomšičeva 44, 4000 Kranj 04/ 20-13-950 cena za dijake, študente Muzej motociklov Vransko 31a dogovor pri vstopu Tobačni muzej Tobačna 5, Ljubljana 01/ 47-77-111 Brez vstopnine Gasilski muzej Slovenije Trg svobode 5, Metlika 07/ 30-58-697 Brez vstopnine Pivovarski muzej Kobarid 01/ 47-17-340 Brez vstopnine Kobariški muzej 05/ 389-00-00 dogovor pri blagajni (veza g. Šerbec Jože) Zelezničarski muzej Jesenice 041/558-389 Prost vstop z izkaznico ZZVIS (g. Bogič) KUPIM..........PRODAM.........MENJAM........KUPIM...........PRODAM...........MENJAM... > Menjam : • Maskirno uniformo (JLA) Niške specialne enote. • Uniformo za prvo generacijo vojaka SLO za izhode ali odhode domov. • Uniformo podčastnika SLO pehota. • Uniformo častnika SLO pehota • Poljsko VP uniformo, • Našitke, položajne oznake, ipd,..... Martin gsm: 031 / 500 - 405. ❖ Objavite svoj oglas. !!! ************************************************************************************ ************************************************************************************ N A S L O V I N O V I H Z B I R A T E L J EV Z Z V I S - a ŠENVETER Marjan Ceršak 6, 2215 Ceršak 041 / 203 - 617 Zbira : • Značke, Medalje, Odlikovanja • Insigniji, Uniforme, Kovanci • Numizmatika, Značke, Polož. Oz.,... MRAK Nejc Pipanova 78, 4208 Šenčur 031 / 736 - 976 Zbira : • Značke, Medalje, Odlikovanja • Insignij i, Uniforme,.... • Ostale starine,........ Glasilo ZZVIS » ZBIRALEC št.9 « je bilo izdelano v 300 izvodih. Uredil : Martin LESKOVAR Tisk : ČUK d.o.o. November 2005 N A S L O V I Z B I R A T E L J EV ----- Z Z V I S - a 1. ACALINOVIC Zeljko 031 / 878 - 394 Našitki SLO, tuji, policija, Uniforme, pokrivala, značke, odlikovanja in ostalo,... 2. ARZENŠEK Martin 031 / 839 - 902 Značke,Medalje, Sablje, Bajoneti,........ 3. BERGINC Vito 040 / 618 - 679 značke,medalje,pol. oz..,kovanci, odlikovanja,.. 4. BJELOŠ Nenad NEŠO undying@panet. co.yu Značke, Medalje, Odlikovanja Insigniji, Uniforme, Ostale starine,....... 5. BUNDERŠEK Roman 041 / 325 - 200 Insignij, Kovanci,. Položajne oznake,........ 6. GUMPOT Leopold -Polde 031 / 616 - 692 Svetovna militrarija, Soška fronta,........... 7. JERONCIC Miro 031 / 837 - 251 miroslav.jeroncic@telemach.net Našitki SLO, tuji, policija, pol.oznake,značke, razglednice, denar, Filetelija, numizmatika ,... 8. KIDRIC Robert 031 / 638 - 099 Značke, Medalje, Položajne oznake,........ 9. KLEMENC Mitja 031 / 395 - 230 mitja. klemenc@telesat si Našitki , kovanci, medalje, uniforme, pokrivala, čelade, značke, odlikovanja, bankovci, denar, 10. KOŠELNIK Matjaž 041 / 571 - 181 Insignij, kovanci, Pokrivala, granate, Zaščitne maske,RKB oprema,.. 11. KOTAR Jože 041 / 848 - 503 jusuf65@email. si jusuf65@hotmail com Našitki SLO, tuji, Uniforme, položajne oznake, značke, odlikovanja, kovanci,pokrivala, 12. KOTUR Rajko 041 / 644 - 575 Našitki SLO, tuji, policija, polož. oznake, značke, odlikovanja, kovanci, denar, značke, tel. kartice, itd. 13. KRESE Andrej 041 / 368 - 028 Insignij, Kovanci,. Položajne oznake,........ 14. KRIZMAN Milan 041 / 855 - 793 milankrizman@gmail.com RD®W MMM\L MORiS , uniforme, našitki SLO, pokrivala, položajne oznake, odlikovanja 15. KRK Ljubo 041 / 375 - 280 Značke, Medalje, Odlikovanja, kovanci, Razglednice, predmeti iz 1.sv.vojne na temo Franc Jožef (kipci,lončki,kozarci),.. 16. KRULEJ Dejan 031 / 729 - 865 Našitki SLO, tuji, policija, polož. oznake, SS - Nemčija Il.sv.vojna, odlikovanja,itd 17. LESKOVAR Martin 031 / 500 - 405 zzvis@email.si dolfe. slo@email. si Našitki SLO, tuji, policija, uniforme, pokrivala, položajne oznake, značke, odlikovanja, kovanci,in........................ 18. MAJHENIC Jože 051 / 244 - 421 Značke, Medalje, Odlikovanja Insigniji, Uniforme, Ostale starine,........ 19. MARINCIC Igor 041 / 313 - 547 MORiS , uniforme, našitki SLO, pokrivala, položajne oznake, odlikovanja 20. MOCNIK Mitja 041 / 382 - 399 fj1@email.si Uniforme, pokrivala, Odlikovanja,medalje, značke, Militarija 1991, Soška fronta, Knjige,karte,časopise,.... 21. MORAVEC Slavko 041 / 407 - 651 vmi@email.si Našitki SLO, kovanci, pol.oznake, značke, noži, odlikovanja, medalje, uniforme, pokrivala, bajoneti, sablje, orožje,.. 22. PODJAVERŠEK Mirko 01/ 544 - 45 - 82 PODPIRA ZBIRATELJE 23. POJE Tomaž 041 / 568 - 372 tomaz. poje@sM net Insignij,Značke, kovanci, Polož. oznake,..... 24. PRAH Dušan 041 / 385 - 752 Našitki, insigniji, Uniforme, pokrivala, Odlikovanja, medalje,značke, kovanci, položajne oznake,.. 25. SCHEICHER Matevž 041 / 267 - 735 zmajevasekira@vahoo. com Našitki, kovanci, medalje, odlikovanja, pol.oznake, uniforme, pokrivala,. 26. SIMONCIC Gortan 01/724 -25 - 04 sortan@sioL net Našitki, fotografije, knjige, zemljevidi,. pol.oz.,odlikovanja, kovanci,..... 27. TURK Jože 041 / 288 - 956 Našitki, uniforme, pokrivala , položajne oznake, značke, odlikovanja, kovanci,. 28. TUŠAR Ivan 041 / 889 - 743 Našitki SLO, kovanci, položajne oznake, značke, odlikovanja, medalje 29. VIDMAR Aleš 041 / 518 - 987 hovla1@email. si Našitki SLO 30. VEZOVIŠEK Iztok 041 / 638 - 702 Našitki , policija, uniforme, pokrivala, pol.oz., značke, odlikovanja, kovanci, orožje,...... 31. ZADNIKAR Janez 041 / 507 - 381 32. ZIBERT Iztok 040 / 226 - 323 Insignij, Kovanci, Položajne oznake,........ h ttp ://www.zdruzeni e-insigni j .¡si emaii : zzvis@email.si