«eopt 8»turd«y», and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urodstfkl te «pro»maki proafteris mi Hoath Lowudol« Aro. Offloo of Publtcattpsi NIT Booih Uorndolo Afo. Totopboao, Roakw«U 4904 chicago, ilu četrtek, 2. junija (june 2), i»s8 H M Yosrty ste v,—number 108 Aecoptonoo for mollter ot asoctel rato of pooUffo provtdod for te aoetton 110*. Art of Oet S. 1*11. sotborliod Jono 14, 191« fova zm delavskeg |ifrnilo je priziva Republic Steel Corp. in Rem-jnjton-Rand Co. ter potrdilo odlok odbora, da mora »lednja uposliti 4000 atavkarjev. Sodi- |če odložilo akcijo o apelu Toma Mooneyja fsAisgton, D. C. 1. jun. — pralno vrhovno sodišče je ikJjučikj svoje zasedanje z ob-dveh odlokov v prilog fe-nlnemu delavskemu odboru, ndilo je, da mora okrožno mio sodišče v Philadelphiji iti odlok, ki prepoveduje irakemu odboru obnovitev ure proti Republic Steel in odklonilo priziv Re-gton-Rand Co. proti razsod-delavskega odbora, da mora Vmo uposliti 4000 stavkar- )dlok vrhovnega sodišča pro-jeklarski korporaciji bo do-tskojšen odmev v proceduri ivskega odbora proti Ford ptor Co., ki je vložila priziv oti razsodbi odbora pri fede-apelatnem sodišču v lingtonu, Ky. Predno je ai tribunal naznanil svoj ok proti Republic Steel Corp. delavski odbor izjavil, da bo vil postopanje proti Ford utorCo., če bo injunkcija jek-ike korponacije umaknjena, obeh slučajih ae hoče delavski f izogniti porazu pred solen. Vrhovno sodišče je namreč apel poljedelskega tajnika obnove procedure proti i klavniški družbi v Kansas bu, odobrilo pa je tajnUuwtoLletaL Ta 80 Pr,,etel» 8 *«ver* nmti n«li u™«^* presenetila Japonce. ST^nJi so izgubili štiri letala v spopadu s Kitajci. Vojne operacije na fronti v centralni Kitajski so bile u-stavljene. Na ozemlju med Lunghajem in Rumeno reko je koncentrirana velika kitajska armada, da ustavi prodiranje japonskih čet proti Hankovu. nje proti neki klavniški ibi v Denver ju. Vse to je no z odlokoma sodišča v i Republic Steel Corp. in tington-Rand Co. Mvetniki Republic Steel i so argumentirali, da je zaslišanje pred delavskim »rom pristransko in odlok, nora korporacija ponovno •M stavkarje, krivičen. Te-mnenja je bilo tudi okrožno ifce, ki je izdalo injunkcijo rilog korporaciji. rhovno sodišče je odložilo jo o apelu Toma Mooneyja, delavskega jetnika. >vno vrhovno sodišče v Ca-fniji ga ni hotelo pomilosti-aksr se je obrnil na vrhovni frnal. Ta bo najbrž . razbijal o Mooneyjevem apelu (rtobru, ko se spet sestane v 'jem zasedanju. ussolinij evin Letalska bitka med Kitajci in Japonci Konfliktna poročila o izidu bitke Šanghaj, 1. jun. — Oboji, Kitajci in Japonci, poročajo o zmagi v največji letalski bitki, ki se je včeraj vršila nad mestom Hankov. Cez »to bojnih letal se je udeležilo bitke. Japonsko poročilo pravi, da je 30 japonskih letal navalilo na glavno mesto kitajske vlade, ki so sestrelila 20 kitajskih letal. Japonci so v spopadu izgubili samo eno letalo. Poročilo iz glavnega stana kitajske letalske sile zanika japonske trditve o zmagi. Kitajci pravijo, da so bili japonski letalci pognani nazaj in da je bilo 15 japonskih letal uničenih. Japonski letalci so včeraj ponovno napadli Kanton, glavno mesto južne Kitajske. Ta je bil že četrti napad v zadnjih dneh. V prvih treh so japonske bombe ubile okrog 800 oseb, včerajšnji napad pa se je izjalovil, ker so Kitajci dobili 40 novih iev načrt Lov na ugrabitelje dečka v Floridi Miami, Fla., 1. jun. — Več sto ljudi se je podalo na lov, da najdejo ugrabitelje pet let starega dečka Jamesa B. Casha, sina bogatega trgovca. Deček je bil u-grabljen zadnjo soboto iz sobe, v kateri je spal. Njegov oče je včeraj vrgel zavoj bankovcev v vsoti $10,000 ob samotni cesti kot odkupnino, katero so zahtevali ugrabitelji, toda za dečkom še ni nobenega sledu. Iz tega sklepajo, da je bil umorjen. Pri lovu na ugrabitelje sodelujejo tudi federalni agentje. domislita ugnati An-llijo in Francijo J*. 1. jun. — V tukajšnjih krogih se poroča, JH^r opustil načrt name-7**» prijateljstva z Angli-■*m«*to toga bo tesno ko-Italijo za uničenje Ve-"r t*»'J«-. 7* nov načrt sta ^ "i Mussolini zedinili ■2'*®* bil Hitler v Rimu. * nsčrt določa, cU se An- Magoma, korak z. »T* *vi korak i« skupna ' italijanska okupacija rjy >«or.k bo pa na-P^tl sovjetski Rusiji z Vfhoslovaldje. Hl- * rT. ko # Pra*> vred, U^JJOL8lovakljo razde-in PoIj,ko- b mata v tem . *v«o Poljska) ' «3£ ??v; u X Z:*> Tu^ijeir. la k(mi"*o Nemčije in Bi an rjoti *n Lm*,hiti Mir* « kttert bosu Družba obtoiena kršenja Wag" nerjevega zakona Washkigton, D. C„ 1. jun. — Federslni delavski odbor Je obtožil American Rolling Mili Co., ki ima tovarne v Ashlandu, Ky., kršenja Wagnerjevega zakona. Odbor pravi, da se Je pridružila drugim korporacijam pri zatiranju unijskega gibanja in da so njeni agentje terorizirali organizatorje in unioniste. Delegacija ameriških Slovakov v Pragi Praga, 1. jun. — Peter Zenkl. župan v Pragi, je včeraj sprejel delegacijo ameriških Slovakov, kateri načelu je dr. Peter L. Kletko iz Chicaga. Slednji Je dejal, da je delegacija prišla v Češkoslovaško, da dejansko, ne samo n besedami, dokaže, da Slovaki podpirajo republiko. Potneje je delegacijo sprejel premier Milen HodU. Hitler in Mu**olin. zahtevala precejšen teritorij ter jo uničila kot velesilo. Domače vesti Obiski Chicago. — Anton Jurca iz Detroita v spremstvu svoje žene je v torek obiskal gl. urad 9NPJ in uredništvo Prosvete. Rojaka našli mrtvega v parku Cleveland. — Na spominski praznik so našli, v Gordonovem parku rojaka Mihaela Zadnika mrtvega. Vzrok smrti ni naveden. Star je bil 62 let in doma od nekod na Krasu. Poznan je bil kot miren in pošten človek in tu ne zapušča sorodnikov. Akcija za samostojno JSZ ChicsgOi---Kot potH^ča Pro- letarec od tega tedna, je klub št. 5 JSZ v Johnstownu, Pa., pri katerem je Fr. Podboj tajnik, soglasno sprejel iniciativni predlog za odstop Jugoslovanske socialistične zveze od ostankov a-meriške socialistične stranke. (Na zadnjem zboru v Kenoshi, Wis., pred nekaj tediu je Roy Burt, tajnik stranke, poročal, da stranka šteje še okrog 7000 članov.) Predlog jonhstovvnskega kluba se glasi, naj JSZ pcstane 6anu »tojna in naj deluje ra socialistično stvar samo med našim delavstvom. Nov grob v Indlani Clinton, Ind. — Dne 30. maja je tu mrtvoud zadel Franka Knafliča, člana in predsednika društva 50 SNIPJ. Se tistega dne je umrl. Star je bil 56 let m do-m»«ed--*«vnkre pri Mariboru. Vf^dE Zahtevajo revizijo penzijskih zakonov Stališče voditeljev unij CIO in ADF Ročk Island, IU. — (FP) — Kakor hitro je delavec "prestar" zn delo in mu podjetniki nočejo več dati prilike do zaslužka, naj bi takoj pričel preje-* mati starostno pokojnino. To je smisel resolucije, ki je bila sprejeta na konferenci delavskih voditeljev CIO in ADF, ki so so tukaj sestali, da razpravljajo o socialni zaščiti. Udeležil se jo jo tudi zastopnik državnega delavskega departmenta. Znano je, da delavec s 40 leti danes že težko delo dobi, ker je v očeh mnogih kompanij "prestar", čeprav je v evoji najlepši moški dobi. Konferenca FAŠISTI POTOPI- Anglija raztegne LI NADALJNJO ANGLEŠKO LAD JO Truto ljudi ubitih v letalskih napadih PROTEST PROTI IZ-JAVI KARDINALA FrilU OO iMUMto, da ^lnal^ „f gleški tovorni parnik Pentha- Clinton je prišel leta 1918 in tu zapušča ženo, tri sinove in hčer. Norveška hoče oetati nevtralna Oslo, Norveška, 1. jun. — Deklaracija, da si Norveška pridrži pravico nevtralnosti v vsaki vojni, ki bi jo i z z v a 1 a kaka akcija Lige narodov, katero Norveška ne odobrava, je bila včeraj soglasno odobrena v parlamentu. Deklaracijo je podprl zunanji minister, ki je dejal, da so sankcije nevarna stvar, poleg tega pa jih Liga narodov ne more izvajati. remedura proti tej. diskriminaciji napram srednje starim do-lavcem raztegnitev penzijskega zakona, ki naj krije vse delavce s 45. letom naprej. Vsak delavec nad to mejo, ki ne more dobiti dela vsled svoje starosti, naj prične prejemati starostno pokojnino, kar bi mogoče streznilo delodajalce, da bi prenehali s to antisocialno politiko. \ Za tajnika konference je bil izvoljen Lee Jfcrton, tajnik stavbinskelga sveta adf v Ge-lesburgu. Njeno prihodnje zborovanje se vrši 26. maja v Kee-vvauneeju, 111. ' Verski izgredi v Me- hiki; štirje ubiti Barcelona, 1. jun. — Tristo civilistov je bilo ubitih in več sto ranjenih včeraj, ko so fašistični letalci napadli z bombami mesto Granillers v Kataloniji. To mesto leži 16 milj severno od Barcelone, glavnega mesta Katalonije, kjer je sedel španske ljudske vlade. Istočasno so fašistični letalci bombardirali Valencijo, prlsta- Mexico lun. — Štiri pet je bilo ranjenih v Viliahermosi, država Tabasco, ko je policija skušala ustaviti procesijo katolikov. Victor Fernandez Manero, governer te države, je obdolžil nekega odvetnika in dva duhovnika odgovornosti za agitacijo, kateri so sledili izgredi in bitka med verniki in policijo. Gradbena induetrija v Chicagu na peu Chicago. — Aktivnost v čika-ški gradbeni industriji^« bila v aprilu 13.6% od normalnosti, kakor poroča državni delavski department. mes, ki se je nahajal v pristanišču. To je že tretji angleški parnik, ki so ga fašisti potopili. Zadnji pondeljek so fašisti razbili z bombami tudi francoski parnik Djcm. Hendave, Francija, 1. jun. — Nove fašistične Čete so odrinile na fronto med Teruelom in Va» lencijo po zavzetju mesta Mora de Rubielosa. Lojalisti so zasedli nove pozicije ob cesti Te-ruel-Valencija, da ustavijo prodiranje sovražnika. ljevo krilo fašistične armade, kateremu poveljuje general Jose Varela, je včeraj okupiralo več vasi južnovzhodno od Teruela. Fašistično poročilo se glasi, da so lojalisti Izgubili devet letal v bitki v zraku v bližini Mora de Rubielosa. Madrid, 1. Jun. — Vladni letalci so včeraj napadli z bomba mi pristanišči Propinca in Palma ob otoku Malorki, se glasi uradno poročilo. Dalje so bom bardirali fašistično letališče pri mestu La Cenia, južno od Tor-tose, kjer so koncentrirana ita lijanska bojna letala. Poročilo dostavlja, da je bilo bombardiranje učinkovito. Budimpešta, Ogrska, 1. jun.— Katoliški duhovniki iz lojalistič ne Španije so protestirali proti izjavi, ki jo je podal kardinal in nadškof Goma y Tomas iz Toleda, Španija, na evharistlč-(Dsljo ns I. * trasi.) Živilski delavci glsssjejo s reprezeatariji prt kolektivnih pogejssjlh. HfedsJs sMks kaže tfelsv. c« pni volilnimi prostori v Haa Fraacfeea. . ra . , * vojaško službo Vse odrasle moike bo potegnila v armado Ix)ndon, 1. jun. — Govorice o pripravah sa vojno nočejo utihniti, kar dokazuje, da je bojazen pred krvavim konfliktom zajela vse prebivalce. Premier Neville Chamberlain kljub pritisku opozicije v parlamentu ni hotel komentirati poročil, da je njugova vlada le izdelala načrte glede potegnitve vseh sposobnih moških v armado. Na podlagi teh načrtov bi morale tudi ženske opravljati nekatera vojaška in obrambna dela v slučaju, da se Anglija zaplete v vojno. Clement R. Attlee, vodja laboritske opozicije v parlamentu, je končno delno uspel s svojim pritiskom na premierja. Cham-beplaln je obljubil, da bo danes podal izjavo, v kateri bo pojasnil načrte, katere so člani njegovega kabineta odobrili na svoji seji. To pomeni, da bo premier zahteval od parlamenta oblast, da odredi prisiljeno vojaško službo v slučaju Jsbruha vojne. Ko je parlament debatiral o vprašanju obrambe, Js unija strojnikov, ki ima 900,000 članov, oplazila Thomaaa Insklpa, obrambnega ministra. Izjavila je, da je minister dal savajalno poročilo o obsegu izvoza angleškega orožja, da premoti člano unije. Sprejela je tudi resolucijo, v kateri naglaša, da ne bo trpela vladnega vmešavpnja v svoje afere, kar pomeni, da jo proti načrtu glode uposlitve ne-Izurjenih delavcev pri delih, ki Jih sds} opravljajo strojniki. ' fTi'' H- #1 """" ' 7 f ^ ( Nacijski naval na židovske kavarne Policija aretirala Uz 300 gostov Berlin, 1. Jun. — Nacijska policija Je sinoči navalila na Udov-ske kavarna ln aretirala 889 gostov, med temi mnogo žensk To Je bil največji policijski na val na židovske kavarne v Berlinu v zadnjih treh letih, Vsi aretirancl so bili odpelja nI na glavno policijsko postajo, kjer so bili zaslišani. Samo nekaj je bilo izpuščenih, ko so se identificirali, drugI pa so bili pridržani v zaporu. Minlstsr propagande je dejal, da je bil uprizorjen lov na kriminalce, ki se zbirajo v kavar nah, dočim drugI pravijo, da Je bil naval odrejen zaradi tega, ker so se pričele širiti govorice, ds se nemšks dekleta shajajo s Židi v kavarnah. Schuschnigg dobil "častno policijsko straio" Berlin, 1. Jun.—Kurt Schuschnigg, bivši avstrijski kancelar, Je še vedno na Ihinaju, toda premeščen Je bil v drugo stanovanje in dobil Je "častno policijsko stražo." Tako so Izjavili včeraj nacijski ursdniki v Berlinu in ns Dunaju. Prejšnje poročilo se Je glasilo, ds Js bil Hchusrhnigg odveden v nacijsko Ječo "nekje ns severu" zsdnjo wš>oto iz ps-lače Belvedere ns Dunsju, kjer Je bil pod policijskim nadzorstvom, odksr Je Hitler okupiral Avstrijo. Prošnje onih, ki so hoteli obiskati bivšega kancelarja, eo M le odklonjene. Unija oljnih delavcev zmagala pri volitvah Toledo, O. — Pure Oll Co. Je obnovila pogajanje s mednarodno unijo oljnih delaveev (CIO) po volitvah glsde repreaentacije pri kolektivnih pogajanjih, pri katerih Je zmagala s veliko vs- ŽUPAN HAGUE POPUSCAVBOJU PROTI UNUAM ' »ii n i. Obsodba zatiranja civilnih svobodičin v Jer-sey Cityju AKCIJA SENATNE-GA ODSEKA New York. — (FP) — Pod pritiakom od vseh strani je Frank Hague, župan v Jersey Cityju, odnehal v gonji proti u-nljam Odbora za industrijsko organlsacljo in zdaj je pripravljen na sklenitev premirja. Te so se nedavno satekle k sodišču, da zavelejo roke lupanu, kl s pomočjo policije satira civilne svobodščlne. Haguejevl agentje so le ponudili spravo trntjam, če bodo umaknile legalno postopanje. Senatni odaek, ki mu ttsčeluje senator La Follette in kateremu Je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih svobodščln, je le namignil, da bo nastopil proti lupanu. Newyor!k! Hit Post je izposloval začasno injunkcijo proti Haguejevl policiji, kl prepoveduje vmešavanje v prodajanje In razpečevanje tega Usta v Jersey Cltyju. Zanimanje sa lupanove aktivnosti je veliko tudi med republikanskimi politik!. V zatiranju svobode tiska ln govora v Jersey Cltyju vidijo molnost učinkovite propagande proti demokratski stranki« Hague je namreč podpredsednik eksokutlvnega odbora te stranke. Federalni sodnik Wllllam Clark v Newarku, ki Je iidal Injunkcijo v prilog newyortkemu listu, je okrcal llaguejevega odvetnika, ko Je slednji kritiziral "zunanje" agitatorje, kl prihajajo v Jorsey Clty. "Cas Je le, da molčite o zunanjih agitatorjih", je rekel sodnik. "Ljudje, kl prihajajo is New Yorka, Imajo prav take pravice v Jersey Cityju kot drugi. Naveličal sem se le ponavljanja fraz o zunanjih agitatorjih." Diktatorski lupan Je prepričan, da je umik najboijta taktika, zato Je informiral delavske unije, da se ne bo vrneta-val v njihove aktivnosti. Njegov predstavnik je obljubil, da ne bo oviral delovanja unij ln organizatorične kampanje. Hague Je kapituliral po naznanilu, da Je justični depart-ment odredil preiskavo. Vito Marcantonlo, predsednik Mednarodne delavske obrambe, Je zdaj oImIoIIII župana podkupovanja porotnikov, ki so spoznali zs krivega Johna D. tanga volilnih sleparij, tango Je politični nasprotnik tupana. Španska vlada ob* javila število irtev fašističnih bomb Pariz, 1, Jun. — Številke, kl jih Je objavila španska ljudska vlada, kažejo, ds Je bilo od izbruha civilne vojns do 11, sprlla tega leta 10,7W civilistov ubitih in lft,H20 ranjenih v fašističnih letalskih ns|miiih na špsnsks mesta, Po tem dstumu so fsšlstič-ni letalci uprizorili več nspsdov ns Barcelono, Valencijo, Hsgun-to in druga španska mesta, v. katerih Je bilo 1500 oseb ubitih in ,'KMM) ranjenih. Poročilo omenja, da Je bila v«čina napadalnih Is-tsl izdelana v Italiji In Nemčiji. Pilot je letal so tudi Nemci ln Italijani, člno. Unija Je oklkala stavko pred nekaj tedni, ko Je drulba odklonila pogajanja pod pretvs-v) da "neodvisna" unija rsprs-sentirs večino delavoev, v katero Js possgel federalni delsveki department, nakar Je delavski odbor odredil volltvt. fioiriti PROSVETA THI KVMGHTBflOlIfT M tK LASTNIMA SI .._.______(toMB (M«) NllMtoM«MltonSaliMMii« • 0tow» ns • I* HM. s» M »e late i M d3PJ£F šE««««* Težke posledice razkola Konflikt med unijami ADF in CIO na industrijskem polju se je razširil tudi na politično polje. Cela vrsta delavskih porazov v volilnih bojih v teku enega leta poteka naravnost iz tega katastrofalnega konflikta med unijami. Porazi v Detroitu, Seattiu in drugih krajih nosijo prsočiUn pečat delavske razcepljenosti, izvirajoče z industrijske fronte. Vsako drugo tolmačenje teb porazov bo težko držalo in nikogar prepričalo, posebno ne onih, kl ae ne diuv premotiti s frazami in demagoštvom kri-vih prerokov. Kako more ameriško delavstvo pričakovati kakšnega konkretnega uspeha na političnem polju, dokler imata Ameriška delavska federacija in Odbor za industrijske unije vsak svojo "nestrankarsko ligo", ki v volilnih tekmah druga drugi uničujeta volilne rezultate? Na ta način ne more biti uspeha — In ameriška reakcija se lahko smeje naivnim delavcem. Malokje je opažati, da ADF (n CIO koope-rirata v volilnem boju; če s« to zgodi kje lokalno, se ne godi iz prepričanja oziroma iz delavskih principov, temveč pod pritiskom lokalnih razmer, ko mora tudi največji tepec ns čelu te ali one unije spoznati, da medsebojni delavski razdor vodi naravnost do uničenja obeh unijskih strank. Ker je takšna prisiljena enotnost tu pa tam le lokalhega pomena, naravno ostane bres blagodejnega vpliva na položaj v aplošnostl. V čigavem interesu se nadaljuje nesmiselni razkol? Saj je vendar jasno, da izrazite načelnosti ni videti na eni In ne na drugi strgnl. Ce bi na primer "Delavska nestrankarska liga", katero vodi CIO oziroma John Lewis, Imela kakšen resen program, kl bi vsaj cikal na kakšne dalekossšne reforme v smeri sa odpravo kapitalističnega sistema, bi človek še malo pomislil. Tako pa nima nič, na kar bi se zavedni delavci lahko oprli. Na obeh straneh poudarjajo le malenkostne newdealske reforma 1 Na obeh straneh je le abstraktno poudarjanje demokracije 1 V odsotnosti načelnih razlik moramo torej zaključiti, da se razkol med organiziranim delavstvom nadaljuje le v interesu voditeljev. William Green, vodja Ameriške delavakt federacije, je znan socialni drobtinar in politični nazaduj uk; prav tako ao njegovi pomočniki od prvega do zadnjega politični nazadnjaki in socialni jalovcl. VVoll in Hutchanson sta celo pristaša konservativna republikanske politiko. Ali je John l*wis kaj bolji? Niti sa las nai Socialno in politično je danes tam, kjer ao konservativni voditelji demokratske stranke, na primer Parlcy. Ne Green niti I*wls se nista še nikdar izrekla za globlje socialne reforme, kl bl vodile do odprave kspitalistlčnsga sistema. Oba sta zvesta pristaša tisto nemogoče politike, katera hoče, da bosta "volk alt in kosa cela", to Je, da ss bo kspitalistom in delavcem dobro godilo ... Dovolj prič je le povedalo, da razkol traja zaradi t«*ga. ker sta oba glavna voditelja preveč trmasta, da se bl umaknila. Obe Izkoriščata potrpežljivost tisočerih članov strokovnih in induatrijskih unij za avoj osebni presti! In zaradi tega naj se aedem milijonov organiziranih ameriških delavcev—po tri ia pol milijona v vsakem Uboru—kavaa med aeboj in msdasbojno uničuje efsktivnost obeh protiv-nih delavskih organizacij t Lewia danes bolj sovraži Greena kot sovraži ameriške kapitaliste — In Green bolj sovraži l*wiaa kot sovraii Forda. Girdlerja ali Knud-asna. In sedem milijonov delavcev Je pozvanih, naj se prav tako sovražijo msd seboj In Izčrpajo avoje energije v bratskem boju namesto v boju s svojimi pravimi izkoriščevalci l Da ae še vedno zavlačuje ustanovitev prepo-trebne ma«ne delavske atranke, tega SO krivi nazadnjaški voditelji I Krivi ao valed tega. ker nimajo vere v demokratična sredstva — čeprav Imsjo demokracijo zmirom na Jeziku — izobrazbe in organizacije, temveč sanjajo o m tokrat U izjalovljeni metodi Mok upiranja" de-m okra take atranke ali katere drug« reakcionarne, kapitalistične atranke. Okupirali m bodo ničesar, ao pa dobri za zavlačevanje efektivna delavake stranke v Ameriki in za — razbijanj* edine zdrave delavske politike. Koliko časa bo še ameriško dslavstvo moralo čakati, predno ae iznebl svojih *Urokopitnih in sebičnih vodi Ulja v 7 Glasovi iz naselbin Zanimive beležk« Klubov piknik 5. jusija Cieveland, O.—Podpisani sem član. SNPJ in JSZ, dopisov pa še nisem pisal, poskusil pa bom sedaj. Naznaniti namreč hočem. da klub^t. 28 JSZ priredi piknik v nedeljo, dne 6. junija, na dobroznanih Zornovih prostorih na Bradley rd. v Brook-lynu. Kdor nima svojega avta, se bo lahko pelj«! " trukom, ki odpelje izpred Tratarjeve gostilne ob eni uri popoldne, to je na 10700 Reao ave., dol po Prince ave. Truk se ustavi na E. 93rd st. Vozni na Je prosta. Na pikniku se obeta dobra postrežba v Jedači in pijači, tako tudi v muziki. Zapeli pa bomo lahko kar vai skupaj, saj bomo vsi dobre volje. Kes so slabi Časi, vedno nanje misliti pa tudi ne gre, nekoliko razvedrila nam ne škoduje. Na tem pikniku pa nam ne bo manjkalo razvedrila In veselja. Vabljeni ste vsi rojaki In rojakinje, da nas obiščete v velikem številu, po možnosti pa vam o priliki uslugo vrnemo. Frank Gustinčlč, 130. Jubilej "Big Tenyjs" Oakland, Calif. — Proslava Prvega maju federacije SNPJ za severno Californljo je za nami in v zadoščenje vsem. Nedvomno bo imela navzočnost br. A. Vidra, gl. tajnika SNPJ, dobre posledice za organizacijo, le žal, da nam ni mogoče imeti več takih prireditev. Ker je bil potek priredbe že opisan, bom omenil par drugih stvari. Eden največjih bratomornih bojev na delavskem polju se že delj časa razvija na pacifični o-bali: boj med unijami AFL in CIO. Kako daleč se bo ta boj razvil, je sedaj težko povedati. Na eni strani je v prvi liniji u-nija pristaniških delavcav, ki imajo izvrstno disciplinirano članstvo pod vodstvom Harryja Brldgesa, ki ga bi reakcionarne sile rade deportirale ali pa se ga iznebile po zgledu Toma Moo-neyjfl. Na drugi strani pa imamo sicer dobro članstvo raznih strok, ki pa je, žal, pod vodstvom voditeljev stara ftole, kl se nikakor ne morajo sprijazniti z novimi potrebami In razmerami aedajnega čaaa. Krono raketir-atva pa gotovo odnese tajni^ državne federacije V. Delovanje tega človeka je poglavje aamo na sebi in enkrat kasneje bom podrobneje opisal izdajalsko postopanje toga uradnika v delavskem gibanju. Želeti je in nujao potrebno je, da prizadeto Članstvo enkrat spregleda in pošlje take ljudi lumor spadajo. Ozrimo se nekoliko tudi na bolj prijazno stran našega življenja. Dasi je enolično, vendar nam včasi posije prijazen žarek, ki nam ostane v spominu kot nekako vzradoščenje, katero se ne more primerjati denarni ali podobni vrednosti. Dogodek, ki num bo ostal dolgo v spominu, je bila tridotetletpfca zakonskega življenja našega prijatelja in njegove žene Tonyja in Josephine Tomšič, ki je bolje znan kot "Big Tony" iz Oaklauda. V aoboto večer, dne 14. maja. se je zbrala večja družba pri *Big Toni ju". Se razume, da ni manjkalo jedače ne pijača. Ker sem bil delegiran, da strežem gostom s pijačo, sem imel lepo priliko opazovati razne obraze, zato hočem nekatere posamezne malo opisati oziroma omeniti. "Big Tony" in žena ata bila obdifrjena od ''tete štorklje" s štirimi sinovi in eno hčerko. Danes so vsi odraščeni in že poročeni razen mlajšega Franka. Razume se, da so bili vsi navzoči z družinami. Toda, da se povrnem k proslavi aami. Gostje so se pričeli zbirati še ob sedmih zvečer. Med prvimi so bili John Barich z ženo, Jot Pe-trich z ženo, Frank Heler z ženo in več mladine. Seveda jr bil že čas okrepčiJa. Sodček je pripravljen in jubilant Tony pravi: "Pojdi za baro in napolni M drugi gostje: A. Lekshan s ženo, Joe Malnar in sin iz Rich-monda, J. Osnik z ženo, družina Franka Slabyja, mrs. Miler in Josephine ObLrt. Godba je igrala in v pomoč koncertinam je prišel Chas. Hansen z goslimi, ki je privedel sabo dve ml^di devojkl, Cas je hitro poteka). Poaebno je spravil družbo v dobro voljo Mika Kochevar s svojimi dovtipi. Jubilanta sta bila poklicana v si-nahino hišo ln kmalu potem se pojavi poročna povorka, ki koraka k nalašč za to pripravljenemu "altarju" pod zvezdnatim nebom. "Poročni zvončki'' so zapeli pod vodstvom Mike Ko-charja, sledil mti je obreduik v osebi Andreja Lekšana v primerni uniformi, nato poročni par "Big Tony" in njegova boljša polovica, atrežnik, vnuk poro- Avtosugestija mi idejami, je bila jubiiantka „__________________štirje proti štirim ia šlo bo čencev, Ronald Tomšič, in dru* 24 pointov. Detroit se priprav- gi. Sledil je obred, ki se je gotovo precej razlikoval od onega pred trideset leti. Mislim, da ni potrebno natančno opisovati poteka "poroke", rečeno naj bo le, da Ja o-brednik (kakršnikoli dsnomi-nacljl je Že spadal) dovršil pvo-jo nalogo zelo dobro. Jubilanta sta si obljubila zvestobo za na-daljnih 30 let, četudi je bilo nekoliko pomisleka od atrani neveste. Ona je namreč vprašala, ali ni že čas, da ai človek "po tridesetih letih napravi izbiro". Ker pa je Big Tony obljubil, da bo Ae nadalje fanj fant z mladi- pohiilne fronte progresiveev ko ao aa gostje vsi začeli razhajati proti domu z željo jubilantoma: Na mnoga leta! Albert Hrast. Predpriprave za slavje SNPJ Dftrolt, Mlcfc. - Pri našem SND, je sedaj vsepolno življenja, kajti balincanje je v polnem razmahu. Organizirale so se razne balincarske skupne društev in klubov ter doma. Mislim, da je že kakih 10 do 12 skupin. V vsaki skupini ali "timu" so pO štirje igralci in eden za rezervo ali "spare". Igrajo po tri igre ali "games". Skupina, ki dobi dve igri izmed treh, dobi prvenstvo za dotični dan. In tega se detroitoki ijralci drtijo in nS tak način aa bo vršila tekma na defjem štreni zmešalo. Omenil pri voiji še nodfdje nositi breme pa bom C^tjhMMtMPP zakonskega življenja. Po zraku je zašumelo in pričel je padati riž kot trldesetdnevna ploha v februarju.' Nato se je servirala večerja, a novi gostje so še v$4-no prihajali. Med drugimi vidim L. Tavčarja, W. Judnicha, Franka Rusa, Leo Koenigo, D. Iskro, J. Osnika in še mnogo drugih, katerih imen se sedaj ne spomnim. Ko ef je ia na vzhodu začelo svitati, sem jo mahnil proti domu, drugi so pa šele pričeli a pravo zabavo, ki ae ni končala do S. zjutraj. Končno naj omenim, da je bilo navzočih mnogo mladih lju di, katerih niaem imenoval in Ur pam, da mi oprosti ker je pač nemogoče vseh omenjati tukaj. Mrs. Tomšič ln njena hči mrs. Rosie Pevata sta pogostili na vThče 1 dobrim zajtrkom in ta-Mfeodovoljni zo. |Dne maje je bjl tukaj že ves relif izčrpan in nomah je bilo 75 tisoč ljudi prepuščenih in jzročenih ljubemu Bogu, naj jih kar on sam preživlja. Ker pe člani Delavske zveze vedo, da od Boga ne morejo ničesar pričakovati, so šli na relifne postaje in napovedali so sedečo stavko in tam sedeli ves teden. Dne 9. maja so imeli mestni očanci svojo aejo in ti relifni siromaki bo se preselili v mestno hišo v alder-mansko dvorano ter ad župana in zbornice zahtevali, naj vzamejo denar iz posebnega fonda, v katerem ima mesto ZO garancijo hankirjem 120,006,000. Župan je to enostavno odklopil z motivacijo, Češ, da to bi bila ravbarija, ako hi morali bankirji za dena4 nekoliko počakati. Ali pa ni bi-tš ravbartjo, ko so vsem nim delavcem pridržali tedensko plačo, da so dali ljudem na relif u sramotni relif po 8c za obed ? Sedaj pa naj kdo dokaže, da ni to postopanje z relifom direktno norčevanje iz prizadetih ljudi v tej draginji! In ko so si romaki videli, da ee jim godi prevelika krivica, so kar tam obsedeli ln čakali spet teden dni. Pozno v soboto popoldne, ko je glavni predsednik Delavske zveze govoril, so po končanem govoru skupno odkorakali v sredino mesta in se od tam mirno razšli z obljubo, da se v ponde-, Ijek 16. maja spet vrnejo in "zasedejo" mestno zbornico s šo večjim številom ljudi. Res, dne 16. maja ob 7. zvečer je bila _ mestna zbornica polna ljudi. Na tak n^ln -e bo mua tettnon* mesto da bi zbopnica prf6ela z dan slavja SNPJ. Igrali bodo^ zborovwljem ^^h, je pri, lju na zmago nad vsemi balin-carskimi skupinami, ki pridejo v 'Detroit na Labor day. Toda to še ni vse! Posebno pridno se vežbajo v balincanju naše ženske in zgleda, da se bodo lahko spoprijele z moškim i i One sicer nimajo pri igranju tistih imen, ki jih navadno moški rabijo, kot "resta, bosta, pjomba" itd., kljub temu pa znajo fino zadeti in tudi izbiti. Zato pa h>jakinje v drugih naself biiuih, posebno one, 1<1 nameravajo na Labor day v Detroit na slavje SNPJ, dobro se pripravite, da bo čimveč zanimanja 1 Več o slavju samem in pa o rasnih tekmah, ki bodo na programu, sa bo poročalo pravočasno V Prosveti, tako se bo tudi uredilo vse potrebno, da ne pride na dan v tekmi do morebitnega ne) sporazuma. Članstvo SNIPJ naj se še sedaj prične pripravljati, da nas obišče na Labor day v Detroitu, kl bo ostal marsikomu v dolgem ln prijetnem apominu. S tem bomo pokazali tudi naše zanimanje iu dalo za 8NPJ in splošen naš napredek. Do slavja je časa rov* no še tri mesece in v tem času aa lahko vsi prav dobro pripravimo. Anton Ju res. 121. (ievelandaka relifna kriza Ckvetaed, a—Ko Človek premišljuje o vsem modernem in božjem kapitalističnem in mili-tarističutm ter imperialističnem raketirakem humbugu, ne more raaumett, dali ja vae to mogoče. Saj živimo v dvajsetem stoletju, ko je tehnika dosegla lep napredek, zraven tega pa imamo toliko molilnic in cerkev in pa na kupe postav in zakonov, ki so bili sprejeti le zato, da se 1 j ud 4 stvu deli pravica in da se širi resnica. Kljub temu pa cvete velikansko izkoriščanje, delavskim množicam se še vedno godi krivica ia resnico najbolj zatajujejo tiati. kl jo bi morali širiti. O Aavju v kulturnem vrtu n« bom piaal, ker so to storili oai-roma menda še bodo storili dru-gi. kako se se kulturneii pri prsvUali is kako jim je nebo s čela šele ob 8.40. Sklenili so, da se vzame denar iz sklada mestne elektrike, namreč vsota $120,-000 za en teden relifa. Obenem so tudi sklenili, da vrnejo mestnim delavcem za prejšnji teden plačo. Izvolili so tudi odbor, da gre h governerju in pa v Wash-ington, da se posvetuje v zadevi clevelandske relifne krize. Naš najboljši koncilman, ki ga pridno zagovarja A. D., je te ljudi zmerjal, namesto do4bi zanje kaj storil. Clevelandska slovenska lista sta o vsem tem zelo blodno poročalo. Vsled tega sc rojaki, ker niso vedeli o tej situaciji, ostali doma in stradali, namesto da bi se pridružili tej grupi in se z njo vred borili za živež. Se celo naprejevci so Šli kor naprej v Pittsburph v boj proti Prosveti in njenemu uredniku. Ne vem, če imajo 76 tisoč revnih in izstradanih Hudi za "manjše zlo" kot Prosveto? Noši mestni očanci in državni ter zvezni kongresnik i so se pa rajši udeležili kulturne parade, kakor da se bi skupaj zbrali in reševali relifno krizo. V imenu organizacije Work-ers AJliance se iskreno zahvaljujem za finančno pomoč hr-vatakemu pevskemu društvu "Abraševič" in klubu št. 27 JSZ ter njegovi Zarji in vsem trgovcem, ki so kaj darovali v denarju in jestvinah v pomoč sedečim s ta v kar jem. Klub št. 27 JtiZ in njegov pevski zbor Zarjo priredita svoj skupni letni piknik v nedeljo, dn* 19. junija, na PinUrjevl farmi Na programu bo tudi na letošnjem pikniku petje ln ples. Za ples bo igral Rarbičev orkester. Ce bo še kaj drugega novega na tem pikniku, ho poročano pozneje. Zapomnite si datum: 19. junija. Louis Kocjan. Jugoslovanskim naseljencem v Detroita ®HWH. — Pred par meseci ae Je začela kampanja sa ustanovitev zadružne prodajalne med 8!ovenci oziroma Jugoslo-vsni v Detroitu. Sklican je bil shod. ki se je vršil na 20. aprila " SS L atrsaL) n Nedavni poskusi so pokazali, do živali ■ ko sugerirojo vtise, ki ao živo kaspr skega stanja. Živali se v takem Si našajo natanko tako kakor ljudje tT® vodni poskus so noredili z nekim p^ M Ves teden so mu vsak dan vbriiM... .< fij. To injekcija je vplivala fcl vsakega človeka: žival je zaspala DoJ prav nič nenavodnega. P0 vbriv M Zdravnik s kosmičem vate osnažil ufif sto. Po osmih dneh, ko ae je žival že „ ' na injekcije, jo je zdravnik samo odrvnii to tam, kjer ji je drugače vbrizgnil morfn da to pot ji ni dal injekcije. Zda d * ' zgodil čudež. Po nekaj minutah e It kazati znake, ki se pojavijo po vzbrl! morfija, to se pravi, trdno je zastal 2 ai dobil ni kakšne injekcije. Nedolfao'5 nja S sterilizirano vato ga je presleparilo ko so učenjoki psu sugerirali injekcije uči je bil natanko isti, kakor če bi mu bili vbr pravo injekcijo. Rekli boste, do je pes razumna in žival sr- o kaj boste porekli k poskusom mi, ki so se prov tako obnesli? Zdravnik k kgj dni zapored drgnil nekaj miši u u potem jim je po vbrizgnil pol grama ovdi« Po narovnih zakonih so se začele v miši riti obrambne snovi, antitoksini, ki naj rujejo žival pred tujim elementom. Vbri vanje je trajalo dva tedna in miši g0 nanj agirale čedalje intenzivneje. Nekega dne 1 vbrizgavanje na lepem opustili in zdravni miši samo še čehljal zo ušesi. Tedaj «e je Zgodil čudež. Miši so podlegle sugestiji se še dolje vedle, kakor bi bile dobile injek antitoksinov so ustvarile še več ko doslej volj je biloj da so jih samo počehljaii M M in so jim sugerirali injekcijo, ki jim je v m ci niso vbrizgnili. Podobne poskuse so naredili tudi 1 dojei Kadar ao začeli jokati, so jim v obraz spU lahno sapo. Isti hip so z zvoncem pozve Presenečeni zaradi nepričakovanega veti dojenčki nehali jokati. Po nekaj poskusil pe niso več spustili, ompak so samo pozv Učinek je hil isti. Komaj je zvonec zazvoni otroci vselej utihnili. Spričo tega se nam vsiljujeTprašanje prov zo prov tu reagira, možgani, inUJj| ali telo? Odrasli ljudje reagirajo prav tal« kor otroci in živali. Dokaz za to so nam p si z zdravljenjem vodenice. Navadno ^ Ijenje obstoji v tem, da vbrizgajo bolniku srebrne injekcije, da telo shujša. Te injd pa lahko postanejo nevarne. Nekemu nen mu zdravniku se je posrečilo zdraviti In manj škodljivo. Dajal jim je se dalje živi brne injekcije, a ko je telo začelo u^oda agirati, mu je namesto živega srebra vb val navadno raztopljeno sol. Pacienti 1 agirali kakor prej. Organizem se je dal sle pariti. Najboljši primer podobne sugestije j vendarle primer nekega ameriškega elekt niko. Mož je bil v službi v neki električai troli zo tok zelo visoke napetosti; živel je < prestanem strahu, da go bo na lepem ubi čeprav so imeli v centrali proti temu J varnostnih naprav. Nekega dne »e j« taknil neke žice, padel in obležal kakor čk ki ga ubije električni tok. Telo se mu je »ki košo je pa imel na nekaterih mestih rdef* nekaterih sinjo. Obdukcija je ugotovili 1 zelo neverjetnega. Takrat, ko se je nesn dotaknil žice, v njej sploh ni bilo elektrt toka! Moža je ubila avtosugestija; ntf nejše je bilo pa to, da je bilo njegovo tt takšno, kakor bi ga bil ubil električni tot Navedeni primeri pričajo, kolikšno mož avtosugestija. Ta moč utegne biti pr»» pogubna kakor blagodejna. Naloga zniS nikov je, da jo uravnajo tako, da bo tli" korist. Nikotin in alkohol Znani fiziolog dr. Gerhard Venzmer fi v nekem članku o vplivu alkohola m- n srna človeško zdravje. Pravi, da »ta ti * pod nekimi pogoji škodljivi in zahteva prepoved alkohola za mladostnike is tS šibko voljo. Izreka se tudi drugače u nost. Po drugi strani pa zastopa naziranjt alkohol v zmernih količinah za odrsdt organizem ne samo neškodljiv. ska dogajanja celo pospešuje in sproš* kar je potrebno baš v našem nemim« Do alkohol v zmernih količinih nikakor « Ijiv, nam dokazuje to, da so ljudstva.« ko uživajo, prav Uko krepka, zdravs« živijo prov Uko dolgo in imajo tomstvo kakor ljudstva, ki se a»k<*°» regakoli razloga izogibajo. Ne več zlorabljanje alkohola je škodU* na prepoved alkohola, ki jo nekateri strelja nedvomno mimo cilj«- Z zdravniškega sUlišča je zbral« nevarnejša nego nezmerno uiivaiu« ^ Nikotin napada živčni sistem. rado pojavlja tresenje, - zdražljivost, povečano delovanj« vsemi posledicami, ki jih ni p« zadnjem času so tudi ugotovili, os prekomerno kajen^rtram^, co nerodovitnost. Kar se uci ^^^ tina, velja zelo pametno besedo -g niko Porocelzo: "Vse stvori s« sor ni brez strupa. Toda ' lahko napravi, da kakšna stvsr w 2. JUNIJA ....................---rr rrr fijo pri profesorjih Drtini in mejsem prezidentu Masary-praška vzgoja je Laha usme-(v nacionalno delo in ko se vrnil v Ljubljano, je začel rojo pisateljsko in žurnalistič-jieto- M je izredno delaven; nfesorske službe seveda ni iil, preveč je bil zaznamovan avstrijskih oblasteh. PofoH je v Rusijo, po Poljski in po fcanu ter pisal s teh poti polila v "Slovenski narod". Naje izdajal časopis "Dan", ko je prišlo do sarajevskega a-ata, so I>aha aretirali kot Jjivega človeka in zaprli v sem mestu, odkoder so ga (peljali na Ljubljanski grad. ito je več let preživel v raznih toriščih, tudi v zloglasnem Fabernu. Leta 1917 pa so vtaknili v vojaško obleko in ttlali na rumun&ko fronto, kjer »ii ranjen od drobca grana-i biku hrbtenice. Rana je bila nevarna, izgubil je mnogo vi in le čudež je bil, da je ostal Zdravil se je v vojaški, bol-fcl v — zlati Pragi, kar mu trpli«nje mnogo olajšalo. Obi-fili so (?a praški prijatelji, prinašali novic o bližnjem a Avstrije, prinašali knji-in ko je Lah nekoliko okre^ j* na bolniški postelji začel s svojim publicističnim in ifevnim delom. V Pragi je tudi dočakal prevrata, vrniJI J v domovino, bil nekaj čase Mariboru in pomagal pri oranju gledališča, nato pa kl v Ljubl jano in tu dobil pro-°»lk°Pftli^ J* « njegovi smrti ni pre-.^vih ožjih sodelav- .leL? P«* vojno in * T "" ^upaj borili in I **1' I* Uhorišših mod '<• necionah, '^je še večjo dru-IflH talcev C-T in uvesti Teh in 1'' I,r,»Htim ijud-kogr, v« * 4rt jAo generacijo "UpornllM obirali z na-Mi? f i Asovih zgo- Ti JZ ' ^ zHo '"^p.raMHki: pisal jf M^L*' iz ruščine .. npr* Hfckeitd dram' ** ^ °'«*>va knjig, do (Iariiee »sselils (s Jngeelsvija.) kraja dozorele, visoke umetninej toda nekaj teh knjig bo ostalo priljubljeno čtivo širšim krogom čitateljev. ' Mnogo je storil tudi za propagando češke kulture, zlasti književnosti pri nas. V revijah in listih je do zadnjega pisal Članke in eseje o čeških pesnikih in pisateljih, v času preganjanja po taboriščih med vojno je prevajal starejšo češko Uri? ko in izdal pri Slovenski matici po vojni te prevode v knjigi "Antologija češke lirike" j Smrtna nesreča. — Na Ježici pri Ljubljani se je dogodila smrtna nesreča. Posestnik Franc Dovč iz Savelj je peljal voz ste-lje iz Gameljnov proti domu. iNa vozu so sedeli gospodar in dve dekli. Na Ježici se je nenadoma strlo zadnje kolo in gospodar z deklama je padel z voza. Micka Nahtigalova, 63 letna dekla, je padla tako nesrečno, da je zadela z glavo ob kanton ob cesti, si razbila lobanjo in nalomila tilnik. Se preden so jo prepeljali na dom, je ponesre^ tenka umrla. Na medveda pojdejo. — Na Menini planini že nekaj let straši medved, ki kolje drobnico in povzroča kmetom veliko škode. Kakšno pozno zimo se je zadovoljil z mrhovino v snegu poginule divjačine, letos je sneg o-stal dolgo in zaradi tega si je moral medved iskati druge hrane. Priplazil se je do vasi in stika za živino. Mnogi kmetje so ga že zagledali, zlasti v vaseh pod Menino planino. Zadnjič so našli njegove sledove tudi v Kamniški Bistrici, odkoder p al se je vrnil spet na Menino, kjer je pred dnevi napadal drobnico, ki se je pasla na travnikih. Ovc je mnogo podavil. Živinorejci in posestniki so se že pogosto obračali na oblasti, naj vendar po-t skrbe za medvedovo smrt, a šele zdaj se jjm utegne to zgoditi. Kmetijski odbor v Kamniku je razpisal 1000 dih nagrade za medvedovo kožo. To bo pač pod-t kurilo lovce, da bodo lazili po Menini in prežali na medveda in tisočak, ki jim pade v roke, Če poderejo kosmatinca. Zaklad od kopan. — V Mariboru so zopet odkrili važno zgodovinsko najdbo. Pri kopanju jarkov za plinski vod so na Glavnem trgu naleteli delavci na steklene in keramične posode. Iz ene teh posod se je vsulo blizu 800 zlatnikov. Poklicani banovinski arhivar Baš in numizmatik inž. Maumgartner sta ugotovila, da gre za novce iz 14. stoletja, za tako imenovane "graške pfeni-ge", ki so bili tedaj edino plačilno sredstva v naših krdtjih\ Danes predstavljajo seveda le numizmatično vrednost. So iz nfke zlate zlitine, a zelo tanki. Zraven tega lonca s pfenigi so našli steklene posode, in to je še .večje znanstvene vrednosti. Kajti s tem je dokazano, da so ti keramični izdelki, kakršnih so našli mnogo tudi na drugih krajih, vsaj toliko stari kakor pfenigi, da je torej ta* keramična obrt cvetela pri nas že v 14. stoletju. Doslej namreč niso mogli ugotoviti, koliko stare so razne keramične posode, ki so jih v Mariboru odkopaii. Profesor Baš domneva, da je na mestu te zadnje najdbe stal svoje čase židovski del mesta in lahko mogoče, da je odkopani zaklad bil shranjen v kleti židovske menjalni-ce. , » Obesila ae je. — Zaradi denarne stiske se je obesila v hlevu lastnica Rechbergerjeve gostilne v Studencih pri Mariboru Terezija Pivec, stara 48 let Zapustila je deset otrok, od teh jih je 6 še nepreskrbljeni^. Fantovski pokol — eden mrtev. Pred nekaj dnevi so se fantje v litijski okolici v pijanost^ atepli in pobili nekega fanta, ki je nato v ljubljanski WtttffHW podlegel poškodbam. Sredi poti med Litijo in $v* Križem leži vasica Javorski Pil — v tistih krajih pravijo križur znamenju tudi "pil" — in v tej vasici so popivali fantje tako vztrajno, da so se ga bili nalezli ponoči dobršno mero in so se začeli že prepirati in zbadati. Bilo je očitno, da se bodo stepli. Toda v gostilni so jih še krotili, ko ao se začeli prepirati zaradi nekega dekleta, ko pa so stopili iz gostilne na piano, so skočili s krepelci in noži drug v drugega. Najbolj na piki so imeli posest-nikovega sina Pograjca Franceta iz Ljubeža, katerega so na« skočili z noži in mu zadali več ran, da je ves v krvi obležal nezavesten. Kakor hitro so videli, kaj so storili, so se fantje raz-gublll in pustili Pograjca na tleh. Toda vik in krik je zbudil sosede, ki so prihiteli in Pograjca prenesli v gostilno ter poklicali zdravnika. Ta je ranjenca obvezal, nato pa odločil, da je treba Pograjca takoj prepeljati v ljubljansko bolnišnico. Toda Pograjec je imel baje okrog 60 vbodov in ran in tudi v bolnišnici ga niso mogli rediti. Kmalu jo umrl. Oraftniki so medtem irfkali krivce, toda niso mogli dobiti pravega. Bil je to 26 letni Tone Bajec iz Cerovce, glavni krivec, ki je gotovo zadal Pograjcu največ smrtonosnih ran. Po dejanju se je skrivaj in ga orožniki niao mogli najti. Ko pa je Bajec slišal, da je njegova žrtev umrla, se je skesal in odpeljal na skrivaj** Ljiibljano, poiskal tu prvega advokata in ga vprašal za nasvet. Odvetnik mu je sve* toval, naj se takoj sam javi sodišču. Bajec se je nato na ljubljanski sodniji prijavil državnemu pravdništvu in izpovedal kaj je bil storil. Vtaknili so ga v zapor, kamor prepeljejo iz Litije tudi ostale krivce. Samomor. — V Hotiču pri Litiji sta posestnik Zupančič in njegov sin prepeljavala drva Čv-Savo in ugledala v strugi moško truplo. Prepeljala sta ga na breg in obvestila o najdbi orožnike. Ti so ugotovili, da gre za Janeza Bajta iz Depale vasi v kamniški okolici, katerega pogrešajo ie od 4. maja. Ta dan je prišel k svoji sestri ves potrt in oi> slovel su dejal, da se ne bodo več videli. Potem so našli njegov klobuk in suknjič na bregu Savč pri Sv. Jakobu. Njegovo truplo pa so našli šele zdaj. Velikodušnost "Gospod plačilni, desetak mi je padel na tla Ce ga boste našli, mi ga jutri vrnite, Če pa ne, je lahko vaš." rr.csvets Časopisni magnat se podal uniji Č*anilt*rji izvojevali pogodbo Duluth, Mina. ~ IFP) - J. H. Jordan, izdajatelj listov Herald in News-Tribuue, je kapituliral pred stavfcarji in podpis sal pogodbo s krajevno, unijo A-meriškega časnikarskega gilda. Pri pogajanjih glede končanja stavbe, ki je ustavila izdajanje obeh listov, sta sodelovala general Ellard Walsh, poveljnik državne milice, in Francis J. Gili»j gan, reprezentant governerja Bensona. Governer Benson je direktno posegel v stavko, ko je duluth« ska policija napadla pikete, ki so oblegali urada časopisov. V napadu je rabila plinske bombe in količke, v katerem je bilo več piketov ranjenih. Unija se jo potem obrnila na governerja za pomoč, ki je takoj poslal miličnike v Duluth i instrukcijami, naj ščitijo stavkarje pred polir cijo. Governer je javno ožigosal izdajatelja in ga obdolžil odgovornosti za napad na stavkarje. Uradniki unije pravijo, da so provizije glede zaščite dela časnikarjev v pogodbi najboljše, kar so jih že izvojevali organizirani Časnikarji. Noben časnikar ne more biti v smislu dogovora odslovljen po šestih mesecih službe, ko dokaže svojo sposobnost. Sklenjena pogodba krijf uslužbence tudi v drugih depart-mentih listov. Uveljavljen je bil delovni teden 40 ur, mezdna in druga vprašanja pa ima odločiti posebni odbor. F&aiati potopili nadalj, njo angleško ladjo ' "f S lf (NadaUovanJe s i. strani.) nem kongresu, da ŠpansHl, fašisti v civilni vojni branijo krščanstvo, dočim se lojalisti borijo proti katoliški cerkvi. Duhovniki ao naslovili protest kardinalu Paoelliju» papeževem v tajniku, ki jd reprezenttral papeža na kongresu. V protestu pravijo, da se mnogo katoličanov bori proti fašistom v civilni vojni, nasprotno pa je v fašistični armadi mnogo nevernikov ln nasprotnikov katoliške cerkve. Minnesotska vlada pre• sedlala davke na trust St. Paul, Mlnn. — Jeklarski trust bo moral v bodoče plačevati trikrat večje davke kakor v* preteklosti, kar je posledica davčne retdrme, katero ja Izsilila tudi od senatne zbornici farmarsko-delavska administracija. Od svoje ogromne poaeati v tako zvanem železnem okrožju bo moral jeklarski trust plačati $10^000,000 davkov za 1087 — trikrat več kakor so znašali leto prej. Od tega bodo imeli koristi mali posestniki in farmarji, katerim je vlada znižak davke. Jeklarski magnatje so še potegnili ogronmega bogastva Iz M in ne-sote in bili njen faktlčni vladar. Razmere so se precej spremenile, odkar so se delavci in farmarji oklenili svoje ftranke. tednov, da (NadaUsvaajs s t. atrani.) in je bil prilično dobro obiskan, ne pa v tolikšnem številu kot smo pričakovali, kar so največ krive slabe delavske razmere. Do sedaj se je priglasilo 56 oaeb, ki sa pri volji sodelovati, da te ta idaja Čimprej uresniči. • Od zavednih jugoslovanskih delavcev pričakujemo najmanj štirikratnega omenjenega Števila, še hočemo, da se za početa ideja čimprej uresniči, da ustanovimo zadružno prodajalno. Ali nef Rea, da je bodočnost za delavstvo aelo mračna. Ali zavedati se moramo, da smo za stalno naseljeni v Detroitu. Vsako preseljevanje nas spravi v še večjo mizerijo. . Ker se preživljamo z delom ali relifom, Kupujemo avoje živ-ljenske potrebščine od nam ao-vrašnih prekupčevalcev in a tem dajemo priliko našim aovralni-kum, da nas še bolj držijo ob tla. Ako ai ustanovimo avojo zadružno prodajalno ln jo podpiramo koit avojo lastno ustano- orkestru ia vesele komade, kl ao vo, se bomo vsaj EKONOMSKO jih Igrali, da se je vse sukalo. rošili naših izkoriščevalcev, in to bo še en korak v boljšo bodočnost delavstva. Zadružno gibanje v Ameriki se razvija aelo povelj no, kar daje upanje, da se bo ideja zadružništva Širila med zavednimi delavci. Poročilo o zadružništvu, ki Je bilo objavljeno v Proevetl 11. maja, nam je priča, da zadružništvo v Ameriki ni več v povojih, ampak je faktor, na katerega lahko polagamo naše zaupanjo. V Združenih državah jo danes od 3 do 4 tisoč zadružnih prodajalen e 135 miljoni prometa letno, kar nam je lahko kažipot in v spodbudo naši ta-početi ideji. £ato vam kličemo: Proč a predsodkil Naše geslo naj bo i "Naprej po začrtani potil" Vsi, ki pe strinjate t zadružnim gibanjem in a tem vabilom, ste naprošenl, da se udeležite u-stanovne seje, ki »e bo vršila dno 6. junija ob dveh popoldn« v 8. N. D., mM John R. Na tej seji sa bodo izvolili val po» trehnl odbori ia pobiral ee bo denar za delniee, katere se bodo prodajale po 910 in en dolar pristopnine. Za denar jamčimo. Pripravljalni odbor Deževje ubija mrtea , . . SurlngfMd, Ul — Skoro se moram oglasiti v Proaveti, da ne bo mialil Luka la drugI moji prijatelji in čJtatelii tega lista, ds sem se zadnje čase kgj pregrešil aH zagrešil. s« »mJrom sem kot sem bil, magarl če vrag vaame vas svet in še tri vasi zraven. Letošnja po*Ud Je lepa ln vrt dobro kaše (fa bogatine): sadje, pšenica, ove«, krompir ln drugi pridelki, dežja pa imamo tudi čez mero, vsak dan ali pa vsak drugi dan n vlivajo plohe. Farmarjem se deftevje dopade, ker se ne bo mogel zareditl mrčes v pšenici ln koruzi, namreč ti sti vražji črv, ki mu rečejo 'cMnch bug". Dela pa nI skoro nobenega, samo dve majnl obratujeta po tri dni V tednu. Revni skoro slabše žive kot v starem kraju. Njihovi otroci so ne izšolali, njihove starše je stalo m run go denarja, fantiči in dekleta so prejelf lepe papirja ali diplome oziroma spričevala, a kaj ho to pomagalo pri Iskanju dela v takih raemerah. To ni krivda fan-tlčev ln dekličev, ampak krivda je na ramah sedanjih razmer, k I so jih povzročili veliki modrijani, katerim je le za velike pro-flte, vse drugo pa naj vrag vzst me. Poiitlkašev Je povsod le toliko, da človeku že kar po ušesih zveni, če Jih posluša. Demokrati pravijo, da so oni najboljši rešenlki proaperltete, Isto |»s trdijo tudi republiksncl, oboji pe so že imeli In še Imajo le|io priliko, da pokažejo svojo zmožnost. Do danes so oboji »kra-hirali. Po mojem Je to vsf enako v enih hlačah z dvema lepo- politikašem; ker je bil pošten in radodaren, mu ni bila sreč* mila. Pa sem ga vprašal, kako mu gre. tyoge ga tako bolijo, da ne ve, po kateri bi hodil, je reke). Ali dela? Ni vredno, da bi vpraševal, saj še mladi nimajo dela, kam Šele on, k 1 je že blizu sto let star. Co se mi zazdi. grem vprašat aa kakšno delo, pa se mi smejejo, nato se pa vsi skupaj smejomo, kar je |>ač po ameriški šegi. Zato pa se kar smej i mol Anton Gorenz. 'Poročilo In zahvala Imperial, Pa, — Gos|Kxiinjaki klub društva št. 10G SNPJ je dne 7. maja priredil veselico v proslavo materin8keg8 dne. la-jtreno se zahvaljujem za tako veliko udeležbo članstvu našegu društva 106 SNPJ, članstvu angleško poslujočega društva 716 9NIPJ in posetnikom iz Cllff Mine ter vsem ostalim. Hvala tudi Jacku Guzlu ln njegovemu Veaelioa ae je zaključila zjutraj ob petju v veseli družbi. Zapeli amo tudi tisto "Včasl je luštno Vlo, dan's pa ni več tako, včasl smo vince pil', zdaj pa vodo." "Le pijmo, bratje, vlnce, naj voda tam stoji, naj pije gospoda vodo, ki sa vince ne trpi." Pozdrav vsem čitateljem, Prosveti pa mnogo novih naročnikov, "o-detu" Prosvete Zidanšku pa še mnogo let adravja! Njegovo alU ko, ki Je bila priobčena v Proaveti, aem Izrezala in jo dobro shranila, tako imam tudi sliko Franka Bavbiča. Onadva ae zlepa ne uatrašlta grmenja tn tre-skanja, ker ata odločna. Tonetova slika je takšna, kakor je on v resnici, čvrst in vesel. Skoda, da se nI mogel udeležiti naše ve< sellce, kajti zanj smo pripravile okusnih klobasnlh dobrot. Anaa Gorene, 106. Mikaš, ne Mlkulič Cleveiand, O. — V Proaveti z dne 27. maja aem napačno zapisal priimek ene učenke Jugoslovanske šolo moderne umetnosti SND, ki Jo vodi naš umetnik H. G. Perušek, KJor ae v dopisu glasi "med učenci, ki ae uveljavljajo In stopajo v ospredje, lahko notiramo Angelo MikuliČ itd.", se h| pravilno moralo glasiti, da "lahko nojiramo Angelo Mlkuš itd." Leo Poljšak. USTNICA UREDNlflTVA Detroit, Mich, J. B. in J. B.: Br. Jurca ni v svojem denega imena in nobenih osebnosti ni bilo v njegovem dopisu kako ja to, da ae potem vidva ponujata za tiatega "diktatorja?" Afera, ki Jo vidva razpletata, nima nobenuga pomena za javnost, zsto je najbolje — Če nsm-reč vesta, da je omenjeni dopisnik mislil vaju — da to zadevo rešita tamkaj, kamor spada, pred odborom SND. Izprtje stavbnih delavcev v St. Paulu Kontraktorji pričeli z vojno proti unijam - *! St. Paul, Minn. — (FP) — Stavbinski delavci v tem mestu so se kar čez noč znašli na cesti. Z vojno proti unijam ao pričeli kontraktorji, ki so delavce Iz-prll in su*|>eitdirall vse dolo pod pretvezo, da Jim primanjkuje stavbnega materiala radi atav-ke tovarniških delavcev v obeh »nos ti h — St. Paulu in sosednjem Minneapolisu — ki iadelu-jejo okna. Svet atavbinskih unij zanika, da bi manjkalo materiala ter je mnenja, da so kontraktorji pričeli s vojno pruti unijam kot del splošne kampanjo za odprto delavnico in znižanje mozd. To sklepajo radi stališča kontrak-tur je v, ki nočejo nič slišati b pogajanju za obnovitev pogodb zaprto delavnico. Zahtevajo tudi na takojšnjo priatunje unij n« znižanje pluč. Svet atavbinaklh unij .dalje pravi, da je prišlo do izprtja na pritisk kontraktorake zveze v svrho anižanj« mezde, in aicer "ne zato, da s« znižujo gradbeni stroški, marveč da se zvišajo profltl kontraktorjev,". Unijsko razstavo posedlo 150,000 oseb Clneinnati, O. Okrog 1A0,-000 oaeb je posetilo tukajšnjo unijeko razstavo v Muaic Halli, ki je bila prirejena kot proalava tedna unljakega znaku ob priliki konvencije posebnega depart-menta ADF, kl vodi agitacijo za unij«ko blago (unlon label). Glavna atrakcija te razstave so bili iiluftki, ki so kuaall produkt cijake procese. Udaležllo ae Jo je mnogo unij. Nnjvečjl oddelek > imel« unija 1LGW, ki Je kazala produkcijski raavoj te Industrije in laboljšanje delovnih razmer, deset lepotic pa J« n«-stopslo v krojih kot modistk«. Delavska satira "Pins and Need les" v Chicagu ChfcagO, — Zadnje dni Je drsmsk« skupina krojaške unije FLGVV pričela predvajati v Grand Opera Ilousu duhovito delavsko spevoigro "Pina and Need les", V New Vorku ae atai-no proizvaja že od lanake Jose-nI in obeta trajati do prihodnjega leta ali pa še dalj. Nekaj tednov se predvaja fte tudi v Philadelphiji in Bostonu, Tudi v Ohicagu ostane nekaj tednov, nakar ae |>oda v druga meata. V Chicago Je prišla originalna dramska akupina te krojaške u-nlje. Igralci so «m«terjl, člani ln članloe unije M>GW, kl so ni vadili skoraj eno leto prodno so to duhovito satiro postavili na oder. Vstopnice ao od Mc do $2.20. Agitirajte ss Prosveto I Prad par dnevi sva ss eešls *> starim prijste4j<*m Miho, ki gs nisem videl, odkar nam Je ml ster RooeeveJt vrnil pivo in šoops (hvala mr. HooeaveJtu?), Mllva p« Je bil v času smete pro-hibielje de kal zaposlen ia J« Imel več krst opravka s kakšnim Naznanilo in zahvala Polrisfs «r«a aaseasjsaw šakMlao vsot priisl»IJ»si Is »ase«**, da J* atljuba umrl prtlraala sil šlvljoaia mulnau ljubemu nujkosu Is očrtu VIKTOR HRIBARJU Uairl |s v bolni«! v Wb**Un*s. W. Vs.. I. »a|a 1818. Na i»m mmim m pssv I«*« labvaUsui vasi*, bi se sui darovali kr»—* »»ar* la ««•*' lit* r nadajl »poala la vara, kl nU nnm im»»m»II v ari ftalanti. se adrlrlill posrHni v tak* v»llk«is števila. I* va»M. ki «1« dali na ras* Solato a*to*mbil* I* v*«IU brrtpla/no v »prevod* n* mlrodvor. Hvala l*e* draAI. la laika br. Vrnnk Kaloar«. kl 1# va* laka lopo vrodll. br. Iee Maefe sa s isU*» sov ar as de«*, kakor ludi tsj, dmMvs M. IM N.a.P.K. sa sovor. Mrtaa brala Mra. Vidmar. Mra. kolrnr, Mr*. Mina tU, Mra. llrowp. Mra. PallarHil, Mra. Padlk la Mra. Ifoak*. k* a* mi pomagal* v p*lr»bl. Nsdalt* lakra*s bvala s* darovan* krasa* v*nr» la *v*Uk* al*d*£!ai draileam ia poaamasnikom: Mo|l Mori la njo a*-pras* Mr. I* Mra. Prask Mmodtf, mojroio bral« la *|*g*vl »opro«I Mr. la Mra. Jo* Kosl*vta{. moji aoalrl Mra. Nodalf Hribar, ■«)! aoalfl la a Jos*«* motu Prask* Hribar. Madali* a*alH moj*«* aopro«a Mra. Aaalo Kramar. Mr. I« Mi*. K«S*a«. Aaio* Uard*« Is < bUas*. Mr. Is Mra. Mlbstt/. Mr. la Mra. 4*eMerrttt, Mr. la Mra. J*r Mmadtf Jr., Mr. bi Mra. Jo* HmudU Sr. Mr. la Mra. Ilarl*l. Mr. 1* Mra. Ura-vaoja. Mr. In Mra. tiw*tIk. Mr. I* Mra. Au*tar*J#. Mlaa MHdr*d Ofevar. Mr. I* Mra. Salvador, Mr. Jata Hribar. Mra. Kaabe. Mr. bi Mr*. Moral. I* »aok Vblor Hribar. Upa hvala tudi drattv*« Ai. 407 SMPJ le šl. 88« \ULVZn kalrrib Jo Ml pok«Jal Maa. sa p«d*r|r*o vamer la **lt»k*m* lok*l* št. IMI II. M. W. of A« tov ■■■ ><■« Is prlJalrUr«. kl ao afcvpno sbrall sa Isrodeo volik ***** Is mm as pe-klontS v mSoH poadrav. I*pa bvala vaom »kapa) la «a ra*. karkoli al* aeei dobr**a a4evlll f *rl 8*l*otl. Tabi. drasl »oproe I* ačo. pa bliM potiva) v mira la labks **l TI bod* am*rlik* **ml|a. Tudi a) prldrmo ia TrboJ, ootaa*i nam v tr*l«*m >pomla« d* konca ttv-IJraJs ub|i 2aJ«J*#i ootafc: JaMa Hribar, aoproffa. Viku* Hribar, a**, J bar omo**aa tfmodU la Marf Hribar. bJ*rl. »d r W W. Va. Mrl- 'I r. M. DOSTOJSV8K1J: Bratje Karamazovi "Bil je v nesporno bolnem stanju duha; sam mi je priznal, da blede, vidi prikazni ter srečava na ulici razne osebe, ki so že umrle, in da prihaja vsak večer satan k njemu v vas," je končal doktor. Po tej izpovedbi se je slavni zdravnik odstranil. Pismo, ki ga je bila predala Katerina Ivanovna, so položili k stvarnim dokazilom. Sodniki so se posvetovali in sklenili, da se bo obravnava nadaljevala in da se nepričakovani izpovedbi Katerine Ivanovne in Ivana Fjodoroviča sprejmeta v zapisnik. A nadaljnega poteka sodne obravnave ne bom več opisoval. Izpovedbe ostalih prič so bile itak samo ponovitve in potrditve prejšnjih, čeprav je imela sleherna svoje značilne posebnosti. Ponovim pa, da bo v govoru državnega pravdnika, h kateremu preidemo takoj, vse to strnjeno in zbrano. Vsi so bili razburjeni, vsi elektriiirani po pravkaršnji katastrofi in so s skelečo radovednostjo čakali čimprejšnjega razpletka, govorov obeh strank in sodbe. Fet-jukovič je bil po izpovedbah Katerine Ivanovne kar pretresen. Zato pa je triumflral državni pravd nik. Ko je bilo zaslišanje končano, so odredili premor, kl je trajal malone uro. Naposled je predaednik otvoril sodno debato. Bilo je menda ravno ob osmih zvečer, ko je naš državni pravdnlk Ipollt Kirilovič pričel svoj obtožni govor. VI Govor drlavntga pravdnika. Karakteristika Ipollt Kirilovič je pričel svoj obtožni govor ves tresoč se od živčne drhtavice, s hladnim, bolestnim potom na čelu in sencih, čudeč, kako ga po vsem telesu zaporedoma izpreletavata vročina in mraz. Tako je pozneje sam pripovedoval. Smatral je U govor za svoj chef d'-oeuvre, aa chef d'oeuvre vsega avojega življenja, tako rekoč za avojo labodjo pesem. In res je čez devet mesecev umrl, Uko da bi se bil, kakor se je pokazalo, če bi bil slutil svoj konec, po pravici lahko primerjal z labodom, kl poje poslednjo pesem. V ta govor je položil vse svoje srce in ves um, kolikor ga je imel, ter z njim nepričakovano dokazal, da se v njem ni skrivalo samo grajansko čuvstvo, ampak tudi "prekleta" vprašanja, vsaj toliko, kolikor je mogel naš ubogi Ipollt Kirilovič najti v sebi prostora zanje. Njegov govor Je najbolj učinkoval a tem, da je bil odkritosrčen: iskreno je veroval v obtoženčevo krivdo in ga ni obtoževal aamo po avojl službeni zapovedani dolžnosti, ampak, ko je klical na "maščevanje", se je resnično ves tresel od želje, da bi "rešil domovino". Celo naše žensko občinstvo, ki je bilo koncem koncev sovražno IpoHt" Kiriloviču, Je vendarle priznavalo, da je U govor napravil nanje nenavadno globok vtia. Pričel je z drhtečim, od napetosti se trgajočim glasom; toda prav kmalu se mu je glas popravil, zazvenel po vsaj dvorani in ostal tak do konca govora. Komaj pa je končal, je malo manjkalo, da ni padel v o-medlevico. "Gospoda porotniki", je pričel obtožitelj, "glas o današnji zadevi ae je kakor grom raz-nesel po vsej Rusiji. A Čemu se tako čudijo, bi Človek vprašal, kaj vzbuja tolikšno grozo? Pri nas, mislim, posebno še pri nas? Saj smo vendar tolikanj navajeni vsega tega! A prav to je vzrok naše groze, da take temne zadeve skoro niso več strašne za nas! Evo, naša navajenost, ta nas mora navdajati z grozo, ne pa po-edini zločin tega ali onega individija. Kje so vzroki našega ravnodušja, našega le mlačnega gledanja na take stvari, na taka znamenja časa, ki nam obetajo nezavidno bodočnost? Ali v našem cinizmu, v prerani iznemoglosti duha in domišljije naše še toll mlade družbe, ki je že tako zgodaj opešala T Ali v naših do korenin o-majanih nravstvenih načelih, ali nemara v tem, da takih nravstvenih načel pri nas mordjt vob-če nI? Ne U>m reševal teh vprašanj; a mučna niso zato nič manj in sleherni državljan ni samo pri-moran, am|»ak tudi dolžan, da trpi zaradi njih. Naš porajajoči se, zdaj še boječni tisk je storil družbi vendarle že nekaj uslug, zakaj brez njega ne bi nikdar le količkaj |m>|k»Iiio zvedeli o teh strahotah razbrzdane volje in nrastvenc prupalosti, ki jih on v svojih stolpcih neprestano sporoča vsem, ne samo tistim, ki |ioscčaJo dvorane novih javnih sodišč, ki nam jih je podaril naš sedanji vladar. In kaj čitamo skoro sleherni dan? O, vsak trenutek take stvari, da celo naša današnja zadeva obledi pred njimi in postaja v primeri z njimi skoro nekaj vsakdanjega. A najbolj važno je to, da pričuje večina naših ruskih, naših narodnih kriminalnih zadev baš o nečem vaeobčem, o nekakšni splošni bedi, ki se je vdomačila med nami in a katero se Je, kakor z vsakim vseobčim zlom, že težko boriti. Tu vidimo mladega, sijajnega oficirja iz višje družbe, ki je šele pričel svoje življenje in karijero, pa podlo, na tihem, brez vsakega očitka vesti zakolje majhnega uradnika, ki je deloma celo njegov dobrotnik, in njegovo služkinjo, da ugrabi svojo zadolžnico in z njo vred tudi ostale uradnikove denarce, češ: 'prilegli se mi bodo za moje velikoeveUke zabave in mojo bodočo karijero'. Ko ju je zaklal, položi obema mrtvecema blazini pod glavo in odide. Tam vidimo mladega junaka, vsega obveščenega s križci za hrabrost, ki na veliki cesti razbojniško ubije mater svojega vodje in dobrotnika ter zatrjuje svojim tovarišem, ki jih pregovarja za to dejanje, da ga ona 'ljubi kakor rodnega sina in bo zato poslušala vse njegove svete in ne bo ničesar ukrenila za svojo varnost!' Recimo, da je to izvržek — a v našem današnjem času se skoro ne upam več reči, da bi bil samo osamljen izvržek. Kak drugi sicer nikogar ne zakolje, zato pa misli in čuti prav tako kakor on in je v svoji duši prav tako brez-časten kakor on. V tišini, kadar je a svojo vestjo na samem, se morda vprašuje: 'Kaj je prav za prav čast, in ali ni strah pred krvjo predsodek?' ' Morda bo kdo zakričal proti meni, češ da sem bolehen, histeričen človek, da nezaslišano obre-kujem, da fantaziram in pretiravam. Le naj, le naj — in, Bože moj, kakor bi se jaz prvi razveselil, i če bi videl, da je res Uko! O, le ne verjamite mi, le imejte me za bolnega, zapomnite si samo moje besede; zakaj tudi če je v mojih besedah ie desetina, le dvajsetina resnice — tudi tedaj je to grozno! Poglejte, gospoda, poglejte, kako se pri nas streljajo mladi ljudje: o, brez najmanjšega hamletovskega vpraševanja po tem, kaj bo Um, brez vsakega sledu o Ukih vprašanjih, kakor da je to poglavje o naši duši in vsem, kar nas čaka onkraj groba, v njihovi naturi že davno Iztrebijeno, pokopano In s peskom zasuto. Ozrite se končno na naše razuzdanstvo, na naše sladostrastnike. Fjodor Pavlovič, nesrečna žrtev tega procesa, je v primeri z nekaterimi izmed njih skoro nedolžno dete. In vendar smo ga vsi poznali, 'živel je med nami'... Da, s psihologijo ruskega zločina se bodo morda kedaj ukvarjale naj-prve glave, naše in evropske, zakaj predmet je vreden tega. A to proučevanje se bo vršilo kedaj pozneje, ko bo že dovolj časa za to in ko se bo vsa tragična abotnost našega sedanjega trenutka umaknila malo delj v ozadje, tako da jo bo moči bolj pametno in bolj nepristransko pregledati, nego morejo to storiti ljudje, kakršen sem na primer jaz. Zdaj pa se ali zgražamo ali hllnimo, da se zgražamo, med tem ko se v resnici naslajamo ob prizoru kot ljubitelji močnih, ekscentričnih občutkov, ki razgibavajo našo cinično ln leno praznoto, aH pa se naposled kakor majhni otroci z rokami otepljemo In branimo strašnih prikazni ter skrivamo glavo v blazine, dokler nc mine grozni privid, da ga nato takoj spet pozabimo v veselju In igrah. Toda prej ali slej bomo morali vendar tudi mi trezno in premišljeno pričeti svoje življenje, tudi mi bomo morali dati vsaj čemurkoll v svojem družabnem življenju višji zmisel ali vsaj pričeti to (izmišljene svojega življenja. Velik pisatelj prošle dobe primerja na koncu največjega svojih del vso Rusijo s drzno trojko, ki drevi proti neznanemu cilju, in vzlika: 'Oh, trojka, ptica trojka, kdo si te je izmislil!' in dodaja s ponosnim navdušenjem, da se vsi narodi spoštljivo umikajo tej trojki, ki drevi čez drn in strn. (Dalj* prihodajlč.) Člani baUljona Abrah ———T—ffTTW --n~' očmi iskal pomoči pri doktorju Glucku. Tedaj se je zasvetila luč in vstopila je miss Sladfcva. "Se drugi ljudje čakajo," je ostro rekla miss Sladova. "Ce želite, lahko pridete spet drugi četrtek ob štirih." • Ko je doktor Gluck spet ponovil avoje uvodne besede, si je začela olajševati srce temnolasa mladenka, ki ji je obraz zastirala tenčica. Ko je vstala, ji je doktor Gluck z vzdihom ponudil roko. "Uibogo dete!" je dejal, "našli boste pravo pot, zaupajte v življenje in vaae." Ko je doktor Gluck odpuatil šestega klienU, si je natočil kozarec vode. Ljudje hočejo govoriti, govoriti — a nihče jih noče poslušati. Uboge duše, koliko skrbi imajo na tem svetu 1 In dobro jim de, če se izpovedo. Skoraj nihče ga ni vprašal za svet. In vedel je tudi, da svetovati ne sme, da ne sme vplivati na usodo drugih ljudi. Bil je vesel, da je imel le še eno obiskovalko. "Te stene," je dejal in se obrnil k zardeli mladenki, "slišijo vse in ne morejo ničesar ponoviti. Mislite si, da sem jaz Uk-šna stena." Vljudno jo je poprosil, naj sede. "Morala aem priti k vam, gospod doktor," je izdavila mladenka. "Nikogar nimam, da bi a njim govorila. Ne morem razumeti, zakaj Jerryjeva mati zahteva . . . tako krasno stanovanje ima zase." Doktor Gluck je sedel in z roko tjavdan risal geometrične like na list, ki ga je imel pred seboj. Pobesil je glavo. Ko je poteklo pol ure in je zagorela rdeča luč, je videl, da so njene oči polne solz. "Neskončno ml je žal, ljubo dete," je nežno dejal. "Ce bi sedeli tu na mojem mestu In spoznavali vse skrbi in vso nesrečo drugih, potem bi videli, koliko moči vsakdo potrebuje in kako zelo se moramo truditi, da vselej prav storimo." —Padarated PlotarM. am Lincoln, kl se borijo na strani španskih lojalistov. Stanovitna ženska »t I.. Zara: Sočutno srce Na vratih je visela steklena plošča: "Sočutno srce". Spodaj v kotu je bilo |»a napisano: "Doktor F.lder Gluck. |»oslušalec" V čakalnici je vladala prijet-na mračna svetloba. Na sinjih usnjatih naslanjačih so sedela mlada dekleU, stare gospe in neki sUrejši moški. Za mizo je kraljevala sivolasa sprejemna dama. Ko je zagorela rdeča luč, je najprej skrbno pregledala zapisnik pred seboj, potem je pomignila staremu gospodu. Temnolasa mladenka je nepotr-pežljivo skočila kvišku: "Jat čakam U tri četrt ure. Sprejemna dama jo je očiUjo. če (»ogledala: (•ospod se je Že pred dvema tednoma telefonsko najavil." Doktor Gluck. suh, vdrtih lic, s kratko pristriženimi sivimi lasmi, Je vstopivšega kllenta vprašujoče | »ogledal. "Te stene," je dejal, klmaje a glavo, "slišijo vse in ne morejo ničesar ponoviti. Mislite ai torej, da sem Jas takšna stvar." Doktor Gluck Je gledal, kako hitro so nato privrele besede čea detiele ustnice njegovega klien-U. Mislil je na to, koliko besed se na svetu izgubi. Pravcat slap sočutja s samim seboj in toftba se Je izlll ia obiskovalca. Na doktorjvvem obrazu ni trznila niti mišica. Tu In tam Je pogledal v tiralo nad govorni ko vo glavo, kl j« v nJem udobno lahko Ko je odšla, je spet sedel in pomislil na vse obiskovalce tistega dne. Za jutri se jih je o-glasllo dvanajst. In prihodnjih štirinajst dni je že vnaprej zasedenih. "Sočutno srce" je bila velika atrakcija. Vrata so se odprla in na pragu se je prikazala velika in lepa gospa. "Elder," je vzkliknila, "če ho-čeva k Normanovim na večerjo, se morava podvizati!" Doktor Gluck se ni ganil. Gospa je stopila bliže in je s členki prstov ostro potrkala na mizni vogal. "Elder!" videl, koliko je ura. Pod uro je bila signalna luč, ki je zagorela, kadar je določeni čas potekel.' Pol ure — dva dolarja — a kako hitro mine takšne pol ure! Mož je očitno imel mnogo na arcu, ker si je bil rezerviral celo uro aa tri dolarje! Ko bo čas potekel, ae bo prikazala miss Sladova in mu ljubeznivo sporočila, da je u-ra minila: moral se bo domeniti ^ drugič. Doktor Gluck ga je pogledal. Mož je umolknil in se s čudno prodirljivoatjo aazrl vanj. "l.ahko ml poveste vse, kar hočete. In zamolčite vse, kar ho. čete," je tamrmral doktor Gluck. "Saj nisem sodnik. Samo poslušalec sem in nič drugega." Govornika Je to opogumilo in spet se mu je ia srra izlila nova ploha besed. Obiskovalec Je t Doktor Gluck jo je začudeno pogledal. "O!" je dejal. Hitro je segel v predal in si pritrdil za uho drobceno črno slušalko za naglušne: njena vrvca se je zgubljala v žepu njegovega suknjiča. "Oprosti, dragica!" Je zamrm-ral in se opraičal, "ali mi nisi nekaj rekla?" —rBI Ko je Jim Hofvard spoznal očarljivo Ano Darringtonovo, fli niti za trenutek podvomil, da pomeni to srečanje zanj uro usode. Ta usoda pa je bila pd naziranju njegovih prijateljev in tovarišev zelo pozna, kajti Howard je bil človek v letih ln moral bi se zgoditi več nego čudež, če bi Ana Darringtonova samo prisluhnila njegovim besedam. Vendar na svetu se še vednq dogajajo neverjetne stvari in tako je Howard imel dovolj poguma, da je lepi Ani Darringtonovi izpovedal svoja čustva. Po tistem sesUnku sta se sešla še trikrat. Ko ni Ana ponudbe niti sprejela, niti ddklonila, je smatral Ho-ward, da je dovolj dolgo čakal. Pokazal se je deklici od prave strani. In tedaj je imel občutek, da ga mlado dekle gleda nekako z viška. Zaradi tega se posih mal nista več sestajala. Ho-ward pa je šel kljub temu naslednji dan v park, ker je vedel, da prihaja Ana dnevno tja. Ana je res prišla, ampak ne sama, • temveč v spremstvu mladega kavalirja. In sprehajala se je z njim tako vešče po parku, da ni Howard tega niti zaslutil. Tedaj se je Jim Hoitfard vrnil domov ter je napisal Ani poslovilno pismo. Nakopičil je v njem vse polno obtožb in očitkov prosti Ani Darringtonovi. Na koncu je dosUvil: "Napravil sem trden sklep, da se nikdar več ne vidiva. Zato vas prosim, da se mi v bodoče ne približate v nobenem položaju." Naslednje jutro, Jim ni verjel lastnim očem, je prišlo pismo. Naslov je bil napisan lastnoročno od Ane Darringtonove. Poznal je njeno poldrobno in zrnato pisavo. "Zaman!" se je rotil Howard, "zaman 1 Bajka je končana!" Zalepil je pismo in ga poslal Ani Darringtotnovi. Štiri in dvajset ur pozneje mu je prinesel poštni sel novo pismo. Naslov je bil napisan zopet z roko lepe Ane. 'To pa je neverjetna žilavost!" je menil Ho-ward, vUknil pismo kakor ga je bil prejel v novo zalepko in ga poslal neprečitanega nazaj. In tako je pismo romalo od enega do drugega, dokler ni prišlo do svoje osme postaje. Ko je poštni sel osmič pozvonil pri vratih Jima Howarda, se je v srcu starega samca le zge-nilo nežno Čustvo. Ljubezen, ki mu jo je izkazovala Ana Darringtonova, ga je močno presu-nila. Dejal je: "Sicer me je U ženska nekaj časa prezirala, pa naj bo. Odpuščam ji. Odprl bom njeno pisma" In je pomolil zalepljeno pismo prijatelju Hobsonu, ki je bil ravno tedaj pri njem na obiaku. "Prijatelj!" je rekel. "Pro- sim te, odpri zalepko! TI si pri tej stvari neinteresiran." Hobson je prerezal zalepko, da je padlo na tla devet ovitkov. Slednjič so v zadnjem našli pis-tmo. Howard je tedaj nestrpno vprašal: 'Kaj pa piše? Daj meni, da prečiUm!" Hobson mu je izročil pisanje in Howardov obraz se je strašna podaljšal. Bilo je pismo, ki ga je on sam poslal Ani Darringtonovi in mu ga je naslovljenka vrnila, ne da bi ga odprla in prečiUla . . . CETRTEK^jtt^^ noati, kar pe mere voditi ds razuma med narodi. Zunanji minister dr k*J Jr^di »javil !ia inl(rJJ" veta.)^da ,e naj eventualno pomeni usUva, Ua j« t« * sporazuma, pač n, " govora o tem. da bi w ^ izpremenila v kvar iiedotjuS sti demokracije v republiki _ -4)el. Pq| humor Otroška logika Janezek bi se rad kopal zmaje z glavo. "Kolikokrat sem ti že rekla koj po kosilu ne smeš v vodol "Že prav, mamica," j« m, Janezek, "a danes smo za ko vendar imeli ribe!" Spretnost Gospod Klepetec je prife trgovsko šolo. "Ali imate spretne stroje Narodnosti v Cehoalo-vaiki republiki Pregled po občinah ke? "Seveda. Od naših zadnjih turantk se jih je pet v w tednih poročilo s svojimi s Pozabljivost "Arhibald," se sramežlj pritoži profesorjeva žena iv< mu možu, "ali veš, da me že i go nisi poljubil?" "Čudno," razmišlja znam nik, "čudno! Koga sem pa po prav za prav pij ubijal?" Z ofcirom na manjšinsko vprašanje, ki pretresa sedaj politično življenje v čehoslovaški republiki, nam prikazuje naslednji pregled, kakšne so večine v občinah. Republika ima 17,18» občin. Večino imajo v občinah: čehoslovaško v .........11,764 nemško v.................... 4,001 ogrsko v .................... 740 rusinsko v.................. 620 poljsko v .................... 66 rumunsko v .............. S slovensko (luiiško) v 3 židovsko v .............. 3 1 Republika ima v svoji sredi tri ali štiri znatne manjšine, smatra pa, da je to problem nje notranje politike, ki ga hoče rešiti sama pred očmi vse Evro^ pe. Na Cehoslovaškem se čudijo, da Anglija, zlasti, in Francija priporočata Nemčiji, da odvrne Henleina od pretiranih zahtev. To pomeni vsekakor vmešavanje v notranje razmere republike. Druge države lahko intervenirajo pri vladi, če se gode krivice, nimajo pa moralne pravice, da vodijo politiko ali ireden-t to v drugih državiih, ker je to kršitev suverenosti ali neodvis- NA PRODAJ JE: 3 nadstropna iz opeke zidani i strešjem, kletjo in Bicer 1-4 1 3—4, in 1—3 sobnimi (stanovanji I blizo šole, cerkve in trgovskima dil ta, kakor tudi poleg poulične idi ce. Oglasite »e pri lastniku na: I So. Millard Ave., CKicago, 111. (k 8LOVKNSKA NARODNA POfr PORNA JRDNOTA izdaja a« oje publikacije In Ae posebno Ib* Prosveta aa koristi, ter potrebna agitacijo svojih društev In članatra la aa propagando ovojih Mej. Nikakor pa ne aa propagando dragih pod pomlh organizacij. Vsaka ar gaataarlja haa običajno svoje glasilo. Torej agitatoričiil dopisi In naznanila dragih podpornih organizacij In njih dmfttev aaj at ae poAiljajo list« ProavtU. VAŽNO ZA VSAKO« SADAB paiUJato daaar ? .Url kraj i ZADAB ato namanjani v iUH kraj i KADAB šalita kesa b (Unca kraja i KARTE za vse izli Potniki s našim poaredoranjra | Jejo najceneje in sadovoma, Denarno pošiljke izvriujea« I ia sanoaljivo po dneraen km v JUGOSLAVIJO V ITALIJI Za I I.H... INDta Za I Ml.., I.N... IN " M 12.11., * IM... t— m " M.M.. - II.M... M« " " IT JI...lil • M.M...1.M« • " (itn. U - dt.M...MM " " IIT*. Haradaaa eea« se pedvrtoas »»aiaB I fa kan. Pallljaala tudi deasr knaiM tavriajaaw laplattla f dtter*. V Vaisaa lastnem InUraau Je, d. pMIS ■a aaa« la pojaanila SLOVENIC PUBLISHING (Glas Naroda—Trtvel Borsi Zli Wost 18 st Ntw Y«ri * POSLUŠAJTE PAUWDECHPS TMVa BURE Folklore Radio Prop* Every Sunday from 1 to 2P. Rtstion WWAE - 12M kibfjd V Jugoslaviji SAMO 7 DNI 2o potujete aa eksprcunlh psniiki- BREMEN • EURO« Bral vlak ob Bre»ea la Earopa f Hre»erfc«f« sajamdi udobno potovaaje do LJablj»M Ali pota it« a priljubljenimi ekpres. P*™1*1' i ~ COLUMBUS J HANSA • DEUTSCHLAJJ 1 HAMBURG • WWY0RI J Irborne železniške zvezo od Cherbourgs, Bremr* Hamburga. T Strokovnjaški nasveti glede vlzejer ia obiskoTsIce. Za pojasnila rpralajto tohaf-O ' 130 W. Randolpk 8U ( ' g-f HAMBUKfi-AMEKICAl NORTH fllBMllUfl^ € / Voditelji aovjetske Rusije na poti na Rdeči trg, odkoder jaških čet. Spredaj je Josef Stalin. aa epasevali fnom*)*9