11. APR. 1970 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ »Usmerniki« Novo mesto Ugodno poslovanje v Selu 1969 Leto 1969 pomeni za Iskro v Novem mestu določeno prelomnico v njenem poslovanju. Med tem ko smo v preteklih treh letih morali ugotavljati nazadovanje proizvodnje in s tem v zvezi dosegali slabše rezultate, kaikor so bili prvotno začrtani, pa je leto 1969 vse postavilo na glavo. Vsi planski pokazatelji, ki so že itak predvidevali izboljšanje so bili močno preseženi. Fizični obseg proizvodnje je bil realiziran v vrednosti din 12,688.054,55. Ta številka nam pove, da je planirani obseg proizvodnje prekoračen za 20,8%, če ga pa primerjamo z realizacijo v letu 1968 pa je indeks 135. Posebno visoke prekoračitve so pri delavmi-ških in telefonskih usrnemi-ških napravah, medtem ko se Pri drugih panogah realizacija bolj drži planskih predvidevanj. No, velja pripom- niti, da so optimisti v tovarni že računali na okrog 12 milijonov obsega proizvodnje, da pa je dejanski dosežek tudi optimistična pričakovanja presegel. Tak soliden proizvodni rezultat je seveda potegnil za sabo tudi druge faktorje. Število zaposlenih se je povečalo na poprečno 128 delavcev, kar predstavlja povečanje nasproti preteklemu letu za 12,2 °/o. Pri tem je bilo treba nadomestiti 19 delavcev, ki so prenehali z delom. Kvalifikacijska struktura še ne dosega tiste, ki jo predvideva sistematizacija, je pa dokaj izboljšana posebno pri srednje strokovnem kadru. V preteklem letu je bilo sprejetih 10 pripravnikov s srednjo in višjo .izobrazbo, podobno predvidevamo tudi za letošnje leto. V porastu so bili tudi osebni dohodki zaposlenih. Prvot- no predvideni netto osebni dohodek na zaposlenega v višini 910,92 din je bil presežen za 23,1 %, tako da je dejansko izplačani OD znašal 1.121,90 din, kar znaša v primerjavi z letom 1968 povečanje za 29,6%. Pri tem velja posebej poudariti, da je prav sprememba stimulacije, ki je bila izvedena v mesecu maju preteklega leta, v veliki meri pripomogla do takih rezultatov poslovanja, kakršne smo dosegli. Tudi najnižji osebni dohodki so se močno dvignili. Razen redkih izjem, ki so stvar posebne proučitve, delavec pri normalnem delu ne more prejeti manj kakor 700 din. Izjeme, o katerih je govora, pa bo treba podrobno proučiti' in ustrezno rešiti. Kljub visokemu porastu osebnih dohodkov pa so za enak odstotek porasla tudi sredstva za sklade. Odstopanj v. delitvi dohodka po sprejetem gospodarskem načrtu ni bilo, oziroma celo za 0,16 % je boljše razmerje za sklade. To razliko pa je delavski svet s svojim^sklepom name-, nil v posebni sklad, iz katerega naj se nagrajuje racionalizacije in tehnične izboljšave. ■» Kakor so porastli ostali pokazatelji moramo isto ugotoviti tudi za stroške. Ti so višji od planiranih za 30,7%, kar je v primerjavi z obsegom proizvodnje zadovoljiv rezultat. v Celotni dohodek je bil višji od planiranega za 26,2 %, v primerjavi s celotnim dohodkom v letu 1968 pa je poraste! za 30,3 %, sam dohodek pa za 36.2 %. Tovarna je pravočasno plačevala vse svoje obveznosti v preteklem letu. Najboljši rezultat je bil zabeležen pri skladih, saj so v primerjavi z letom 1968 porastli kar za 53,6 %. To pa je nujno potrebno, saj gre v letošnjem letu tovarna v rekonstrukcijo in bodo leta sredstva služila kot temelj za razširitev proizvodnih površin. . Tudi na skupni standard ni bilo pozabljeno. V skladu skupne porabe so bila razdeljena sredstva za regres in druge potrebe, najmočnejši del sredstev pa je namenjen individualni stanovanjski izgradnji članov kolektiva. Vrabec VI. letne šporlne igre podjetja »Iskra« v Zagrebu Organizator VI. letno-športnih iger ZP »ISKRA« bo tovarna RIZ iz Zagreba. Igre bodo v Zagrebu 27. in 28. junija 1970. Program VI. letno-športnih iger obsega naslednje športne discipline: 1. nogomet 5. šah 2. rokomet 6. streljanje 3. odbojka 7. namizni tenis 4. kegljanje 8. balinanje Vsaka osnovna sindikalna organizacija delovne organizacije ZP »ISKRA« lahko prijavi po eno ekipo za vse športne discipline in sicer ženske in moške. V ekipah lahko nastopajo saino člani kolektiva ZP »ISKRA«. Osnovne sindikalne organizacije delovnih organizacij morajo prijaviti svoje ekipe do 23. aprila 1970, na sindikalnem odboru ZP »ISKRA«, Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana. Žrebanje bo 23. aprila 1970. ob 9. uri v prostorih skupščine občine Ljubijana-šiška, Trg prekomorskih brigad 1, soba št. 414/IV. Komisija za šport in rekreacijo Iz govora j: predsednika Tita eh ■a ■■ ■ B h a mm 5u na «n BB ■ II (9 Nedavni obisk v državah vzhodne in severne Afrika ter aktualni mednarodni problemi — to so bile teme, ki jih je predsednik republike Josip Broz Tito obravnavat na zadnji skupni seji zbora narodov in družbenopolitičnega zbora zvezne skupščine. Najprej je poudaril, da si je Jugoslavija pridobila v teh državah veliko zaupanje predvsem zaradi svoje načelne politike ter vsestranske podpore in pomoči novo osvobojenim deželam in osvobodilnim gibanjem. To zaupanje pa nas hkrati tudi zavezuje, da s temi državami še krepimo vsestransko sodelovanje v obojestransko korist, seveda na enakopravni podlagi, brez vmešavanja v njihova notranja vprašanja in brez vsiljevanja naših sistemskih rešitev, pač pa tako. da jim pošteno pomagamo s svojimi dobrimi izkušnjami. Po besedah Tita mora Jugoslavija izdelati koncept dolgoročnega sodelovanja z državami v razvoju in se odločno usmeriti na bolj organizirano nastopanje na njihovih tržiščih. ■■ ■ 31 aa ■■ ■■ na EH ■■ BS BI H13 Bta ■a ES na ta 113 &£fl »a Eta KM na rsa na KB R3 EM na ss HB ■ M Dü Udi ■ ■ ■ ■ C« M MB B3 HB ■ a ■ a HM BI BB ■ I BB BB BB V nadaljevanju je predsednik republike Tito posebej obravnaval poglabljanje prepada med industrijsko razvitimi državami in državami v razvoju ter hude posledice, ki jih zavoljo takega stanja čuti ves svet. Priče smo celo novim oblikam izkoriščanja. Ena izmed njih je tudi takoimenovani tehnološki kolonializem. Zavoljo takega stanja in prakse večina držav v razvoju ne more vsestransko razvijati svojih proizvajalnih sil, ker gre za velike probleme pomembne za ves svet, so potrebni ukrepi, ki bodo temeljili na enakopravnem sodelovanju in dolgoročnih interesih tako razvitih držav in držav v razvoju. Potrebni so kvalitetno novi odnosi, ki bodo omogočili vključevanje držav v razvoju v svetovno trgovinsko menjavo. Ko je predsednik Tito podrobneje govoril o svoji izmenjavi mnenj z najvišjimi osebnostmi držav, ki jih . je obiskal, je med drugim dejal, da so obravnavali mednarodni položaj nasploh in še posebej probleme, ki neposredno zadevajo te države, tako stanje na jugu Afrike in krizo na Bližnjem vzhodu. Manjšinski rasistični režimi so skupaj s preživelimi kolonialnimi odnosi oblika imperialističnega prodiranja na afriška tla. Zato je skrajni čas, da svet dojame sedanji nevarni razvoj na jugu afriške celine, saj to. zdaj ni več le afriški, marveč svetovni problem. Zato bodo potrebni odločni ukrepi proti rasistom, da bi svet preprečil temačne načrte imperialistov in zagovornikov fašistične ideologije. . Položaj na Bližnjem vzhodu zahteva po besedah predsednika Tita prav tako kar najhitrejše odločne ukrepe, ki bi odprli pot do miroljubne in pravične rešitve. Pogoj je seveda umik izraelskih čet z vseh zasedenih arabskih ozemelj in priznanje zakonitih pravic Palestincev. V pogovorih s predsednikom Naserjem, je izjavil predsednik Tito, smo se vnovič prepričali, da se še vedno niso odpovedali iskanju miroljubne rešitve v skladu z resolucijo Varnostnega sveta, če pa bo potrebno, se pripravljajo tudi na drugačno rešitev. To je navsezadnje popolnoma razumljivo, saj nobenemu nafodu ni mogoče odrekati pravice, da se z vsemi sredstvi bori za vrnitev nasilno odzvetih ozemelj. Predsednik republike je v govoru povedal, da je z voditelji afriških držav razpravljal tudi o mednarodnem položaju nasploh in o prizadevanjih zmanjšanja napetosti v mednarodnih odnosih. Ob tej priložnosti so še posebej izrazili zaskrbljenost, ker se nadaljuje agresija v Vietnamu, ker pogovori v Parizu doslej še niso uspeli in ker vodijo ZDA politiko tako imenovane vietnamizacije vojne v Vietnamu, ki se s tem podaljšuje v nedogled. Že dolgo pa je jasno, da vietnamskega problema ni mogoče rešiti brez umika ameriških čet, vietnamsko ljudstvo pa bi moralo dobiti možnost, da samo odloči o svoji usodi. Dogodki okoli Laosa in Kambodže pa kažejo, da se vojne akcije v laoškem primeru že širijo iz Vietnama, v kamboškem primeru pa bi se to še utegnilo zgoditi. Zaključni del svojega izvajanja pred poslanci zbora narodov in družbeno-političnega zbora zvezne skupščine je predsednik republike posvetil aktivnosti neuvrščenih držav ir. prinravam na tretjo konferenco njihovih šefov. Enotno stališče je bilo, da velja še okrepiti aktivnost žgočih mednarodnih problemov in zboljašnje mednarodnega položaja. Soglasje je bilo tudi glede tega, naj bi bila nova vrhunska konferenca neuvrščenih ob njunih in solidnih pripravah čim prej, najbolje še pred 25. jubilejnim zasedanjem generalne skupščine ZN. Ta velik in pomemben dogodek bi bil za neuvrščene države priložnost, da uskladijo stališča o bistvenih mednarodnih vprašanjih, nastopijo s skupnim akcijskim programom in tako najučinkoviteje prispevajo k uspešnemu delu jubilejnega zasedanja. TOVARNA POLPREVODNIKOV V TRBOVLJAH V LETU 1969 LANSKA IZGUBA SICER POKRITA IZ POSLOVNEGA SKLADA, A PROBLEMATIKA NAREKUJE UČINKOVITO UKREPANJE ZA DOSEGO UGODNEJŠIH GOSPODARSKIH REZULTATOV V PRIHODNJE Kot smo že poročali v prejšnji številki, v sestavku, s katerim smo bralcem predstavili novega v. d. direktorja tovarne polprevodnikov v Trbovljah, tov. Janka Puclja, ing. org., je ta naša delovna organizacija iansko poslovno leto zaključila s sicer majhno poslovno ¡zgubo, katero bo v celoti mogoče pokriti s sredstvi iz poslovnega sklada. Takšen poslovni zaključek vsekakor terja odločne ukrepe, organizacijske in druge, da bo tovarni v prihodnje zagotovljeno boljše gospodarjenje. O lanskih poslovnih rezultatih tovarne meni ing. Pucelj naslednje: V letu 1969 je tovarna polprevodnikov v Trbovljah delovala v povsem spremenjenih pogojih zaradi vključitve do julija 1968 samostojno vodene tovarne polprevodnikov v izgradnji. Ta- vključitev, zvezana z aktiviranjem vseh osnovnih sredstev je prinesla nove, dokaj velike obremenitve tovarni, predvsem pri amortizaciji in obrestih od kreditov, prav tako pa tudi pri obveznostih za zapadla anuitete. Gospodarski plan tovarne celotni dohodek Uporabljena sredstva dohodek pokriv. pogodb, obveznosti zakonske obveznosti osebni dohodki je sicer, ob popolni realizaciji, zagotavljal zadostna fi-načna sredstva za pokritje vseh teh obveznosti, hkrati pa tudi določen ostanek dohodka. Medtem pa v glavnem iz objektivnih razlogov delovni kolektiv svojega gospodarskega plana v celoti ni uspel realizirati in s tem tudi ni dosegel po njem predvidenih finančnih rezultatov. Izpolnitev sprejetega gospodarskega plana trboveljske tovarne je prinesla naslednje poslovne rezultate: 27,761.261,29 din 18,141.468,93 din 9,619.792,36 din 2,558.177,77 din " 521.712,47 din 6,267.818,39 din ostanek za delitev stanovanjski prispevek porabljeno iz tek. dohodka sredstva skupne porabe sredstva za šolstvo rezultat Tako ima tovarna polprevodnikov iz lanskega poslovanja nepokritih 202.526.62 din raznovrstnih obveznosti. Le-te bodo sicer pokrite iz razpoložljivega poslovnega sklada, vendar je za letos treba zagotoviti bistveno boljši gospodarski rezultat, ki ne bo nadalje ogrožal rentabilnosti tovarne, pač pa ji omogočil ugodnejše gospodarjenje in prepotrebno razširjeno reprodukcijo. Primerjava gibanja na R 4 nam v letu 1969 pokaže precejšnjo prekoračitev režijskih stroškov ter pogodbenih in zakonskih obveznosti. Poraba sredstev v te namene se je povečala za 33 %, pri čemer je amortizacija narasla z indeksom 233 %, pogodbene in zakonske obveznosti so se povečale skupno za 300%, medtem ko so se pa obresti od kreditov dvignile celo za 500 %. Razumljivo je takšno stanje neugodno vplivalo na končni poslovni rezultat. Le-ta je bil slabši od pričakovanega tudi zato, ker so bile tako izredno slabo izkoriščene proizvodne zmogljivosti (komaj 40—50%!), medtem ko so pa hkrati za okrog 10 % narasli tudi proizvodni stroški. Vzrok za tako visoko lastno ceno in s tem v dobršni meri tudi za slab finančni rezultat tovarne je pa nadalje še v povsem nevzdržnem razmerju med režijskimi in izdelovalnimi plačami. redno močna fluktuacija zlasti visoko kvalificiranega vodilnega kadra, ki je tovarno zapustil zaradi nizkih osebnih dohodkov, slabega počutja in zaradi negotove perspektive tovarne. K ostalim se je pridružil torej še kadrovski problem, kar vse terja takojšnje in odločne ukrepe za izboljšanje stanja v tovarni, vendar o načrtih za dosego tega več prihodnjič. Posnetek z enega izmed zborov delovnih ljudi v tovarni »Elektromehanika«, Kranj S predvolilnih zborovanf Strokovne službe ZP 272.083,73 din 205.826,10 din 207.641,51 din 61.041,74 din 6. aprila 1970 je bil v Ljubljani zbor delovnih ljudi organizacije združenega dela strokovnih služb tako za enote, locirane v Ljubljani, kakor tudi za enote, locirane v Kranju, in je bil kljub razdrobljenosti strokovnih služb dobro obiskan. Zbor je otvoril Marijan Strauss, dipl. ing., kot pooblaščenec predsednika DS ZP, ki je podal tudi poročilo o delu organov upravljanja ZP, do-čim je poročilo o delu organov upravljanja strokovnih služb podal Peter Grčar, dipl. oec., kot predsednik DS strokovnih služb. Po poročilih se je razvila razprava o položaju strokovnih služb ZP in njihovem nadaljnjem organizacijskem statusu. Sledilo je predlaganje kandidatov v DS ZP, kjer imajo strokovne službe 1 mandat, in v DS strokovnih služb, ki bo v mandatni dobi 197071 štel 7 članov, ob volitvah pa bo na 3 izpraznjene mandate treba izvoliti nove člane. Kandidatna lista bo objavljena v našem glasilu, čim jo bo potrdila pristojna volilna komisija. M A. M. — 202.526,62 din Lanski letni prodajni plan je bil sprejet v višini 25.038.000. 00 din, pri čemer je bilo predvideno, da bo za 16.462.000. 00 din izdelkov absorbiralo domače tržišče, preostalih 8,525.000,00 din izdelkov pa naj bi prodali na tujih tržiščih. Kljub vsem prizadevanjem pa je bila prodaja realizirana le v vrednosti 20,179.012,00 din, oz. prodaja na domačem trgu v višini 13,635.145,00 din in za 6,543.867,00 din izvoženih izdelkov. Na takšen prodajni, oz. izvozni rezultat je delno vplivalo to, da tovarna nima izdelane ustrezne realne analize trga, delno pa je izpadu v prodaji krivo tudi znižanje cen izdelkom in vse večja konkurenca renomiranih tujih proizvajalcev na jugoslovanskem tržišču, kjer pa do večje porabe izdelkov polpre-vodniške proizvodnje šele počasi prihaja. Pri tem se tovarna tudi ni poslužila klavzule, katera tovarni v primeru, da ni uspela izpolniti svojih izvoznih obveznosti po količinah, asortimentu in predvideni dinamiki izvoza, omogoča pravico do določitve opcijskega roka za izpolnitev celotne svoje obveznosti za prodajo na, tujih tržiščih. K vsem naštetim činite-ljem, ki so vplivali na slabe poslovne rezultate trboveljske tovarne polprevodnikov, pa je svoje prispevala tudi jz- S spremembo statuta volijo v Elektromehaniki ponovno vsi člani delavskih svetov obratov in služb ter člani delavskega sveta tovarne. Mandatna doba članov bo Elektromehanika i trajala dve leti, vsak član pa bo lahko izvoljen največ dvakrat zaporedoma. Predpriprave za predlaganje kandidatov so se letos pričele pravočasno. Po določilih statuta predlagajo kan- didate tudi družbeno -politične organizacije. Prav zaradi tega sta vodstvi konference ZKJ in sindikalni odbor pričeli z akcijo evidentiranja najustreznejših kandidatov. Kriteriji za izbiro kandidatov so bili v tem, da se za člane predlagajo ljud je, ki so voljni in sposobni delati v organih upravljanja in ki bodo zastopali interese volil-cev in tovarne. Zbori delovnih ljudi so bili dne 4. 4. 1970. Na zborih so bila podana poročila o delu organov upravljanja v ZP in tovarni ter poročila o gospodarjenju. Poleg tega pa so se obravnavala tudi vprašanja, ki so najbolj aktualna v posameznih obratih in službah. Na zborih volivcev je bilo predlaganih precej več kandidatov kot bo izvoljenih, tako da bodo volilci imeli možnost izbire. ... lin Več pozornosti dodatnemu izobraževanju Pred kratkim je imela mladina naše tovarne avtoelek-tričmih izdelkov v Novi Gorici letno konferenco, ki so se ,je udeležili tudi predstavniki samoupravnih organov, družbeno—političnih organizacij in vodstva tovarne. Sejo je vodil delovni predsednik tov. Marko Rakušček. Iz poročila predsednika mladinske organizacije Iva čebrona je bilo razvidno, da delo mladinske organizacije v preteklem letu ni bilo na zaželeni višini, čemur je vzrok slab začetek oz. ker organizacija ni imela vnaprej začrtanega programa dela. Poudarjeno je bilo, da bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti dodatnemu izobraževanju zaposlenih in sistematizaciji delovnih mest, ki bo temeljila na izobrazbi in sposobnosti. Hkrati bo treba skrbeti za d ružbeno-politično usposabljanje vodstva, tesneje sodelovati z občinskim komitejem in samoupravnimi organi tovarne. V preteklem letu se je zvrstilo nekaj važnejših delovnih akcij, pri katerih je tudi mladina dala svoj delež: ob dnevu ISKRE na Lokvah, pri organizaciji avto-moto dirk, pri izvedbi proslave 10-letnice tovarne in pri mladinski delovni akciji »Sava 69«. V razpravi so obravnavali problematiko proizvodnje. Za stopnik direktorja tovarne je navzoče seznanil z investicijsko izgradnjo, ki še ni za-Scljučena, saj bo treba kapacitete še povečati. Zadevni sklep so samoupravni organi tovarne že sprejeli. Precej misli so mladinci posvetili delu samoupravnih organov. Ugotovili so, da je mladina prešibko zastopana v DS, zato bodo pri predvolilnih zborovanjih predlagali več mladih kandidatov, toda le tiste, ki so pripravljeni aktivno sodelovati v teh organih. Tudi izobrazbi so posvetili dokaj pozornosti. Dejstvo, da je v tovarni, pri poprečni starosti 21 let, 51 % zaposlenih, ki nimajo dokončane osemletke, kaže, da bo treba pristopiti kt ukrepom,. ki bi ta problem, če ne v celoti, vsaj v glavnem rešil. Čeprav ima 'tovarna prek 100 štipendistov poklicne, srednje m visoke šole — menijo, da bo spričo povečanja proizvodnje, tega kadra še vedno premalo. Konferenca se je močno dotaknila tudi mentorstva. Mladini je jasno, da morajo biti pri njihovem začetnem ustvarjanju navzoči izkušeni ljudje, ki mlade v delo uvajajo, Glede tega je treba razna dvoumna in nasprotna mnenja smatrati kot ignoriranje plodnega sodelovanja, kar ni v prid kolektivu. Ob koncu so navzoči s tajnim glasovanjem izvolili novi odbor, ki bo na prvi seji pripravil zaključke konference. Člani novega odbora so: Stojan Skočir, Zvezdana Velikonja, Ljubica Gorkič,. Aleksander Trnovec, Milenka Cu-bej, Janiko Bratuž, Jadran Mavrič, Igor Varl, J,anko Maček, Marko Rakušček, Ivica Beč, Anka Faganel, Bojana Nemec, Vera Jakin, Aleksander Lavrenčič, Ivan Cebron, Bojan Besednjak. »Sprejemniki« Sežana Gospodarjenje v letu 1969 Notranja konsolidacija po neuspeli začasni upravi je v zadnjih osmih mesecih preteklega leta pripomogla, da je tovarna radijskih sprejemnikov kljub slabemu startu lansko poslovno leto zaključila s pozitivnimi rezultati. O tem smo pisali že v prejšnji številki Iskre, toda znova moramo poudariti, da so prav lanski rezultati pokazali, da je tovarna sposobna delati in rentabilno poslovati, zato pomeni gospodarski plan za letošnje leto — o čemer smo namenjeni napisati nekaj več v današnji številki, skupek obsežnejših nalog, ki bodo od delovnega kolektiva terjale velike napore, obeta pa zato še boljši poslovni uspeh, ki si ga vsi tem bolj želijo, saj mora ta naša enota slednjič zadihati tako kot gre. Zato, ker so dani pogoji za uspešno delo in gospodarjenje, predvideva letošnji gospodarski plan sežanske 'tovarne kar za 41 % povečano vrednost proizvodnje. Tolikšen porast vrednosti proizvodnje je osnovan na povečanju produktivnosti dela, izboljšanju tehnologije, na uni-ficirani tehniki, zlasti po-membnp pa je bilo pri sestavljanju gospodarskega plana dejstvo, da jc Iskra Commerce za letos s pogodbami zagotovila plasman 71.000 radijskih aparatov in 29.000 televizijskih stabilizatorjev in je tako celotna letošnja proizvodnja tovarne tako že prodana. Ob tolikšnem povečanju fizičnega obsega proizvodnje pa bodo v tovarni povečali število zaposlenih le za 5 %, kar dokazuje odločen prehod na intenzivno gospodarjenje. Dobršen delež pri realizaciji takšnega proizvodnega plana bo prav gotovo moralo prispevati tudi skrajšanje izde-lavnega časa, katerega je že pod konec lanskega leta uspelo občutno zmanjšati. Doseči pa bodo ob takšni nalogi tudi boljši izkoristek razpoložljivega fonda delovnih ur, čemur so tudi že v zadnjih osmih mesecih preteklega leta posvetili veliko pozornost. Proizvodne naloge v letu 1970 bo morala tovarna v Sežani izpolniti s skupno 251 proizvodnimi in 110 režijskimi delavci, v 455.000 proizvodnih urah. . Na osnovi tako. planirane proizvodnje gospodarski plan za letošnje teto predvideva za 10 % višj i celotni dohodek od lanskega. Poslovni stroški se bodo dvignili za 27 odstotkov, dohodek tovarne za 56%, predviden pa je tudi porast osebnih dohodkov delavcev za 22,5%, medtem ko bo produktivnost večja za 36%, rentabilnost za 11% in ekonomičnost za 7 %. Pri sestavljanju letošnjega gospodarskega plana so sc v tovarni morali odreči še večjemu porastu proizvodnje, za katerega je sicer Iskra Commerce z analizo trga zagotovila plasman. To je bilo namreč potrebno glede na to. da so obratna sredstva, s katerimi tovarna razpolaga, dokaj skromna, zato sama ne more kreditirati nadaljnjega porasta proizvodnje in bodo potrebni že t^ko skrajni napori in prizadevanja, da bo gospodarski plan izpolnila uspešno. Finančni pokazatelji v letošnjem gospodarskem planu tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani kažejo, da bodo ob izpolnitvi predvidenega fizičnega obsega proizvodnje lahko odvedli v obvezni rezervni sklad 250.000 din, v skupni rezervni sklad gospodarske organizacije 210.000 din in v poslovni sklad 1.570.427 din, kar znaša za sklade 2.030.427 din in je tako po tolikih letih problemov in slabih gospodarskih rezultatov zares razveseljiv rezultat, katerega pa bo delovni kolektiv lahko dosegel na osnovi osebnih prizadevanj in nadaljnjega izboljšanja vseh služb v tovarni. Potrebna bo nadaljnja izboljšava notranje organizacije, pa tudi proizvodne tehnologije. O podrabnostih gospodarskega plana sežanske tovarne za letošnje leto bi sicer lahko še govorili, vendar -naj bodo dovolj že glavni pokazatelji, saj nas že ti zgovorno prepričujejo, da se je v tej naši organizaciji slednjič le obrnilo na bolje. Vse kaže, da je sežanski delovni kolektiv odločno obračunal z vsemi dosedanjimi slabostmi, ki so tovarno dušile dolga leta in ji niso dovoljevale da bi gospodarila bolje. V želji, da bi svoje planske obveznosti v bodoče izpolnjevali bolje in tako gospodarili z vedno boljšimi rezultati, pa bo moral sleherni član delovnega kolektiva na svojem delovnem mestu doprinašati več in vse kar zmore, ker le v tem je jamstvo, da bodo naloge lahko zares izpolnili, s tem pa po- Seja ideološke komisije mladih v kranjski tovarni, ki jo je vodil predsednik Borut Pičulin je bila namenjena razpravi o deležu mladih v samoupravnih organih in predpripravi na letne konference mladine v obratih in kranjski tovarni. Prisotni so se strinjali z dejstvom, da je še vedno premalo mladih v samoupravnih organih, zato so sprejeli sklep, da je treba predlagati čimveč mladih kandidatov, seveda tistih, ki so pripravljeni v teh organih plodno sodelovati. Predvsem je treba angažirati mlade volilce, da bodo kandidate iz svojih vrst tudi volili. Med drugim je bila tudi izražena želja, da bi mladina iz obrata »Števci« in »Orodjarna« imela skupni predvo- krivali svoje obveznosti in zagotovili tudi najnujnejšo stopnjo razširjene reprodukcije. Od tega je odvisen na-dalnji obstoj tovarne in njena nadalnja rast, saj je pravilna želja sežanskega koletiva, da se želi povzpeti med tiste v okviru združenega podjetja, ki poslujejo dobro in tako doprinašajo k dobremu imenu celotne Iskre. lilni sestanek, pač zaradi dejstva, kčr večina mladih iz »Orodjarne« že pred konferenco odide k vojakom, s tem pa je mladina v »Orodjarni« številčno oslabljena. Na skupnem sestanku bi dosti laže obravnavali program vseh komisij, imeli bi več možnosti za izbiro članov sekretariata, močnejši bi bili tudi pri raznih mladinskih akcijah oz. dejavnostih. Navzoči so obravnavali tudi seminarje za. vodstvo mladih, pretresali pa so tudi izobraževanje. Vse kaže, da je ideološka komisija najbolj poklicana, da se poleg seminarjev zanima tudi za celotno izobraževanje zaposlene mladine v tovarni. Dejstvo je, da bo treba delo idejne komisije in vseh komisij v letošnjem letu tako poživiti* da bo organizacija zanimiva in vabljiva za mladino. -monos- ■■■»■■■■■■■■■BaaiiuiiiBiNiiMiiaMBtaBHiiii S seje ideološke komisije mladih iiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiitiiiiiiiiiimii>iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii!!:!i::'M!- f mmiuii VI. letne športne Igre 1. Program VI. letnih športnih iger obsega sledeče športne discipline: 1. nogomet 2. rokomet 3. odbojka 4. kegljanje 5. šah 6. streljanje 7. namizni tenis 8. balinanje. 2. Vsaka osnovna sindikalna organizacija delovne organizacije ZP »ISKRA« lahko prijavi po eno ekipo za vse športne discipline in sicer ženske in moške. 3. V ekipah lahko nastopajo samo člani kolektiva ZP »ISKRA«. 4. Vsak tekmovalec v ekipi mora na tekmovanje prinesti zdravstveno izkaznico, potrjeno v tistem mesecu, ko bo tekmovanje in osebno izkaznico. 5. V slučaju, da tekmovalec katere koli ekipe ne bo imel teh dokumentov, ne bo smel nastopati, oziroma nje-žova ekipa avtomatsko izgubi srečanje. 6. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti ta eventuelne po- P R O P O Z I C I J škodbe s trajnejšimi posledicami. 7. Tekmovanje sc bo vršilo po propozicijah za posamezne športne discipline, ki so priloga tem propozicijam. 8. Te propozicije veljajo tudi za predtekmovanja, ki bodo v okviru letnih športnih iger. 9. Predtekmovanja se izvr-še v nogometu. 10. Ekipe organizatorja se avtomatsko uvrste v finalno tekmovanje. _ 11. O podrobnostih predtekmovanja, kot so kraj in čas predtekmovanja, se bo razpravljalo na skupnem sestanku vseh športnih referentov sindikalnih organizacij ZP »ISKRA«. 12. Predtekmovanja morajo biti izvršena do 2. VI. 1970. 13. športni referent osnovne sindikalne organizacije kraja, v katerem bodo izvršena predtekmovanja, mora najkasneje do 4. VI. 1970. dostaviti pripravljalnemu odboru letnih športnih iger pri tovarni RIZ — Zagreb (tov. PETROVIČ Zvonko-Kiro) rezultate predtekmovanj, po katerih se bodo določili finalisti. ZP Iskra E 14. Organizator preskrbi sodnike za vsa tekmovanja v finalu. 15. Za vsako disciplino bo določen vrhovni sodnik, ki bo reševal vse spore, ki se bodo pojavili med tekmovanjem. 16. Po koncu tekmovanja (pred razglasitvijo rezultatov) eventuelne spsre dokončno rešuje 5-članska komisija, imenovana od Sindikalnega odbora ZP »ISKRA«. 17. Pripravljalni odbor bo finalistom pravočasno dostavil vse razporede tekmovanj in krajevj kjer bodo tekmovanja. 18. Organizator letnih športnih iger si pridržuje pravico, da spremeni kraj in čas tekmovanja, ete bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bodo obveščeni pravočasno vsi prizadeti. 1. Propozicije za nogomet: 1—1 Igra se po pravilih Nogometne zveze Jugoslavije- , 1—2 Ekipa ima 11 igralčev (10 + vratar). Igra se 2X30 minut. Med tekmo" se lahko zamenja 2 igralca. 1—3 Ekipe tekmujejo v svojih dresih in čevljih in s svojo nogometno žogo. 1—4 Prvak v tekmovanju je tista ekipa, ki ima največ točk. V slučaju enakega števila točk pa odloča razlika* danih in prejetih golov. Ce se tudi na ta način ne more določiti prvaka, odloča o prvaku količnik danih in prejetih golov. 1—5 Tekma, dobljena brez medsebojnega srečanja, se registrira s 3:0. 1— 6 Vse odigrane tekme registrira vrhovni sodnik na osnovi zapisnika tekme in poročila sodnika. 2. Propozicije za rokomet: 2— 1 Tekmovanje se vrši iz- ključno po mednarodnih pravilih rokometne igre. 2—2 Vse odigrane tekme registrira vrhovni sodnik na osnovi zapisnika tekme in poročila sodnika. 2—3 Ekipa mora nastopiti v športni opremi in sicer: majica, hlačke in tenis copate. 2—4 Tekmovanje se vrši po enojnem točkovnem sistemu. 2—5 Dobljena tekma se označuje z dvema točkama, neodločena z eno in izgubljena z nič točkami. 2—6 Tekma, dobljena brez medsebojnega srečanja se registrira s 5:0. 2—7 Igra traja 2X20 minut z odmorom 5 minut. 3. Propozicije za odbojko: 3—1 Tekmovanje v odbojki se vrši izključno po pravilniku Odbojkarske zveze Jugoslavije. 3—2 Vsa srečanja se igrajo na dva dobljena seta.' 3—3 Ekipa mora nastopati v športni opremi in sicer: majica, hlačke in tenis copate. 3—4 Tekmovanje se vrši po enojnem točkovnem sistemu. 3—5 Dobljena tekma se označuje z dvema točkama, neodločena z eno in izgubljena z nič točkami- 3—6 Tekma, dobljena brez medsebojnega srečanja, se registrira z 2:0. 3— 7 Vse odigrane tekme re- gistrira vrhovni sodnik na osnovi zapisnika tekme in poročila sodnika. 4. Propozicije za kegljanje: 4— 1 Tekmuje se po tehnič- nem pravilniku Kegljaške zveze Jugoslavije. 4—2 Tekmuje se v disciplini 100 lučajev mešano. Po 50 kegljih mešano tekmovalca zamenjata steze. 4—3 Istočasno tekmujeta člana različnih moštev. 4—4 Vsako moštvo sestavlja 6 tekmovalcev. 4—5 Razpored prijavljenih moštev se bo izvršil na skupnem sestanku vseh športnih referentov. Portreti iskrašev------- S seminarja za mlade informatorje Nekaj vrstic posvetimo danes orodjarju Janezu Sršenu v tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. Janez Sršen se je tu v tovarni pred devetimi leti izučil za orodjarja in od tedaj kot marljiv in vesten orodjar, doprinaša svoj delež h gospodarskim rezultatom tovarne. Svojemu delu posveča vse pridobljeno znanje in si prizadeva, da.zaupano delo vselej opravi tako kot treba. Tudi dober tovariš je, zato ga imajo sodelavci radi in se nanj lahko zanesejo. Tak je Janez Sršen torej na delovnem mestu. Toda kaj pa njegov prosti čas? Smeje odgovarja, da je svoj prosti čas •predvsem zapisal hitrosti. Navdušen smučar je in mopedist, seveda, povsod tu hitrost pomeni največ. Nič čudnega torej, če Janeza Sršena srečujemo na vseh zimsko-šport-nih igrah Iskre. Pa ne mislite, da tekmuje kar tako. Iz leta v leto se v svojem razredu uvršča med desetorico najboljših. Dobro se navadno odreže tudi na občinskih "sindikalnih tekmovanjih, kjer nikdar ne majka, pa na tekmovanjih za mestno sindikalno prvenstvo. Tudi tu dosega lepe uspehe, ki ga podžigajo, da se tekmovanj redno udeležuje. In kot ljubitelj hitrosti Janez Sršen tudi skače s smučmi. Pogumen in drzen se je na primer na letošnjem občinskem prvenstvu v smučarskih skokih na skakalnici v Dolu uvrstil celo na 1. mesto in si v konkurenci pribo- ril naslov občinskega prvaka, hkrati pa je z najdaljšim skokom dosegel tudi rekord tamkajšnje smučarske skakalnice. Na lanskih dirkah pržan-skih mopedistov je osvojil 2. mesto. Tudi moped je zanj hvaležen konjiček in za bližnje dirke na Pržanu, kjer se bodo pomerili mopedisti iz vseh naših organizacij, Janez Sršen obeta, da se bo boril zagrizeno in drzno, pri čemer mu tudi mi želimo kar najboljšo uvrstitev! Predsedstvo RK ZMS je pred kratkim organiziralo v mladinskem domu v Bohinju seminar za mlade sodelavce glasil delovnih organizacij v Sloveniji. Sestanek je vodil tov. Slavko Pregl, vodja Centra za obveščanje in propagando pri RK ZMS, predavala pa sta tov. Dagmar Šuster, sekretar predsedstva in Dušan Rebolj, vodja informativne službe pri RSZS. Seminarja se je udeležilo 20 mladih članov oz. sodelavcev tovarniških glasil, med katerimi je imela tudi mladina kranjske tovarne svojega zastopnika. Dvodnevni seminar je dal navzočim koristne napotke, predvsem pa je obravnaval probleme mladih v delovnih organizacijah; posebno je bila poudarjena važnost pravočasnega in vsestranskega informiranja, kjer je lahko v veliko pomoč glasilo delovnih kolektivov. Poseben poudarek je bil dan ideološki vzgoji mladih in nenehnemu izobraževanju, kajti današnje stanje kaže na dokajšnje mrtvilo, kar je vsekakor odsev šibke zadevne dejavnosti mladinskih organizacij, kot tudi drugih političnih organizacij v kolektivih. Prva naloga naj bi bila predvsem v tem, da bi zagotovili pomoč vsem tistim mladim, ki nimajo dokončane osemletke, pa so že v delovnem razmerju. Izobraževanje in dopolnjevanje znanja, postaja tako pereče, da se bo treba energično spoprijeti z dejstvi, ki nam niso tuji, in do katerih smo bili dosedaj preveč apatični. Vse kaže da bo sindikat pri tej akciji mladini pomagal. Cilj, ki ga misli mladinska organizacija nenehno propagirati prek svoje rubrike »Tribuna mladih« v glasilu »Iskra«, je jasen: V delovnih organizacijah naj postane načrtna izobraževalna politika sestavni del perspektivno poslovne politike. Ker jo informiranje eden od zelo pomembnih činiteljev. je prav in potrebno, da mla. dinske organizacije v ISKRI in posamezniki sodelujejo v Iskrinem časopisu v rubriki »Tribuna mladih«. -monos- Pripomba uredništva! Veseli smo pobude. Rubrika »Tribuna mladih« naj bo odsev dela življenja in hotenja mladih v naših organiza-zacijah. Vsi objavljeni pri. spevki bodo honorirani! Uredništvo ISKRA TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV UUBLJANA-STEGNE razglaša večje število prostih delovnih mest za: 1. KV SPLOŠNE KLJUČAVNIČARJE — KAROSERISTE 2. KV FINOMEHANIKE *3. KV ORODJARJE POGOJI za sprejem: lahko tudi začetniki, za dela na preciznejših operacijah s pločevino. Nudimo zaposlitev tudi NEKVALIFICIRANIM DELAVCEM za priučitev na raznih delovnih mestih v tovarni Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razglasa, kadrovskemu oddelku tovarne. Nastop delovnega razmerja je mogoč takoj ali po dogovoru. iiiiniMiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiininiii!iiiiiii!iiii!iiiiiiiii!iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii:i|!itiuiiiiiiiiiiiiiiiii:iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiii!iiiiiiim 4—6 Moštvo kot celota mora končati tekmovanje v 4 urah. 4—7 V slučaju, da imata dve ali več moštev enako 1 število podrtih kegljev, je boljše tisto moštvo, ki ima pri naj slabšem 1 tekmovalcu večje število podrtih kegljev. 4- 8 V primeru, da je tudi to enako, pa je boljše tisto moštvo, ki ima manj praznih lučajev. 5. Propozicije za šah: 5— 1 Igra se po tolmačenjih šahovske zveze Jugoslavije. 5—2 Vsaka ekipa šteje štiri igralce in eno rezervo. 5—3 Igralci so razvrščeni od prve do četrte deske po igralni moči. S—4 Rezerva vskoči vedno na zadnjo desko, ostali igralci pa se pomaknejo za eno mesto, tako da prvi pripravljeni igralec nastopa vedno le na prvi deski. 5—5 Igralni čas je 60 minut. 5—6 Po tem času vrhovni sodnik partijo oceni in jo registrira. S—7 Ekipa, ki ni polnoštevilna, pusti izpraznjeno zadnjo desko, tako da je vedno zasedena prva, druga itd. deska. 5—8 Na nezasedenih mestih se ekipi vpiše ničla. 5—9 V kolikor ne bo več kot 8 prijavljenih ekip, se turnir odvija v eni skupini po enojnem sistemu — vsaka ekipa z vsako. 5—10 Ce se prijavi več kot 8 ekip, se ekipe potom žrebanja razdele na dve številčno enaki skupini, kjer prav tako nastopajo po enojnem sistemu — vsak z vsakim. 5—11 Za razvrstitev velja vsota osvojenih točk, v ! primeru pa, da je vsota enaka, odloča o razmestitvi medsebojni rezultat ekip z istim številom točk. V prirheru pa, da se je tudi to srečanje končalo z neodločenim rezultatom, pa o razvrstitvi odločajo doseženi rezultati proti bolje uvrščenim ekipam. 5—12 V slučaju točke 5—10 prvo in drugo plasirani ekipi iz obeh skupin nato igrata za prvo do četrto mesto na letnih ig-grah, tretje plasirani ekipi za peto in šesto mesto, itd. 5— 13 žrebanje štartnih šte- številk, oziroma razporeditev v skupine, bo na skupnem sestanku vseh športnih referentov delovnih organizacij. 6 Propozicije za streljanje: 6— 1 Tekmuje se po pravilih Strelske zveze Jugoslavije. 6—2 Tekmujejo 4 (štiri) članske ekipe. 6—3 Tekmuje se z zračno puško serijske izdelave in to na 10 m. 6—4 Vsak tekmovalec ima 20 strelov za oceno in 5 po-iskusnih strelov. 6—5 Diabole in tarče preskrbi organizator. 6—6 Ca« streljanja je omejen na 25 minut. 6—7 Rezultati doseženi v ekipnem tekmovanju se štejejo tudi za posamezno uvrstitev. 6— 8 Žrebanje startnih številk oziroma razporeditev v skupine bo na skupnem sestanku vseh športnih referentov delovnih or-ganizaoi j. 7. Propozicije za namizni tenis: 7— 1 Tekmuje se po pravilih Namizno teniške zveze Jugoslavije. 7— 2 Tekmujejo moške m ženske ekipe ter moški in ženske posamezno. 7— 3 Ekipno tekmovanje bo potekalo po enojnem sistemu vsak z vsakim v eni skupini pod pogojem, da bo prijavljeno največ 8 ekip. 7— 4 Cc se prijavi več kot 8 ekip se ekipe potom žrebanja razdele na dve številčno enaki skupini, kjer prav tako nastopajo po enojnem sistemu vsak z vsakim. 7— 5 Ekipo sestavljata dva tekmovalca. 7— 6 Igra se na dva dobljena seta. 7— 7 Doseženi rezultati posameznika v ekipnem tekmovanju se štejejo tudi za posamezni plasman. 7— 8 Posamezno. tekmovanje se odvija po enojnem sistemu vsak z vsakim na dva dobljena seta. 7— 9 Pri tem se upoštevajo rezultati posameznikov iz ekipnega tekmovanja. 7—10 Za razvrstitev v ekipnem tekmovanju velja vsota osvojenih točk, v slučaju pa, da je vsota enaka, odloča o razvrstitvi medsebojni rezultat ekip z istim številom točk. 7—11 V slučaju točke 7—4 morata prvo in drugo plasirani ekipi iz obeh skupin igrati za uvrstitev za prvo do četrtega mesta, tretje plasirani 'ekipi za uvrstitev od petega do šestega mesta, itd. 7—12 Žrebanje startnih številk oz. razporeditev v skupine bo na skupnem sestanku vseh športnih referentov delovnih organizacij. 7—13 Rckete in drese prinesejo tekmovalci s seboj. 7—14 Za ostali pribor skrbi prireditelj. 8. Poleg tekmovanja ekip in posameznikov bo tudi ocenitev ekip v sklopu posameznih organizacij za določitev doseženih mest: 1. mesto 100 točk 2. mesto 95 točk 3. mesto 90 točk 4. mesto 85 točk 5. mesto , 80 točk 6. mesto 75 točk 7. mesto 70 točk 8. mesto 65 točk 9. mesto 60 točk 10. mesto 55 točk 11. mesto 50 točk 12. mesto 45' točk 13. mesto 40 točk 14. mesto 35 točk 15. mesto 30 točk 16. mesto 25 točk 17. mesto 20 točk 18. mesto 15 točk 19. mesto 10 točk 20. mesto 5 točk Točkuje se samo ekipno tekmovanje. 9. Tista delovna organiza- cija, ki bo s svojimi ekipami dosegla največje število točk, je zmagovalka VI. letnih športnih iger ZP »ISKRA«. 10. Rezultati za dosežena mesta bodo objavljeni na koncu vseh tekmovanj. krat bodo podeljene tudi diplome in pokali za dosežena mesta. Komisija za šport in rekreacijo »ELEKTROMOTORJI« ŽELEZNIKI Uspešno poslovanje v letu 1969 Primerjava dveletnih rezultatov (1968 in 1969) kaže, da je tovarna lani povečala proizvodnjo za 36 odstotkov Podatki iz zaključnega računa kažejo, da so bili rezultati gospodarjenja v letu 1969 zelo ugodni oziroma najboljši, odkar tovarna obstaja. Skoraj vse zadolžitve po gospodarskem pianu so bile dosežene ali presežene, med njimi v prvi vrsti proizvodnja, ki se je zaradi dodatnih potreb tržišča dvignila po vrednosti za 19,3 “o. PROIZVODNJA Gospodarski plan je za poslovno leto 1969 predvideval za 1/5 manjšo proizvodnjo, kot je bila ob koncu preteklega leta njena realizacija. Zaradi pogostih sprememb od strani naših kupcev se proizvodnja med letom ni mogla razvijati skladno z dinamičnim planom, temveč se je morala prilagajati sproti postavljenim mesečnim operativnim planom. Podatki o dinamiki proizvodnje po naturalnih vrednostnih pokazalcih kažejo, da je bila skupna letna količin- ska realizacija večja od planiranih prognoz za 15,8 %, vrednostna pa za 19,3 %. Rezultat bi bil lahko še boljši, če ne bi proizvodnja v IV. kvartalu pričela stagnirati zaradi izpada gospodinjskih aparatov, katerih sestavne dele uvažamo v kooperaciji s firmo »GIRMI« z Italije, kjer je prav tiste mesece proizvodnja skoraj v celoti zastala zaradi množičnih delavskih stavk. Glede na značaj izdelkov je bil količinski in vrednostni delež lanskoletne proizvodnje naslednji: Vrste proizvodov Količina Znesek Struk- tura 1. ELEKTROMOTORJI 1,009.669 24,196.920 65,7 % 2. SIRENE 19.452 - 1,123.853 3,1 % 3. APARATI 113.478 9,978.490 27,1 % — kavni mlinčki 32.516 1.918.444 — feni 44.810 2,427.726 — mikserji 20.818 3,388.669 — havbe 3.258 605.661 — mesoreznice 997 363.905 — ventilatorji 11,079 1,274.085 4. USLUGE — 1,532.847 4,1 % SKUPAJ 1,142.599 36,832.110 100,0 % Struktura vrednosti kaže, da so visoko dominantni izdelki še vedno elektromotorji, da pa v zadnjih nekaj letih vse pomembnejše mesto v naši proizvodnji zavzemajo gospodinjski aparati. Primerjava dveletnih rezultatov kaže, da je tovarni uspelo lani povečati proizvodnjo za 36,3 % nasproti letu 1968. Premiki v notranji vrednostni strukturi po tržiščih pa kažejo, da se je lani masa izvozne proizvodnje zmanjšala od leta 1968 za 10,4 % v korist enakega povečanja proizvodnje za jugoslovansko tržišče. Izračun produktivnos t i dela, ki bazira na osnovi fizičnih oziroma naturalnih pokazalcev, kaže, da se ja le ta lani v poprečju dvignila za 21,9 % nasproti letu 1968. Skupno število zaposlenih se je nasproti letu 1968 v poprečju dvignilo za 8,3%, nasproti lanskoletnemu planu pa za 2,2 %: Povečanje delovne sile je zahteval večji obseg proizvodnje. Lani je bilo v tovarni poprečno zaposlenih 639 oseb. od tega 64 % žensk in 36 % moških. V preteklem letu je bilo na novo sprejetih 105 ljudi, kar na začetno letno stanje zaposlenega kadra predstavlja 17,5 %, nasprotno pa je s tovarno prc- ELEKTROMOTORJI Železniki — Slika kaže tov. Toneta Gartnarja, ki je že 9 leto zaposlen kot strugar in ima največ opravka z rotorji za asinhronske motorje krnil* redno delovno risimer- je 69 delavcev oziroma 11,5 %. Delavci so odhajali iz tovarne v glavnem zaradi boljših osebnih dohodkov drugod. Vzporedno s povečanjem zaposlenih se je dvignila masa skupnega razpoložljivega delovnega časa za 8,3 %'. Povečal se je produktivni delovni čas za 8 %, neproduktivne ure pa so porasle za 9,1 %. Od 2.496 razpoložljivih delovnih ur je na poprečno zaposlenega v tovarni odpadlo 1968. leta 628 ur oziroma 78 dni neproduktivnega delovnega časa, lani pa 633 ur ali 79 dni; to pomeni, da je posamezni delavec poprečno izkoristil le 75% razpoložljivih delovnih ur. IZVOZ V letu 1969 je tovarna izvozila za 973.548 $ svojih izdel-Tako kot vsa leta poprej, je bil izvoz tudi lani plasiran skoraj v celoti le v države s konvertibilno valuto, le 1,4% delež izvoza je bil ustvarjen na vzhodnem področju. Glavna inozemska odjemalca naših izdelkov sta še vedno državi ZDA in Italija, kamor smo izvozili skupaj 98,1 %. Primerjava dveletne realizacije izvoza kaže, da je bil lanskoletni rezultat od istega v letu 1968 večji za 3,8 %. Ustvarjeni izvoz zavzema eno petino celotnega izvoza na področju občine Sk. Loka. OSEBNI DOHODKI Nizki osebni dohod-k i, ki jih je tovarna v preteklosti izplačevala, so se zadnje leto nekoliko izboljša- li. Tovarna jih je skušala regulirati vzporedno z uspehi v proizvodnji in v ustvarjenem dohodku, kljub temu pa nikakor niso še merilo današnjega standarda, kakor tudi ne kos naraščajočim življenjskim stroškom, ki so samo v letu 1969 v poprečju v Sloveniji porasli za 10,5 %. Res je, da so se poprečni mesečni osebni dohodki lani dvignili iz 676 din na 818, oziroma za 21 % nasproti letu 1968, res je pa tudi, da kljub tolikemu povečanju še zdaleč niso primerljivi s poprečjem izven naše tovarne. STROŠKI Vkalkulirani stroški v lastni ceni so se glede na raz. širjeni obseg proizvodnje nasproti planu povečali za 23,9 • odstotka. Povečali so sc tudi iz razloga podražitve reprodukcijskega materiala v III. kvartalu preteklega leta. Primerjava skupnih stroškov v letih 1969 in 1968 pa kaže na 26,3 odstotno lanskoletno povečanje, ki poleg podražitve materiala bazira na 36% povečanju lanskoletne proizvod, nje. Sama notranja struktura stroškov kaže, da se je gibalo razmerje direktnih in fiksnih stroškov v mejah med 69,2 % in 30,8%. Lani se je delež direktnih stroškov povečal iz 64,3% v letu 1968 na 69,2%, to'pa zato, ker so se izdelavno-materialni stroški dvignili za 4,9 %. Večjo porabo izdelavnega materiala je pripisiti iznadplanskemu obsegu mutiranih gospodinjskih aparatov, kjer je proporc vloženega materiala v lastni ceni dosti večji kot pri elektromotorjih. V vrsto posebnih stroškov spadajo stroški skupnih služb v okviru ZP. V obliki provizij Nabavni organizaciji in dohodkovnih rabatov PSO ter stroškov za vzdrževanje uprave in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov je tovarna lani v ta namen potrošila 1,793.861 din, kar je od leta 1968 več za 12%. NABAVA Pri nabavi materia-1 a na domačem trgu je tovarna nastopala pretežno samostojno, prek Nabavne organizacije se je odvijalo lc poslovanje z inozemskimi dobavitelji. Rezultati kažejo, da je tovarna čedalje bolj vezana na uvoz materiala, manj pa na domače dobavitelje, kar pa povzroča vse težje probleme, zaradi pomanjkanja likvidnih dinarskih sredstev. Struktura uvoza kaže, da je bilo lani 98,2% materiala kupljenega v državah s konvertibilno valuto in le 1,8% na vzhodnem področju. OBRATNA SREDSTVA Obratna sredstva so se v strukturi zelo spremenila. Viri so porasli za 57,5 %, sredstva pa za 59,3 %. V skupini virov je bil poleg rastočih kratkoročnih kreditov, ki so se med letom povečali za 107,8%, najopaznejši premik v korist lastnih obratnih sredstev — to je poslovnega sklada, ki se je povečal za 124,7 %. Do tako močne okrepitve poslovnega sklada je prišlo zaradi vračila sredstev na račun delnega kritja izgube iz leta 1968, v največji meri pa zaradi novega vložka v sklad iz ostanka dohodka po zaključnem računu za preteklo leto. Vse te spremembe so vplivale na to, da se je udeležba obratnih sredstev v poslovnem skladu premaknila v notranji strukturi virov iz 13,3 % v otvoritveni bilanci na 18,9 % ob zaključku preteklega leta. Od 59,3 % povečanih skupnih sredstvih nosijo poleg 32,2 % povečanja zalog materiala največje breme terjatve do kupcev, ki so ob zaključku leta nasproti začetnemu stanju večje za 91,9 %. Terjatve so med sredstvi na najvidnejšem mestu, saj so se v notranji strukturi dvignile iz 54,7 % v letu 1968, na 65,9% ob koncu 1969. leta. Dinamika terjatev kaže, da so nam kupci kljub dolgim plačilnim rokom dolgovali iz meseca, v mesec večje zneske. Prekomerna vezava obratnih sredstev v terjatvah do kupcev je v zadnjem letu nevzdržno naraščala. Lahko bi rekli, da kronično zamujanje plačilnih rokov od strani naših kupcev povzroča tovarni zaradi pomanjkanja obratnih sredstev vse bolj pogosto' nelikvidnost. Vezava obratnih sredstev po času kroženja kaže, da se je analogno z izboljšanimi (Dalje na 6. strani) Uspešno poslovanje v letu 196© (Nadaljevanje s S. strani) koeficienti obračanja skrajšal ciklus v zalogah materiala, nedovršene proizvodnje in gotovih izdelkov, da pa so se izredno neugodno obračala obratna sredstva v terjatvah, katerih poprečna vezava se je podaljšala iz 120 na 160 dni. Celotni ciklus vezave obratnih sredstev nam pokaže, da je poprečni čas pretvarjanja '*v likvidna dinarska sredstva iz faze vlaganja v nabavo materiala, pa do plačila realiziranih izdelkov v lanskem letu, trajal 253 dni oziroma 8,4 mesecev, kar je od leta 1968 boljše za 4,7 0/0- DOHODEK dvojna politika je v finančnem oziru škodljiva, saj smo na eni strani v plačevanju obveznosti do dobaviteljev hitrejši, na drugi strani pa kupcem zaradi njihovega izsiljevanja širokogrudno podaljšujemo plačilne roke. Slabi prilivi sredstev na žiro račun so lani povzročali nekajkratno blokacijo, od strani dobaviteljev pa so takoj po preteku zapadlosti plačil- nega roka deževale tožbe in izvršbe. TERJATVE IN OBVEZNOSTI Razmeri* bilance terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev se je z rastočimi dolžniki poslabšalo. Primerjava saldov obveznosti in terjatev je bila pri nas v začetku in ob koncu preteklega leta naslednja: Element — kupci (terjatve) 1. 1 1969 — dabavitelji (obveznosti) 9,363.157 Razmerje kupci • 5,609.598 dobavitelji , 1,6 31.12 1969 17,979.117 4,844.795 3,7 E ISKRA — »Avtoelektrika« Nova Gorica Pred volitvami v samoupravne organe Na podlagi člena 15.-in 16. Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Uradni list SFRJ št. 15/64, z dne 18. 4. 1964) ter 33. in 34. člena Statuta ISKRA -J Tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, je delavski svet tovarne soglasno sprejel naslednji sklep: Volitve v DS ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica — v Združenem podjetju ISKRA KRANJ se razpišejo za 22. april 1970. Delavski svet ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov šteje 31 članov. V letu 1970 se voli v delavski svet tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica 16 članov. Za volitve članov DS ZP ISKRA KRANJ, ki bodo 22. aprila 1970, tvorijo eno volilno enoto vsi delavci ISKRA — tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica. V DS ZP ISKRA KRANJ voli tovarna 1 člana za dobo 2 let. \ Zbor delovnih ljudi, ki naj predlaga kandidatno listo za delavski svet ZP ISKRA KRANJ, se skliče za celotno tovarno. Kot je znano, so bili izhodiščni elementi za ugotovitev celotnega dohodka v letu 1969 povsem drugačni kakor v preteklih letih. Te spremembe izvirajo iz novih zakonskih predpisov, po katerih se formira celotni dohodek na osnovi fakturirane realizacije, ne pa več po vnovčeni realizaciji, in po katerih se po-' godbene in zakonske obveznosti pokrivajo iz dohodka. ¥ Prilagojeno tem kriterijem je bil realizirani lanskoletni celotni dohodek v znesku 59,907.281 din, kar je nasproti planu več za 42,7 %, realizacijo iz leta 1968 pa je presegel za 56,2%. Pri tem je bil dohodek večji po planu za 44,1 %, od leta 1968 pa za 92,8%. Po pokritju obveznosti je bil ostanek dohodka ob Zaključku leta 1969 visok 2,974.681 din. Ostanek dohodka v navedenem znesku je torej tisti najvažnejši element na podlagi katerega moremo zaključiti, da so bili rezultati poslovanja v letu 1969 zelo ugodni! Uspeh bi bil lahko še boljši, če bi med letom stalno razpolagali z likvidnimi dinarskimi sredstvi, ki so bila zaradi visokih terjatev do kupcev iz dneva v dan bolj problematična. LIKVIDNOST Vprašanje likvidnosti je zadnje čase zelo aktualno, zato je nujno, da v predloženem poslovnem poročilu damo-jnesto tudi temu problemu in poskušamo ugotoviti izvor in posledice s katerimi smo se srečavali lani in ki nas tudi letos'iz dneva v dan bolj tarejo. Negativna postavka, iz katere v prvi vrsti izvira nelikvidnost, so visoki dolžniki, ki z zamujanjem plačilnih rokov povzročajo vse večjo vezavo obratnih sredstev v terjatvah. Zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev je otež-kočeno urejeno finančno poslovanje z dobavitelji, ki ro. kov za svoje terjatve ne podaljšujejo, pač pa jih vnov-čujejo po najhitrejših postopkih prek banke. Taka Razmerje med kupci jn dobavitelji se je prek leta povišalo in se dvignilo iz 1,6 na 3,7, kar pomeni, da je bila terjatev do kupcev ob koncu leta po vrednosti skoraj štirikrat večja od obveznosti do dobaviteljev. Naši največji kupci imajo plačilne roke 90 do 120 'dni. Le ti običajno po preteku plačilnega roka svoje obveznosti poravnavajo sami, ali pa jih iztožimo. Naš izvozni posrednik Iskra Commerce oz. PSO, kot največji kupec naših izdelkov, pa kljub prilivu ni sproti prenašal nakazil na tovarniški žiro račun. Saldi terjatev so prek leta iz mgsecA v mesec naraščali, gibali so se iznad 700 milijonov S din, v aprilu in maju pa so presegli milijardo starih din, kar je bilo za naše obratovalne sposobnosti nevzdržno. Povečevanje terjatev je tovarno vse bolj sililo k temu, da je najemala kratkoročne kredite za obratna sredstva, s katerimi je skušala premostiti najnujnejše potrebe za redno obratovanje. Največji problem so bila likvidna sredstva za Nabavno organizacijo, ki za uvoz materiala zahteva takojšnje avanse. Sedaj ko sta se PSO in NO združili v skupno izvozno-uvozno posredniško hišo, bj bilo nujno, da se med njima uvede medsebojno kompenzacijsko poravnavanje, kar bi na eni strani znižalo terjatve do PSO, na drugi pa omogočilo redno nabavo materiala iz uvoza prek Nabavne organizacije. Z znižanjem vezave obratnih sredstev v kupcih bi odpadli prenekateri kratkoročni krediti in z njimi visoke obresti, za katere smo samo lani morali plačati 912.403 din. Z- rednejšim dotokom sredstev na žiro račun bi se tudi uredilo pospešeno plačevanje dobaviteljev, k čemer smo po novem zakonu vezani zaradi visokega uvoza. Vprašanje likvidnih obratovalnih sredstev bo nadvse pomembno prav v tekočem 1970. letu, ko bo naša tovarna na osnovi novih investicij za razširitev obstčječih kapacitet dvignila proizvodnjo iz sedanjih 36 milijonov na cca 47 milijonov din, v naslednjih letih pa že na prek 100 milijonov din. Za realizacijo takih predvidevanj bodo v prvi vrsti potrebna likvidna obratovalna sredstva, ki bodo botrovala uspešnemu poslovanju v tekočem letu in le z njimi bo ob prihodnjem zaključnem računu moč zago-toviti~boljše rezultate. K. T. Organi za izvedbo volitev v DS ISKRA — Tovarne avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica so pooblaščeni, da istočasno izvedejo volitve v DS ZP ISKRA KRANJ, Delavski svet je sprejel sklep, da se v organe za izvedbo volitev imenuje naslednje člane naše delovne skupnosti: V volilno komisijo: Jože Cestnik, predsednik; Karel Brenčič, nambstnik; Jože Gruntar, član; Dušan Bašin, namestnik; Zvezdana Velikonja, član; Nadja Filipič, namestnik. V komisijo za sestavo volilnega imenika: Branko Čermelj, predsednik; Silva Miška, član; Milenka Čubej, član. uiiiHiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiimiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiumiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii Kakšen Naši medsebojni odnosi ------- naj (ne) bo vodja obrata ? V zadnjem času lahko slišimo predloge, da bi morali vodje posameznih industrijskih obratov in drugi vodstveni delavci v kolektivih obiskovati tečaje za duševno higieno. Vendar doslej še ni znano, da bi se to kje tudi uresničilo. Kljub temu pa je tak predlog primeren in realen. Delovni in življenjski pogoji zaposlenih delavcev postajajo vedno bolj zapleteni. To pa praktično pomeni, da je tudi vloga vodje v medčloveških odnosih vedno važnejša. Strokovnjaki trdijo med drugim, da vodje obratov ne bi smeli enostransko izbirati. Menijo namreč, da za njegov izbor ne more biti edino merilo stopnja strokovnosti, temveč mnoge druge vrline, kot na primer sposobnost spoznavanja notranjih konfliktov pri posameznih osebah, sposobnost vzpostavljanja zdravih medčloveških odnosov itd. To je tembolj potrebno, ker se prav v kolektivu najbolj občuti prisotnost vodje, ki je sam ponesrečeno izoblikovana osebnost, ki se težko prilagaja in ki nima izostrenega čuta za medsebojne odnose v kolektivu. Se več. Tak vodja pogosto povzroča zelo neugodno duševno ozračje v svoji okolici. Ta pa se lahko kaže tudi v zmanjšani produktivnosti dela, v izostankih od dela in predvsem v slabih odnosih med ljudmi. Vodja obrata, ki je duševno zdrava osebnost, bo ustvaril harmonične in humane odnose med delavsi. Zato je poleg ostalega potrebno mnogo razumevanja, pa tudi volje, da bi se doumele čustvene potrebe delavcev, njihovo razpoloženje ali ne-razpoloženje, notranje napetosti in skrbi okrog družinskih ter lastnih problemov in nazadnje pravilno tolmačenje morebitnih izpadov posameznikov, njihovi vzroki itd. Vodja mora biti torej pripravljen, da posreduje na najustreznejši način. Ena od možnosti je, da se z delavcem posvetuje, ali da ga napoti k strokovni osebi, na primer k tovarniškemu psihologu ali psihiatru. S tem mu bo po- magal, da se delavec »razbremeni«, to je, da zmanjša svojo notranjo napetost. To je sicer malo daljša, toda pravilnejša pot od tisie, ko smo hitro pripravljeni delavca, ki v kolektivu »izstopa«, obsoditi, da je lenuh, upornik itd, ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka Tel. 22-221, tnt. 333 _ . ) TURNI SMUK s Komne na Krnsko jezero, katerega organizira PD ZP »ISKRA«, se zaradi neugodnih snežnih razmer prestavi z dne 11. in 12. aprila 1970 na 18. in 19. april 1970. S Program izleta ostane nespremenjen. Prosimo, da to z razumevanjem sprejmete! ^ ’ , PD ZP ISKRA Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO PODJETJE SKLEPI 3. SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZP ISKRA (31. 3. 1970) 9 Odbor za poslovno politiko združenega podjetja je . obravnaval predlog resolucije družbenopolitičnih organizacij ZP ISKRA o najbolj važnih problemih glede na-dalnjega poslovanja ZP ISKRE in jo pozitivno cenil. ; V teku razprave so bile dane ' določene pripombe in stališča, katera naj se upoštevajo pri končni redakciji reso lucije. • Odbor za poslovno politiko ZP je obravnaval informacijo o obveznostih ZP ISKRA iz naslova prevzetih sanacijskih kreditov z dne 5. 3. 1970 in v zvezi s tem sprejel naslednje sklepe: a) odbor za poslovni politiko se strinja s predloženo konstrukcijo plačevanja starih obveznosti, ki je vsebovana v informaciji z dne 5. 3. 1970. b) finančno - računovodsko področje ZP se zadolži, da uredi potrebno glede vračila kreditov od organizacij, ki so jih dobile prek ZP. Ali se bo povračilo kasneje uveljavljajo ali ne, je odvisno od konkretne situacije v posamezni organizaciji. c) finančno - računovodsko področje ZP se zadolži, da za znesek 10,980.720' din, ki je po predloženi informaciji za leto 1970 nepokrit .poskuša dobiti ustrezen premostitveni kredit pod čim ugodnejšimi pogoji, ali odložitev plačila anuitet. s t) Finančno - računovodsko področje ZP naj se s posameznimi organizacijami ZP dogovori o načinu zbiranja m dinamike sredstev za plačevanje obveznosti iz preteklega obdobja. d) Finančno - računovodsko področje ZP naj do ene prihodnjih sej odbora za poslovno politiko ZP pripravi osnovp in merila v raznih variantah glede nadalnjega zbiranja sredstev v rezervni sklad ZP. e) finančno - računovodsko Pod ločje ZP se zadolži, da •J® konca junija 1970 poda dokončen znesek vseh obveznosti iz poslovanja prejšnje- obdobja, ki padejo na združeno podjetje in s tem na organizacije ZP. f) Sredstva poslovnega sHada ZP za leta 1966, 1967 in 'rbS naj se preoblikujejo v sredstva rezervnega sklada ker je le tako možno poravnati zapadle obveznosti Preteklih let. ,;i® Odbor za poslovno poli- 0 Zp je obravnaval sana- cijski program Tovarne polprevodnikov Trbovlje z dne 2. 3. 1970 in ga ni sprejel. Vodstvi tovarne polprevodnikov in Commcrca se zadolžita, da v sodelovanju z RIZ — Tvornico poluvodiča, Zavoda za avtomatizacijo in strokovnih služb ZP izdelata re--vidiran sanacijski program Tovarne polprevodnikov. Revidirani sanacijski program* mora zlasti upoštevati stališča komisije za Polprevodnike, katera je na seji podal predsednik komisije ing. Herman Vidmar in so vsebovana v poročilu komisije z dne 30. 3. 1970. Sanacijski program mora nadalje izhajati zlasti iz notranje sanacije, pri tem pa vsebovati tudi jasne tržne elemente, med drugim kar se tiče prodajnih cen, in točno finančno konstrukcijo. Rok za izdelavo tega sanacijskega načrta je konec aprila 1970. Dokončen sanacijski program bo predložen delavskemu svetu ZP. AVTO E LEKTR I KA » SKLEPI 11. REDNEGA ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA (23. In 24. III. 1970) 9 V zvezi s predlogom o prehodu na 42-urni delovni teden, je delavski svet sprejel naslednje sklepe! a) Delavski svet je sklenil, da se s 1. marcem 1970 preide na 42-urni delovni teden. b) Na podlagi tega sklepa je koledar delovnih sobot v letu 1970 naslednji: 14. marec, 4. april, 16. maj, 6. junij, 11. julij, s£. avgust, 5. september, 3. oktober, 7. november in 5. december. Vse ostale sobote so dela prost neplačan dan, razen sobot 2. maja in 4. julija, ki padeta na državni praznik, zato sta prenešeni na 16. maj in 11. julij kot plačani soboti. " 9 Delavski svet pooblašča upravni odbor, da v izjemnih primerih, zaradi izpolnitve proizvodnih in drugih obveznosti, lahko razpored prostih sobot spremeni. 9 Da bi se osebni dohodki, ' zaradi skrajšanja delovnega časa ne bi zmanjšali, se s 1. marcem 1970 uvede dodatni .faktor stimulacije za. režijske delavce in delavce, ki delajo po učinku in sicer v višini 6 %. Ker je zmanjšani mesečni fond ur treba nadoknaditi s povečano produktivnostjo se dodatni 6 % faktor iz meseca v mesec od 1. 3. 1970 do 28. 2. 1971 zmanjšuje za 1/12. V zvezi s sklepom o prehodu na 42-urni delovni teden se v PMDR črta besedilo člena 45 in vstavi novega, ki se glasi: »V poprečju enega leta trnja delovni čas delav- cev v tovarni 42 ur na teden. Delovni dan traja 8 ur«. 9 Delavski svet je potrdil predlog gospodarskega plana za leto ' 1970 z dopolnilnimi predlogi razširjenega kolegija tovarne in izvršnega odbora sindikata tovarne. Delavski svet je sprejel sklep, da se za obračun osebnih dohodkov za mesec marec 1970, uporabi normativ stroškov reklamacij za februar, ki je v višini reklamacij. - 9 Delavski svet soglaša s koncepcijo in programom izgradnje novih zmogljivosti, s tem, da se ažurira in utemelji ekonomski del in razčisti vprašanje obstoječe tovarne in obstoječih izdelkov. Delavski svet soglaša z odločitvijo upravnega odbora o ustanovitvi posebne skupine strokovnjakov, zadolžene za dokončno projektiranje in izvedbo programa, s tem, da se še enkrat prouči sestav te skupine. Delavski svet zadolžuje in pooblašča vodstvo, da skupaj z ustrezajočimi bankami in drugimi partnerji čimpreje pripravi dokončno konstrukcijo kreditiranja ' programa ter jo skupaj z definitivnim programom predloži delavskemu svetu v odobritev. Delavski svet nadalje zadolžuje vodstvo, da sodeluje pri pripravi koncepta za postavitev takojšnjih in najbolj možnih realnih izhodišč začetnih in nadaljnjih del skupine strokovnjakov in ostalih, ki neposredno ali posredno pripravljajo delo za izgradnjo nove tovarne zaganjalnikov. Vsake tri mesece naj se delavskemu svetu poroča, koliko je v tej zadevi konkretno narejenega. eeektroiviehanika SKLEPI 23. SEJE UPRAVNEGA ODBORA TOVARNE (30. 3. 1970) Upravni odbor je potrdil plan proizvodnje tovarne za II. tromesečje 1970, v naslednjih vrednostih: (v 000 din) mesec skupina proizv. externa proizv. april 26.584 25.873 maj 27.351 26.650 junij 27.809 27.156 Skupaj 81.744 79.679 ZP ISKRA KRANJ Organizacijsko kadrovsko področje ■ Iščemo sodelavko za delovno mesto strojepiska Kandidatka mora izpolnjevati naslednje pogoje: — znanje strojepisja — obvladanje slovenščine. Za navedeno delovno mesto je določena 1-mescčna poskusna doba. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov strokovnih služb. Delovno mesto je v Ljubljani, Trg prekomorskih brigad 2. Pismene prijave na to objavo pošljite na ZP ISKRA KRANJ, Strokovne službe. Organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10. Rok za sprejemanje prijav je do zasedbe delovnega mesta. OBVESTILO Počitniška skupnost ISKRA sporoča, da Počitniški dom ISKRA na Bledu od 15. aprila dalje do preklica ne obratuje. Uprava Počitniške skupnosti ISKRA Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v februarju 1970, po katerem je bil plan tovarne izpolnjen s 97,01 %; plan Iskra Commerce za tovarno pa s 87,88%. Upravni odbor je potrdil razpored stroškov po obratih (DE) in vrednosti produktivnih ur po stroškovnih mestih za leto 1970, s tem, da se za galvaniko v obratu ATN vrednosti PU razdelijo po posameznih vrstah del. Upravni odbor je obravnaval analizo rentabilnosti izdelkov panoge kinoakustike, ter je na podlagi predlogov obrata EMI sprejel zadevne sklepe. Glede na to, da-je potrebno ugotoviti rentabilnost proizvodnega programa tovarne, upravni odbor naroča upravi tovarne, da poskrbi, da se do 1. maja 1970 izdela metodika, po kateri bi se enotno izdelale analize rentabilnosti vseh panog. Po tej, enotni metodiki izdelajo vse panoge do 1. julija 1970 ustrezne analize za vse svoje izdelke ali grupe izdelkov. ZAHVALA Ob bridki izgubi drage ma me JERICE BOGATAJ se iskreno zahvaljujeva sodelavcem orodjarne in UO tovarne »Elektromehanika« Kranj, za izraze sožalja, podarjena venca irf spremstvo na njeni zadnji poti. Vinko in Miro Bogataj ZAHVALA ob- smrti mojega dragega očeta FRANCETA SEKNETA sc iskreno zahvaljujem sode lavcem v GPP .obrata ATN za izraze sožalja, poklonjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Franc Sekne ISKRA — glasilo delovnega kolektiva iskra, industrije za elektroinehaniko, telekomunikacije. elektronike m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedenske — Rokopisov nc vračamo — lisk in klišeji: aCP Gorenjski tisk« Kranj * Za 1. maj v Češkoslovaško POČITNIŠKA SKUPNOST ZP »ISKRA« ORGANIZIRA TRI IZLETE ZA 1. MAJ IN SICER v PRAGO BRNO PLZEN PRIJAVE SO OMEJENE NA 50 OSEB ZA VSAKO SMER IZLETA, KI JE DOLOČEN PO PROGRAMU. VSAK PRIJAVLJENEC MORA IMETI SVOJ VELJAVEN POTNI LIST. CENA: 360 ND ODHOD AVTOBUSOV IZ LJUBLJANE BO 1. MAJA 1970 OB 4. URI ZJUTRAJ ZBORNO MESTO V LJUBLJANI JE NA TRGU REVOLUCIJE, V KRANJU PA PRED TOVARNIŠKO MENZO ISKRE OB 4.30 URI. sedbe vsakega avtobusa. Organizator si pridržuje pravico, da v slučaju premalo prijavljenih združi dva izleta v enega. Vsak: prijavljenec bo ob vplačilu prejel številko rezerviranega sedeža v avtobusu, po vrstnem redu prijav. Zamenjave so možne samo sporazumno. Način plačila Plačilo celotnih stroškov tega izleta se plača Počitniški skupnosti ZP »ISKRA«, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad I, soba št. 417/IV. PS ISKRA daje možnost tudi za obročno plačevanje stroškov izleta pod naslednjimi pogoji: a) prijavljenec mora pr; vpisu plačati 160 N din; b) podpisati mora izjavo, s katero dovoljuje svoji or' ganizaciji, da se mu odtrga odgovarjajočo vsoto (2 krat po 100 N din); c) prednost imajo samo člani ZP »ISKRA«. Prijavijo se lahko tudi družinski člani in drugi, pod istimi pogoji, razen obročnega plačevanja. Za člane ZP »ISKRA« je možen nakup KČS proti kasnejšemu plačilu, pod zelo ugodnimi pogoji. Odličen program izleta! Izredna priložnost za prvomajski izlet! Najnižje cene Izleta! Upravnik Počitniške skupnosti: Franc HUTTER PRAGA (program izleta) PETEK 1. MAJ Prehod meje prek Ljubelja v Avstrijo in prek mejnega prehoda Dolni Dvorište v CSSR. Prihod v Hluboko ob 15. uri. Ogled enega najzanimivejših gradov CSSR do 17. ure, nato odhod v Prago, nastanitev v hotelu; predvideno ob 22. uri večerja. SOBOTA 2, MAJ Dopoldne prosto, ker so predvideni nakupi po trgovinah. Kosilo ob 13. uri. Popoldne ogled gradu Konopi-šte v okolici Prage. NEDELJA 3. maj Ogled praških znamenitosti in gradu. PONEDELJEK 4. MAJ Dopoldne prosto; možni so nakupi po trgovinah. Popoldan odhod v domovino; prihod predviden v torek zjtf traj. RR^JO (program izleta) PETEK 1. MAJ Prehod meje prek Ljubelja v Avstrijo in prek mejnega prehoda Mikulov v CSSR. Prihod v Brno ob 15. uri, nato ogled gradu Špilberk, večerja v hotelu in počitek. SOBOTA 2. MAJ Dopoldne prosto; nakupi po trgovinah. Popoldne ogled jame Macoha, Rajec, Črna Gora — kjer je pivovarna, nato povratek v Brno. NEDELJA 3. MAJ Dopoldne ogled gradu Kromeriž, kjer bo kosilo. Popoldne ogled gradu Buchlo-vice, nato povratek v Brno, večerja, nato prosto. PONEDELJEK 4. MAJ Dopoldne prosto, nakupi. Popoldne ob 13. uri povratek v Jugoslavijo. Prihod predviden v torek v zgodnjih jutranjih urah. PLZEfti (program izleta) PETEK 1. MAJ Prehod meje prek Ljubelja v Avstrijo in prek mejnega prehoda Dolni Dvorište v CSSR. Prihod v Hluboka ob 15. uri; ogled enega izmed najzanimivejših gradov v CSSR do 17. ure, nato odhod v Plzen. Prihod predviden ob 21. uri, nato večerja in počitek. SOBOTA 2. MAJ Dopoldne prosto; nakupi po trgovinah. Popoldne odhod v Klatony (cerkev, koder ZP ISKRA KRANJ Organizacijsko kadrovsko področje Objavljamo prosto delovno mesto KNJIGOVODJA v Počitniški skupnosti »Iskra« , Pogoji za razpisano delovno mesto: — Ekonomska srednja šola — nekaj prakse v knjigovodskih poslih Nastop dela možen takoj ali po dogovoru. Delovno mesto je v Ljubljani, Trg Prekomorskih bri-brigad 1, Šiška OD po Pravilniku Strokovnih služb ZP Iskra Kranj. Vabimo tudi začetnike, da se prijavijo na razpis. Prijave pošljite na Organizacijsko kadrovsko področje, Kranj, Gosposvetska 10. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. so originalne mumije), vrnitev v Plzen, večerja in prosto. NEDEUA 3. MAJ Odhod z avtobusom v Karlovy Vary, nato ogled gradu Cheb, najstarejšega v Evropi, odhod v Marjanske Lažne in vrnitev v Plzen, kjer bo večerja, nato prosto. PONEDELJEK 4. MAJ Dopoldne do 12. ure prosto. Ob 12. uri ogled pivovarne Plzen, kjer bo kosilo. Popoldan odhod v Jugoslavijo. Prihod predviden v torek v zgodnjih jutranjih urah. Cena izleta je enotna za vse tri izlete, in sicer 360,00 N din V ceno izleta je vračunano: a) celoten prevoz z avtobusi b) prenočišča in prehrana v CSSR c) vsi stroški organizacije in vse vstopnine. Vsak prijavljenec se mora ob prijavi obvezno izjasniti za smer potovanja. Prijave sprejemamo do za- Na sliki zgoraj: tden izmed najbogatejših in najzanimivejšib gradov — Hluboka; spodaj: pogled na Hradčarae in znameniti Karlov most