119. flevllha. i umim i mm, n. m XUL leto. .Slovenski Narod* valja: v i|nbl)anl na do« Aeatavtjan: v opnmdlr?B prajiiim lato.........K 24*— aald lato.........K 22— aai lata Mrt leta • ■ • » • * • • - 2-— pOl I četrt 1 lati lata 5-90 1-00 D#fis1 aa| m traokirajo. Rokapisl te aa vratajo. uredniatvei Knafiova uličt it S, (1. nadstropje lavo), toioi« » it. 04. Izhaja vsak dan zvečer laiassnll nedelje In praznike. bumti vajjajoi petaroetopna patit vrati m enkrat po 14 vin., aa dvakrat po 12 vhL, aa trikrat aH vačarat po 10 via. Pri večjih laserdjah po dogovoru. UpravalstVB aij aa poiOMo aaroealas, reklamacij«, inserati itd. lo Jo iHojfcimiaHioo oltari. - Peaaaiazaa Etevflka vefja II vinarjev. - Na tpallstve naročnino te ne ozira, „aaraaaa tlakama" tslOfsa flt. M. .Slovenski Narcd" velja po pošti: aa Avatro-Ograko: za Nemčijo: celo leto.........K TSr— celo leto.........K 2fr— pol leta četrt leta na mesec 13 — 6-50 2*30 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.— Vprašanjem glede Inaeratov naj ta prilozi za odgovor dopisnica ali znamka. Upiavnlitvo 1 Knafiova ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. se. Svež! veter. Časih so je narodnonapredni stranki po pravici očitalo, da hodi premalo med narod, da so premalo briga za podrobno »lolo, za organiziranje mas ter njih splošno ter politično izobrazbo. Ti časi so minuli. Cim jo narod-nonapredna stranka stopila pot opozicije, jo takoj z vso energijo in lopo vnemo začela delati na polju organizacije in probnje naroda in pogumno hodi sedaj na deželo in prireja križem naše kronovine shode ter kli-00 v življenje na zdravi podlagi zasnovane organizacije. Svež veter je zapihal po deželi in naj so Slovenec^ tudi v svoji bremejni zaupnosti v duhovniško moč norčuje iz dola narodnonapred-ne stranko, veter le piha, svež in krepak veter. Težave, s katerimi so ima boriti narodno-napredna stranka, ><> še veli ko več je, kot si mislijo »Slovenec« in njegovi patroni, kor ti sploh niso nikdar poskušali ljudstvo prepričati in jo pridobiti za svojo ideje, marveč so vodno delali aa to, da so ljudstvo premotili in je kar bolje priklonili na farovške verige. Že razloček v delu samom kaže. da i"':; narodno-napredna stranka vse večje težave, kakor duhovniška st ranka. Razloček je pa tudi v pomočkih in v pomočnikih. Klerikalci imajo na razpolaganje duhovščino in njen šo veliki upliv na maso. imajo looo in Spoved-nico. imajo cerkveno avtoriteto iu cerkveni denar narodno-napredna stranka nima ničesar tega, nego ima le moč in veljavo idej na svoji strani. Duhovnik ni v bistvu nič dru-zega, kakor z veliko avtoriteto oborožen agitator, nar.-napredna stranka pa ima na svoji strani med delavnimi člani samo ljudi, ki morajo skrbeti za vsakdanji kruh. ki imajo svoj poklic in svojo rodbino in so torej ne morejo posvečati delu za >tranko s tisto brezobzirnostjo in svobodo, kakor duhovniki. Žal. da je med veljavnimi priglasi narodno-napredne stranke tudi mnogo takih, ki s«' vsakega dela in vsake agitacije branijo, ('asih so li zabavljali na vso moč na Ljubljano, češ, da ničesar ne stori, da ne prireja shodov in ne organizira ljudstva. Danes pa se branijo shodov, češ, saj smo naprednjak!, a kaj hi >e pehali, kaj hi »dražili« ljudi in se zamerjali duhovnikom. Tem ljudem manjka Strankarske zavesti in strankarskega duha. To so navadno ljudje, ki hočejo vži-vati samo časti, kritikovati, ki hočejo, naj gre stranka zanje in za njih interese z % so silo v boj, sami pa ničesar no store. Taki ljudje so coklje za stranki) in če odlete, ne bo škode. Nič za to, če bo stranka imela nekaj manj članov, da bodo lo ostali zanesljivi in zavedni, narodnega in strankarskega duha navdahnjeni. Takih težav niso klerikalci nikoli imeli in mogli so ustvariti svoje organizacije in si utrditi svoje pozicije toliko Laglje, ker pravega, sistematičnega odpora proti njim sploh ni bilo. Toda vse te težavo ne bodo oplazile nar.-napredne stranke. Naj nadaljnjo s prirejanjem shodov, pa Se hi bilo nn vsakem shodu le pet poslušalcev, naj so vendar vrše, ker vsak shod vzbudi ljudi iz letargije, vsak shod rodi svoj sad, prouzroči debato mod ljudmi, bistri pojme in razvnema dremajoče energije. Že zdaj so kažejo sadovi priro-janih shodov. Svež veter je začel pihati po deželi in naj so »Slovenec« in njegovi patroni še tako posmehujejo, ta veter bo naraščal in postal bo iz njega vihar. Bilo jo v časih kraljevske vsega-mogočnosti na Francoskem, ko je opozicija prepevala bojno pesem, v kateri jo bilo rečeno: »Zapihal je veter, veter vesel, ta veter bo kralju še krono vzel . . . in nekaj let pozneje jo ta veter vzel kralju krono in fflavo«. Plttreichov uri popravek. Gospod Pittreich kot predsednik C. kr. nadsodišča v Gradcu blagovolil je poslati uredništvu Slov. Naroda« uradni popravek, ki □e sme ostati brez komentarja in dopolnitve. Trdi se namreč, da je g. A. Pintarič res vložil ovadbo pri dr/, pravdništvu v Celju dne 9. novembra l, v kateri jo izjavil domnevo, da je najti pisca grozilne dopisnice v Ptuju; v tej ovadbi, da jo baje prosil, naj okrene drž. pravd ni-Štvo potrebno, da so pisec izsledi. Vsled te ovadbe je baje uvedlo e. ki-, pravdništvo obširne (!) poizvedbe, ki pa niso imele nobenega uspeha. LISTEK. Pred sto leti. IV. Dne IS. maja 1K04. se j«- bil Napoleon proglasil za francoskega cesarja. Njegova dejanska moč je bila velikanska, a zdaj je dobila poleg notranje utrditve še zunanji sijaj, tako da je Napoleon nadkriljeval vse takratne vladarje sveta. Nikjer niso tega tako britko občutili, kakor »»a Dunaju. Avstrijski vladarje imel sicer naslov nemškega cesarja, a ta naslov ni imel ne pomena, ne ugleda več. Nemčija je bila raztepena, delom;! nemške države sploh niso hoteli več pripoznavati nemškega eer Sarja, deloma so bile V najožji zvezi s Francijo. Nemški cesar, nekdaj prvi vladar Evrope, je bil cesar le še na papirju. Tega avstrijski vladar ni hotel prenašati, zlasti sedaj, k<> mu je poleg cesarja Napoleona l>ilil kot nemškemu cesarju sojena prav dvomljiva uloga. Zato se je cesar Prane dne 11. avgusta 1804 proglasil za a v s tri j s k e g a cesarja. V doličnom patentu je izrecno rečeno, da se je to zgodilo »sur Gleichheit des Titels umi der erblichen Wurde«, vladarske hiše, lorej v namen, da bi bil avstrijski vladar po naslovu in po dostojanstvu enak francoskemu vladarju. Toda kaj SO naslovi in dostojanstva, če ni z njimi združena realna moč! Avstrijski cesar je to kaj hitro izkusil. Rastoča moč Francije je hudo težila vse države, posebno hudo Avstrijo. Francija je proti Avstriji postopala skoro tako, kakor v zadnjih mesecih Avstrija proti Srbiji. To so bile neznosno razmere in zato se je Avstrija začela pripravljati na vojno. Avgusta meseca 1. 1805. je A vsi i-ija pristopila tretji koaliciji /oper Napoleona; sklenila je alijan-co z Angleško, Rusko in Švedsko. S tem je bilo odločno, da se začne v najkrajšem času vojna. Dne avgusta 1805. je izdal cesar Franc ukaz, s katerim je odpravil iz armade cof, ki so ga dotlej nosili oficirji in deloma tudi vojaki. 0e je armadno vodstvo mislilo, da je z odpravo cofa avstrijska armada modernizirana, se je kmalu prepričalo, da je bila to zmota. Kakor s colom, tako je bila avstrijska armada tudi brez cofa poražena. 25. septembra je izšel cesarja Franca vojni oklic. Avstrijska armada je bila tedaj že vsa koncentrirana na Nemškem in naLaškem. Kar so imeli vojaštva, vse so poslali na mejo, tako da so* morali v Ljubljani meščanski gardisti in meščanski grenadirji oskrbovali vse javne straže. tako, da se je moralo kazensko postopanje na predlog drž. pravdni* štva v Celju dne 21. maja 1897 ustaviti. Ni torej res, da bi bil g. dr. Ig. Pewetz to kazensko zadevo v lastnem delokrogu aboliral. Čujmo, kaj g. A. Pintarič o tem pove: L. 1U04. hi se bil ta akt imel uporabiti v javni razpravi ad IT V. 4i><> 4 in U V. 513/4 pri c. kr. okrajni -sodniji v Ptuju. Toda ni ga bilo najti, uiti v Ptuju, uiti v Celju. Takratni sodnik in poznejši zet J. Or-niga dr. Watzulik je bil primoran Pintnriča o eksistenci tega akta kot pričo /aslišati. G. A. Pintarič je dne 18. julija 11)04 kot priča zaslišan izpovedal : \ach dem ich suh 413/96 VOE der bezugliehen Anklage freigespro-chen \vor topovi je padlo sovražniku v roke in Francozom je bila odprta pot proti Dunaju. Sicer so Angleži pod Nelso-nom pri Trafalgarju skoro uničili francosko - špansko brodovje, toda to ni imela vpliva na vojno na kopnem. Na Italijanskem se je francoski armadi v začetku precej slabo godilo. Toda porazi na Nemškem so prisilili Avstrijec, da so se tudi na Italijanskem začeli umikati. Sicer so Avstrijci v bitki pri Cahlieru (od 29. do 31. oktobra) premagali francosko armado pod maršalom Masseno, a ta zniaga jim ni nič pomagala, ker so vendar morali zapustiti Italijo. V bitki pri Cahlieru se je stotnik Žiga Novak, doma iz Št. Petra na Krasu, posebno odlikoval. Z eno samo kompanijo je rešil celo avstrijsko divizijo. Se na bojišču je bil za ta junaški čin imenovan za majorja in je pozneje dobil viteški križec reda Marije Terezije. Ko so v Ljubljani zaznali, kako slabo se godi avstrijski armadi, je škof Brigido odredil tridnevne molitve po vseh cerkvah in jih je začel s slovesno pridigo v stolni cerkvi. Pa. molitve niso pomagale. Vse bolj so se Francozi bližali Ljubljani. Takratni cesarski guver- ner na Kranjskem je bil tako hraber mož in tako vesten namestnik cesarjev, da jo je že 20. novembra popihal iz Ljubljane. Tako še Avstrijci niso na svojem umikanju prispeli na Kranjsko, a najvišji uradnik v deželi je že bežal. Za njimi jo je odkuril z državnimi in javnimi blagajnami tudi glavni blagajnik Vičič. Ker je odnesel ves denar, so morali potem prebivalci iz svojega naložiti silno visoko vojno kontribucijo. Dne 22. novembra so prišli v Ljubljano nadvojvode Karol, Ivan, Maksimilijan in Ludvik z generalnim štabom. Prišli so kot prvi od avstrijske armade, ki se je morala umikati iz Italije. Že naslednjega dne so odpotovali proti Celju in za njimi je odšlo vse vojaštvo. Prepustili so kranjsko deželo sovražniku na milost in nemilost. Tisti dan, ko je nadvojvoda Karol zapustil Ljubljano, so se prikaza le prve predstraže francoske armade v Postojni, katerim je potem kmalu sledil maršal Massena s svojo armado. Massena je bil znamenit vojskovodja, eden prvih maršalov Napoleonovih, a bil je trd in krut in lako-men. V armadi, ki ji je poveljeval, so služili skoro sami Italijani in ti so ropali in kradli kolikor so mogli, ker jim zapovedniki niso delali ovir. Dne 28. novembra so prijezdili prvi francoski konjeniki. Jezdili so čez Turjaški trg, čez Mestni trg in po Prešernovih ulicah ter naleteli pri sedanji pošli na majhen oddelek a\ atrijskih bazarjev. Takrat je bil hotel priSlonu še pritlična furmanska oštarija, današnja Dcghonghijeva hiša pa jo bila last oho^atelega furmana Andreja Malica. Med tema hišama so jo vnel kratek boj med francoskimi konjeniki in avstrijskimi huzarji, na kar so jo huzarji odkuri-li po Dunajski cesti za glavno armado. Avandgardo Massenove armade jo vodil general Meril n; kmalu za njim jo prispel Massena sam v Ljubljano in se je nastavil v škofiji. Operacije Massenove armade so imele v Ljubljani svoj konec. Dne J. decembra je bila namreč že odločena usoda te vojne v veliki bitki pri Sli vnem (Austerlitz). Trije cesarji (Napoleon, avstrijski cesar Franc in ruski car Aleksander) so se udeleži li te bitke; Napoleon jo je seveda sam vodil, Franc in Aleksander pa sta bila samo gledalca. Dva dni po bitki je cesar Franc sklenil z Napolc onom primirje? kateremu je sledi mir, sklenjen v Schonbrunnu dne 10 decembra. Avstrija je po tej mirovni pogodbi morala odstopiti Napoleonu Benečijo, Dalmacijo, Tirolsko in Predarlsko, a dobila je malo Solno-graško in dandanes pod Bavarsko spadajoči okraj Bechtesgaden. (Ml* prlaodaJM.) D2 Sedaj se nahaja v hosni 57 bataljonov. Vsled odpustitve nadomestilih rezervistov bo imelo izmed teh 57 bataljonov samo 25 bataljonov Kompanije, ki bodo štele 130 mož, doeiin bodo kompanije vseh drugih bataljonov štele samo po 93 mož. Nemški strahovi. Dunaj, 26. maja. .Jutrišnja »Reiehspost« priobči baje iz povsem zanesljivega vira članek, v katerem se zatrjuje, da Srbija ne opusti svojih aspiraeij na Bosno in Hercegovino ter na ostale srbske pokrajine v Avstro-Ogrski, marveč da bo nadalje pletla svoje mreže ter pri prvi ugodni priliki z vso vehemeneo nastopila proti Avstro-Ogrski. Za sedaj bo Srbija gojila napram Avstriji kolikor mogoče korektne odno-šaje. Javnosti znane zveze Belgrada z dosedanjimi agitaeijskimi središči na jugu monarhije se opuste, stare revolucionarne organizacije se razpuste in ustanovijo se subvencije avstrijskim listom v dosedanji obliki. Vojaško vohunstvo so popolnoma reformira in na Dunaju se nastavi srbski vojaški ataše. Velikosrbska propaganda so ho odslej razširjevala iz Prage, kjer upa srbska vlada dobiti dovolj sposobnih ljudi, ki bodo z vspehOm lahko vodili velikosrbsko akcijo. Med Rusijo in Srbijo se je sklenila pogodba, v kateri Rusija daje direktive Srbiji v njeni politiki napram Avstro-Ogrski. 'Srbija jo sklenila tajno pogodbo tudi z neko drugo evropsko velesilo. Ost to pogodbe jo tudi naperjena proti Avstro-Ogrski. — Xi nam pač treba povdarjati, da so vso to senzacionalne vesti, ki jih priobčuje »Reichs-post«, plod razgrete domišljijo, ki vidi vzpričo mogočno so razširjajoče slovansko idejo vsepovsod! strahove. Naklep proti ustavi na Ruskem? P e t r o g r a d . 26. maja. Tasti poročajo, da namerava zveza »istino ruskih lj ude j« uprizoriti veliko akcijo proti ustavi in sicer ob obletnici bitke pri Poltavi. Ta slavnosl so bo vršila koncem meseca junija in se je udeleži tudi car. Zveza bo prevzela specialno zaščito carja in mu bo vročila <>d 2(1.000 svojih članov podpisano prošnjo, naj razveljavi oktobrski manifest ter zopet uvode neomejeno samovlado. Preobrat na Turškem. Sodbe vojnega sodišča. C a r i g r a d . 26. maja. Sultan Mohamed je potrdil smrtne obsodbe vojnega sodišča glede teh-lc oseb: Džever ago. prvega evnuha sultana Abdnl Hamida, carinskega uradnika Tevfika, urednika »Volkana« Snl-fija, drž. svetnika Tajarja, uradnika v Jildizu Mnstafe Tnfekdži, polkovnika Hahla in urednika Tejzija. Izdajatelja »Volkana« Vahdeti beja, ki je pobegnil, so aretirali v Smirni. Vojno sodišče je oprostilo Abdnl Hamidovega telesnega evnuha Nadir ago. imama Sedkija, telesnega Abdnl Hamidovega zdravnika Mur Edin pašo, 63 častnikov, :>7 uradnikov iu 4 hodže. Skromni Mladoturki. C a r i g r a d , 26. maja. (iemrn-lisimus Mnlimud. Šefket paša je poslal velikemu vezirju pismo, v katerem odklanja podelitev zlatih in srebrnih spominskih kolajn oficirjem in moštvu mladoturške operacijske armade, češ da vojakom zadostuje priznanje, ki sta jim je izkazala vlada in parlament. Šefkel paša zahteva samo izredne pokojnine za vojake, ki so bili v boju ranjeni. MUeIei3da]ni!lir proces v Zagrebu. Včeraj je sodišče jelo zasliševati priče glede obtožencev iz okraja Duhiea. Ti obtoženci pri pa dajo srbski radikalni stranki. Kot prvi svedok je bil zaslišan učitelj M i jat S a r i d ž a. Izpovedal je, da je dal obtoženec Dmitar Crvacanin kot predsednik cerkvene občine odstraniti iz pravoslavne cerkve sliko cesarja Frana Josipa. V Dubici so bile razširjene slike kralja Petra. IV slike je videl pri obtožencu h Vašiču, Moju Hrvačaninu in Kraku. Igle s sliko kralja Petra je videl tudi pri kmetih. Ko je on prišel v Dubioo, se nihče še ni naziva 1 Srba. Razdor med Srbi in Hrvati je nastal šele 1. 1000., ko je srbski prestol zasedel kralj IV-ter. Od tega časa se je neprestano slišalo vzklike: »To je srbska zemlja, živila Srbija«. O Bosni se je v narodu govorilo, da je srbska zemlja, da bo Rusija poslala 150.000 mož, Srbi ji bodo pomagali in »stvar bo gotova«. Za časa napetosti med Avstrijo in Srbijo je nekdo rekel, da bo v slučaju vojne avstrijskim srbskim vojakom treba streljati v zrak. Ime tega ne bo povedal ta, marveč ga bo naznanil pismeno. Obtoženec Mojo Hr-vaeanin mu je nekoč baje pripovedoval da dobiva 150 dinarov od kralja Petra. Slišal je praviti, da je Mojo agent in srbski ogleduh. Obtoženci in zagovorniki so dokazali svedoku razna nasprotstva in direktne laži v njegovi izpovedi. Med drugim se je dokazalo, da je priča sam širil koledar »Zvonimir«, v katerem je bila slika kralja Petra. Priča sam je priznal, da je razpečal 20 izvodov tega koledarja. Drngi svedok Peter K o k o r i e je izpovedal, da je nastal razpor v Dubici med katoliki in pravoslavnimi šele, ko se je Mojo Hrvaćanin vrnil iz Belgrada. Od tega časa so neprestani prepiri po kremah in kadar se Srbi napijejo, kličejo »živila Srbija«. Ko je nekoč bil v Bosni, mu je neka ženska rekla: »Zakaj se vaš stari Franjo ne odpove in ne prepusti to dežele Karagjorgjeviču.« Slišal je tudi pripovedovati, da je bil leta 1007. v Bosni shod, ki se ga je udeležil tudi kralj Peter. Dopisi. Jz Radovljice. Dne 22. t. m. nam je priredilo naše pevsko in bralno društvo »Triglav« zabavni večer, ki je zaslužil svoje ime. Gospod pevo-vodja Šmigovc je nam pokazal, kaj se da doseči z neumornim trudom. Iz nič tako rekoč vstvaril nam je krasen pevski zbor s pomočjo našega vrlega, narodnega nežnega spola. Mešani in ženski zbori, katere smo slišali, so nas iznenadili ne-le z ljubkimi glasovi, ampak tudi s čistim izgovarjanjem besedila in s svojim finim, nijansiranim prednašanjem, da smo bili vsi iznenađeni in očarani. Z istim veseljem poslušali smo krasno zvoke, katere je izvabljal svojim goslini g. M. Rožanć iz Lesc, katerega je spremljala na klavirju gospodična Mina Medičeva z znano svojo spretnostjo. G. Rožanca pa prosimo, naj nas drugič tudi s kakšno svojo skladbo razveseli! Žal, da obisk toga večera ni odgovarjal truda, ki ga je imel »Triglav« s to prireditvijo, s katero je hotel odbor iznenaditi vse kroge, tudi najbolj razvajene; izvzemši društvene odbornike nismo zapazili nikogar iz meščanskih in višjih uradniških krogov! Zadnjim pač nemška družba s svojim trakar-stvom bolj ugaja kot naša narodna demokratična! Društvo »Triglav« naj se pa s tem tolaži, da znajo zunanji krogi bolj ceniti vrednost lepega petja in lopo godbo, kar mu je dokaz lepi obisk iz Jesenic, Žirovnice, Sola. Krope, Podnarta, Dobrave itd. To mu bodi tudi v bodrilo, da koraka krepko naprej na začeti poti. Uspehi ne bodo izostali! Iz Sežane. Xa nedeljo, dne (i junija v slučaju neugodnega vremena 13. junija 1009 vrši se velika vrtna veselica Ciril in Metodove podružnice v Sežani. Veselica, ki bodi praznik celokupnega slovenskega naroda, obhaja so isti dan, ko bodo pristaši ofenzivne »Siidmarke« uganjali svoje orgije, podžgane po brezobzirnem »furorju teutonicusu«. Geslo »Sud-marke« se glasi »Smrt Slovencem!« A mi pokažimo baš ta dan, da se ne damo strašiti, da se ne bojimo in smo pripravljeni žrtvovati vse svoje moči v obrambo in popolno rešitev našega trpečega naroda. Vsak zaveden Slovenec bodi ta dan na braniku slovenske domovine, da zve nemški nadutež, da živimo in hočemo živeti življenje samostojnosti. Morda uprav radi tega je sklenila s» žanska podružnica in se trudi z vnemo in požrtvovalnostjo prirediti krasno vrtno veselico, ki se obeta razviti v veličasten naroden praznik z napisom v pročelju: Za most do Adrije tu niso tla! Vsakogar mora ta slav- nost zanimati, kajti tu se bodo sklenila mnoga društva spet enkrat v tesno obrambno delo. Nastopilo bodo pevsko društvo iz Nabrežine, iz Sežane, pribiti »Zvon« z Opčin itd., kakor tudi tržaški Sokol, ki bode proizvajal proste in vaje na drogu. Kvartet »štirih Slavčkov« tržaškega Sokola, čujem tudi, da ne izostane. Ob zvokih inelodijozno ubranih valčkov bode rajala mladina na dveh velikih plesiščih, ovitih in okrašenih v Stotine in stotine narodnih trobojnic in lampijončkov, ki bodo razsvetljevali temno senco pod košatimi kostanji na vrtu hotela »pri treh kronah«. Za okrepčilo bodo skrbele brhke gospe in gospiee v različnih narodnih nošah, z imenitnim pecivom, delikatnim'] tortami in domačo šunko. A še nekaj, kar ne smem zabiti! Požirek okrepčevalncga kipečega terančka! Nikdo se ne bode mogel vzdržati vseh maniljivosti, ko bo videl v krasnih paviljonih, katerih bo baje cela vrsta, krasna zdrava lica prodajalke — Kraševke. In za vse to skrbi z neumorno požrtvovalnostjo odbor C. in M. podružnice, ki je ne-utrudljivo na delu. Torej zavedni Slovenci in Slovenke posebno pa iz bližnje sežanske okolice, in vi Trža-čani, ki ste naša obmorska predstra-ža prihitite mnogobrojno na nas sivi Kras, da nas obudite in navdušite v narodni zavesti. Ti tržaški Sokol pa postavi ta dan temeljni kamen »prvemu kraškemu Sokolu«. In Ti Kranjska? Vipava, Senožeče, Postojna, Sentpeter, Logatec, Ljubljana etc. ali se vidimo! Ali si ne podamo ta dan kranjski in primorski Slovenci ob tej priliki na kršnem Krasu roke v večno neomajno, kakor kraški kamen trduo, nerazuršno vez, saj nas tlači ista — mora. Torej na veselo in gotovo svidenje v Sežani! K rase veo. Dnevne vesti V Ljubljani, 27. maja. + Ljubljanski ulični napisi pred Upravnim sodiščem. Zoper sklep deželnega odbora, s katerim se je odobrila naprava samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani, so Nemci vložili pritožbo na upravno sodišče. Znano je, da leže pritožbe pri upravnem sodišču skoro redno nad eno leto, časih tudi po dve leti, prodno jih rešijo, ker je upravno sodišče z delom preobloženo. Glede nemškutar-ske pritožbe zoper sainoslovenske napise pa se je zgodila nekam sumljiva izjema. Obravnava o tej pritožbi je razpisana in bo 9. julija. Kakor čujemo, so vsakovrstni vplivi na de-lu,da bi se rešitev te pritožile izročila kakemu neinskonaeijonalnemn senatu. Neniškutarji so mnenja, da se že da stvar tako napraviti, da bi upravno sodišče prelomilo postavo in ustreglo nemškutarjeiu. Kar se nas tiče, smo še vedno mnenja, da sodi upravno sodišče pravično in ne samo po željah nemških strank. Upravno sodišče je v zadevi uličnih napisov že opetovano pri poznalo popolno avtonomijo mestnih občin oziroma deželnih odborov in se pač ne bo postavilo v direktno nasprotje z vsemi svojimi razsodbami. -j- V Gradcu in v Ljubljani. Oo-spodine A m s c h 1, c. kr. nadprav-nik je upeljal sedanjo konfiskacij-sko prakso v Ljubljani. Ta praksa je taka, da bi v Ljubljani bili presrečni, če bi imeli tak tiskovni zakon, kakor ga imajo na Turškem ali na Hrvaškem. Nam zaplenijo vse, prav vse, kar jim ni všeč. Tako n. pr. o »Kranjski šparkasi« ne smemo pisati nobene besede. Pa tako prakticira gospodine Amschl samo v Ljubljani, za Gradec pa ima popolnoma drugo prakso. Mi n. pr. smo bili v torek zaplenjeni, ker smo pisali nekaj malega o nemški šparkasi, »Grazer Tag-blatt« pa je včeraj priobčil lopovski, skoz in skoz zlagan bojkotni članek zoper »Zivnostensko banko«, a ni bil konfisciran. Graški listi smejo o slovanskih denarnih zavodih pisati kar hočejo, smejo lagati, obrekovati, huj-skati in bojkotirati, nikdar ne zadene nobenega teh listov konfiskacija — nas pa zaplenijo še tedaj, kadar strogo stvarno zavračamo, kar piše »Kranjska šparkasa« po nemških listih. + Radi odprtega pisma na vojnega ministra je bil odgovorni urednik našega lista obsojen, kakor je znano, na 100 K globe, ker je to pismo v listu priobčil. Proti tej razsodbi je zagovornik dr. Tavčar vložil ničnostno pritožbo, ki jo je pa najvišje in kasačijsko sodišče na Dunaju z razsodbo z dne 4. t. in. zavrnilo. — Takisto je zavrnilo tudi ničnostno pritožbo državnega pravdništva o oprostilni razsodbi glede soobtožene-ga dr. Alojzija Kokalja. -h Tudi dr. Depangher se je oglasil! Iz Trsta nam išejo: Govorilo se je že, da ga ne lio! Tem vestem se sicer ni prav verjelo, ali vendar se je marsikomu zdelo čudno, da ga že ni. — In nazadnje je vendar le prišel s s\ojim »oklicem« na tržaško meščanstvo namreč. Po mestnih vogalih so nalepljeni »oklici«, kjer bivši kamo-rist in sedanji strastni opozieijona-lec dr. Depangher poživlja tržaško meščanstvo, naj se dvigne proti požrešni kamor i in naj jo ob času volitev izbacne iz mestnega sveta. Gosp. dr. Depangher bi imel iz svojega stališča čisto prav isi mi mu iz srca privoščimo, da pfa**<»pošteno« obračuna s svojo staro sovražnico. — Pač pa mu moramo — ker smo odkriti — že vnaprej povedati, da ga mi Slovenci ne smatramo prav — resnim, zato tudi upamo, da se ne znajde niti eden v slovenskih vrstah, ki bi po nepotrebnem in nikomur v korist (pač pa nam v škodo) oddal svoj glas za kandidate dr. Depangherja. Mimogrede hodi omenjeno, da je pri dr-žavnozborskih volitvah ravno ta, takozvana »krščansko-soeijnlna ali patri jot ična stranka« s svojini brezpomembnim nastopom zakrivila, da nismo Slovenci prišli v II. volilnem okraju do ožje volitve s kainoristom. Kakor rečeno: mi privoščimo gospodu dr. Depanherju vse, samo ne slovenskih glasov... + Mestne volitve v Pulju. Volitve za puljski mestni svet so se končale v soboto. Izvoljenih je 45 mestnih svetovalcev, in sicer: 25 italijansko-! iberalnih, mej temi eden zastopnik uradništva, 10 zastopnikov vojne mornarice, 8 Hrvatov, mej temi en zastopnik uradništva, in 1 socijaldemokrat. Dosedanji absolutni gospodarji ne bodo imeli več dvotretjinske večine in tako tudi ne bodo mogli več poljubno sklepati o raznih njim ljubili in Slovanom sovražnih in škodljivih stvareh in napravah. Karakteristično je, da je mej 45 izvoljenimi, le 12 njih rojenih Puljčanov, in sicer 6 Hrvatov in 6 Italijanov. Iz tega se vidi, kdo je pravzaprav v Pulju domačin. In ravno italijanski pri-vandrovci kričijo v enomer, da so Hrvatje »padli sem dol iz — gora.« — 165. od borova seja »Slovenske Matice«, dne 22. maja 1909. Predsednik se spominja smrti Matičinega dobrotnika g. P. Drahslerja ter poroča, da je »Matica« vnovič vložila prošnjo za državno subvencijo, oz. za zvišanje subvencije. Srednješolskim dijakom se je naklonilo blizu sto garnitur lanskih publikacij za polovično ceno. Gg. poverjenikom se je inislal poziv za nabiranje odjemalcev zemljevida, za neko doplačilo morejo naročniki dohiti zemljevid prilepljen. Gradivo za tehniški slovar je po večini izpisano. Za krajepisni odsek dohaja več gradiva. — Pravila za organizacijo znanstvenega dela SO nujno potrebna. V kratkem se bo vršila anketa o zgodovini umetnosti. — Nabiranje gradiva za »Slovensko narodopisno botaniko« (bajke, vraže, rastline pri obredih) se organizira. — Izvoli se dosedanje predsedništvo in dosedanja uprava. — - Držeč se ofe-riranih cen, odda odbor v smislu natečaja tiskarnam tisk letošnjih knjig. Za oceno natečajnih spisov se izvoli posebna jurv; natečaj sam se podaljša do konca maja. Došel je prevod »Konrad \Vallenrod«. Dr. R. G laser ima prevedene Shakespearove drame : »Makbet« , »Krotitev zle žene«, »Vesele kuinice vindzorske«, »Kaj hočete« in »Otelo«. »Slovenska Matica« in »Matica Hrvatska« iz-dasta letos skupno spis o ilirski dobi »Stanko Vraz«, iz peresa profesorja dr. Drechslerja. Plačalo je doslej le 820 članov; po pravilih je treba članarino plačati i. s. 1. julija. Opomba uredništva : Oddaja tiska letošnjih knjig je vzbudila nekoliko presenečenja, posebno ker je odbor odprl oferte v odsotnosti ponudnikov, kar je milo rečeno, absolutno nekorektno. — Sokol I. in Sokol II. sta imela preteklo nedeljo svoj drugi vseskozi dobro uspeli popoldanski izlet v Dolnioe. Ob polu 2. je odkorakalo nad 50 bratov v kroju iz obeh društev iz šentpeterskega predmestja po Dunajski in Šelenburgovi ulici na Vič in odtod v izletni kraj. Sokoli in prijatelji sokolstva v občanskem kroju so sledili izletnikom v dveh večjih oddelkih, tako da se je zbrala na senčnem vertu g. Miklava v Dol-nicah vesela sokolska družba 150 oseb. Po kratkem počitku po utrudljivi poti za vročili žarkov popoldanskega solnca so kaj hitro jela lica veselja in zadosti žareti mladini in starim. In to ni bilo ono veselje egoističnoga vživanja, temveč ona sveta radost, katero počutimo, kadar smo med brati in svojci, o katerih vemo, da imajo enaka narodna stremljenja, iste nravstvene, fizične in kulturne preporodne težnje s pomočjo doslednega izvrševanja sokolskoga programa. Družabne igre in zborovo petje mogočnih nacijonalnih himen je zapoznilo odhod preko Kosez in Šiško skoraj do mraka. Zakaj jo jo vojaški krojač g. Reisner s svojo rodbino tako hitro odkuril iz Mi-klavovega vrta, ko jo začni sokolske trombe glas in kako to, tla se poskuša naliujskana šolska mladina v Ljubljanski okolici rogati Sokolom, zato naj si išče razlago vsakdo snu ! — Obe mladi društvi kažeta vso h vab1 vredno podjetnost in veliko življensko zmožnost. Napredna javnost častita in kliče: »Vztrajajte!« — Povodom 251etnice pevskega društva »Slavec« pristopilo jo doser daj izredno veliko število podpornih članov, med temi g. Ivan Z u p a n -č i č , izdelovatelj metla, Karlovska cesta št. (> v Ljubljani kot ustanovni član z zneskom 40 K. Živeli! Pristopajo pa vsak dan novi člani ter jo društvo res veselo, videč toliko zanimanja za »Slavca«. Obenem prosi odbor častite nove podporno člane, naj nekoliko potrpe radi dostave vsprejemnic, ker ima društvo sedaj s predpripravami za slavnost izredno truda in dola. Vabi pa vso društvene prijate|je k pristopu v društvo, bodisi kot podpornike ali ustanovne člane, saj je »Slavec« vsek dar gojil svojo pevsko in narodno dolžnost. In to bode najlepše priznanja društvu ob njegovi 251etnici — Slavnostni odbor »Slavca« ima sejo v soboto 29. maja ob 8. uri zvečer v »Slavčevih« prostorih, »Narodni dom«. — Primerno darilo. Stara navada botrie in botrekov je, da v trajen spomin sprejetega zakramenta, bodisi krsta ali birme, obdarujejo svojega varovančka. Darujejo se navadno najraznovrstnejši predmeti razne vrednosti, ki so več ali manj trajne vrednosti. Najprimernejše darilo pa je na vsak način, sedaj jako močno vpeljani hranilnik ali šparovček. Poleg ličnosti ima to darilo še to dobro, da se ob tej priliki varovančka napelje na prelepo čednost — varčnosti. Zatorej naj bi vsaka bo-trca in botrčok daroval svojemu vezanem hranilnik s primerno vlogo. Čedne hranilnike, ki se navadno dobijo proti vlogi 4 K, imajo vpeljane v Ljubljani Mostna hranilnic?!. Kmetska posojilnica in Glavna posojilnica. — Izvoščki na južnem kolodvoru. Piše se nam: Ako prida potnik z jutranjim brzovlakom (z Dunaja) v »slovensko metropolo«, doživi pri izstopu neprijetna presenečenja, če rabi izvoščka. Strank morda 10 ali še več, voza pa dva, ali trije. Vsled tega: kdor preje pride, prejo melje. Poznavalci razmer se drve, da hi vso podrli pred seboj. Revež pa, ki ne pozna razmer. Najoriginalnejše je to, da stoji ob istem času, ko no dobe stranke na kolodvoru vos, v mestu (vsaj pred »Slonom« ji], j<» videti) cela kolona brez dela. Pomanjkanje voz pri omenjenem brzovlaku ne more biti slučajno; to opazujem že leta sem vsakikrat, kadar pridem v Ljubljani, in to ne enkrat letno. Razmere SO krive, da opeharijo kočijaži neizvedenega potovalca na različne načine, če bi naj peljali v nekaj bolj oddaljeno ulieo. Saj ve vsak voznik: dve kratki vožnji opravimo v istem easn k«>l eno dolgo. Plačo za eno dobi gospodar za drugo si pa obdrži koei-jaž. Tako mi je razlagal vse zlo pred kratkim voznik - gospodar, ko sem obsedel koči jazu - hlapcu! .Iako zaslužno bi bilo, da ukrene slavili magistrat kar najhitreje vse potrebno, da so odpravi navedeni nedostntek pri brzovlaku; maloniestnih razmer ni treba razpostavi jati takoj ob izhodu kolodvorovem. Dosedanje razmere pri omenjenem brzovlaku so pravi škandal za Ljubljano: šikane So to za potujoče občinstvo, goljufija napram koeijažem - gospodarjem in kakor si vsak sani lahko misli, nepotrebno priganjanje in pretepava-nje živali. — Mesečni vozni listki na električni železnici. Pri električni železnici v Ljubljani se bodo z 1. junijem t. 1. izdajali mesečni vozni listi po 12 K. Isti veljajo od prvega do zadnjega dne vsakega meseca. Za izdajo teh voznih listov je treba prinesti sliko s seboj. Mesečni vozni listi se bodo izdajali v obratni pisarni; i*ti se pa tudi lahko naroče pri preglednikih električne železnice. Mesečni vozni listi imajo enako kakor letni vozni listi na vseh progah električne železnice polno veljavo. — Sestanek ljubljanskega športnega kluba l>o danes, v četrtek — a samo. če so zjasni — oh pol 0. zvečer v Švicariji. Odslej bodo taki sestanki redno vsak četrtek, če bo ugodno vreme. — Vajenska skupina »\IX>. snuje svoj tamburaški zbor in nabira za nabavo tamburic prostovoljna darila in doneske. Vrlim delavnim mladeničem želimo obilo uspeha in mnogo prijazno jim naklonjenih dobrotnikov. Kinematografsko podjetje v Ljubljani, (i. Makso Lavrenčič jo / g. Dragot inom Veeehietom osnoval družbo, ki je prevzela vsa kinematografska podjetja v Ljubljani. Družba nosi ime »Makso Lavrenčič iV drug«. Razume se, da bo še nadalje vodila kinematograf »Potite« na Dunajski cesti. Ljubljanskemu občinstvu priporočamo to domače iti narodno podjetje. — Tobogganovo slovo. Brez dvoma jo, da si je imetnik »Toboggana nabasal žepe v Ljubljani ter bi moral biti zato Sloveneem hvaležen. Pred odhodom jo pa ta mož v družbi »štalmajstra« cirkusa Zavatta in nekega pobalina neke tukajšnjo tvrd-ke, ki vodno prosjači za nakup starih voz. zabavljal čez Slovence ter .lil* naziva! s svinjami. Pobalin, mesto da bi ga bil posvaril o tem in zagovarjal Slovence, mu je pa pritrjeval. Upati je, da pride maščevanje v tem. da ga bodo komedijantarji sami pošteno naklestili. Tudi imetniku cirkusa je priporočati, da priuči debelega »štalmajstra« o oliki in o spo Štovanju do naroda, kateri ga pod pira. — Pristojbina za pisma iz Brazilije. C. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se c. in kr. konzulat v San Paolo v 3raziliji pritožuje, da prilagajo domače tvrdke svojim pismenim vprašanjem po navadi za povratno poštnino le znamko za 25 vin. Opozarja se, da znaša pristojbina za pisrro iz Brazilije v Avstrijo 300 reisov = 45 vinarjev. — Trgovina z razstavnimi kolajnami. Zadnji čas nabirajo razni agenti udeležnike za naslednje zakotne razstave: mednarodno razstavo v Amsterdamu 1909, v Antverpi 1909, v Parizu 1909, v Rimu 1909 in za več drugih. Gre za popolnoma brezpomembna, zasebna kupčijska podjetja, ki imajo več alt manj le namen kolajne razpečavati. Med njimi imajo nekatera Še celo permanentno razsodišče, ki neprenehoma podeljujejo vsakovrstna odlikovanja proti plačilu. Dotična kupljena odlikovanja seveda nimajo niti najmanjše vrednosti. Interesentom se Lajno priporoča, da se vedno, predno Mede razstav kaj ukrenejo, obrnejo do &yovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Plemenito darilo slovenskega rodoljuba. G. Ilija Predovič, vele-tržeč in posestnik v Ljubljani, je da-r0val brezplačno tsavhišče za novo <$\o v Mostah ter vrhutega še 1000 kron v gotovini. Pripominjamo, da je darovano stavbišče vredno nad 10.000 kron. S tem plemenitim darilom jt* zgradba prepotrebne šole v Jfostah zagotovljena. Menimo, da govorimo iz srca vseh zavednih prebivalcev v Mostah, ako izrekamo plemenitemu in velikodušnemu darovatelju najiskrenejšo zahvalo, saj je on s svojim naravnost kncžim darom edini pripomogel, da se v najkrajšem času uresniči že zdavna gojena želja vsega prebivalstva, da se zgradi šola na ugodnem in primernem prostoru v Mostah. S tem svojim činom je g. Predovič preprečil, da bi se v Mostah gradila nemška šola. kar se mu mora šteti v največjo zaslugo. Sploh bo IVodovi-eevo ime zapisano z zlatimi črkami v dolgotrajni borbi za novo šolo v Mostah. Xaj bi blagi darovatelj našel vsaj v malem mnogo posneuio-\ alrev. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Škofljico, Laverco, Rudnik in Ig ima v nedeljo, dne (i. junija na senčnatem vrtu g. V. Ogorelca v Škofljici ustanovno veselico. Spored: 1. Od 2. do 3. popoldne sprejem došlih društev in gostov. 2. Ob o. pričetek veselice z godbo, srecolom, korijandolom, prosto zabav«>. plesom itd. Pri veselici sodelujeta iz prijaznosti cen j. pevski društvi >sSlavec<: in »Lipa« ; Ljubljane. Ker jo cisti dobiček namenjen v korist družbe sv. Cirila in Metoda, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na naslov turjaškega poštarja, noju Žužku, poštarju v Turjaku, povemo odločno, da so bridko vt.ra. če misli, da bo koga šikaniral. Poštna pravila imajo tudi zanj svojo obveznost. Pazi naj se mož, da nt bomo ž njim obračunali na način, ki mu ne bo baš prijeten, za posledice se ho imel zahvaliti samomu sebi. Slovenski pregovor kaj lepo svari goto-Ijudi z besedami: »Kdor ima maslo na glavi, naj nikar ne hodi na -milice!« Capito! Iz Litije se nam piše: Po kratkem odmoru imamo tukaj zopet pasji kontumae, ker se je neko kuže pred enim in pol tnesecom zgubilo. Ker pa boleha sedaj naš knnjederee. prevzel je ta posel in pasje nadzorovanje tovarniški zdravnik, da javlja in denuncira glavarstvu, ko hitro zagleda kakega psa. da ni pravilno ad-justiran in uniformiran. Da pa ta :. demični niožicelj vsaj brezplačno ne bodo opravljal tega posla, svetu-jemo, ako res nima nobenega opravila, dasi Lzposluje pri glavarstvu primerno nagrado recimo v obliki agobenika. Vsaj škodovalo ne bodo tu slabini zobem. Iz Toplic na Dolenjskem nam pišejo: Nisem našel v topliški restavraciji — prvenstvo ji je nemški napis ne računskih listkov (ti so prepovedani!) in tudi ne nabiralnika " sv. Cirila in Metoda. Splošno >avzema nemščina tu prvo mesto, le : iu tam se vidi na drugem mestu slovenski napis. Slovenci, kje ste! God beno društvo v Idriji priredi binkoštno soboto drugi prome-tadni koneert na glavnem trgu pred testno hišo. Na binkošni ponedeljek i>a naplavil društvo izlet v Sp. Idri-> i; gostilničarju Štefanu Lapajne-tu, kjer ho vstopnine prosti koncert Čitalnica v Hotedršiči priredi o priliki sokolskega izleta dne (i. junija veliko narodno veselico na vrtu gospe Koreetove. Spored obsega javno telovadbo sokolskih društev, pet-je čitalničnega moškega in mešanega zbora, godbo, ples, srečolov itd. Začetek ob 4. uri popoldne. Godbo oskrbuje god beno društvo iz Idrije. Bratska sokolska društva naj blagovolijo svojo udeležbo pri telovadbi prijaviti načelniku idrijskega Sokola d. Novaku, izvajale so bodo sknp-celjske proste vaje po godbi s IV. .i v PragL Vse druge podrobnosti zleta in veselice se prijavijo pravočasno. V Školji Loki je umrl g. Ivan K a rl in, kavarnar in posestnik, v najlepši moški dobi 27. let. Pokojnik .)»• bil eden izmed ustanovnikov on-dotnega »Sokola« in navdušen pri-aš našo stranke. Ril je izredno delaven na vseh poljih, zato ga bodo ludi v Školji Loki težko pogrešali. Zapustil je mlado ženo z dvema hčerkama. Pogreb bo v petek popoldne oh 5. Rodbini naše sožalje, pokojniku blag spomin! * Iv adi I ti i kova koča na Golici se "tvori o binkošt. praznikih. Koča je dobro prezimila in ker so se izvršile v koei še različne preuredbe, bode se daj koča vsem zahtevam zadostovala. Oskrbovanje koče je poverilo >--Slo-v*'iisko planinsko društvo« dosedanjemu oskrbniku Markežu. Koča je z živili in pijačo že popolnoma založena, in se dobijo tudi sveža jedila, posebno sveže meso. Oskrbnik je že v koči. Ker je sedaj najlepša flora na Golici, naj nobeden prijatelj narave in planinstva ne zamudi pose-titi o binkoštnih praznikih Kadilni-kove koče. Avtomobilska zveza Trst-Istra. Avstrijska rivijerska družba snuje v povzdigo prometa avtomobilsko zvezo med Trstom in Istro. — Najbolj ugoden načrt zveze je pač Pazin - Livade - Oprtalj - Gradina - Sv. Anton-Koper - Trst. Kopel- ob valolomu v Trstu so otvorili minoli ponedeljek. Denarni promet v Riemanjih. Zaključki obeh denarnih zavodov v Riemanjih izkazujejo v minolem letu skoro en milijon kron prometa. Tujci v Opatiji. Od 1, januarja do 18. maja je obiskalo Opatijo 14.2£»1 tujcev. Dne 18. majnika je bilo 2401 gostov. Poneverjenje pri davčnem uradu. Pri davčnem uradu v Sinjn v Dalmaciji so zasledili poneverjenje in sicer na ta način, da so zaprte davčne vrečice z označeno vrednostjo po 100 K na pošti in na glavarstvu odprli, ker so se jim zdele prelahke. Pri takoj uvedeni preiskavi so našli 12.600 K primanjkljaja. Davčnega oskrbnika in preglednika so takoj odpustili. Preselitve v Ljubljani. V drugem ali niajnikovein selilnem roku se je preselilo 018 strank z 2142 osebami. Zapustilo je 10 rodbin Ljubljano, ker jih je poklic pozval v drugo krajo, na novo pa se jo priselilo 19 strank po večini uradniških in častniških. Med zadnje imenovanimi je tudi pot rodbin umirovljonccv, ki so so stalno pri nas naselili. — Dasi je večjih stanovanj dovolj za trenot-no potrebo, je pa občutno pomanjkanje malih stanovanj vzlic temu, da se ta mpmenl pri zgradbah, ki so zdaj v delu, še dokaj vpošteva. Iz Krškega. Telovadno društvo Sokol« v Krškem ima dno 1. avgusta slavnostno razvitje društvenega prapora. Pri tej priliki priredi celjska župa svoj prvi župni izlet v Krško. Posetijo nas tudi Sokoli onkraj Sotle. Vsekakor obeta biti veh pomembna slavnost mladega Sokola velikanska prireditev, kajti vrli Sokol se ne straši dela ne požrtvovalnosti saj ve, da dela za čast in v prospeh naroda. Odsek krškega Sokola v Sv. Križu pri Kostanjevici priredi dne 0. junija t. 1. otvoritveno slavnost svoje telovadnice. V onem letu obstoja si je odsek nabavil telovadno orodje in uredil telovadnico. Tudi članstvo se je pomnožilo na 16 telo-vadcev mi orodju in 22 krojev. Za naše razmere je to velikanski napredek. Xaši nasprotniki nas napadajo na vsili koncih in krajih; zato se obračamo na zavedno narodno občinstvo, da nas 0. junija moralično podpre v našom težkem boju. Kdor ima srce za sveto slovensko stvar, naj pribiti na našo slavnost. Vabila se ne bodo pošiljala posameznim osebam. Gospod Anton Bernik v Posiojni nas prosi konstatirati, da ni v nobeni zvezi z inseratotn, ki je izšel v našem listu in bil podpisan z imenom Anton Bernik. Prvi kinematograf Pathe. Prej »Edison«. Dunajska cesta. Nasproti kavarne »Kvropa« ima od srede, 20. maja do petka, 28. maja 11)09 sledeči spored: Sredstvo za smletje. (Komično.) Mu lat. (Žaloigra.) Hišni odpadki v Parizu. (Naravni posnetek.) Buffalova junaštva. (Zaloigra v 17. slikah.) Gospod Puder je zaigral. (Komično.) Doda se še ena slika poleg sporeda. IJokoborba v cirkusu Zavatta. Ob obilni udeležbi občinstva sta nastopila pri včerajšnjem petem roko-borbnem večeru borilen Danec Han-sen in Italijan Anoni. Borba je bila jako zanimiva, in, z vidno pazljivostjo in navdušenjem je zasledovalo občinstvo ta dva spretna in krepka borilen, kako sta se izmotala Zaporedno iz najtežjih in nevarnih položajev« V eni uri in 17 minutah se je posrečilo Anoni ju nasprotnika, kateri ga je sicer v moči vsekakor nndkriije-\al, presenetiti in vreči zgrabivši ga od zadaj za glavo na hrbet. Občinstvo je oba borilen sosebno Hansena burno pozdravljalo. Borba med Dalmatincem Rnjčevičem in Stadlerjem je bila preložena, ker je Stadier javil, da vsled hipnega obolenja ni zmožen za snočnjo horitev. — Nato sta nastopila Rajčevie in tržaški bo-rileo Nemec Herman s Pamburijem oseinminutnem borenju z nepričakovano lahkoto premagal. — Danes se bore: Anoni z Ninom, novodošli l>o-rilec Nemec Herman z Painburrijem iz Milana in Hansen z Raičevičem. Ogenj v skladišču. Glede na včeraj priobčeno vest pod zgorajšnjim naslovom se nam poroča: Istina je, da je gospod Ivan Miklave zavohal okoli polu 2. uri ponoči v torek v Predilni ulici smrad in dim ter takoj storil vse, da je bila lastnica gospa Viktorija Panholzerjeva in požarna hramba na licu mesta. Le njegovi skrbnosti in čujeenosti se je zahvaliti, tla ni o#enj še druge dimezije vzel. Ker pa imenuje vest g. Miklnvoa »nočnega čuvaja«, bi znalo občinstvo soditi, da je uslužbenec gospe Panholzerjeve. To pa ni res. Gospod Miklave je vodja prvega ljubljanskega zavoda za straženje in zaklepanje z obrtovališčem na Rimski cesti št. 23. Taisti je v izvrševanju svo je službe nehote zašel označeni večer v Predi 1 no nlieo in prvi opazil ogenj. Čeravno je bila gospa Panholzerjeva povabljena pristopiti k zavodu in vendar ni pristopila, a g. vodja je le storil vse, da je njo in gasilce obvestil o ognju. Prijeti tatici. Pretečeni teden sta obiskala Ljubljano dve elegantni ženski in si najele pri neki stranki v Gospodskih ulicah mesečno sobo. Ko jih je zvečer obiskal neki potnik iz Zagreba, sta mu ukradli iz suknjiča lstnico, v kateri je imel 100 K denarja v bankovcih. Potnik je tatvino opazil šele na poti v svoj hotel. Ko je policija zaznala o tatvini, je stanovanje takoj preiskala, toda ženski ste jo bili že popihali, našla je le prazno stanovanje. Sled je peljala proti Domžnlom. Obveščene so bile brzojavno takoj vse orožnišjke postaje v tej smeri in je ženski orožništvo zasačilo ravno pri kosilu v Konšekovi gostilni v Trojani, kamor sta se bili pripeljali 8 pošto. Pri sebi ste imeli le še 09 K 30 v denarja. Orožniki so ju oddali okrajnemu sodišču na Brdu od tam ste bili pa eškortovani k deželnemu sodišču v Ljubljani. Obedve govorita samo francosko, se zoveta Marija Dubois in Marija Pavlina Sen jak ter pravita, da ste rodom iz Ženeve in po poklicu umetnici. Pogon je napravila danes zjutraj mestna policija v Mestnem logu. Dobila je kmalu sled, da je neka druhal v bližini, ker so ležali okrog ostanki jedil. Pri preiskovanju neke šupe je zasačila v nji 291etno vla-čugovo Angelo Medvedovo, rodom iz Trbovelj, katera je sumljiva tatvine moške žepne ure in je radi tatvine že večkrat prod kaznovana, nadalje 31 letno Pavlino Kaličevo iz Drage pri Kočevju, radi tatvine in vlaču-ganja že 27krat kaznovano, in 541etno Katar. Pirnatovo iz Poljan na Dolenjskem. Vse tri imajo za mesto prepovedan povratek in so bile že vse tri v prisilni delavnici. Oddali so jih sodišču. Zlob m »s t. Na Sv. Petra cesti je predsinočnem čevljarskemu mojstru Avgustu Mate nek ponočnjak snel iz delavnico okno in je neznano kam odnesel. Dotičnik je napravil Matetu 4 K škode. Pes popadel. Na Karolinški zemlji je neki pes napadel fotografa g. Ivana Kunca, ko se je peljal mimo s kolesom. Pes, ki je imel nagobčnik, se je s tako silo zagnal v prednje kolo, da je g. Kune padel s kolesa in se pri padcu telesno ošpkodoval. Nepošten čevljar. Pred nekaj časom je dobil 581etni čevljar Franc Versola v delo 11 parov ženskih čevljev, skupne vrednosti 4 K 20 vin. Versola pa čevljev ni naredil, temveč je usnje prodal in neznano kam pobegnil. Izgubljenci in najdeno. Livar Avgust Moglo v ič je izgubil rjav, mehak klobuk in palico. Posestnica g. Frančiška Kkslerjeva je izgubila črno denarnico s 90 K. Neka učneka trgovskega tečaja je izgubila srebrno žepno uro z dolgo pozlačeno verižico, vredno 68 K. Prevoznik Franc Peždir je našel svilnat dežnik. Hlapec Josip Petrič je našel zlat poročni prstan. Nizke možke škornje so bile pozabljepe na klopi v Zvezdi. Kdor jih je našel, naj jih odda policiji. — Promenadni koncert pred »Mestnim domom priredi ob ugodnem vremenu »Slov. Filharmonija« jutri, v petek, od 0. do 7. zvečer. Popravek. Glede inserata o razpisu II. občinskega zdravnika v Kastvi, Istra, se je urinila pomota. Rok za vlaganje prošenj je do 5. junija t. 1., in ne do 15. junija t. 1. Drobne novice. * Nemški vohun. Pri Gravelote so vjeli na Francoskem ozemlju nekega nemškega orožnika, ki je ob meji vohunil. * Ustavljena tožba radi žaljenja cesarja. Češkega poslanca "Fresla so obdolžili, da je povodom slavnosti 2. decembra lanskega leta dal odstraniti iz tamošnjega češkega gledišča cesarjevo podobo in zabranil, na niso igrali avstrijske himne. Tožili so ga radi žaljenja cesarja in radi javnega nasilja. Sedaj pa so po dovršeni preiskavi tožbo umaknili. * Zaprli so v Keekemetu denarnega agenta Žida Lowinga, ker je zažgal veliko stajo, v katerej je bilo nad 2000 ovac, da bi dobil visoko zavarovalnino. — Izdal ga je nek pastir, ki ga je med za žiga njem opazoval. * Italija se oborožuje. Laška vlada je naročila pri jeklarnah v Tcrniju 18 jeklenih oklopnih stolpov, katere razdeli po vzhodni meji. * Nov vojaški ataše v Belgradu. Kakor poročajo z Dunaja, bode dosedanji vojaški ataše v Belgradu major gen. štaba Gab. Tanczos odpokli- can in pride na njegovo mesto stotnik gen. štaba Oto Gellinek. * Belgijski kralj Leopold je prodal kraljevo zbirko slik za 13 milijonov frankov. Največ, in sicer za 9 milijonov, so ji pokupili Amerikanci. * Zažgali so neznani zločinci v Knieu več voz streliva in dinamita, kateri so bili na potu v arsenal v Kragujevac. Ko se je strelivo užgalo, je nastala grozna eksplozija, pri kateri je bilo 6 oseb težko ranjenih, štirje pa na mestu ubiti in raztrgai.i. * Parlament se podira. Včeraj je padel nad nekim hodnikom v dunajskem parlamentu velik del stropa. K sreči ni bilo nikogar na hodniku. Pregledali in preiskali bodo radi tega komisijonalno celo poslopje, kar se še ni zgodilo, odkar je zidano. * Ubegli avskultant. V Lvovu je pobegnil sodni avskultant dr. J. Polubinski. Dokazali so, da je dobil to mesto s i>onarejeiiim spričevalom za državno skušnjo in s ponarejeno doktorsko diplomo. — Nadjal si je tudi napačno ime Polubinski, piše se namreč J. Partika, in je sin nekega čevljarja iz Krakova, kjer je dovršil 6 razredov gimnazije. * Razletela se je velika parna cev v plinarni v Charlottenburgu na Nemškem. Šest oseb je težko, vee lahko ranjenih. * Mednarodni kongres predilcev boinbaža v Milanu so zaključili 20. t. in. Prihodnji kongres bo prihodnje leto v Bruselju, kjer prirede predilci tudi mednarodno predilno razstavo. * Meščanske šole po Slovenskem imamo v Postojni, Krškem, Celjn, Mariboru. Radgoni, Beljaku, Celovcu, Velikoveu, Borovljah, Gorici in v Trstu. Slovenska pa je od vseh teh samo ona v Postojni. * Radi protičeških izgredov v Libercah sta bila obsojena Nemca Breitkopf in vseučilišču ik Glessner na 2 ozir. 0 mesecev zapora. Protivojaška izzivanja na Češkem. K vojaškemu naboru v triadnem so prišli štirje fantje z žalnimi znaki na rokavih in s črnimi zastavami, na katerih se je blestel napis pete sinajske zapovedi »Ne ubijaj«. * Priseči ni hotel potrjeni voja ški novinec tipograf J. Pichl v Klad-nem na Češkem. Izjavil je, da prisege s stališča svojega verskega nazi-ranja ne pripoznava. Častnik, ki je vodil nabor, se je zadovoljil s tem, da je Pichl ostal v sobi, med tem ko se je čitala znana dolgočasna in du-honiorna vojaška prisega. Telefonsko h brzojavne poročilu Napetost med »Slovansko enoto« in Poljaki. Dunaj, 27. maja. Parlamentarna komisija »Slovanske enote« je. sklenila, da ne bo vložila v proračunskem odseku nobenih rezolucij glede vseučiliškega vprašanja, ker se ni nadejati, da bi bile sprejete. Poljaki bi namreč gotovo glasovali proti resolucijam, ker je »Slovanska enota« radi gotovih dogodkov pretrgala z njimi vsake odnosa je. Škandal v proračunskem odseku. Dunaj, 27. maja. V današnji seji proračunskega odseka je prišlo do burnih spopadov med Nemci in Čehi. Prvi ie govoril nemški poslanec dr. Bachmann, vseučiliŠki profesor v Pragi. Med drugim je rekel: »Ako se bo v Hebu češko uradovalo, potem lahko tudi Culukafri zahtevajo uradovanje v svojem jeziku.« Te besede so izzvale silno ogorčenje med češkimi in jugoslovanskimi poslanci. Doktor Ploj je zaklical Bachmannu: »Tako ne govori vsoučiliški profesor in učenjak, sram vas bodi.« Izmed Čeških poslancev je zlasti glsno izrazil svojo nevoljo baron Rolfsberg. Zato ga je napadel vsenemec Malik kličoč mu: »Vi aristokratski renegat.« Rolfsberg: »To je infamija«. Malik: »Če ne boste molčali, vam prilopim klofuto.« Rolfsberg: Ali mislite mene? Malik: Da, vas. Barou Rolfsberg je nato takoj dal pozvati Malika na dvoboj, ki se bo vršil še danes. Rolfsbergova sekundanta sta bivši češki minister rojak Prašek in poslanec Stanek. Dunaj 27. maja. Proračunski odsek ima danes zadnjo sejo pred bin-koštmi. Danes bo končal razpravo o proračunu pravosodnega ministrstva. Praški župan pri cesarju Dunaj, 27. maja. Cesar je sprejel danes v posebni avdijenci novo izvoljenega praškega župana dr. Karla GroŠa. Shod „ukrajinskih" vsouoiliščnikov. Lvov, 27. maja. »Ukrajinski« vse-učiliščniki prirede 11. julija v Lvovu shod, ki se ga udeleže delegati iz Avstrije in Rusije. Na shodu se bo razpravljalo o ustanovitvi »ukrajinskega« vseučilišča v Lvovu. Shoda se udeleži 15 dijaških društev. Zagrebški „velelzdejniški" sonat pod kuratelo. Zagreb, 27. maja. Predsednik sodnega stola dr. Gaj je prepovedal pred- sedniku senata v »veleizdajniškem« procesu Tarabocchii in votantu Pave-ŠiĆU ponoć' pohajati javne lokale, kjer sta v vinjenem stanju diskutirala o procesu. Preiskava proti votantu v »veleizdajniškem« procesu. Zagreb, 27. maja. Proti votantu v »veleizdajniškem« procesu Čuvaju je uvedena disciplinarna preiskava, ker je obdolžen, da je zlorabil neko dekle, proti kateri je vodil kazensko preiskavo. To je lepa družba, ti sodniki v »veleizdajniŠkem« procesu. Vseslovanska konferenca v Petro-gradu. Petrograd, 27. maja. Vseslovan-ske konference se udeležujejo ti-le slovanski delegatje: Cehi: Dr. Kramar, V. Klofač, dr. Preis in dr. Sehreiner; Slovak Bogdan Pav lov, urednik »Slov. Tyždenika« v Pošti; Slovenca: Ivan Hribar in dr. Bogumil Vošnjak; Hrvati: dr. Tresie - Pavičič, dr. Ivan Lorko\ ie in dr. Božo Vinkovie; Srba: Milo-rad Drašković in dr. Baljak; Bolgara: S. S. Bobčev in dr. Ljudska-nov; Poljaki: dr. Ridigier. tir. Grek (iz Galicije) P. Dniovvski in Jan Stecki (iz kraljestva Poljskega) ; Malorusa: dr. Gljebovickij in dr. Dudvkjevič. Petrograd, 27. maja. Danes so slovanski gostje prisostvovali svečani liturgiji v katedrali sv. Izaka. Zvečer ima slavnostno zborovanje »Klub obščestvjonih djejatelej«, na katerem bodo govorili razni slovanski odličnjaki. Jutri se konferenca zaključi. Petrograd, 27. maja. Izvrševal ni odbor vseslovanskega shoda tvorijo: dr. Kramar, predsednik; ruski delegati: M. Krasovskij, Y. Maklakov in V. Dudvkjevič, namestniki grof Bobrinskij, X. Lvov in dr. Gljebovickij; poljski delegati: P. I)nio\vski, dr. Doboszvnski in Zdie-cho\vski, namestniki Stecki, dr. Grek in Straszevvicz; češki delegati dr. Sehreiner, dr. Cernv in dr. Prci>; jugoslovanski delegati: Ivan Hribar, dr. Tresič, dr. Kuinanudi iu Bobčev. Petrograd, 27. maja. V izvrže* valnem odboru slovanske konference je govoril včeraj dr. Kramar o stališču Cehov napram aneksiji Bosne ter pojasnjeval, da so napadi v tem oziru na Cehe neopravičeni. Naglasa! je, da je položaj Slovanov v habsburški monarhiji zelo težak, ker se nahaja vse pod pritiskom neništva, dasi Slovani ne zahtevajo ničesar drugega, kakor ravnopravnost z drugimi narodi. P. Dmo\vski je govoril o poljskem vprašanju na Ruskem. Slovanska banka. Petrograd 27. maja. Včeraj popoldne so imeli slovanski delegatje pod predsedstvom poslanca Ivana Hribarja sejo, na kateri so se posvetovali o ustanovitvi »Slovanske banke«. O stvari je poročal župan Hribar. Na-glašal je, da je za banko potreben temeljni kapital v znesku 50 milijonov. K temu kapitalu bodo prispevali Cehi 6 milijonov, Jugoslovani pa 2 in pol milijona. Debate so se udeležili dr. Preis, grof Montvill, Mihail Mihajlovič Fedorov, Mihail Pavlovič Fedorov, Krasovskij, Cerep-Spiridovič, Zinjski in Dttrich. Delegatje so soglasno sklenili, da se ima ustanoviti »Slovanska banka«, ki ima v prvi vrsti namen pospeševati slovansko trgovino in industrijo. Izvoljen ie bil poseben odsek, ki ima v najkrajšem Času sestaviti pravila nove banke. Poslano. Jas, podpisani Josip Rossi sem bil prisiljen opustiti svojo trgovino s vinom v Zagorju, ker so se mi nalagala od davčnih oblasti taka bremena, da jih pri najboljši volji nisem mogel več amagovati. Pričela sem potem isto trgovino v manjšem odsegu jas, sopodpisana Amalifa Res Si, a prvo, kar sem doživela, je bila občutna kazen, ker sem zaradi nepozaanja zakona baje za par dni zamudila priglasitev trgovine! Vrhu tega pa se sedaj od n a j u o b eh zahteva ogromne davščine, tako, da sva prišla z dežja pod kap! Najbolj značilno pa je, da je priskočila sedaj na pomoč slavni davčni oblasti tudi slavna južna že leznioa, kajti davčna oblast nama očita in našteva zadcj i liter vina in žganja, ki sva ga prevzela po želez niči. Radovedna sva le, če se postopa zoper vae obdačenoe tako natanko? Težko, kajti sicer bi morala imeti davčna oblast posebno ekspozituro na zagorski železniški postaji. Koliko je vina in žganja, kar sva ga prevzela po železnici, še neprodanega in koliko sva izgubila pri posameznih odjemalcih, tega pa seveda nihče ne vpraša. Toliko v splošno znanje zlasti najinim trgovskim prijateljem. X066 V Zagorju, dne 20 maja 1909. Jaiinm izum mui. • Za vsebino tog* spisa J« ured o I*t odgovorno le toliko, kolikor do&oe* sakoa. Ustna voda „EUODIN" Specijalite za ItatUlee« I 4813 Glavna zaloga lekarna 23 I Ob. pl. Trnktov v UDblionl. r! Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje MHjbolJpe prlznuofi A. LoktC pred škofijo 19 najmodernejšo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke 3zucen ključavničar izkušen kurfao in stro|ulk, smožen v popravilih, lite slaŽBO. Nastopi lahko takoj. Naslov pove upravništvo „Slov. NsrodaM. $0 9-2 Preda m sli s« «a t bs|sib dobr idots restavracija t Kamnik Nsslov pove upravniStvo „Slc Naroda". 2 53 katera okrepcuje lasišče, odstranjuje luske in preprečuje Izpadanje las. 1 sieklenlf a z navodom t krono. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicmai. vin, špecljali tet, najfinejSih parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mireralnih vod itd. Dež. lekarna MIlana Leusteka v Li ubijani Resleva cesti št I. poleg novozgrajenega Fran Jožefovega j ubil. mostu 19 21 Žitna cene v Budimpešti. Da« 27. maja 1909. Tarnat* Pšenica za oktober 19o9 za 60 kg K 12 99 Rž za okt. , za 50 kg K 10*04 Koruza za julij „ za 59 kg K 7 90 Oves za okt. „ za 60 kg K 7 61 ■SbmStv. 10 vin. ceneje. nmmnmm ponau,, fina« Qftd morjem &06i. Srednji «r*cni tla* 7&«0 mm. Iotelcgenten mladenič 2023 S vešč obeh deželnih in zmožen angleškega jezika, želi primerne slmibe. Ponudbe pod »Selldaoet it 2511 L|ublfaaa, glavna poits reetante lpre|aue m tmhel učenec ss trgovino s mešanim blagom pri Ivanki Čolnar v lni|i. :o38-2 Mizarski stroj £cp° p°sestvo # obdtoieče iz hiše. cosnorlKr Še nekaj b»3 48 lite se dobro obranjena Ponudbe pod „blagajna" na uprav. „Slov. Naroda". :054-2 , maja i Ca* •pozivanja Stajy« bw»-ca.rra v mm H m s*J ) Vetrovi Nebo 26. 9. zv. 7316 181 si. jzahod^ pol. obl. 27. ■ 7. zl. 2. pop. 730 5 729 2 150 18-9 sr. jzahod oblačno • Jfaprodaj js zemljišče tričetrt nre od Maribora, v obsegu nad 201 oralov, gorica z amerikanskim nasadom, bosta, nekaj njiv in travnikov ter lep ssdonofttlk, hite z vsem potrebnim in iivins. Proda se tudi kos v obsegu 19 oralov ali 10 oralov (Oboje cenjeno na okroglo 24.000—25 000 K ) Ponudbe na dr. SerDCCS, odvetnika v Mariboru. 2084 1 vinskih sodov pripraven za male mizarje, s ctrku lam žago, vrtalnim strojesu as razne velikosti lukenj, izdolbino itd., se ceno proda. Več pove Josip Aodlovic, mizar, Eoleilfa pri L|nbllanl 203» -3 obstoječe iz hiše, gospodarikega po. slopja ter nad 4 ha zemljišča, kjer s« lahko redi 3 govedi in 6 prašičev, 8ft proda iz proste reke. Poseatvo je ? lepem kraju med Radovljico in Brezjem, Več pove upravništvo „Sloven. skega Naroda". 208s-i Spretni strojoi 032 in iz hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 160, 600, 700, 800, 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri« — asemi ceni tvrdka- 2 učenca sprelme takoj Fr. Belič, kovač v LJubljani, Tržaiaa cesta. utg-i L Rosner in drug veleftganjarna aadja v LJubljani poleg Koslerjave pivovarne. 1111111111 ■ 2 — 4 krone na dan m stalnega zaslužka. I 146« mo za prevzet je pletenega blaga **' osebe, ki bi na našem stroju delale ■doma za nase podjetje. Predznanja m treba. Pouk zastonj. Od-daljenost ni zapreka Z majhnimi nabavnimi stroški gotova ek«i- ■ stenca Pismeno jamstvo za stalni au> zaslužek. Lahko in ugodno delo ob ■vsakem položaju. Zahtevajte vsekakor naš prospekt. 650 0 Domača Industrija trikotaže, ■ Zagreb, liica 98 13. ■■Illlllll ceno 2032-5 prodnjHiii /Hradl ogromn « zalogf letnih oblek za gospode, dečke in otroke. Itftotako n«Jno>rjMo konfekcijo za dame in deklice. 0. Bermtović 1 Ljubljana, Mestni trg št. 5. Srednja včerajinja te-nperatura 2o l* norm. 15 4 Padavina v 24 urah 0 0 mm. t Minka Karlin naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrek Danice in Nadice prežalostno vest, da je njen iskreno ljubljeni soprog, ozir. oče, brat in svak, gospod Ivan Karlin posestnik In kavarna* danes po dolgotrajni, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v k7. letu starosti, mirno zaspal v Gospodu. Pcgreb ljubljenega pokojnika bo v pete«, dne 28. t. m ob 6 popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. 2086 Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Škof j a Loka, 26. maja 1209. t Telovadno društvo „Sokol" v ikofjl Loki javlja tužno vest, da je njegov vesčasni ustanovni in izvršujoči član ter blagajnik br. 3van Karlin po dolgotrajni bolezni danes, 26. maja mirno zaspal v Gospodu. Pogreb bo dne 28. maja ob 5. popoldne Motorno dvokolo dobro ohranjeno in izvrstno delujoče, z elegantnim stranskim vozom, ae proda aa 500 K. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda*-. 2070—2 fls yf__z lepim vrtom ob oe« InTur^MT st*' k* Je -Be^° pribJa-■ ■ I MM den za stavbišče, se IkjU takoj proda v Jen• ko vita ullcafa. Gena 24.000 K, takoj se zahteva le 10.000 K, drugo ostane lahko na hiši. Več pove lastnik A. Euder, sodnik v Morem mestu. 2078—i Rimske Toplice v Iržiču (Jvtonfalcone) na primorskem« Odprto od 1. junija do konec septembra. am 38 do 4» stoplnf. Kopališt-e poveraoo in na novo urejeno s 40 sobami. — Postrežba izvrstna in točna. 3048 -4 OsferfcZ^IŠtTTO. p. JV(agdic Ljubljenci, Ijctel „pri JV{oliča", Ljubljana ptipozoča fito&ufie, ilatunite, čepice, sia^ce in fizavate, v viajnovejoi^ ofrtiitafi iw rtajfcpSi i^^izi, nadalje vse 5poxtnc predmete &a (izi&ofazce, fiotesaije, (ovce, tenni$, Sofiote itd. @Cazo3vti cvia&i, ;&a:>tave. igg| V. J VABILO SUKNA I In modno 749 44 Maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno I v Humpolcu I as Češkem Tvor olike cene. Vzorci Iranko ključavničarji in izdelovali orodja se sprejmejo tskej v tvornici zi telesnlno v Kamniku, Kranjske Priložnost! Proda 80 po najugodnejši ceni no? električni klauii Ugodna prilika za gostilničarjeII Več pove g. JurmsDU« optik f Šeleoburgovih ulicsb st. 1. i89n Kamnolomstva dobro vajeti, energični oddelkovodje sesprejmo pri c. Jnbr mornariške i gradbenem uradu za gradnje nt subem in ns vodi v Pulju Pol ■ amki. če mogoče zmožni nemSčine, vsekakor pa vešči kakega slovanskega jezika naj se pismeno z navedbo zahteve dnevne plače obrnejo na imenovani urad. 2017—3 ■ Stecbenpferd ! Bfly-Rum HolboUša voda za glavo zlasti proti prnijaju in Izpadanju las 964 Dobivs se povsod. Za korekturo okrajne ceste pri Golniku naj se predlože ponudbe = do 15. junija 1909, do 12. opoldne - štev. 12. v Oneku (Hokenegg) pri Boeevju, poleg 28 oralov zemljišča se s premičninam vred oeno proda. Več pove lastnik Peter Stalsor« 1056—2 redni občni zbor delegatov ohr. bolntike Hasnloe v LluMlani ki se vrši v sredo, dne 2. junija 1909 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani „Jdestnega 8oma" na Cesarja jože|a trgu. pri občinskem uradu v Tržiča. Načrti, proraČnn in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni v Tržičn ob uradnih urah. Na prepozno doŠle ponudbe se ne bo ziralo. Okrajno cemtni odbor tržiiki, dne 24. maja 1909. 2072-1 Načelnik: ]KalIy. DNEVNI RED: 2077 1. Čitanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelmkovo. 9. Poročilo blagajnikovo o računskem zaključku za leto 1908. 4 Poročilo nadziralnega odseka. ... 6 Volitve- a) Dopolnilna volitev dveh članov in štirih namestnikov iz skupine delojemalcev ter enega člana in dveh namestnikov iz skupine delodajalcev v upravni odbor; b) volitev nadzorstva (devetih članov In šestih namestnikov), šest članov in štiri namestnike volijo delojemalci, tri člane in dva namestnika pa delodajalci. 6. Raznoterosti. Okrajna bolniška blagajna ? Ljubljani dne 21. majniks 1909. Načelnik: Fr. Bar ti. Opomba: Brez legitimacije ni nikomur dovoljen pristop k zborovanju. (§29. blagajniških pravil.) Največja zaloga majici} in dejl^ilj ©blel< vi ttgav pisarne so v lastasj bsnicsj kili Zavaruj« poslopja te pronicate« proti požarnim ikodam po aajniijik aoaah Škodo ooBjajo takoj te aajkalaateoj«. Ušiva aajboliii slovo«, kodor p«aluJo. DovoUmJo te čtetof« dobMka tedata« podpor« o aarodao te oboaokorittao tadajatelj In odffovoral urednik Basto Pusteslemiek. Lastalaa ia tisk »Narodne tiskarne«. SG U G 97851 3266