II.drž.cimn.
Ljubljana
Poštnina plačana v protovini,
10.
• V Ljubljani, dne 31. januarja 1929.	Letnik XI.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
Vsebina.:
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«.
Izpremembe v osebju.
39.	Popravek k zakonu o postavljanju, premešfaniu. prevajanju na druKO dolžnost ali stroko, posta, ljamu na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju drža<nih uradnikov
40.	Zakon o izpietnembah in dopolnitvah zakona o poštnohtanilnem,
čekovnem in virementskt m prometu v kraljevim Sibov, Hrvatov In Slovencev.	•
41.	Zakon o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezg< dah.
42.	Pravilnik za izvrševanje javnih del.
43.	Pia ilnik o daianju brezplačnega lesa dobrovoljcem.
44.	Odločba, s katero se podaljšuje rok za uporabljanje ugodnosti iz občih opazk k XV delu uvozne carinske tarife.
45.	Navodila za poslovanje oddelkov za carine finančnih direkcij. Razglasi os edme vlade.
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev.
Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“,
Številka 19 z dne 24. januarja 1929.:
Objavi generalne direkcije davkov z dne 24. in 27. decembra 1928.: Plačevanja takse iz tar. post. 1. taksne tarife sta oproščeni za vse vloge in prošnje, ki jih pošiljata državnim oblastvom, razen v civilnih pravdah: 1.) «Ličko ribarsko-udičarsko društvo» v Gospiću; 2.) «Društvo ,Karađorđe‘ sa pevačkim horom za međusobno potpomaganje u bolesti i smrti» v Beogradu.
Popravek ministrstva za poljedelstvo in vode z dne 18. januarja 1929.: Predsedniku Kreditne zadruge v Semiču, ki je bil odlikovan z zlato svetinjo za civilne zasluge,* ni ime Ivan Simonič, ampak Anton Simonič.
Objava generalnega inspektorata ministrstva za finance z dne 81. decembra 1928.: Z valutami sme poslovati Nikola Kraljič v Omišlju.
Številka 20 z dne 25. januarja 1929.:
Odloki državnega podtajnika pri ministrstvu za finance z dne 22. decembra 1928.: Potrjeni so za i, stalne davčne pripravnike v 5. skupini II. kategorije: Pavel Pirš pri davčnem uradu v Gornji Radgoni, Andrej Š o b e r 1 pri davčnem uradu v Krškem, Rudolf B r u n s t e i n e r pri davčnem uradu v Žužemberku, Adolf R o h r m a n pri davčnem uradu v Kranju in Jakov Petrovič pri davčnem uradu v Ljubljani (za mesto).
Številka 21 z dne 26. januarja 1929.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. decembra 1928.: Odlikovan je z redom sv. Save IV. vrste Fran Novak, uradnik zdravilišča v Rogaški Slatini.
Odloka ministra za vere z dne 15. novembra 1928.: Drju. Antonu Jehartu, profesorju škofijskega semenišča v Mariboru v 5. skupini I. kategorije, in Janezu Gaspariču, računskemu revizorju Škofijskega ordinariata v Mariboru, je izplačevati, in sicer prvemu od dne 18. oktobra 1927., drugemu pa od dne 28. avgusta 1928. osnovno plačo 7., odnosno 4. stopnje iste skupine in kategorije.
Številka 22 z dne 28. januarja 1929.:
Odloka namestnika ministra za vere z dne 6. novembra 1928.: Aktuarju Franu M er v ec u in arhivarju Josipu Jagodicu, obema pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani, v 8. skupini I. kategorije, je izplačevati osnovne plačo 3. stopnje iste skupine in kategorije, in sicer prvemu od dne 26. avgusta 1928., drugemu pa od dne 2. septembra 1928.
* Uradni list 3 z dne 7. januarja 1929.
Izpremembe v osebio.
Z odloki velikega županji mariborske oblasti so bili po členu 133., točki 7.), uradniškega zakona odpuščeni iz državne službe:
Pavel Šešerko, varnostni stražnlkrzvaničnik v 3. skupini z osnovno plačo 2. stopnje pri oddelku državno varnostne straže v Mariboru;
Olga Turk, zvaničnica v 8. skupini z osnovno plačo 3. stopnje pri policijskem komisariatu v Mariboru;
Anton Peto k, služitelj v 2. položajni skupini z osnovno plačo 4. stopnje, prideljcn v službovanje sreskemu poglavarju v Ptuju.
Dr. Schaubach s. r.
Zakoni In kraljevske uredbe.
39.
Popravek k zakonu o postavljanju, premeščanju, preva anju na drugo dolžnost ali stroko, postavljanju na razpoloženje, upokojevanju in odpuščanju državnih uradnikov.
V členu 1. tega zakona (Uradni list z dne 23. januarja 1929., št. 28/8) sta pomotoma izostali v tretji vrsti za besedama: «državnih uradnikov» besedi: «glavnih skupin».
40.
Mi
AlelvsEtrideY» I.,
po božji milosti in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za pošto in telegraf in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o poštnohranilnem, čekovnem in vire-mentskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in S ovencev z dne 30. novembra 1921.*
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* z dne 22. januarja 1929., št. 17/IX. — Prvotni zakon glej v Uradnem listu z dne 13. maja 1922., št. 130/48.
Člen 1.
Člen 6. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in viremeutskem prometu se izpreminja ter se glasi:
Poštna hranilnica izdaja zaradi negovanja narodne varčnosti svoje hranilne knjižice.
Člen 2.
Člen 9. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu se izpreminja ter se glasi:
Hranilne knjižice se lahko glase na ime ali pa na prinosnika.
Člen 3.
Člen 11. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu se ukinja.
Člen 4.
Člen 12. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu se izpreminja ter se glasi:
Na hranilne knjižice poštne hranilnice se smejo vhigati neomejeni zneski
Člen 5.
Člen 13. zakona o poštnohranilnem, čekovnem iu virementskem prometu se izpreminja ter se glasi:
Višino obrestne mero določa minister za pošto in telegraf po razmerah na denarnem tržišču.
Za izseljeniške vloge sme določiti minister za pošto in telegraf posebno obrestno mero glede na specialne okolnosti in naravo teh vlogov.
Vsako izpremembo je treba razglasiti v «Službenih Novinah».
Člen 6.
Člena 15. in 16. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu se ukinjata.
Člen 7.
Člen 37. zakona o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu se izpreminja ter se glasi:
Da se laže vzdržuje likvidnost poštne hranilnice in da se pokrivajo eventualne izgube, je ustanovljen pri poštni hranilnici njen rezervni fond.
Rezervni fond se ustvarja z dotacijami iz čistega dobička do vsote 100,900.000 dinarjev.
Najmanj polovica rezervnega fonda mora biti vložena v državne vrednostne papirje.
Člen 8.
Za organizacijo izseljeniških vlogov, zlasti pa za oglašanje in propagando po inozemskem tisku, so pooblašča poštna hranilnica, da sme izjemno porabiti od razhodkov, določenih s proračunom, do 250.000 dinarjev v breme svojega računa izgube in dobička za leto 1929.
Clcn 9.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno ino6 z dnom, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 18. januarja 1929.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general:
Peter R. Živkovič s. r.
Minister
za pošto in telegraf:
dr. K. Kumanudi s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde:
dr. Milan Srškić s. r.
(L. S.)
41.
Mi
Aleksander» I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za socialno politiko in po zaslišanja predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah.'
Člen 1.
Da se pomore prebivalstvu, oškodovanemu po elementarnih nezgodah v siromašnih krajinah, so uvajajo nujna javna dela.
Člen 2.
Zaradi nujnosti in hitrejšega dovrševanja javnih del in zaradi njih porazdeljevanja se odreja s tem zakonom pri ministrstvu za socialno politiko komitet za javna dela. Ta komitet sestavljajo ministri: za socialno politiko, za promet, za trgovino in indu-
Člen 8.
Za izvrševanje tega zakona da minister za finance ministru za socialno politiko na razpolago izreden kredit Din 100,900.000— |m> Državni hipotekarni banki.
Člen 9.
Minister za socialno politiko se pooblašča, da sme uporabiti za izvrševanje tega zakona tudi ostanek neporabljenega kredita za izvrševanje zakona z dno 3. marca 1928. o podpori onim, ki jim nedostaja hrane, ko izplača Din 146.500-— za stroške, ki jih je imel ob njegovem izvajanju. (Ministrstvo za socialno politiko 0. N. br. 3832 in O. N. br. 3842 z dne 17. in 18. julija 1928.)
Člen 10.
Minister za socialno politiko izdaja Državni hipotekami banki naloge za izplačilo javnih del po tem zakonu.
Člen 11.
Za vsa dela po tem zakonu so uporablja v prvi vrsti siromašno prebivalstvo one krajine, kjer se ta dela izvršujejo.
Člen 12.
Vizo za izplačilo pri Državni hipotekarni banki daje šef krajevne kontrole pri Državni hipotekarni banki ali njegov namestnik.
Računi o končnem potrošku spadajo pod pregled krajevne kontrole in glavno kontrole, ki podeli raz-rošnico ter obvesti o tem ministra za socialno politiko.
Člen 13.
Minister za socialno politiko odobri iz kredita po členu 8. tega zakona denarno podporo Rdečemu križu kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zaradi podpore v denarju ali hrani onim osebam, ki so nesposobne za delo.
Znesek, to podpore ne sme biti večji od vsote Din 4,000.000—.
Člen 14.
Stroški za izvajanje tega zakona obremenjajo izredni kredit iz člena 8. tega zakona.
Člen 15.
Če bi se kje zaradi slabega vremena ali zaradi
striio za šume in rudnike za Vadbe za poljedelstvo drUf?il1 Äaprek no m0&10 takoi za5eti izvaianie javnih
Pravilnik
za izvrševanje javnih del.*
Člen 1.
Komitet za javna dela porazdeljuje posle, ki jih je izvajati v siromašnih krajinah, in odobruje potrebne kredite za izvajanje teh del v stroki ministrstev za gradbe, za poljedelstvo in vode in za narodno zdravje.
Člen 3.
Po členu 3. omenjenega zakona se morajo izvajati ta-le javna dela: grajenje in popravljanje potov in cestnih mostov; grajenje cistern, vodnjakov, vodovodov; napravljanje, nasipov zoper poplave; namakanje in izsuševanje močvarnih in barjevitih polj; reguliranje rek in potokov in asanacija vasi.
Člen 3.
Odobreni in porazdeljeni krediti se morajo uporabljati izključno za izvajanje onih del, za katera jih je odobril komitet za javna dela.
Člen 4.
Določena javna dela iz člena 3. v zvezi s členom 7. omenjenega zakona se izvajajo v režiji s strokovnimi referenti, odnosno z gradbenimi sekcijami, hidrotehntčnimi oddelki in higienskimi zavodi.
Člen 5.
Za izvajanje teh javnih del se mora uporabljati po členu 11. omenjenega zakona v prvi vrsti siromašno prebivalstvo v onem srezu, odnosno v oni občini, kjer se delo vrši.
Dnina za odrasle smo biti, kakršna jo v kraju običajna; toda znašati sme največ 30 Din na dan.
Od teh delavcev se ne pobira davek na zaslužek in tudi ne prispevek za zavarovanje delavcev, ker se izvajajo ta dela edino zaradi nujne pomoči siromašnemu prebivalstvu, da so preprečuje lakota.
Vsak rezišer, odnosno voditelj dela smo odpustiti vsakega zaposlenega delavca, o katerem ugotovi, da troši prejeti zaslužek za pijančevanje in temu podobno.
Člen 6.
križa.
Člen 3.
Med javna dela, ki smejo biti predmet dela po
tem zakonu v siromašnih krajinah, spadajo: pota, dostavkom, da morajo za to prejeto akontacijo dnine cestni mostovi, grajenje cistern, vodnjakov, vodo-: delati takoj, ko se pokličejo na delo in ko dovoli
Poleg domačinov kot navadnih delavcev sc smejo jemati izjemoma pri večjih in težjih poslih tudi stro-cialno politiko, da sme dajati na predlog velikega kovni delavci samo v najpotrebnejšem številu (na župana siromašnim prebivalcem akontacijo dnine na 10 do 20 delavcev 1 mojster), prav tako pa tudi pismene obveze teh oseb, ki se jim dd akontacija, z potrebni nadziratelji dela. Mojstri in nadziratelji dela
vodov, nasipov zoper poplave, namakanje in izsuševanje močvarnih in barjevitih polj, reguliranje rek in potokov in asanacije vasi.
Člen 4.
Za dela in nabave po tem zakonu ne veljajo odredbe zakona o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli.
Člen 5.
Komitet za javna dela porazdeljuje posle in kredite, potrebne za poedine oškodovane in siromašne krajine.
O tem, katera dela naj se opravljajo in dovrše, odloča minister za socialno politiko na predhoden strokovni predlog velikega župana. Pri sestavi tega strokovnega predloga sodeluje tudi predstavnik (komisar) oblastnega odbora.
Člen 6.
Minister za socialno politiko predpiše sporazumno s komitetom za javna dela pravilnik za izvrševanje javnih del po tem zakonu.
vreme, da se morejo začeti javna dela.
Za izvršitev del za akontirane dnine mora jamčiti državi občina, iz katere so delavci.
Te akontacije ne smejo biti za poedino osebo večje od 30 dnin.
Člen 16.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko so razglasi v «Službenih Novinah»; dosedanji zakon z dne 22. septembra 1928. o nujnem izvajanju
javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodo- navadnega delavca, vanih po elementarnih nezgodah,* pa prestane veljati.
V Beogradu, dne 21. januarja 1929.
morajo biti v prvi vrsti iz krajev, kjer se posel izvaja; njih nagrada pa ne sme biti večja, nego so za to običajne dnine v dotičnem kraju.
Člen 7.
Dela v režiji se izvršujejo ali z režijo aüi pa tako, da se dajo poodini posli v akord, in sicer izključno samo delavcem domačinom.
Edinične cene za taka akordna dela se morajo določiti tako, da je zaslužena dnina delavcev, ki delajo v akordu, sorazmerna z že določeno dnino
Člen 7.
Vsa določena javna dela iz člena 3. tega zakona izvaja veliki župan s strokovnimi referenti; v stroki ministrstva za narodno zdravje pa se izvajajo javna dela sporazumno s pristojnimi higienskimi zavodi / °-in njih napravami.
Če se pokaže nepravilnost v izvajanju javnih del ali nepravilnost v upravljanju in porabljanju odobrenega kredita, ki bi jo ugotovila komisija, odrejena od ministra za socialno politiko sporazumno z dotičnim resortnim ministrom, odgovarjajo odgovorni računodajniki in nakazovale! po zakonu o glavni kontroli in krivci so postavijo pod disciplinsko in kazensko odgovornost.
Minister
za socialno politiko:
dr. M. Drinković s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. Milan Srškić s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister
za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja,
divizijski general: Peter R. Živković s. r.
(L. S.)
* Uradni list z dne 10. decembra 1928., št. 380/
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. januarja 1929., št. 21/XI.
Uredile osrednje vlade.
42.
Na podstavi člena 6. zakona z dne 21. januarja 1929. o nujnem izvajanju javnih del in pomoči v siromašnih krajinah, oškodovanih po elementarnih nezgodah, in sporazumno s komitetom za javna dela se predpisuje ta-le
Dela, izvršena v akordu, kakor tudi dnino delavcev v navadni režiji se izplačujejo vsak teden na pravilno sestavljene izplačilne dokumente.
Člen 8.
Krediti za ta dela se otvarjajo velikemu županu pri pristojnih finančnih upravah; veliki župan jih uporablja sporazumno s strokovnimi referenti, določenimi v členu 4. tega pravilnika, za izvajanje po-edinih odobrenih del, njih potrošek pa izpriča vsak mesec s popolnoma pravilnimi dokumenti.
Ti dokumenti morajo biti sestavljeni v dveh izvodih; eden je za finančno upravo, drugi pa za ko-lavdacijsko komisijo (prepis overovljen).
Iz teh kreditov se sme nabaviti, poleg izplačila delovne moči, na kratek trgovinski način od najugodnejšega ponudnika brez licitacije najpotrebnejše orodje in najpotrebnejši material. Spisi zahteve in ponudbe se morajo hraniti, dokler se računi komisijski ne poravnajo. Vse nabavljeno orodje in ves nabavljeni material ostane državna lastnina ter se vpiše v inventar naprave, ki izvaja dela.
Člen 9.
Izvršene posle prevzema kolavdacijska komisija, ki jo odredi minister, odnosno njegov pooblaščenec. Ta komisija pregleda izvršena dela, oceni njih do-
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. januarja 1929., št. 21/XI.
broto ter ugotovi pravilnost izvršenih del in šole po Nikakor se ne daje hrastovina kakor tudi ne les odobritvi kolavdacijskih dokumentov se razreši re- plemenitih listnatih dreves, jesenovina, javorovina žiser vsake odgovornosti.	in orehovina.
Člen 4.
člen 10.	!	.	,	j, •
Dobrovoljeo mora postaviti potrebne zgradbo naj-
Vsi odobreni kolavdafcijski dokumenti se pošiljajo kesneje v enem letu, ko poteče rok za naselitev iz po pristojnem ministrstvu v likvidacijo ministrstvu f.lena 5 za,kona o dobrovoljnih kot skrajni rok miza socialno politiko.	: se]itve
0]en u	Zato se morajo vložiti prošnje za nakazilo lesa
v roku, določenem za naselitev. Kesneje vložene (M celokupnega kredita, otvorjenega za izvesten |f|.oSnj,0 se voWe ne jemljejo v poštev, posel, so sme porabiti največ 5 % za potne stroške in dnevnice vsemu tehničnemu »sebju, zaposlenemu na tem delu zaradi nadzorstva in zaradi njegovega prevzema. Nagrada za te posle ne sme biti nikoli večja, nogo je odobrena z zakonom.
Člen 5.
Člen 12.
Eventualne izpremembe v delovnem odobruje komitet za javna dela.
Člen 13.
Prošnje za dodelitev brezplačnega lesa se vla-; gajo posamezno z vsemi potrebnimi zakonskimi do-! kazili pri najbližji pristojni državni šumski upravi od j dne 1. januarja do dne 1. junija vsakega leta. programu :	Šumaka uprava preizkusi 'in pregleda te prošnje
; ter jih odda najkesneje v enem mesecu od dne, ko I jih je prejela, s predlogom pristojni direkciji, ta pa S jih pošlje najkesneje v 15 dneh z obrazloženim mne-
„	,	.	............... ! njem v rešitev ministrstvu za šume in rudnike.
Po členu 15. zakona o nujnem izvajanju javnih, pre(Jen izda ministrstv0 za šume in rudnike rede! so sme dajati, če je prebivalstvo kjer Be dela	zahteva> če je tr,ha. tudi mnenje Zveze do-
ne morejo izvajati takoj, v bedi akontacija dnin do brovoljcev Uraljovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. 20 Din na dmr, največ pa v znesku 30 dnm. Te akon-,	§ume in rudnlke obvešča o iz-
tacije se dajo na seznamke, ki jih sestavi občina m , v.i ,	....	„„„	-
,	-rr	danih rešitvah ministrstvo za agrarno retormo; pn-
o ver o vi sreski poglavar. Ko prejmejo te akontacije, . y	®
se zavežejo delavci v istem seznamku i/vršiti dela stojn° Sumske uPrave Pa sPoroče P° oddaP i’tavb-se zavežejo delavci v istem seznamku, izvršiti dela	j to pristojnemu županijskomu agrarnemu
v znesku prejetih akontacij, čim jih izvrševalec del	y 1 J
pokliče na delo	;uradu (okl'ožnernu agrarnemu poverjeništvu).
Člen 6.
Da se izvrše dela za akontirane dnine, mora jam-čiti državi občina, iz katere so delavci; če ne bi I hoteli priti prejemniki akontacije po pozivu na delo, j Dobljeni les se ne smo prodati ali podariti. Kdor
to stori, se smatra, da je uporabil les v spekulativne namene, in plača petkratno šumsko takso, drug les pa so mu no sme dati nikoli več. Kupec
jih sme privesti občina po stražnikih.
Minister za socialno politiko;
dr. Mato Drlnkovič s. r.
43.
Pravilnik
o dajanju brezplačne?» lesa dobrovoljcem, predpisan na podstavi člena 6. zakona o dobrovoljcih z dne 13. avgusta 1928.*
Člen 1.
Brezplačni stavbni les iz državnih gozdov smejo dobiti samo oni dobrovoljci, ki ga doslej niso dobili ne neposredno od ministrstva za šume in rudnike ne
omenjenega stavbnega lesa plača desetkratno šumsko takso v korist državno blagajne ter se izključi po členu 87. zakona o državnem računovodstvu za dvo leti iz sodelovanja pri državnih licitacijah. Uporabo tega lesa nadzirajo pristojne šumske upravo.
Člen 7.
Podrobnosti o izvajanju, evidenci in kontroli tega pravilnika predpiše minister za šume in rudnike s posebno izvršitveno naredbo.
Člen 8.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga pod-
po Zvezi agrarnih zajednic ali po krajevnih agrarnih P^e m*n>ster za Burne in rudnike, obvezno moč pa zajednicah.	dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Dobrovoljce, ki zahteva stavbni les, mora pred-1 V Beogradu, dne 14. januarja 1929.
Minister za šume in rudnike;
ložiti:
a)	originalno potrdilo ministrstva za vojsko in momamico, izdano v zmislu novega zakona o dobrovoljcih;
b)	potrdilo oblastva občine, v kateri jo dobil zemljo, da nima svoje lastne hišo in kmetijskih zgradb ne v tej ne v sosednji občini;
c)	potrdilo pristojnega županijskoga agrarnega urada (okrožnega agrarnega poverjeništva), da je dobil zemljo v tej občini kot dobrovoljec.
Lazar Radivojević s. r.
44.
Odločba, s kat* ro se pidaljšuje rok za uporabljanje ugodnosti iz občib opazk k XV. d« lu uvozne carinske tarif*.*
Na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči Člen 2.	j carinski tarifi in po zaslišanju carinskega sveta sem
Vsakemu dobrovoljcu, ki izpolnjuje pogoje iz : odredil:
Slona 1. tega pravilnika, se izda brezplačno, en-1 Rok, določen z razpisom C. br. 14.230 z dno krat za vselej, iz državnega gozda za posta- 12. aprila 1928.** in poslednjič podaljšan z razpisom vitev hiše po tipu, ki ga je predpisalo ministrstvo C. br. 40.660 z dne 27. oktobra 1928.,*** po katerem 7-a agrarno refonno sporazumno z ministrstvom za so imeli uvozniki pravico, obvestiti do dne 31. dežurne in rudnike (generalna direkcija šum št. 40.531/ cembra 1928. generalno direkcijo carin o izvršenih /23) 12 m3 okroglega tehničnega obeljenega lesa v n;lrogiii|b in ne prispejo neposredno na njih ime, se gozdu na panju.	j podaljšuje do vštetega dne 31. marca 1929.
Dvakratna količina zgoraj izkazane potrebo so odobri, če želi postaviti prosilec poleg hiše tudi postranske kmetijske zgradbe.
Dobrovoljec, ki že ima hišo, a nima kmetijskih ! zgradb in obratno, ima pravico do enkratne količine! zgoraj izkazane potrebe.
V Beogradu, dne 12. januarja 1929.;
C. br. 991.	t
Minister za finance:
dr. S. švrljuga s. r.
Člen 3.
Potrebni stavbni les se daje iz najbližjega pristoj-nega državnega gozda, kjer to dovoljujejo gozdno-[ejni in gozdnogospodarski razlogi, toda v m e -juh rodnega letnega etata.
Dajo se samo debla v dimenzijah, prikladnih za Opravljanje običajnih selskih zgradb.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 25. januarja 1929., št. 20/X.
45.
Na podstavi členov 20. in 24. uredbe o organi- j zaciji finančne stroke in službe finančnega uprav- i nega oblastva in po zaslišanju carinskega s,vela predpisujem ta-Ie
Navodila
za poslovanje oddelkov za carine finančnih direkcij.*
Člen 1.
Oddelki za carine obstoje samo pri finančnih direkcijah v Beogradu, Saoplju, Moslaru (s sedežem v Dubrovniku), Splitu, Zagrebu, Ljubljani in Novem Sadu.
‘	Člen 2.
Finančni direkciji v Beogradu so podrejene carinarnice v Beogradu, Smederevu, Velikem Gradištu, Prahovu, Caribrodu, Beli crkvi in Vršcu.
Finančni direkciji v Skoplju so podrejene carinarnice v Skoplju, Devdeliji, Bitolju, Ohridu in Prizrenu.
Finančni direkciji v Mostam s sedežem oddelka za carine v Dubrovniku so podrejene carinarnice v Dubrovniku, Podgorici, Baru, Kotoru, Hercegnovem, Korčuli, Metkoviću in Sarajevu.
Finančni direkciji v Splitu so podrejene carinarnice v Splitu, Šibeniku, Obrovcu, Makarski, Biogradu na moru, Preki in Zemuniku.
Finančni direkciji v Zagrebu so podrejene carinarnice v Zagrebu, Krku, Rabu, Pagu, na Sušaku, v Kotoribi, Zametu in Koprivnici.
Finančni direkciji v Ljubljani so podrejene carinarnice v Ljubljani, na Jesenicah, Rakeku, v Gederovcih, Mariboru, Radgoni in Dravogradu-Meži.
Finančni direkciji v Novem Sadu so podrejene carinarnice v Novem Sadu, Osijeku, Subotici, Veliki Kikiudi, Virovitici in Bezdanu.
Člen 3.
Oddelku načeluje šef, ki vodi vse njegove posle. Odgovoren je za pravilno in redno opravljanje poslov v oddelku.
Šefa oddelka nadomešča, kadar je odsoten, po činu najstarejši uradnik njegovega oddelka.
Člen 4.
Za opravljanje poslov v oddelku morata biti ; poleg šefa najmanj dva uradnika, ki ju je treba za i kolegialno reševanje predmetov, izročenih v pri-I stojnost oddelka.
Posle porazdeljuje med uradnike šef oddelka, i Če bi ostal cddelek brez osebja, potrebnega za kolegialno reševanje, se odredi odsotnemu uradniku nadomestnik samu, ako bi bilo njegovo od-I sotstvovanje daljše ali v škodo za p edince.
Na zahtevo šefa oddelka odredi nadomestnika finančni direktor, in sicer izmed uradnikov glavnih ; skupin carinarnice, ki obstoji v kraju finančne ' direkcije.
Člen 5.
V oddelku za carine se morajo opravljati vsi posli, določeni z uredbo o organizaciji f nančne stroke in služ.be finančnega ■ upravnega oblastva, kolikor se nanašajo na posl vanje in potrebe oddelkov za carine in carinarnic, bodisi da so izročeni ti posli po omenjeni uredbi v pristojnost finančnega direktorja, bodisi v pristojnost oddelka.
Člen 6.
Za posle, izročene v pristojnost finamnega direktorja, morajo pripraviti oddelki pravočasno potrebne predloge, bodisi na zahtevo carinarnice, bodisi po svoji iniciativi, in po njih morajo poskrbeti, da se izvrše vsa predhodna i pravila, ki so za polnoveljavnost poed.nih proslov predpisana z zakonom, tako da se opravijo ti posli pravilno in pravočasno.
Odloki, naredbe in drugi akti, sestavljeni v ta j namen v oddelku za carine, morajo biti sopodpisani tudi od šefa oddelka kot odgovornega strokovnega organa.
Člen 7.
Postavitev dnevničarjev za oddelek in njemu podrejene carinarnice predlaga šef oddelka po svoji izprevidnosti, odnosno na zahtevo carinar-
!	* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
Slovenaca» z dne 22. januarja 1929., št. 17/IX.
** Uradni list z dne 24. aprila 1928., št. 126/40.
' *** Uradni list z dno 22. novembra 1928., št. 270/ 1/110.
!	* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i
, Slovenaca» z dne 18. januarja 1929., št. l'/VIII. — : V slovenskem besedilu so se vzeli v poštev po-1 praviri, razglašeni v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata in Slovenaca» z dne 22. januarja I 1929., št. 17/IX.
niče finančnemu direktorju samo, če obstoji za to, neizogibna potreba, in Sicer v mejah številčnega stanja in kredita, določenega za direkcijo njegovega območja v carinski stroki.
Osebe izbira linančni direktoi sam.
Dnevničarje oddelka in njemu podrejenih carinarnic odpušča finančni direktor sam ali pa na predlog oddelka, odnosno carinarnice.
Postavitev in odpustitev dnevničarjev kakor tudi izpremembe v višini njih prejemkov sporoči šef oddelka takoj generalni direkciji carin, ki ji pošlje v prepisu dekret o postavitvi in vse doktir mente, po katerih se je izvršila postavitev.
Člen 8.
Zahtevo uradnikov in drugih uslužbencev oddelka in njemu podrejenih carinarnic za odsotstvo ali bolovanje, ki ga smejo uporabiti samo ,v mejah države, mora odpremiti šef oddelka — ko je predhodno izposloval o uradnikih in uslužbencih njemu podrejnih carinarnic mnenje njih slarejšin in ko se je prepričal, da so predloženi vsi dokumenti, po katerih se sme dati odsotstvo ali bolovanje, odnosno da ni zakonskih ovir, zbog katerih se odsotstvo ali bolovanje ne bi moglo dovoliti — s svojim mnenjem k finančnemu direktorju. Pod svojim mnenjem sestavi šef oddelka tudi odlok o tem, ki ga mora sopodpisati.
Vsako dovoljeno odsotstvo ali bolovanje sporoči šef oddelka generalni direkciji carin s prip mbo, ali je bil z odlokom o tem sog’asen ali ne. Če z odlokom finančnega direktorja ni bil sog'asen, mora navesti šef oddelka v poročilu tudi svoje razloge za to.
Člen 9.
Glede odlokov, ki jih izdaja finančni direktor v j mejah otvorjenih kreditov in ki se nanašajo:
I.	na nabavljanje in popravljanje vseh potrebščin za skladiščno in carinsko službo kakor tudi na nabavljanje svinca in popravljanje klešč za plombiranje do vsote 50.000 Din;
na popravljanje kas za carinarnice do vsote i 5000 Din;
na nabavljanje pisarniških potrebščin, na stroške za selitev in prevažanje inventarja in na izplačevanje telefonskih taks do vsote 50.C00 Din;
na nabavljanje kuriva, razsvetljave in nabavljanje in popravljanje pohištva do vsote 50.000 Din,
mora šef oddelka predhodno ugotoviti, ali se je povsem vpoštevalo postopanje za izvrševanje nabav, navedenih v razpisih ministra za finance C. br. 61.100 z dne 11. decembra 1924 («Finansij-ska Služba» za leto 1924., 515. stran) in C. br. 3. 2.) z dne 22. januarja 1925. («Finansijska Služba» za leto 1925., 4. stran);
II.	na zavarovanje blaga, izročenega carinarnicam, z letno premijo do vsote 50.000 Din; in
na odobritev pogodbe o zakupu z letno zakupnino do 50.000 Din, mora šef oddelka prednodno ugotoviti, ali se je povsem vpoštevalo postopanje ,v razpisu ministra za finance C. br. 3025 z dne 22. januarja 1925. (<Finansijska Služba» za leto 1925., 4. stran);
III.	na povračilo škode privatnim osebam po členu 24. carinskega zakona do vsote 20.000 Din,
mora šef oddelka predhodno ugotoviti obveznost carinarnice za povračilo te škode in odgovornih oseb, če jih je kaj v konkretnem primeru;
IV.	na začasne izdatke po členu 131. zakona o državnem računovodstvu do vsote 5000 Din za službena potovanja in selitev,
jih mora pripravljati šef oddelka po členu 131. zakona o državnem računovodstvu samo za osebje svojega oddelka. Vendar pa učinjajo carinarnice za svoje osebje še nadalje te izdatke kakor doslej po pooblastitvi, ki jim je dana s pravilnikom o ureditvi centralnih carinskih blagajn;
V.	na izknjiževanje neuporabnih inventarnih stvari v inventarni vrednosti do 5000 Din,
mora šef oddelka ugotoviti, ali so se povsem vpoštevalo odredbe o voditvi inventarja in izknji-ževanju zastarelih stvari, predpisane s pravilnikom za specialna računovodstva in specialne blagajne.
Ko šef oddelka opravi vse to in ugotovi, da so se izvršila za polnoveljavnost poedinih poslov pravilno vsa predhodna opravila, sestavi o izdatku odlok, ki ga cdda s svojim s< podpisom finančnemu direktorju v končno odločitev.
Popravila državnih carinskih zgradb v času, dokler velja uredba o tlakovini, se vrše tako, kakor je navedeno v rečeni uredbi.
Člen 10.
Inspekcijska služba carinarnic se opravlja po pismenem nalogu finančnega direktorja. Opravlja jo šef oddelka ali eden izmed po činu starejših uradnikov oddelka; cb izvrševanju te službe mora povsem vpoštevati postopanje, razloženo v razpisu ministra za finance C. br. 75.728 z dne 29. decembra 1923. («Finansijska Služba» za leto 1923., 182. stran).
Inspekcija se mora vršiti, kakor je razloženo v tem postopanju, štirikrat na leto; takrat se morajo opraviti vsi posli, razloženi v tem postopanju, izvzemši posle centralne carinske blagajne. V poedinih primerih, kadar to zahtevajo izjemne razmere, se sme vršiti samo delen pregled, in sicer z odobritvijo generalne direkcije carin, če ne odredi ta direkcija svojega odposlanca.
Poročilo o izvršeni inspekciji se mora vročiti šefu, ta pa ga odda finančnemu direktorju, po katerem se pošlje generalni direkciji carin.
Če so se ugotovile ob inspekciji izvestne nepravilnosti, mora oni, ki je odrejen za izvršitev pregleda, o tem takoj uvesti preiskavo in to sporočiti po finančnem direktorju generalni direkciji carin, ki prepusti nadaljnjo preiskavo tej osebi ali pa odloči, da se pošlji njen odposlanec. V vsakem primeru mora oni, ki razkrije nepravilnosti, takoj sam opraviti najnujnejše posle, da se ne zabriše sled storjenih nepravilnosti. Če odredi generalna direkcija carin svojega odposlanca, obvesti o tem tudi finančnega direktorja.
Če je treba izdajati zaradi pravilnejšega poslovanja pri carinarnicah navodila, odloči generalna direkcija carin, ali naj se stori to po carinskem oddelku ali pa odredi sama v tem zmislu, česar je treba.
Če je treba, sme odrediti generalna direkcija carin tako za inspekcijsko in kontrolno službo kakor tudi za druge posle s specialnimi naredbami izvrševanje teh poslov šefu carinskega oddelka.
Člen 11.
Reševanje predmetov, izročenih v pristojnost oddelku za carine s členom 24. uredbe o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva, opravlja oddelek ,v svoji pristojnosti ter je docela odgovoren zanje.
Člen 12.
Kontrolo poslovanja in pregledovanje računskih dokumentov njemu podrejenih car.narnic vrši oddelek ob inspekciji po svojem strokovnem višjem osebju, kakor je to določeno s členom 10. teh navodil.
V računskem pogledu se vrši redno pregledovanje računskih dokumentov tudi nadalje po odločbi glavne kontrole št. 73.031 z dne 29. oktobra 1928., ki je bila priobčena carinarnicam z razpisom ministra za finance C. br. 44.770 z dne 30. novembra 1928. («Finansijska Služba» za leto 1928., 958. stran).
Vendar pa se smejo pregledovati ti dokumenti v računskem pogledu vedno ob redni ali izredni inspekciji, če nastane sum, da se je storila po iz-vestnih dokumentih nepravilnost ali zloraba.
Člen 13.
Dovolitev, da se smejo ocariniti selitvene stvari ob uvozu in izvozu in pohištvo ob uvozu v stanovanju, se da po členu 16. carinskega zakona samo, če je mogoče ukreniti vse, česar je treba, da se opravi ta ocarinitev pravilno.
Če bi se zahtevala ocarinitev selitvenih stvari in pohištva izven sedeža oddelka, se da dovolitev samo, ako bi se mogel odrediti poleg angažiranih uradnikov, da prisostvuje ocarinjanju, tudi eden izmed višjih uradnikov oddelka ali carinarnice, čigar stroške trpi oni, ki je zahteval to ocarinitev.
Ocarinitev selitvenih predmetov in pohištva ob uvozu se dovoli, ko jih predhodno sprejme carinarnica, od katere šele se smejo prevoziti v stanovanje.
Člen 14
Blago se stehta ob sprejemu v carinska skladišča samo, če se pojavi pri poedinih carinarnicah, za katere je oddelek pristojen, glede tega spor — ker mora po členu 25. carinskega zakona dajanje navodil, katero blago je treba stehlati, za vse carinarnice enotno predpisati m.nister za finance. Seveda je carinarnica dolžna, stehtati blago vselej, kadar se pojavi primer, naveden v členu 21. carinskega zakona.
Člen 15.
Pravilnost dokumentov, ki se prilagajo po členu 34 carinskega zakona deklaraciji, ocenja oddelek tako, da se drži pogojev, ob katerih se smejo sprejemati dokumenti z izvestnimi nedo-statki. Upravnik car.narnice je še nadalje pristojen za ocenjanje dokumentov, ki mu je poverjeno s poedinimi naredbami.
Člen 16.
Ko odloča oddelek o povračilih, se mora ravnati po postopanju C. br. 39.974/20 z vsemi njegovimi izpremembami in dc polnitvami ter postopati, kakor je bilo z njim določeno za ta povračila, dokler jih je reševal minister za finance.
V pristojnosti ministra za finance ostanejo še nadalje povračila, ki izvirajo iz kvalifikacije blaga, kakor tudi, kadar je sporno, ali se je po imenovanju postavka pravilno upi rabila in ali se mora zaradi takega imenovanja tudi pobrati druga davščina.
Pritožbe zoper odloke, ki jih izdajajo po svoji pristojnosti carinarnice same, se pošiljajo še nadalje ministru za finance po carinarnici, ki je izdala odlok, in sicer v roku, določenem v carinskem zakonit.
Člen 17.
Po točki 7.) člena 24. uredbe o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva ne postopajo oddelki za carine, dokler se bo vršilo pregledovanje računskih dokumentov po odločbi glavne kontrole št. 73.031 z dne 29. novembra 1928., priobčeni z razpisom ministra za finance C. br. 44.770/28.
Člen 18.
Ponoven pregled se odredi, kadar obstoji sum, da se je storila s prvim pregledom kakšna nepravilnost. Če ni pri carinarnici več uradnikov nego onih, ki so izvršili prvi pregled, odredi oddelek, da izvrši ta pregled vpričo angažiranih uradnikov in upravnika dotične carinarnice eden izmed višjih uradnikov oddelka.
Če se zdi oddelku potrebno, sme odrediti izjemoma ponoven pregled tudi po svoji iniciativi ter določiti, da mu prisostvuj še eden izmed višjih uradnikov oddelka, najsi je pri carinarnici poleg uradnikov, angažiranih pri prvem pregledu, še kaj drugih, ki bi mogli izvršiti ponovni pregled. Drugače pa velja za opravljanje ponovnega pregleda povsem razpis ministra za finance G br. 67.659 z dne 16. novembra 1922.
Člen 19.
Po točkah 9.) in 10.) člena 24. uredbe o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva smejo odločati oddelki, če se predlože zahteve za to pravočasno, preden je zakonski rok potekel. Šef cddelka sme ta roka podaljšati samo enkrat, in sicer rok iz člena 78. carinskega zakona najdlje za tri mesece, rok iz člena 115. carinskega zakona pa za 30 dni.
Člen 20.
Blago se sme poslati v ocarinitev drugi carinarnici samo, če je carinarnica, ki se ji blago pošilja, pristcjna, ocarinjati tako blago.
Ko daje oddelek taka dovolila, mora carinarnico vedno opozoriti, naj opravi ocarinitev takega blaga tako, kakor je predpisano s carinskim zakonom, z dostavkom, da se mora nad takim blagom vedno in podrobno vršiti pregled po členu 40. carinskega zakona, da se dä i b sprejemu blaga pri drugi carinarnici ugotoviti, ali je resnično prispelo ono blago, ki ji je bilo poslano.
Člen 21.
Začasna privatna carinska založišča se smejo dovoljevati, če so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani zg dovoljevanje založišč s carinskim zakonom, in predpisi, izdanimi na njega podstavi. Ali je treba otvoriti založišče, oceni predhodno generalna direkcija carin.
Člen 22.
Odloke o povračilih za izvozno blago, ki se je po izpremembi namere raztovorilo pri drugi carinarnici, ne pa pri oni, pri kateri se je opravila izvozna ocarinitev, odobruje oddelek samo, če se je raztovorilo blago po predhodni prijavi carinarnice, pri kateri se vrši raztovarjanje, in če je ugotovila ta carinarn.va, ko je vzporedila blago z izvozno prijavo, da se stanje blaga ujema z navedbami v izvozni prijavi.


Člen 23.	: v razpisu ministra za finance C. br. 29.299 z dne
Ponovno prodajo blaga, ki mu je rok ležanja iuniia 192^‘ v carinskih skladiščih in raztovarjališčih potekel,1 üProstitve iz točk 4.) in 31.) člena 9. v predlogu kakor tudi blaga prevoznih sredstev, zaplenjenih za^ona 0 °l)aj carinski tarifi daje še nadalje gene-v tihotapstvu, ua kateri se ni dosegel znesek, do ralna direkciia carin-katerega je blago obremenjeno s carinskimi dav- j
ščinami, sme oddelek odobriti, če se je izvršila J	Clen 30-
prodaja pravilno in če ni pričakovati, da bi se do-1 Oprostitve od carine za domače blago, ki se segla s tretjo prodajo večja cena. Če oddelek raz- vrača neprodano iz inozemstva (točka 24. člena 9. vidi, da ponovne prodaje ni treba odobriti, posije v predlogu zakona o obči carinski tarifi) se dajo, predmet s svoj.ni mnenjem v odločitev generalni če se predlože dokazi, da je blago domačega iz-direkciji carin. Seveda pa odobri oddelek ponovno vora, kar se ugotovi z odprenmimi tovornimi in iz-prodajo vselej, kadar se dobi znesek carinskih voznimi deklaracijami. Oprostitve se dajo, če se davščin, s katerimi je blago obremenjeno.	| blago po številu tovorkov in po zunanji obliki
ujema z navedbami v tovornem listu in če ni suma, Člen 24.	da bi se bilo blago ,v inozemstvu zamenjalo.
Blago se sme poslati drugi carinarnici na prodaj ^ok za Povratek takega blaga in pogoj, da mora samo, če so stroški prevoza mdnjši, nego če bi se stopiti bla£° v Prosti Proiriet, ne vplivata na opro-prepeljalo blago na prodaj v najbiižje mesto, kjer stdev'
ni carinarnice.	Če se vrne samo del blaga, se povrne carina,
Člen 25.	ako ie 1)1151 pobrana, samo za ta del. Če pa je bilo
„D “ ”>< “»»'t »'»S». “ je P-* ll”nlrol° ÄSVÄ pTrZ '«Cb.a*“
direkcije carin.	1
Ta kontrola se lahko vrši ob kontroli carinar-!	^en
niče ali pa po načelnih ali specialnih naredbah ! Siromašne osebe se smejo za rabljene stvari, generalne direkcije carin ali šefa oddelka.	j kl so jim pošiljajo v darilo in ki sestoje iz obleke,
Ti pregledi se vrše uradoma, če posluje pod- Perila in obutve, oprostiti plačila carine na način, jetje v kraju carinskega oddelka, ko nimajo organi, razložen v razpisu C. br. 6710 z dne 13. februarja odrejeni za ta pregled, pravice do dnevnice. Če je *924- («Finansijska Služba> za leto 1924., 41. stran), podjetje izven sedeža oddelka ali je od njega daleč ® tem’ da se pošiljajo stvari v darilo, se mora nad 2 km, ima organ, ki vrši pregled, pravico do predložiti dokaz, dnevnice in do povračila stroškov, ki jih trpi pod-!	Člen 32.
jetje.	!
.Vsak izvršeni pregled mora oddelek sporočili OP^^ve Predmetov za službo božjo daje od-
generalni direkciji carin za vsakega privilegiranca	"V* prad“eb neiZO^bn0 po rfbal
posebe. če se ugotovi ob pregledu tudi kaj nepra- 7ravlJa,1Je ^rkvendr obredov m ce se pošiljajo .	v... i i	v darilo iz inozemstva cerkvam vseh priznanih
^ Ild	u" 'h	fiTer	r ,C1J1 veroizpovedanj. Da se pošiljajo ti predmeti v da-
mrm tudi ukrepe, ki ph je odredil zoper podjetje. ri|0i J mora uJgotoviti 2PzanLljivimi dokazi. Opro-
j stitev se daje za kipe, svetniške podobe (ikone) in I predmete za duhovniška opravila, potrebne pri opravljanju cerkvenih obredov.
Člen 26.
Vršilca revizorske dolžnosti sme postaviti oddelek samo izjemoma in če to zahteva nujna potreba ter ne provzroči to imenovanje povračila potnih stroškov.
Ko odreja oddelek vršilca revizorske dolžnosti, I	""J",'n “T’T iza “pve kn^e’
mora gledati na to, da postavlja na to dolžnost sta-	^ b rakov, ki študirajo v mo-
.............-	- -	zemstvu ter se vračajo v državo, se dajo opro-
Člen 33.
Za vezane in nevezane, pa tudi za nove knjige,
rejše in bolj izkušene carinike.
Vsaka taka postavitev se sporoči generalni direkciji carin, ki jo lahko odobri ali pa izda sama
svojo naredbo v tej smeri.
Člen 27.
Oprostitve selitvenih predmetov od plačevanja carine in carinskih davščin ob uvozu in izvozu (točka 10. Člena 11. v predlogu zakona o obči carinski tarifi) daje oddelek, ravnaje se povsem po razpisih ministra za finance C. br. 45.477 z dne 17. julija 1920.; C. br. 39.749 z dne 1. julija 1921.; C. br. 25.402 z dne 27. aprila 1921.; C. br. 76.740 z dne 31. oktobra 1921.; C. br. 27.707 z dne 25. aprila 1921.; C. br. 19.742 z dne 1. aprila 1921.
Ko odloči oddelek o oprostitvi selitvenih predmetov od carine in carinskih davščin, dopusti tudi izvoz zlatih in srebrnih stvari, če so to predmeti izseljenikov in če ustrezajo njih stanju, kar se mora dokazati s potrdilom pristojnega političnega (policijskega) oblastva.
Odločbe za oprostitev iz točke 11.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi za tuje državne uradnike se izdajajo ob pogoju vzajemnega postopanja za ene in za druge na vlogo, ki ji morata biti priložena seznamek predmetov in potrdilo oblastva, ki jih pošilja na službo. Seznamek stvari mora biti overovljen od oblastva, ki mu uradnik pripada, v potrdilu pa mora biti navedeno, da je uslužbenec in da se kot tak doseljuje, odnosno izseljuje.
Člen 28.
Oprostitve za diplomatske predstavnike iz točke 4.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi daje oddelek tujim diplomatskim predstavnikom tako, kakor je rečeno v razpisu ministra za finance C. br. 10.9Ü0 z dne 1. aprila 1912., pri čemer uporablja to ugodnost tudi na predstavnike Društva narodov in na člane mednarodnega urada dela.
Člen 29.
Oprostitve državnih uradov po točkah 9.) in 29.) člena 9. v predlogu zakona o obči carinski tarifi daje oddelek, ravnaje se po navodilih, razloženih
stitve, če se predloži dokaz, da so osebe, ki prenašajo take predmete, resnično dijaki. Za dokaz služi številka potnega lista z označbo oblastva, ki ga je izdalo, kar se zapiše na priznanico, po kateri se izvrši ocarinitev. Potni list se ne obdrži.
Člen 34.
Posle, navedene v členih 13., 14., 15., 18., 19.,
20.,	25. in 26. teh navodil, opravlja oddelek; odloki, izdani o njih, so polnoveljavni, če jih podpiše šef
j oddelka, odnosno njegov namestnik.
! Posli, navedeni v členih 16., 21., 22., 23., 21.,
27.,	28., 29., 80., 31., 32. in 33. teh navodil, se oprav-Ijajo ,v oddelku za carine po kolegiju, ki je pristojen, odločati o njih.
Člen 35.
Kolegij pri oddelku za carine sestavljajo šef oddelka in dva po činu najstarejša uradnika od-I delka. Predsednik kolegija je šef oddelka; kolegij odloča z večino glasov. Člani kolegija so pri odločanju enakopravni.
Kolegij sklepa na podstavi referata, ki se predloži za vsak predmet, oddan kolegiju v rešitev; pripravi pa ga eden izmed članov kolegija.
O vseh rešenih predmetih se vodi zapisnik, ki ga jiodpišejo vsi člani kolegija. Zapisnik se vodi o vsaki seji posebe, ne glede na število predmetov,
* ki so v razpravi.
I Ce se poda ločeno mnenje, se mora to vedno I priložiti zapisniku, ki se vodi posebe o vsakem predmetu, o katerem se poda ločeno mnenje.
Člen 36.
Ko je predmet v kolegiju rešen soglasno ali z večino glasov in se o tem pravilno sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani, se začne razprava o predmetu; v odloku, ki se sestavi o njem, mora biti označeno, da se je izdal na podstavi kolegijske odločbe.
Odlok o predmetu sopodpiše šef oddelka, ki ga pošlje z ustreznim zapisnikom finančnemu direktoriju.
Člen 37.
Finančni direktor ne sme razveljaviti odločbe, ki jo je izrekel koiegij oddelka za carino; če pa se ne strinja z njo, jo sme zadržati od izvršitve, samo da jo mora takoj poslati generalni direkciji carin, ki odloči dokončno.
Člen 38.
Glede voditve zapisnika ostanejo v veljavi še nadalje pojasnila, dana v ta namen z razpisom ministra za finance C. br. 22.563 z dne 14. maja 1925. («Finansijska Služba» za leto 1925., 212. stran).
Člen 39.
Odločbe o predmetih, za katerih reševanje niso ! dane pooblastitve z uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva in , s temi navodili ne oddelkom za carine ne finanč-i nemu direktorju, ostanejo še nadalje v pristojnosti carinarnic, odnosno ministra za finance — generalne direkcije carin, kakor je predpisano s carinskim zakonom in s predlogom zakona o obči carinski tarifi, nadalje z naredbami, izdanimi na njiju podstavi, preden so bili ti posli preneseni na carinske inšpektorje in kolegije pri carinarnicah, pri katerih obstoje centralne carinske blagajne, in ki so jih opravljali po naredbi ministra za finance, osnovani na pooblastitvi v členu 218. finančnega zakona za leto 1928./1929., ki je bil z uredbo o organizaciji finančne stroke in službe finančnega upravnega oblastva ukinjen.
Vse odločbe, ki so jih izdali od dne 1. januarja 1929. ti inšpektorji in kolegiji, kolikor niso bile po prednjem pojasnilu pristojne zanje carinarnice, se razveljavljajo. Zato se morajo poslati taki predmeti generalni direkciji carin v naknadno odobritev.
Člen 40.
Ta navodila stopijo v veljavo z dnem, ko se razglase v «Službenih Novinah».
V Beogradu, dne 17. januarja 1929.;
C. br. 1700.
M mster za finance:
dr. S. Švrljuga s r.
Razglasi osrednie vlade.
Knjiga in listi, ki jih je prepovedano uvažati io razširjati.* **
Z odlokom gospoda ministra za notranje posle .1. B. br. 1319 z dne 21. januarja 1929. je prepove-ilano, uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo drja. Miloša Bogičeviča, ki je izšla v francoskem jeziku v Parizu z naslovom: cLe Colonel Dragoutine Dimitrievitch Apis», ker piše zoper našo državo.
*
Z odlokom gospoda ministra za notranje posle .1. B. br. 762 z dne 17. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Deli Hirlap», ki izhaja v madžarskem jeziku v Romuniji, v I emesvaru, ker prinaša neresnične in ten-tenciozno vesti zoper našo državo.
Z odlokom gospoda ministra za notranje posle J. B. br. 1244 z dne 18. januarja 1929. je prepove-I dano, uvažati v našo državo in razširjati v njej list «Die Neue Zeitung», ki izhaja v nemškem jeziku na Dunaju, in list «Corricre Padano», ki izhaja v itali-[ janskem jeziku v Ferrari v Italiji, ker pišeta zoper našo državo.
List, ki ga je prepovedano uvažati in razširjati.'*
Z odlokom ministrstva za notranje posle J. B. br. 1296 z dne 19. januarja 1929. je prepovedano, uvažati v našo državo in razširjati v njej dunajski list «Arbeiter-Zeitung», glasilo socialnodemokratske stranke, zbog neresničnega in tendencioznega destruktivnega pisanja zoper našo državo.
Iz ministrstva za notranje posle v Beogradu,
dne 22. januarja 1929.; J. B. br. 1296.
* «Službene Novine kraljevine Srha, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. januarja 1929., št. 19.
** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 26. januarja 1929., št. 21.
Razglas o nov» emisiji pivskih znamk/
Gospod minister za finance je odredil z odlokom' z dne 3. januarja 1929., št. 493, da se daj z dnem
1.	januarja 1929. v tečaj nova emisija pivskih znamk v vrednosti (H>2 Din.
Pivske znamke nove emisije za pivo v steklenicah po 0-62 Din so take:
Po liku, velikosti in papirju so iste kakor dosedanje znamke za pivo po 0-24, 0-31 in 0-44 Din; razlikujejo pa se od njih v tem, da imajo 1.) natisnjeno ceno 0-62 Din in 2.) da so natisnjene v temnovijo-lični barvi.
Iz generalne direkcije davkov v Beogradu,
dne 3. januarja 1929.; št. 493.
Uradna lista V. amortizacijskega žrebanja loterijske 2,/20/one državne rente za voino škodo, ievršeoevra dne 16. januarja 1929.**
Serije: 137, 614, 628, 739, 780, 930, 1695, 1806, 2074. 2076, 2369, 2414, 2495, 8053, 3435, 3577, 3729, 3803, 4020, 4119, 4333, 4339, 4393, 4500, 4605.
Iz generalne direkcije državnih dolgov v Beogradu,
dne 21. januarja 1929.; D. br. 430.
* «Službene Nevine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 24. januarja 1929., št. 19.
** «Službene Novine kraljevine -Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 23. januarja 1929., št. 18.
Razglasi velikega žugana ljubljanski oblasti.
L. št. 104.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 8 do dne 14 januarja 1979
Srez
£5 CO	§£ gl	4=2	i u.
Vi O	nj Ja	o =*	E Z)
Skupina tifuznih bolezni.
Srez
1 2 6	1=5 Ž o	i Ozdravelih	i Umrlih
Hripa. — Raucedo.
Ljubljana, mesto . |	.	|	9	|	1	|	.	|	8
V Ljub jan i, dne 28. januarja 1929.
Po odredbi velikega župana ljubljanske oblasti:
dr. Mayer s. r.
Razglasi velikega župana mariborske oblasti.
U. br. 11.917/2—28.
Razglas o pobiranju kanalske pristojbine v celjski obfini v letu 1929
Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva, je dovolilo z odlokom z dne 16. januarja 1929., D. R. br. 172.485, mestni občini celjski, pobirati v koledarskem letu 1929. kanalsko pristojbino, kakor je bila sklenjena dne 4. septembra 1928. pod št. 5676, v isti višini in po istih določbah kakor v letu 1928.
V	Mariboru, dne 25.januarja 1929.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
U. br. 11.919/2—28.
Razglas o pobiranju davščine na veselice v celjski občini v letu '929.
Ministrstvo za finance, generalna direkcija državnega računovodstva, je dovolilo z odlokom z dne 15. januarja 1929., D. R. br. 172.486, mestni občini celjski, pobirati v koledarskem letu 1929. davščino na veselice, kakor je bila sklenjena dne 4. septembra 1928. pod št. 5674, v isti višini in po istih določbah kakor v letu 1928.
V	Mariboru, dne 25. januarja 1929.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Schaubach s. r.
Srez	jC "nj <3	j Na nov< ! 1 oboteiih	O >	i Umrlih	Ostalih v (-skrbi
Škrlatinka.		— Scarlatina.			
Celje		9	1			10
Celje, mesto . . .	4				4
Čakovec	. . .	8			2	6
Dolnix Lendava. .	1				i
Gornjigrad . . .	1				1
Konjice ....	1				!
1 jutomer	3	i	i		3
Maribor, desni breg	3				3
Maribor, levi breg .	1		i		
Maribor, mesto . .	1				i
Murska Sobota . .	5				5
Prelog ....	1				1
Ptuj		1				1
Ptuj, mesto	. .	3				3
Šmarje pri Jelšah .	* 1				1
Skupaj .	43	2	2	2	41
Davka.	— Dipbteria et Cronp.				
Celje		2		2		
Čakovec 		.	3			3
Dolnja Lendava. .	.	1			1
Liut mer ....	1		1		
Maribor, desni breg	1		1		
Marib r, levi breg .	1		1		
Maribor, mesto	l		1		
Murska Sobota		i			i
Ptuj .	...	i	,	i		
Slovenjgradec. . .	i	.	i		
Šmarje pti Jelšah	2		2		
Skupaj .	10	5	10		5
Dušljivi kašelj. — Pertussis.					
{ Šmarje pri JelSaii j 3	.	1	. šen. — Erysipelas.				•	3
Maribor, desni breg	1	.			1
M .rihor, mesto . .	1		i		*
Murska Sobota . .	,	1	.	1	
Pr log	 Ptuj		i	1		i	i
Skupaj . V Mariboru, c	3 ne 25	2 1 1 januarja 1929.		2	2
Za velikega župana mariborske ohlastt;					
oblastni sanitetni referent dr.				Jurečko s r.	
Vet. br. 201/4.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v območiu mariborske oblasti
Brežice ....
Krško...........
Laško ..........
Ljubljana, srez . Ljubljana, mesto Radovljica . . .
Skupaj
1
Griža. — Dysenteria. Črnomelj..........|	1	|	.	|
Brežice .... Kamnik .... Kočevje ....
Kranj............
Krško............
Litija...........
Ljubljana, srez . Ljubljana, mesto Logatec .... Radovljica . .
Skupaj
Škrlatinka. — Scarlatina.
2
1
11
6
2
3
5
6 3 I
9
2
4 7 3 3
5 3 I
10
Kranj . . . Log tee . . Novo mesto Radovljica .
Ošpice.
9 1
Skupaj
Davka
Brežice .... Črnomelj. . . .
LašKo .........
Logatec .... Ljubljana, srez . Ljubljana, mesto Radovljica .
Skupaj
Morbilli.
4	I	7 I
.	I	1 j
259	Ö4
2	1
161
5
14 I 265 I 103 I
Dipbteria et Croup.
1 1
1 4 9 3 2
3 I . I l
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.
Ljubljana, mesto . | Šen.
Brežice............ 4
Kočevje............ 1
Ljubljana, srez . . Ljubljana, mesto
I 1 I ■
Erysipelas.
Skupaj .
7
L. br. 67/1.
Izprememba v seznamku zdravnikov, vpisanih v imenik zdravniške zbornice z» Slovenijo,
V	imenik zdravniške zbornice za Slovenijo v Ljubljani je bil vpisan dr. Ljudevit D e ž e, sanitetni kapetan v Mariboru.
V	Mariboru, dno 19. januarja 1929.
Po odredbi velikega župana mariborske oblasti: j
oblastni sanitetni referent dr. Jurečko s. r. | rec)
z dne 28 januarja 1929.
Opomba: Imena sedežev sreskih poglavarjev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakužeuih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad.
Maribor, desni breg: Stepno (Stepno 1 dvorec).
M e h u r č a s t i izpuščaj goved. Maribor, levi breg: Krčevina (Meljski hrib 1 dvo-
L. št. 2/29.
Gibanj« nalezljivib bolezjm;
v rnariHnrNlii mblasH
od dne 8 do dne 14. januarja 1929
Srez	Ostalih	1 Na novo j obolelih	Ozdra- velih	! Umrlih j i	1	11 Sl o >
Mumps.	— Parotitis epidemica.				
Ptuj		16	4	8	.	12
Skupina tifuznih bolezni.					
Celje	2	.			2
Celje, mesto . . .	1	1			2
Dolnia Lendave. .		1			1
Murska Sobota .	2			i	1
Ptuj		1	1			2
Skupaj .	6	3		1	8
Ošpice. —		Morbilli.			
Celje		1		.		1
Ge je, mesto . . .	4	2	4		2
Konjice .	2		2		,
Maribor, desni breg	17	2	19		.
Maribor, levi breg .	4	.	4		.
Maribor, mesto .	13		19		
Murska Sobota . .	44	22	25		41
Prevalje	. .	2	2			4
Ptuj		2	2	i		3
Slovenjgradec		1			1
1	Skupaj .	89	37	74		52
Svinjska kuga.
Celje; Petrovče (Drešinja vas 1 dvorec), Žalec (Žalce 1 dvorec). Čakovec: Čakovec, trg (Čakovec, trg 2 dvorca). Maribor, desni breg: Cigonce (Cigonce 1 dvorec). Maribor, levi breg: Krčevina (Krčevina 1 dvorec). Prevalje: Dravograd (Dravograd Ž dvorca), Sv. Danijel (Jamnica 1 dvorec). Slovenjgradec: j Otiški vrh (Otiški vrh 1 dvorec), Podgorje (Podgorje 1 dvorec).
I ! V Mariboru, dne 28. januarja 1929.
Za velikega župana mariborske oblasti, oblastni veterinarski referent dr, Rajar s. r.
Razglasi sodišč in sodnih oblaste?,
Preds. 77/6/29—1.
Razpis.
Odda se mesto zvaničnika-plsarni-š k e g a pomočnika, odnosno pomožnega pisarja -d nevničarja pri okrajnem sodišču na Vrhniki.
Svojeročno spisane, pravilno kolkovane in opremljeno prošnje naj vlože prosilci, in sicer oni, ki so žo v državni službi, po službeni poti, najkes-nej« do dne
2 0. februarja 1929. pri podpisanem predsedništvu.
Prosilci morajo biti perfektno vešči strojepisju.
Razpisano mesto se odda ali zvaničniku po premestitvi ali pa dnevničarju-poraožnemu pisarju moškega ali ženskega spola.
Prosilci, ki se po teza j o za to mesto ter še niso v državni službi, a imajo že vloženo prošnjo pri predsedništvu višjega deželnega sodišča v Ljubljani, naj ge v prošnji pozivljejo nanjo.
Predsedništvo deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 28. januarja 1929.
8 12/28—118.
Odprava konkurza.
Franc S t a r č i č
209
in Marija
Prezadolženca:
Starčič.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. 8 12/28—2 o imovini teh prezadolžencev, je po § 157. k. r. odpravljen, ker se je sklonila prisilna poravnava.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru,
dne 10. januarja 1929.
A 244/28 -15.	204 3—1
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Št. 46.662/28/ref. X. a.
Objava o določitvi mnogokratnika za mesec december 1928. davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin v mestni občini ljubljanski.
Komisija za določitev mnogokratnikov davščine
202 <t>8HAHCMJA KPAlbEBCTBA CPBA, XPBATA M C/10-BEHAUA, MINISTARSTVO F1NANSIJA KRALJEVSTVA SRBA, HRVATA 1 SLOVENACA, MINI-STERSTVO FINANC KRALJEVSTVA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV». Pod krogom; «MH-HHCTAP 08HAHCMJA flp. M. hHHMHfc» (podpis 8
od prirastka na vrednosti nepremičnin je določila po svojeročnimi črkami). Na tem podpisu je natisnjeno § 5. naredbe pokrajinskega namestnika za Slovenijo j s rdečo barvo število: «4000», pod tem številom: z dne 21. oktobra 1922., Uradni list z dne 31. oktobra «KRUNA — KPVHA — KRON. Na dnu, na levi pod 1922., št. 365/113, za mesec december 192 8. nogo boginje izobilja: «§. 145. up. aa«. (jjancwJwKOBaibe mnogokratnik 9*13 za vrednosti in zneske, izražene (jagKHora xaaHH ce poöujOM», na desni pod nogo bo-
v dinarski vrednosti.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 19. januarja 1929.
Razne objave.
207
Stanje Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencet
dne 22. januarja 1929.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna podloga................. 311,038.936-67
Posojila........................ 1.633,676.245-72
Genovefa Pivec, kuharica v Avguštincih, je Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,928.594-97 dne 10. julija 1928. umrla. Poslednja volja se ni Račun začasne zamene....................... 227,826.696-78
našla.
Kristina Sulcer, Ludovik Sulcer, Štefanija Sulcer, Pavel Sulcer in Ivan Sulcer kot zapustničini netjaki
Dolg države.......................... 2.966,355.034--
Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163*—
(zapustničini netjakinji), katerih bivališče sodišču ni Saldo raznih računov.................. 667,574.346-15
znano, so pozivljejo, naj se v enem letu od da-
našnjega dne zglaso pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z ostalimi dediči in z Antonom Plojem, županom v Spodnji Velki, ki se je postavil odsotnim dedičem za skrbnika.
Okrajno sodišče pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, oddelek L,
dne 21. januarja 1929.
Razglasi raznih uradov in oblastev.
St, 98/F.	187 3—2
Razglas o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državne ceste v območju gradbene sekcije v Kranju.
Podpisana gradbena sekcija razpisuje po odloku gradbene direkcije v Ljubljani prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza, in sicer:
1.	) za progi od km 15 do km 23 in od km 23 do km 32.4 Ljubeljske ceste in
2.	) za proge od km 0.0 do km 12, od km 12 do km 34 in od km 34 do km 58.4 Korenske ceste.
8.951,777.017-29
Pasiva.
'Ravnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od to vplačauo ....	30,000 000—
Rezervni fond........................ 11,270.411-90
Novčanice v obtoku................. 5.114,803.970—
Državni račun začasne zamene . •	227,826.696-78
Terjatve države po raznih računih 577,008.094-69
Razne obveznosti.................... 769,434.810-92
terjatve države za zastavljene domene ............................. 2.138,377.163-—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde..................... 83,055.870-—
8.951,777.017-29
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en linar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank ?a -n dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto.
Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.*
ginje spretnosti: «Loi du 23. Sept. 1885 § 145 du Code Pčnal la Falsification des Billets de Banque est punie d’ emprisonnement».
Na nasprotni strani; venec okoli rečenega belega kroga z glavo Obiličevo, v vencu boginje: žetve, znanosti, plovitve in industrije. Na levi in na desni od venca po ena antična ženska glava v okroglem okviru in med vencem in glavama po ena kita listnatega cvetja; nad tema glavama na levi in desni po enkrat s številkami število: «1000», a pod glavama; «MILLE DINARS», med tema številoma nad vencem: «MINISTLRE DES FINANCES DU ROYAUME DES SERBES, CROATES ET SLOVENES», na dnu venca kakor na licu: «4000 KRUNA — KPVHA — KRON».
Za te bankovce, ki se jemljejo iz obtoka, se dobiva v zameno popolna vrednost v drugih bankovcih. Zamena so vrši pri Narodni banki v Beogradu sami ali pa pri vsaki bančni podružnici v državi v času petih let; drugače ne bodo po poteku petih bet od dne, ko izide ta poziv tretjič v «Službenih Kovinah», ti bankovci več veljali in banka jih no lo izplačevala.
V Beogradu, dne 17.januarja 1929.; št6091.
Uprava
Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev.
Po sklepu upravnega odbora z dne 16. julija 1925. in naknadnem sklepu glavnega upravnega odbora Narodne banke z dne 9. julija 1928. kakor tudi z odobritvijo gospoda ministra za finance L br. 17.698 z dne 21. julija 1925. in gospoda ministra za trgovino in industrijo VI. br. 1159 z dne 27. marca 1926. se jemljejo iz obtoka bankovci državne izdaje po Din 100 — kron 400.
Popis tega bankovca jo v glavnem tak:
Čisti narisek bankovca je na licu in na nasprotni strani širok 163 in visok 99 mm. Tako na licu kakor na nasprotni strani je barva zrele višnje.
Na licu, na levi strani, je upodobljeno kmetijstvo: dva dečka s klasjem in grozdjem, nad njima na vrhu bankovca sadje. Na desni strani industrija in znanost: dva dečka z zemeljskim oblom, knjigami, kladivom, nakovalom in nad njima, na vrhu bankovca, razne tehnične priprave. Na levi nad dečkoma s trtnim listjem obrobljen krog in v njem: «§. 145. «p.
Po sklepu upravnega odbora z dne 16. julija 1925.
Licitacija se bo vršila v pisarni sekcije za vsako naknadnom sklepu glavnega upravnega odbora (fiaJicmfiHKOBateG Öshkhots kbshm cq poöwjoM». Na progo p osebe, in sicer v petek dne 2 2. fe- Nar0(jne banke z cino 9. julija 1928. kakor tudi z ’ desni nad dečkoma z oljikovim listjem obrobljen bruarja 1 929. z začetkom ob devetih za prvo odcbr-ltvij(> gospoda ministra za finance I. br. 17.698 in v njem: «Loi du 23. Sept. 1885. §. 145 du progo in v presledkih po pol ure za ostale proge v ? dn0 2i.julija 1925. in gospoda ministra za trgovino Code Pčnal la falsification des Billets de Banque est
zgoraj navedenem redu.
Popolni razglas o licitaciji glej v Uradnem listu 9 z dne 26. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Kranju,
dne 18. januarja 1929.
Št. 82.	182 3—2
Razglas o ustni licitaciji za dobavo gramoza na državni Trojanski cesti od km 105 dn km 154.2.
Gradbena sekcija v Mariboru razpisuje javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na državni Trojanski cesti v proračunskem letu 1929./1930., in sicer;
1.	) za progo od km 105 do km 120 v ponedeljek dn© 2 5. februarja 192 9. v prostorih hotela «Beograda» v Slovenski Bistrici;
2.	) za progo od km 120 do km 154.2 v torek dno 2 6. februarja 1 929. v uradnih prostorih gradbene sekcije v Mariboru,
Vselej s pričetkom ob devetih.
Popolni razglas glej v Uradnem listu 8 z dne 23. januarja 1929.
Gradbena sekcija v Mariboru,
dne 18. januarja 1929.
in industrijo VI. br. 1159 z dne 27. marca 1926.
se jemljejo iz obtoka bankovci državne izdaje po Din 1000 — kron 4000.
Popis tega bankovca je v glavnem tak:
punie d’ emprisonnement». Med tema krogoma na sredi število: «100» in pod tem številom na levi: «CT0 flMHAPA», na desni: «STO DINARA», nad tem številom «100»:	«MHHHCTAPCTBO OHHAHCHJA
KPAibEBCTBA CPBA, XPBATA M CJ10BEHAUA, MINISTARSTVO FINANSIJA KRALJEVSTVA SRBA,
Čisti narisek bankovca je na licu širok 223 in HRVATA I SLOVENACA, MINISTERSTVO FI-visok 115 mm, na nasprotni strani širok 227 in visok NANC KRALJEVSTVA SRBOV, HRVATOV IN
119 mm. Tako na licu kakor na nasprotni strani je SLOVENCEV».
barva vijoličnomodra.
Pod: «flMHAPA» in: «DINARA» bel krog, v ka-
Na licu je upodobljeno na levi strani kmetijstvo:, terem vidiš v papirju samem, če gledaš skozi ban-boginja izobilja, žonjec s srpom in snopom žita, do- ( kovcc proti svetlobi, tako z lica kakor z nasprotne klica s košaro raznega sadja. Na desni strani indu- strani, antično žensko glavo. Pod tem krogom: strija: boginja spretnosti, rudar, rokodelec s kladi-1 «KPVHA 400 KRUNA KRON». Podpis (z rokopis-vom, zemeljskim oblom ih z urno. Na sredi v belem nimi črkami): «flp. M. HhhmmI».
krogu v papirju samem, če gledaš skozi bankovec proti svetlobi bodisi z lica, bodisi z nasprotne strani,
Na nasprotni strani v vseh štirih ogalih po ena antična ženska glava, vsaka v okroglem okviru, ki
vidiš znano glavo kosovskega junaka Miloša Obi- je odičen s sadjem. Med gorenjo in spodnjo glavo liča. Nad tem krogom je natisnjeno v rdečkastotemni na levi: sidro, na desni: panj. Na levi in desni od barvi s črkami: «XnibAflA flMHAPA», na levi in belega kroga po enkrat število: «100», nad njim: desni od tega pa s številkami: «1000» in pod temi «MINISTERS DES FINANCES DU ROYAUME številkami na levi: «HILJADA DINARA», na desni: DES SERBES, CROATES ET SLOVENES», «CENT «TISOČ DINARA» in nad tem: «MMHMCTAPCTBO DINARS CENT», pod tem spodaj: «KPVHA 400
KRUNA KRON».
Za te bankovce, ki se jemljejo iz obtoka, se dobiva v zameno popolna vrednost v drugih bankovcih. Zamena sc vrši pri Narodni banki v Beogradu
* Ta razglasa sta priobčena v «Službenih Novi-nah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 25. januarja 1929., št. 20.
aami ali pa pri vsaki bančni podružnici v državi v času petih let; drugače ne bodo po poteku petih let od dne, ko izide ta poziv tretjič v «Službenih Ko vinah», ti bankovci več veljali in banka jih ne t>> izplačevala.
V Beogradu, dno 17.januarja 1929.; St.6091.
Uprava
Narodne banke
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
St. 3557/1929.	“	235
Razglas o licitaciji.
Krajevni organi osrednjega urada za zavarovanje delavcev potrebujejo za poluletno zalaganje svojih ambulatorijev in članov z zavojnim materialom primeroma 1600 kg vate, 1600 kg vate iz staničnine, 25.000 m hidrofilne tkanine, 35.000 povezkov ka-lika razne širine in dolžine, 25.000 zavojev iz mulja razne širine in dolžine, 2000 zavojev iz malca, 3000 m impregnirane hidrofilne tkanine, 1000 trioglatih robcev in 1000 m Billrothovega in Mozetigovega batista.
Za dobavo tega blaga se razpisuje s tem pismena ofertna licitacija na dan 2 0. februarja 192 9. ob enajstih; do tega roka se morajo izročiti zapečatene pismene ponudbe v vložišču podpisanega urada. Na zavitku je treba označiti: «Ponudba na licitacijski razglas št. 3557/1929 za dobavo zavojnega blaga».
Vse ponujene cene se morajo umeti franko vklad, franko poštnina, odnosno voznina.
Vsaki ponudbi se morajo priložiti vzorci za vse ponujene vrste blaga.
Vsak ponudnik mora položiti do gorenjega roka pri blagajni osrednjega urada jamčevino 20.000 Din.
Ponudbam, opremljenim s kolkom za 100 Din, je treba priložiti potrdilo pristojne trgovske zbornice, da »e sme dražitelj udeleževati javnih licitacij, in njegovo pismeno izjavo, da so mu licitacijski pogoji znani in da pristaja, dražiti po njih.
Ponudba se mora predložiti na tiskovini, ki jo lahko dobi vsak dražitelj pri osrednjem uradu za 5 Din. V tej tiskovini so obseženi vsi natančnejši pogoji dobave. Ponudbe, ki se ne bi podale na teh tiskovinah, in ponudbe, ki ne bi ustrezale predpisar nim pogojem, se ne morejo vpoštevati.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu
(Mihanovideva ulica br. 3/III.),
dne 28. januarja 1929.	•
Vabilo na prvi redni občni zbor,
ki ga bo imela
Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, r. z. z o. z.,
dne 11. f e b r u a r j a 1 9 2 9. ob petnajstih (ob 3. uri popoldne) v novih poslovnih prostorih v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6, II. nadstropje, s tem dnevnim redom:
1.	) Poslovno poročilo.	H19
2.	) Potrditev računskih zaključkov.
3.	) Čitanje revizijskega poročila.
4.	) Volitev nekaterih članov načelništva in volitev" nadzomištva.
5.	) Slučajnosti.	Načelništvo.
Vabilo na občni zbor,
ki ga bo imela
Gospodarska zadruga akademskega društva «Jadrana», r z. z O. z. v Ljubljani,
dne 8. februarja 1929. ob 18. uri v Akademskem kolegiju v Ljubljani (Kolodvorska ulica št. 22) s tem
dnevnim redom:
1.	) Čitanje zapisnika.
2.	) Poročilo načelništva.
3.	) Blagajniško poročilo in potrditev računskega zaključka za leto 1928.
4.	) Čitanje revizijskega poročila Zadružne zveze in ukrepi zbog tega poročila.
5.	) Poročilo nadzomištva.
6.	) Volitev načelništva in nadzomištva.
7.	) Slučajnosti.	234
V L j u b j j a n i, dno 29. januarja 1929.
Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
«Voika», d. d.,
dne 14. februarja 192 9. ob enajstih v družbenih prostorih v Ljubljani, Krekov trg št. 10.
Dnevni red:
a)	Izpopolnitev upravnega sveta.
b)	Volitev revizorjev in namestnikov.
c)	Slučajnosti.	215
* * *
Udeležba je dovoljena po § 14. družbenih pravil samo delničarjem, ki so položili šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic.
V Ljubljani, dne 29. januarja 1929.
Upravni svet.
Vabilo na redni občni zbor,
ki ga bo imela
Hraniln’ca v Križevcih, d. d.,
dne 15. februarja 19 29. ob desetih v poslovnih prostorih Prekmurske banke, d. d., prej Mura-
szombati Takarčkpčnztdr, v Murski Soboti.
Dnevni red:
1.	) Ugotovitev sklepčnosti.
2.	) Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh ove-rovateljev zapisnika.
3.	) Poročilo upravnega sveta in nadzorstvenega sveta o minulem poslovnem letu.
4.	) Odobritev bilance za leto 1928. in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu.
5.	) Sklepanje o čistem dobičku iz leta 1928.
6.	) Volitev upravnega sveta in nadzorstvenega sveta.
7.	) Slučajnosti.	206
* * *
Na občnem zboru ima vsak delničar, ki je vpisan vsaj šest dni pred občnim zborom v družbeno tev-meljno knjigo delničarjev in ki položi svojo delnico do otvoritve občnega zbora pri blagajni Prekmurske banko, d. d., prej Muraszombati Takarčkpčnztdr, v Murski Soboti, do 50 delnic za vsako delnico po en glas, za vsakih nadaljnjih 10 delnic pa le po en glas.
V Križevcih, dne 26. januarja 1929.
Upravni svet.
Vabilo na 55. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Prekmurska banka, d. d.,
prej
Muraszombati Takarćkpćnztar,
dne 15. februarja 1929. ob štirinajstih (ob 2. uri popoldne) v svojih poslovnih prostorih v
Murski Soboti.
Dnevni red:
1.	) Ugotovitev sklepčnosti.
2.	) Imenovanje zapisnikarja in volitev dveh ove-rovateljev zapisnika.
3.	) Poročilo upravnega sveta.
4.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
5.	) Odobritev bilance in računa izgube in dobička za leto 1928. in podelitev absolutorija upravnemu svetu in nadzorstvenemu svetu.
6.	) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička.
7.	) Volitev upravnega sveta in nadzorstvenega sveta.
8.	) Slučajnosti.	203
$	*	tj;
Na občnem zboru ima vsak imetnik nove delnice — ki se glasi na imetnika — za vsako delnico po en glas; lastniki starih delnic — ki se glase na ime — pa imajo, čo so tudi vpisani v družbeno temeljno knjigo delničarjev, za vsakih pet starih delnic po dva glasova.
Glasovati sme le oni delničar, ki položi v zadnjih osmih dneh prod občnim zborom in do njega otvoritve svoje delnice pri blagajni Prekmurske banke, d. d., prej Muraszombati Takarčkpčnztdr, v Murski Soboti, ter se izkaže na občnem zboru s priznanico o pologu.
Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice o pologu delnic in ki jih je svojeročno podpisal dotični delničar-pooblastitelj.
V Murski Soboti, dne 25. januarja 1929.
200	Vabilo.
Ker izredni občni zbor Zadružne knjigarne v Ljubljani, r. z. z o. z., sklican na dan 21. januarja 1929., ni bil sklepčen, se bo vršil po i § 20. zadružnih pravil
nov irreden občni zbor
dne 18. februarja 192 9. točno ob osemnajstih (ob 6. uri zvečer) v tajništvu Narodne strokovne zveze v Ljubljani, Čopova cesta, in sicer s prvotnim dnevnim redom (glej Uradni list 4 a dne 11. januarja 1929.).
V Ljubljani, dne 24. januarja 1929. Načelništvo.	Nadzomištvo.
192 3—2	Poziv upnikom.
Firma Slokar & Riedl, družba z o. z., trgovina z lesom v Kamniku, je prešla v likvidacijo.
Podpisani likvidator pozivlje vse, ki bi imeli do te firme kakršnekoli terjatve, naj mu jih priglase najpozneje do konca meseca februarja t. 1.
V Kamniku, dne 19. januarja 1929.
Drago Riedl s. r.,
posestnik in trgovec z lesom v Kamniku, likvidator.
214 3-1	Poziv upnikom.
«Moslavina», veletrgovina z vinom in žganjem, družba z o. z. v Ljubljani, je sklenila razdružitev ter je prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo v 14 dneh terjatve podpisanemu likvidatorju.
Peter Hartman s. r.,
trgovec v Ljubljani VIL, Celovška cesta št. 50, likvidator.
190 3-2	Poziv upnikom.
«Tex ti 11 a», trgovska in industrijska d. d. v Ljubljani, Krekov trg št. 10, jo sklenila na izrednem občnem zboru z dne 3. decembra 1928., znižati svojo delniško glavnico 3,000.000 Din na 300.000 Din. Zato se njeni upniki pozivljejo, naj se zglase pri družbi v treh mesecih od dne, ko se ta poziv tretjič objavi v «Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti».
V Ljubljani, dne 18. januarja 1929.
Upravni svet.
213	Objava.
Izgubil sem indeks medicinske fakulteto univerze v Ljubljani za leta 1926. do 1928. na ime; Franc J Brumen iz Koga (Štajersk o).
I Proglašam ga za neveljavnega.
Franc Brumen s. r.
211	Objava.
Izgubil sem izpričevalo z dne 19. junija 1925. o opravljenem završnom izpitu na meščanski šoli v Brežicah in letno izpričevalo IV. razreda meščanske šole v Brežicah, dovršenega v šolskem letu 1924./ /1925.
Proglašam ju za neveljavni.
Vladimir Merhar s. r., trgovinski akademik v Brežicah.
183 3-3	Obiava.
Izgubil sem uradno legitimacijo št. 2054, ki mi jo je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole ▼ Ljubljani dne 2. novembra 1925., legitimacijo za polovično vožnjo po državnih železnicah št. 171.516, izdano dne 3. oktobra 1925., in legitimacijo za nošenje orožja št. 1467, izdano dne 8. avgusta 1925.
Proglašam jih za neveljavne.
Franc Slemenšek s. r., pripravnik finančne kontrole v Svečini.
Za zadrugo: Branko Vajda s. r., tajnik.
Upravni svet.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.