^ed (Uil7 t*ctpl Saturdajrs. Sundaji and HolIdaya. PROSVETA , * :_ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Urodnilki in upravntikt prostori: 1657 South Lawndalo Ava. Offloo of Publioatioa: S657 South Lawndala Ava Tolophono, Rockwoll 4904 LgTO-VEAB XXXVL Cena lista i« $6.00 « tU*K irtt^LiS s Kr^Vff? chicago 23. ill.. torek. 13. junija (june 13). 1944 Subaeriptlon $6 00 Yoarly STE V.—NUMBER 115 AccopUnct for mailing at »peclal rute of poatage providod for in »eetion 1103, Act of Oct. 3, 1917, authortaed on Jun« 4, 1916. Američani zasedli nemško trdnjavo! Ameriške čete zavojevane v bitkah z Nemci v bližini Cherbourga. Enote britske mornarice bombardirajo nemške pozicije pri Argonautu in Orionu. Nemci dobivajo udarce v vseh sektorjih italijanske fronte.—Ruska armada začela veliko ofenzivo na Karelijski ožini nad Leningradom. Prebila je Mannerheimovo linijo v več krajih in zasedla 82 naselbin.— Čungking naznanil okupacijo japonske vojaške baze London, 12. jun. — Ameriške čete so prodrle osemnajst milj daleč v notranjost Normandije in zasedle Carentan, nemško trdnjavo na najožjem pasu polotoka, pravi uradni komunike. Na-cijska linija, ki gre skozi Cerij-ski gozd, je bila prebita v več krajih. Radio Berlin je naznanil izkrcanje novih ameriških in britskih čet pri £t. Vaast la Ho-gueju, petnajst milj vzhodno od Cherbourga. Ameriške oklopne kolone prodirajo proti St. Lo, komunikacijskemu centru v Normandiji, z vzhodne in severne strani. Caen, kjer so v teku ljute bitke, je še v nemških rokah. London. 12. jun.—Ameriške čete so zavojevane v bitkah z Nemci v predmestjih Monte-bourga, štirinajst milj od Cherbourga, velikega pristaniščnega mesta, in štiri milje od Valogne-sa. Slednje je zadnje veliko mesto pred Cherbourgom. V isti vojni coni so ameriške čete v prodfranju proti Cher-bourgu prekoračile reko Merde-ret v več krajih. Zasedle so Li-son, deset milj južno od Isignyja ob cesti, 'kl vodi V St. Lo.: Enote tritske bojne mornarice bruhajo izstrelke na nemške pozicije pri Argonautu in Orionu. Ljute bitke med zavezniškimi in nemškimi oklopnimi kolonami se nadaljujejo na ozemlju ob progi železnice Bayeux-Caen. Nemško poveljstvo je zagnalo več sto tankov v bitke proti zaveznikom. Radio Berlin trdi, da zavezniška armada v Normandiji šteje do 400,000 mož. Osemnajst zavezniških divizij je zbranih na ozemlju med reko Orno in Ste. Mere Eglisem. Pariška ra-diopogtaja pravi, da britske in ameriške bojne ladje bombardirajo Harfleur, mesto na severovzhodni konici polotoka. Nemški radijski komentatorji še vedno trdijo, da je feldmar-Rommel dopustil izkrcanje zavezniških čet z namenom, da Kračuna z njimi v odločilni bit-kl Nemci so priznali, da so se nadaljnje britske, kanadske in ameriške čete izkrcale v Normandiji. Zavezniško poveljstvo poroča, britikt in ameriški letalci '"'•■'i l>ombe na železniške po-;,ajc. križišča, mostove in nem-letališče pri Cherbourgu. 12. junija.—Ameriške in '"'t ke kolone zadajajo udarce " on em v vseh sektorjih itali janske fronte. Oddelki osme britske armade so zasedli Avez •>, cestno in železniško križi-4H milj vzhodno od Rima, oaro, Chieto in Sulmono. ' ' pete ameriške armade so 1 latami štirinajste nemške ar "itJ Prodrle so 15 milj dsleč '•"»njih 24 ursh. Zasedle so ' ,r'lje v bližini Bolsenakegs Je-1 Prve čete so dospele do k«'. ki je oddaljena urno 88 V*1 Florcnce. General Mark c-lark. poveljnik pete arma-i« naznanil okupacijo Mont ' 'b Castra, 70 milj aeveroza flr»o od Rima. Ameriški bombniki so s svo-baz v Italiji uprizorili napa-' Gslati in nemška letal I-eri Bukarešti, glavnem me-J um unije. Tarča bombardi- ranja iz zraka sta bili tudi Kon-stanca, rumunsko pristaniščno mesto ob Črnem morju, Girgiju in Smederevo v Jugoslaviji. London, 12. jun.—Ruska armada je začela veliko ofenzivo na Karelijski ožini nad Leningradom, prebila finsko Mannerheimovo linijo v več krajih ter zasedla 82 vasi in naselbin. Ofenzivo je naznanil premier Stalin v odredbi dneva. Rusi so v akciji, katere cilj je zdrobitev Finske, zaveznice Nemčije, na 25 milj dolgi fronti med Ladoškim jezerom in Fin-skim zalivom. Izgleda, da hočejo sovjeti vreči Finsko iz vojne, ker je zavrnila predložene ji mirovne pogoje. Ti so uključevali izgon sedmih nemških vojaških divizij iz finskih pokrajin. Finski vojaški krogi v Helsin-ku so priznali, da so Rusi prebili Mannerheimovo linijo. Velika sovjetska ofenziva se je pričela zadnji petek, tri dni po zavezniški invaziji Francije. Pearl Harbor; Ha vaj L 12. jun. Ameriška bojna letala in bombniki so izvršili nove napade na japonske letalske in mornarične baze, poroča glavni1 stan admirala Chesterja W. Nimitza. Bombe so padale na Saipan, Tinian, Guam, Moen, Doublon, Paret in Schouten. Čungking, Kltajaka, 12. jun.— Poveljstvo je naznanilo popolno okupacijo Lunglinga, druge največje japonske vojaške baze v provinci Junnan, po enajsti kitajski armadi, katere poveljnik je general Sung Hsilien. Japonska vojaška posadka je bila zdrobljena v bitki s Kitajci. Poveljstvo pravi, da je okupacija Lunglina največja kitajska zmaga v ofenzivi, ki se je pričela pred dvema tednoma na fron ti ob reki Salveen. Velika ameriška pomoč Rusiji Vrednost materiala in živeža znaša čez pet milijard Moakva. 12. jun.—Amerika je K>slala sovjetski Rusiji na podlagi posoj/ilno - najemninskega programa orožja, streliva, bojnega materiala in živeža v vrednosti $5,357,000,000. To je razkril komisarijat za zunanjo trgovino v pravkar objavljenem sorpčilu. Poročilo naglaša kooperacijo med Ameriko in sovjetsko Rusijo. Izdano je bilo ob drugi obletnici sklenitve dogovora med državama. Amerika je poslala Rusiji 12,-256 bojnih letal vseh vrstev, 9214 tankov, 237,634 tovornih avtov in drugih motornih vozil, 25,-390 topov, 1,011,880,000 nabojev in 2,545,200 ton živil in drugih potrebščin. Pravda, glasilo komunistične stranke, in drugi ruski listi se zahvaljujejo Ameri-ci za veliko pomoč. Rdeča zvezda, organ armade, poveličuje trdnost zveze med sovjetsko Rusijo, Ameriko in Veliko Britanijo. Ta zveza tvori podlago mogočni koaliciji demokratičnih držav, ki se je odločila za poraz sovražnika in preprečenje agresij v bodočnosti. M C IV< Rusija naglaša enotnost z Ameriko Sovražnik ne bo povzročil razkola med zavezniki Moskva. 12. junija.—Sovjetski uradni krogi in tisk poveličuje jo in poudarjajo enotnost med sovjetsko Rusijo in Ameriko. Pravda, Izveitja, Rdeča zvez da in drugi ruski listi izražajo v svojih uvodnikih zaupanje, da sovražnik ne bo uspel v prizade vanjih, katerih cilj je povzročitev razkola med Združenimi na rodi. Vsi nsglašajo popolno enot nost med ruskim in ameriškim ljudstvom v težnjah za hitro zmago. SI i cen aentiment je prišel do izraza na banketu, ki ga je priredil zunanji komisar Molotov Američanom in Angležem v po čast. Banketa ao «e udeležili ameriški poalanik W Averrell Harriman; John R. Deane, na čeinik ameriške vojaške misije v Moskvi; Eric Johnston, pred-aednik Ameriške trgovske zbornice. ki se mudi v Ruoiji ns obisku; Arcbibald Clark-Kerr, poalanik Velike Britanije, in člani njegovega štaba. Kampanja za peto vojno posojilo Chicago, 12. jun. — Kampanja, za peto vojno posojilo se je pričela danes po vsej Ameriki. V Chicagu se je prijavilo čez 100,-000 prostovoljcev za delo v kampanji. Kvota za Chicago in o-kraj Codli je $694,014,000. Cilj kampanje Je podpis vojnegu posojila v vsoti šestnajst milijard dolarjev.' Apeli na ljudi, naj Kupujejo vojnohranilne bonde, so bili že izdani. Kampanja se zaključi 8. julija. Hoan prijavil kandidaturo Ma governerja Madlson, Wis., 12. jun. — Da-niel Webster Hoan, bivši socialistični župan v Milwaukeeju, se je pri državnem tajniku prijavil kot kandidat za governerja pri demokratskih primarnih volitvah, ki se vrše 15. avgusta. Hoan j« bil župan Milwaukeeja 23 let. Pri volitvah 1. 1940, ko je ponovno kandidiral, je bil pora žen. ' francoski upornki zasedli tri mesta Policijski načelniki in župani ustreljeni NEMCI GROZE Z RE-PRISAL1JAMI I run, Španija. 12. jun.—Francoski uporniki in partizani so okupirali Toulouse, Limoges in Tarbes, strategična mesta v Južni Franciji, se glase sem dospela poročila. Policijski prefektt, župani in drugi uradniki, ki so sodelovali z nemškimi vojaškimi avtoritetami, so bili ustreljeni. Poročila dostavljajo, da so partizani zasedli ne samo omenjena mesta, temveč tudi okoliške pokrajine. (Vesti iz švicarskih in švedskih virov omenjajo revolto francoskih rodoljubov, ki je zajela vse kraje od Metza do Avig-nona. Rodoljubi so zasedli železniško postajo v Bellegardu, kjer je nacijski glavni stan. Ubili so 48 in ujeli 150 Nemcev.) Neki potnik, ki je dospel iz Francije v Irun, je povedal, du zavezniki zalagajo francoske u-pornike in partiiane z orožjem. Ceste v Franciji so bolj v kaotičnem stanju nego so bile 1. 1940. Prebivalci iz obrežnih kra jev beže v centralno Francijo. Več beguncev je dospelo v Španijo iz Pariza in drugih francoskih mest. Ti so razkrili, da so uporniki okupirali nekaj vasi in naselbin in pobili več uradnikov zaradi sodelovanja * naciji. Ljute bitke med uporniki in Nemci divjajo v pokrajini Oyonnax, Ca I ud i In Morezu. Uporniki so zavojevani v bitkah z Nemci za kontrolo Fort de 1'Keluaa, i- •< London. 12. junija.—Nemški fcldmaršal Kari von Rundstedt je po pariški radiopostujl naznanil, da bodo oni Francozi, ki se upirajo Nemcem, postavljeni ob zid in ustreljeni. "Kksekuclje," je dejal, "so v soglasju z, vojnimi zakoni." Doznava se, da je reprezentant generala Charlesa de Gaulla, predsednika francoskega narodnega odbora, obiskal Bayeux, mesto v Normandiji, ki je prišlo pod kontrolo zavezniške oborožene sile, in govoril preti več tisoči Francozov nu glavnem trgu Radio Alžir Je sinoči a|>eliral nu ženske in moške v Franciji, Nemci vladajo centralno Francijo Pariške bolnišnice natrpane z ranjenci London. 12. jun.—Nemška ar-mada je prevzela kontrolo nad vso centralno Francijo, kjer je Vichy, sedež lutkarske Lavalove vlade, pravi radijsko poročilo. Pokrajine AUier, Cantal, Haute Loire in Puy de Dome tvorijo centralno Francijo. Francoski urudniki so bili odstavljeni in nadomeščeni z nemškimi. Vesti iz Švice pravijo, da so pariške bolnišnice nutrpane z nemškimi vojuki, ki so bilLra-njeni v bitkah z zavezniki v Normandiji. Gledališču so bile spr«-menjenu v bolnišnice. Vsi francoski zdravniki so bili pozvani, nuj se tukoj prijavijo pri nemških avtoritetuh za službo v vojaških bolnišnicah. Vest iz Berna trdi, da so bile vse telefonske in telegrafske komuni-kacije suspendirunc v severni Franciji, Zavezniki in partizani napadli Nemce na otoku Slovaška firma Uri nacijsko propagando VVushlngton, l). C.-(CEN) Nemška čaanišku ugentura DNB poroča o uktivnostih slovaške filmske kompunije, ki je bilu ustanovljenu pred štirimi leti. Tu razpadava nemške filme z na cijsko propugundo v Slovakiji. DNB poroča tudi, du je Tiao, alo-vaški kvlzling ln predsednik lutkarske vlade, imenoval An dreju GermuŠku zu župunu mestu Prešovu. Nu podlugl dogo voru z naciji Tiso imenuje mest ne in občinske uradnike. Pred sklenitvijo dogovoru ju ljudstvo izvolilo uradnike. Vojni delavski odbor proti zvišanju plače Chicago, 12. jun.—Vojni de luvski odbor se je izrekel proti zvišanju plače delavcem, kl so upoalenl pri Goss Printing Press Co, Delavci, člani unije strojni kov ADF, so Zahtevali zvišanje plače za deset centov na uro Odbor je sankcioniral uključttev provizije o unijski delavnici l>ogodbo, kutero .Je jeklarska unija CIO sklenila a Chuin Helt Co. v Milwaukeeju. Pogodba krije okrog 3000 delavcev. naj mobilizirajo vsa aredstva za l)oj proti Nemcem, sr Jf' Domače vesti Is Clevelanda Cleveland, Ohio.—V bolnišnici St. Vincent je umrla Alojzija Koren, roj. Kraje, doma iz vasi Travnik pri Loškem potoku, odkoder Je prišla v Ameriko preti 39 leti. Zapušča moža, eno hčer in enega sinu, ki je pri vojakih, v New Vorku pu sestro,—Po daljši bolezni je umrla Helen (Mlller) ILunbrecht, »turu 54 let ln domu od Reke, kjer zapušča sinu ln več sorodnikov, V Clc-velundu zapušča moža in sestro. -V bolnišnici Charity Je umrla Frances Novak, Stara 46 let. Z a-pušču moža Johna, bivšega mestnega odbornika, enega sinu, očetu ln tri bn%—Po dolgi in mučni bolezni je umrl Erhest Vodnik, star 58 let, Doma je bil lz St. Ruperta na Dolenjskem, kjer zupušča tri sestre in več drugih sorodnikov. V Clevelandu zapušča ženo, štiri hčere In več drugih sorodnikov.—V mestni bolnišnici ae nuhaja rojak Paul Sluga. Prijatelji ga lahko obiščejo. Nov grob v New Yorku New York.—V bolnišnici nu VVelfarc Islandu je umrla Mary Tomec, stara 72 let. Bila je samska in doma iz Osilnice pri Kul pi, odkoder je prišla v Ameriko 1. 1907. Žlvelu Je ves čas v New Yorku, kjer zapušča dve neča kinji. V Loulalsnl zapušča brata Antona. Naill mrtvega Superior, Wyo,—Dne 3. t. m ao našli v postelji mrtvega Lov rcnca Pintarja. Star je bil 53 let, član društvu 134 SNPJ In rojen v Javorjih pri Poljanah nad Skofjo Loko na Gorenj skem, Zupušča ženo, tri »Inovt in več sorodnikov. o. d. Beilly Igra stare Igro. Vladni odbor kaznoval dve uniji Krienje proti-stavkovne obljube Chicago, 12. junija.—Pokrajin ski direktor vojnega delavskega odl>ora je kaznoval dve uniji ker ata kršili protiatavkovno ob ljubo v vojnem času. Prizadeti ata uuiju uvtnili delavcev (A D. K ), ki je oklieula stavko proti Revere Cofjpet Hi Jiraaa Co. v Chicagu, in < jeklarska uniju (CIO), ki je okHralu stavko pro ti Kvihrude' Mhtor« Co. v Mil waukeeju. Pokrajinski direktor Kdgar L. VVarreri je dejal, da je kazen v Izločitvi provizije glede unljskt delavnice iz pog Ia. . . ... PROSVETA the EMUGHTEHMalT glasilo or lastimra sLOvrorei« harodhe JEDNOTE diUv« (iavaa Cklcaf) te pol tete. fUi «• tetrt letaj m C Cook C*. 17 je tt c*lo tel«. » » «• M ■* KMtof m m tal ta« iHk » PROSVETA 2657 59 So. UwodiU An. Chicago 23. MEMBER or THE FEDERATED f7«i0 Cook i« v atete*«- te te prtiteu Glasovi iz naselbin bazne zadeve Caafcai. O.—Odkar Ta vsota ni velika, bratje in sestre! Naša podružnica se bi morala vsekakor bolj postaviti. Ako vam je kaj na tem, da pomagamo Paii stari domovini do svobode, tedaj je vaša dolžnost da pi>m#g?*e Osvobodilna fron ta se bori za dosego svobode, demokracije in poštenega življenja v demokratični in federali-je Molek vladal blazni menih Raaputtn. V | z^rani Jugoslaviji Da se to do- 1 tokracijo, nad carsko hišo pa je reaigniral. sfno slišali rizna mne-! Sofiji so bili Koburgi, v Belgra- L^ Je t^ba velikih finančnih Ivan Molek je delal v prid j du Obranovi« in Karadžordže- prk>pevko*. Za iste cilje se bo- viči, v mali Črni gori Nikita, Id • oklrnaiu ila utuner (Junc 30. 1M4). poleg v#ega J^SJpSSl* vam K s tem Murnom potekla naročnina. viU K> pravočasno, da »e vam list ne ustavi imena Pano- Zvezno vrhovno sodišče je zadnje dni podalo vaze.^ odlok, s katerim je podvrglo vse privatne zavarovalninske družbe federalni oblasti Odlok večine se glasi, da je te vrste biznis l^vnen zveznemu protitrustnemu zakonu, ker ae zavarovalninske dnii^ pe-čsjo z meddržavno trgovino. S tem je sodišče razveljavilo 75 let star precedent. ... .. t . Zavarovalninske firme vseh vrst so danes največji biznis v deželi ki predstavlja okrog 50 milijard dolarjev vrednosti. Med temi firmami so gigantične korporacije; največje med njimi z vee milijardnim premoženjem vsaka. Gospodarsko prebijajo ve-l»ko nu* in na investicijskem trgu so danes glavni faktor. In kjer ie gospodarska moč, tam je tudi sedet politične moči. Vse zavarovalninske firme in tudi bratake organizacije iirom dežele ao bile do danes podvržene le državnim oblastem-regu-lacijam posame^pih držav, ne zvezni vladi. Pri tem ostane tudi še v bodoče, ker odlok vrhovnega sodišča ne razveljavlja državnih regulacij; monopolistične zavarovalninske firme pod vrača le zvezni antitrustni zakonodaji. . , , . Ta odlok se izrecno tiče Južne zavarovalninske zveze, v kateri je včlanjenih 200 firm, ki poslujejo v petih južnih državah in se pečajo z zavarovanjem proti požaru. Ta zveza je bila obtožena po justičnem departmentu "monopolistične zarote," kar je kršitev zveznega antitrustnega zakona. Za ves zavarovalninskl biznis je bilo to nekaj novega, nekaj, kar vmidi inšurenčnim kapitalistom. Do lani ni bila še nobena zavarovalninske kombinacija obtožena kršenja tega zakona, ker je bil U biznis smatran, da stoji izven te postave. Ta odlok pa je odprl pot, ' da antitrustni oddelek zveznega justlčnega departmenta pazi tudi na zavarovalninske družbe. J Lani Je inšurenčni biznis nagnal v VVashington stotine lobistov, ki so skozi kongres hoteli potisniti zakon, ki bl zavarovalninske fii me izrecno postavil izven protitrustnega zakona. To potezo jim je obakrat preprečil aenator O Mahoney iz Wyominga, ki Je razbili njih igro. S to potezo so zavarovalninskl magnati hoteli prehiteti odlok vrhovnega sodišča. Zdaj bodo imeli še več vzroka, da-delujejo za sprejetje takega zakona. Razbijanje trustov" je v Ameriki staro že 50 let. Včasih je bilo to razbijanje" gola farsa, včasih pa resen poskus vlade. Rocke-ft llerjeva Standard Oil Co. je bila na primer leU 1910 "razbita" na več kosov—na več separatnih družb. Danes je vsaka teh družb večja kombinacija in večji monopol kot je bila matična družba. Vse nove firme—Standsrd Oil of New Jersey, Standard Oll of Indlana, Standard Oil of California Itd —so pod dominacijo enih in istih kapitalistov ln segajo tudi izven meja Amerike. Standard Oil of New Jervey je na primer imela tajno monopolistično pogodbo z nemškim kemičnim t r ustom. Ta pogodbaOe omogočevala nem&kemu nacizmu oboroževanje: Izdelavanje u^cftiega kavčuka, na drugI strani Je po to onemogočala v Ameriki. Sllčne tajne dogovore je Imelo tudi več drugih ameriških velekorporacij z nacij tklmi trusti ali kartell. Zadnje čase- zopet veliko slišimo o potrebi "razbijanja trustov" ali monopolov. In *icer nc samo v domačih mejah, marveč tudi v mednarodni areni. Ampak vsa zgodovina pokazuje, da Je truste in monopole nemogoče razbiti. Tu pa tam je mogoče začasno le potlačiti ali omejiti to alf ono monopolistično zlo, na primer dogovore o cenah, ampak monopotskega razvoja kapitalizma to ne ustavi. Edino zdravilo proti monopolističnim komblnačljam Je— podr-žavljenje ali soclaliziranje b»tih. Tudi privatnih lnšurencov. Te" kombinacije nuj prevzamejo Javne Itfirp«»racije, ki so last vsega ljudstva in v službi vsega naroda. Le s tem bo mogoče ubiti mo-nopoli»tičmga zmaja, čijega glavni smoter Je grmadenje profilov i»;« račun poln«' produkcije ln maksimalne uposlenostl. nje. slovenskega delavstva celih 28 let v uredništvu najboljšega slovenskega lista v Ameriki. Ker ae je večina gL odbornikov na februarski seji odločila za nekaj, kar je precej zadelo na odpor pri onih članih, ki so verjeli v nau-] ke enega najboljših slovenskih ž urna listov v vrstah našega delavstva, je razumljivo. Nekateri dopisniki so za Molka, drugi so proti, kar ni nič novega, kajti vsak razume in tolmači to zadevo na svoi način. Neki dopisnik je na primer mnenja, da je Prosveta spet prešla v Zavertnikovo dobo. Ako bi bil Jože še živ in če bi bil slučajno še urednik, bi ga gotovo zadela ista usoda kot je zadela Molka, lujti Jože se je navadno držal smernic, ki so jih začrtali dele-gatje na konvencijah Nekateri pa so nasprotnega mnenja, kar pač dokazuje, da pri listu ni stroge cenzure, če sploh je cenzura. Prosveta je bila dober list od svojega rojstva in se danes je najboljši slovenski list. Smernice lista so se res nekoliko spremenile, tako da se sedaj porabljajo cele kolone za partizansko propagando, ampak to je le začasno in v sedanjih razmerah, ko gre za vprašanje slovanstva, je to do neke meje potrebno. Razburjanje glede bodočnosti lista pa je nepotrebno, kajti list je še vedno last jednotinega članstva, le težko nam je, ker je bil star delavec tarča te malenkostne spremembe. Prosveta je vedno stala za pravično slovar v vseh ozirih, tako stoji tudi sedaj. Danes stoji za onimi slovanskimi voditelji, ki skušajo slovanske narode rešiti suženjstva, ki se borijo proti tujim in domačim sovražnikom — izpod carske, balkanske in napol azi-jatskoorientalske tiranije. Da se ta osvoboditev vrši z začasno dik taturo, se ne more zanikati. Ampak kdo bi bil zmožen rešiti to vprašanje brez odločnega vodstva? -Zakoni, ki imajo duh humanitarne vsebine in milobe, so seveda dobri, ampak poslužila se jih bi reakcija in bi vrgla "nevedne" slovanske mase nazaj za več let, ali pa v kaos in krvavo revolucijo. Dolžnost vsakega slovenskega časopisa v Ameriki je, da začasno da moralno podporo vstaja jočim slovanskim ljudstvom, da se oevobodijo dolgoletnega rob-stva in si priborijo svoje človo-čanske pravice. Saj nam je zna no, da je vladajoča kasta z ger-manlzmom na vrhu tlačila slovanska ljudstva, ki so garala potu svojega obraza za vzdrzevanje trinogov ln Izkoriščevalcev, domačih ln tujih. Kdo so bili vladajoči krvniki slovanskih ljudstev? Kdo so bili tisti trinogi, ki so tlačili milijone ljudstev? V Rusiji so bili Ro-manovci s svojo preperelo aris- je gnezdil tam za vršacem Lov-cena. Ti in drfcgi so delili "svojim" ljudstvom svobodo v obliki batine, tiranije in izkoriščanja ter s pomočjo križa. Njihova oblast se je metala in križala na podlagi krščanstva in oriental ske mistike: - v Dinastija Karadžordževičev je po prvi svetovni vojni "uredila' Jugoslavijo s pomočjo pravoslavne in katoliške vere dfciroma cerkve. Provincialne vlade so funkcionirate na isti način in njihovi bani so biM pravcati indijski maharadže. Vsak ban je bil moderno oblečen tiran fc velik gospod. Ves ustroj vladavine je bil do mozga korumpi ran in cerkev je zlasti na Slovenskem imela v svojih rokah vso oblast. Sedaj izgleda da stoje slovanska ljudstva pred preporodom, moderno dobo, pred zarjo svobode! Na površje so prišli nov elementi, ki uživajo rešpekt pc vsem svetu, katerega so si pri dobili s svojim delom. Tako vi dimo na svetovnem pozoriščv osebnosti kot je Jože Stalin, Ed vard Beneš in pa voditelje osvo bodilne fronte v Jugoslaviji, p£ če se z njimi strinjamo popol noma, samo delno ali pa nič, U ne spremeni dejstva. Ampak nazaj na Lawndale Ivan Molek je bil najboljši de avski učitelj med Slovenci v A meriki. Zato je marsikoga zbod la vest, ko smo čitali, da je bi prisiljen položiti resignacijo Dobro je, da smo pri vsaki stva ri stvarni. Vsi vemo, da je bi prizadet mož, ki nas je 28 let u čil in bodril ter kazal pot. Ra zume se, da je bila zadeva hud& in da je težko stvar preboleti Nikakor pa ni pravilno, da sc govori o kakšni cenzuri ]?ri tem listu. Zato ja najboljše, da o-stanemo mirni in trezni, kajti 13. konvencija hi več daleč, takrat pa lahko pride do najboljšega in stvarnega sporazuma Miehael Cholc 315. PRISPEVKI SANSU Cleveland. O. — Pri podruž niči št. 48 SANS sem v maju prejel sledeče prispevke: Jos. Okar $2, društvo 748 SNPJ $5, društvo 53 SNPJ $12.50, J. Ces-nik $1, Martin Plut $1, društvo 71 ABZ $2, Paul Zele (član društva 53 SNPJ) $10, društvo 312 SNPJ $3, Angela Kalin $2, družina Gašper Bašel $3 in Cpt Fred Cesnik $6, ta naš mladi slovenski a vi jati k, ki je že prej poklonil lepo vsoto za osvoboditev domovine svojih staršev, pač posnemanja in priznanja vreden ter zaveden ameriški Slovenec! A. Skapin je Izročil $2. ki sta jih darovala Louis Paulič in A. Bol ko. Frank Barbič pa jc izročil $5. dar Jos. Smol^a. Skuaj za mesec maj $53.50. n tudi SANS- Invazija Evrope se je pričela m prvi uspehi so dobri. Brez dvoma pozdravljajo to invazijo vsi zasužnjeni narodi v Evropi, tako seveda tudi naši lastni bratje in sestre, kajti dan poraza hitlerizma se bliža in s tem dan (»polne osvoboditve vseh zatiranih. OF fronta se bori že tri teta proti našemu skupnemu sovražniku, obenem pa tudi proti domači reakciji Apeliram na vse rojake in na vsa društva v naši okolici, da pomagate podružnici 48 SANS s tem, da zbirate prispevke. Zavedajte se, da se širi strupena propaganda proti partizanom in osvobodilni fronti, katero pa moramo pobiti in jo postaviti na laž. Ampak to delo zahteva denarja, ki ga lahko mi skupaj zberemo, če vsak nekoliko pomaga. Zavedajmo se, da pomagamo lastnim bratom in sestram do osvoboditve. Naša podružnica bo potrebovala finančnih sredstev tudi sama, kajti v bližnji bodočnosti se bo vršil Sansov kongres in treba bo, da pošlje par svojih zastopnikov na to važno zborovanje. Sleherni rojak in rojakinja, katerim ni vseeno, kakšna usoda zadene našo staro domovino, kjer nam je tekla zibelka, se bo odzval in prispeval v ta namen mesečno po svoji moči. Prihodnja seja naše podružnice bo dne 22. junija. Vabljeni ste, da se gotovo udeležite vsi društveni zastopniki in vsi ostali, ki se zanimate za delo Sansa. Vsak, kdor ima člansko kartico, ima pravico* da pride na sejo. Ta seja bo važna, zato poskrbite, da boste navzoči. Vsa društva, ki so včlanjena pri tej podružnici, se naprošajo, da na svojih sejah razpravljajo o zadevi našega naroda onkraj morja. Dolžnost zastopnikov je, da na društvenih sejah poročajo o podružnici in o Sansu. Obenem se naprošajo ostala društva, da pristopijo k Sansu in pošljejo svoje zastopnike na sejo. ' Naša podružnica se tudi pripravlja, da v jeseni pririedi shod ali pa veselico s programom. O tem več pozneje. Med tem pa glejte, da bo tudi vaše ime med prispevatelji Sansu. J. F. Dura, tajnik. nekoč Df SEDAJ Post Angelaa. Waah.—Nisem se nameraval oglasiti, ker pa sem videl v uredniški pripombi, da je vse okej, bom spet napi-«1 nekaj vrstic. Moji dopisi se kakopak vsem ne dopadejo, kaj-nihče ne more vsem ustreči, ■ naj piše tako ali tako. Želim pa dostaviti to, da "bolezen", ki me je zadela z odstopitvijo Ivana Molka, bom težko prebolel, ta j ti njega sem visoko čenfl in še cenim, taka "bolezen" se ga| ba terimi je bil tudi Ivan Molek, takratni j^omožni urednik in po. zneje glavni urednik tega Usta. Razume se, da se mi je to do- padlc Lahko se reče, da Je Prosveta vedno gledala na to, da dovoli prostor v svojih kolo! nah vsem, ki želijo na dostojen način pisati S tem je Prosveta veliko pridobila. Zadnjič je Jankovic" zapisal, naj se duhovi pomirijo zaradi resignarije br. Molka. Omenja še druge stvari ki se tičejo tega težko ozdravi. Seveda spo- poleg tega pa tudi naročnik, To Kujem tudi ostale urednike Pro- je pač dober nasvet, da se po. sv«*«, to eo tudi oni že dosti mirijo, ampak kje neki je bil dobrega storili za d el a v s k o|?*ej, da bi on skušal pomiriti zgodi, da bo stvar. Lahko se Molkove naslednike zadela ena-ca kritika od strani tistih, ki se lim sedaj prilizujejo Odkrito povem, da sem Prosveto vedno visoko cenil, sedaj mi pa ta moj ideal z vsakim dnem bolj bledi. Jaz sem namreč eden tistih naročnikov, ki smo se naročili na Prosveto še predno je pričela izhajati. Kot takratni tajnik društva 201 SNPJ v Ludlowu, Colo., sem bil tudi zastopnik Prosvete. Ko je bila razpisana prva kampanja za nabiranje novih naročnikov, develandske duhove, ki so bili tako glasni? Popoln^a pa se strinjam z dopisnikom iz Miehi-gana, ki je mnenja, da se daje preveč prostora v Prosveti vestem iz nekaterih evropskih držav. Naj dostavim, da Molek je bil dober delavski učitelj, zato ga pogrešamo. Prihodnjič bom morda kaj napisal o farmarstvu. Frank Melavec. JPO. SANS IN DRUGO Ctevaland, O. — Podružnica št. 35 JPO-SS dokaj dobro na- preduje, ako pa bi bili vsi dru-sem se udeležil tekme in odne-1 stveni zastopniki in zastopnice sel sem tretjo nagrado ter sem dobil zlato iglo za ovratnico, ka- bolj aktivni, bi seveda imela še [večji uspeh. Nekateri storijo tero sem daroval društvu k,i jo mnogo v korist podružnice, dru- je potem oddalo na številke v korist svoje blagajne, ker je bila tako suha kot cerkvena miš. Vse listke sem prodal sam. gi bolj malo, tretji pa ne storijo ničesar. Upam, da se bodo tudi neaktivni zbudili in pomagali pri tem skupnem delu za tako Društvo sem obdržal s šestimi j potrebno stvar. člani, naposled pa smo bili samo štirje, in to v najbolj raz Kakor je pred kratkim poročal agilni podružnici tajnik J. burkanih časih, kar jih pomne |F Durn, je podružnica že posla-Colorado, to je od leta 1913 do U« glavni stan čez $5.500. kar 1917. Glavni urad je že napo- je vsekakor lepa vsota. DODATNO POROČILO Wateenborg, Colo.—V mojem poročilu o prispevkih se mi je menda vrinila pomota pri tem, da sem iz seznama nenamenoma izpustila imena sledečih prispeva teljev: Anton "Marinčič $1, Pueblo* po $1 Joe Korjan in Pete Kukcinaein. Pravilno se bi morali glasiti imeni Jokn Lepič, ne Lipsič, Marko Lenič, ne Senič. Prizadete p&Sim, da vzamejo ta popravek na znanje in mi opro-ste.—Mary Tomšič, tajnica. "Uporniško" gibanje v UMWA Po dolgih letih se je v UMWA zopet pojavilo gibanje za demo-kiatl/acijo prt-mogurske unije. Cilj tega gibanja je vrnitev pra vice preniogarjem, da si sami izvolijo dtstriktne uradnike. V večini distriktih UMWA je ta pravica že dolgo nepoznana; v nekate-ilh disti iktih j«* bila ur meaecCnil pa je med obema prišlo do—preloma Fmundnon je pu*til "pr»* nacijo prejšnjega urednika ** je pač ogromna večina. • ^ boljše je, da se S tem dejitv sprijaznimo, kajti postopaj je. demokratično, "lrt ,ostan Pcčenga. Ruski ribiči, ki ilrn je pripadla važna koloniza-tofska naloga, so že takrat dobro poznali delovanje toplega aaKvr skega toka, da so se v svojih odprtih čolnih drznili pluti vse tja Spicbergov in do Islandije. A kakor so na severu ruski osvajalci naleteli na močan odpor norveških Normanov, so se jim v Južni Finski, ki se je takrat imenovala Esteiiandija, in v srednji Laponski postavili po robu Švedi, ki so uspešno zavrli njihovo nadaljnje prodiranje. Sredi XIII. stoletja se je švedski vojvoda Yar Birger odpravil z vojsko iz Stockholma z velikopoteznim načrtom, da si podvrže sam Novgorod. Aleksander Nevski, vojvoda novgorodski, ga je leta 1240 v bitki ob Nevi sicer premagal, Birgerju pa je vendar uspelo osvojiti JSsterlan-dijd in Tavaslandijo, današnjo finsko pokrajino Tavastehuus, kjer je zgradil močno trdnjavo. Za Petra Velikega S tem je bil nadaljnjemu prodiranju Rusov postavljen močan obrambni zid, a Novgorod je še zmerom ohranil oblast .nad La-doškim jezerOm. Na Laponskem je šla meja med Novgorodom in Švedsko od jezera Enare vzdolž reke Pas do Varangerfjorda, tako da sta bila zaliv Pečengo in Ribiški polotok pod rusko oblastjo. Na nekem otoku v Lado-škem jezeru so novgorodski menihi zgradili slavni samostan Valamo, ki sta ga dve stoletji pozneje obnovila meniha Sergej in Herman, tako da je stal na 40 otokih. Ob istem času je novgorodski menih Arzen na Ko-njevcu v jezeru istega imena zgradil utrjen samostan, ki je obvladoval ves del jezera, kjer se Neva izteka iz njega. Peter Veliki je oba utrjena samostana z utrdbami močno okrepil. Samostan na Konjevcu so boljševi-ki 1. 1918 razrušili, samostan Valamo pa so sovjetski avlatiki z bombami razbili v sedanji vojni. Ivan Grozni ln sv. Trifon Ko si je car Ivan Grozni podvrgel Novgorod, so carski Rusiji pripadle tudi nordijske pokrajine novgorodske republike. Car Ivan Grozni je leta 1355 prepustil Angležem monopol nad uvozom in izvozom z Belega morja. Da bi se olajšala trgovina in promet, je Ivan Grozni ob izlivu Dvine poleg starega samostana sezidal še Arhangelski grad. Švedi, ki so bili poprej že sto let v neprestanih borbah z Rusi, so si zdaj na vso moč prizadevali, da to rusko-angleško trgovino uničijo. Tedaj se je pojavil oče Trifon, genialen menih, ki ni bil samo pobožen človek, temveč tudi velik strateg in inženir. S svojimi pridigami je dosegel, da so pobožni romarji iz vse Rusije osem let pomagali graditi krepke utrdbe okrog Solovjeckega samostana, da carski vladi ni bilo treba niti kopejke trošiti za gradnjo. Trdnjava je bila tako močna, da so menihi leta 1852 zmagovito odbili napad švedske vojne mornarice in švedske armade in jih ni moglo premagati niti bombardiranje angleškega vojnega brojlovja, ki je dve leti pozneje oblegalo samostan. Od Belega do Črnega mori a Oče Trifon, ki je bil pozneje proglašen za svetnika, je zgradil tudi prve utrdbe ob izlivu reke Pas in Patsamani. Ob izlivu reke Patsamani je nedaleč od današnjega mesta Pečenge sezidal samostan sv. Trojice. Švedi so ga leta 1590 razrušili, a ruska vlada ga je sredi XIX. stoletja obnovila, perkev, ki jo je Trifon sezidal v čast sv. Borisa in Gleba, in vas Borisovglebsk, ki je zrasla okrog nje, pa sta se ohranili do dandanes. V XVIII. stoletju pa je carska Rusija začela opuščati svojo ekspanzijo v nordijski smeri in je začela svojo pozornost obračati proti Carigradu in Dardanelam. Šele v svetovni vojni, ko sta ji Nemčija in Turčija zavrli vsak promet skozi Vzhodno in Cmo morje, se je carska vlada domislila možnosti na polotoku Koli, kjer je več luk, ki tudi v najhujši zimi ne zaledene. Takrat je b|ila zgrajena železnica od Petrograda do Murmanska, v bližini Mur-manska pa je zrasla vojna luka Poljarnaja. Ko so po boljševi-škem prevratu Finci dobili neodvisnost, jim je moskovska vlada odstopila severnozapadni del dotlej ruske Laponije od jezera Enare do Varangerfjorda z zalivom Pečengo in Ribiškim polotokom. PKOSVETA N0U5 THE TIMC. ffolKS, ' OONT 0CIAV-- Titova vojna misija v Londonu (Radiogovor prof. Borlaa Furlana 5. maja v Londonu.) Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) prejšnjo nedeljo, ampak brez moje vednosti. Ko sem ženico vpčašal, kdo je to naznanil oziroma sporočil radiostanici, se mi je prav sladko nasmejala, rekoč, da je ona to storila zato, da bodo tudi drugi, zlasti pa ženske, vedeli, da imam že šest križev na grbi! Šestdesetletnik menda jš ne bo imel prilike, da bi druge plavšal, kajti kdo neki se bj brigal za takega možicelna! To menda pomeni, da 00-letnika nobena ne mara, ali ne? Malo sem bil hud pa mojo Cilf ko, ker me je na tak način "razr krinkala," ampak že v nasied njem momentu sem ji prllimaj gorak poljubček, in sicer tafc poljub, kakršne so baje dajali pariški in ljubljanski škrid, torej nekakšen "gosposki" poljub, kakršne se deli ob posebnih pri likah. Seveda, Cilka se Je še bolj smejala, kar sem ji iz srca privoščil, četudi je tako spretno vsemu svetu naznanila mojo starost. Take so ženske! K temu naj dodam še to, da pri vsem • tem je križ to, ker nihče noče verjeti, da sem v resnici že prekoračil Abrahamova leta za celih deset let (50 in 10 vselej znaša 60). Pravijo, da to je prevara, kajti 60-letnikl so bolj izčrpani, da nimajo rdečih lic in da ne korakajo tako pokonci kot koraka "večni popot nik". Poleg tega pa U "dedec" še veselo žvižga, kakor kakšen mlad fant, in je Uko veselo raz položen. Kako neki naj tore verjamejo, da sem že prekorači 60. leto starosti? Tako mi pra vijo, kar se lahko vzame za kompliment ali kakor koli. Naj bo tako ali tako, tisto nedeljo sem si s prijatelji privoščil par "štamperlčkov" več tiste "želez ne" kapljice, saj 60-lctnlca je samo enkrat, 23-letnice zakonskega jarma pa sta lahko dve ln celo več. Lep pozdrav vsem pravovernim! Anton Jankovich. 60 letnik. YOUR STAKE IN THE FUTURE Vodja nemške grupe odlikovan Hitler mu podelil častno medaljo Wsshlnylon, D. C.. 12 Jun,— Dunajska radlopostaja poroča,, da je Hitler odlikoval Andreasa Schrnidta, voditelja nemške gru- j pc v Rumuniji. Podelil mu Je častno medaljo v znak prizna-1 njH izvrstnega vodstva. Schmidt Je organiziral nemško grupo v Rumuniji v potencialno nacijsko silo. On je tudi rekrif* tiral več tisoč mladih fantov v Rumuniji za nemško armado i Medaljo Je v Hitlerjevem imenu izročil Schmidtu general Lo-nnt, komandant nartjsldh policijskih sil v Rumuniji. Radio Moskva Je citiral poročilo Iz Ankare, Turčija, da Je bil izvršen napad na Schmldta Slednji Je bil ranjen v napedu in ae še nahaja v bolnišnici Napad je izvršil neki romunski vojni invalid, ki je bil aretira« in odvede* v zapor. V četrtek dopoldne se je Londonu vršila novinarska konferenca, katero je odbor južnih Slovanov priredil za vojno misijo NOV Jugoslavije. Pred napovedano uro je bila velika dvorana hotela Savoy napolnjena z izbranimi zastopniki britanskega in ameriškega časopisjs, diplomatskimi inozemskimi kore-spondentl, predstavniki največjih svetovnih telegrafskih agencij, britanske radlooddajne kor-poraclje Itd. V dvorani je vladalo neko svečano pričakovanje in oni radost ni nemir, ki predznamenjuje izpolnitev dolgo zaželjenega dogodka. Dobrodošlica, s katero so izbrani zastopniki javnegs mnenja svobodljubnih narodov vsega sveta pozdravili generala Velebita, je bila primeren izraz čustev, ki jih gojijo ljudske množice Velike Britanije in vseh za veznikov napram NOV in heroj« ski borbi vseh narodov Jugosla vije. V gladko tekočI angleščini Je general Veleblt podal pretreslji vo sliko epske borbe, ki Jo vo dijo danes narodi Jugoslavije posnel je njen historični imise in zsjel v jasno postavljenih tezah jugoslovsnsko problematiko, notranjo in zunanjepolitično. Nato pa je do konca konference, ki je trajala skoro dve uri, od govarjal na stavljena vprašanja z ono konkretnostjo, preciznost jo in predvsem preprlčevalnost jo, katero zmore le človek, ki Je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katerega opi suje. Ta nota neposredne, Jasne, takorekoč otipljive resničnosti je zsjels vso dvorsno, in Je bils tembolj uČlnkovits zsrsdl ssmonsložene umerjenostl, ki Je odlikovala generalova izvajanja. Popoten uspeh konference se je primerno odražal v tisku ln radio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britan ski tisk poročal o poteku konie renče In Izjavah generala Velebita. Simpatično nastrojenje na pram Titovi vojni miaiji se izra ža v tisku kot vernem izrszu splošnega Javnega mnenja. To se j« pokazalo že prvi dan po prihodu misije v London, ko ao se začeli vrstiti fotografi drug za drugim, Uko da Je genera začel nejevoljno godrnjati In dejal, ds bi raje trlkmt prekorači nemške linije, nego da bi se še nadalje nastsvl.lsl fotografom No, končno se Je le udal v svojo usodo. Iz generslovlh odgovorov na mnoga vprašanja, ki so mu Wls stavljena, Je predvnem dvoje postalo povsem Jasno. Prvo Je neomajna volja narodov Jugoslavije, boriti se proti neofašističnim okupantom do skrajnosti in do končne, popolne zmage. Dru go pa Je enako odločna volja preprečiti vsak povratek v stari predvojni sistem, v diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslevija, ki jo ustvsrjsjo herojske trt ve nsših narod«*, bo v ledena po narodu in za n^rod. Za nas tu v Londonu so to veliki dnevi, Vsi dobro vemo, da nam Je zmaga zagotovljena, a ensko dobro se zavedamo, da so še težke borbe prod nami in da moramo prav sedaj do skrajnosti koncentrirati vee svoje slle( tn strnit« vse svoje vrste, da Jo, *im pre) I« <»m bolj popolno ustvarimo— ZOJS A. Kratek sprehod po Norveški Dežela, ki je v tako tragičnih okolščinah postala žrtev sedanje vojne, je domovina kulture in Bvobodoljubja, dežela tisočerih ezer in fjordov. Dežela jezer kakor vse skandinavske in sosedne nordijske de-1 »le. Finska Jih ima baje 36,000, forveška pa Še vedno nad 10,-000. Norveška je dežela jezer, gor in fjordov. Dežela z najdalj-i o obalo v Evropi, nad 2000 ki-ometrov. Za nas južnjake, ki Imamo često prav krivo predstavo o norveški pokrajini, je pravo iznenadenje, če pridemo na njen južni konec. Domišlju-emo si jo kot deželo večnih snežnih viharjev, temnih, neskončnih noči in severnih sijev. Ko pa stopiš pri glavnem mestu Oslu na norveška tla, se komaj spoznaš. Klima Je kakor v Dalmaciji, sicer manj sonca, a topla, vlažna. Košati gozdovi, bujna vegetacija, češnje, jagode, breskve. Sneg tudi v najhujši zimi nima daljšega obstanka kakor dva, tri dni. Poleti na milijarde komarjev in mušic, tja gori do najsevernejše točke, do iaincrfesta ln tjn do Spitzber ov. To je dežela Zalivskega to ia ... Dežela čudovite domačne privlačnosti. Gostoljubnost diha iz razseinlh pokrajin samih. Sama dolga obzorja neskončnih jozdov, sama Črnozelena barva, U spominja na daljno otožnost. Vse to te prijetno pritegne nase. ?otem reke, prijetne reke, ki te spominjsjo na Slovenijo. Samo s prihajajo lz nekih neznanih osrčij, čeprav so kratke. Prijazni obronki s kmetijami, više v ozadju snežene gore z ledeniki. Pomagali ste mu dati novo priložnost -s svojo rabljeno mastjo! NJEOOV AEROPLAN Jo v plamenih padel na tla, Usta raz* prontljlvl zgibl trdnega, zanesljivega nylon* ga neftejo navzdol na varno. Vuše porabljene maščoloi so vaŠne za is-delovanje nylona za padala in ravno tako za izdelovanj« rnzstreljlv, zdravil, mila in drugega vojnega materiala. DOKLER DAJETE več rabljenih maščob za vojne potrebščine, boste zmanjšull potrebo vzeti •vele iivlUke maščobe , , , pomagajte, da ostanejo prosto točk! Tako prihranite vsake dragoceno kapljo! Kadar je kana polna, Jo neslte k svojemu meaarju tn dobiti boste dve brezplačni rdečl točki in 4c za vsak funt. VurčuJtv, dokler ne pride zmagal Odobreno po OPA. wrA ln WPB. Plaiala Industrije Fjordl, to Je pa že nekaj dru gega, česar ml ne poznamo. To e svet za občudovanje, toda pre jlval med fjordl ne bi rad. Srce i uide nekam, da sam ne. veš kam. To Je dežela ribičev. De-settisoče ribiških družin živi ob obali, ki se preživljajo z lovom na slanike, pa tudi na kite. Pred desetimi leti, ko se Je pričela gospodarska kriza, Je bil tuka glad doma. Danes grozi norve škim ribičem ista nesreča, če prav ju na avetu konjunktura za slanike večja kakor kdaj koli. In norveški slanikl ao speclsllte-ts . ,, Taka Je Norveška pod se vernim tečejnikom, nad njim se razteza še dobra tretjina ne skončne obale norveških' fjor dov. V Oslu I Mesto, kateremu je dal ime neznaten potoček, ki bi ae mora pred našo Gradaščico skriti. Pre ae je prestolnica imenovsls Kri stljanlja. Tods to ime Je pomenilo tri sto let podanlštvs danski državi. Stara prestolnica Olafo-ve Norveške, ustanovitelja države, je bila Trondhetm. | Oslo je središče privlačnosti, ki te v tej deželi obdaja pri vsakem koraku. Lega neprimerno krušna, rajska. Zalivi, fjofdlči, bregovi, lesovi, romantika. Mnogo hiš Je lesenih. Po novih pristavah lesenih feiš ne smejo več graditi. Na skali, ki moli lz morja, stoji utrdba Ackerhus, Od tod so Danci vladali pokrajino. Zdaj Je tam okrajna Jetnlšnlca Pod Ackerhusom ln okrog njega so pristaniščs. Na stotine velikih, lepih trgovinskih ladij poliva tu v brezposelnosti, ki za mnoge trsja že od prvih let go-sfiodarske krize. Norveška Je imela mogočno trgovinsko mornarico. Neprekosljivl ao sprehodi po mestnem parku, ki leži na tloiju pred mestom. Ljudje se kopljejo v vodi kakfcr na Rabu, ožgani od sonca. NIČ pohujšlji-vege za trume sprehajalcev, ki hodijo po bregovih. - Kar se tiče muzejev, so Hkan-d i oavel, posebno pe Norvežani, edinstveni. Nihče ne zna pokazati svoje leetne kulturne pro-šiosti teko kakor oni, Prevladujejo tako imenovani muzeji na pi ostem. Tam za gozdom Je cela vaa, taka. kakršna Je bilM pred stoletji. Z ognjišči, shrambami, oiod jem Vae teko. kakor ao te stvari prebivalci rabili, ne letih mestih Vae je razstavljen" teko nazorno, sprijeno z veakde nJim življenjem tega časa. da si res lahko predočtš z#odovlno Takii Je pokazan ves kulturni razvoj norveškega narode. Takih muzejev Ima Norveška raztresenih po vsej deželi, vsakegs s svojo krajevno posebnostjo. Celo šest sto let stara, lesena pa-llčasta cerkev stoji kraj vust. Tam je hrastov čoln Vikingov, starih gospodarjev teh krajev, ki so s čolni osvajali oceane. Brzojavi senatorju W algrenu Od Ibanl do Bv. pisma Ibsen ima tu celo svojo delnv-nico. Vse Je, kakor Je bilo, ko Jo Je zapustil. Celo zajec za se-zu vanje Škornjev, katerega se drži blato s ceste, nl pozabljen. Toda Ibsnu se tudi tu ne Izka-zuje vedno tako spoštovanje. Sredi mesta prod državnim gledališčem ima mož Impozanten spomenik. Z BJttrnsonom si gledata v oči. Ob njegovem vznožju, na njegovih granitnih podstavkih, Je vsak večer, razen so-> bote, revija vseh verskih sekt iz Osla. Najprej zaigra godba. Vsaka sekta ima svojo uniformi-no kapelo. Potem se vrstijo govorniki. Znano je, da so Skan-dinavci zelo redkobesedni, |mi-sebno še Norvežani, Toda še nikdar v življenju nisem slišal tako gostobesednih govornikov kakor na piedestalih Ibsenovega spomenika v Oslu, Čudoviti govorniki. Ne razumem nič, todu lo nič ne de, kajti vsaka druga beseda teh predlkantov Je: "Jezus Krlstos." Pravkar so opravili nazaren-cl, nato pridejo na vrsto buptl-stj, potem metod isti, papistl, an-tlpapistl, aiitonistl, vse ie|>o po vrsti. Ljudstvo se zgrinja, gle-da, posluša, odhaja . . , • Čudna stvar Je s temi Norvežani. Cerkve protestantovake vere, kateri Norvežani pripadajo, so sils redke in so tudi skoraj dosledno prazne, Le na sve-ti večer se napolnijo jki starem običaju do zadnjega kotička Toda v vsaki vasici so gotovo naj manj tri molilum* raznih sekt, ki so vedno polne. Kdo ve, kaj žene Norvežane v sekte. Mogoče čut osamelosti sredi teh neskončnih obzorij ln pred obrazom ne izmernlh polarnih oceanov? V hotelu rne iznenadl stara, v usnje severnega jelena umetni ško vezana knjižica, ki leži na posteljni omarici. Pogledam Mu menkast papir, sami umetniški lesorezi. Obrnem prvo stran H/« pa ml zastane, to |e vendar zgo dov luska umetnina! Letnica 1/ daje je IM5 Skoraj me |M»petrebnc ceremonije!" "Jaz nisem nič . . . jaz som hotel ... jaz sem kar tako ..." se je v zadregi zahihital Solovejčik in vtaknil zvonček v žep. (Dalje prihodnjič.) Pipa miru jj i r. * lila Ehrenburg 2 i9 ležala sta drug nasproti drugemu. Vsak jc čakal, nobeden nI hotel začeti. Roke obeh so se natančno vidolc, ne da bi si po-gledala v obraz, stu ostro opazovala hOvražne roke. Pterrova pipa je gorela dalje. Sovralntka sta le/ala tesno drug ob drugem; nista hotelu ubijati, a dobro alg ae zavedala, da taista m<>rala ubijati; leJala sta mirno in glasno dihala drug drugemu v obraz. Ovoha vala sta ae kakor živali. Duh jima je bil /nan in domač: duh vojaka v atrelakem jarku, duh vlažnega plašča, duh |xi znoju, slabi juhi in ilovici. Oba prišleca iz tujih deirl, iz Provanee in Pomorjanske, ki sta prišla na "zemljo med frontama." ata vedela—ta je sovraž-nik-zadavil te bo. Niata poizkušala drug z druRim govorit r toliko tujih detel )«• m toliko tujih jezikov! Toda ležala ata mirno drug poleg drugega, iz P»er-rove pipe ar je dvigal dim; Peter ni mogel pri > ga 11 svoje pipi*, kajti zavedal se je; najmanjši gib z roko pomonja boj in smrt —zato je poželjivo, z odprtimi usti vsrkaval dim vase. Ta drža je izražala željo in Picrre jo je razumel ter je stegnil svojo glavo le bliže k njegovi. Z zobmi Je Izvlekel Pefer pipo iz Pier- rovih ust. Toda tudi sedaj nista — Trtjn ®ov.rnerll «, konferenc! v Her*hey)tt. P.. Od A TANK OUASO (foreground) stand* amld the cocnpleU mekage along the araterfront at Gaeta after the fleeing Kaziš had blasted ha r bor installations with dcsnolitlon bomba. Allied ahellfire alao contributed to the heavj damage. Before Fifth Armjr troops captured the port it had been a strongpoint in thp (Jerman de-"*-vitem runnfhg in from the Trrrhcnian asa eoest Signal Coips Radio-telephota oba niti za trenutek nehala opazovati iztegnjenih, kakor mrtvih rok. Ko je enkrat potegnil, je vrnil Peter pipo in Pierre ni sedaj več čakal njegove prošnje: potegnil je enkrat in je ponudil pipo sovražniku. Tako sta nekajkrat napravila, slastno kadila iz vojaške pipe; dva sovražnika na "zemlji med frontama", ki jo je bilo treba osvojiti—naj velja, kar hoče. Kadila sta previdno, počasi, zelo, zelo počasi. Najfinejši svetlobni žarek traja tisočletja, toda vedela sta, da je ta pipa za enega izmed njiju poslednja. Tedaj pa se je pripetila nezgoda: pipa je ugasnila, ne da bi jo pokadila do konca. Eden od Obeh se je zamislil in njegov zatrt vzdih je bil krik, da je življenje v pipi ponehalo. Ali je bil Pierre, ki se je spominjal brunetne Jeanne, ali Peter, ki se je pbslavljal od mlečnopolte Johanne? Eden do obeh ... Vedela sta, da ne moreta izvleči vžigal, vedela, da pomenja najmanjši gib s roko boj in smrt. Toda eden izmed njiju se je prvi odločil. Ali Je bil Pierre, ki je branil francosko republiko in ki je nosil v hlačnem žepu kre-silo in dolgo netilno vrvico, ali je bil Peter, ki je imel pri sebi vžigalice in ti je branil nemško cesarstvo? Eden od obeh . . . Spoprijela sta se in se začela daviti. Pipa je padla na tla in se pogreznila v ilovico. Borila sta se dolgo, se molče davila, se premetavala po tleh na ilovnate grude, ki so se oprijele njunih oblek, so postajale večje in večje. Ko nista mogla drug drugega premagati, sta se zagrizla v trda, sršata lica, v žilava vratova, ki sta izpuhtevala znan in domač duh, in mešala rumeno ilovico z lepljivo in rjavo krvjo. ... In zopet sta utihnila, zopet sta mirno ležala drug poleg drugega, toda to pot brez pipe, mr* tva na mrtvi "zemlji med frontama." Kmalu so fini svetlobni žarki, ki so prihajali z zvezd na zemljo, prenehali biti vidni, postalo je svetlo; ljudje, ki so se ponoči tiho borili, plazeč se po ilovici in polagajoč mine, so se začeli boriti hrupno, ko so zagledali solnce; začeli so streljati iz pušk in topov. V dveh štabih so vpisali imeni obeh, drug drugemu tako nepodobnih in zopet tako podobnih vojakov, ki sta brez sledu izginila, v seznam; ko se je zopet znočilo, sta se splazila druga dva na "zemljo med frontama, da bi izvršila, česar nista izvršila ne Pierre ne Peter; kajti tisto leto je bila vqjna. V provansalski vasici je Jeanne objokavala Pierrs, medtem ko je oblivala trtje z žveplom; ko se je dovolj nažalovala, je vzela v hišo drugega moža, Pavla, kajti nekdo je vendar moral obrezovati trte in stiskati njene ruja-ve prsi, ki so bile trde kakor grozdje ob dobri letini. In zelo daleč od nje, vendar bliže, ka kor sta si oddaljeni dve zvezdi, Je v pomorjansM vasici objokavala mlečnopolta Johanna Petra, medtem ko je nastiljala brejim kravam krmo; in ker so ji povzročale krave mnogo dela in ni moglo njeno kakor mleko belo telo živeti brez ljubkanja, se je prikazal na njeni kmetiji drug s se = BOOKS BY L0U1S ADAMIČ My Native Land......... 3JS from Many Land s....... 3.50 Grandsons.......... 2.50 Laughing in the Jungle. . . 3.00 My America.......... 375 Nalive9s Return...... 2.75 Two-Way Passage...... 2.50 What*s Your Name?. . . . 2.50 Order from Proletarec 2301 South Lavrndale Avenue Chicago 23,111. mož—Pavel Ko sta izvedeli, da sta njuha moža pokadila poslednjo pipo, sta postali obe ženski žalostni!, potem pa sta postali zopet veseli z drugima možema, kajti tisto leto je—kakor v ostalih letih—vladalo življenje. L. 1919 je "zemlja med frontama", ki je smrdela po nesnagi in krvi, prenehala biti brez lastnika. Nekega toplega, jasnega dne je umrlo na njej brezštevila mož iz najrazličnejših dežel in rumena, z rujavo krvjo pomešana zemlja je postala lastnina, je postala zakonita posest nekoga. Pred "mačjim koridorjem', so brezskrbno postopali ljudje, ki so se dotlej plazili po trebuhu, in jim ni bilo treba skloniti niti glave. Na križišču, Um, kjer je "mačji koridor" končaj sta se od njega cepila dva iark ki nista dobila imen. *> za £ U dva okostnjaka, ki sU JJ emala kakor dva srečna ljubljenca, ki ju je nerudno tiho presenetila smrt Nedaleč od njiju jc ležala pa. Tu leži sedaj pred menoj revna vojaška pipa, zamazana ilovice in krvi, pipa, ki Je pj la v vojni "pipa miru"' blesti še nekaj sivega penJ sled dvojih življenj, ki sta pre izgoreli, kakor izgori ščepec t baka v pipi, dvoje lepih in bre pomembnih življenj. Kako 7 bi se dala napraviti tehtnica bi pretehtala življenje človešk ga semena, ki bi se na eniskod hci dalo pretehtati tisočkrat ti« let, na drugi pa ped časa ki potrebujemo, da pokadimo malo vojaško pipo? (Prevedel Talpa) Z . T-1L A.U cllale vsak dan? ii Runi mali oglati DRUŽABNIK INVALIDU. Stanov, nje, hrana in plača. 6016 VVabamu Merrimac 6299. MEN AND WOMEf HELP WANTED ESSENTIAL INDUSTRY DOING IMPORTANT WAR WORK GOOD PAY GOOD TRANSPORTATION s Near Southwesi Sida PROTECTOSEAL CO. 1920 S. We»tern A«. TISKARNA S.N.P.J. H 0»J*> /• f -sprejema vs*« Tn v tiskarsko obrt spajajoča dela Tiska vabila shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvgtskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ z _ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI % .... Vss pojasnila daje vodstvo tiskarn« • • • • Cone Pišite po informacije na naslov: SNPJ P RIN T E RY 2657-59 8. Lavmdale Avenue . . Chicago 23, IUiaota TEL. ROCKWELL 49S4 naroČite si dnem prosveto . Po sklepu 12. redno konvencije ae lahko naioU aa lis! Prosveto ia prišteje eden. dva. tri. štiri mil pet članov la ene drušlne k eni naročnini. Lisi ProsTeia stane sa vse enako, sa člane ali noHsna M 00 sa eno letno naročnino. Kee pa člani fte plačajo pel asosmontu f 1J* M tednik, ie jim ie prišteje k naročnini. ToieJ sedaj al vsroka. da Jo list predrag sa člane SNPJ. Lisi Prosveta Je vaša lastelas Is gotovo jo v vsaki drušini nekdo. U M rad čital list vsak dan. Pojesnilot—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čl*n SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval Mm svoj list tednik, bode moral tisti član Iz dotične družine, kl Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačsti dotično vsoto listu Proeveta. Ako te«a n« stori, tedaj mors uprovniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cona listu Prosveta Jet , Za Zdrui. dršave ln Kanado ggjg 1 tednik in_____________AM 2 tednika in........... ,.,„ gjg 3 tednike In.......... 2 40 4 tednike In._______________ 1.2S I tednikov In________ nič Za Evrgpo Je... Izpolnite apodnjl kupon, prilošlte potrebne vsote denarja ali Money Order v pismu in si naročite Ptosvete. list. ki Je vaša lastnin* PROSVETA. SNPJ. 2SS7 So. Levmdale Ave. Chicago 23. IU. PriloŠono potil jam naročnino aa Itet Prosveto L Ime----------------------,--ČL Naslov_________ Ustavile tednik In «a pripišite k mofl členov moje druUne: od sle*"* Nov neročaik Q