119. Številka._Ljnbljana, v petek 27. maja 1898._XXXI. leto. MIŠKI MRI nihaja vsak dan ave*>r, iaumiJ nedelj« in pravnike, ter velja po polti prejem en ca avatro-ogerako deaele ca vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa četrt leta 4 gld., ca leden aaeeee 1 gld. #0 kr. — Za Ljnbljaao htm potUjanja aa dom ca vae leto 13 gld., sa Četrt leta 8 gld. 30 kr. ca jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 k r. na mesec, po 30 kr. ca Četrt lata. — Za tuje delale toliko veC, kolikor poštnina snaia. — Na naroCbe, brez istodobne vpoiiljatve naročnine, ae ne ozira. Za oananila plaCnje ae od etinatopne petit-»rate po * kr., če ae oananilo jedenkret tiska, po 6 kr., Cs ae dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj ae invois rraakovati — Rokopiai se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo ie na Kongresnem trga It. 12. Čp?avDittvn naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oananila, 1 ). vae administrativne at«ari. Telefon st. 3-4. Avstrijska delegacija. Zasedanje avstrijske delegacije je končano. S tisto točnostjo, s katero si je ta korporacija pridobila priimek .stroj ma dovoljevanje davkov", je tndi letos odobrila delegacija vse, kar je zahtevala •kopna vlada, brez posebnega ugovora, ne da bi se bila povzpela do resne kritike. Letos se je ie jasnejše kakor kdaj poprej iz* kazalo, da je avstrijska delegacija padla na precej nizek ni v 6, in izkazalo aa je, da se ta institucija ae povzpne do večje veljave in do resničnega političnega pomnna, dokler se ne reSi — naroinostno vprašanje v Cislitvanski. Sedaj ima veljavo in pomen ter vsled tega tudi vpliv samo ogerska delegacija, avstrjska pa je tako slabotna, da niti na provokacijo ogerske delegacije glede mornarice ni mogla energično reagovati! Narodnostno vprašanje vlada vso politiko in letos se je v avstrijski delegaciji govorilo dosti več o nadih notranjepolitičnih razmerah, nego o za nanjepolitičnih. Nemci so boj proti jezikovnim na-red bara, ki pa £• ni druzega, kakor boj za aupre-matijo nemškega življa v državi, prenesli v delegacijo in njihovi govori pričajo, da so to storili z namenom, predstaviti monarhijo kot slabotno, po političnih bojih onemoglo državo, hoteč tako prisiliti ministra zunanjih del, da intervenira njim v prid, dasi se nima vtikati v notranjspolitične zadeve. Grof Goluchowaki je dobil svojo zaupnico prav po ceni, kajti v istini je podal delegaciji jako megleno sliko zunanjepolitičnega položaja, tako da nihče ne ve kako je pravo za pravo razmerje mej Avstrijo in Nemčijo ter mej Avstrijo in Rusijo. Prav tako dobro se je godilo tudi pl. Kallavn in vojnemu ministru Krieghammerju. Mej slovenskimi državnimi poslanci se je bilo pač uvažavalo, ali naj bi slovenski delegat na podlagi dobljenih, jako zanimivih informacij pojasnil Kallavevo upravo Bosne in Hercegovino, a naposled je zmagalo mnenje, da ne kaže tega storiti, in sicer radi naših notranjepolitičnih razmer ne. Vojnemu ministru pa delegacija ni dovolila samo zvišanega proračuna, ampak dovolila mu je tudi naknadni kredit 30 milijonov. Večina avstrijske delegacije se je postavila na stališče, da morejo nastati situvacije, v LISTEK. Nad prepadom. (Spisal Ivan Gol.) (Konec.) Neke deževne noči je grmelo in bliskalo se, veter je bil na stekla, in potokovo valovje doli pod rebrom se je razbijalo bobneč ob nastavljene skale. Otožno in pretresljivo je tulilo tudi to bobnenje z vetrom vred. Tako vreme je bilo za b'aznega Uljčarja strahovitega vpliva. Sredi noči je drvil, kakor preganjan, venkaj v dež, v veter in tamkaj tulil tudi sam ter vil in lomil roke, ali pa blazno bulil v ne prođimo temo, katero je le zdaj pa zdaj razkosal blisek z mamečo svitlobo. V svitu je opazil tam nad propadom dolgo žensko postavo z razpletenimi lasmi v do tal segajoči ženski srajci. Pripogibala se je preko strme struge, kakor bi se hotela zadrviti v prepad. Kakor bi jo hotel vjeti, obdržati, raztegnil je starec instinktivno roke. Pa v trenotku mu je izginila postava v temi — bilo mu je, kakor da ga katerih je vojna uprava prisiljena, prekoračiti vse proračune in je radi tega votirala naknadni kredit. To opravičevanj« pač n komur ne imponira in tudi nikogar ne prepriča, pač pa je jasno, da je delega cijska večina odpustila vladi kršenje ustave, da si s tem utrdi svojo pozicijo. V včerajšnji seji je vojni minister odgovoril tudi na interpelacijo radi graških dogodb i a priznati se mu mora, da je govoril dosti energično. Povedal je interpelantom, da se vojna uprava ne da terorizirati po nemSk h burših in da se ne misli ukloniti zahtevam nemških nacijonalcev, ker ima zavest, da je popolnoma pravilno postopala. Veseli nas, da se je našel minister, ki je nemški prepo-tentnosti in osebnosti pokazal zobe in odločno zavrnil poskus terorizma, poskus, vladati s pouličnimi argumenti, želeti je le, da bi tudi cislitvansko vlado prešin la taka eneržija, kakor jo je pokazal vojni minister, potem bi bilo kmalu konec revoltam v Gradcu. Sedaj, ko je končano zasedp nje delegacij, ima cislitvanjska vlada proste roke, da se loti rešitve naših notranjepolitičnih razmer, a če se ji to ne posreči, potem bo morda kmalu konec delegacij sploh. Ogerska se pripravlja na samostojno uredbo trgovinskega in carinskega razmerja s Cislitvacsko. Ako stori to, izpodmse glavno oporo in zaslombo dualizmu in ustvari položaj, vsled katerega utegne postati delegacija popolnoma nepotrebna, da, čuje se celo zatrjevanje, da je instituciji delegacij že danes zvonil mrtvaški zvonček, in da se na obzorju prikazuje personalca unija. V 1 Jubllttiil, 27. maja. Kallavevo vladanje v Bosni in Heroe govini so delegacije z veliko večino odobrile, dovolile okupacijski kredit ter izrekle vladi zaupanje. Opozicijo so delali Kall.yu le Nemci, zlasti krščanski socijalist Bielohlawek. Temu dejstvu se ne more nihče precediti, kdor je vsaj nekaj slišal o preža lostnib, škandaloznih razmerah v okupiranih dveh deželah, kdor je le količkaj čital o nečuvenem gospodarstvu Kalif.ya in njegovih vsegamogoČnih urad nikov. 25 let bode letos, odkar je začela Avstrija v imenovanih deželah s svojo „kulturno misijo", izdala je aza to kulturno misijo" okoli 500 milijo- je objel za trenotek čuden sanj — a pretresujoč krik, prodirajoč skozi temo, ga je vzdramil na mah. Potem pa je je bilo vse tako obupno tiho krog njega t Potok doli nižje je bobnel mej skalovjem. V dežju in vetru so preiskali sosedje okolico še tisto noč. Manira je bila tista nesrečna žrtev; starec je videl prav iu slutil tudi prav. — Na po-tokovem bregu so jo našli z razbito črepinjo in z navzdol visečo glavo, preko velike skala nad vodo, tako nizko, da so se jej močili dolgi, razpledeni lasje v motnih valovih. Seveda tudi to ni bilo v prid Dljčarjevemu ozdravljenju. Nasprotno! Od tega dne se je izgubil popolnoma. Sin mu je moral napraviti tik nad prepadom trdno ograjo, in tu je slonel potem starec leto za letom, dan na dan, sre;o zroč po strmi strugi doli v potokove valove. V blaznosti je menil, da vidi na skali, kamor je bila priletela Manica, rudeče srage krvi. Ta pogled ga je navdajal še z večjo blaznostjo. Željno je nabiral kamenjčkov, okroglih in belih ter jih spuščal po strugi navzdol. Včasih se mu je posrečilo, da je priletel kamenjček prav tik tiste bele skale z rudečimi sragami ter buknil v vodo. £ tem pa je plju&knil par kapljic nov (ne vštevši troškov okupacije leta 1878. in Vfltanka v Hercegovini 1. 1881/82,) a faktično se ni izboljšalo prav nič. Bosna in Hercegovina nista druzega kakor sila draga vojaška kolonija. Urad-ništvo in vojaštvo ima ondi vso oblast, narodu pa se godi sedaj slabše kakor pod turškim jarmom. Beda je na dnevnem redu, ljudje se žive od korenin, in pripete se vsak čas samomori radi lakote. Tri deputacije so šle že na Dacaj prosit pomoči proti — Kailaju, a dve so vrgli v ječo, tretjo pa so zapodili. Noben list ne sme pisati v Bosni resnice, a kar pride iz dežels venderle o svet je strašno. „Narodna Misao" v Zagrebu in „Deut. Volksblatt* sta nagomilila Že celo grmad) dokazanih uradnih zločinov, Kallav je proglasil vse za prosto laž in delegacija mu je izrekla svoje zaupanje! Bolgarski knez v Carigrada Knez Ferdi-nard je bil včeraj s svojo soprogo gost sultanov, ki ju je sprejel v Ytldiz-kiosku. Bolgarski knez je obiskal sultana na željo Rusije, ki toče, da se napetosti mej Turčijo in Bolgarijo radi Macedonije poležejo, predno pride knez Ferdinand v Peterburg kakor gost carja. Rusija in Turčija sta v poslednjem času prav prijateljski, car je poslal sultana več darov, in sultan se je carju glede krščanskega guvernerstva že popolnoma udal. Zato pa ni možno, da bi sprejel car v juliju kneza, ki s Turčijo ni prijazen. Nedvomno se knezu Ferdinandu misija posreči, in zopet zavlada mej sosedoma najlepše razmerje. Za kako dolgo, to je seveda drugo vprašanje. Politični položaj na Franooakem je po zadnjih volitvah precej temen. Položaj Mulinovega ministerstva pa je naravnost dvomljiv. Ker sta pri volitvah minister kolonij Le bon in državni tajnik Del pen ch propadla, morata z 31. majem izstopiti iz ministerstva. Njuni mesti bode t a sprejela začasno dva tovariša. Pri predvčerajšnjem ministerskem posvetovanju je ministerstvo sklenilo, da se predstavi dne 1. julija novi zbornici ter predloži svoj program. Zbornica potem odloči ali se pn gram odobri ali ne. Politična debata se prične v zbornici takoj po izvolitvi predsedstva. Avstrija in Nemčija proti Ameriki. Ameriški časopisi javljajo dve senzacijonalni vesti, ki moreta postati usodni, ako sta resnični. V loki na skalo. — Potem se je radoval starec liki otrok, plosknil z rokama, tekel v kočo pritisnil svoje lica na drobna usteca male Cilike — tedaj je ležala še v povojih — in jej povedal na uho, da trpi odslej njena mamica mnogo mnogo manj Pozneje je dorastla mala Olika v osemletno, lepo in pri ku pij ivo dekletce. Starec jo je ljubil, kakor rajno Manico svoje dni. Cilika pa mu je nabirala kamenjčkov in včasih poslušala dolgo, dolgo povest o mamici. Dedek je znal pripovedovati tako lepo in tako na dolgo in drobno. Vsega res ni umela — a poslušala ga je, sedeč mu ob kolenih, vedno pazljivo do konca. Le včasih se je zresnil dedu mej pripovedovanjem obraz, oko mu je zagorelo tako čudno in stekleno. Tedaj si je želela proč, daleč proč od starega deda. Ubogala ga je rada. — Če te je slučajno vjel kamenjček ob grmu, predno je dospel do vznožja, spustila se je vselej varno in oprezno — BČasoma se je bila privad:la tega — od grmado grma, prekoračila z bosimi nogami robido in bodečo sablja d ter prinesla dedu zaželjeni kamenjček. Noge pa si je opraskala vedno na novo; zato so jo pekle, hudo pekle . . . Manile je prišlo mej nemškim konzu'om io admiralom Deweyem do popolnega spora. Konzul je hotel imeti dovoljenje, da izkrca neki baš došli parnik za nemško prebivalstvo v Manili namenjena živila. Dewy pa tega ni dovolil. Nato mu je odgovoril konzul, da bode vender-le izkrcal živila ter ee v sili obranil ameriškega vtikanja z dvema križa-ricama. D«wey je zr.ova prepovedal izkrcanje ter sicer zagrozil, da bode na križarici streljal. — Avstrija zahteva za 22 v ilazletonu (Pensilvaniji) pri nekem štrajku ubitih avstrijskih delavcev odškodnino. Dokazano je namreč, da je d ti dotični šerif brez povoda povelje, naj se strelja na štrajkujoče delavce. 8Frankf. Zrg." javlja, da je vlada Zjed. držav zahtevo Avstrije kratko odklonila. Vsled tega je nastala baje velika napetost, ki more imeti najslabše posledice. Špansko - ameriška 'vojna. Ker sta prepovedali i španska i ameriška vlada razpošiljati brzojavke o gibanju obestranskegi brodovj;i, ss sporočajo suno take vesti, ki so za oba dela koristne, ki pa so navadno tudi neresnične in varljive, spanci so raztrosili senzacijouulno novico, da se io8urgentje na Kubi nekako ustavljajo ameriškemu poveljstvu ter d» ne manjka več veliko, ko se sk'ece mej Spanci in ustaši mir. Potem bi skupno pognali Amerikance. Prav take vesti se širijo o insurgentih na Filipinih. Skoro gotovo pa so vse od kraja izmišljen?, kajti dejstvo je, da je bil vodja li'ipin-ikiU ustašev, AgninalJo, pri ameriškem zmagovalcu D wyj, ki ga je sila pr.jazno sprejel ter mu podaril 500 mamerskiu pušk. Pa tu li CJomez, vodja kubans'uh U3tašev, pojile baje v kratkem v Wa&bington. Da vlada mf j Španci in ustaši neiz« prernenjeno sovraštvo, dokazujejo pogosti boji i na Kubi i na Filipinih. Ustaši napadajo celo Manilo, in nemški in arjgleški prebivalci so večinoma zbežali v Cavite pod varstvo ameriških ladij. Amerikanci hočejo v kratkem zasesti Manilo, zato pa odjiošliejo na Filipine celo voj-ko. — Sag istino prenovljeno ministarstvo se je jedva slepilo, pa že poka. Gamazo, minister javnih del, io finančni minister, Puigcerver, ita si v laseh radi rentnega davka, kateri hoče vpeljati Gamazo. Ako pride do skrajnega, bo moral Sagasta žrtvovati Puigc-rverja. Spanci iščejo sedaj v Franciji VSČJ6 posojilo, in poslanik Leoo y Cistillo posreduj«1. Posl. marki Ci-brinana pa je stavil v zbornici jako dober predlog, naj se število — nepotrebnih ! — državnih služb za 1 , zmanjša. Na ta način bi Španija prihranila vsako leto 12 milijonov peset. Dvomiti pa je, da bi većina ta pametni predlog tudi sprejela I — Najnovejše vesti javljajo, da je odpirala eskad-'a admirala Sampsoni pred Sar.tiago, kj^r je Špin3ko bro-dovje. Ker Spanci nimajo niti dovelj premoga niti hrane, bodo morali kmalu priti iz svoj-ga skrivališča ter zgrabiti se s Sampsonom Možno pa je tudi, da pojde Sampson sam v luko Santiago, da poskusi svojo srečo s Ct-rvero ! Dopisi. Z riežeTe, 25. maja. Slovenci smo prav često kakor mlado vino; zavremo kakor mošt, da ječe doge in da pokajo obroči na srd h In to je vse . . . Pozneje zabijemo tods in se nn brigamo za d.-tljni racionalni razvitek vina. In zato se nam starina pogosto izpridi! Ko je pred leti naš vrli dr Jo?. Vošnjak zaklical: postavimo Prešernu spomenik, je sicer močno zavrelo in hitro povredo ... Z Ivan Hribarjevim oklicem .Slovenskemu narodu" za Prešernov spomenik pa ni sme in ne more biti tako; akcija je jako spretno in vsestranska zasnovana! Ali dela, hitrega ii resnega dela je treba? Stoletnica rojstva prvega pesnika-velikana nam že trka na vrata. Župan Hribar zbral je krog sebe iz cele Slovenije odbor; nad sto in šestdesst členov je tu. Pravi cvet naše slovenske zemlje je zbran v odboru . . . cvet po duhu in po — cvenku! Niti na misel mi ne prihaja, da se je kdo podpisal »zavoljo lepšega". Prepričan sem, da ve vsik za kaj se gre, da ve vsik, di je prevzel s tem sveto dolžnost: ali daj, če imaš kaj, ali skrbi, da nabereš tam, kjer se more dati. In kdo bi ne utrpel ali storil nekaj za Prešerna? N pravimo mali proračun ! Okroglih des^t tisoč nam je treba po tej poti. 160 členov je, sem rekel. Vsak daj ali skrbi zi petdeset ali šezdeset goldinarjev iu to koj letos. In 1. 11)00 se bode divil in ponašal Slovenec pred svetom, da ima Prešerna, katerega je tudi vreden. Na delo torej! In Bog in sreča junaška! Do ran. Dnevne vesti, V Ljubljani, 27. maja. — („Narodna Tiskarna") Ni zadnjem občnem zboru izvoljeni upravni o Ibor se je včeraj konstituiral in izvolil predsednikom g. đra. Ivana T a v ča r j a. — (Vigilantibus jura!) Zopet nekaj o naši „višji sodnij". Pri ljubljanskem dežalnem sodišču se je vršila po novem civil oopravd aem reda pravdi, pri kateri se je razpravljalo izkl|učno v slovensken jeziku. Tožitelj je Slovenec, tožjna zakoaska sta slovenske narolnosti in vsi trije tožniki so Slovenci. Deželno sodišče je izdalo slovensko razsodbo, proti kateri sta bili z dveh stranij vložena slovenska priziva. Ni ta priziva je bil podan slovenski odgovor, a vzlic temu se je csmolilo c. kr. ( višje s dišče v Gradci doposlati vsem trem zastop-pnikom neposredno in po posti nemški sklep, ki naznanja, da je prizivna obravniva razpisana na dan 23 junija. ToŠiteljtfV zastopnik je storil svojo narodno dolžnost in je vložil rekurz, ker se mu je višjesodni sklep v nemškem jeziku naznanil, dasi ee v celi pravdi ni izpregovorda ia ni z\-pihali ne jedoa nemška beseda in dasi še ni razveljavljen člen 19. državnih osoovnih zakonov, četudi to gospodje v Gradei prav srčno žete. j Ta re-kurz sta podpisala tudi oba zastopnika tožencev in ta rekurz je imel uspeh. Rekurz je bil vložen dne 2.5. t. m. in že d:e 26. t m. ga je .višja sodnija" rešila s tem, da je izdala svoj sklep v slovenskem jeziku in — gtaj si čuda! — na si O* , venski tiskovini. Ta slu-a, nam priča, da je hotelo j višje srdišče v popolaom\ slovensko pravdno za-| devo vsiliti nenkSKe odločba, kar je naj os t rej še graj e i vredna svojevoljnost in n-korektnost, in dilje, da ] ima višje s^d-šče pač slovenske tiskov n*, da jih pa neče porabljati, dokl-r se k temu ne prisili. Mogoče je, da goppodje mislijo, da se stranke ustraš jo froškov in da se radi teh ne upro i usiljenim jim nemškim od'očbam. Proti takemu j svojevoljnemu, nepostavnemu in neopravičljivemu utesnjevanja slovenskega uradovanja, ne z*do- Tako je bi'o! — „CilikaM Star-c jej je sledil še vedno s pogledom. „Da, Olika! Tam mora biti! Poišči in prinosi hitro, hitro, slišš, hitro . . . !• Nestrpno je stopical z nrge na nogo. „Gi že imam!-* Prinesla ga mu je in etarec ga je zalučal zopet. Kamenjče-k pa se je zavil mimo češminovega debla — od'od ga je bila izprožila plabt prsti, si-pajoča za njim — ter se valil poskakuje1 nižje in nižje. A malo ni/je se je v enderle ustavil za rogo-vilčasto korenino. Starec je pomembno pogledal Ciliko. nOče, tako sera apehana, in robida je tako bodeča !a A starec je zopet ki čil pesti od jeze in ne-strrn^sti. Ubogala ga je tudi sedaj ter se oprezno dri-čala od j,rma do grma. Zopet ga je našla. Ko pa se je vračala s kamrnjčkom v roki, je morala v svoji neprevidrosti stopiti na veliko robido 1 _ zbelo in zepeklo jo je ob jednem, da je bolestno umaknila nogo in potem z največjo težavo prdezla na vrh. Ćudno! R ana ni bila vebka, ven ler jo je skelelo neznansko. Noga je oteka'a skoro vidno. Čez malo časa so so prikazovale na ranjenem delu, kakor v koloharčkih čruikastoplsane lise, narašća'e iu se množile bolj in bolj. Zajedno so obhajale Cd i ko slabosti da bi se najraši naslonila in zaspala. Starec jo je opazil. Pripogn 1 se je, brisal z dekletovim krilcem kri, ki se je polagoma cedila iz rane, polagal na rano svežega mahu in s strahom opazoval, kako oteklina raste in se veča. Tedaj je zakričal: . .- .Gadi — Gad! — Gad! —tt Potem jo vzel onesveščeoo Ciliko v naročje tor jo nesel v hišo stokaje in tarnaje: .LJ u-u . . Uljčar je izgubil še Ciliko. Ta izguba ga je jotrla popolnoma. Legel je, a po kratki in mučni bolezni je zopet vstal. LJce mu je otopelo še bolj, oko osteklenelo. Liki megla v jutru se je vlačil okrog v tla zroč in z na hrbtu prekrižanitni rokami. Najrajši je vender Bionel ob ograji nad prepadom, zrl topo po strugi navzdol, doli v potokove valove ter obupano tulil pred — so svoj: ,Uim,.!' stuje samo, da protestujsmo, ne zadostuje samo, da računamo na intervencijo slovenskih poslancev, ampak treba je tudi, da se slovenski odvetniki in beležniki upro vsakemu poskusa višjega sodišča, vtihotapiti nemščino v slovenske pravne zadeve in da se ravnajo po izreku, kateri amo postavili na čelo teh vrstic. — (Osobna vest) Ministarstvo notranjih del je učitelju na podkovski šoli gospoda Edvarda Schlegelu dovolilo, da sme izvrševati živino-zdravniško prakso. — (Shod slovenskih učiteljic) bo v Ljubljani na binkoštni torek dne 31. maja ob 1 uri popoludne v .Narodnem domu". Ker je ta shod velike važnosti za slovenske učiteljice, vabi jih začasni odbor, da se ga potaoštevilno udeleže. — (Občni zbor dirkališke zadruge) je danes ob 8. uri zvečer v spodnji kavarni .Narodnega doma", na kar zadružnike opozarjamo. — (Pevsko društvo „Ljubljana") udeleži se z zastavo blagoslovljenja zastave pevskega društva .Glas" v Sodražici. Odhod na binkoštni ponedeljek ob polu 7. uri zjutraj z dolenjskega kolodvora. — (Nove menične in druge golioo.) Opozarjamo na ukaze finančnega ministerstva, po katerih se začnejo s 1. julijem 1893 I. prodaj iti nove uradne menične gobca, nove nradne gotice za trgovske nakaznice o denarnih dajatvah z osemdnevno plačnostjo, s'ednjič nove uradne promosne golice. Oo jednem naj se prijavijo sledeče najvažnejše določbe: Dosedanje golice, dokler so v zalogi, oddajajo prodajni uradi (v Ljubljani c. kr. deželni plačilni urad, na deželi c. kr. davčni uradi) Se do 80. novembra 1898 in se smejo uporabljati še do vštetega 31. decembra 1893 leta. Uporaba starih golic po omenjenem času bi se smatrala k it neizpolnitev postavne dolžnosti ko'ekovanja in bi prouzročila po pristojbinskem zakonu neugodne nasledke. Razveljavljene, a neporabljene golice se zamenjajo brezplačno pri izpolnitvi dotičnih postavnih določb od L. janavarja do 31. marca pri založnih in prodajalnih uradih (c. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani in davčni uradi ni deželi) za nove uradne golice istih vrat. Na ob jednem novo upe ljane menične golice po 2 kroni se trgovski stan posebno opozarja. — (Požar.) Včeraj dne 26. maja popoludan okoli pol 2. uri začela je goreti hiša Antona Les kovca po domaČe pri Morlaku v Loga pri Vrhniki. Ogenj je upepelil hišo. Škoda je velika. Hišna gospodinja Marjana, stara 35 let, je bila v hiši, ko je nastil ogenj. Bežala je iz hiše, in hotela ovce od-poditi. K u no v tem hipu je padla slamnata streha na tla in je ženo, ki je pod kapom stala, podrla in zisula. Ker tega ni nihče vede), ni ubogi ženi nihče na pomoč pribite!. Šele pozneje se je našlo truplo, ki je pod ognjeno slamo več kakor pol ure ležalo Roke in noge so ženi zgorele, truplo pa je bilo podobno osmojenemu čoku. Zgorelo je tudi več ovac in prešičev in dve teleti. Kako je ogenj nastal, ni še znano. Zavarovan je bil pisestnik za majhen znesek pri banki .Donava". — (Od Svetega Križa na Vipavskem) smo prejeli naslednji dopis. Dne 31. maja in 1. in 2. junija se bodo vršile občinske volitve v Sv. Križu. Kakor z name o j a kažejo, bodo jako burne Najeti agitatorji Dobravske stranke in ž njo združeni Za-bel;ci imajo neprenehoma shode, zdaj v jedni, zdaj v dtugi gostilni. Ost njihove agitacije je obrnena največ na dosedanjega podžupana Dobravskega. Sicer pa mislijo celo dosedanje starešinstvo uničiti ter voliti do cela nove, a povsem nezmožne može. Križani, ne bodite zaspani 1 Od pamtiveka stoluje županstvo v Sv. Križu, ako se ne ganete o pravem času, mogoče da pride trenotok, ko vam ga vzemo. Združite se z treznimi in pametnimi možmi iz oko ličanskih vasi; sicer pade vsa sramota jedino le na vas! Volite le razumne može, nikakor pa ne takih, kateri bi se za četrt viua prodali! Z t zgled naj vam bo .Gospodarski svet' v Dobravljah. Pri zadnji volitvi so namreč izbacnili vse razumne može, sedaj pa gospodarijo in mesarijo, da se Bogu usmili. In ravno ta stranka hoče tudi pri županstvu priti na krmilo. Križani I Čas uhaja. Skličite volilni shod, in na njem določite svoje kandidate. Naj ne igra pri vas glavne vloge vino in klobase! Bodite možje in kot taki uravnajte svoje postopanje. Vsak naj izvrši svojo pravico, ni jeden naj ne ostane doma. Do sedaj nam je bilo volilti 2 1 starešin, a vsled naraščanja ljudstva jih bodemo morali voliti 30. Priložnost je torej lepa, da se kako luč pod .mernikom" postavi na svečnik. — (Volilni ahod na Vranskem.) Državni poslanec dr. Zičkar priredi na binkoštni ponedeljek shod volilcev na Vranskem. — (Razmere v Gradcu) Iz Gradca se nam poroča: Namestnik marki Bacqueham se je včeraj odpeljal na Dunaj, poročat o graških razmerah. Govori se, da marki Bacqueham ni za razpust obč. sveta, dasi si je ta dovolil predrzno provokacijo in s svojo resolucijo prekoračil vse meje svojega delo« kroga. Graški listi so poročali, da so v Ljubnu aka- demiki 0* kolodvora žvižgali bosenakim vojakom, katari ao »a peljali k vajam t Trof tjah, jih obsipali * vsakovrstnimi psovkami in tako hrnpno proti njim demonstrovali, da je morala vojaška godba utihniti. Oficijosni listi pravijo, da to ni res-anično in da se v Ljubnu eploh ni demonstrovalo proti vojakom. Po poročilih očividcev je resoicca to, da so nekateri posamični akademiki na kolodvoru v Ljubnu žvižgali vojakom in kričali „Abzug Bosniaken". Poročila graSkib listov so toraj pretirana, seveda namenoma, da bi s tem vzpodbujali grafiki mob k novim demoet racijam, dementi ofioi-joznih listov pa tudi ni opravičen Končno bodi omenjeno, da je mej degradiranci tudi jeden član „Karnijolije", sin višjega nemškega uradnika v Ljubljani. — (Grof Gleispaoh v varstvu orožnikov.) Iz Gradca se nam piše: Visjesodni predsedn k grof Gleispach se mudi sedaj na svojem gradu Btrk-wiesen blizu Gradca Ta grad stražijo orožniki noč in dan, a ko se je grof Gleispach z graškega kolodvora peljal na svoje posestvo, so stali orožniki ob cesti od Gradca do Gleispachovega gradu. Te varnostne odredbe so jako umestne, kajti grašk razgrajači so jako predrzni in lahko bi jim prišlo na misel narediti grofu Gleispachu — vizito. — (Razpisane službe.) Za Zemljišno-Vere -sijski zavod kraljevine Dalmacije razpisuje dalmatinski zemaljski odbor nastopne začasne s užbe: 1.) blagajnika z letno plačo 1500 gld.; 2.) vježbenika z izgledom na pripomoć letnih 500 gld. po šesttedenski praksi; 3 ) dn^vničarja z mesečno plačo 40 gld. in 4) sluge z letno plačo 400 gld. in pravico do uradne obleke. Za te službe se t rja znanje srpsko-hrvatskega i italijanskega jezika in morajo prositelji za uradniške službe dokazati tudi, da so dovršili nižjo gimnazijo ali redko ali kako trgovsko šolo Prošnje v lož'ti je do konca maja, službe nastopiti pa najkasneje do 1. julija 1898. * (Nevihte na češkem) Zadnje dni so bile na Češkem hude nevihte, katere so prouzročile veliko škode. V nekem praškem predmestji je strela ranila deset ljudi] ter razdjala okna in peči. Tudi v Falkenauu jo naredila strela veliko škode in omamila nekaga hišnega posestnika. V Gab-du pa je neko posestvo do cela uničila. V Melniku je ubila plinarnega delavca. V Klatt tu pa je ubila osemletnega ter težko ranila 13letnega dečka. * (Nesrečna prinoesinja) je gotovo nekdaj tako vesela in lahkoživa Lujiza Koburška* katera je sedaj v Doblingu v neki bolnici za umobolne, kjer piše baje svoje, izvestno jako pikantue „memoire". — Tudi princ^sinji Chimav, sedanji „ženi" cigana Rigo ni usoda baš mila. Prva Ri-gova soproga — katera je baje še iako mladi in lepa, dočim je princesinja že ovenela — je namreč zaprisegla nezvestemu soprogu in njegovi ljubici strašno osveto. Slediti hoče dvojici, če tudi po vsem svetu ter jo s svojo navzočnostjo vznemirjati. * (Nenavaden vzrok samomora.) Na Dunaju ne je obesil nedavno neki Samuel Guttman od žalosti, ker se je hotel sin proti njegovi volji oženiti! Čuden vzrok samomora! Navadno se zgodi r— narobe. * (Pogreb Gladstona) bode menda jutri. Na željo ljudstva so se prenesli njega ostanki v London. SI kar Richmond je napravil sliko Glad-stona na odru; dejal je. da ni videl še nikdar tako plemenitega izraza v obrazu mrtveca, kakor pri njem. Mrtvec bode ostal do sobote v Westminster Halli na odru. Gladstone je v nedeljo pred svojo smrtjo dejal svojemu Binu župniku: .Muli zame in za vse bližnje, spomni se vseh, kateri so zapuščeni in nesrečni!" Na željo pokojnega ne bo na njegovem grobu razun imena, dneva rojstva in zmrti, nikakega napisa. Angleški prestolonaslednik bode zastopal pri sprevodu kraljico. Sprevod bode veljal državo 75.000 gld. Po Želji Gladstonovej se vo jaštvo ne bo udeležilo pogreba v sijajni opravi, častništvo bode baje vse v črni obleki. * (Ameriški 13. polk.) Brooklvnski 13. polk ao iz tabora v Camp Black domu poslali, ker se vojaki niso hoteli ogla^ti, da gredo kot prosto voljci na Kubo; samo 220 se jih je prijavilo. Ko je došlo povelje, da odidejo, so jih prostovoljci zasmehovali, metali za njimi krompir in blato, in gotovo bi se krvavo stepli, da niso častniki postopali energično. Strahopetneži t Izdajice 1 Psi! itd. so vpili vojaki. Pri štrajku služabnikov cestnih železnic so se vojaki 13. polka nprav dobro postavili s svojim streljanjem, ali boriti se s Spanci, ki imajo tudi puške v rokah, to pa ne diši tem paradnim vojakom. * (Ameriški časnikarski deški štrajka jo.) Časnikarski dečki te dni „boycotirajoM največja nevv vorska lista .World" in .Journal", ker se je zvišala cena posebnih izdaj od 50 na 60 centov za 100 iztisov. Ti paglavci so tako hudi, da so poln voz .»Worldaa zažgali. Daril* i Za Prešernov spomenik z geslom: „Ne uči samo. nego stori nam najprej tako" . . . nabral Ivan Nep. Res man 50 gld. in sic-r: Gospa Ženka Dej ako v* o gld., gospa Pavlinka Resmanova 5 gld., gospa Rezika Tavčarjeva 5 gld., gospica Antonija KadivČeva 5 gld , gospa N Počivalnikova 1 gld , gospod Jan Deiak 5 gld, gospod Pavel Auer 5 gld., gospod I. N. Kesman 5 gld, gospod Ivan Hafner 2 gld , gospod Fran Pe/ec 1 gld. 50 kr., č. gospod dekan I. L. 1 gld. 50 kr., šest č. gg. župnikov itd. po intronizaciji a 1 gld., G gld., gospod svetnik F V. 1 gld gospod naći m k N. Preveč 1 gld., gospod Fr. Čuden 1 gld. Podporno društvo za slovenske visoko šolce na Dunaju) prejelo je zadnji čas sledeča darila : Slavni duž. zbor kranjski podaril je društvu 200 gld. Gosp. Fr. Dolenc trgovec v Mi-riboru, poslal je društvu 118 gld. 50 novč. kot velikonočno durilo nabrmo mej mariborskimi rodoljubi. Darovali so: Gosp Jon. Zir-k , c. kr. prof v p 2 gld.; stavna posojilnica 30 gld.; gosp. dr. Jernej Glančnik, odvetnik (d la ki si pridobiva čim dlje večjo priljubljenost, prinaša slike in popise Solnograške. Prve 1 slike ka žejo najvažnejše strani S dnograda, nad.tljoo slike pa kažejo največje in najlepše znamenitosti re romantične d.'žele s svojimi si kovitimi dolinami in velikani gorami. Tekst k slikam je oskrbel Ernest K e i t e r. Telefonična in brzojavna poročila Dunaj 27. maja. Štajerski namestnik marki Dacquehem je prišel sem in se je danes dlje časa posvetoval z ministerskim pred sednikom grofom Thunom. Skoro vsi listi se bavijo z graškimi razmerami. .Ostdeutsche Ruudschan* pravi, da bodo nemški poslanci vojnemu ministru že pokazali, da niso njegovi lakaji. .Deutsche Zeitung" povdarja, da Gleispach in Bošnjaki morajo Gradec zapustiti. Ve liko začudenje obuja pisava oficijoznih listov .Fremdenblatt" pravi, da v Gradci se ni primerila vojaška afera, ampak dijaška afera. Tudi se razglaša, da je bil imenovan grof Gleispach samo, ker si je bil pri svojem vstopu v Badenijevo ministerstvo izgovoril, da po eventuvalnem odstopu postane zopet višje-sodni predsednik v Gradci. Vlada se torej opravičuje in vse kaže, da hoče pred graškimi razgrajači kapitulirati. Gradec 27. maja. Včeraj je bila tukaj velika nevihta. Strela je udarila v Hahoovo dinamitno tovarno v Peggavu in prouzročila eksplozijo, pri kateri je bil jeden delavec ubit, dva pa sta bila ranjena. Budimpešta 27. maja. Avstrijska delegacija je včeraj zaključila svoje zasedanje, ogerska pa danes. Budimpešta 27. maja. 0 pogajanjih mej avstrijsko in mej ogersko vlado g'eJe nagodbe se čujejo iz avstrijskih krogov jako optimističke vesti, katere pa po sodbi ogerskih listov nikakor niso opravičene. Po teh vesteh je grof TbuD izjavil, da upa odstraniti do meseca septembra vse težave, ki ovirajo parlamentarno delovanje, tako da se bo vsaj s prvim čitanjem nagodbenih predlrg moglo začeti, v kattrein sluraju hoče ogerska vlada izposlo-vati podaljšanje nagodbenega provizorija. Z druge strani smoč. 20 oseb je bilo nevarno ranjenih, mnogo areto-vanih. London 27. maja. Lord Goschen je potoval v Gibraltar, ker sodi angleška vlada, da hoče Francija okupirati Tuat, v katerem slučaju bi AnglaSka takoj zasedla Tanger. Madrid 27. maja. Poto.anje prveg* lorda angleške admfralitete, Goschena, v Gibraltar je napravilo tu največjo senzacijo in splošno se sodi, da pride mej Špansko in Angleško do konflikta. London "27. maja. 2500 mož ameriške vojske se je iz San Frančiška odpeljalo na Filipine. Vojaštvo ima živil za celo leto in mnogo municije za admirala Deweya. London 27. maja. Včeraj je prišlo nad 150 000 ljudij kropit Gladstona. Mrtvaški oder je skrajno priprosto prirejen. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice Predmestna proga Heiligenstadt-Penzing-Hiitteldorf • llackmg dunajske mestne železnice 8 postajami tiersthof, Hernals, Ottakring ozir. postajicaini Spodnji Dobling, Zg. Dobling, Breitemee se je otvorila dne 1 1. maja 1898. Postajo Gersthof, Hernala in Ottakring so odprte za ves promet, postaj i te Sp. Dobling, Zg. Dobling in Breitensee za osebni promet. Postaja Heiligen-stadr proge Dunaj Heb je otvorjena izključno za promet z razstrelivi. — Državne železnice. V smislu tarifa o ekspresnih pošiljat vab. z dne 1. januvarja 1893 in I. dodatka z dne 1. aprila se je odredilo, da si dostavljajo došle pouljatve adresatom takoj ali najkasneje šest ur po prihodu, ne da bi se adresat prej o tom obvestil. Za dostavljenje je p'ačati pristojbino. Pošiljatve se dostavljajo samo v kraje, ki niso nad 2 kilometra oddaljene od postaje. Plačati je za oddaljenost 1 km, ako je pošiljate v 25 kg. težka 20 vin , ako je 50 kg. težka 40 vin. ; za oddaljenost 2 km ako je 25 kg. težka 30 vio , ako je 50 kg. težka SO vin. Melusine mazilo za lice odstr..iiiui.- v najkrajšem t'asu vsakovrstne peg*«, lliaje in mozolčko c ims'-ajo . — Popolnoma neškodljivo. 1 lou^rk »5 kr. Higien. medicinićno milo (387-13) zraven 3.? kr. deželna lekarna Ph. Mr. M. Le u s tek a Ljubljana, poleg mesarskega mostu. Telefon štev. ©©. Meteorologično poročilo. Visina OAd morjem 308-2 m. '3* a Čas opazovanja Stanje barometra T mm. Temperatura v °C Vetrovi Nebo as -a 16 i 7. 9. zvečer 7. zjutraj i/, popol. 729 9 732 4 7329 15 8 14 t 20 7 ar. jng sr. vzhjvz. ar. jzah. oblačno jamo del. jasno 12 Srednja včerajšnja temperatura 16*8", sa 1*4° nad aormaldiu. Po noči je deževalo, bliskalo se in od daleč gi melo. Velika zaloga F lepi nerazrerani in načitani dunajski časniki, dobi se pri meni v vseh množinah od 25 kilo naprej. Cena 2a 100 kilo je 7 gld. 50 kr. Pri vet'jdi odvzetjib se nekoliko ceneje. Ivan Fabian v l,|nbljaaal, Vo«lnlk«.v tr*j. (797—2) ID-vj-zisOslcs*. borza dne 27. maja 1698 Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru . . Avstrijska zlata renta...... Avstrijska kronska renta 4" , .... Ogerska zlata renta 4°/o...... Ogerska kronska renta 4°/0 .... Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice........ London vista......... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark........... 80 frankov.......... Italijanski bankovci..... . . 41 C kr. cekini...... . , S H2 gld. — kr. 101 , 80 , 121 , 20 , 101 „ 45 . 121 . — „ •19 3.^9 180 58 11 9 20 , 7o ; 85 t 77 , 42 - rudeče vrtne jagode kltpuJ43JO (836-1) Avg. Tschinkel-na sinovi. najmočnejša naravna, arsen in železo so-dfžujoča mineralna voda pri porote *ana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorosi, poltnih, živčnih in ženskih boleznih, malariji itd. Pitno zdravljenje o porabijo, ne skoti cel« leto. Zaloga v vseh trgovinah s mineralno vodo in lekarnah. Kopališče Ronceano^™- P , nre oddaljeno od Tridenta, mineralna, blato«, poro« kopel), popolno ailrn«IJen|e n ukralo vodo, eleUtroteropl|w, uiassiu, zdravilna gltutmalik«. Visina nad morjem 535 metrov, prekrasna lega, zaščitena od vetrov, difteč, suh zrak, brez vsega praha, stalna temperatura 18 do 22 stopinj. Zdravilišče prte vrsta s ot-sir-nim lepim parkom, prekrasen rasg ed na dolomite, 200 sob za tuj e, obedovalnice iu bralne sobe, sdraviski salon. Povsod električna razsvetljava, sdraviSka godba, lawn-tennis. Senčuitta izprebajališ .a, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje kopssllnko ravnateljstvo v Roncegnu (746—3) Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od da 4 1. maj al te 8. Ista. Odkod In LJnklJnne jut. kol. Prstra #ea Trku Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; £ei Sel/.* hal v Ausse, Solnograd; cee Klein-Reifling v St«yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, On naj; cea Selzthal v Solno-grad; tez Klein-Reifling v Line, Bodejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Pragu, Lipsko, čez Amstetten na Dnnaj. — 0b 11. nri 50 m. dopolndi e osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popol ud ne usodni vlak v Trbiž Beljak Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lene - Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Cnrih, Oenevo Pariz cez Klein-ReiHing v Stejr, Lino, Badejevice, Plzenj MtJ. rt j ine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Leec>'-Bled. — Proga v Hsve uneeto I« v Ko« cevjo. Metani vlati: Ob 6, uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri 55 m. popol ud ne, ob 6. uri 80 ir. zvečer — Prihod ▼ LI ubijane j. k. l*ro«» la Trbift«. Ob 5. uri 46 m. sjutraj osobni vlak s Dunaji via Amstetten, ia Lipikegar Prage, Francovih varov, Karle tih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Sok ograda, Linca, Steyra, Anssoaa, Ljubna,Celovca, Behaka, Fran tentfeste. — Ob 7. uri 55 min, zjutraj osebni vlak ii Lesce-Hleda. — Ob 11. uri 17 m. dopoludne osobni vlak i Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Pariza, Oeueve Curina, Bregenca, (nomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. poporodne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. C* lovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. svece1 osobni vlak z Dunaja, Lipska, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H.ba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic. Linca Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Prost* 1* Morete« asseota In la Ko«ev|a. Metani vlaki: Ob 8. uri 19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m , popoludne in eb 8. uri 35 m. zvečer. — Odkod la Llub-IJasne d. k. v Hauinlk. Ol '*. ari 23 m. sjutraj, ob 2. uri 5 m, popoludne, ob 6. uri 50 n> in ob 10. uri 25 min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in pravnikih. — Pribod v L|obl|ano d. k. la Kamnika. Ot 6. uri 56 m. stju traj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur. 10 m. in ob 9. uri 05 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17—119) VIZ1TN1CE priporoča „Narodna Tiskarna" po nizki ceni. 3? Nepreklicno zadnji teden! moto i y Latoftnanoveni drevoredu. MoTO 1 Od nedelje 15« m uja naprej vsak dan (820—4) svetovnoslavno gledališče učenih psov. Brez konkurence. Non plas ultra! SKasrm klavir Ifcr»|ne5l |iiid>l| ki igra iz opere .,Marta" napev „Zadnja roia" in 20 drugih najbolje dr« siranih mimatnr-psov. Znižane cene proator«>v: Zaklj. sedet 60 kr. I. prostor 40 kr, II. prostor 30 kr. Stojitle 16 kr. Otroci in dijaki na sediScih polovico. Pred »tate ao vaak (lan ob 4.« 6. In 8. nri svcecr. 55 35 *? \ H m 'ur Š5 Imate li otroke? Gotovo! To naj Vam bode tim bolj uzrok, da vporab-Ijate e popolno cisto in rezkoti prosto tuilo, s katt-rim umivate dojenčke in otroke; kajti ojstrolugasta mila so za uežr.o otroSko ko?o naravnost stinp. Kupujte, ako hočete dobro kupiti, posebno v novejSem faso z drago-cfinmi tvarinami znatno zboljfiano in spopolnjeno Dooring-ovo milo a sovo. To milo ne provzro<"i nikakrga žgočega fiuta, mkako napetosti kože po umi-vanju, ono je otročko milo par excellence in velja le (::J2-G) 2 30 kr. komad. V Ljcbljar.1 prodajajo na debelo; Avjput Auer, Anton Krisper in V;.ao Petričlc. Generalno vastepstvo: A. MotEch & Co., Dnnaj, I, Lugeck 8. Živeči človeški "tpiAjpl. Iiueiiosaiil tlvecc ngnu|iie. Isti so se najzadnje predstavljali 6 mesecev v Budimpeštanski razstavi in jih je občudovala najvidj^ gospoda. Vstopnina* 20 kr. Vsak dna od e. nre ajntraj do e. are aveeer. Elbora je za vsakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti. Otvoritev urarskega obrta. (D «r~» > o ti •r-> Naznanjam si: občinstvu, da sem z dnem 21. t. m. otvorll pod tvrdko „Tsirn.ls:o Klopčlč44 Prešernove ulice štev. 4, zraven frančiškanskega samostana dobro urejeno (805—3) urarsko obrt. V zalogi bodem ime] raznovrstne topa. in atsn.ko are, kakor tudi veliko izbor zlatnino In srobnino po najnitjih cenah. Na podlagi velikoletnega delovanja v tej stroki in v zvezi z zanesljivimi tovarnami mi bode mogoče moja cenjene odjemnike v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti. — Ob jednem si dovoljujem opozarjati, da imam veliko izber birmanskih daril. Za prav obila naroČila se najtopljeje priporoča Janko Klopčič, urar. 3?qprsr