LETO XXX — Številka 6	9. februarja 1978 Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Predsednik Socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz Tito bo marca letos odpotoval na uradni prijateljski obisk v Združene države Amerike, kamor ga je povabil predsednik ZDA, Jimmy Carter (čigar politika na Bližnjem vzhodu
Tito bo obiskal ZDA
trenutno ni ravno najuspešnejša).
Medtem ko bo Tito obiskal ZDA, se je kancler Kreisky v začetku tega tedna peljal v Moskvo, kjer ga je sprejel predsednik vlade Kosygin. Pogajajo se v prvi vrsti o številnih gospodarskih projektih.
Nazi-.Fasching' in Unterkärnten
Pod tem naslovom poroča Volkszeitung (poleg celovške Kleine Zeitung) o skupini mladincev iz okolice Božjega groba ter Vidre vasi pri Pliberku, ki je hotela ob priliki letošnjega pusta na baje „originalen“ način opozoriti na zloglasno rjavo preteklost. Predstavljali so — med drugim s kljukastimi križi na zastavah — zasedbo Avstrije leta 1938, Jožef Feunig, ki se je pri zadnjih občinskih volitvah močno udejstvoval za Pliberško SPÖ oziroma na njeni listi tudi kandidiral, pa je igral firerja.
Kaj naj k temu rečemo? Ce sta Feunig ter njegova „armada“ zares hotela na svoj način opozoriti na zloglasni tretji rajh ter
ga na ta način obsoditi, jim to gotovo težko verjamemo: vsekakor se omenjeni „demonstranti“ ne poslužujejo številnih možnosti, se na Koroškem zares smiselno udejstvovati proti raznim neonacističnim pojavom!
S tem v zvezi pa tudi ne smemo prezreti tozadevnega poročila črne Volkszeitung, ko piše: „Po prvih informacijah so se udeležili tega pohoda tudi nekateri Slovenci s strani ekstremne levice“. Kot so nam domačini zagotovili, ta nebulozna vest nikakor ne drži! Saj sicer pa gotovo ni težko uganiti, da je Volkszeiiung s tem hotela (ne prvič!) diskreditirati koroške Slovence!
Ob velikem prazniku naše osrednje kulturne organizacije:
Po sedemdesetih letih Krščanske socialne zveze
Iz vsebine:
Ali se Sima vrne?	str.	3
Valentin Polanšek — petdesetletnik	str.	4
Zanimiva diskusija v Gradcu str.	5
Prešernov praznik	str.	6
Zavist hudo grize	str.	8
UVODNIK
Čakajo nas volitve
Spomladi leta 1978 bodo spet volitve v občinske odbore. Pri zadnjih volitvah leta 1973 smo nastopili v devetnajstih od 121 koroških občin s samostojnimi listami, ki so žele sijajen uspeh! S tem so naši ljudje na prepričljiv način dokazali, da zaupajo v lastno moč. Naš človek, ki je na podeželju dnevno soočen z nemškonacionalno diskri-niinacijo in s slabim socialnoekonomskim položajem na vseh družbenih področjih, ve, da ga najbolj zastopajo občinski možje, izvoženi na samostojnih listah. Le-ti zastopajo z vso odločnostjo (o čem smo se lahko — ne samo v zadnjih petih letih — docela prepričali) komunalno-politične koncepte, ki so jih naši ljudje sklenili v skupnih posvetovanjih in ki odgovarjajo potrebam našega človeka.
S tem v zvezi pa je treba poudariti tudi tole: na Koroškem ne nioremo govoriti o pravični družbeni ureditvi, če NARODNOSTNO vprašanje ni pravično rešeno! Zna-eo je, da večinske stranke ne zmo-rejo (nočejo) enakopravnosti koroških Slovencev. Da stojijo stranke negativno do našega človeka, najbolj dokazuje diktirani zakon o narodnih skupnostih, ki je med drugim omogočil ugotavljanje manjšine.
Ce se hoče na Koroškem končno uresničiti dejanski narodnostni ntir v smislu pravične ter poštene rešitve vseh odprtih vprašanj koroških Slovencev, bi morale večinske stranke odstraniti vse okončine, ki omogočajo SOCIALNO 'n EKONOMSKO IZKORIŠČANJE naše narodnostne skupnosti! Skratka: večinske stranke bi morale v teni primeru docela spremeniti Svoje programe — v kolikor glede resničnih problemov na južnem koroškem lahko sploh govorimo o konkretnih programih omenjenih
strank!
Ni treba posebej poudarjati, da so 29oraj nakazane potrebe oz. zah-teve, naslovljene na večinske stranka, le pobožna želja. Nihče drug te9a ne ve bolje oceniti kot pripadniki naše narodnostne skup-dosti, ki živijo na podeželju! V tem Pa je tudi treba videti vzrok, zakaj
(Naslednji članek bo tudi objavljen v brošuri o 70-letnici KKZ, ki bo izšla v kratkem.)
:!•
Ustanovitev Slovenske krščan-sko-socialne zveze za Koroško leta 19Q8 je mejnik zgodovinskega pomena v kulturnem življenju koroških Slovencev. S tem, da je združila pod svojim okriljem vsa tedaj že obstoječa in delujoča ter seveda tudi na novo nastajajoča izobraževalna društva, je ta strešna organizacija dala kulturnemu delu le teh enotno smer ter preprečila razpadanje kulturnih potenc našega ljudstva v drobtinsko životarjenje in folkloristično neznat-nost. Tej ustanovi gre zasluga, da sta kultura in prosveta koroških Slovencev uspešno prestali in preživeli vse poizkuse načrtnega uničenja slovenske besede in slovenskega življa v naši deželi, in to celo v letih nacistične strahovlade sovražnikov vsega slovenskega.
To svojo nalogo je Krščanskosocialna zveza kajpak nadaljevala tudi po preimenovanju v Slovensko prosvetno zvezo leta 1934, ko je avtoritarni režim avstrijske vlade odpravil politične stranke in je kulturna organizacija morala prevzeti tudi posle Političnega in gospodarskega društva koroških Slovencev, ki je bilo ukinjeno hkrati s Koroško slovensko stranko.
Neštete velike in male kulturne prireditve, gospodarski in gospodinjski tečaji, plodna dejavnost na področju jezikovnega šolanja in splošnega izobraževanja pričajo o močno razgibanem kulturnem življenju koroških Slovencev pod vodstvom skupne Zveze vse do nasilne ukinitve nje in njenih članic po najvišjem firerjevem ukazu na željo Koroškega Heimatbunda 1941.
Druga svetovna vojna je povzročila številne spremembe v svetov-nonazornem mišljenju posameznikov in družbe. Vsled tega je po vojni prišlo tudi v naši narodni skupnosti do neke duhovne delitve v dve skupini. Posledica tega
naš človek tako dosledno podpira samostojni nastop naših komunal-nopolitičnih zastopnikov!
Narodni svet koroških Slovencev, ki se je že doslej vedno izrekel za samostojni nastop, tudi v tem primeru ne bo ravnal drugače. Podprl bo samostojni nastop povsod tam, kjer krajevni faktorji to omogočajo. Želimo pa poudariti, da moramo že zdaj misliti na prihodnje volitve oziroma začeti čimprej s tozadevnimi pripravami!
je bila potreba po formalni ustanovitvi kulturne organizacije, ki naj bi dejansko in načelno dosledno nadaljevala tradicijo Krščanskosocialne zveze v duhu njenih ustanoviteljev. Ustanovitev take idejne naslednice Krščansko-socialne zveze in predvojne Slovenske prosvetne zveze se je izvršila 1953. Dali so ji ime Krščanska kulturna zveza. Policijsko potrjena v smislu društvenega zakona je bila 23. 4. 1953, ustanovni občni zbor pa je bil 30. 12. 1953.
Iz skrajno skromnih začetkov se je Krščanska kulturna zveza razvila v kulturni dejavnik, ki z iz leta v leto večjim uspehom skrbi za poživitev in poglobitev kulturne podobe našega ljudstva.
Važnosti intenzivnega organiziranega kulturnega prizadevanja ni treba šele bogve kako utemeljevati in dokazovati. Vsi se zavedamo, da se narod, zlasti pa mala narodna skupnost more ohraniti pri življenju le z zavestno gojitvijo lastne
narodne kulture. Naše vasi so za to dejstvo zgovoren dokaz: kjer je zaspala aktivna kulturna dejavnost, tam zamira in usiha narodni živelj, izginja narodna substanca. Vsakdo pa tudi ve, da je bila pri nas narodna kultura od vseh začetkov močno povezana, ja naravnost spojena z versko kulturo. Odločilno rešilna vloga slovenskih duhovnikov v narodno kulturni zgodovini našega ljudstva je dejstvo, ki ga danes nihče več ne taji, tajiti ne more. V svesti si tega dejstva želi Krščanska kulturna zveza tudi še naprej ostati, kar je po svojem naslovu, in se ne preimenovati v nevtralno kulturno organizacijo brez jasno deklarirane opredeljenosti. Nikakor pa ne misli poudarjati to svojo opredeljenost s kakršno koli naperjenostjo proti komur koli. Pač pa smo mnenja, da ni že vse dobro in neoporečno samo zato, ker je slovensko, in da ni vse dobro in neoporečno, kar je bilo rečeno ali storjeno iz sim-
patije, zlasti preračunane simpatije, do Slovencev.
Kakor vsaka, se tudi kulturna dejavnost začne v osnovni celici človeške družbe in narodnega telesa, v družini. Zato je ena poglavitnih nalog kulturnih organizacij vpliv na družino, da naj se v njej ne ustvarja atmosfera lastnega raznarodovanja. Najodličnejši kulturniki so slej ko prej starši, ki posredujejo svojim otrokom sredi germanske poplave svoj domači slovenski jezik, spoštovanje do njega, ljubezen do njega in ponos nanj kot na kulturni jezik enega najbolj pismenih in na področju književnosti najplodovitejših narodov. Naj je kdo kot prosvetar še tako agilen in požrtvovalen, ako zanemarja to svojo fundamentalno kulturno dolžnost, je zapravil svojo narodno verodostojnost.
Uspešnost našega kulturnega dela bo v bodočnosti še bolj kot doslej odvisna od tega, koliko bo skušalo zajeti naše ljudstvo v obliki koncentričnih krogov, začenši pri osrednjem najmanjšem krogu, družini. Na vsak način se bo Krščanska kulturna zveza trudila po vseh danih ji možnostih, da pred sedemdesetimi leti v njivo kulturne volje našega ljudstva položeno seme ne usahne, se ne pohodi, ampak tudi še danes in v daljni bodočnosti poganja zdravo rast ter rodi kar najlepše sadove.
Lovro Kašelj
Namškonacionalni
vandalizem
Vedno spet pravijo nemškona-cionalni Korošci ter drugi, da si na Koroškem ne želijo nič drugega kot mir („Mir wolln’ jo nur a Ruh’“). Na to jim koroški Slovenci lahko samo odgovorimo, da tudi mi ne želimo nič drugega, kot resničen mir, med drugim s strani nemškonacionalnih ekstremistov.
Zaželjeni mir pa se vedno spet moti iz vrst naših nasprotnikov. Ravno pred kratkim, na pustni torek ter v noči med 7. in 8. februarjem, je prišlo do akcij, ki so jasno naperjene proti slovenskim rojakom.
Tako so pristni vandali prerezali na pustni torek okrog polnoči pred neko slovensko gostilno v Podjuni petim avtomobilom — lastniki so bili seveda zavedni koroški Slovenci — vse gume. Policija storilcev ni mogla zaslediti. Slovenci bodo morali poravnati visoko škodo sami.
V noči med 7. in 8. februarjem pa so neznani (?) storilci namazali hišo zavedne slovenske družine Hartman iz Klopinja pri ško-cijanu.
Te akcije vandalizma in slepega sovraštva do koroških Slovencev kažejo, da očividno hočejo nem-škonacionalni kraji položaj na Koroškem še bolj zaostriti. V tej luči pa je treba tudi videti stalne trditve o nekem „slovenskem ekstremizmu“!	fe


KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU

■
I [<•] X*


V	NEDELJO,26. FEBRUARJA 1978 OB 14.00 URI
V	DOMU GLASBE V CELOVCU

iz ^, Mošk.pevsk, 2bof SPD »Kočna« iz Sveč Mošk. pevsk. zbor SPD,
Hanzija Artača z Obirskega ^• Jnsaambee| iz LočVa<< Borovel1 Jamburagk' ansambel 12 Hodlš' Tamburaš
.
AMERIŠKI PODPREDSEDNIK HUMPHREY — PRIJATELJ SLOVENCEV
9 S pokojnim bivšim podpredsednikom ZDA Hubertom Hum-phrey, smo tudi ameriški Slovenci zgubili enega svojih dobrih prijateljev. Mnogi Slovenci v Minnesoti so bili njegovi osebni prijatelji in sodelavci. Leta 1971 je sprejel tudi častno članstvo v Slovenskim ameriškem inštitutu.
MLADA ŠPANSKA DEMOKRACIJA
9 Mlada španska demokracija je trdno zakoračila v tretje leto svojega obstoja. Tretje leto brez Franca se je za Špance pričelo z upanji, da se letos ne bo zgodilo nič takega, kar bi lahko ogrozilo osvojene demokratične svoboščine.
IZRAEL IMA ATOMSKO BOMBO
9 Ameriška obveščevalna agencija CIA je zdaj izjavila, da so si Izraelci izdelali atomsko orožje in to delno z uranom, ki so si ga preskrbeli na „ilegalen način“. To je prvo uradno poročilo te ameriške agencije, da je postal Izrael atomska sila.
VATIKAN KONČNO PRIZNAL SLOVAŠKO
9 Po dolgih pogajanjih s češkoslovaško vlado ter cerkvenimi oblastmi je Vatikan končno priznal Slovaško kot eno izmed dveh državnih enot zvezne države, medtem ko jo je doslej obravnaval samo kot del enotnega češkoslovaškega državnega ozemlja.
SADAT BO OBISKAL SALZBURG
9 Na poti po Evropi se bo egiptovski predsednik Sadat, ki je nedavno s svojim obiskom v Izraelu močno zburkai politične valove, ustavil v Salzburgu, kjer se bo pogovarjal s Kreiskyjem, pooblaščencem socialistične internacionale za Bližnji vzhod.
Vi morate biti zaslišana ali kako napravim iz Marka Markinjo
6t> čoku poi/edana:
Sfrup v pomarančah
Časovno bi še nekako spadalo v ta čas, če bi bilo seveda mišljeno kot „šala“. Pa na žalost ni šala, je resnica, ki lahko pomeni smrt.
Pravijo, da včasih znese petelin jajce, iz katerega se zvali zmaj. Pravijo tudi, da so geniji zelo blizu blaznosti.
Tako petelinje jajce je znesel tudi tisti, ki je iz takih ali drugačnih vzrokov šel pa začel zastrupljati izraelske pomaranče. Včasih se je malo zmotil in dodal živega srebra španskim.
Najsi so ozadja kakršnakoli, naj je res v ozadju kaka radikalna arabska osvobodilna armada, najsi so ozadja samo gospodarska (boj za tržišča), tisti genij, ki si je domislil to genialno potezo, je b'a-zen. Podoben tistim Fu-man-čujem in drugim filmskim frankenstein-skim pošastim, ki terorizirajo svet. Kar je bilo nekoč tretjerazredna in še nižja filmska zabava, je postala kruta resnica. Zavedli smo se tega morda šele zdaj, ko smo še skoraj začutili živo srebro v lastnem telesu.
Neki genialni blaznež si je namislil, da bo šel zastrupljat pomaranče. Naslednji se bo morda že lotil žita (v kolikor itak že ni zastrupljeno). Genialno človeško pa že nekaj dolgo časa sem iz dneva v dan huje zastruplja okolje in še vedno govorijo o tem, da bodo morali pognati v obratovanje toliko in toliko industrijskih naprav, ki bodo pač na žalost nekoliko zasmradile okolje, a zato pa bo menda ohranjena življenjska raven in kvaliteta.
Objavljamo (s komentarjem) slovenski poziv Pliberškega sodišča, ki je eno samo sramotenje naše materinščine. Nemški prevod tega poziva je za to najboljši dokaz!
U 244/77
POZIV OBTOŽENCA V PREDPOSTOPKU
Kazenska stvar
proti Marko Ulrich Sommeregger zaradi § 270 (1) StGB (kazenski zakonik)
čas: 10. 2. 1978, 14.15 uri
kraj: okrajno sodišče Pliberk/ Bleiburg
predmet: § 270 (1) StGB.
Vi morate biti pred tem sodiščem kot obdolženec zaslišana zato se vas prosi, da se ob zgoraj navedenem času, na imenovanem kraju znajdete.
V Porurju v Nemčiji pa še v nekaterih krajih otroci ne vedo več, da je trava zelena. Tam tudi ne vejo, kaka je čista voda v potoku ali reki. Ob umazanem Renu sedijo ob večerih in pojejo, zakaj je tam tako lepo. Tisti strup, ki ga pošiljajo v vodo in zrak, se lepo vrača v tistega, ki ga je sprožil.
A verjetno to spada v vsakdanje življenje. Tega so se že navadili. Tudi tega, da so ribe v konzervah polne raznih strupov, tudi živega srebra. To jih ne razburja več.
Treba je hujših stvari. Treba je strupa v pomaranče, izraelske seveda. Prvič, ker so iz Izraela, drugič pa, da bi uničili tisto državo.
ježek
Pazite, prosim na pravni pouk. Okrajno sodišče Pliberk dne 31. 1. 1978 Dr. Hugo Ramnek Za pravilnost zgotovitve: Voditelj opr. odelka Pravni pouk
Ako kot obtoženec pozvani, brez da bi navedel zadostno opravičilo, ne pride, se mora proti njemu izdati pismeno povelje za predstavitev.
LADUNG DES BESCHULDIGTEN IM VORVERFAHREN
Strafsache
gegen Marko Ulrich Sommeregger wegen § 270 (1) KZ (Strafgesetzbuch)
Zeit: 10. 2. 1978, 14.15 Uhr Ort:	Bezirksgericht Bleiburg/Pli-
berk
Gegenstand: § 270 (1) KZ
Sie müssen sein vor diesem Gericht als Beschuldigter, sie wird
verhört deshalb wird sie gebeten, daß sie an der oben angeführten Zeit, am genannten Ort sich zurechtfinden.
Achten, Sie bitte auf die Rechtsbelehrung.
Bezirksgericht Bleiburg am 31. 1. 1978 Dr. Hugo Ramnek
Für die Richtigkeit der Verfertigung: Der Leiter der Geschäftsabteilung
Rechtsbelehrung
Falls als Beschuldigter gefordert, ohne eine genügende Entschuldigung angegeben, nicht kommt, kann man gegen ihn ausgeben einen schriftlichen Befehl zur Vorstellung.
Obravnavamo slovnično kategorijo spola. Slovenščina se ponaša s tremi števili: ednino, dvojino in množino, vsako ima tri spole (= osebe). Tako je v indoevropskih jezikih, vsak jezik pa ima tudi svoje posebnosti: en jezik ima za različne pojme le enega ali pa tudi različne izraze, drugi pa obratno. Neka taka posebnost je 3. oseba ednine in 3. oseba množine. Ker nemščina v obeh primerih uporablja „sie“, lahko kmalu zamenjamo obe osebi, prava zmešnjava pa šele nastaja, če dodamo še vljudnostni nagovor. Bogatejša slovenščina si v tem primeru pač pomaga z več izrazi.
Zato naš Marko ne bo, pa čeprav se bo še tako trudil, „zaslišana“, ker se bo že znašel v tej mučni zadevi in to ostal, kar je: moška oseba. Saj tega ni on kriv-Bojim se le, da bo nekoč prišlo do obveznega tečaja slovenščine, ko se bodo morali vsi ti jezikoslovci „na imenovanem kraju znajti“, sicer bi se moglo „izdati pismeno povelje za predstavitev“. Kakorkoli že, moški more postati ženska. Nihče pa ne mora. Nasledna vaja: pogojnik.	boce
Staro sovraštvo med Kambodžanci in Vietnamci se je razvnelo v pravo vojsko. Kambodžanci, ki jih podpirajo Kitajci, so že večkrat zavrnili vietnamsko ponudbo za mirovne pogovore. Vietnamcem, ki se naslanjajo po starem pravilu na Moskvo, očitavajo Kambodžanci, da hočejo spraviti celotni indokitajski prostor pod svojo oblast.
Od 1. številke Našega tednika letos naprej (štev. 1/1978) smo v našem listu pričeli s ponatisom knjige „Aus dem Wilajet Kärnten“ iz časa pred prvo svetovno vojno. Izdalo jo je „Slovensko katoli-ško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu“.
Danes, ko imamo v rokah knjigo zgodovinarja dr. Haasa in dr. Stuhlpfarrerja, (Öster-
reich und seine Slowenen — Avstrija in njeni Slovenci), ki obravnava zgodovino koroških Slovencev v 19. in 20. stoletju in tudi očrta trenutno politično, socialno in gospodarsko stanje na Koroškem, je prav, da pustimo k besedi človeka, ki je iz vidika tedanjega časa opisal razmere na Koroškem. Kot boste sami spoznali, se medtem niso izboljšale.
(Uredništvo)
Äußerst befremdend ist nun folgende Tatsache: Das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht, entschied im Falle Rinkenberg am 28. Oktober 1910, Z. 29.470, obwohl das k. k. Reichsgericht für Stroina und St. Daniel Monate zuvor (am 5. Juli 1919) dessen Standpunkt als ungesetzlich erklärt hatte, trotzdem wieder im Sinne des k. k. Landesschulrates für Kärnten und so mußte natürlich am 5. April 1911 vom k. k. Reichsgericht dessen Entscheidung wiederum als ungesetzlich erklärt werden. In all diesen Fällen bestätigte sich das k. k. Ministerium für Kultus und Unterricht überhaupt als wärmsten Anwalt der Ungesetzlichkeiten des k. k. Landesschulrates von Kärnten. Abgesehen davon, daß es alle 3 Rekurse gegen die Entscheidung des Landesschulrates von Kärnten zurückwies, einen, wie erwähnt, sogar nach vorausgegangener Entscheidung des k. k. Reichsgerichtes in einem ganz analogen Fall, richtete es in allen 3 Fällen an das k. k. Reichsgericht eine Gegenschrift gegen
...............................................................................................iimiiiiiHi’iiiiimiiimiimiiiiMiiiiyi
Aus dem Wilajet Kärnten |
die eingebrachten Rekurse. Diese Gegenschriften nun gewähren einen sehr interessanten Einblick in die Gesetzesauslegung und Logik, die der Schulgesetzgebung in Kärnten zugrunde liegt. Diesen Einblick gewähren nämlich die lakonischen Erlässe des k. k. Landesschulrates in Kärnten absolut nicht. Hier gilt der Grundsatz: Je drakonischer, desto lakonischer. Offenbar hält es der Landesschulrat für völlig überflüssig, auch nur den Versuch eines Beweises zu machen, daß seine Erlässe mit irgend welchem Gesetz in Einklang stehen.
In seiner Gegenschrift vom 29. März 1910 Z. 11.177 versucht das Ministerium für Cultus und Unterricht betreffs Stroina und Daniel dem k. k. Reichsgericht klar zu legen, daß von einem Zwang, die deutsche Sprache zu erlernen, nach dem vom k. k. Landesschulrat von Kärnten aufgestellten Lehrplan, wonach im I. Jahre die slowenische, im II. und III. Jahre die slowenische und deutsche, und vom IV. Jahre angefangen ausschließlich die deutsche Unterrichtssprache zu verwenden wäre, keine Rede sein kann, da sich ja der Ortsschulrat und die Gemeindevorstehung von St. Daniel selbst für die Einführung des deutschen Sprachunterrichtes vom 3. Schuljahr an, wenn auch nur als unverbindliches Lehrfach, aussprachen. Es geniert hiebei das Ministerium f. Cultus und Unterricht nicht im geringsten, daß es aber auch ausgesprochenster Wunsch der Gemeinde und des Ortsschulrates war, daß die Unterrichtssprache auf allen Stufen der Schule die slowenische sein sollte. Welch ein greller Widerspruch liegt nicht darin,
daß man einerseits den ausdrücklichsten Wunsch der Bevölkerung nach der slowenischen Unterrichtssprache ignoriert, sich aber von dem leisen Wunsch, die deutsche Sprache möge als unverbindliches Lehrfach vom III. Schuljahr an gelehrt werden, förmlich elektrisieren und ihm weitgehendste Berücksichtigung angedeihen läßt; so daß das Volk rufen muß „Herr! halte ein mit deinen Gaben“!?
Liegt denn nicht gerade darin schon ein Zwang, wenn man jene deutsche Sprache welche das Volk als unverbindliches Lehrfach gelehrt wissen will, dann als allgemeine, verbindliche Unterrichtssprache einführen will?
Höchst peinlich aber berührt dieser Widerspruch, wenn das Ministerium in seinem Erlaß vom 6. Dez. 1909 Z. 16.624 die völlig ablehnende Haltung des Landesschulrates gegenüber den im Sinne des § 6 des Reichsvolksschulgesetzes gestellten Forderungen der Bevölkerung auf Einführung der slowenischen Unterrichtssprache folgendermaßen begründet: „Der Landesschulrat ist verhalten, die die Schule erhaltenden Faktoren zu hören, aber er ist nicht gebunden an die Wohlmeinung dieser Faktoren“. Der § 6 des Reichsvolksschulgesetzes lautet nämlich: Über die Unterrichtssprache entscheidet nach Anhörung der die Schule erhaltenden Faktoren innerhalb der Grenze des Gesetzes die Landesschulbehörde“, Wünsche der Bevölkerung also, die völlig im Rahmen und im Sinne des Gesetzes sich bewegen, ignoriert der Landesschulrat; denn sie beziehen sich auf die slowenische Sprache!	(Dalje prihodnjič)
POD TEM NASLOVOM NAZNANJA UGLEDNI DUNAJSKI POLITIČNI MAGAZIN „EXTRABLATT“ IZID NOVE ŠTEVILKE IN PO-SEBEN INTERVJU S HANSOM SIMO. LEPAKI Z NASLOVOM „ALI SE SIMA VRNE?“ KAŽEJO SIMO, KAKO BEŽI PRED JAJCI PODIVJANE VELIKOVŠKE TOLPE — VSO STVAR PA S SIMPATIJO SPREMLJAJO ŽANDARJI, NJEGOV TAKRATNI SEKRETAR IN SEDANJI OKRAJNI GLAVAR V VELIKOVCU GOSPOD DVORNI SVETNIK SCHEIBER SE SKRIVA ZA HRBTOM SIME — V NAJBOLJ PONIŽUJOČIH TRENUTKIH NJEGOVE POLITIČNE KARIERE.
Avtor članka: BORUT SOMMEREGGER
„Poudariti hočem, da zaradi svojih, tudi človeških, grenkih izkušenj nimam prevelikih ambicij, da bi se spet aktivno vključil v politična dogajanja, vendar,“ nadaljuje Sima, „je na drugi strani zavest odgovornosti in dejstvo, da sem političen človek. Tega ne gre enostavno odpraviti in pozabiti.“ Mož z nekoč najvišjo funkcijo v deželi, se je spotaknil „čez nekaj dvojezičnih napisov“. Podcenjeval je vpliv in moč heimatdiensta in desničarjev v lastni stranki. Z njimi pa rehabilitacijo nacistov v SPÖ in javnosti za ceno glasov in tistih reform, ki so uspele avstrijski socialni demokraciji po letu 1970.
Tu ni mesta, da bi razpravljali o tem, ali je to načrtna politika celotne SPÖ in se ji je moral Sima podrejati, ali pa je vodstvo SPÖ s Simo vred podcenjevalo in še podcenjuje dejansko moč neonacistov v Avstriji: „Leta 1972 smo si komaj predstavljali, da bo sprožil zakon o dvojezičnih napisih re-
akcijo v takem obsegu in porazne posledice,“ pravi Sima danes. Temu nasprotuje mnenje Antona Pelinke, ki ob primeru Christiana Brode trdi, da je taktika SPÖ, da si za svoje reforme kupuje javnost s popolno rehabilitacijo nacistov z vsemi posledicami. Zato ni čuda, da so se ravno pod Brodo, ki velja za eksponenta levega krila SPD „tiho končali procesi proti na-cionalnosocialističnim zločinom. Z argumentom, da bodo možne oprostitve škodovale ugledu Avstrije, je Broda raje poskrbel, da množičnim morilcem sploh niso napravili procesov. Uspeh: Broda je nevtraliziral nacionalnosocialistično pobarvane dele javnega mnenja,“ trdi Pelinka.
Nevtraliziral — za kako dolgo?
Sicer pa je treba priznati, da je s to taktiko SPÖ dosegla tudi volilne uspehe. Kako pa je prišlo do teh „uspehov“? Josef Hindels, večna slaba vest SPÖ odgovarja: „Kako je prišlo
do teh uspehov — k večini SPÖ na Koroškem? Bivšim nacistom so napravili dalekosežne duhovne koncesije, niso zahtevali, da prekinejo s svojo rjavo preteklostjo. In nemalo teh .bivših' je napravilo v SPÖ razant-no kariero."
Tu se skriva hudič: nevtralizacija ali podcenjevanje, kakorkoli že, oboje privede do tistega, kar se danes na Koroškem še imenuje „socialistična politika“; o njej tudi Sima trdi, da ni več karakteristična za avstrijsko socialno demokracijo: „Tudi zvezni kancler in strankin vodja dr. Kreisky bo moral razmisliti, če lahko politiko, ki jo danes zastopa vodstvo koroške SPD, ta pa za avstrijsko socialno demokracijo ni več karakteristična, sploh lahko še zastopa in zagovarja.“
En tak primer je načrtno socialno zatiranje južne Koroške. Na vprašanje, aii obstaja na Koroškem kak interes netenja nacionalnega konflikta, da bi tako odvračali od socialnih konflik-
tov — očitno je, da po Simo-vih iniciativah Wagner sorazmerno malo govori o gospodarskih problemih, zato pa raje udriha po Slovencih — odgovarja Sima: „Da, to je pač taktika in učinkovita taktika. Na Koroškem radi čujejo, če kdo Slovence napada.“
Sima je na lastni koži spoznal usodno neznačajno kupovanje glasov. Indirektno tudi priznava, da za poštenega socialnega demokrata koroške stranke v tej nenačelnosti niso alternativa („Nastop proti stranki zame ni lahek“). Na nas vseh leži, da najdemo obliko, ki bo zajela ljudi, ki želijo „demokratičen razvoj naše dežele“. Po številnih osebnih razgovorih s Simo, sem prepričan, da si res želi tisto, kar imenuje: „aktiviranje demokratičnih sil, ki so zaskrbljene zaradi manipulacije, ki smo ji izpostavljeni na Koroškem preko masovnih občil, organizacij in še česa drugega.“
„Nikoli nisem o tem dvomil, da je treba izpolniti obveznosti iz državne pogodbe.“
(Bivši deželni glavar Hans Sima v razgovoru z NT, 20. 2. 1975).
„10. oktobra 1972, ko je dosegel .Ortstafelsturm' svoj višek, (...) sem v svojem kome-moracijskem govoru na pokopališču v Annabichlu pri prvi konfrontaciji z demonstranti nemškonacionalnega kova močno apeliral na razum in uvide-nost Korošcev, da naj ne klo-nijo cestnemu pritisku, ker bi s tem spravili našo republiko kot pravno državo v nevarnost, (...) ogrožena pa bi bila tudi samostojna politika demokratičnih strank."
Hans Sima v Našem tedniku
Tudi pri konkretizaciji (zakona o topografskih napisih — op. ured.) sem se vedno spet pogovarjal s slovenskimi funkcionarji, nadalje tudi z Abwehrkämpferbundom, Heimatdienstom ter političnimi strankami.
(Sima v intervjuju za NT 8/75.)
„Moje politične linije (socialisti) nočejo več upoštevati, ker je nimajo za oportuno, kar so tudi potrdili na zboru socialistične koroške stranke (leta 1973 — op. ured.). Slej ko prej menim, da sem zastopal ter delal politiko, ki bi daljnoročno koristila SPÖ ter podčrtala verodostojnost naše stranke."
(Hans Sima v razgovoru z NT, 22. 8. 1974.)
„Zdaj se lahko ukvarjam z deželnozborskimi vprašanji samo pasivno, ker nimam tozadevnega naročila. Zame je bilo vedno merodajno naročilo s strani moje stranke."
(Sima v intervjuju za NT 34/74.)
ffillllllllinilluillliiHiniillilllllHliHiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiimmilimiminiilHimiiFmiiiiiimiiimmiMiiimimiiMimiiimiiimmiiiuliiiiiiiiiMiiiimMiiiiiiniiimiimnii........................mm....................................................................................
NT _ FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON — NT — FELJTON
Milan Nikolič — Beograd:	6
Od popisa do taborišča
„No dobro. Rekel vam bom primer. Ko so obesili bolgarskega revolucionarja Levskega, je bilo to za Turke pravilno, za Bolgare pa ne, ker se je bojeval za svobodo bolgarskega naroda. Tako je tudi z menoj. Za vas sem upornik. Za sebe pa — jaz se borim za svoj, makedonski narod.“
„Ne," je dejal preiskovalni. „Nekaj drugega je. Ti si postavil anteno na balkon, da poslušaš London in Ameriko.“
„Vi ste se nastanili na balkonih, a drugo ljudstvo še živi v jamah. Jaz sem eden iz jame. Balkona nimam, a dajte tudi meni, da bom živel na balkonu."
ZEMLJEVID MAKEDONIJE
Glavna krivda Nikola Georgieva pa je bila, da se ni hotel odpovedati svojemu narodu, da je to povsod javno in demonstrativno kazal.
Nikola je skupno s hčerko Marijo napravil v svoji delavnici zemljevid Makedonije. Na njej je tudi pokazal, kako ljudstvo iz pirinske Makedonije na vrhu Belasice v okovih in s križem objokuje svojo usodo, medtem ko Bolgarija v postavi leva požira deželo pod Pirinom. V egejski Makedoniji so ljudje na kolenih, a nad njimi je vojak, ki jih tolče. V vardarski Makedoniji dekle v vrtu steguje roke Proti pirinski in egejski Makedoniji, a nad njo sejejo sončni ^arki skozi oblake samo na vardarsko Makedonijo.
„Veliko jih je prišlo gledat ta zemljevid,“ pravi striček
Nikola. „Neki mladenič, Stojan Stoilov, je prosil, da mu napravimo ravno tak zemljevid. Dan pred mojo aretacijo so zaprli tudi njega."
Nikola je še mnogo bolj ponosen, ker je prinesel s seboj novo osebno izkaznico, v kateri je vpisano: narodnost
—	Makedonec. Ta mali papir je simbol in krona njegovega 50-letnega boja z državo, ki ga je hotela potujčiti.
PENZIJA BREZ ENEGA DNEVA PENZIJSKEGA
ZAVAROVANJA
Tik pred tem zadnjim popisom, ko so ostala brez uspeha vsa prepričevanja, vse grožnje in vse obljube, da bo dobil penzijo brez enega samega dneva delovne dobe, če bo izjavil, da je Bolgar, so poklicali Nikola na milico, mu vzeli staro osebno izkaznico in jo raztrgali na drobne kose. Toda on ni hotel vzeti nove, v kateri bi bil „prekrščen" v Bolgara.
„Če hočete, da vam zažgem milico, pišite, da sem Bolgar," jim je reke! Nikola.
Na praznik makedonskega naroda, na dan llindenske vstaje, 2. avgusta 1976 je dobil Nikola novo osebno izkaznico. Deset dni pozneje, čez več kot pet desetletij, se je vrnil v Jugoslavijo, na svojo rodno grudo. Njegovi otroci, rojeni v Bolgariji — Marija (34), Viktor (27) in Todor (22)
—	so prišli v rojstni kraj svojega očeta kot Makedonci.
Cena, ki so jo za to plačali, ni skoraj nič manjša od
cene, ki jo je plačal njihov oče. Tudi zanje ni bilo dela, ne šolanja, ne kruha. A namesto tega je bilo na pretek pritiskov, aretacij in zaporov.
Za vse to, kar se je dogajalo tik pred popisom leta 1975 v pirinski Makedoniji, je najboljši dokaz življenjska zgodba Marije Georgieve.
ALEKSANDER MAKEDONSKI PO BOLGARSKO
Dokler sta bila oče in mati v taborišču, se je morala Marija že kot mala deklica boriti za golo življenje. Zelo hitro je dojela, v čem je „krivda" njenega očeta. V svoji
otroški zanesenosti se je zaklela, da bo posvetila celo svoje življenje boju za Makedonijo in makedonski narod.
V šoli so ji pravili, da Makedonije in Makedoncev ni, da si jih je Jugoslavija izmislila, da bi segla po tujem ozemlju. O llindenski vstaji so pravili, da je bolgarska vstaja, Delčeva, Grueva, Sandanskega in druge makedonske revolucionarje so prištevali med Bolgare. A nekega dne Marija ni več mogla vzdržati. Ko je učiteljica zgodovine govorila neresnico, da je od Aleksandra Makedonskega ostalo samo kakih dvajset potomcev, je rekla Marija:
„Potem sem tudi jaz ena od teh približno dvajsetih."
Od takrat je Marija povsod govorila, da je Makedonka in da makedonski narod obstaja. V komsomolsko organizacijo je niso hoteli sprejeti. V komsomolsko organizacijo v Bolgariji sprejemajo samo take, ki izjavljajo, da so Bolgari. Učitelji so jo neprestano kaznovali. Ko je med poukom fizike rekla besedo „frekvenca" po makedonsko, ne pa po bolgarsko, se je učitelj razjezil:
„Ker si izmišljaš nekake nove strokovne izraze, imej slabo oceno!"
FAKULTETA IN ZATILJE
Profesorji niso skrivali svoje nestrpnosti do tega „makedonskega problema". Ko je bila v osmem razredu gimnazije v Petriču, so prijeli njenega očeta in ga poslali v taborišče. Učitelji so ji pretili, da bo doživela isto usodo kot njen oče.
Ko je zaključila gimnazijo, je trikrat pisala prošnjo na fakulteto. Dvakrat je celo napravila sprejemni izpit. A obakrat so ji vrnili dokumente, ker je v njih vedno pisala, da je po narodnosti — Makedonka.
„Ali veš, Marija, kdaj te bodo sprejeli na fakulteto? Ko boš videla svoje zatilje," ji je rekel načelnik občinske uprave za notranje zadeve v Petriču, Kosta Mihalčev, sicer Makedonec iz vasi Poros v egejski Makedoniji.
H&k - P,odiufta - ž£ilfa
Šmihel
Kot že lansko leto, je imel smi-helski „mladinski klub“ tudi letos svoj pustni večer. Na povabilo „mladinskega kluba“ se je odzvalo okrog 50 mladincev k tej prireditvi. Ob poskočnih zvokih gramofonskih plošč so se mladinci izvrstno zabavali. Dva mladinca, ki sta bila najbolj „fejst“ maskirana, sta dobila majhno nagrado. Vsi so izrazili željo, da bi se ob takih prilikah spet srečali. Ker vedo, da voditelj „mladinskega kuba“ dano besedo tudi drži, se veselijo že novega povabila.	F. M.
Ledinte -Sp. Borovlje
Po prireditvah v Ločah je prosvetno društvo Jepa-Baško jezero priredilo v soboto zvečer, 28. januarja, veselo pustovanje v gostilni pri Ravšu v Sp. Borovljah. Za ples so igrali godci iz Bohinja, ki jih ni motilo slabo vreme in ne dolga pot. Živahno in poskočno so igrali in nas zabavali do jutranjih ur. V odmorih pa so ubrano zapeli in nas vedrili domači pevci. Posebno pa nas je razveseljevala mlada in povsod po naših krajih že znana pevka in študentka gdč. Magda Koren iz sosednega Šentjakoba. S svojim temperamentom in solospevi je vzbudila veliko pozornost in navdušeno odobravanje. Vreme nam sicer ni bilo naklonjeno, a kljub temu je bil dober obisk in veselo razpoloženje, da si v prihodnjem pustu spet želimo kaj podobnega.
Kotmara vas
Že v prejšnjem NT smo brali o velikem uspehu, ki ga je doživela kotmirška igralska skupina z božično povestjo „Petrčkove poslednje sanje“. Na željo številnih ljubiteljev domače odrske umetnosti, je igralska skupina ponovila igro na svečnico zvečer v farni dvorani.
Obisk je bil tudi tokrat izredno zadovoljiv, med gosti pa smo videli tudi predsednika Krščanske kulturne zveze Lovra Kaselja iz Hodiš, bivšega ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Pavleta Zablatnika ter podžupana Emila Miillerja, kot zastopnika župana Jožefa Strugerja, ki je bil žal zadržan.
Še enkrat se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prispevali svoje, da je prireditev tako sijajno uspela. Pa čim prej na svidenje, tako pred kotmirškim odrom kot tudi pred drugimi.
Smarjeta pri Pliberku
Pred kratkim je zaključila na graški univerzi študij slovenščine in zgodovine Cilka Broman iz Šmar-jete pri Pliberku. Iskreno čestitamo mladi profesorici in ji želimo veliko uspeha pri vzgoji mladine!
Globasnica
V soboto, 4. 2., je bil pri Šoštarju tradicionalni SAK-ples. Dobra organizacija in ansambel „Veseli planšarji“ sta doprinesla, da je bila Šoštarjeva dvorana do zadnjega kotička napolnjena. Pretežno mlado občinstvo se je ob prijetnih zvokih sproščeno zabavalo. Tudi vodstvo SAK je bilo zadovoljno, ker so navzoči radodarno s srečolovom podprli športno blagajno, ki pri športu ni nikoli zadosti polna.
Delavci iz Krke - gospodarska pomoč koroškim Slovencem
Od 20. januarja do 3. februarja 1978 je koristilo nad 200 delavcev iz tovarne zdravil KRKA v Novem mestu svoj dopust v slovenskih penzionih na Koroškem in se smučalo na Peci.
Pred dvema letoma sta navezali KDZ in ZSM Krka stike ob priliki lutkovnega seminarja v Dolenjskih Toplicah. Med drugim so sprejeli tudi sklep, da se bo ZSM Krka trudila pomagati koroškim Slovencem na gospodarskem področju tako, da bodo njeni člani hodili na smučanje na južno Koroško in bivali v slovenskih penzionih. Močna gonilna sila za vse to je bila in je direktorica kadrovske splošne službe v Krki dipl. jur. Marjeta Potrč. Tako je bilo lani nad 40 smučarjev iz Krke en teden v hotelu Rutar v Dobri! vasi. Letos je bila akcija skoraj za 5-krat večja. V dveh dekadah je napolnilo 14 dni nad 200 smučarjev hotel Rutar v Dobrli vasi, penzion Stern v Stari vasi, gostišče Juena v Cepičah in še nekaj postelj pri sosedih. Organizacijski vodja smučarjev iz Krke je bil Ciril Klemenčič, športni vodja pa prof. Aš.
Delavci iz Krke pa se niso prišli samo smučat, temveč tudi spoznavat položaj koroških Slovencev na kraju samem. V prvi dekadi je organizirala ga. Stern v torek, 24. 1., obirski oktet in ansambel Zvezde izpod Karavank, ki sta nudila v penzionu Stern gostom iz Novega mesta kulturni program in vesele viže za zabavo. V sredo, 25. 1., pa je organizirala KDZ diskusijo o političnem položaju koroških Slovencev v hotelu Rutar. Izmed koroških Slovencev so informirali Nu-žej Tolmajer, Franc Rutar, Borut Sommeregger, Martin Pandel in Miha Zablatnik. Goste iz matične dežele je zelo zanimal politični pa tudi gospodarski položaj na Koroškem. Zaključek diskusije, ki je trajala pozno v noč, je bil, da je treba začeto pot nadaljevati in izgraditi.
V drugi dekadi, ki je bila številčno močnejša od prve, je organizirala KDZ razgovor o političnem položaju slovenske narodne skupnosti v sredo, 1. 2., v hotelu Rutar. Tokrat so informirali Filip Warasch, Nužej Tolmajer, Martin Pandel in Miha Zablatnik. V diskusiji je predlagala zvezna poslanka dr. Jasna
Peče-Janičijevič, da naj čim bolj razvijemo sodelovanje na kulturnem in športnem področju, kjer je pomoč s strani matične dežele najlažja. Posvetiti pa se je treba predvsem otrokom in jim posredovati
ljubezen do materinščine. Pričakujejo tudi razširitev te akcije koriščenja dopusta pri koroških Slovencih tudi na druge delovne organizacije. Predsednik sindikalne konference Krke mag. Tone Recelj je ponudil srečanje v Novem mestu, kjer bi se dogovorili o še drugih možnostih sodelovanja in podpore, kar so z veseljem sprejeli.
Letošnjo zimo je bilo na smu-
V četrtek, 2. februarja zgodaj zjutraj je zatisnila za vedno oči Ana Safran, Pomočeva mama. Rodila se je 7. januarja 1893 pri Lin-čiju v Moščenici. 1919 je poročila Avguština Safrana, pd. Pomoča v Bilčovsu, s katerim je imela osem otrok. Najstarejši sin ji je padel v vojni, eno hčerko pa so nacisti zaprli, ker je sodelovala s partizani, katere je Pomočeva družina, kolikor je mogla, podpirala. To je bilo izredno težko, ker je imela NSDAP svojo postojanko na hramu Pomo-čevih. Leta 1961 je rajna Ana zgubila svojega moža. Znana je bila
Čanju v Avstriji, Nemčiji, Švici in Italiji okoli 60.000 Jugoslovanov. Jasno je, da koroški Slovenci, ki imajo penzione, še ne morejo nuditi istih ugodnosti, kakor velika nemška turistična podjetja. Jasno
pa je tudi, da oblika pomoči, ki jo je zaenkrat nudilo športno društvo Krke s tem, da ni v prvi vrsti gledalo na super-komfort, temveč na pomoč koroškim Slovencem, na gospodarskem področju koroškim Slovencem lahko veliko pomaga. Upajo, da bo v bodoče uspelo preusmeriti vsaj majhen del turistov iz matične dežele med koroške Slovence.
kot velika dobrotnica revežem, saj je Pomočeva kmetija od nekdaj zatočišče beračev. Svoje največje veselje je doživela 18. julija 1953, ko je bila primicija njenega sina Rudija, ki je danes župnik na Brdu in Melvičah v Zilji.
Pogreba, ki je bil v soboto, 4. februarja, se je udeležila velika množica, med njimi mnogo duhovnikov. Obrede je obhajal prelat Aleš Zechner.
Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Naj se rajna Pomočeva mama odpočije v božjem miru.
Razgovor s smučarji iz Krke
Bilcovs: Umrla Ana Safran
Valentin Polanšek - 50-letnik
Preteklo soboto, 4. februarja, je obhajal naš pesnik in kulturni delavec Valentin Polanšek svojo petdesetletnico.
Največje priznanje za svoje pesniško delovanje je brez dvoma prejel preteklo leto v Ljubljani, kjer so mu podarili nagrado s Prešernovega sklada, pred nekaj dnevi pa je izšla gramofonska plošča s posnetki njegovega obirskega ženskega okteta, ki je v najkrajšem času postal priznan faktor našega kulturnega življenja in ustvarjanja na Koroškem. Pod vodstvom jubilanta je uspelo obir-skemu ženskemu oktetu navdušiti poslušalce s skladbami svojega dirigenta.
Izdal je v samozaložbi zbirko otroških pesmi „Činček“, sodeluje pri ce'ovških slovenskih radijskih oddajah, piše v slovenske časopise in mesečnike ter v reviji mladje. Njegova prva samostojna pesniška zbirka „Grape in sonce“ je izšla leta 1953, sledile so „Karantanske“, „Lipov bogec“ ter zbir-
ka novel „Velike sanje malega človeka“, v kateri je uvodoma napisal Valentin Polanšek o sebi in svojem življenju med drugim:
„V Lepeni pri Železni Kapli sem se rodil 4. februarja 1928. Kot pankrtski otrok nezakonske matere. Prihajam iz naplavine kmečkega proletariata, ki se je suval za vsakdanji kruh in obstoj skozi stoletja po naših gorskih kmetijah, prihajajoč iz bajtarjev, poslov, dninarjev in drugih nemaničev. V krvi mojih
prednikov se pretakajo obubožana koroška kmečka, vihrava štajerska, trdoživa kranjska in puntarska tolminska. Praded po materini strani, rojen v Savinjski dolini, doraščal v Koprivni pri Črni, je prinesel ime in rod Polanškov pred več kot sto leti v naše kraje.
Bil je korenjak, bralec mohor-jank, garač, popivač in žebrač in nikdar vojak. Devetdesetletnega so ga januarja 1944 Nemci pobili na domu in ga sežgali. Oče, kmetovalec, čebelar, prosvetaš in napreden narodnjak, je tragično umrl v nacističnem kacetu Dachau. Po ljudski šoli v Lepeni in Kapli sem maturiral 1948 na celovškem učiteljišču, kjer so bili moji učitelji Josef Friedrich Perkonig in pesnika Volkmar Haselbach ter Helmut Scharf... “
Valentin Polanšek je občinski odbornik SPÖ v Železni Kapli ter predsednik Slovenske prosvetne zveze.
Valentinu Polanšku želimo ob prestopu v drugo polovico življenjskega stoletja vse najboljše in mnogo veselja pri delu.
F. K.
________________________________J
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO „EDINOST IZ PLIBERKA in
ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM
vabita na
XI. PEVSKO SREČANJE OD PLIBERKA DO TRABERKA KOROŠKA POJE,
ki bo v petek, dne 17. februarja 1978, ob 20. uri v dvorani Schwarz! v Pliberku in v soboto, dne 18. februarja 1978, ob 20. uri v športni dvorani osnovne šole na Ravnah na Koroškem.
V programu sodelujejo sledeči pevski zbori:
Moški pevski zbor „Edinost“ iz Pliberka
Mešani pevski zbor „Zarja“ iz Železne Kaple Moški zbor iz Radelj Moški zbor „Mežiški knapi“ iz Mežice
Moški zbor iz Mislinje Moški zbor iz Libelič Moški zbor iz črneč Mešani zbor iz Dravograda Ženski zbor iz Črne in Mešani zbor gimnazije iz Raven na Koroškem.
Vljudno vabljeni!
KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V ŠMIHELU
vabi na predavanje
FRANCA GRAFENAUERJA ki bo v torek, 14. februarja 1978, ob 19.30 v farni dvorani v Šmihelu.
Prisrčno vabljeni!
VESELOIGRA: „UBOGI SAMCI“ Prireditelj: SRD „Radiše“
Kraj: pri Taverju na Radišah Čas: sobota, 11. 2. 1978, ob 19.30 Prisrčno vabljeni!
MEŠANI PEVSKI ZBOR „PODJUNA“
vabi na
SMUČARSKO TEKMO (veleslalom),
ki bo v soboto, 11. 2. 1978, ob 15.00 na Peci (spodaj pri Najberšu). Prisrčno vabljeni vsi člani „Podjune“, SPD „Edinosti“, ter drugih pevskih društev.
Skupine: Moški, ženske ter skupina gostov (če jih bo zadostno število). Zmagovalce čakajo lepe nagrade. Po tekmi bomo malo posedeli pri Najberšu.
Odbor
SPD „ZARJA“ V ŽELEZNI KAPLI
vabi na veseloigro Antona Tomaža Linharta TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
ki bo v soboto, 11. februarja 1978, ob 19.30 v farni dvorani v Železni Kapli.
Gostuje: Igralska skupina ZKO Radovljica.
ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV
vabi na
SPOMINSKO SVEČANOST
v nedeljo, 12. februarja 1978, ob 11.00 uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopališču v Svečah.
SPD „DOBRAČ“ NA BRNCI
vabi na veseloigro Antona Tomaža Linharta TA VESELI DAN ali MATIČEK SE ŽENI
ki bo v nedeljo, 12. februarja 1978, ob 19.30 v Kulturnem domu na Brnci.
Gostuje: Igralska skupina ZKO Radovljica.
9.
koroški
kulturni
dnevi
tema ,,šolstvo na južnem koroškem“
celovec klagenfurt 10. Oktoberstraße 25 mohorjeva hermagoras
16.-18. 2.78
thema
„das Schulwesen in südkärnten“
SKS in KDZ na Peci
Na pobudo Slovenskih koroških skavtov (SKS) je prišlo do prvega stika med SKS in Koroško dijaško zvezo (KDZ). Rezultat je bil 1. mladinski smučarski dan, ki sta ga mladinski organizaciji imenovali „IZLET NA SNEG“.
V ponedeljek, 6. februarja 1978, so se člani obeh organizacij zbrali pred hotelom Petzenkönig/Naj-berš. Vabilu je sledilo okrog 50 navdušenih smučarjev. Na Peci so se vsi pozdravili s trikratnim „zdra-
vo“. Smučarji so se sami razdelili v skupine. Vreme je bilo idealno, zato so ostali smučarji do približno 16. ure.
Ker je bilo vzdušje edinstveno, so se „mini-klammerji“ idr. zmenili, da se bodo spet dobili pri 2. mladinskem smučarskem dnevu.
Mnogo se govori o slovenski aktivnosti in razveseljivo je, da sta tudi ti dve organizaciji napravili korak v to smer. Obe mladinski organizaciji, KDZ in SKS, imata sko-
SPORED:
ČETRTEK, 16. FEBRUARJA:
19.00: Odprtje razstave „Zgodovina šolstva na južnem Koroškem“.
PETEK, 17. FEBRUARJA:
9.00: Teodor Domej, Matjaž Klemenčič, Avguštin Malle, Štefan Pin-ter: „Zgodovina šolstva na južnem Koroškem.
11.00:	Avguštin Malle:	„Vloge
slovenskih osrednjih organizacij o manjšinskem šolstvu“.
14.30: Šolski krožek Kluba slovenskih študentov ne. Dunaju: „Ocena avstrijskega šolstva iz družbenopolitičnih vidikov s posebnim ozirom na dvojezično šolstvo“.
15.30: Šolski krožek Kluba slovenskih študentov na Dunaju: „Zvezna gimnazija za Slovence in njen narodnopolitični pomen“.
20.00	Gledališče „glej“, Ljubljana: „Lepa Vida“ (Matjaž Kmecl).
SOBOTA, 18. FEBRUARJA:
9.00: Delovna skupina: „Nekateri rezultati ankete o dijakih Zvezne gimnazije za Slovence“.
11.00: Vladimir Wakounig: „Zvezna gimnazija za Slovence in poklicne želje njenih dijakov. Funkcija šole in funkcija poklica v današnji družbi“.
14.00: Forumska diskusija na temo:	„Problemi	dvojezičnega šol-
stva“. Na podiju sodelujejo: dvorni svetnik prof. dr. Herbert Koschat — deželni šolski nadzornik Rudi Vouk — vodja manjšinskega šolskega oddelka na koroškem de-Novak — zavod za šolstvo SRS, želnem šolskem svetu, dr. Alojzij dr. Pavle Štrajn — slovenski raziskovalni inštitut.
Vodja diskusije: Strokovni nadzornik dvorni svetnik dr. Valentin Inzko.
Zanimiva podijska diskusija v Gradcu o Saxerjevi knjigi


„Pisanje koroških časopisov je treba videti v zvezi z reprezentanti koroških Slovencev, ki zastopajo odločno politiko, in potemtakem stojijo v nasprotju s politiko koroških in zveznih politikov. Ti per-hianentno poskušajo izločiti slovenske politike iz narodne skupnosti s tem, da jih kriminalizirajo in da se kriminalizira cela narodna skupnost. Afera VVarasch oz. afera Giittler je bila pa najboljši Primer,“ je dejal dr. Kurt Traar ob Priliki podijske diskusije v Gradcu, ki jo je priredil Klub slovenskih študentov v Gradcu skupno * Zvezo socialističnih študentov Avstrije (VSStö) in Avstrijsko študentsko unijo (ÖSU) ter Solidarnostni komite. Tema diskusije je bila poročanje koroških časopisov ° problemih koroških Slovencev °z. knjiga dr. Roberta Saxerja „Der Pall Warasch in den Kärntner Tageszeitungen“.
Prvi termin za dikusijo je bil dotočen za 17. december 1977. Povabljeni so bili: vsi koroški dnevniki, Irnberger, Strobl in Saxer. Koroški časopisi so prvemu terminu takoj odpovedali; medtem ko je zastopnik Kleine Zeitung, Heinz Stritzl telefonsko sporočil zastopniku KSŠG, da se diskusije ne bo udeležil, ker baje noče sedeti s Saxerjem in Irnbergerjem pri isti niizi, sta se ostala dva časopisa opravičila z vzrokom, da je pač Pred vrati božič, ter da je mnogo Pela z božično številko časopisa. KSŠG in ostale organizacije so sklenili, da bodo diskusijo prelomili na 24. januar 1978. Še enkrat so se povabili vsi koroški dnevnici, ki pa so po dolgem premišljevanju ponovno odpovedali.
24. januarja 1978 so se podijske diskusije udeležili: dr. Robert Sax-er, Rudolf Strobl, (publicist, Sol-nograd), dr. Robert Buchacher (Profil) in mag. dr. Kurt Traar (ex-toabiatt).
V svojih uvodnih besedah je dr. Robert Saxer poudaril, da določa Politično linijo časopisa vzdušje v Poželi, ki pa je odvisno od druž-
benega ozadja. Poročanje o „zadevi Warasch“ dobro nakaže družbeno ozadje, namreč ni usmerjena politika samo proti F. Wara-schu, ampak proti celi narodni skupnosti.
Rudolf Strobl je poudaril, da so časopisi nositelji političnih interesov in interesov kapitala, koroški Slovenci pa na nobeden način ne spadajo k tisti skupini, ki bi bila relevantna za nosilce političnih interesov.
Nato je povezal besedo dr. Robert Buchacher. Znano je, da si je „profil“ v zadnjem času zastavil linijo pisanja, ki ni več veliko oddaljena od pisanja koroških časopisov. Kljub temu je dr. Buchacher dejal, da se je „profil“ vedno in se bo tudi v bodoče zavzemal za interese slovenske narodne skupnosti.
Najprej je dr. Buchacher očital koroškim novinarjem, da niti ne obvladajo osnovnih temeljev novinarstva, ki se jih navaden človek
Mnoge pevske skupine segajo v izredno bogato zakladnico slovenske ljudske glasbe, hkrati pa pojejo tudi razne skladbe slovenskih in tujih mojstrov zborovske glasbe. Ena takih skupin je ženski vokalni oktet z Obirja pod vodstvom Valentina Polanska. V pičlih 3 letih je ta pevska skupina dosegla že prav lepe uspehe in lastna plošča (na sliki) je rezultat njihovega dela. Na prvi strani plošče se zvrstijo pesmi, ki so ali ljudske, ali pa se močno naslanjajo na ljudsko pevsko izročilo.
Vodja okteta je avtor vseh besedil in napevov, ki se zvrstijo na drugi strani plošče. Čeprav gre za umetne pesmi in napeve, se avtor močno naslanja na koroško pevsko izročilo.
Pričujoča plošča je nov dokaz, da slovenska pesem onstran Karavank ne životari, pač pa še vedno polno živi.
nauči po treh dneh redakcijskega dela. Neglede na to pa je treba omeniti, da je dr. Buchacher slovenski narodni skupnosti več škodoval, kot pa koristil. Dvomil je namreč o korektnosti Waraschove oprostitve v Salzburgu; oprostitev si je razlagal s tem, da si pač Avstrija v tem primeru ni mogla privoščiti političnega ujetnika itd. Buchacher je trdil, da ima v najvišjih krogih osrednjih organizacij informante, ki mu njegove teze potrdijo, rekel pa je, da jih ne more imenovati, ker pač sedi v dvorani državna policija. Tako se je vedno skrival za nekimi temnimi infor-manti in informacijami, ki jih pa ni mogel povedati.
Višek pa je bila Buchacherjeva izjava: „ ... nisem napisal tega članka, da bi hotel škodovati samo Waraschu ..Iz te izjave dr. Buchacherja je dobila večina občutek, da ravna dr. Buchacher po nalogu mračnih sil, ki hočejo cepiti vodstvo koroških Slovencev in
gibanju. Po tej izjavi je dejal dr. Kurt Traar, da dr. Buchacher ne zasluži več naziva „prosti novinar“. Ob koncu je dr. Traar ponovno poudaril, da ni naloga novinarjev uničevati politične aktiviste, temveč naloga neodvisnega tiska naj bi bila vzgajanje prebivalstva h kritičnemu mišljenju. Dr. Traar je poudaril, da so Slovenci vedno samo „Prügelknabe“ za nerešene gospodarske probleme na Koroškem.
Odbor KSSG se je na svoji zadnji seji bavil z izjavami dr. Roberta Buchacherja in ugotovil, da so na delu neke mračne sile, ki hočejo predvsem politično uničiti osrednjega tajnika Narodnega sveta, Filipa Warascha, ki se odločno bori za pravice slovenske narodne skupnosti. Te mračne sile poskušajo cepiti slovensko vodstvo in s tem tudi slovensko narodno skupnost. To pa na nobeden način ne more biti v interesu slovenske narodne skupnosti.
KSŠG je prepričan, da se je nujno treba postaviti proti vsakim poskusom cepitve in izolacije vodstva slovenske narodne skupnosti na Koroškem in si tozadevno pričakuje jasno stališče obeh osrednjih organizacij.
raj isti namen, vzgajati mlade k ustvarjalnosti in narodni zavesti.
Upamo, da se bo to skupno delo med KDZ in SKS še povečalo in obrodilo mnogo sadov za slovenski narod.
fe-do
• RECITAL „OTON ŽUPANČIČ“
Ob stoletnici rojstva velikega slovenskega literata je pripravil prof. Jožko Kovačič s svojim razredom (7. a) in z dvema prvošolcema recital, ki je pokazal zbrani publiki profesorjev in dijakov (3.—8. razred) le nekaj biserov iz obsežnega Župančičevega dela.
Ta uspešni recital bodo ponovili v Celovcu (aula slovenica), Šentjakobu in Velikovcu. Snemal bo tudi ORF.
Izvenšolsko delo profesorja-sla-vista in dijakov je treba pozdraviti in upamo, da bodo tudi drugi profesorji vzeli to pobudo za zgled.
Več o recitalu prihodnjič!
fe-do
DOM v TINJAH
Od petka, 10. II., ob 15. uri, do sobote, 11. II., ob 14. uri, sl.
TEČAJ ZA ORGANISTE IN CERKVENE PEVCE Voditelj: Maks Mihor, prof. Jože Ropitz, prof. Silvo Mihelič
Od petka, 10. II., ob 18.30, do nedelje, 12. II., ob 13. uri, sl. DNEVI SREČANJA ZA DEKLETA od 16. do 20. leta „Rdeča nit v vozlu mojega življenja“
Voditelj: Janez Tratar
Od sobote, 11. II., ob 15. uri, do srede, 15. II., ob 13. uri, v nemškem jeziku
DNEVI MEDITACIJE
Voditelj: dr. Nemec
Prireditelja: KBW Celovec in Dom v Tinjah
V ponedeljek, 13. II., od 19.—21. ure, sl.
VEČDELNI SEMINAR O PRAVNIH VPRAŠANJIH
„Socialna pomoč“
a)	zakon o socialni pomoči
b)	zakon o pomoči defektnim osebam
c)	dobrodelne ustanove Predavatelj: v. vi. svet. dr. Pavel
Apovnik
Od petka, 17. II., ob 18. uri, do nedelje, 19. II., ob 13. uri, sl.
DUHOVNE VAJE ZA MLAJŠE ŽENE
„Bog vodi človeka v svobodo“ Voditelj: župnik Poldej Kassl
Od petka, 17. II., ob 18. uri, do nedelje, 17. II., ob 13. uri, sl.
SEMINAR KDZ —
„Mladinski klubi“
Vodja tečaja: Miha Zablatnik Prireditelj: KDZ
Od sobote, 18. II., ob 15. uri, do nedelje, 19. II., ob 13. uri, sl.
TEČAJ ZA DEKLETA IN ŽENE „Šivamo živali, puže in lutke“ Voditeljica: arh. Breda Varl
V ponedeljek, 20. II., od 9.—17. ure, sl., n.
TEČAJ ZA KMETICE IN KMETE
Predavatelja: dr. Ernestine Fischer „Socialni problemi kmečke družine“
dipl. inž. dr. Franc Gröblacher: „Trenutni razvoj in podporni ustroj kmetijstva v Avstriji“
MIRKO KUMER-CRCEJ:
(16. nadaljevanje)
Moje drugo potovanje po Nemčiji
„Zelo,“ sem odgovoril. „Kar zavidam Josefa, da ima tako srečo, da sme ležati v taki imenitnosti. Če se spomni našega ležanja v bunkerjih ali pa v vojnem ujetništvu, se mu gotovo zdi, kot da bi sedaj ležal v samih nebesih.“
Drugi dan smo dalje poležali. Tudi jaz sem spal imenitno, čeravno ne v taki razkošnosti kot zakonec Josef.
Po zajtrku sem šel na sprehod malo po vasi. 2e večkrat sem čul rek: Cerkev je vizitka občine. Zato sem šel najprej k cerkvi. Kot že vemo, je bila zgrajena šele v začetku našega stoletja in bila od zunaj še v dobrem stanju. Šel sem v notranjost in občudoval njeno prostornost. Tu lahko sedi več sto ljudi. Stebrov po sredi ni in povsod je dovolj svetlobe. Posvečena je sv. Martinu. Tudi tukaj imajo množični svečnik z votivnimi svečami.
vratih. Iz nje so bile nabuhnjene razne scene, ki jih niso prav razumela. Pa je prišel prav takrat župnik iz cerkve. Gospa Kleele me je predstavila župniku kot vojnega znanca od svojega moža, nakar sva župnika prosila za razlago umetniških podob izbuhnjenih na cerkvenih vratih. Pojasnil nama je, da so to prizori iz življenja svetega Martina, farnega patrona. Tokrat nekaj drugače kot po navadi. Tu ne deli svoje suknje z zmrzujočim beračem, ampak kot dobrodelnik nasiča celo množico stradajočih. Tudi je upodobljen kot menih, predstojnik svojih sobratov.
Uči jih moliti. Poslušajo ga tako napeto, da so videti kot zamaknjeni.
Pohvalil sem župniku cerkev, posebno se mi dopade, da ima tamkaj tako imenitno biblijo javno za branje na razpolago. Dejal je, da jo je dobil podarjeno, sicer pa stane v knjigarni 140.— DM. Povedal je še, da je on rodom Su-detčan in je ob koncu vojne prišel v Nemčijo. Nato se mu je pa začelo muditi nekam. Oprostil se je in odšel.
Zanimal sem se za občinsko hišo in njeno upravo. Gospa Kleele je imela tamkaj nastavljeno svojo
Praznik slovenske kulture
Lev Detela k osmemu februarju — Prešernovemu dnevu
Kot posebnost sem našel na posebni mizici za klopmi odprto sveto pismo, biblijo v imenitni vezavi. Pritegnilo me je poglavje iz knjige kraljev. Bral sem o Juditi, o Esteri in pobožnem Tobiju. Jezik v knjigi je bil preprost in lahko razumljiv, vendar pa moderen. Bilo je užitek brati knjigo vseh knjig, le škoda, da zato ni bilo primernega časa. Ko sem stopil iz cerkve, je prišla mimo Josefova žena, ki je nekaj nakupovala. Pokazala mi je družinske grobove na pokopališču ob cerkvi. Tu pa sedaj ne poko-pujejo več. V logu za vasjo imajo sedaj novo moderno pokopališče z vežico za naparanje. Povedala mi je, da se nekaterim tamkaj prav nič ne dopade, da bi bili raje pokopani na starem pokopališču, četudi je tesno. Pokazala mi je še spomenik padlih vojakov iz obeh vojn. Veliko žrtev je terjala prva svetovna vojna, še več pa druga. Pri večini imen je bilo pripisano: „Gefallen in Rußland“. Lahko bi iz padlih sestavil celo četo, ki je brezplodno legla po grobovih v tuji zemlji. Menda si bodo njih potomci nijh smrt vzeli kot svarilo pred zopetnim oživetjem osvajal-nosti in gospodovalnosti. Saj jim današnji visoki življenjski standard kaže, da je mogoče brez sosednje zemlje, na svojem, tudi dobro živeti, če se posvetiš poštenemu delu in sosede pri miru pustiš.
Ogledovala sva novo prevleko iz bakrene pločevine na cerkvenih
V__________________________________
Slovenci smo ena izmed tistih preredkih izjem med narodi sveta, ki praznuje svoj kulturni praznik. Ta naš kulturni praznik, ta 8. februar, spominska obletnica Prešernove smrti, se nam razrašča ob pomanjkanju drugih, nacionalnih, zgodovinskih in političnih narodovih slavij v nekakšno trdno vrednoto, ki je več kot zgolj kulturni praznik, več kot samo Prešernov dan.
Danes nas loči že mnogo več kot sto let od tistega časa, v katerem je France Prešeren živel, deloval in trpel. Ob času njegove smrti, kateri je omahnil 8. februarja 1849 ob osmih zjutraj, bil je siv zimski petek v tedaj neznatnem provincialnem Kranju, se sodobniki še niso znali približati duhovnemu svetu tega zahtevnega oblikovalca. In vendar je prav Prešeren bistveno razširil, poglobil in utemeljil tisto slovensko duhovno dediščino, ki so nam jo dali razsvetljenci, a tudi barok, protestantje in naivno-pretresljiva pesem ljudstva. To slovensko dediščino pa je Prešeren znal povezati z zahtevnim sp'ošnoevropskim. Značilno za Prešerna je dejstvo, da je bil sposoben širokih povezav, drznih kombinacij in hrabrih miselnih skokov. Prešernovo pesniško ustvarjanje
je bilo v času njegovega življenja za Slovence nekaj povsem novega, neki za Slovence enkratni literarni eksperiment, za katerega pesnik v svojem kratkem življenju ni nikoli doživel pravega priznanja in potrdila, temveč se je v očeh tedanje nezadostne, provincialne publike predvsem diskvalificiral.
Seveda smo pozneje, hoteč za-tišati prvi, neugodni sprejem Prešernovega umetniškega sporočila pri tedanjih merodajnih krogih slovenskega naroda, Prešerna ro-mantizirali in patetizirali. Vse preveč smo ustvarili nekakšen kliše o Prešernu. Iz žive pesniške osebe smo ustvarili dokaj tog KIP, Prešerna smo zaprli v muzej, njegovo večplastnost, njegovo vsebinsko in ideološko odprtost in svo-bodnost smo zastrli z zaveso, ki velikokrat ne prepušča svetlobe.
Potreben pa nam je živ, tvoren Prešeren, ki tudi danes z močnim glasom odgovarja na vprašanja časa in na skrivnosti sveta in srca. Potreben nam je Prešeren, ki je res VEZNI ČLEN razvejane in pluralistične slovenske kulture, kulture, ki ni osredotočena le na en duhovni in politični center, temveč sega v smislu široke duhovne vzajemnosti čez vse predele, v katerih žive Slovenci strnjeno ali po-
nečakinjo. Peljala me je k njej in jo prosila, naj mi razkažejo občinsko poslopje. Predstavila me je vodju občinskih pisarn, ki je bil voljen dati mi podatke o svoji občini.
Občina ima 5000 prebivalcev. Povečini so bili nekdaj kmetje, dokler se ni naselilo tukaj industrijsko podjetje Bosch, ki zaposluje zdaj blizu 2 tisoč delavcev. Imajo še tudi tovarno srajc od Seiden-stickerja. Ti dve podjetji plačujeta glavnino davkov. Delijo jih tako, da dobi občina 40 odstotkov, okraj 35 odstotkov, za deželo pa gre 25 odstotkov obrtnih davkov. Skupna vsota proračuna znaša 10 milijonov DM, ali preračunano 70 milijonov šilingov. Bolnišnice oskrbujejo deželni okraji.
Občinsko knjigovodstvo je pri-
mešani s sosedi in drugimi narodi — in kjer duhovno delujejo in narodno vztrajajo. Potreben nam je Prešeren, ki je novi slovenski kulturni stvarnosti zgled za KLJUBOVALNO DUHOVNO ODPORNOST in primer odločnega vztrajanja na etično utemeljenih stališčih. Potreben nam je Prešeren, ki je živ zgled za oblikovno odprtost in oblikovalno virtuoznost.
Prešeren je prvi slovenski pesnik, pri katerem se pojmovanje ljubezni zrcali na visoko umetniški način. Tu ne gre le za klasične oblike ljubezni, ki jih je Prešeren mojstrsko izrazil, za ljubezen med moškim in žensko, temveč tudi za druge plasti ljubezni, za ljubezen do prijateljev, do Čopa ali Smoleta, za ljubezen do naroda in slovenskega ljudstva. Po drugi strani pa zrcali Prešernova poezija izrazito borbenost, izraziti kritični osebni pogum v izražanju družbene in politične utemeljene kritike.
Prešeren se je rodil ob bobnenju topov Napoleonove velike armade, ki je skušala preurediti tedanjo Evropo. V osnovni šoli in v tedanjih latinskih ljubljanskih šolah je bil vedno odličnjak. Leta 1821 se je proti materini volji odločil za študij prava na dunajski
ključeno na Rechenzentrum Co-munal v Augsburgu. Občinska uprava ima podružnični compjutor, v katerem zbirajo podnevi podatke. Ponoči potem vse podatke avtomatično po telefonu odpokličejo v centralo v Augsburg in jih po prede:avi spet avtomatično preko telefona nazaj v Blaichach vskla-diščijo. Tako odpade tukaj vse zamudno ročno knjiženje in je blagajna vedno na tekočem.
Nastavljenih imajo tri uradnikov skupine C in še devet nastavljen-cev.
Stalno imajo nastavljenega enega gradbenega inženirja, ki pazi na zazidalni načrt in vodi strojni park z desetimi delavci. Manjše reči gradijo in zboljšujejo sami, večja dela pa oddajajo gradbenim podjetjem.
(Dalje prihodnjič)
__________________________________J
univerzi. Neka skrivna moč ga je gnala na Dunaj. Spoznati je hotel korenine takratne družbene in politične oblasti. Bila je to doba, ko je na samotnem otoku sredi Atlantskega oceana umrl nekdanji francoski cesar Napoleon Bona-parte. Napoleonovi nasprotniki in zmagovalci, med njimi vodilna oseba tedanje Evrope knez Metternich, so skušali določene svobodoljubne elemente Napoleonovega političnega gibanja zatreti. Prav na Dunaju so se zbirali iz vse Evrope različni politični agitatorji za ohranitev vladarske samovolje in za tradicionalno ureditev držav pod vodstvom starih vladarskih rodbin.
Prešeren je do pomladi 1828 na Dunaju opravil vse izpite in bil proglašen za doktorja prava. V Ljubljani je deloval kot odvetniški pripravnik in kot pravni uradnik v različnih službah. Od leta 1833 je postal odvetniški pomočnik sošolca in prijatelja doktorja Chrobata. V tej pisarni je ostal do leta 1846, ko se je osamosvojil in odprl samostojno odvetniško pisarno v Kranju, kjer je umrl za srčno vodenico leta 1849 — po marčni revoluciji leta 1848, ki je modernizirala
(Dalje na 8. strani)

W.WAV
■ ■■■■■■■■■■»■■■■■■■■«■■■a
DR. IVO ŠORLI:	20
VEČNE VEZI
POVEST
„Tak odloči se, no! Greta je izvrstno dekle in spričo tolikih dokazov njene ljubezni boš srečen z njo!“ se je razvnemal. „Tudi z Žilihom sva zadnjič govorila o tem. Kolikor je bo še treba, tvoje prve žene ne bo težko najti in gotovo ne bo delala neprilik. Dal bi otroku novo, dobro mater in... “
„Jo že ima v gospe Žilihovi!“ ga je naglo prekinil Kocjančič. „In vas vse skupaj lepo prosim, da me s tem več ne preganjate! Če že hočeš prav vedeti: s to božjo Greto celo ne bo nič! Že samo ime se mi zatika!“
„Saj baje lahko dobi — drugo... !“ ga je od strani pogledal Strelec.
„A? Ti tudi misliš na tak ,izhod1? Sem že povedal, da nikoli! Ne toliko zaradi ostalega, ampak ker je tudi to samo ovinek! Najmanj kakor rokomavh, ki bi vzel drugo orodje, ker s prvim ne more vdreti vrat! Ampak tu niti tedaj ne, če bi bil vdovec! Da, prijatelj, v tem sem neizprosen: dvoživk jaz ne bom kupoval! In še nadaljnjih Gret pa Hert in Ingeborg že celo ne vlačil v Maribor, ki mu je samo tega še treba! Oni tam — jaz sem zadnji, ki jim to branim! — mi tu! In če hočeš, zaradi mene sto mostov, tisoč poštenih, odkritih vezi! Toda predvsem trdnih in vidnih
mejnikov! Drugače niti med najboljšimi sosedi ne more biti miru! Zlasti še, če pravdne stroške skoraj izključno plačujemo mi!“
„Je nekaj na tem!“ je nekoliko manj sigurno prikimal Stre'ec. „Pravzaprav bi mi vsi morali misliti tako. Toda so izjeme.“
„Izjeme za izjeme! Jaz, ki sem tu posinovljenec, čutim potrebo, da se name sklicujejo trdni, ne omahljivci!“
XXXIV.
Ker je Kocjančiču po nenadni smrti dr. Krauthoferja pripadla tudi služba okrožnega zdravnika, je povabil soseda Siliča, naj pride takoj v Rominje, ter poskrbel, da mu je bil imenovan za naslednika, še preden zapusti ta kraj.
Tako se je čas odmaknil že do bohotnega poletja, ko se je Kocjančič naposled preselil.
Na postaji v Mariboru je vratarju podtaknil staro vozovnico, v žepu pa je obdržal današnjo — „za spomin svojega slovesnega vhoda in trajne zasedbe tega mesta!“ se je nasmehnil.
In z veselim občutjem, da mu zdaj zopet pritičejo pravice meščanstva, je peš stopal po pločnikih, pred svojo hišo pa z vedro svečanostjo položil roko na svetlo kljuko ter počasi odrinil vrata.
„Če je mogoče, ljuba koča, naj bo tudi že konec beganja in prekladanja, da me nekoč tu ven poneso štirje možje! Zakaj za moje skromne potrebe si mi ti dovolj in si več niti ne želim!“ je pozdravil svoj novi dom.
Gori vrh stopnic ga je že čakala njegova nova gospodinja, vdova srednjih let, a takoj za njo se je pokazal Lju-bičin sladki obraz.
„Spodobilo bi se pravzaprav, da sem te počakala na postaji, a sem te nalašč tu. Da bo bolj slovesno! Poglej papaček!“ ga je hčerka potegnila v jedilnico.
„O tristo vrabcev!“ je vzkliknil, tako je bilo vse ovenčano in prepreženo s cveticami.
„No, z Žilihovimi ostane seveda vse pri starem. Saj lahko pojdeš tja, kadar boš hotela! Z Milico se bosta igrali včasih na njihovem, včasih na našem vrtu,“ je pripomnil potem.
„Hm, ne vem papa, če bova ravno igrali... “
„O, saj res! Oprosti, dušica! Človek vedno pozablja, da ima za hčerko že majhno gospodično; štirinajst let!“ „Jaz sem v petnajstem, če ne zameriš, papa!"
„Jaz pa v prvem milijonu, samo da ga še nimam!“ se je srečno zasmejal oče. „Oh, blažena doba, ko bi človek leta še dokupoval! No, in šola?“
„Vedno prva, papaček. Pa se mi ni treba niti kdo ve kako učiti.“
„Saj, če bi se morala ,kdo ve kako učiti1, bi bil jaz prvi proti temu, da si ,vedno prva1. Preveč sem poznal ljudi, ki jim je tisto ubogo možganic zadostovalo komaj še za dobra spričevala, potem pa je lučka dobrlela in je bilo zunaj v življenju glorije čisto konec.“
„In brati bom tudi smela?“ je oprezno zategnila Ljubica.
„Celo veliko! Samo da edino, kar je tebi primerno! Tako da prav polagoma spoznaš življenje še iz dobrih knjig. Toda ne samo grde in žalostne stvari! Tudi dobrega in lepega je na svetu, hvala Bogu, še dovolj!“
„Ti, papa, si moral doživeti pa vendar več bridkega iu
RADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
1	NEDELJA, 12. februarja:
)	07.05—07.35 Duhovni nagovor —
Naj pesmica naša darilo vam bo. PONEDELJEK, 13. februarja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Tenorist Rudolf Franci poje j operne arije.
TOREK, 14. februarja:
09.30—10.00 „Pod Peco sem doma“ — (Ljudska zabavna glasba) — 13.45 —14.30 Celovški radijski dnevnik — | Sport — Rdeče, rumeno, zeleno. SREDA, 15. februarja:
13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Ljudske pesmi — Iz koroške I literarne delavnice: V. Polanšek.
ČETRTEK, 16. februarja:
13.45—	14.45 Celovški radijski dnevnik — Zborovska glasba — Reja kuncev — koristen konjiček.
PETEK, 17. februarja:
13.45—	14.30 Celovški radijski dnevnik — Kar po domače.
SOBOTA, 18. februarja:
09.45—	10.30 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 12. februarja: 10.00 Govor in odgovor — 15.05 Michelangelo, interno in ekstaza — 17.00 Zgodba o Ptičjem strašilu — 17.30 Čebela Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Operni vodič —
19.00	Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo — 19.50 Sport — 20.15 Kraj zločina: Sadovi iz Züricha — 21.45 Sport
—	21.55 Ponočno branje — 22.40 Teologija v pogovoru — 23.10 Poročila.
PONEDELJEK, 13. februarja:	9.00
Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje
—	10.00 Angleščina v televiziji —
10.30	Pustolovščine v Egadinu — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč
—	18.00 Rebel Jacquou — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 13.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Sport ob ponedeljkih — 20.40 Petrocelli — 21.40 Potočila in šport.
TOREK, 14. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 The Bellcrest story, an-Sleščina — 10.00 Šolska televizija: Materija in prostor — 10.30 David Coppr-fild — 17.30 Am, dam, des — 17.55 2a lahko noč — 18.00 Raj živali —
18.30	Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Škatla z ugankami — 20.55 Mimo cilja — 22.40 Tako zelena je bila moja dolina — 23.30 Poročila in šport.
SREDA, 15. februarja: 9.00 Oddaja z mišjo — 9.30 Kaj bi mogel postati?
—	10.00 Nepoznana soseščina —
10.30	Donavski mornarji — 17.00 Miš Emmy — 17.25 Oddaja z mišjo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Očetje cunje
—	18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Denar ali življenje — 21.35 Poročila in šport.
ČETRTEK, 16. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Francoščina — 10.00 Šolska televizija: Tassilo III. — 10.30 Denar ali življenje — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosimo, za mizo — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki —
19.30	Čas v sliki 1 s kulturo in športom — 20.00 Car in tesar — 22.20 Poročila in šport.
PETEK, 17. februarja: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Kot gost pri Carry Hauserju — 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Uwe Karsten, šolmoj-ster na ajdi — 17.30 Am, dam, des
—	17.55 Za lahko noč —.18.00 Zgodba v ozadju zgodbe — 18.30 Ml; družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki
—	19.30 Čas v sliki s kulturo in športom — 20.15 Ta stari — 21.20 Tiralica
—	22.10 Sport in reklama — 22.20 Frankenstein je ustvaril žensko —
23.55	Poročila in šport.
SOBOTA, 18. februarja: 16.00 Stari sodnik — 17.00 Kdo brklja z nami? —
17.30	Heidi — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Panoptikum — 18.25 Dober večer... Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki z aktualno Južno Tirolsko — 19.30 Čas v sliki 1 s kulturo —
19.55	Sport — 20.15 Na tekočem traku — 21.50 Sport — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Zlato Sam Coopra
—	23.55 Poročila.
2. SPORED
NEDELJA, 12. februarja: 11.00 ORF-stereo-koncert: Beethoven, 9. simfonija, Berlinski filharmoniki, dir. Herbert Karajan — 16.00 Evrokviz, muzeji na novih poteh — 17.00 Domovina na gori — 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Telegimnastika za smučarje — 18.30 Zgodovina zračne plovbe — 19.30 Munsterjevi — 20.00 Bazar plošč — 20.15 Odkritelji — 21.05 Bralni znak — 21.50 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 13. februarja: 18.00 The Bellcrest story, angleščina — 18.30 Obuboževan in preklet — 19.30 Šolska televizija: Materija in prostor — 20.00 Tako zelena je bila moja dolina —
20.55	Sternova ura — 21.40 Čas v sliki 2 — 22.10 Skrivnost napačne neveste.
TOREK, 14. februarja: 18.00 Kaj bi mogel postati? Poklici elektronike —
18.30	Znanje aktualno —- 19.30 Šolska televizija:	Nepoznana soseščina —
20.00	Phaedra — 21.50 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.25 Club 2.
SREDA, 15. februarja: 18.00 Francoščina — 18.30 Ö 9 — Koroška „Klo-šter v Vernberku“ — 19.00 Mejniki svetovne zgodovine — 19.50 Toccata, g-mol J. S. Bacha — 20.00 Teleobjektiv — 20.50 Madam Curie — 21.40 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.15 Werner Schneider: Oprostite, prosim, motnjo! — 22.25 Trailer.
ČETRTEK, 16. februarja: 18.00 Ruščina — 18.30 Bralni znak — 19.30 Kot gost pri Carryju Hauerju — 20.00 Dva skozi tri ne gre — 21.35 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.10 Club 2.
PETEK, 17. februarja: 18.00 Orientacija — 18.30 Jaz, Hugo Wolf — 19.30 Odiseja — 20.15 Žetev 2000 — 21.20 Legenda o Robinu Hoodu — 22.10 Čas v sliki 2 s kulturo — 22.45 Med-
narodni šov ob petkih: Catarina Valente in Michel Legrand.
SOBOTA, 18. februarja: 17.30 Teleobjektiv — 18.25 Brez nagobčnika —
19.30	Thrillseekerjevi — 19.55 Galerija — 20.15 Dolina plešočih vdov — 21.40 Faces in Jazz.
TV Ljubljana
NEDELJA, 12. februarja: 8.08 Poročila — 8.13 Za nedeljsko dobro jutro: Romantika na pohodu, barvna oddaja
—	8.40 625 — 9.20 G. Durieux: Paul Gaugin, barvna nadaljevanka — 10.15 Siv, mladinski film — 11.05 Jules Verne, nadaljevanje in konec — 11.25 Mozaik — 11.30 Ljudje in zemlja, barvna oddaja — 12.30 Poročila, Svet, v katerem živimo, Veseli tobogan: Pivka, Okrogli svet, Poročila, Severno na Aljasko, film, Športna poročila — 17.45 Košarka: Jugoplastika — Bosna, prenos, v odmoru Propagandna oddaja
—	19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 D. Markovič: Vrnitev odpisanih, barvna serija —
20.55	Propagandna oddaja — 21.00 Madona, kje vse sem te kopal, II. del barvne oddaje — 21.35 TV dnevnik — 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 13. februarja: 9.05 TV v šoli: Pravopis, Organske spoji-
ne, Iz del Frana Lhotke — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis
—	11.10 TV v šoli: Za najmlajše — 15.05 TV v šoli, ponovitev — 16.15 Kmetijska oddaja — 17.15 Poročila — 17.20 Lolek in Bolek, barvna risanka
—	17.30 Svet, v katerem živimo, barvna serija — 18.00 Obzornik — 18.10 Risba, barvna serija slikarske tehnike
—	18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 B. An-dersson: Življenje, barvna drama —
21.30	Propagandna oddaja — 21.35 Kulturne diagonale — 22.20 TV dnevnik.
TOREK, 14. februarja: 8.30 TV v šoli: Angleščina, Pesem, Kaj je par, TV vr-
tec, Kultura govorjenja — 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbena vzgoja — 14.30 TV v šoli, ponovitev
---- 16.05 Šolska TV:	Prebivalstvo
SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1515
—	17.25 Poročila — 17.30 Razigrana sobota, barvna oddaja — 18.00 Obzornik — 18.10 Mali svet — 18.40 Mozaik
—	18.45 Čas, ki živi: Partizanske smučarske tekme, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Mi med seboj — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 G. E. Clancier: Črni kruh, barvna nadaljevanka — 21.45 Iz koncertnih dvoran, R. Strauß: Kavalir z rožo, Smrt in poveličanje, barvna oddaja — 22.20 TV dnevnik.
SREDA, 15. februarja: 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, Naše morje, Na Sutjeski, Literatura — 10.00 TV v šoli: Predšolska vzgoja, Risanka, izobraževalni film — 17.20 Poročila — 17.25 S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici, barvna oddaja — 17.40 Potovanje v deželo lutk, barvna serija — 18.00 Obzornik — 18.10 Na sedmi stezi, športna oddaja — 18.40 Mozaik — 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Dolina, Bolju-nec, barvna oddaja — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik —- 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Film tedna: Dan za mojo ljubezen, barvni film — 21.35 Propagandna oddaja — 21.40 TV dnevnik.
ČETRTEK, 16. februarja: 9.00 TV v šoli: Desant na Drvar, Aljaska, Dragu-
tin Tadijanovič — 10.00 TV v šoli: Francoščina — 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.05 Šolska TV: Prebivalstvo SFRJ, Slovenski kmečki upor leta 1515
—	18.00 Obzornik — 18.10 Profesor Baltazar, barvna risanka — 18.20 Mozaik — 18.35 Spekter — 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje — 19.15 Barvna risanka ■— 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Oči kritike — 20.40 Propagandna oddaja — 20.45 Boccaccio-Vuga: O sodniku s koledarjem, TV nanizanka Dekameron — 21.20 Na zvezi
—	21.50 TV dnevnik — 22.05 Jazz na ekranu: Opus x, barvna oddaja.
PETEK, 17. februarja: 9.00 TV v šoli: Makedonščina, Ruščina, Obiščimo muzej, Prijateljstvo — 10.00 TV v šoli; Angleščina, Risanka, Zgodovina —
15.00	TV v šoli, ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 O siromaku in Kazi-ju, oddaja iz cikla: Pravljice iz lutkarjevega vozička — 17.45 Deček Dominik, barvna serija-----18.10 Obzor-
nik — 18.20 Čez tri gore: Oktet Sava Kranj, barvna oddaja — 18.45 Mozaik
—	18.48 Za koga gradimo, barvna serija: Ljudje in mesto — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja
—	20.00 Odrske luči, zabavnoglasbena oddaja — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Razgledi — 21.25 TV dnevnik — 21.40 Propagandna oddaja — 21.45 Serpico, serijski barvni film — 22.35 Poročila.
SOBOTA, 18. februarja: 8.00 Poročila — 8.05 Profesor Baltazar, barvna risanka — 8.15 S. Makarovič: Smola Zvitke Potuhičeve, barvna nadaljevanka, Kosovirja na leteči žlici — 8.32 Tehtnica za natančno tehtanje — 9.00 Mali svet — 9.30 Razporejanje dohodka, barvna serija: Pota samoupravljanja — 10.00 Za koga gradimo, barvna serija: Ljudje in mesto — 10.30 Dokumentarna oddaja — 11.50 Lahti: Svetovno prvenstvo v smučarskih skokih na 70 m skakalnici — 19.15 Barvna risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 G. Durieux: Paul Gaugin, barvna nadaljevanka — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Ugani, kdo pride na večerjo, barvni film — 22.30 TV dnevnik — 22.45 625 — 23.15 Poročila.
PascAmsI {c botfia, Uafii navadna itnafr mnogi! Hacadi tega ta\sl tako{ U
B*

po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 4274-295518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92

hudega!“ se je nenadoma zresnilo dekletce, stopilo k nje-mu in mu toplo ovilo roke okrog vratu.
„Vem, kaj misliš, ljubček,“ jo je prižel k sebi. „In še najhuje mi je bilo zaradi tebe. Toda pomisliti moraš, da je na tisoče ljudi še veliko bolj nesrečnih. In zdaj, ko sva hlidva skupaj in tako lepo skupaj, sem popolnoma srečen, verjemi mi, otrok!“
„Tenis bom smela tudi igrati, papa?“ je pohitela, a °čitno še najbolj, da se spet vrneta od — tistega...
„Seveda boš smela! Samo ne, da se s kom kosaš! Ce hoš boljša od drugih, mora priti tudi to samo! Edino omejen človek išče takih lavorik!“
„Tudi smučke dobim?“
„Tudi smučke! Toda samo, kakor sem že dejal!“
„Ti si čudovit človek, papa!“
„Oho? Kako to?“ se je veselo zasmejal. „Zaradi knjig in tenisa in smučk?“
„Ne zato. Poglej, vse, kar si mi zdaj rekel, so pravza-Pfav sami ,nauki', kaj ne? Toda ti nič ne učiš — ti samo Phpoveduješ! Drugi pa vsi tako ... Saj veš, kako zlata je 9°spa Žilihova in kako jo imam rada. No, včasih naju je * Milico posadila predse, pa začela ... kakor v šoli... potem, zunaj sva se seveda tako smejali..."
„Oho! To ni bilo lepo! Tako se pa spet ne greva! In za ^azen moraš z mano na Pohorje! Kar jutri zjutraj s prvim ^akom do Ruš, potem najprej k Sv. Arehu, proti večeru na Mariborsko kočo! In kar Milico povabi zraven! Vse dni do nedelje popoldne se bomo valjali po travi!" Ljubica je vihraje sprejela in takoj stekla k prijateljici. In drugi dan je dekletci po tisti mestoma hudo strmi Pohorski poti komaj dohajal, gori pa sta hoteli vse pre-
vreči od samega navdušenja, da sta zdaj prvič v življenju resnični „planinki".
In toliko je bilo tega glasnega veselja, da je spremljevalcu nenadoma postalo čudno težko srce... Zakaj, če natančno premisli, je na svetu vendar strašno sam ... To bitje ga morda že v štirih, petih letih zapusti in — potem? Potem bo že celo tiho okoli njega...
In ko je proti večeru pod Mariborsko kočo našel prostorček, od koder se je razgrinjala globoko tam spodaj pod njim vsa tista prelestna ravan, je po dolgih letih zopet enkrat začutil potrebo po nekom, ki bi smel in moral biti do groba ob njem ...
XXXV.
„Sreča je res vlačuga!" je zamrmral, ko je tri mesece pozneje opoldne odpustil že dvajsetega pacienta in pogledal na vrt. Spominjal se je, kako je tiste, zdaj že tako davne čase, ko se je bil prvič osamosvojil, že tedne prav tako stal ob oknu svoje sobe, gledal ven in čakal, ali res še vedno nikogar ne bo. Toda kako kruto mu je bilo takrat tega treba, dočim je zdaj naravnost računal, da bo prve mesece doplačeval, a brez vznemirjenja doplačeval!
Tako je prešlo poletje, jesen in zima.
Tu, že proti pomladi, je Kocjančič prejel pismo z italijansko znamko.
„Ona! Alma! Kaj hoče od mene?" je osupnil.
Hotela pa je samo to, da ji podpiše še eno izjavo; češ, da njihove postave zahtevajo tako. „Ne da mi je drugače toliko do tega koraka; toda treba se je nekako odločiti, ko ni drugih zadržkov več," je kratko povedala. Na koncu pisma pa je pristavila: „Poljubi mi iz vsega srca Ljubico! ... Ali pa morda rajši ne — kakor ti presodiš ... Ce
misliš, da sem ji šla že popolnoma iz spomina — čemu odpirati otroku nemara davno zaceljene rane!"
„Zdaj naj zopet hodim okoli notarjev in zbujam govorice!" je nejevo'jno zamrmral, ko je nesel pokazati Maregu. „Ljudje so že pozabili!"
„Govoric najbrž ne bi bilo; toda še najbolje bo, da se pelješ naravnost na italijanski konzulat v Ljubljano in kar tam urediš," je menil prijatelj.
„Dobra misel! In kar oni naj ji tudi odpošljejo! Celo naslov naj sami napišejo, jih bom prosil — jaz ji nimam povedati ničesar več!"
„Glej, glej! Čudno je človeško srce! Zdi se skoraj, kakor da ti je še vedno nekako težko!" ga je od strani pogledal Marega. „Pismo je tudi res hudo lakonično..."
„Pismo ni tako lakonično!" je zmajal Kocjančič z glavo. „Meni vsaj dovolj pove: ali je polkovnikova žena naposled umrla, ali pa sta brez tega našla izhod za nekakšno .uzakonjenje' svojih kočljivih .odnosov'..."
„Dober poznavalec italijanskih postav bi uganil prav iz listin, ki so ji še potrebne," je dopolnil Marega.
„No, to zame naposled ni važno," je skomignil Kocjančič. „Bosta že kako. Hotel pa sem reči, da iz njenega pisma po mojem občutku zveni tudi nekaj razočaranja... Ce pravi, da ji do tega .koraka' niti ni... “
„No, da. Hoče reči, da se ji zdi vse to zgolj formalnost."
„Ne verjamem!" je zmajal Kocjančič z glavo. „Alma ni prav nič cinična; v takih stvareh že celo nikoli ne bo! Te besede temveč pomenijo, da ni našla tega, kar je pričakovala. Zakaj prav meni to piše, je teže razumeti.
Zavist, ki hudo grize
KSŠ Dunaj na obisku v Ljubljani
Končano je svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Razočaranja je več kot zadovoljnosti. Preveč je bilo namreč kandidatov za tistih 24 kolajn, ki so bile na razpolago. Zlatih je bilo pa sploh samo osem.
Že pred začetkom tekmovanja so si posamezni odgovorni razdelili kolajne, in sicer tako, da so pobrali kar vse, kar je bilo možno. Le Švedi so računali v skrajnem primeru z dvema zlatima pa nič več.
Prvi dan je prinesel zmagoslavje Avstrijcem, ki se je nadaljevalo tudi pri ženskih konkurencah, pri moških tehničnih disciplinah, slalomu in veleslalomu so pobrali od-
Na povabilo domačega prosvetnega društva „Bilka“ je predaval v sredo, 1. 2. 1978, dr. Zdravko Inzko s skioptičnimi slikami o Mongoliji. Zdravko Inzko, sin strokovnega nadzornika dr. Valentina Inz-ka, po rodu iz Sveč, je maturiral leta 1967 na Slovenski gimnaziji. Leta 1972 je zaključil v Gradcu študij prava, dve leti navrh pa je zak'jučil na Dunaju diplomatsko akademijo. Od leta 1974 naprej je v službi Združenih narodov. Zdaj že nekaj let službuje v Mongoliji, državi v Srednji Aziji.
S skioptičnimi slikami nas je popeljal predavatelj v zgodovino in sedanje življenje naroda, ki je nekoč na svojih malih konjih osvajal obširne tuje kraje in si pod bajnim vladarjem Džingiskanom ustvaril državo, kot je svet še ni videl. Na jugu so prodrli mongolski jezdeci do Iraka in Turčije, na zahodu pa do današnje Vzhodne Nemčije. Džingiskan je v svoji ogromni državi uvedel upravo, ki jo lahko štejemo — za tedanje čase in razmere — med napredne. Danes je Džingiskan le še daljni spomin, ki živi med ljudstvom, državna oblast ga ne ceni, ker je pač bil kot osvajalec tujih krajev
ličja drugi. Čeprav ...
Krono sta obdržala samo dva iz druščine bogov in boginj, Avstrijka Pröilova in Šved Ingemar Stenmark.
Pa kaj so napravile „časopisne hijene“ iz Stenmarkove zmage v slalomu? Stenmark, švedski samotar, je ostal pošten in iskren. Izrazil je sožalje „avstrijski nadi“ Heideggerju, da je padel. Celo svojo veličastno zmago je ponižal. Pa so takoj zagrabili poročevalci za kost in trobili, da je Stenmarkova zmaga vredna samo polovico (npr. Kronen-Zeitung).
Razumljivo je razočaranje, ni pa možno razumeti zavisti. Da je Sten-
„imperialist“, pa tudi mongolski narod je moral plačati zaradi Džingisovih bojnih pohodov velik davek.
Današnja Mongolija je država, ki se skuša vključiti v moderno življenje. Sovjetska zveza je prva socialistična država na svetu, Mongolija druga. Nepismenost so odpravili, kar je za narod, ki je še po večini nomadski, velik dosežek. Nomadsko življenje sega v samo glavno mesto Dlan Bator, kjer še danes živi velik del ljudstva v šotorih, tako imenovanih „jurtah“, ki so po svoji konstrukciji zares zanimiva stvar, izredno primerna za življenje v stepah in puščavah. Mongolija je pretežno stepska država, ponaša se pa tudi z najbolj suho puščavo na svetu (Gobi). Nomadskemu narodu je tudi vera (la-maizem) prepovedala obdelovanje zemlje. Pač pa se je vpliv vere deloma umaknil in zahteve sodobnega časa narekujejo, da bodo načeli velikanska rudninska bogastva te ogromne države, velike skoraj za dvajset Avstrij, kjer pa živi le milijon in pol prebivalcev, poleg Mongolov še nekaj malega Kazahov in Kitajcev.
Predavanje je bilo izredno zani-
mark zmagal, so še po sili razmer požrli. Da pa je ostal izza svojih mladih let, ko še nič ni pomenil v smučarskem cirkusu, zvest ELAN-ovim smučkam, tega niso mogli pogoltniti. Torej tista ELAN-ova roba res ni tako zanič kot mislijo. Naposled je na njej Stenmark osvojil že trikrat svetovni pokal in dva naslova svetovnega prvaka. Niti od mastnih obljub avstrijskih izdelovalcev smuči se ni dal zvabiti.
Bo že držalo, da ne šteje samo material — in ELAN-ov material je odličen —, ampak v prvi vrsti človek. To pa Stenmark gotovo ve.
ježek
mivo, saj je predavatelj s sliko in besedo približal vsem življenje miroljubnega in ponosnega naroda, pred katerim je nekoč trepetal svet.
Zanimivega večera, ki ga je odprl Herbert Seher s pozdravom predavatelju, se je udeležilo v Miklavževi dvorani lepo število Bil-čovščanov.
naš tednik
zanesljiva informacija iz prve roke
AULA SLOVENICA,
Pavličeva, Celovec
Aula slovenica v Celovcu je pripravila razstavo umetniških fotografij mojstra Marjana Pfeiferja.
Razstava bo še odprta do petka, 17. februarja, in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure.
Konec januarja se je mudila delegacija Kluba slovenskih študentov na Dunaju pri predsedstvu Socialistične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani. V razgovoru s predsednikom Ribičičem so ocenili naši študentje na Dunaju narodno politično situacijo kot fazo podrobnega političnega dela, ki naj bi dvigalo na širšo raven narodno zavest naših koroških rojakov. Manjšinsko šolstvo, ki ga osrednji organizaciji v zadnjem času intenzivneje raziskujeta in o katerem mnogi upravičeno menijo, da naj bi bilo naša največja skrb, predstavlja samo del tega podrobnega političnega dela, ki ga bo treba opravljati. Gospodarska krepitev manjšine in s tem povezano reševanje socialnih problemov, poboljšanje t. i. „politične infrastrukture“, se pravi povečanje narodne zavesti in poguma naših ljudi, da se v večjem številu javno poslužujejo slovenščine pri uradih in drugod, pa so nekateri nadaljnji aspekti politične krepitve koroških Slovencev s pomočjo intenzivnega, podrobnega, narodnopolitičnega dela. Povezano s tem se poraja kadrovski problem, ki ga bo treba v bodoče reševati dolgoročno bolj organizirano in načrtovano, kratko-
Praznik slovenske...
(Nadaljevanje s 6. strani)
in preuredila prejšnji togi ustroj avstrijskega cesarstva.
Osnovnica Prešernovega ustvarjanja je v ljubezenski pesmi, ki dobiva izrazite miselne razsežnosti. Vrh ljubezenske poezije je na eni strani v SONETNEM VENCU, po drugi strani pa v pesmih NEZAKONSKI MATERI, DEKLICAM ali JUDOVSKO DEKLE. Na eni strani je to torej komplicirana, s filozofskimi, narodnjaškimi in zgodovinskimi motivi obogatena ljubezenska lirika, po drugi strani pa so to pesmi, ki spominjajo zaradi preprostosti in jasnosti izraza na narodno pesem. V velikem spevu
ročno pa bomo morali gledati, kako dosežemo največ z obstoječimi kadri. Študentje v dunajskem Klubu se zavedajo tega problema in bodo tudi v bodočnosti skušali doprinesti k njegovi rešitvi. Delovni krožek o manjšinskem šolstvu v preteklem semestru, katerega rezultate bodo predstavili tudi na Koroških kulturnih dneh, je en korak v to smer, drugi pa bo v naslednjih mesecih intenzivni delovni krožek o gospodarski krepitvi koroških Slovencev.
Dosledno narodnopolitično podrobno delo pa bo šele prav uspevalo, če se bo razvijala še bolj kakor do sedaj resnična akcijska enotnost v manjšinskih strukturah. Akcijska enotnost, ki temelji na ofenzivni borbi za izpolnitev člena povezava z matičnim narodom.
Nadaljni važen moment v situaciji slovenske manjšine je politična povezava z matičnim narodom.
Samo s pomočjo matičnega naroda in s pomočjo solidarnostnega gibanja ter podrobnega narodnopolitičnega dela na podlagi akcijske enotnosti si bomo lahko izbojevali pot iz oklepa, ki bi nas vanj rada stlačila avstrijska vlada z zloglasnim Zakonom o narodnih skupinah.
KRST PRI SAVICI je Prešeren morda na enkraten način združil oba pesniška principa, svetlo, iskrivo preprostost in zamolklo, melanholično intelektualno zahtevnost, v nedeljivo ENOTO.
Prešeren ostaja vsekakor vrh slovenskega kulturnega ustvarjanja v 19. stoletju. K Prešernu pa je potrebno pristopati kritično, potrebno je videti, v koliko so poznejši slovenski rodovi Prešernovo dediščino razvijali naprej, treba je videti nove vrhove slovenskega ustvarjalnega duha iz 20. stoletja, po drugi strani pa je treba ob Prešernovi nemirni kritičnosti odkriti lastno stopnjo osveščenosti in lastno kulturno suverenost.
Bilčovs: zanimivo predavanje
šport
šport
šport
Zahomc Mednarodni skoki za Ziljski pokal
Gorence
(Smučanje najmlajših)
Pod nesebičnim in požrtvovalnim vodstvom bratov Wiegele je uspelo Zahomčanom priti prav na najvišjo raven v skoku s smuči. Medtem ko je olimpijski zmagovalec Karl Schnabl trenutno bolj malo obdarjen z uspehi, se mlajši in najmlajši Zahomčani kar lepo postavljajo.
Na tem mestu pa naj omenim tudi svoje začudenje nad tem, da je prof. Baldur Preiml izrinil Zahom-čana Hanzija Milloniga iz moštva za svetovno prvenstvo v skoku (Lahti, Finska), čeprav je na kvalifikacijskem skakanju na veliki skakalnici v Murauu zasedel četrto mesto, Armin Kogler, ki bo šel namesto Hanzija v Lahti, pa le sedmo.
Preteklo nedeljo je vabilo športno društvo Zahomc na tekmovanje za Ziljski pokal na 60 metrov-ko. Vabila in napovedovanje pri tekmovanju samem je bilo zgledno trojezično, nemško, slovensko in italijansko. Zahomčani so nam pokazali, da se da živeti s slovenščino.
Zmagovalci tekmovanja samega so bili brez dvoma skakalci domačega društva, ki so imeli v svojem moštvu tudi zmagovalca dneva, Andreja Milloniga, brata omenje-
nega Hanzija Milloniga. Andrej je kot junior zmagal tekmovanje in Ziljski pokal, pravili so pa, da je dan poprej, v soboto, preskočil rekord skakalnice, ki ga je držal Karl Schnabl.
Zahomčan Bernhard Pipp je bil najboljši pri mladini I in zasedel tretje mesto dneva, njegova prijatelja Mihi Kaiser in Sigi Godec
sta mu sledila na 2. in 3. mestu. Pri juniorjih je zmagal kot rečeno Andrej Millonig, sledil mu je na drugem mestu Zahomčan Karli Kaiser.
Tekmovanja se je udeležilo tudi več skakalcev iz Kanalske doline, skakalci iz Slovenije pa se vabilu v Zahomc iz meni nerazumljivih vzrokov niso odzvali.
F. K.
Andrej Millonig — najboljši dneva	Foto: Kattnig
V	obliki veleslaloma so se pomerili učenci ljudske šole Srednja vas v smučanju. Tekma se je vršila ob relativno dobrih razmerah — če pomislimo na pretekle zime.
Učiteljema Jožici in Friedlu MAK, oba Selana, se je v najkrajšem času posrečilo navdušiti mladino za smučanje tudi v „dolini“. Tako sta bila udeležba in znanje zelo razveseljiva.
V	presenečenje vseh je dosegel najboljši čas dneva prvošolec Martin HANIN.
Rezultati:
Dekleta I: 1. MAK Tanja, 2. JA-MER Renata, 3. JÖRG Gerlinda.
Dekleta II: 1. LIPOVŠEK Roža-
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Nužej Toimajer, Verovce štev. 2, 9065 Zrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
marija, 2. PLIESSNIG Sabina, 3. JÖRG Anamarija.
Fantje I: 1. HANIN Martin (najboljši dneva), 2. MAK Mario, 3. STERN Dietmar.
Fantje II: 1. KASPAR Günther, 2. STERN Klaus, 3. KOGLER Klaus-Dieter.
frimak
ZMAGOVALCI NA SVETOVNEM PRVENSTVU V GARMISCH-PARTENKIRCHNU
Moški — smuk: 1. Josef Walcher (A), 2. Michael Veith (ZRN), 3. Werner Grißmann (A).
Veleslalom:	1. Ingemar Stenmark
(Šve), 2. Andreas Wenzel (Lie), 3. Willy Frömmelt (Lie).
Slalom: 1. Ingemar Stenmark (Šve), 2. Piero Gros (I), 3. Paul Frömmelt (Lie).
Kombinacija:	1. Andreas Wenzel
(Lie), 2. Josef Ferstl (ZRN), 3. Pete Patterson (ZDA).
Ženske — smuk: 1. Annemarie Mo-ser-Pröll (A), 2. Irene Epple (ZRN), 3-Doris de Agostini (Švi).
Veleslalom: 1. Maria Epple (ZRN), 2-Lise Marie Morerod (Švi), 3. Annemarie Moser-Pröll (A).
Slalom: 1. Lea Sölkner (A), 2. Han-ni Wenzel (Lie), 3. Monika Kaserer (A)-
Kombinacija: 1. Annemarie Moser-Pröll (A), 2. Hanni Wenzel (Lie), 3-Fabienne Serrat (F).