MRTVA NASELJA V MRTVEM MESTU str, 4
OLJKARJSKIH-40% ^3 IN PRODAJNIH t20#/o str. 5
ZMAGOVALKA PO POTREBI
Z ROKO V ROKI ALI VSAK PO SVOIE?

STEIEIO SAMO BRANCINI
(Mef) Danes bodo občinski svetniki govorili o uresničevanju pravic italijanske narodnosti. Na prvi pogled običajna vsebina, ki pa bi se nam zdela strašno nenavadna, Če bi se ta točka glasila: uresničevanje pravic slovenske narodnosti.
Tisti, ki smo v Izolo prišli desetletje ali več po končani veliki vojni namreč težko razumemo, da smo pravzaprav prišli v mesto, ki je bilo pred tem last nekoga drugega. Prišli smo v mesto, ki je bilo slovensko ravno toliko kot so bile Korte Italijanske. Treba	je	namreč	vedeti, da so	med nami	ljudje
italijanske narodbnosti, katerih družine so od nekdaj živele v tem mestu in zato jim moramo izkazati ustrezno spoštovanje. Ne le z dvojezičnimi napisi in uradnimi	objavami	ampak tudi	s	spoštovanjem
njihovega jezika v vsakdanjem življenju, posebej pa takrat, ko imajo opravka z inštitucijami.
Da smo pri tem še vedno dvolični pove preprost primer: zaposleni občinski uradnik,	ki je opravil
državni	izpit	iz
italijanskega	jezika	ima
pravico	do posebnega
dodatka k plači, pripadnik italijanske narodnosti, zaposlen v isti inštituciji, pa ne dobi dodatka za obvladanje slovenskega jezika ampak je nagrajen za ovladovanje svojega materinega jezika. Ob tem pa seveda mimo zatrjujemo, da sta oba jezika uradna in enakovredna. Ob tem pa lokalna oblast še najbolj skrbi za uresničevanje ustavnih določil, saj je državni izpit v zadnjem obdobju opravilo kar 40 njenih delavcev, zato pa se je kot nenačelna izkazala država, ki je obvezno dvojezičnost svojih uradnikov zamenjala z možnostjo pripadnikov manjšine, da zahtevajo vodenje postopka v svojem jeziku. Za povrh pa je še določila, da je dovolj, če v vsakem uradu le en delavec obvlada tudi jezik manjšine.
Kako bo ravnala država takrat, ko bomo ob vstopu v EU dobili cel kup novih enakovrednih sodržavljanov in ko bo prazne trgovine v starem mestu napolnilo blago s Kitajske. Kako se bo takrat glasila podobna točka dnevnega reda seje občinskega sveta?
I\/I OTO l\/l AXX
mammmi .........ni...—
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola V
K Banka Koper
6. november 2003
šifra
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
lzola-05/6401110 www.sifra-nepremicnine-sp.si
Vsi hvalijo sezono in štejejo odstotke vsi se spoznajo na turizem in dajejo napotke, hodijo na sejme in različne seminarje, pišejo nam strategijo in v časopisih komentarje. Kažejo rekorde, hvalijo se na veliko, v resnici pa le mi poznamo pravo sliko.
Za podobo tega mesta je premalo le osmica, porcija čevapov ali mala pica.
Lahko bi tekmovali a mi smo raje fini, ker med pravimi gostinci štejejo brancini Pomembna ni lokacija ampak kvaliteta, saj je treba preživeti še do konca leta. Poletje je prekratko, mi nismo take mone, mi dobro vemo, da je leto, daljše od sezone.
IZOLA, tel.: 616 80 00
/f/avfo
qt[/EREBi
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča)
Urnik: 8-12,15-18, sobota: 8-12
Tel.: 640 - 40 - 64
PTT's \OT DEAD
To je rubrika v kateri bralci Mandrača izražajo svoja stališča ali javno predstavljajo mnenja do določenih javnih problemov, ki so že bili ali niso bili predstavljali v časopisu. V tej rubriki ne objavljamo pisem, ki imajo značaj osebnega oziroma so namenjena polemiki z drugimi mediji. Sicer pa si uredništvo pridržuje pravico, da po lastni presoji objavi, skrajša ali (brez posega v vsebino) korigira posamezne dopise, ki morajo imeti navedenega avtorja. Uredništvo se z avtorjem lahko dogovori, da njegovega imena ne objavi v celoti.
ČE JE ŽE PONOVNI JAVNI POZIV, NAJ BO...
Če ste se na Mandraču odločili objaviti ponavljajoči članek bralca Ponovni poziv predsedniku ZLSD, kaže, da želite naj nekaj odgovorim. Evo ga:
Spoštovani gospod Ivan Bizjak (da se bomo naslavljali enakovredno). Ponavadi imajo ponavljajoče polemike, ki niso kdovekako plodne, so utrujajoče ter verjetno ne zanimajo veliko ljudi, le namen samopromocije. Pozor, ta je lahko pozitivna ali negativna. Da je tako, mi potrjuje dejstvo, da ste mi zastavili javno vprašanja, ki vas mučijo in hkrati pravite, da ni potreben odgovor, nakar kar sami podate odgovore in zaključek. Verjetno zato, da bi mi prihranili delo in čas. Vendar je v vašem članku - pozivu (!!?) v zadnjem Mandraču par reči, ki jih kljub temu moram komentirati. Predvsem pa si ne morete lastiti splošnega mnenja Izolanov (kar velja za vsakogar, ki tega ni večinsko preverjal z znanimi metodami).
Kar se zunanje ureditve Izole tiče, se ta sistematično urejuje kar vedo vsi, ki prihajajo k nam in tudi Izolani. Kar se tiče pozidav je razprava še zelo živa in se nadaljuje zelo intenzivno. O tem smo se in se bomo kot ZLSD in Izolani še zelo jasno opredeljevali, predvsem pa borili za uveljavitev razvoja in predvsem koristi Izole. Ali delujemo v korist kakšnih lobijev in, kot pravite, za denar, boste pa morali Izolanom (še prej pa sebi zaradi lastne vesti) dokazati. Nam ni potrebno, saj kar se tega tiče mirno spimo in smo vsem na očeh. Če pa le veste za kaj takega vas naprošam, da o tem javno poveste, ker zanima tudi mene. Res pa je, da se borimo za to, da bi Izola čimveč imela od vsega tega tudi zaradi potreb splošnega standarda, sociale in bodočnosti naših zanamcev in ne samo nas, ki smo Izolani zdaj.
Če ste resnično tako občutljivi na tematiko prostorskih načrtov, potem je čudno, da se kot sočlan sveta krajevne skupnosti Haliaetum (torej dodatno osebno vabljen) niste udeležili javne obravnave kar treh prostorskih aktov iz naše KS in Livad in naknadno tudi ne sestanka sveta KS kjer smo obravnavali vsa stališča krajanov in podali uradno in javno mnenje (ki je bilo objavljeno v Mandraču). Tudi na naslednjem sestanku niste imeli pripomb razen vaše izjave, da ste se v vaši stranki SDS odločili, da v razpravah ne boste sodelovali (OK, a kaj je potem ta polemika?).
Moj, lahko popolnoma zgrešen občutek je, da vam vsebina niti ni tako pomembna, da bi se za njo boril na pravih mestih, ampak gre bolj za SDS tipično ustvarjanje javnih polemik in napetosti.
Sam zaključujem neproduktivno polemičnost in vas še naprej vabim h konkretni obravnavi kompleksne problematike povsod kjer se že in se še bo o njej razpravljalo.
predsednik ZLSD "v Izoli" Lucio Gobbo
Korte 44
tel..: 05-642 02 00
\se manj je dobrih gostiln...
... ena od teh je gostilna Korte
1. NOVEMBRA BOMO POKOPALI DEMOKRACIJO?
V vašem pismu, objavljenem v 531. številki Mandrača z dne 30.oktober 2003 so trditve, ki ne držijo. Menim, da z vzroki, ki so pripeljali do sprejema odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Bobnič - La Grida niste dovolj seznanjeni, saj si ne predstavljam, da bi z vašimi bogatimi izkušnjami, kot direktor in tudi urednik več oddaj na mediju (radio Morje) s tako lahkoto napisali »1. novembra bomo pokopali demokracijo?«. Takšen naslov bi bolj sodil časopisu za katerega velja ljudski rek, da ga je potrebno pred branjem nagniti, da »steče kri iz znotraj napisanih člankov«, kot pa vsebini vašega sporočila.
Bobnič - La Grida je bil oblikovan, kot možnost obveščanja vseh občank in občanov o dogodkih v občini (večji projekti, druge splošne informacije) in kot stalna rubrika, objava vseh svetniških vprašanj, pobud in odgovorov nanje. Tako smo v že izdanih glasilih, predstavili problematiko varstva okolja	s
programom odvoza kontejnerjev za kosovne odpadke po krajevnih skupnostih, pa področje varstva pred požari, predstavili so se občinski svetniki mandata 2002 -2006 in sestava delovnih teles občinskega sveta. Vestni bralci so tudi opazili, da v glasilu ni objav oglasov gospodarskih družb ali politične opcije. Glasila so bila razdeljena vsem gospodinjstvom v občini brezplačno.
Z novim zakonom o medijih moramo glasilo vpisati v razvid medijev. Za ta postopek pa je potrebno sprejeti ustrezen odlok (v katerem je določeno: naslov izdajatelja, ime glasila, izdajanje in jezik izdajanja,	programska zasnova, uredniški	odbor	in
financiranje). Prvo branje odloka o ustanovitvi in izdajanju občinskega glasila Bobničn - La Grida je bilo opravljeno na 9. seji občinskega sveta in v času javne obravnave, je bila podana samo ena pripomba Alojza Padarja svetnika SDS, ki je bila bolj redakcijske narave in je v predlogu odloka za drugo branje tudi vnesena.
Opozoril bi na 7. člen odloka, kjer je opredeljeno, da programsko zasnovo glasila (beri obliko, vsebine itd.) sprejme občinski svet na predlog odgovornega urednika. Tako da vaša trditev, da občinski svet praktično nima pristojnosti, ne drži. Glede bojazni, da bi Bobnič - La Grida postal predvolilni manifest (kot je nekoč?), ob vlogi (programska zasnova) in razmerju političnih strank v občinskem svetu si ne predstavljam možnosti da bi glasilo odigralo to vlogo, ob tem pa vas vabim, da skupaj pregledava dosedanje izdaje in prepričan sem, da ne bova našla vsebine, ki bi ji lahko pripisali etiketo » političnega manifesta«. Strinjam se z vami, da mediji veliko poročajo o življenju in delu v naši občini, to je razvidno tudi iz zbranih klippingov (zbira prispevkov medijev). To vašo ugotovitev je razumeti tudi kot neke vrste priznanje delu na področju javnosti. Vendar so teme objavljene v Bobniču -La Grida za širše javnosti, ki jo pokrivajo ti mediji preveč ozke - osredotočene na občino (npr. svetniška vprašanja in pobude, delovna področja občinskega svet...). To so informacije, ki so povezana z občankami in občani in zato jim je potrebno le te informacije dati v dostopnejši obliki (brez omejitve prostora v mediju). Prepričan sem, da zaradi Bobniča - La Grida ne bo izdanih manj številk lokalnih tiskanih medijev, kot tudi ne bodo krajši programi elektronskih medijev.
Upam, da ste sedaj razbral, da »v grmu tiči zajec«, ki mu rečemo - želja po nepristranskem informiranju občank in občanov o delu občinskega sveta, svetniških pobudah, vprašanjih in odgovorih nanje, predstavitvi večjih projektov (prostorskih aktov) in drugih splošnih informacij. Torej tistih tem, za katere bo občinski svet s sprejemom programske sheme odločil in določil, da sodijo v glasilo, zato bo tudi v letu 2004 predvidel vire financiranja občinskega glasila. V občinski upravi pa bomo za glasilo izvajali naloge tehničnih in organizacijskih opravil.
S sprejemom odloka v drugem branju, bo županja imenovala petčlanski uredniški odbor in odgovornega urednika. Občinski svet pa bo predvidoma na 11. redni seji obravnaval in določil programsko zasnovo glasila. S tem bo prvi korak postopka za vpis glasila Bobnič - La Grida opravljen in pričakujemo, da bo glasilo vpisano v razvid medijev, tako kot veleva novi Zakon o medijih. S tem pa bomo odpravili odločbo Ministrstva za kulturo, ki nam nalaga, da speljemo postopek registracije glasila, kar z zgoraj predstavljenimi aktivnosti tudi izvajamo.
Danilo Markočič Strokovni sodelavec za odnose z javnostmi
Prvi izolski statut
750 LET NAŠE NEODVISNOSTI
V sredo zvečer je bilo pritličje Manziolijeve palače pretesno za številne obiskovalce, ki so prišli na predstavitev knjige Statuti del comun d'Isola in obeležitev 750-letnice neodvisne izolske komune - občine.
Knjigo je predstavil prof. Roberto Pavanello s tržaške univerze, ki je orisal zgodovinsko ozadje nastanka prvega izolskega statuta, tisti, ki so ali bodo knjigo prijeli v roke pa bodo lahko prebrali številne zanimivosti. Recimo, da so takratni Izolani plačevali kar številne občinske davke: na uvoz, izvoz, maloprodajo, na meso, olje, kruh in še marsikaj. Davke so plačevali tudi »pesatori« -tehtači, pri katerih je moral vsakdo, ki je kupoval pšenico, moko ali prašiče, te stehtati. Lastno proizvodnjo vina so ščitili tako, da
je bil uvoz vina dovoljen le za lastno uporabo 'in ga je bilo prepovedano prodajati, vsakdo pa je v svoji kleti lahko prodajal lastno vino - in seveda plačal davek. Takšnih in podobnih zapovedi je y statutu še in še, podrobno pa sta jih obdelala avtorja spremne besede Franco Degrassi in Silvano Sau.
10. Seja občinskega sveta	v	v
0 STAVBNI PRAVICI, POMOČI NA DOMU IN BOBNIČU
Izolski občinski svetniki bodo danes razpravljali o nekaj zelo zanimivih točkah dnevnega reda, ki so na prvi pogled napovedovale dokaj mirno sejo, glede na dogodke zadnjih dni pa se prav lahko zgodi, da sene bodo pretolkli do konca predvidenega dnevnega reda. Sicer pa se je že nekajkrat zgodilo, da so se svetniške skupine zadnji trenutek dogovorile o poteku glasovanja in potem se je tresla gora, rodila pa se je miš.
Poleg projekta čistilne naprave, uresničevanja pravic narodnosti in sprememb prostorskega plana Livade - zahod, o katerih pišemo posebej, velja posebej opozoriti na odlok o dodeljevanju stavbne pravice, ki občini omogoča, da odda zemljišče investitorju za določen čas (npr. za 50 let), govorili bodo o organizaciji javne službe pomoči družini na domu pa tudi o registraciji občinskega glasila Bobnič, ki je sprožila toliko, v glavnem nepotrebnih razprav, saj gre z njo le za legalizacijo te oblike informiranja občinske uprave. Seveda bo zanimivo tudi pri točki- dnevnega reda _ "reorganizacija občinske uprave" in ob kadrovskih zadevah, kjer bodo dajali mnenje k imenovanju direktorjev italijanske osnovne šole in izolskega doma upokojencev.
RIBIŠKE DOVOLILNICE ZA 2004
MRK Menola obvešča vse, da pričnemo s vplačili za celoletna ribiška dovoljenja za leto 2004 dne 10.11.2003 v trgovini LAX v Izoli in trgovini LAX v Kopru. Cena letnega ribiškega dovoljenja je nespremenjena 20.000,00 Sit.
PREKLETA ANKETA
PRESENEČENJE ZA KNJIŽNIČARKE ?
Naše tedenske ankete imajo vse več obiskovalcev in glasovalcev, o čemer se lahko prepričajo tudi tisti, ki skušajo vplivati na izid glasovanja a je za vsak odstotek treba "trdo delati". Takoje bilo tudi ta teden, ko smo vas povprašali o novi lokaciji izolske mestne knjižnice m na nase presenečenje ste se večinsko odločili za ureditev knjižnice na sedanji lokaciji v kulturnem domu. Na drugo mesto ste postavili novogradnjo in šele na tretje mesto ste uvrstili sedanjo lokacijo v vrtcu Livade.
Zakaj ste glasovali tako kot ste pa bodo skušali razumeti tisti, ki so bili aktivno vključeni v reševanje prostorske problematike naše knjižnice. Rezultati pa so bili v sredo ob 12.00 naslednji:
REZULTATI ANKETE
Kaj menite o selitvi knjižnice v prostore vrtca Livade ? Morali bi zgraditi novo (30%)
Obnoviti bi morali sedanjo (50%)
To je prava rešitev (19%)
Anketa odraža mnenja uporabnikov spletne strani wmtN.inaiidrac.com In ni namenjena raziskavi javnega mnenja.
Aktualna problematika za tokratno anketo se je ponudila kar sama. V mislih imamo seveda gradnjo čistilne naprave in ker v tem primeru stranke in politike govorijo v imenu nas vseh vas prosimo za vaše mnenje o tem, kakšno čistilno napravo bi podprli Glasujete seveda lahko na naši spletni strani www.mandrac.com.
Sp!fimi stran Vandrača nastaja v sodelovanju
www.izolanka.com
r
v
Izola - Sončno nabrežje 4, tel. 05/ 640 39 35
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN od 8.00-19.00 SOBOTA od 8.00-12.00
kih
šifra
Izola - Kristanov trg 2, tel. 05/ 640 11 10, fax: 05/ 640 11 11
OBALA V MALEM
nepremičnine
immobili
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL
IMAMO LICENCO IN 12 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
www.siffra-nepremicnine-sp.si
S
s
Koliko priseljevanja še vzdrži Izola
V MESTU BO TRETJINA NOVIH PREBIVALCEV
Napovedi gradnje novih in novih stanovanjskih sosesk oziroma posamičnih stanovanjskih objektov znotraj širšega območja občine Izola so, kot vse kaže, le opozorile odgovorne načrtovalce našega razvoja, da se nam obetajo velike in težko napovedljive demografske spremembe. Po skromnih napovedih naj bi z novogradnjami dobili okrog 1.300 novih stanovanjskih enot, kar pomeni od 3 do 4 tisoč novih prebivalcev našega mesta, po izračunih pesimistov pa bo teh stanovanj bistveno več in s tem posredno tudi kakšnih 1.000 stalnih ali začasnih Izolanov.
Največje stanovanjsko naselje naj bi bilo seveda tisto na območju Livade - zahod, kjer naj bi zraslo skoraj 900 novih stanovanjskih enot, od tega približno polovica na zahodnem delu tega območja (ob Šparu), polovica pa na vzhodnem delu med Prešernovo cesto in osnovno šolo Livade. Stanovanja v zahodnem delu bodo gradili za trg, stanovanja v vzhodnem delu območja pa naj bi bila namenjena predvsem domačinom, ki bi jih kupovali po varčevalni shemi oziroma kot neprofitna stanovanja. Seveda pa je treba dodati še morebitne stanovalce študentskega kampusa, oziroma verjetno selitev gostinske šole in dijaškega doma na to območje, kar seveda vse skupaj pomeni izjemen pritisk na okolje. To pa še zdaleč ni vse, saj je v pripravi tudi projekt gradnje v takoimenovani Argolini, ki naj bi bila predvsem stanovanjsko naselje, dodati pa je treba še nova stanovanja v dveh večjih objektih ob starem in novem zdravstvenem domu, načrtovana stanovanja v trikotniku nad hotelom Delfin in na območju pivovarne, ki se že seli na novo lokacijo.
OBČINA RABI ČAS ZA PREMISLEK
Kot je na predstavitvi sprememb družbenega plana za območje Livade - zahod povedala županja Breda Pečan, je takšen pritisk na gradnjo stanovanjskih površin v našem mestu treba bolje domisliti in predvsem regulirati, saj ima lahko neslutene posledice. Spomnila je na povojna leta od 1954 do 56, ko se je z območja Izole odselilo približno 7.000 ljudi, kar je ta prostor občutil skoraj četrt stoletja. Ob tem je spomnila na Agendo 21, ki zahteva temeljite analize vsakega posega v prostor in poisledic, ki jih ta prinaša na življenje ljudi in neke skupnosti. Zato bo občinskim svetnikom predlagala amandma s katerim bi občini pridobila čas da naredi kvalitetno analizo posledic takšne investicijske zagnanosti v našem mestu.
'Tremalo je, da vemo, česa nočemo. Vedeti moramo tudi kaj hočemo, oziroma kako naj se razvija naša občind' je povedala županja Breda Pečan in napovedala, da bi za izdelavo takšne analize in vizij potrebovali od 4 - 6 mesecev. "Razumemo ambicije investitorjev, ki želijo graditi pri nas, saj gre v tem primeru za vložek, ki se dokaj hitro in kvalitetno vrne investitorju" je še dodala, vendar morajo tudi investitorji vedeti, da si nihče od nas ne želi, da bi ga naslednje generacije Izolanov obsojale, da je dobesedno "ubil" to mesto.
BODO NEPROFITNA STANOVANJA ZADOŠČALA
Zanimivo je, da ob vsej tej množici stanovanj ostajajo stanovanjski problemi Izolanov, posebej pa mladih družin, še naprej v glavnem nerešeni. Občina je sicer zgradila en stolpič neprofitnih stanovanj, v soseščini pa naj bi zrasla še dva nova stolpiča s skupaj 60 stanovanjskimi enotami Od tega naj bi jih polovico prodali po varčevalni shemi, druga polovica pa bi bila občinskih oziroma neprofitnih stanovanj, ki pa seveda še zdaleč niso poceni. Klasičnih socialnih stanovanj seveda ni več, saj jih je zakon ukinil in jih združil v enotno kategorijo neprofitnih stanovanj. Stolpiča ob južni cesti naj bi začeli graditiv začetku naslednjega leta.
BIVALNIH ENOT NI OD NIKJER
Da ima občina Izola težave z zagotavljanjem takoimenovanih bivalnih enot, ki naj bi služile za reševanje najhujših stanovanjskih problemov ljudi, ki se znajdejo dobesedno na cesti, je bilo moč razumeti tudi iz odgovora na vprašanje novinarjev, kakšen je odziv na poziv občine zasebnim lastnikom manjših stanovanjskih enot, naj jih po neprofitnih cenah ponudijo občini v najem. Doslej se za takšno obliko oddajanja stanovanjskih prostorov občini ni odločil še nihče, čeprav je zakonodajalec to storitev razbremenil obdavčenja.
MRTVA MESTA ALI APART HOTELI
Da je zanimanje za gradnjo in nakup stanovanj v Izoli res veliko kažejo skoraj nerazumno visoke cene zemljišča, ki pa se investitorjem še vedno zdijo zanimive, kar priča o tem, kako dober posel je lahko gradnja stanovanj. Po besedah županje Brede Pečan je bilo treba pred slabim desetletjem za kvadratni meter zazidljivega in komunalno opremljenega zemljišča v Izoli plačati 7 - 11.000 tolarjev, zdaj pa ta cena ponekod znaša do 80 tisočakov za kvadratni meter. Kljub temu težav s prodajo ni, kar dokazuje tudi dejstvo, da je za zazidljive parcele v Jagodju, ki bodo licitirane naslednji torek, kljub razmeroma visoki ceni, kar veliko zanimanja.
Poseben problem so seveda zemljišča, ki so jih investitorji že kupili, kot je na primer območje Argoline, kjer bo občina še posebej težko uveljavljala svojo vizijo razvoja kraja, saj so tam pripravo projekta prevzeli finančniki oziroma bankirji, nekaj podobnega pa se menda obeta tudi območju hladilnice in nekdanje Opreme Kako razmišljajo finančniki, ko investirajo denar pa je seveda jasno, zato bo morala občina znati vgraditi v svoje planske dokumente dovolj varovalk, da zaščiti občino in mesto pred neomejenimi apetiti gradbenih investitorjev. V primeru družbenega plana za območje Livade - zahod (ki ga ne gre mešati z zazidalnim načrtom za to območje, čeprav postavlja temelje zanj) bo občina skušala investitorja v apartmajsko naselje na zahodnem robu območja prepričati, naj bi to naselje uredili kot apart hotel, podobno kot je to urejeno v nekaterih smučarskih krajih v Italiji. Seveda pa je vprašanje, kako bomo slovenske kupce teh apartmajev prepričali, da le te dajo v upravljanje neki družbi, ki bi jih oddajala takrat, ko jih lastniki ne uporabljajo.
Seveda je vprašanje ali je mogoče v kratkem času dobiti dovolj kvalitetne strokovne podlage za izdelavo analiz in projektov dolgoročnega razvoja kraja in občine, vsekakor pa je razveseljivo že to, da med vodilnimi ljudmi občine in političnimi subjekti ni več nikogar, ki bi si upal nekritično podpirati ambicije gradbenih investitorjev. Kako se je to zgodilo bodo ocenjevali strankarski analitiki, opazovalci pa smo prepričani, da se je v izoli "zgodilo ljudstvo". (DM)
Vabimo Vas na javno tribuno z naslovom
ZDRAVSTVENA
REFORMA
ki bo v petek, 14. oktobra 2003 v hotelu Marina v Izoli z začetkom ob 18 h.
Klub svetnikov SDS in občinski odbor SDS organizirata javno tribuno na temo zdravstvene reforme. V državnem zboru je v postopku sprejemanja zdravstvena reforma, zato smo na javno tribuno povabili dr. Franceta Cukjatija, vodjo poslanske skupine SDS v državnem zboru, predstavnike zavarovalnic, vodstvo Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in javnost.
Vljudno vabljeni!
slovenska demokratska stranka
Ožanje pravic italijanske narodnosti
DRŽAVA JE MANJŠINI POSTALA MAČEHA?
Občinski svetniki bodo na današnji seji ponovno razpravljali o problematiki uresničevanja pravic pripadnikov italijanske narodnosti. Ponovno zato, ker je o tej problematiki razpravljal že na julijski seji in ob tem sprejel določene ugotovitve in predloge, predvsem pa od Ministrstva za notranje zadeve zahteval pojasnila oziroma spremembo zakona o državni upravi, ki je bistveno spremenil odnos države do narodnostnih pravic.
Zakon namreč govori o tem, da ima pripadnik narodnosti pravico zahtevati vodenje nekega postopka v jeziku narodnosti, kar seveda pomeni, da mora pripadnik narodnosti posebej zahtevati ustavno določene pravice. Ministrstvo je na pripombe s tem v zvezi odgovorilo, da takšna določba ničesar ne spreminja, kar seveda ni res, saj spreminja položaj in razmerja med pripadniki večinskega in manjšinskega naroda na narodnostno mešanem območju.
Rezultat takšnega zakonskega določila pa je, po besedah svetnika narodnosti in podžupana Silvana Sau-a, določilo, da zadošča v vsakem uradu upravne enote en sam delavec, ki obvlada jezik narodnosti. To seveda pomeni, da bi pripadnik narodnosti, v primeru, da tega delavca ni v službi, moral urejati stvari v jeziku, ki ni njegov materin jezik. Seveda je res, da danes velika večin delavcev v izolski upravni enoti in občini obvlada oba jezika in da je enako tudi s pripadniki narodnosti, vendar to ni samoumevno in pravna država mora te odnose in te pravice pravilno uzakoniti.
Z Ministrstva za notranje zadeve pa so občini Izola posebej odgovorili na vprašanje glede reorganizacije Urada za narodnosti, ki naj bi ob reorganizaciji državne uprave postal del enega od ustreznih	ministrstev. V
obsežnem	pojasnilu
ministrstva je še zapisano, da bodo pred	dokončno	!
odločitvijo k	sodelovanju
povabili tudi	predstavnike
narodnosti, ki jih ta problematika zanima.
VAS ZEBE ?
Grelni antirevmatski pasovi za rame, hrbet, križ, komolec, koleno in grelno antirevmatsko perilo.
HOTEISDEliFIN
REVIJA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
J
POLOŽAJ MANJŠINE VSE SLABŠI
O problemih zmanjševanja števila pripadnikov narodnosti in o aktivni asimilaciji smo pisali že pred poletjem, položaj pa se, po besedah Silvana Sau-a vseskozi slabša. Poleg zakonodaje država krči tudi denar namenjen delovanju inštitucij narodnosti, vse manj denarja gre za kulturo in zdaj se obetajo še restrikcije pri rtv programih.
Ob tem je pohvalno ravnanje občinske uprave, saj je 40 njenih delavcev v zadnjem obdobju opravilo državni izpit iz znanja jezika narodnosti, po drugi strani pa je opaziti, da je vse manj doslednosti pri uporabi dvojezičnosti v javnih napisih in obvestilih. Tudi zato bo občinski svet obravnaval spremembe odloka o plakatiranju ki sicer želijo predvsem preprečiti plakatiranje na mestih, kjer to ni določeno, vendar gre v tem primeru največkrat za plakate, ki nimajo dvojezične vsebine. Seveda pa to velja za veliko večino vseh plakatov, kjer se obveza uporabe jezika narodnosti izpolni z nekakšnimi nalepkami ali skrajšavami, ki seveda niso v skladu z odlokom, ki govori o tem, da morata biti na dvojezičnem območju oba jezika uporabljena enakovredno.
Vinakoper predstavil nqvo podobo
RDEČE ODLIČNO, BELO PRAV DOBRO
V	Vinakoper so v sredo predstavili novo podobo in embalažo kakovostnih vin, od refoška, merlota, malvazije in chardonnaya.
Poslej bodo ta vina prvi v Sloveniji polnili v nepovratno steklenico, zaprta pa bodo s plutovinatim zamaškom. Ta omogoča nadaljnje zorenje vina tudi po polnitvi, obenem pa navaja k višji kulturi pitja in kakovostnejšemu načinu serviranja. Avtor nove grafične podobe je izolski oblikovalec Sergio Gobbo.
Nova podoba kakovostnih vin je tudi del letos sprejete strategije razvoja do leta 2008, po kateri nameravajo povečati prodajo kakovostnejših vin, cenejša, namizna vina pa počasi opuščati. Kot je dejal predsednik uprave Nevjo Pucer bodo zaradi takšne usmeritve sčasoma tudi preoblikovali nekatere obstoječe in zasadili nove vinograde, v katerih bo večje število trt po hektarju, pridelek pa bo manjši, a bolj kakovosten. Z novimi vinogradi nameravajo pridobiti tudi več geografsko zaščitenih leg, težili pa bodo k stalnemu vzdrževanju kakovosti. Prodajo vrhunskih vin nameravajo povečati za 30 odstotkov, v bodoče pa bodo iskali tudi strateške partnerje, ki bodo pripomogli pri prodaji vina izven Slovenije.
V	letošnjem letu je družba Vinakoper dobila dvočlansko upravo, v kateri je poleg dolgoletnega direktorja Nevja Pucerja še glavni enolog Iztok Klenar.
»Prepričan sem, da smo z novo linijo vin naredili potezo desetletja. Vino se prodaja tako zaradi embalaže, kot zaradi vsebine. S takim pristopom bo nekaj časa na trgu vladalo presenečenje, vendar na ta način stopamo v višje cenovne razrede in merimo na boljšo pozicijo na trgu,« je dejal Iztok Klenar, ki je predstavil tudi letošnji vinski letnik. Ta bo po njegovih besedah »imel zelo veliko karakterja.« Zaradi suše je bilo grozdja manj (ocenjujejo, da 40 odstotkov manj kot lani), grozdne jagode so bolj drobne, vendar »drobna jagoda je znak zfi dobre letnike.« Rdeča vina vsebujejo več taninov in fenolnih spojin, ki pomenijo zdravju prijazno komponento v vinu, naravne razmere pa so pripomogle tudi k temu, da je bilo grozdje zdravo in ni bilo treba uporabljati toliko zaščitnih pripravkov kot v običajnih sezonah. Različnih škropiv tudi sicer uporabljajo vse manj, saj so se odločili za integrirano pridelavo grozdja, ki narekuje zelo omejeno uporabo tovrstnih pripravkov.
»V prihodnjih letih bodo vina letošnjega letnika čudovita osnova za arhivski letnik. Namesto pet do sedem let, kot je običajna doba zorenja naših vin, se bo ta podaljšala na petnajst let,« je prepričan Iztok Klenar, ki ocenjuje letošnja rdeča vina refošk, cabernet sauvignon in merlot z oceno odlično, ostale sorte pa z oceno prav dobro. (K. B.)
Zaplet ob skupni čistilni napravi	v
BOLJ KO GA MEŠAJO, BOLJ SMRDI
Odbor za okolje in prostor izolskega občinskega sveta postaja pravi nukleus političnih spopadov v izolski občini. Potem ko so seje občinskega sveta postale dokaj monotone z vnaprej dogovorjenim potekom in izidi glasovanj se je strankarski spopad očitno preselil v organe občinskega sveta, ki so bolj ali manj strankarsko popolnjeni. Odbor za okolje in prostor je že tak organ, saj v njem sedijo: Lucio Gobbo (ZLSD), Bojan Zadel (SDS), Miran Hrovatin (LDS), Anton Juriševič (DeSUS), Alen Kalšek (Lista E. Krajcar), Pavel Vičič (IDZ), Bruno Giachin (Italijanska narodnost), Nino Filipin (Mladi za Izolo) ter Igor Franca (LDS) ki je tudi predsednik odbora.
Odbor ima za seboj sicer že nekaj vsebinsko zanimivih sej, nase pa je posebej opozoril ob obravnavi predlogov sprememb treh zazidalnih načrtov, kjer so menda člani glasovali drugače od tistega, kot so pred tem izjavljali v njihovih strankah. To je seveda legitimno in logično, čeprav v naši demokraciji nekoliko neobičajno. Posledice takšnega ravnanja so dobro znane in so bile dane v branje tudi v prejšnji številki Mandrača.
Pa se vihar niti polegel ni, ko so iz odbora prišle nove, nadvse presenetljive informacije. Ob obravnavi novelacije projekta skupne čistilne naprave, pri katerem sodelujejo vse tri obalne občine, so namreč člani odbora zelo kritično obravnavali novo informacijo glede cen gradnje skupne čistilne naprave in je z glasovanjem 4:4 niso podprli To je seveda lahko tudi napoved glasovanja na današnji seji občinskega sveta, ki mora potrditi to novelacijo, ki sta jo že potrdili drugi dve občini, sicer lahko projekt pade v celoti oziroma se podre njegova finančna konstrukcija.
PODRAŽITVE IN SLABA PRIPRAVA
Na spremembe že sprejetega investicijskega programa je v prvi vrsti vplivala omejitev predvidenega povišanja takse za vodo, ki jo je sprejela vlada in zaradi katere je nastal izpad sredstevv višini 1 milijarde in pol tolarjev. Povrhu vsega pa sta občini Koper in Piran morali iz projekta črtati fekalne zbiralnike^ katerih investicijska vrednost presega tisto, ki jo določa Ministrstvo za okolje in prostor v primerjavi s podobnimi cenami v Evropi. To je celoten projekt pocenilo za milijardo in je njegova cena zdaj nekaj več kot 6 milijard tolarjev (6.191.072.882,00 Sit). Investicijska vrednost za občino Izola bi tako znašala 1.811 milijonov tolarjev, od tega bi proračun moral prispevati skoraj 265 milijonov, nekaj več kot 420 milijonov pa bi dobili s takso za obremenjevanje voda, ki se zdaj sicer zbira v državnem proračunu. Razliko v višini 1.133 milijonov tolarjev pa naj bi dobili izevropskega kohezijskega sklada.
Kot je povedal predsednik Odbora, Igor Franca, so nekateri člani ponovno odprli vprašanje racionalnosti takšne skupne gradnje čistilne naprave in tudi sam težko sprejme podatek, da smo pred leti gradnjo lastne čistilne naprave ocenjevali na približno milijardo tolarjev, zdaj pa bo treba za skupno odšteti bisztveno več. Ob tem je dal primer gradnje čistilne naprave v Murski Soboti, ki jo je občina oddala v koncesijo tujemu investitorju, ki zagotavlja nižjo ceno čiščenja po enoti kot pa je predvidena pri nas.
Predstavil je še nekatere dvome glede usposobljenosti nosilcev projekta, saj so doslej operirali s podatki, ki so se pokazali kot nerealni (1,4% namesto 20% povečanja takse za obremenitev vode),, razdreti so morali pogodbo z danskim pripravljalcem projektne dokumentacije, ki je bil sicer plačan iz sredstev Phare, pa tudi pri odločanju o tem za katera evropska sredstva naj kandidirajo so se načrtovalci zmotili.
ZASTAVLJALNICA - MENJALNICA
_•.	posojila
sGAÌder’s
Cankarjev drevored 5,6310 Izola #ft	tèSOtO È4È
tel.: 05 B40 10 90	fSVS, Ir VWSjla
wwwjniders.com
POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE: ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV, 00. POKOJNINE, AVTOMOBILOV IN OSTALO.
UGODNE MENJAVE *** HITRO UGODNO Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 14.do 18.ure v soboto od 8. do 12. ure
ŽUPANJA OPOZARJA NA POSLEDICE
Županja Breda Pečan, ki ni bila prisotna na seji odbora je vest o takšnem razpletu obravnave te točke dnevnega reda današnje seje občinskega sveta sprejela z velikim začudenjem, saj so bile vs e razsežnosti tega velikega in za vse tri občine izjemnega ekološkega projekta že velikokrat predstavljene in obrazložene. Zato je najprej povedala, da verjame, da bo razprava na občinskem svetu bolj strokovna in manj politična in da bodo občinski svetniki podprli nadaljevanje izvajanja tega projekta, ki je gotovo eden najpomembnejših za celotno območje Slovenske Istre.
Povedala je, da so bile v dosedanjem poteku priprav res narejene nekatere napake, ki pa jih sproti odpravljajo. Danski izdelovalec projektne dokumentacije ni bil dober, zato so ga pač zamenjali, v zvezi s takso za vodo pa je bilo neskladje med Ministrstvom in vlado in na ta razplet občine niso mogle vplivati. Glede same delitve stroškov je prepričana, da je vse to še moč dogovarjati tudi med samo gradnjo, stroške čiščenja pa realno izračunati tudi po dokončanju gradnje. Po njenem mnenju bi bilo prav, da občina Izola naroči izdelavo revizije delitve stroškov, tako da bi bili vsi stroški enakovredno porazdeljeni med tri občine. Toda za vse to je, po njenem mnenju, še čas, zdaj pa je treba projekt podpreti, saj sami enostavno ne zmoremo takšne investicije, projekt pa ima tudi podporo Ministrstva pri črpanju denarja iz kohezijskega sklada Evropske unije. "Izračuni vrednosti investicije, če bi sami gradili lastno čistilno napravo, so bili narejeni zelo na pamet in jih ne moremo resno jemati v takšnih pogovorih" je še zatrdila in povedala, da tisti projekti niso upoštevali cele vrste dodatnih stroškov, ki so ob takšnih gradnjah neizogibni.	v
ODBOR ZA FINANCE ZA KRITIČNO PODPORO
O isti problematiki je dan pred tem razpravljal tudi odbor za finance in novelacijo podprl, vendar s pripombo, da je treba skrbno nadzorovati prilive sredstev, posebej tistih iz kohezijskega sklada, da ne bi prišlo do finančnih težav pri realizaciji projekta. Kot je povedal predsednik odbora Silvano Sau, so o tej točki razpravljali dovolj temeljito, predvsem s spoznanjem, da bi bilo zelo slabo, če bi vse aktivnosti vrnili na začetek in postavili pod vprašaj celotno realizacijo tega nadvse pomembnega projekta.
Clan odbora za finance, podžupan in predsednik izolskega DeSUS-a, Branko Simonovič, ki je imel na seji odbora kar precej pripomb na predlagano novelacijo, je povedal, da so se v svetniški skupini odločili, da bodo novelacijo sicer podprli, saj gre za nujno potrebno naložbo za turistično občino, vendar pod pogojem, da se temeljito preverijo vsi viri financiranja in delitev med občini Koper in Izola, zagotoviti pa je treba tudi vire financiranja v primeru dodatnih podražitev ali izpada evropskega denarja iz kohezijskega sklada.
Kako živahna je bila razprava na Odboru za okolje in prostor priča tudi nastop Bojana Zadela (SDS), sicer inšpektorja za gradnje pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki je ob razpravi glede delitve stroškov med Izolo in Koprom prisotnim vodstvenim in strokovnim delavcem izolske občinske uprave zabrusil, naj bodo kot Koprčani kar tiho in da ima pravico sodelovanja v tej razpravi le Zdenka Bolje, ki je Izolanka. Na seji so bili namreč prisotni še mag. Tomaž Umek (Urad za komunalni razvoj), Jana Gojanovič Burger (Urad za prostorsko planiranje), Silvana Zadel (občinska inšpekcija) in Irena Jerman (direktor občinske uprave), ki so v resnici koprski občani, na seji pa so bili prisotni za primer, če bi kdo potreboval kakšno strokovno razlago za lažje odločanje. Ta izjava je povzročila veliko ostrih reakcij med prisotnimi in tistimi, ki so zanjo slišali kasneje, saj je bolj ali manj jasno, da je takšna delitev neumestna, glede na to, da gre za enoten prostor in da je večina Izolanov, med njimi tudi avtor izjave, zaposlena v Kopru. Bojan Zadel je naslednji dan pojasnil, da je to izjavil zato, ker mu je razlagalec iz koprskega Komunalnega podjetja odgovoril, da o delitvi stroškov med občinama ni mogoče razpravljati
Oljkarska letina	v
OLJA BO MAN| (40%), ZATO PA BO DRAŽJE
V	petek bo na Belvederju potekalo zdaj že tradicionalno obiranje Oljke županov. Dogodek pomeni nekakšen začetek oljkarske sezone, čeprav so se letos že zvrstili nekateri dogodki, ki obeležujejo pričetek obiranja oljk. Tako na piranska županja Vojka Štular že obirala oljko sredi Tartinijevega trga, v Centru za oljkarstvo v Kopru pa so prejšnji teden županji Izole in Pirana ter koprski podžupan stisnili prve kaplice letošnjega oljčnega olja. Tega naj bi bilo letos za več kot polovico manj kot lani, vendar bo zato bolj kakovostno.
Sicer pa bodo oljkarji Iv Slovenski Istri letos pridelali le okrog 80 ton oljčnega olja, medtem ko so ga lani nekaj manj kot 400 ton. Krive so izjemno nenavadne klimatske razmere z visokimi temperaturami in dolgotrajno sušo, kakršne tudi oljkarji ne pomnijo že desetletja.
V	Slovenski Istri je nekaj manj kot 1300 hektarov oljčnih nasadov
z okrog 330.000 drevesi. Okrog 20.000 dreves pa imajo na Goriškem. Podatki še niso dokončni, ker statistika še ni končana. Prizadetost nasadov je različna. Lege ob morju so bile bolj prizadete, globlje v Istri pa manj. Kot pravi Danilo Markočič, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, manjši pridelek ne bi smel vplivati na ceno, vendar kupci pravijo, da se bo olje podražilo vsaj za 300 do 500 tolarjev po litru. Kdor jo bo zviševal, bo po Markočičevem mnenju naredil napako, zato naj bi se letos cena gibala še vedno med 2000 in 2500 tolarji za liter, odvisno od kakovosti. Prve oljarne bodo začele delati že prihodnjo sredo.Kot ocenjuje Viljanka Vesel, bo letošnja kakovost olja zelo dobra, žal pa količinsko znatno slabša kot lani. Ko se je narava s sušo zarotila proti rastlinam tudi študije o tem, kakšna je izdatnost	po	posameznih
sortah,	kako	osvetljenost
vpliva na pridelek, kako zalivanje,	čas	obiranja na
kakovost oljčnega olja, kakšen je vpliv shranjevanja oljk na kakovost oljčnega olja itn., ne pomagajo kaj dosti.
center
„ (ti Li"*
biW°
Za popoln začetek vašega dne ...
... DOPOLDANSKA REKREACIJA
programi za upokojence poporodna vadba
Obrtna ulica 11, Izola GSM: 041/662-463
OBVESTILO
Obveščamo vse uporabnike, da bo v času od 3.11.2003 do predvidoma 23.12.2003 zaradi obnovitve vodovoda polovična zapora Kajuhove ulice v Izoli na relaciji med Industrijsko cesto in Južno cesto.
Hvala za razumevanje.
Gradnje in ekologija, d.L Celje
Izolska poslovalnica Banke Koper te dni doživlja temeljito obnovo in zato so se vse službe osrednje poslovalnice preselile v prostore nekdanjega SDK-ja. Čeprav imajo prostora bistveno manj kot prej in je delo s strankami kar precej otežkočeno, se trudijo, da bi vsem ustregli po najboljših močeh. Preurejanje prostorov pa ni edina sprememba v izolski poslovalnici te banke. Dogajajo se tudi kadrovske spremembe v poslovodstvu izolske izpostave, kar je, ob prihodu drugih bank v našo občino, seveda razumljivo.
KONEC MLADINSKEGA PLAKATIRANJA
Predlog dopolnitve odloka o plakatiranju in oglaševanju v Izoli je v prvi vrsti namenjen prepovedi plakatiranja na mestih, ki z odlokom niso določena kot plakatna mesta. Na novinarski konferenci je nekdo to že poimenoval "protibrecljev" odlok, saj naj bi preprečeval predvsem leplenje plakatov po električnih omaricah, vendar je treba takoj dodati, da bo tako spremenjen odlok onemogočil tudi plakatiranje vsem izolskim mladinskim organizacijam in društvom, ki nimajo denarja za plačevanje uradnih plakatnih mest. To dejavnost v Izoli opravlja Komunala, tedenska cena plakatnega mesta dimenzij 70 x 100 cm pa je 700 tolarjev brez DDV.
S spremembami tega odloka je predvidena tudi kazen za naročnika takšnega plakatiranja (50.000 Sit), kaznovanja izvajalca plakatiranja pa odlok zaenkrat ni predvidel.
V spomin
Karlo Markežič
Po hudi bolezni nas je zapustil Karlo Markežič, borec, aktivist, javni delavec in predvsem uglajen človek, naš dober someščan.
Bil je tudi predsednik Društva upokojncev Izola in se zavzemal predvsem za skrb za socialno ogrožene in starejše sokrajane.
Od Karla se bomo poslovili danes, v četrtek, 6. novembra ob 14.00 na izolskem pokopališču.
KARLO!
Odšel si tiho!
V	bolečini si se poslovil
in ne kot takrat, ko bi še kamen drobil!
Otrok si še bil, mamino naročje zapustil, ko ti je klic gora, zavest v srcu prebudil.
Slišal si šepet morja in veter je zapihal iz gora. Nisi poznal otroški jok, postal si partizan, ko bil si še otrok.
Vedno si bil ponosen, na prehojeno pot.
In tvoja oporoka se glasi, naj ne skrenemo s te poti!
V	srcih naših boš ostal, svetel bo na tebe spomin,
saj bil si pravi, naše Istre sin!
Ernest Cah Izola, dne 4.11.2003
Nogomet 2.SNL
MNK IZOLA AR6ETA - SUPERNOVA TRIGLAV 3:1 12:11
IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 200, sodnik Avdagič (5.5). Strelci: 0:1 Savanovič (5), 1:1 Malikovič (9), 2:1 Šabič (13),	3:1 Klariča
(51).
IZOLA ARGETA:	Rupnik 6.5,
Zupančič 6.5 (od 82. Ulemek -), Šabič 7.5, Ružnič 6.5, Čavar 6.5, | Franetič 7, Dobrin 7, Radovac 6.5, Klariča 7.5, Bečaj 7, Malikovič 7.5. Rumeni karton:	Rupnik, Ružnič, ;
Klariča, Malikovič, Franetič Še preden se je igra na izolskem stadionu dobro razživela, so ■ domačini doživeli »hladen tuš«, saj ' so gostje povedli po realizirani £ enajstmetrovki. Nepričakovano vodstvo Kranjčanov pa ni zmedlo i
KAPUČINO
domače enajsterice, ki je takoj g zatem s prvim golom MalikOViČa najprej izenačila, nekoliko kasneje pa z zadetkom Šabiča še povedla.
Na razmočenem igrišču zatem nismo pri nobeni ekipi videli izrazitih priložnosti. Gostje so sicer imeli nekaj polpriložnosti, domačega vratarja Rupnika so skušali presenetiti tudi s streli od daleč, a se je vse končalo brez zadetka. Pri domačih gre omeniti močan volej Zupančiča pred koncem polčasa, a je žoga mrežo gostov zatresla z zunanje strani, in netočen strel KlaifCfi z glavo z neposredne bližine.
V nadaljevanju so domači okrepili pritisk na kranjski gol. Šabič je žogo posredoval do Dobrina, ki je z desne strani streljal na gol, žogo pa je z bližine v mrežo potisnil KlaiìCA Gostje, ki so svoj prvi kot izvajali šele v 54. minuti, so si sredi polčasa še bolj kot sicer prizadevali znižati rezultat, a je bila domača obramba na mestu. Izdani so imeli v zadnjih minutah še nekaj lepih možnosti za gol, a so bili strelci netočni, kar pa v ničemer ne zmanjšuje vrednosti tretje zaporedne zmage modrobelih pred domačimi gledalci.
Tine ZUPOHČiČ je srečanje tako ocenil: »Zmaga je zaslužena, saj smo bili boljši, čeprav je tudi nasprotnik imel nekaj priložnosti. Sicer pa iz tekme v tekmo igramo boljše, pa tudi kolektivni duh je na visoki ravni. Vzdušje v ekipi je dobro in to se odraža tako v igri kot tudi rezultatih.«
Rokomet 1SRL-ženske PiranJzola Bori 30:22 (14:111
Rokometašice so končale jesenski del tekmovanja, saj se začenja obdobje priprav reprezentance, aslednji, deseti krog pa bodo digrale šele 24. januarja prihodnje eto. Glede na to, da so proti očnim Pirančankam prikazale zares dobro igro in ker trener Čuk upa, I da bo do spomladanskega dela vrnil i poškodovane igralke in morda katero od reprezentantk »na dopustu« še I niso rekle zadnje besede. m Veliko ni izgubljenega in s tremi spomladanskimi zmagami bi bil obstranek skoraj zanesljiv.
2.SRL-moški
Istrabenz Plini:Cerklje 26:29
Izolani so dobro odigrali proti r drugouvrščenemu	moštvu
drugoligaškega prvenstva in z malo več sreče bi lahko iztržili tudi točko. Pa vendar z igro niso razočarali in njihovo trenutno šesto mesto na prvenstveni lestvici je kar realen | pokazatelj njihove trenutne moči.
3.SNL-zahod
VodiceMoplus Korte (preloženo)
Kortežani in domačini niso mogli odigrati prventvenega srečanja 11-tega kroga, saj je bilo igrišče v Vodicah zaradi obilnega deževja povsem poplavljeno. Kljub temu so Kortežani na lestvici ohranili drugo mesto, le da so se zdaj z njimi izenačile Bilje. Preloženo tekmo bosta moštvi odigrali v soboto 29. novembra, to nedeljo pa se bodo Kortežani doma pomerili prav z ekipo Bilj.
Mali nogomet
V Rogaški slatini se je včeraj začel kvalifikacijski turnir za uvrstitev na svetovno prvenstvo v malem nogometu na katerem v slovenski reprezentanci nastopa tudi Izolan Valdi Lakošeljac. Ta je bil zelo dober na pripravljalnih tekmah pred turnirjem in je dosegel zadetek za Slovenijo proti Hrvaški na tekmi na Škofijah, žal pa se je lažje poškodoval, tako da na včerajšnji tekmi proti Moldaviji ni igral. Poleg teh dveh ekip nastopata na turnirju še Gruzija in Srbija in Črna Gora, na SP pa se bo uvrstila le zmagovalka tega turnirja.
KADETI
A.S.PALLAMAN0 - IZOLA 17:41 (9:17)
TRIESTE-RD
Izolski rokometaši so minuli petek gostovali v Trstu. Na začetku so naši začeii zeio zavzeto in domačim že po 12.minutah natresli 11 zadetkov, medtem ko je Izolan Dedič, žogo iz mreže pobral le enkrat. Nato je agresivnost gostov padla in Tržačani so do konca polčasa razliko znižali.	V	drugem	polčasu	je	izolski
trener Mičovič	začel z najboljšo sedmerko in
na semaforju je hitro pisalo 15:33, po tem pa so se izkazali tudi rezervni igralci, ki so razliko še povišali. Izolski pohod, pa čeprav le po primorskem, se torej nadaljuje. Naslednja »bitka« jih čaka ta teden v Novi gorici.
Za Izolo so igrali: Tilen Slama, Matjaž Piantoni-Žeger	1,	David	Ivančič	1,	Matej
Kleva 6, Rok Gomezelj 5, Igor Čuk, Marko Cvetkovič, Primož Blatnik 2, Jasmin Dedič, Amel Redžič	3,	Matej	Srabotič	7,	Uroš
Srabotič 6, Rok Jurman 10, Uroš Čuk www.rdizola-kadeti.tk (R.G.)
/
POGLED S STRANI
1	piše ŽARKO
za Kapučino Šporrt
5

Niti teden dni in nova »eksplozija«. Res v nekoliko drugačni postavi, toda opravičil skoraj ni. Petnajst minut igre je vsekakor premalo za osvojitev točk. Gorenjci, stvari sigurna jemlejo zelo resno, so ob pomoči
svojih navijačev presenetili. Naši, imajo nekaj tehtnih izgovorov, si ne smejo dovoliti takih nihanj. Žal jih je nekoliko zanesla zmaga proti Kočevju, pričakovati da se bo naslednji nasprotnik »ustrašil«, morda, vendar je potrebno več zbranosti, predvsem takrat ko je ekipa nekoliko »tanjša«. Tudi iskanje krivca-ev drugje ne pomaga. Vsi so imeli nekaj čez sodnika, nista blestela, nista pa tudi kršila pravil igre. Ostaja, da je potrebno za zmago nekaj žrtvovati, predvsem pa moraš znati izkoristiti slabosti nasprotnika in tudi sodnikov. Dejstvo, da je druga liga pač »divja«, je potrebno tudi tako jemati. Grenka šola, upam le, da je bila poučna in še pravočasna. Razmerje 3:2 v zmagah naš še vedno uvršča v zgornji del, tudi ostali
rezultati lige kažejo, da bi morali to pozicijo obdržati, vendar ... Poglavje zase so poškodbe, nalezljiva stvar, vedno nekdo manjka, nekateri igrajo zato polovično in stvari se zapletajo. Ob vsem pa je potrebno razmišljati tudi nekoliko drugače. Zmagovati, zrlo prijetno, vendar nudi šport tudi ob porazih nekoliko »užitkov«, da o drugih poslanstvih niti ne razglabljam. Ženska stran, ostajajo samo tekmovanja v nižjih kategorijah. Vsekakor se bolj veselo diha. Vse je obrnjeno proti reprezentanci, na pripravah bodo pri nas, gostimo tudi naše sosede (Italijo), konec tedna se obeta tudi #spopad«. Dajmo naši!
www.goldenindex.com
Odbojka 2. SOL-ženske
IZOLA - SOLKAN 3:0	(25:19,25:23,25:151
INTERVAL A IZOLA: L. Kolar, N. Stanič, N. Bošnjak, A. Fajič, S. Raspor, M. Pešič, J. Pešič., U. Bandelj, A. Čuturič Pričakovanega primorskega derbija med Izolo in Solkanom ni bilo, saj so domačinke z gostjami opravile že v dobri uri. Solkanke so se sicer skušale v prvem nizu upirati Izolankam, a so slednje hitro zlomile njihov odpor in dobile prvo preizkušnjo. Drugi niz je bil bolj izenačen, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, na koncu pa so z dobro igro v obrambi in napadu slavile domačinke. Tretji niz je bil zatem le še vprašanje časa: Solkanke so sicer sprva skušale boriti proti Izolankam, ki pa so bile tokrat prepričljivo boljše in so tako zabeležile tretjo zmago. Igra domačih še ni povsem na pričakovani ravni; sprejem je dober, tudi ob mreži igrajo Izolanke vse bolje, tokrat pa nismo videli veliko kombinatorike. Tudi servis še ni povsem po meri trenerja Pešiča, kar je posledica dejstva, da so imele tekmovalke pri treningih na razpolago le zmanjšano polje in ne celotnega igrišča. Sicer pa Izolankam v tem prvenstvu nekoliko pomaga dober razpored tekem, spričo katerega si lahko obetamo dobre rezultate tudi v prihodnje.
Naslednjo tekmo igrajo Izolanke na Bledu proti tamkajšnji istoimenski ekipi in glede na to, da je Bled še brez zmage na zadnjem mestu, zmaga ne bi smela biti vprašljiva. Sicer pa na lestvici vodi Evi Vital (Lj.) - 12 točk, Interval A Izola pa je na petem mestu - 9 točk. (Branko Vuga)
Namizni tenis - 1.SNTL - članice ArrigončPrevent-Marenberg 6:3
V	sredo 29.10 so članice igrale doma 5.krog jesenskega dela prvenstva.
V	goste je prišla ekipa Preventa iz Radelj na Koroškem. Izolanke so pričele rezultatsko dobro in do igre dvojic v prvih dveh krogih že vodile s 4:2. Nato sta Rahotin in Jauševac E. Gladko zmagale par 3:0. Do konca dvoboja so gostje zmagale samo še tekmo. V zadnji tekmi pa je Erika Jauševac prepričljivo s 3/0 premagala luknerjevo in tako je bil končni izid 6:3 za ekipo Arriginija. Tako so zabeležile svojo prvo in nadvse pomembno zmago v letošnjem prvenstvu, za kar gredo pohvale celotni ekipi. Po dve točki sta ekipi prispevali Kristina Rahotin in Erika Jauševac, eno Petra Kukovec, ter par Rahotin/Jauševac Erika.
CKŠP IZOLA
Organizira v nedeljo 9.novembra 2003 na območju Simonovega zaliva, Podbelvederja in Dobrave
23. MARTINOV TEK in POHOD
Zaključno akcijo
»SLOVENIJA TEČE ZA ZDRAVJE «
in SLOVENSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH 2003
Zaradi prireditve, bo lokalana cesta št. 140060 od Turističnega naselja Belveder do hiše Dobrava št. 10
ZAPRTA ZAVES PROMET (razen za interventna vozila) OD 10.30 do 12. ure.
Prav tako bo zaprta cesta
Turistično naselje Belveder do plaže Podbelvedere
Organizator prosi za razumevanje in vabi k množični udeležbi na tej, vse popularnejši rekreacijski prireditvi!
Rekreaciia
SE OBETA REKORDEN MARTINOV TEK
Tradicionalni 23. Martinov tek, ki ga organizira CKŠP IZOLA v nedeljo 9.novembra 2003 na območju Simonovega zaliva, Podbelvederja in Dobrave bo, kot vse kaže rekorden in organizatorji ob lepem vremenu pričakujejo skoraj 500 udeležencev teka in pohoda.
Štart teka in pohoda bo na kopališču v Simonovem zalivu. Trasa pohoda bo Simonov zaliv - kopališče svetilnik in nazaj. Udeleženci teka pa bodo nastopili na progi Simonov zaliv -Podbelvedere - Dobrava št. 10 (rdeča hiša) in nazaj.
Glede na napovedano veliko udeležbo bo organizator verjetno moral organizirati štart v različnih časovnih presledkih za moške, ženske in športnike, seveda pa bodo posebej štartali tudi udeleženci pohoda. Tisti, ki bodo želeli ohraniti spomin na to prireditev v obliki majice in se istočasno posladkati z enolončnico, kroštoli in poskusiti novo vino, bodo morali plačati 1.500 Sit, za vse druge pa je udeležba brezplačna.
Martinov tek sicer sovpada z zaključno akcijo »SLOVENIJA TEČE ZA ZDRAVJE« in SLOVENSKI POKAL V REKREATIVNIH TEKIH 2003, zaradi prireditve pa bosta za ves promet zaprti lokalana cesta od Turističnega naselja Belveder do hiše Dobrava št. 10 in od Turističnega naselja Belvedere do plaže Podbelvedere.
Vaška skupnost Movraž
vabi na
i MARTINOV POHOD
po obrobju movraške vale
v nedeljo, 16. novembra 2003
Varianta A: pohod traja približno tri ure Varianta B: pohod traja približno tri ure in pol Varianta C: pohod traja dobre štiri ure Start ob 8.30 pred gasilskim domom v Movražu
Pohod na lastno odgovornost
URNIK

pon-pet od 17.00 do 22.00 sobote in nedelje od 18.00 do 21.00
NAJUGODNEJŠE CENE NA OBA!
; WMÈHi
Obiščite nas na LJUBLJANSKI 51 v Izoli / telefon 641 80 42
DOBER DAN ŽIVLJENJE
Če imate težave po razvezi ali po razpadu izvenzakonske skupnosti ali ste samski in imate težave z navezovanjem stikov z drugimi ljudmi, se lahko vključite v skupino »Dober dan življenje«.
Z izmenjavo izkušenj z ljudmi, ki imajo podobne stiske kot vi in ob strokovni pomoči, boste lažje premagovali svoje stiske in težave. Skupina se sestaja vsak drugi in četrti petek v mesecu od 18. do 20.ure v Luciji, Obala 114, 6320 Portorož.
Za podrobnejše informacije nas pokličite na tel. štev.: 05/6712300 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure.
MARTINOVANJE V GOSTIŠČU »ISTRA«
Večer martinovih pesmi z Valom morja & Marinaio bandom
torek, 11.10.2003 ob ló.uri
Nazdravimo in zapojmo skupaj
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA ORGANIZIRA ZA SVOJE ČLANE
MAIUTNOVANJL V OSMIC I PKI MAHNIČI
V GRAHOVEM BRDU PRI SEŽANI \ SOBOTO 15. NOVEMBRA 2003
Prijave in vplačila pri tajnici društva v ponedeljek in sredo.
VABILO NA MARTINOVANJE
Društvo invalidov Izola in Društvo upokojencev Jagodje Dobrava . vabita svoje članice in člane na
MARTINOVANJE v Hotel Delfin v Izoli,
11. novembra 2003, s pričetkom ob 18.30 uri.
Prijave sprejemamo s pisarni Društva invalidov,
Kraška ul. 1, Izola, vsako sredo od 15. do 17.ure.
Gledališka delavnica posebne vrste
TERAPIJA TEATER - ZAMAH KRIL !
V okviru Festinvala 2003, ki sta ga je organizirala Sonček in Teatro con noi iz Gorice, je potekala italijansko - slovenska gledališka delavnica, v kateri so sodelovali udeleženci Italije »Associazione Persone Down - Compagnia Bagnati di Luna - Catania in udeleženci Slovenije VDC Sonček - enota Koper in VDC Koper - Varstveno Delovni Center Koper.
» Vsak angel je strašen.
Komur je odvzeta krivica, je dodeljena pravica, da svoje ljubljene obdaja z ljubeznimi.
Kakor nas z zastrtimi očmi pred poljubom ljubezni poplavi.
Zato se pačpotajim in pogoltnem vabljene temnega joka.
Ah, kdo nam pač more biti zavetje?
Angeli ne, ne ljudje,
In bistre živali že opažajo, da nismo zelo zanesljivo doma v pojasnjenem svetu. Ostane nam morebiti kakšno drevo na pobočju, da bi ga dan za dnem srečevali; ostane nam včerajšnja cesta in neka razvajena zvesta navada, ki ji ugaja pri nas in je zato ostala in ni odšla«...
To so verzi, ki jih je napisal Rainer Maria Rilke v svojem fantastičnem delu »Devinske eligije« Iz te poezije je inspiracijo za gledališko delo »Zamah kril - Passaggio d'ali« dobil italijanski gledališki režiser in poetPiero Ristagno.
Pod njegovim vodstvom in s sodelavci iz Catanie smo teden dni v dvorani v Hrvatinih intenzivno živeli in ustvarjali nepozaben teater, ki smo ga uprizorili v Ljubljani (KD Španski borci) in Kopru(Gledališče Koper).
To je gledališče poezije oziroma poetika teatra objeta v poezijo, glasbo, ples in premikanje, kjer se resnica besede terapevtsko zliva z doživljanjem fantastičnega. Ustvarja se energija, ki je brezčasna in zato omogoča izražanje in odkrivanje, kar se kaže brez truda sestavljanja, brez iskanja poti, ampak samo z osvajanjem in osvobajanjem sebe. Na odru igralec zacveti kot roža in vsaka njegova kretnja je prej in potem, tako beseda postane kretnja in kretnja beseda; vse se skriva v globokem opazovanju premikov in gledalec ni nič drugega kot objem sveta. Zelo redko smo prisotni taki obliki iskanju resnice, da čutimo njeno odsotnost.
Obogateni s temi izkušnjami tudi na obali pripravljamo gledališko delavnico, ki se bo odvijala v prostorih izolskega gledališča (mentorja bosta Nevio Breč in Boris Holešek).
EMIL VIKLICKY TRIO Sreda, 12. november 2003 ob 20:00 Glasbena šola Koper Emil Viklicky - klavir, František Uhlir - kontrabas, Laco Tropp ■ bobni
V sredo, 12. novembra, društvo Baladoor ob 20.00 vabi v dvorano koprske glasbene šole na izjemen jazz koncert. Nastopil bo trio češkega pianista EMILa VIKLICKYja, jazz glasbenika svetovnega formata, ki smo ga lani lahko slišali tudi na furlanskem festivalu Jazz & wine v sosednjem Krminu.
Vstopnina 1.500,00 SIT/Za učence glasbene šole VSTOP PROST!
Društvo za zabavo in sprostitev Horizont predstavlja
V5HOTO KLUBU
http://www.shotoklub.org/
V SOBOTO, 08.11. OB 21.00 HIP HOP PARTY!!
Sodelujejo obalni nakladači:
PORNOSTAR!, PETI ELEMEN MOBTHUCZ.
7
'V//pTo
Za ritmično podlago bo poskrbel gost iz Nove Gorice D J Pl P$, za umetniški hip hoperski balet pa plesna skupina FUNKY WORMS
NASLEDNJI KONCERT
V SRED012.11.2003 OB 21.00 MINNIES (MILANO, ITA)
Skupina iz Milana igra sodoben postpunk. Za njimi so štirje albumi (četrti je izšel pred kratkim) in cela vrsta kompilacij ter predvsem veliko nastopov. Koncertirali bodo izjemoma v sredo, saj smo jih ulovili med njihovo evropsko turnejo, (http://www.minnies.it/)
Segrevali bodo: SEXPERIENCE (Lucija)
NAPOVEDUJEMO DOGODEK MESECA
V četrtek, 20.11.2003 ob 21.00
AM I CA L (Švedska)
THE ORDINARY ME (Nemčija) * SENSATION (IZOLA)
Švedski Amicai so izvrsten bend ki ga mnogi primerjajo s The Cure, Pearl Jam in še kom od velikih bendov. Njihova glasba je sodobna in klasična hkrati, izjemen vokal nadgrajuje eksperimentalne kitare. Priporočamo obisk njihove spletne strani in poslušanje njihove glasbe. V Shoto klubu jih bodo podpirali izvrstni nemški The Ordinary Me in domači Sensation, ki se na ta način pripravljajo na snemanje svojega prvega albuma. (http://www.amicalsucks.com/)
Lutke, kiparska delavnica in razstave -Zabava, modeliranje in izobraževanje Vse na enem mestu - brezplačno Za malčke in šolarje na Obali Galerija Herman Pečarič Piran in Galerija Loža Koper V razstaviščih Obalnih galerij pripravljajo v mesecu novembru za malčke in šolarje poseben program. Ker bodo v letošnjem novembru v koprski Galeriji Meduza organizirali osebno razstavo ak. kiparja Primoža Seliškarja, tudi avtorja lutk in scene predstave ROKEC NA DRUGEM KONCU SVETA, sso se z Lutkovno skupino Uš dogovorili, da ponudijo lutkovno predstavo in delavnico oblikovanja lutk vrtcem in šolam na Obali.
HORIZONT KLUB Podbelvedere
S ponosom predstavlja izvrstnega kantavtorja iz Welsa
BRYCHAN &THE BAND
Nedelja, 16. novembra ob 21.00
Neverjetno svež glasbenik z izvrstnim vokalom in še boljšo spremljevalno skupino. Brychan je nekje med Nick Drakeom in Jeff Buckley-em, njegova glasba je alternativni rock s primesmi folka in jazza. Brychan je na veliki evropski turneji,
Horizont klub pa je izkoristil dan brez nastopa za ta izvrsten koncert, ki ga nikakor ne smete zamuditi. Priporočamo poslušanje njegove glasbe na spletni strani http://www.brychan.com/
Martina Žerjal se predstavlja v galeriji Krka v Strunjanu
Vsekakor je v slikah, ki jih tokrat postavlja pred nas akademska slikarka Martina Žerjal, vsebinsko tematsko izhodišče obalno okolje, oziroma natančneje okolje, kije zelo blizu morju in njegovemu vplivu.
V njenih podobah je »morskost« ujeta in preneseno izražena na več načinov. Postavlja se kot voda, materialnost, masivnost, a hkrati svetloba, čistost, pretočnost, odprtost, prevetrenost, kot brezmejnost in horizont. Predstavlja nedoločenost in končnost v enem. V lastni sugestivnosti opredeljuje stik vode in kopnega, vodnega in nebnega, saj v poglobljeni izpeljavi prehaja v cirkulani odnos primarnega principa narave.
Avtorica se omenjene bazične vsebinskosti v svojih delih loteva zelo slikarsko. Poleg kromatske nadrejenosti je njeno delo opredeljujoče v indikativnih postavitvah pogledov v prizorišče dogajanja podobe. Pričujoče podobe označujejo obsežne površine, ki so v sliki predstavljene kot nebo, voda ali obrežje. Značilna čistost s premišljeno »skopostjo« v figuralnih elementih in impresionantnostjo barvnih površin deluje kot podobina opredeljujoča razpoloženjskost.
Kot rečeno je v ospredju umetničine obravnave predvsem izpovednost barvne ploskve, ki se opira na površinskost. Monumentalna izpolnjenost platna s kromatsko usklajeno površino je gotovo ena izmed avtoričinih slogovnih karakteristik, ki jo mojstrsko nadgrajuje s posebnimi barvnimi podtoni, natančneje, posebno glazumostjo in leskom spreminjajočih se podpovršinskih vzporednih koloritov.
Likovno delo Martine Žerjal bi vsekakor videli v smislu izpolnjevanja vloge ustvarjalnosti, ki nosi karakteristike vplivnosti prostora. Izpovedno so slike pred nami preliminarno vezane na upodobljeno tematiko, čeprav se odpirajo v širino neobremenjene zgodbe, ki dopušča široko doživetje v okviru določenega. Morje v njih ni samo »morje kot masa«, »kot prostor«, »kot kraj«, »kot voda«, ampak je predvsem odnos do morja, je hkrati skrb zanj ,... je njegova zapuščina, zgodovina, je njegova simbolna pojavnos.t v okviru videnega.	Dejan Mehmedovič
GLASOVI ...
V	ponedeljek, 3. novembra je bila v Ljubljani, v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, predstavitev dveh knjig iz zbirke Glasovi. Knjigo "Mrak eno jutrnja - Štorje iz Slovenske Istre" je zaradi odsotnosti avtorice, gospe Nade Morato, predstavila soavtorica.
V	knjigi je zbranih 366 enot slovstvene folklore zadnjih petdesetih let, ki ji je zapisalo kar 49 zapisovalcev, pripovedovalo pa več kot 130 pripovedovalcev. Naslov knjige želi poudariti nasprotje in prepletanje dobrega in hudega, lepih in manj lepih časov. Mrak je namreč duh, ki ga poznajo v Istri. Pojavi se, ko se začne temniti. Lahko se spremeni v osla, vola, konja. Če slučajno zahajaš tako žival, ki je v resnici mrak, začne močno rasti in je kmalu tako visoka, da ne moreš več dol. Potem te pusti na kakem oddaljenem kraju, na visokem zvoniku, v krošnji drevesa... Beseda jutrnja označuje star poročni običaj, namiguje pa tudi na prelepa jutra v Istri, ko nežna svetloba prežene temno nož. Knjiga je pomemben etnološki dokument in priča o materialnem, socialnem in duhovnem svetu Istranov.
"Duša na biciklu - folklorne pripovedi iz Brkinov, doline Reke in okolice" oživlja pripovedno izročilo sosednjih Brkinov. Avtorici sta upokojena vzgojiteljica Nada Kerševan in mlada profesorica slovenščine Marija Krebelj. Gospa Nada je po smrti svoje matere začutila željo zapisati vse čudovite zgodbe, ki ji jih je pripovedovala mama. Od leta 1990, ko je samoiniciativno začela zapisovati slovstveno folkoro, obšla vse Brkine in prisluhnila neštetim pripovedovalcem, je zbrala ogromno gradiva, ki je našlo prostor v tej zbirki. Kasneje se ji je pridružila še gospa Marija, ki je zbirala sprva predvsem humorne zgodbe za svojo diplomsko nalogo Humor v brkinski slovstveni zgodovini. Vse zgodbe so zapisane v narečju, knjigi pa je dodana tudi zgoščenka s posnetki ljudskih pripovedovalcev. Na predstavitvi sta avtorici povedali, da Brkinci z navdušenjem prebirajo knjigo - tudi taki, ki sicer ne berejo veliko. "V njej so našli svojo dušo”, sta povedali. Ni čudno, da je knjiga že skoraj razprodana! V založbi Kmečki glas, kjer je knjiga kot sedemindvajseta po vrsti izšla v zbirki Glasovi, že razmišljajo o ponatisu. Avtorica Nada Kerševan pa načrtuje še eno zbirko ljudskih pripovedk, ki bi bila zapisana v knjižnem jeziku in dostopna širšemu bralstvu.
Predstavitev je organizirala Sekcija za slovstveno folkloro, ki deluje v okviru Svetovnega slovenskega kongresa in jo vodi dr. Marija Stanonik, ki je tudi urednica zbirke Glasovi. Sekcija izdaja tudi časopis Slovstvena folkloristika. Med udeleženci predstavitve so bili ljubitelji ljudskega pripovedništva in sodelavci zbirke Glasovi. Avtorice knjig so poskrbele tudi za pogostitev: domač jabolčni sok, sladek grozdni sok, črna in bela fragola, kakiji, figove potičke, kroštole in druge sladice ter domača brkinska jabolka so navdušili vse goste iz notranjosti.
________________________________Spela Pahor
MESTNA KNJIŽNICA IZOLA
Oddelek za otroke in mladino vabi
otroke od četrtega do šestega leta na uro pravljic, ki bo v torek, 17. novembra ob 17. uri,
v pravljični sobi v proštom starega italijanskega vrtca, Drevored 1. maja 9.
Prisluhnili bomo slovenskim ljudskim pravljicam klepetali, peli, se igrali in risali.
Oblecite jopice in prinesite copatke.
KINO ODEON - Art kino
6.11. od 18.30in20.30 ART KINO Odpadna pošta Režija: Pal Sletaune 7.11. ob20.30 ART KINO - Ciklus Andreja Tarkovskog
Andrej Rubljev
7.-9.11.Od 10.30 SICparja Režija:RidleyScot
s. m o. ti. ob2o.3o leno, m ii. ir obiojoVsemogočni Bruce m a 10. in 11.11. ob20.30 ter13Jn14Jlob10JoLilijina Zgodba ^ ams 12 in 13.11 ob 20.30 ter 14.-15.11. od 18.30 ART KINO GeiTy Režija GusVanSant
14.11 .ob 20 JO Novi slovenski film ARTKINoSlepB peCJČ) Režiser: Hana A. V. Slak Film bo predstavil Kolja Saksida
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
VIDA KLENOVŠEK
"Beauty and/is the Best'
galerija ALGA
V četrtek, 6. novembra ob 19.00 otvoritev razstave slik
"KOZMOGRAMI"
avtorice 0Iq6 Pirih
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
Razstava slik akademske slikarke
Martine Žerjal
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Medobmočna koordinacija / Območna izpostava Koper - Izola
CELODNEVNI MEDOBMOČNI GLASBENI SEMINAR
»C-maj«
Uporaba računalnika pri snemanju in ustvarjanju glasbe
22. in23.november2003 Koper: E-kavarna PINA (Kidričeva 43)
MENTOR: Stojan Kralj / profesor kitare na Glasbeni šoli Maribor, vsestranski glasbenik, basist, producent, avtor glasb za gledališke predstave...
Začetni -sobota, 22. november 2003 (od 10.00 do 17.00):
Program: • uvod v delo z računalnikom v svetu glasbe • ustvarjanje avtorske glasbe s pomočjo računalnika • predstavitev in uporaba programa Cubase SX • kratka zgodovina računalniške obdelave, sekvencer-ja, midi-ja, plugin-nov...
ŠOLNINA: 9.900 sit (20% DDV je vključen v ceni)
Nadaljevalni II - nedelja, 23. november 2003 (od 10.00 do 17.00):
(za tiste, ki so že opravili začetni in nadaljevalni 1) Na seminarju “Nadaljevalni II” boste podrobneje spoznali audio editing , midi editing in ostalo delo glasbenega porducenta.
ŠOLNINA: 9.900 sit (20% DDV je vključen v ceni)
PRIJAVE: do 17. novembra 2003 / DODATNE INFORMACIJE: na sedežu OI JSKD Koper, Vergerijev trg 3, Kopervsak dan od 8.00 do 13.00 ali po telefonu 05/ 66 31 380, gsm: 051/227-919 Gaber / www.jskd.si Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.
Predstava o vrstniškem nasilju	v
NASILJE V ŠOLAH JE ZNANO DEJSTVO
Izolski sedmošolci iz vseh treh osnovnih šol so si v sredo dopoldne ogledali zanimivo gledališko predstavo, ki je na odkrit, neposreden in tudi duhovit način spregovorila o vrstniškem nasilju. Z nasiljem v razredih, na šolskih hodnikih in dvoriščih se šolarji pogosto srečujejo, vendar mu velikokrat niso kos. Predstava je bila priložnost, da se skozi zgodbo z odrskih desk seznanijo z oblikami vrstniškega nasilja, kako te oblike prepoznati pa tudi kako najti rešitev iz včasih zamotanega klobčiča v katerega se ujamejo tako žrtve kot nasilneži. Generalna policijska postaja je predstavo podarila 17 krajem v Sloveniji od Prekmurja do Slovenske Istre, na območju UNZ Koper, pa so si jo na pobudo Policijske postaje Izola, ogledali izolski osnovnošolci.
Predstava je del projekta »Naučimo JIH in pustimo JIM živeti«, ki obsega 23 različnih gledaliških predstav, ki govorijo o drogah, spolnosti, spolnih zlorabah in nasilju - skratka temah, ki še kako zadevajo mlade in njihove starše. Avtor besedila je Erik Vidmar, ki je eden od dveh igralcev v predstavi skupaj z Metko Serženta. »Trudimo se, da sta vsebina in zaplet čimbolj življenjski Pokažemo kaj se zgodi, če za rešitev problema nič ne naredimo, kam to pripelje. Vendar pokažemo tudi, kaj lahko vsak naredi za to, da do problema - v tem primeru nasilja v šoli - sploh ne pride in kako poiskati rešitev,« je povedal Erik Vidmar.
O takšnih stvareh govori tudi ta predstava. Kako povedati staršem o slabi oceni pri zgodovini, o neopravičenih urah in »podpisu« v beležki, se sprašuje Ančka Ko pa se klobčič začen odvijati izvemo: slaba ocena je posledica tega, ker je sošolki posodila zvezek in ta ga je posodila naprej, zdaj pa ga ne namerava vrniti. Neopravičene ure so zato, ker so jo sošolke nalašč polile z jogurtom, pa je raje vse zatajila, se šla domov preobleči in dobila neopravičeno uro. Podpis v beležki je zato, ker ni oddala seminarske naloge, ki je po zaslugi iste skupinice sošolk končala v luži na šolskem dvorišču. Takšne in podobne zgodbe niza Ančka: Binek, ki je zaradi temnejše polti tarča posmeha, sošolec, ki v pretepu izgubi dva zoba. Mladi gledalci pa iz prizora v prizor prepoznavajo njihov šolski vsakdan. In kaj so nam povedali ob koncu predstave ?
Jernej Štrasner iz 7.c, OŠ Vojke Šmuc, si je predstavo z zanimanjem ogledal. »Bilo mi je všeč, saj so dobro prikazali nasilje, ki se zares dogaja, tudi na naši šoli. Recimo, da se oblikujejo skupine, ki se med seboj pretepajo ali se spravljajo na šibkejše v razredu. Tudi izsiljevanje za denar se je že zgodilo.«
Darja Dobrila in Katja Klobas iz 7.c OŠ Livade sta bili navdušeni nad predstavo: »Ful dobro je bilo prikazano, kako se dogaja nasilje in prav je, da je nekdo odkrito povedal, kaj vse se dogaja.
Recimo »šlatanje« deklet med odmori - to so dobro povedali, saj se o tem ponavadi ne govori kot o nasilju. Večina stvari o katerih je bilo govora se, sicer v milejši obliki, dogaja tudi na naši Šoli. Tudi to je res, da se nekateri prilizujejo učiteljem, po drugi strani pa se grdo obnašajo do sošolcev. Rekli so, da je treba povedat učiteljem ali staršem, če opaziš nasilje. Vendar je ponavadi tako, da je učence strah povedati učiteljem, da ne izpadeš, da tožariš za vsako malenkost.«
Neža Vitez in Chiara Kleva iz 7.razreda SE Dante Alighieri sta z zanimanjem spremljali igro: »Zelo dobro so povedali, kakšne stvari se dogajajo na šolah. Tudi pri nas. Recimo skrivanje torb, tudi »šlatanje« se dogaja, nekaj je tudi pretepanja. Da bi kdo izsiljeval za denar, za kaj takega na naši šoli še nismo slišali. Razna zafrkavanja in podobno, to pa se dogaja.«
Pisma proletarca Toma
KAJENJE UBIJA
To da ima moja Sulejmana Kebra vedno v zobeh, mi vsekakor ni treba ponavljati. Nikakor se ne more spraviti v spravo z njim in ji najbrž niti lipa sprave ne bi pomagala. Potem, ko ga je preklela zaradi zdravil, operacijskih miz, zavarovanja; ji gre zdaj kot hren v nos Kebrov nov prijem. “Ko mi je že uničil veselje do obiskov trgovin po 21. uri, mi je še zagrenil kajenje.” Kot mi razlaga vsak dan zgodbe z delovnega mesta -je tam, v hotelu, med sobaricami revolucija glede ministra Kebra.
Ugotovile so namreč, da ta prvi mož zdravja v Sloveniji nima niti pod razno okusa in odnosa do denarja. S tem malanjem, ki si ga je privoščil po škatlicah cigaret, je razbesnel kadilce in jim dal še enkrat vedeti, da so rasno diskriminirani. Sulejmana je seveda na tekočem, da zaradi tega prijema ne bo niti pod razno upadla prodaja tobaka. Kvečjem povečala se bo - saj se ve, da smo Slovenci narod upornikov in ne hlapcev (Cankar se je motil!!). To se vidi že po tem, kot pravi Sulejmana, da pri njih v hotelu niso upravitelji dosegli nobenih pozitivnih rezultatov, ko so začeli težiti kadilcem, da jim bodo trgali od plače, če jih dobijo med delovnim časom kaditi.
Skratka, ko so jim kar direktno prepovedali kaditi, kar jim niti z zakonom ni dovoljeno. Pa vendar! Oblast je v Sloveniji ljudska - toda ljudi je bolj malo. So le oblastniki in tisti spodaj - proletariat poslušnih upornikov. In sobarice? Postale so veliki ilegalci, ki se skrivajo po straniščih in kadijo, da jih oblast ne vidi in kolnejo Kebra, ki je uničil vizualno umetnost cigaretnih škatlic. Da ne omenjam topoumnih izrekov, kako tobak vpliva na impotenco in celo spermo kar pa Sulejmana na podlagi primera (mene) strokovno ugotavlja, da ne drži.
Torej, Keber ga je spet, kot že tolikokrat usekal mimo. In Sulejmana ne bi bila Sulejmana, če tudi v tem primeru ne bi imela recepta za ministra Kebra.
Namesto denarja, ki ga je skuril za megalomanske operacijske mize in namesto financ ki so šle v malarijo škatlic cigaret, bi lahko znantno izboljšali stanje našega zdravstva in ne da zdaj fehtajo narod, da s prostovoljnimi prispevki krajša čakalno vrsto operacij.
RS.
Sulejmana je celo izrazila sum, da so z uprave hotelov kjer dela, lobirali pri Kebru, da se je spustil tako nizko. Samo da bi pokazali svoj prav. Glede česa že?! Da kajenje ubija?! To vemo vsi - in smo svobodni odločati o samem sebi, ne?__________________________
JAZ GLEDAM POROČILA ZATO DA VEM, KAJ SE PO SVETU DOGAJA. NAJPREJ GLEDAM POROČILA OB 16.30 NA PRVEM PROGRAMU TELEVIZIJE SLOVENIJA. POTEM GLEDAM DNEVNIK OB 19.00. TRETJIH POROČIL NE GLEDAM, KER TAKRAT SPIM. ZADNJE ČASE SEM NA POROČILIH ZVEDELA, DA RUPLA PREGANJAJO, KER DELA SLABE STVARI, JELINČIČA TOŽIJO, KER GRDO GOVORI. O ZBILSKEM GAJU NI NIČ NOVEGA.
IZVEDELA SEM TUDI, DA BODO NA HRVAŠKEM VOLITVE 23. NOVEMBRA. NE VEMO, ČE BO ARBITRAŽA ALI NE. V ZVEZI Z MORJEM PA NAŠI IN HRVATI NE PRIDEJO DO KOMPROMISA. IZVEDELA PA SEM TUDI, KAKŠNO LEPO NOVICO, NAPRIMER, DA JE ŽIRAFA IVO ZAČEL NORMALNO JESTI. PA ŠE, DA JE BILA NAŠA SMUČARKA TINA MAŽE ČETRTA.
JAZ IMAM ZELO RADA VREMENSKO NAPOVED. NAJBOLJ SE VESELIM SONCA, BURJE PA TUDI SNEGA, DEŽ PA MI JE SREDNJA STVAR. MENI SO VŠEČ NOVINARJI IN NOVINARKE, KER LEPO PRIJAZNO GOVORIJO. JAZ PA NE BI BILA RADA NOVINARKA. JAZ MISLIM. DA JE DOBRO GLEDATI POROČILA, TUDI ČE DOSTIKRAT SLIŠIMO SAME SLABE NOVICE. LAHKO VSAJ VEMO, KAJ SE DOGAJA. JAZ SE NE RAZBURJAM, KO GLEDAM POROČILA, KER NE BI S TEM NIČ SPREMENILA.
NIVES
L No. 204

6 XI 2003
Statuti del Comun
C AN: tempi brevi per presentare
d’isola 1360-2003
il piano delle attività culturali
“Statuti del Comm d’isola" è il titolo del volume che ieri pomeriggio è stato presentato a Palazzo Manzioli, aperto per l’occasione, anche se ufficialmente non ancora disponibile. Il volume di circa 400 pagine rappresenta la prima edizione integrale dello Statuto isolano del 1360, e comprende i quattro libri in cui è suddiviso nella sua versione originale in lingua volgare.
Oltre alle introduzioni, curate rispettivamente da Franco Degrassi e Silvano Sau, il volume è corredato dall 'elenco dei primi rappresentanti nel Consiglio comunale e di due importanti documenti riportanti le delibere adottate dal Consiglio negli anni e decenni successivi all 'approvazione dello Statuto. Come è stato ribadito nel corso della presentazione, tutto il Codice è stato trascritto e curato da Franco De grassi, che è l’autore anche di un glossario, per rendere più agevole la lettura e la comprensione dei testi riportati nella lingua in vigore a Isola qualche secolo fa. A parlare degli ‘ 'Statuti del Comun d'Isola ” il prof. Roberto Ravanello, docente di storia del diritto italiano dell’Università di Trieste, oltre ai due curatori dell’opera, Franco Degrassi e Silvano Sau.
Il libro, che comprende alcune illustrazioni in bianco e nero, è corredato pure da alcune tavole a colori fuori testo di Claudio Chicco. L ’ impaginazione è stata di Andrea Šumenjak, mentre la stampa è stata curata dal “Birogrqfika BORI" di Isola.
La presentazione del volume, come è stato sottolineato durante la cerimonia, oltre a segnare i primi dieci anni di attività della redazione del foglio quindicinale “Il Mandracchio ”, ha inteso collegarsi pure alla celebrazione del 750.esimo anniversario del Libero Comune di Isola, di cui
10	Statuto del 1360 è diretta e logica conseguenza.
L'importante ricorrenza, che ha riportato la storia di Isola al lontano 1253, quando
11	Consiglio Generale della cittadina, riunito in “piazza del Comun", autorizzava due propri procuratori, munendoli di tutte le competenze, a trattare con il patriarca di Aquileia per l’indipendenza di Isola dai legami feudali che la tenevano legata al monastero, è stata ricordata sempre a Palazzo Manzioli alle ore 19,00. Brani della delibera comunale di 750 anni fa sono stati letti da Gianni Miglioranza e Nataša Benčič. Il programma ha previsto inoltre un concerto di musiche barocche eseguite dall 'Ensemble “I Concertisti ” di Udine.
Anche se il bilancio dello Stato per il 2004 non è stato ancora discusso e approvato dal Parlamento, il Ministero della Cultura ha già provveduto ad inviare alla Comunità Autogestita Costiera della Nazionalità Italiana l’invito a presentare entro 45 giorni il piano delle attività culturali per l’anno prossimo. Stando alle cifre presenti nella proposta di bilancio, alla Comunità Nazionale Italiana verranno devoluti - più o meno - gli stessi mezzi del 2003, con un lieve aumento che non riesce a coprire nemmeno quanto le è stato tolto quest’anno.
La novità consiste soprattutto nel fatto che il Ministero non tratterà più direttamente con le CAN comunali, ma soltanto con quella Costiera, compreso il compito di garantire il giusto utilizzo dei fondi e di raccogliere tutta la documentazione necessaria che fino ad oggi veniva curata dal Ministero stesso. Anche i mezzi che via via verranno richiesti e poi devoluti avranno come destinatario la Costiera. Senza che per questo a qualcuno sia venuto in mente che attualmente presso questo organismo non c’è nessuno che possa assumersi la responsabilità. In ogni caso, le Comunità Autogestite comunali dovranno presentare le proprie proposte alla Costiera entro l’ultima settimana di Novembre.
Statuti del Comun d’isola 1360-2003
1253 - 2003
750 anni del Libero Comun d’isola 750 let neodvisne Izolske Komune
Giornata dei defunti
Il console generale s'Italia a Capodistria Bruno Scopini e sindaco di Isola signora Breda Pečan durante la deposizione dei fiori al cimitero di Isola.
Seminario di lingua e cultura italiana
Si è svolto la settimana scorsa a Portorose II 41.esimo Seminario di lingua e cultura italiana dedicato agli insegnanti delle nostre scuole. E un appuntamento ormai tradizionale che dà modo ai docenti, nel passato anche agli studenti, di mantenere il contatto con tutto ciò che può essere indispensabile per il lavoro nelle nostre istituzioni, ma anche per la propria crescita. La cultura, è stato detto durante i discorsi di apertura, è lo strumento migliore per non vivere in modo superficiale. E ancora: più cultura si ha più si è liberi. Chi opera nella scuola, è stato anche rilevato, deve essere non solo insegnante ma anche creatore di coscienze. Quindi i nostri insegnanti hanno il dovere di operare su due fronti: quello del sapere e quello della coscienza di appartenere ad una comunità che con la scomparsa delle frontiere diventerà ancora più grande. Durante il seminario, che si è svolto anche quale appendice della terza settimana della lingua italiana nel mondo, sono stati trattati temi di linguistica, arte, letteratura, musica, cinema, ma anche di scienze e di informatica. Momento di maggior interesse di tutto il seminario è stato l’intervento del professor Francesco Sabatini, presidente dell’Accademia della Crusca, la maggior istituzione che si occupa della lingua italiana, sul tema Posizione e funzione della lingua italiana nell’Europa di oggi. Partendo da concetto di Europa come incontro di popoli, l’illustre relatore ha fatto notare come sia necessaria una ridefinizione dei rapporti reciproci tra le lingue europee, che superino sia i nazionalismi, sia le tendenze ad adottare una lingua comune, «panterrestre» e globalizzante. Occorre che i cittadini dell’Unione Europea siano plurilingui in modo da poter comunicare con efficacia con quanti più cittadini delle varie nazioni e non sminuire il valore della propria lingua. In questo contesto la lingua italiana che è nata come lingua di cultura e di pensiero, avrà una posizione paritetica nel contesto della grande famiglia europea.
Il seminario è stato organizzato dai consulenti pedagogici di Italia e Slovenia in collaborazione con l’Istituto per l’educazione della Slovenia, il Consolato generale d’Italia a Capodistria e l’Università popolare di Trieste.
Marino Maurel
“Ex allievi del Toti” a Isola
Visse davvero il venerabile fra Brunone da Duino? E davvero le sue sante ossa ebbero indecorosa sepoltura, verso la fine de! 1300, dove oggi sorge il rione di Roiano(Trieste) ? La risposta hanno cercato di darla i bravi componenti della Compagnia teatrale “Ex allievi del Toti ” di Trieste con la commedia brillante “Otanta milioni solo tera ” di Cario Terron presentata recentemente alla Casa di cultura di Isola nella versione in dialetto triestino di Bruno Cappelletti che ne ha curato pure la regia. La divertente rappresentazione non ha dato una risposta esaustiva alle domande su riportate, però ha strappato numerosi applausi al folto pubblico che t'ha seguita. Ricorderemo che l’organizzazione dello spettacolo era della Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” con ipatrocini della Comunità autogestita della nazionalità italiana di Isola e del Ministero per la cultura della Slovenia.
G.S.
Torneo di briscola
20 edizioni tonde tonde. Anche il tradizionale torneo di briscola, allestito dalla Comunità degli italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi" di Isola, ha celebrato il raggiungimento di un traguardo non indifferente. Siccome si trattava di una festa la ricorrenza non poteva che sfociare in una serata allegra. A mettere di buon umore i partecipanti è stata anzitutto l'accoglienza a loro riservata da parte della consueta impeccabile organizzazione che senza sbavature ha condotto in porto la manifestazione. Tra le novità più gradite figurava quella dell ’ aumento di quello che in diverse attività sportive viene chiamato il montepremi.La vincita infatti è stata raddoppiata: per Uprimo posto, da uno, i prosciutti sono diventati due, cosi iformaggi per la seconda piazza e le cassette di vino per la terza. Incremento che è andato ad accontentare ogni singolo membro delle coppie premiate. Tra queste, in una concorrenza di 15 coppie, sul primo gradino del podio è salita la premiata ditta Novel-Božič, la cui travolgente cavalcata ha goduto di uno straordinario vento in poppa dovuto anche dall ’ imprescindibile sostegno delle zone basse del corpo. Particolarmente ispirato il buon “professore ” Egidio Novel, guida carismatica non solo della coppia ma dell’ intera combriccola, la cui simpatia, dovuta ad una buona predisposizione ristorativa, ha ulteriormente allietato la serata. Secondo posto per i“beef brother ’s ” Hrvatin-Klun, la coppia più pesante, circa300kg, leggete bene, in due, e terzo posto per il duo Počkaj-Koren.
Roberto Siljan
Non c'è più religione
Da alcuni anni a questa parte i gestori degli esercizi pubblici isolani si lamentano della sleale concorrenza nei loro confronti originata dalle varie tendopoli e bancarellopoli sorte in più luoghi della nostra cittadina. Lamentano la differenza di trattamento nei confronti delle imposte e soprattutto nella richiesta di applicazione delle norme igienico sanitarie. Per dare peso alla protesta si sono organizzati in comitati. Questi hanno dato vita a dibattiti con toni pesanti, con espressioni di disgusto, arrivando fino all’accusa di truffa nei confronti di chi ha una regolare licenza di esercizio pubblico. Sono arrivati perfino ad “abbaiare come cani” contro il sorgere di esercizi improvvisati. Visto l’andazzo, qualcuno dell’amministrazione pubblica ha pensato di accontentarli con la realizzazione di un “caccatoio” pubblico per cani in uno dei punti più strategici di Isola. Ciò significa che le lamentele di cui sopra, almeno in parte, sono state accolte.
Gianfranco Siljan
Si dice e non si dice
“Un gotto di vino da coraggio e...” Desideriamo spendere due parole sul sostantivo “gotto”, per dirvi che non è -come si crede- una voce dialettale, ma è dello schietto italiano e sta a significare: grosso bicchiere, boccale. Deriva dal latino “gottus”. Da ciò derivano pure “gottazza” che è quel cucchiaione usato per vuotare le imbarcazioni. Un altro derivato è “aggottare” che è l’operazione connessa alla gottazza. Tra un’aggottata e l’altra noi vi diamo appuntamento alla prossima puntata.
G.S.
ATTIVITÀ COMUNITARIA
BIBLIOTECA E SALA DI LETTURA
Orario d’apertura: da lunedì a venerdì, dalle ore 16.30 alle 19.30
Sono disponibili i periodici Focus, Panorama, L’Espresso, Airone, Storia illustrata, Artecultura, Gente viaggi, Donna moderna, Starbene, Casaviva, Quattroruote, Primorske novice, Mladina, Mandrač e il Mandracchio nonché i quotidiani La Repubblica, La Gazzetta dello sport, Il piccolo, La voce del popolo e Deio.
MANIFESTAZIONI
CULTURALI
Ughi” di Isola, diretto dal Maestro Claudio Strudthoff, si esibirà in concerto autonomo lunedì 10 novembre a Torre d’Istria, nella Chiesa di San Martino.
SPORT
Briscola e Tressette a Capodistria
Venerdì 14 novembre, alle ore 17, le squadre di Briscola e Tressette della CI “P. Besenghi degli Ughi" di Isola parteciperanno al Torneo di San Martino organizzato dalla CI “Santorio Santorio” di Capodistria.
Martedì 18 novembre, ore 18, CI di Capodistria
“DUE SULL’AUTOSTRADA”
lavoro teatrale di Giorgio Prosperi presentato dalla Filodrammatica Giovani della Scuola media “Pietro Coppo” e della CI “Dante Alighieri” di Isola
Organizzazione: CI di Capodistria
TOURNÉE DEI GRUPPI CULTURALI
Coro “Haliaetum” a Torre d’Istria
Il Coro“Haliaetum” della Comunità degli Italiani “P. Besenghi degli
Calcetto a Isola
La Comunità degli Italiani “Dante Alighieri” di Isola organizza per sabato 15 novembre un torneo di calcetto al quale, oltre al team di casa, parteciperanno le squadre delle Comunità degli Italiani di Fiume e Umago.
// Mandracchio, foglio della Comunità italiana di Isola Redattore responsabile:
Andrea Šumenjak
Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, R. Siljan, A. Šumenjak
Indirizzo: via S. GregorCič 76,
6310 Isola, Slovenia tei.,fax: (+386 5)641 50 31,
641 58 53
www.can-is.si
can.isola@can-is.si
KRIMINALIJE
REPUBLIKA PO NOSU
Na policijsko postajo je prišel občan in povedal, da ga je na trgu republike pred gostinskim lokalom napadel moški in zahteval od njega denar. Ker pa možakar denarja ni imel ga je napadalec prijel za vrat in ga dvakrat udaril v obraz. Možakarju je nekako uspelo, da se je iztrgal iz rok napadalca in zbežal na policijsko postajo, kjer je napad tudi prijavil. Policisti bodo zoper storilca napisali ustrezen predlog.
REPUBLIKA PO HRBTU
Nekaqj dni kasneje je na policijsko postajo prišel možakar in naznanil, da ga jena Trgu republike napadel znan Izolan in od njega zahteval cigareto. Ker možakar cigarete ni imel se je znani Izolan razjezil in ga menda večkrat udaril po telesu z nekakšno palico. Policisti so ugotovili, da jih je napadeni dobil po hrbtu in glavi z okrasnimi avtomobilskimi letvicami, potem pa je napadalec zbežal a brez potrebe, ker ga itak vsi poznajo. Policisti so hitro izvedeli koga morajo kazensko ovaditi.
NAJPREJ PRETEP NATO POTEP
Na policijsko postajo je prišla Izolanka in povedala, da jo je pretepel njen lastni brat, ker mu ni dala denarja. V postopku so policisti ugotovili, da je brat prosil sestro naj mu da nekaj denarja, ker pa mu ga ni hotela dati jo je pretepel, pobral denar in se odpravil malo na potep. Seveda bo moral na zagovor k sodniku za prekrške.
LJUBEZEN NA PEKARNIŠKI
Tudi v Pekarniški ulici so imeli bolj glasno dogajanje, saj je mož v vinjenem stanju pretepal ženo. Seveda so policisti moža poslali k sodniku za prekrške.
MOŽ JE PRIJAVLJEN
Na policijsko postajo je prišla bivša žena in prijavila bivšega moža, ki jo ogroža in ker je ogrožanje varnosti kazensko dejanje so ga policisti seveda ovadili. Podobno je bilo tudi v ulici Ob starem zidovju, kjer sta se sprla partnerja in so to morali poslušati še vsi, ki živijo v bližini.
MA KAJ ME BRIGA
Tako si je verjetno rekel povzročitelj prometne nesreče pri stadionu, ki je sveda odklonil preizkus alkoholiziranosti, vozniškega pa tudi ni imel, ker so mu ga začasno odvzeli pred tem v Kopru. Za dodatek je dobil še plačilni nalog zaradi trčenja na parkirišču.
PRŠUTI SO CELI
Piranski policisti so prijeli osebo (spol ni znan), ki je kradla v trgovini. Med običajnim dodatnim postopkom so ugotovili, da ima oseba (moški ali ženska?) še deset (10) vakumsko pakiranih pršutov, ki jih je ukradel (očitno on) v eni od izolskih Merkatorjevih trgovin.
IZGUBLJENO NAJDENO
Na policijsko postajo je prišel lastnik kolesa z motorjem in povedal, da mu je v Goriški ulici izginilo to isto kolo z motorjem rumene barve. Policaji so seveda napisali kazensko ovadbo, kasneje pa so to isto kolo z motorjem našli na parkirišču pred ladjedelnico. Seveda so ga vrnili lastniku, tatiča (izposojevalca) pa vseeno iščejo.
ŽURKA JE BILA DOBRA
Policisti so morali v Veluščkovo ulico, ker je bila tam dobra in predvsem glasna žurka. Tam so ugotovili, da je v enem od stanovanj res slišati zelo glasno glasbo, ki moti sosede, zato so se malo pozanimali in ugotovili, da odraslih stanovalcev ni doma, saj so odšli na obisk k sorodnikom v tujino. Doma pa je ostala štirinajstletna hčerka, ki je s prijatelji pripravila zabavo. Ker je bil na zabavi tudi alkohol je bilo vse skupaj malo preveč veselo in glasba preglasna, so policisti naredili zapisnik za Center za socialno delo.
POCENI GRETJE
Občan iz Trubarjeve ulice je policiste obvestil, da so tla v njegovi kopalnici zelo topla in da sumi, da so stanovalci v stanovanju pod njim pustili prižgano infra peč v njihovi kopalnici. Policisti so ugotovili, da je stanovanje last doma Dva topola, ker pa tam niso našli nobene odgovorne osebe so na pomoč poklicali dežurne delavce Elektro Primorske. Ti so problem rešili tako, da so izklopili glavno varovalko omenjenega stanovanja.
HILTI JE POSTAL HITRI
Na Maliji je do sedaj neznani storilec preko vikenda vlomil v zabojnik ob novogradnji in z njega ukradel Hilti s kompletom svedrov, motorno žago, električni oblič in tračni meter. Koprsko podjetje je oškodoval za najmanj 600.000 tolarjev.
JANJA ZA KORTEŽANE
Janja Golja je vodja policijskega okoliša v Kortah in zato sporoča Kortežanom, da bo imela uradne ure vsak prvi torek v mesecu med 9.30 in 16.30 uro v prostorih KS Korte.
MALI OGLASI
Stanovanja, poslovni prostori
■ Oddam garsonjsrov Izoli za 1 osebo, info 641 68 24 po 17.uri
-	Kupim manjšo garsonjero v Izoli, tel 05 753 03 87
-V Jagodju Oddamo enosobno stanovanje za daljši čas-klima, tv. tel 031 342 496 -Prodam 4-S0bn0 stanovanje na Markovcu(3nadstropje) info 041 233 451
-	V starem mestnem jedru Izole Oddamo popolnoma Opremljen bar. Tel.: 031 353 270 -Prodam hiŠO v bližini Vrhnike, info 041 233451
-Dvonadstropno hišo v Izoli prodam info 031 862 579 -Kupim manjše stanovanje v Izoli tel 031 500368
-	PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661
-	Študentom ali študentkam Oddamo Stanovanje V Jagodju tel 041 476 044
Motorna vozila
-	Prodam Goli 1. letnik 1979, 125.000 km, popolnoma nič zarjavel, registriran do januarja 2004 in brezhiben. Cena 50.000 Sit. Tel.: 031 28 20 70
-	Prodam Irezo Goldoni, 6,5 KW, bencinsko, novo, nerabljeno. Tel.: 641 93 18
-	Prodam dobro ohranjen DIESEL MOTOR Z3 ČOln s komandno ploščo in propelerjem -Lombardini 9 KS z vodnim hlajenjem. Informacije: 041 627 576 (Edo)
■KUPIM TOMOS AUtOmatik v dobrem stanju star do 5 let info 040 641 09 79 ali 041 217 485
Delo
-Inštruiram angleščino in nemšcinoza srednjo in osnovno šolo. Tel.: 031 506 573 -Čepotrebujete POmOČVgOSPOdinjStVUalipriliKanjU,pokličite.031 316949.(Zarja)
IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188 -NUDIM POMOČ in varstvo starejšim osebam klicati na 041 856 855
-	BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. Tel.: 031 862 579
Razno
-	Dne 25.9.2003 se je izgubil pes lovski terier, star 4 mesece, majhne rasti, črne barve, na glavi ter nogah ima ijave lise.Sliši na ime Bobi.Najditelja čaka lepa nagrada, tel 041349 238
• Osamljen UP0K0jeneC(67 let), živeč na deželi-pri Pivki, išče za družbo upokojenko staro okrog 60 let. tel 05 753 03 87
-	Naša papiga nimia, sivo - rumene barve je odletela neznano kam. Pogrešamo jo od sobote popoldan. Morebitnega najditelja prosimo, da pokliče na tel 031 687 038 ali 641 34 25 -Balkonska vrata Jelovica 120X220,dvokrilna-termopan,polkna prodam, tel 041 628 507
-	Oddam dva naslonjača - pomožni ležišči. Informacije na 041-817-094."
Košarkarski klub Izola išče omaro (širine do 322 cm) za klubski prostor. Morebitni darovalec naj pokliče uredništvo Mandrača, tel.: 64 00 010
-	NUJNO POTREBUJEM ŠTEDILNIK ali PEČ NA DRVA, lahko starejši, primemo za eno sezono, tel 041 950 068
ZDRAVLJENJE Z BICOM ELEKROMAGNETNO RESONANCO:
akutne in kronične alergije, astma, neurodermitis, akutna in kronična obolenja želodca, tankega in debelega črevesja, bolezni notranjih organov, migrene, energetske blokade...
RESONANCA, Mojca Pavčič Bukovšek, s.p. Jagodje 36a, 6310 Izola Tel: 031 568 854

je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
BANKA |E ZASEDLA SDK (APP)
Na nekdanji SDK in APP spominja te dni stavba v Cankarejevem drevoredu, kamor so te dni začasno preselili izolsko poslovalnico Banke Koper, saj njene prostore prenavljajo. Ob pogledu na gnečo pred okenci so nostalgiki prav uživali.
BODOČI MEDICINCIV FRANCIH
Dijaki Srednje zdravstvene šole iz Izole so se za jesenske počitnice odpravili na strokovno ekskurzijo v Francijo. Pridružili so se jim tudi dijaki gimnazije »Antonio Šema« iz Pirana in čeprav so prevozili skoraj 3600 km je bil izlet zabaven in vendarle tudi koristen.
MOTOHOV KOT
!ALO...CCNrCR,..OEM UPRAVIČENI«'' NJ SOCIALNE POMnCl NA UOMU PA ME ZANIMA ... ILCsAJ tMUTTE POSLALI nOAA . ISA BD POBRAL BRODTINE POB MIZO..

SAVNA
MASAŽA
SOLARIJ ležeči in turbo
uporaba solarija možna tudi izven delovnega časa
URNIK:
ODPRTO VSAK DAN od 14.00 do 21.00 SOBOTA od 14.00 do 2100 ob ponedeljkih uprto
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 641 40 33, 641 31 06
assalir
ZlJ-UJJ --'Zl JJJdZJSJ ±zjJz!Zjzj<
&
AKCIJSKA PONUDBA
jnWJI\lrJLC9JFm

amuuESTonE
Ttrestone
•	Cena pnevmatik
■ 15%
•	Brezplačna premontaža
Centriranje: 800 SIT/kom. (jeklena platišča) 1000 SIT/kom. (ALU platišča)
Poleg zimskih pnevmatik nudi še strešne nosilce in nosilce za smuči proizvajalcev FARA in THULE, snežne verige,...
<#
fEf?EB=
Izola, tel.: 616 80 00
VSE ZA VAŠE VOZILO NA ENEM MESTU
N (rvdčtM ,
2004-
Prodajne informacije T: 05/663 54 22, 663 54 23
STENSKI KOLEDAR - SLOVENSKA KRAJINA NAMIZNI KOLEDAR TRODELNI KOLEDAR
KOMPLET DESETIH NOVOLETNIH VOŠČILNIC
^	| BIROGRAFIKA
Labori
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. - TISKARNA in KOPIRNICA Industrijska cesta 4b-6310 Izola-T: 05/663 5422-F: 05/663 5420 E: izola@birografikabori.com • I: www.birografikabori.si