V soboto in nedeljo, 8. in 9. julija
[estivai mladine v Dolini
Sodelujejo: Trio Bordon, pevca Dario in Darko, ansambel The Robles in sovjetski pevec
VLADIMIR
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
Podpirajte in sirite naš tisk
Obnovljena izdaja - Leto XIX. - Štev. 13 (701)
TRST - 7. julija 1967
Posamezna številka 40 lir
Nesprejemljiv zakon
Vodstvo tržaške federacije KPI je na osnovi poročila, ki ga je podal senator Vidali razpravljalo o predlogu zakona za javno varnost, ki ga je predložila vlada levega centra in ki je bil pred kratkim odobren v senatu. Podčrtano je bilo, da vlada s tem predlogom zakona pripravlja udarec proti temeljnim svoboščinam
Osnutek zakona, ki ga je predložil minister Taviani daje prefektom, policiji in vladi kar največ pooblastil; dovoljuje pripor oseb, ki jih smatrajo za «sumljive» in to za dobo sedmih dni; prav tako dovoljuje pripor oseb, o katerih meni policija, da imajo namen izvršiti kaznivo dejanje. Nadalje zakon, ki ga predlaga Taviani dovoljuje s silo razgnati javne manifestacije; pooblašča prefekte, da nadzorujejo dejavnost kulturnih, športnih, rekreativnih in drugih društev, tako kot za časa fašizma. Nadalje omenjeni zakon dovoljuje zaplembo lepakov in prepoved manifestacij, uvaja koncept izjemnega stanja.
Vodstvo federacije KPI odločno obsoja določila osnutka novega zakona. Pri tem se sklicuje na davne in novejše izkušnje, ki so jih pretrpeli tržaški delavci in demoki ^ti,
V sporočilu, ki ga je objavilo vodstvo tržaške federacije KPI je med drugim rečeno, da so tudi ob demonstracijah 8. oktobra 1966 in ob raznih drugih prilikah policijske oblasti poslale ojačenja iz drugih krajev države zato, da bi nastopile proti delavcem, ki so manifestirali za svoje pravice.
«Odobritev takega zakona o javni varnosti, kot ga predlaga minister Taviani — je rečeno v sporočilu, ki ga je objavila tržaška federacija KPI — bi pomenila povratek k metodam, ki bi še bolj omejile svobodo državljanov, posebno še Sloevncev in njihovih organizacij, ki kljub določilam ustave, spo-
menice o soglasju in deželnega statuta, še ne uživajo popolne enakopravnosti ter so še vedno podvrženi «posebnemu nadzorstvu», kot je pred kratkim objasnil neki milan ski dnevnik.»
Spričo vsega tega je vodstvo tržaške federacije KPI sklenilo, da razvije akcijo, ki naj obsodi omejevalni zakonski predlog, proti kateremu so se komunisti v senatu odločno borili. Vsa odgovornost pada na DC in PSU, zlasti po potrditvi, da se je pripravljal državni udar, po poskusih goljufivega zakona in Tambromijevc vlade in v trenutku, ko se slabša mednarodni položaj (državni udar v Grčiji, izraelski napad na arabske države, stopnjevanja ameriškega napada proti Vietnamu).
Tržaška federacija KPI poziva vse Tržačane, Italijane in Slovence, vse delavce, izobražence in vse proizvajalne sloje, naj protestirajo proti vsem poskusom omejevanja svoboščin. Demokratični in antifašistični Trst naj dvigne svoj odločen protest; politične stranke, demokratične, sindikalne, kulturne organizacije, izvoljene skupščine naj zahtevajo, da se predlog, ki ga je postavil Taviani umakne in naj se odobri tak zakon o javni varnosti, v katerem ne bo sledu o omejevalnih ukrepih, katere H kat sramotno dediščino zapustil fašizem.
Zagrebški „Vjesnik“ odgovarja socialističnemu glasilu »Avanti !“
V	petek 14. julija ob 19,30. na Trgu Garibaldi v Trstu
enotno zborovanje
posi. Lucio Luzzatto
bo govoril o stopnjevanju ameriškega napada na Vietnam in o vprašanjih miru
V	svetu-	UDELEŽITE SE!
Objavljamo članek, ki ga je zagrebški «Vjesnik» z dne 26.VI. t.l. natisnil pod naslovom «Kampanja navijanja „Avanti!”»:
Pisanje «Avantija!», glasila italijanske PSU o izraelski agresiji na ZAR in na druge arabske dežele bi za nekatere lahko izgledalo tudi kot rezultat stalne dezorganizacije in zmede. Izgledalo bi, da uredniki tega lista, obsojajoč nacionalistične postopke ali izjave reakcionarnih elementov v arabskem svetu, dodeljujejo temu preveliko važnost in morda zaradi tega podcenjujejo ali ignorirajo pozitivno in napredno vlogo, ki jo v borbi proti imperialističnim in neokoIoniaMstičnim načrtom igrajo neodvisne in nevezane dežele.
Po izraelskem napadu — drugi v dobi 11 let — je bilo moč pričakovati, da bodo italijanski socialisti povlekli zaključke na podlagi teh dogodkov in popravili svoje stališče, da bodo Obsodili napadalca in njegove zaščitnike in da bodo stali na strani narodov, ki so podvrženi pripravljenemu in brutalno izvedenemu napadu. To -se pa ni zgodilo, vsaj do sedaj. «Avanti!» je, kot da se ne bi bilo zgodilo nič, nadaljeval svojo proizraelsko in protiarab-sko kampanjo. Nasprotno, razširil jo je tudi preti tistim, ki so v Italiji in izven nje imeli za svojo osnovo dolžnost energično obsoditi napadalca in zahtevati umik njegovih sil z ozemlja arabskih dežel.
«Avanti!» je našel razloge, da se razlikuje tudi od umirjenega in previdnega stališča, ki so ga v zvezi s krizo na Srednjem vzhodu in ameriških pobud znotraj NATO zavzeli demokristjamski predstavniki v Moravi vladi levega centra, računajoč na italijanske interese in na ra-' zumna stališča papeža Pavla VI. Na I straneh desničarskega tiska in «A-
vantija» je bil minister za zunanje zadeve Fanfani (zaradi njegovega odpora proti poskusom ZDA, da v svojo nevarno srednjevzhodno igro vključijo atlantski blok) obtožen « mikrogolizma».
V okviru take orientacije, nedostopne za socialistično glasilo, se je «Avanti!» spravil na stališče Jugoslavije, odrekujoč jugoslovanski politiki izven blokovski značaj. Te dni, v skladu s svojo kampanjo navijanja v korist «ogroženega» Izraela in proti njegovim «napadalnim sosedom», je ta list večkrat «dajal lekcije» lepega vedenja tudi jugoslovanskemu tisku z blagim prizvokom opozorila: če nadaljujemo s kritiko stališč «Avantija», to se bo tolmačilo kot poskus miniranja jugoslovansko - italijanskih meddržavnih odnosov!
Tanjugov dopisnik iz Rima je v pisanju o istališčih italijanskih političnih krogov do dogodkov na Srednjem vzhodu ugotovil, da italijanski socialisti želijo dokazati skrajni desnici, kako «ne zaostajajo za konservativno Evropo, ko gre za podporo atlantskemu paktu in ZDA».
«Avanti!», ker ni mogel odgovoriti
s stvarnimi argumenti, je uporabil drugo metodo, ki jo ilustrira že sam naslov njegovega odgovora: «Stalinizem Tanjuga». Kaj «Avanti!» razume ali ne razume pod pojmom «stalinizma», ne vemo če pa njegovo «antistalinistično» znanje vsebuje manipuliranje neosnovaniih obtožb, tedaj moramo ugotoviti, da je v tem primeru uporabil metodo, ki jo je prav Stalin preizkusil v odnosu do Jugoslavije.
Sicer to ni edino protislovje «A-vantija». Na eni strani ta list izraža prepričanje, da «obstoj svobode kritike mora biti recipročen», vendar na drugi strani, takoj za tem opozarja, da hoče malo počakati, da vidi ali mi želimo «s polemiko prikriti neki drugi cilj» in ali ne bi mogel biti ta naš cilj «odnosi med obema vladama». To pomeni, da če bomo izkoristili «svobodo kritike», tedaj bo za «Avanti!» dokaz, da želimo pokvariti odnose. Navzlic vsej «recipročnosti» nam ne torej ostaja drugo, kot da v interesu «dobrih odnosov» molčimo tudi o trditvi «A-vantija», da smo zapustitli politiko neuvrstitve in aktivnega sožitja, ter o njegovi kampanji navijanja v ko-(Nadaljevanje na 4. strani)
()<)( >< n 'Ul H.'I >■ m )' <( 11)1 '< »1)1)1 >1	)< >Oo< »ooOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
MiicMa novega zakona?
(Odkritja lista „11 Giorno* 1 j
Uspeh našega festivala v Dolini
Festival «Dela» v Dolini je za na-
i.	Kljub temu, da je bilo ‘prav •te dni, ko se je vršil festival, ž drugih prireditev na Tržaškem; Dtvorifev festivala je bila na aznik 29. junija. Najprej je na-)pil popularni ansambel Alojza ^ka iz Ljubljane skupaj s fanti
iz Praprotnega, nato pa je odpel ; moški pevski zbor prosvetnega društva «Slavec» iz Riomanj vrsto slovanskih narodnih pesmi.
V petek im, soboto zvečer sta bili na sporedu filmski predstavi; v soboto zvečer je sodelovala tudi glasbena skupina iz Podlcmjerja.
V nedeljo popoldne sta nastopila pevska zbora «Valentin Vodnik» iz Doline in «Prešeren» iz Boljun-ca, zvečer pa je nastopil znani sovjetski popevkar Vladimir, ki je s svojim simpatičnim nastopom iz-
(Nadaljevanje tic '4\'strem)
21. junija smo brali v dnevniku «Il Giorno», ki spada med najbolj razširjene italijanske časopise, daljši članek o «slovanskem pohodu» na Trst in Gorico. Takih člankov Že dolgo nismo več brali, niti na najbolj umazanem protislovan-skem tisku.
Zaenkrat nas ne zanimajo fantazije, vredne drugorazrednih kriminalk, ki jih je vladni časopis tako blagohotno sprejel, ob sodelovanju funkcionarjev Trgovinske zbornice, kar še bolj obtežuje vso stvar.
Hočemo pa obsoditi obstoj izsle-dovanj policijskega tipa. To je nedopustno in v nasprotju z republiško ustavo, da o memorandumu sploh ne govorimo, časnikar piše: «Uradno napredujejo z nujno previdnostjo. Kolikor je mogoče se izogibljejo fantaziji, a se hkrati iz vaja strogo nadzorstvo. Vse kupne prošnje, ki se predstavijo po normalni poti, so podvržene strogim izvedbam in trem ločenim raziskavam, ki jih izvedejo karabinjerji, kar se tiče politične osebnosti kupca...»
Pred takimi stavki, .se sprašujemo, če gre še za SITAR ali SfD (kot se mu danes pravi), ali za ostareli (fašistični) zakon o javni varnosti ali pa je to anticipacija «novega» zakona (ki je marsikje slabši od fašističnega in je kljub temu užival podporo socialistov). Ali gre za kak preživel «Odbor za obrambo italijanstva»?
Kakorkoli že, jasno je, da smo priča nezakonitosti, proti kateri je treba jrrotèstirati.'
Dnevnik, s katerega smo zvec za to «novost», pa se zato ves Med «sumljivimi» dejstvi, ki i čajo o «slovanskem pohodu»,
. vaja časnikar Slovensko gledciliš o katerem piše, da je «trojan, konj» in to v tako .«demokrat nem» in «levičarskem» izrazoslov da jih je v celoti sprejel libera 1 pokrajinski svetovavec Jona. Ta namreč predstavil vprašanje, s , terim namerava protestirati pr, neki televizijski oddaji, ki naj užalila «italijanstva» Trsta, ker I obvestila gledavce o obstoju S venskega gledališče in slovens ' kulture.
Rot vidite, dragi bravai, se ravni protislovanske kampanje resnicujejo kaj čudna zavezništ med «demokrati» in liberalci, čuden odnos med trgovino in I ' rabinjèrji. V časih, ko skušajo , kazati nek internaci analizam in ; Ijo po prijateljstvu med narc (čeprav samo za kritje izraelske napada na arabske države) je t, ba obsoditi te stvari za, to, kar i jansko so: izbruhi nacionalizma «domotožje po lepih Časih», ko služba «javne varnosti» delava brezhibno, stražila vse. Tako, da vsak. ki je... dišal po komunizn 'ali ki ni govoril samo italijans. (kot so bičali napisi) končal v : por.
Maj se pomirijo, ti-le, kajti ; Slovenci, ne italijanski narod, i majo namena prenesti teh povn kov k preteklosti, ki ja je pbsoc I že °notni osvobodilni antifašistič : 'boj.	r
2 • DELO
l.i.\%l
Ob robu dogodkov na Srednjem vzhodu
Nafta - Suez - dobički gospodarsko ozadje spopada
Nesmiselno poveličevanje
V zadnjih letih je mogoče opaziti, da se je okrepila imperialistična ekspanzija, da bi imperialisti dobili izgubljene in utrdili obstoječe postojanke v svetovnem gospodarstvu. Ta krepitev imperialistične aktivnosti po svetu se razvija na podlagi široko razprostranjene dejavnosti mednarodnega finančnega kapitala. V tem ni na prvem mestu ohranitev večje ali manjše stopnje gospodarske rasti, marveč naj bi se gospodarska gibanja obrnila v smeri razvijanja kapitalističnega načina gospodarjenja, pri čemer se znane zahteve po učinkovitosti in racionalnosti istovetijo s sistemom takega oplajanja kapitala, ki bo zagotovil določeno profitno stopnjo kapitala in s tem tudi ustrezno spremenil družbene strukture dežel v razvoju. Drugače povedano, mednarodni finančni kapital in monopolistični kapital se je spoprijel predvsem s tistimi deželami v razvoju, ki so kazale nagnjenje, da bi se socialistično orientirale v svojem družbenem in gospodarskem razvoju. Tam, kjer metode raznih vrst gospodarskega pritiska ne dajejo ustreznih rezultatov, prehajajo k raznim oblikam političnega pritiska in končno k vojaškim intervencijam, k ustvarjanju lokalnih vojnih spopadov. Vse to z namenom, da bi po tej poti oslabili, če že ne popolnoma onemogočili vpliv naprednih sil in idej. Takemu pritisku so bile izpostavljene tudi arabske dežele.
Komentarji v svetovnem tisku o vzrokih vojaškega poraza arabskih dežel v spopadu z Izraelom imajo več karakterističnih potez. Predvsem se -šteje arabskim deželam, zlasti Združeni arabski republiki, v greh oziroma v slabo tisto splošno stanje, v katerem so dežele v razvoju.
Če izvzamemo Kuvajt, potem se družbeni produkt na prebivalca v arabskih deželah giblje med 150 dolarji v Egiptu in 390 dolarji v Libanonu. V Izraelu pa se je po zaslugi neprestane in izdatne pomoči mednarodnih in zasebnih ustanov, prav tako pa tudi židovskih organizacij povzpel na 1.070 dolarjev. Vtem ko se je Izrael kmalu po svoji ustanovitvi vključil v mednarodno kapitalistično strukturo, so se arabske dežele morale hkrati in v istem času boriti proti notranjim nazadnjaškim silam in proti raznim aspektom ostankov kolonializma, kar je zadrževalo njihov gospodarski razvoj in proces spreminjanja družbenih struktur. Tako je družbeni in gospodarski razvoj potekal v hudem boju proti dvoma sovražnikoma, združenima in naslonjenima na mednarodno reakcijo in na notranje nazadnjaške sile v teh deželah.
Druga značilnost teh komentarjev je očitek arabskim deželam, da niso uporabile, oziroma niso vrgle v boj, vseh svojih finančnih in drugih ekonomskih virov. V tej zvezi se omenja njihova vloga v oskrbovanju z nafto, zlasti zahodne Evrope in ameriških čet v Vietnamu, pomen, ki ga ima Sueški prekop v sistemu mednarodnih prometnih zvez, in končno to, da so ostala popolnoma neizkoriščena finančna sredstva, s katerimi posamezne a-rabske dežele in posamezne arabske privatne osebe razpolagajo v svetovnem bančnem sistemu. Pri tem se škodoželjno pripominja, da je baje koristno za obe strani, da te investicije niso šle v vojno, ker bi to utegnilo neprijetno zadeti obe
strani. Na ta način bi radi pokazali j na vzroke nesloge in na različne j nastope posameznih arabskih dežel, ' ki so se neenako angažirale v sa- : mem spopadu. Vendar pri tem no- | čejo odkriti povzročitelja takšnega j stanja, marveč si prizadevajo raz- j pihati tista stara nasprotja med | arabskimi deželami, ki so se že j prej od časa do časa pojavljala. ! Opaziti je staro preizkušeno imperialistično taktiko: «deli in vladaj!». Iz vseh teh in podobnih razmišljanj je čutiti strah pred močjo arabskih dežel, če bi skupaj razpo-
met po Sueškem prekopu leta 1965 povzpel na 25 milijonov ton, ker se je redno vsako leto povečal za 6 do 7 odstotkov, kar je trajalo tudi v letu 1966; da arabske dežele razpolagajo z neto terjatvami do Velike Britanije v znesku 504 milijonov funtov šterlingov, vtem ko znašajo celotne britanske monetarne rezerve v zlatu in tujih devizah nekaj nad milijardo funtov šterlingov, zato bi večja uveljavitev teh terjatev močno prizadela britansko monetarno pozicijo. Poleg tega imajo arabske banke in zasebniki še več-
lagale >s svojimi gospodarskimi in ! je zneske v obliki tako imenovanih naravnimi viri, izmed katerih so ' «šteriinskih terjatev», tako da pri-
najvažnejši danes v rokah velikih monopolističnih korporacij. Kaže na to, da so arabske dežele (brez socialističnih dežel) udeležene v svetovnem naftnem gospodarstvu s 45 odstotki, da sodelujejo z 18 odstotki pri oskrbovanju z nafto zahod-noavropskih dežel in da se iz teh virov krijejo vse potrebe ameriške vojske v Vietnamu, da so arabske dežele ‘dobile kot dajatve za izkoriščanje nafte in za davke v letu I960 skorajda tri milijarde dolarjev in da pomeni to več kakor polovico 'njihovega družbenega bruto produkta; da se je blagovni pro-
vatne terjatve samo iz Kuvajta dosegajo dve milijardi dolarjev. Terjatve vseh teh zneskov bi lahko ogrozile ne samo položaj funta šter-linga kot enega izmed svetovnih valut, temveč bi omajale delovanje celotnega mednarodnega monetarnega sistema kot takega, kakršen se je vzpostavil po drugi svetovni voljni. Še preden se je najnovejša kriza na Bližnjem vzhodu spremenila v oborožen spopad, se je nevarnost, da bi se realizirale arabske terjatve iz angleških bank, odrazila v upadanju tečaja funta šteriinga.
(Nadaljevanje na 4. strani)
«Slovenska skupnost» poveličuje sporazum, ki ga je dosegla s strankami levega centra. Med drugim je bilo, kot beremo v njenem glasilu, dogovorjeno, da ne bodo več razla-ščali slovenske zemlje za gradnjo naselij in da bodo napravili konec umetnemu spreminjanju etničnega značaja naših krajev.
No, koliko . ta sporazum drži, je dovolj že dejstvo, da ustanova, kateri predseduje bivši tržaški župan, ki je demokristjan, zopet posega po slovenski zemlji v dolinski občini in da v nekaterih krogih že izdelujejo načrte za gradnjo naselja, ki bi v precejšnji meri spremenilo etnični značaj v Bregu.
Pravijo prvaki «Slovenske skup-notsi»: «...stranke leve sredine so se obvezale, da bo razpisan natečaj za stalna mesta na slovenskih osnovnih šolah in da bodo objavljeni odloki, ki bodo določili organik za slovenske enotne srednje šole.»
K temu dodajamo mi to-le: Zakon za slovenske osnovne in srednje šole zelo jasno govori, četudi je pomanjkljiv. Določa tudi rok za ureditev stalnosti učnega osebja. O teh zadevah je razpravljala tudi mešana italijansko - jugoslovanska komisija še pred sporazumom med «Sloven-'• sko skupnostjo in strankami leve j sredine. Dejstvo pa je, da naj bo kakor koli, določila zakona za slo-l vensko šolo se še ne izvajajo v celoti. Veseli bi bili, ako bi se to, kar i zagotavlja SS tudi uresničilo.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO »ooooooouv OOUi IOOO' « » >UU( » 'I .«>< >»«..
V tržaškem pokrajinskem svetu
Izglasovana enotna resolucija o programiranju in avtonomiji
Izolacija liberalcev in misovcev
30. junija se je v tržaškem pokrajinskem svetu zaključila razprava v dveh važnih resolucijah. Prvo je predložila ‘skupina svetovalcev KPI (Colli, Donadel, Furlan, Weiss in Kapelj) že 20. marca. Ta se je nanašalu na: A) uprava pooblastila pokrajini; B) utsanovdtev področij za gospodarski in urbanistični razvoj v deželi; C) odobritev deželnega volilnega zakona. Drugo resolucijo <sta predložila svetovalca Coslovičh (DC) in Caristi (PSU) ter se je nanašala na gospodarsko programiranje in avtonomijo krajevnih ustanov.
Zaključek diskusije je bil sintetiziran v resoluciji glede katere so se sporazumele skupine KPI-PSU-DC in Slovenska skupnost. Proti tej resoluciji so se izrekli liberalci in misovci, predstavnica indipendenti-stov pa se je brez obrazložitve vzdržala pri glasovanju.
Enotna resolucija se glasi:
«Tržaški pokrajinski svet, ko za-kiljučulje debato o sedanjih in novih nalogah pokrajinske uprave v zvezi z deželnim načrtovanjem; upoštevajoč, da se je diskusija razvila na podlagi dveh različnih resolucij in ugotavljajoč, da je prišlo v diskusiji do znatne enake usmeritve glede nekaterih ‘bistvenih vprašanj, zavedajoč se obenem svojih dolžnosti do volivcev, ki jih, zastopa, zahteva:
1.	da se čimprej zaključi pripravljalna faza deželnega gospodarskega načrta, ki bi ga moral deželni svet obravnavati v najkrajšem času;
2.	da bi vse nižje krajevne usta-
nove, vštevši srednje, mogle sodelovati na vsakršni ravni debate, ki zadeva deželno programiranje; s tem bi se stvarno izvajala deželna decentralizacija, spoštujoč člen 11 deželnega statuta ter pooblastila krajevnim upravam, ki zadevajo njihove tradicionalne pristojnosti in končno razčlenitev dežele na razna področja družbenega in gospodarskega razvoja.
3.	naj parlament čimprej sprejme ukrepe, ki bodo dejansko v celoti zagotovil razvoj krajevne avtonomije, deželno ureditev, deželni volilni zakon, reformo krajevnih financ in zakon o občinah ter pokrajinah.»
V diskusiji, ki je bila pred glasovanjem o enotni resoluciji, so svetovalci KPI podčrtali razne a-spekte krajevne gospodarske stvarnosti, med drugim so govorili tudi o vprašanjih, ki so v zvezi s širjenjem industrijske cone in o razlastitvah. Govorili so tudi o perečih vprašanjih občin pa tudi o tem, kako v nekaterih krogih podcenjujejo krajevne ustanove, ter gredo pri raznih odločitvah preko njih.
Komunistični svetovalci so ožigosali zadržanje predsednika deželne uprave, ki nasprotuje decentralizaciji upravnih funkcij v škodo pokrajine. Smer, ki jo zagovarja predsednik deželne uprave dr. Berzanti so kritizirali tudi predstavniki drugih političnih skupin. Tudi enotna resolucija, ki je bila izglasovana ob zaključku diskusije, je v odgovor na stališča, ki jih zagovarja j predsednik deželne uprave.
Enotni nastop ob zaključku raz-
prave v pokrajinskem svetu je bil na splošno ugodno sprejet. Podčrtati je treba zlasti dejstvo, da je bilo tako glede vprašanj, ki so bila predmet razprave kot v zahtevi po ustanovitvi dežel z navadnim statutem doseženo najširše soglasje. Desničarji so bili povsem osamljeni.
Nadalje so se prvaki «Slovenske skupnosti» sporazumeli z levim centrom — tako namreč zatrjujejo — glede uporabe slovenščine med državljani slovenskega jezika in javnimi ustanovami, kvalifikacije osebja in javnih uradov za vzdrževanje odnošajev z državljani slovenskega jezika, glede toponomastike itd.
Mi odgovarjamo: O vsem tem ni ne duha ne sluha. Niti na pokrajini nimajo prevajalca, kot je še pred kratkim povedal predsednik dr. Savona; na občinski izpostavi na Opčinah ni nikogar, ki bi govoril v slovenščini, ni niti enega slovenskega napisa. V Bazovico so poslali človeka, ki ne pozna slovenskega jezika. Zelo značilen je odgovor, ki ga je prejel dr. Dolhar v tržaškem občinskem svetu: Občinska uprava s sodelovanjem drugih ustanov skrbi za zdravstveno propagando. Po slovenskih krajih zdravniki predavajo v italijanščini.
Pokrajinski sporazum, pravijo gospodje od SS, predvideva: okrepitev urada za stike z javnostjo z osebjem, ki bo popolnoma obvladalo slovenski jezik (omenili smo že, da je dr. Savona izjavil, da nimajo niti prevajalca! Op. ured.). Lepljenje pokrajinskih plakatov v slovenščini (tudi teh nismo še videli, razen onega glede cvetlične razstave, i ki pa je bil približno tak kot n,
| ki ga je svoj čas podpisal dr. Fran-' zil in, ki je pozival «momce» ha J nabor! Op. uredn.).
V sporazumu je tudi govora o dvojezičnih napisih na pokrajinskih cestah. Doslej vemo, da so postavili nekaj novih napisov, ki pa so, seveda samo italijanski.
Lahko bi nadaljevali z naštevanjem vseh več ali manj laskavih obljub, ki so bile dane, ne pa izpolnjene. Pa nima smisla. Že to, kar smo našteli daje bralcu dovolj jasno sliko o stanju, ki ostaja še naprej nespremenjeno, potrjuje, da se s sodelovanjem «Slovenske skupnosti» v tržaški pokrajini in občinski upravi ni prav nič spremenilo. Z enim ali dvema funkcionarjema slovenske narodnosti ni mogoče globalno rešiti vprašanj slovenske narodnostne skupnosti.
Berite »Delo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOUOOOOO oooooooooooooooooooooooooooo
Vojaške «operacije” škodujejo turizmu v Sesljanu
Pokrajinska svetovalca KPI Al- ; ristom dohod k morju zaradi teh bin Škerk in Mirko Kapelj sta na- < «operacij». In devet dni je bil poslovila predsedniku tržaške ppkta- i polnoma paraliziran ves turistični
jiniske uprave pismeno vlogo, v kateri ga vabita, naj se zavzame za to, da bi vojaške oblasti odložile iskanje in dviganje potopljenih nemških žepnih -podmornic v Sesljanu na kasnejši čas. Kot je znano so preteklega junija za devet dni onemogočili kopalcem in drugim tu-
oooooooooooooooooooooooooooo
V počastitev spomina
Ob 14. obletnici smrti Ivane Furlan iz Skednja so v počastitev njenega spomina darovali mož Emil, hčeri Adelija in Bianka Marija 1.500 lir za «Delo».
Tov. Anton Marc iz Bazovice v počastitev spomina pok. Rafaela Čuk iz Trebč daroval 2.000 lir za športno društvo «Primorec».
Skupina žena s Proseka je v počastitev spomina sovaščanke Kate-rine Čuk darovala 2.000 lir za tiskovni sklad «Dela».
premet v Sesljanu, kar je povzročilo veliko izgubo. Po nekaterih vesteh, naj bi «operacije» nadaljevali tudi v tekočem mesecu, t. j. v času, ko je kopalna sezona na višku. Ta vest je zelo vznemirila prizadete ne le v Sesljanu temveč tudi v okoliških krajih.
Predsednik pokrajine je obljubil, da se bo za zadevo zanimal ter da bo posredoval na pristojnem mestu v Rimu.
Kot je znano postaja Sesljan čedalje pomembnejši 'letoviščaiui in kopališki center. Poleg stotisočev kopalcev iz Trsta, Tržiča, Gorice in Furlanije, ki običajno obiskujejo Sesljan, so v letu 1965 našteli 125.951 tujih turistov, ki povečini ostali več časa v Sesljanu; leta 1966 pa 121.904. Od teh je bilo leta 1966: Avstrijcev 27.853; Nemcev 28.303; Francozov 9.551; Švicarjev 1.594; Angležev 2.814; Jugoslovanov 5280; Američanov pa 965.
i.i.mi
DELO • 3
»Kriški teden”
V	okviru «Kriškega tedna» je bilo več zelo pomembnih prireditev. V prosvetni dvorani, ki nosi ime po znanem kriškem rojaku, slikarju Albertu Sirku, je bila zelo zanimiva etnografska razstava. Razstavljena so bila tudi umetniška dela pokojnega Šibka, pa tudi fotografski posnetki starega Križa. Te posnetke je izdelal M. Magajna.
To je bila nedvomno najdostoj-nejša počastitev spomina Alberta Sirka ob 20-letnici njegove smrti.
Na dan vaškega praznika, 29. junija je dramska skupina prosvétne ga društva «Vesna» uprizorila veseloigro v domačem narečju «Na kriški osmici». Kot je znano je gradivo za to igro zbral in uredil pokojni gledališki igralec in režiser Just Košuta, ki je bil doma iz Križa. Na prireditvi je sodelovala tudi domača godba na pihala, kot gost pa je nastopil ansambel «Veseli rudarji» iz Trbovelj.
V	okviru teh prireditev je bila tudi piva vinška razstava, ki jo je priredil novoustanovljeni Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine. Otvoritve razstave vin so se udeležili tudi predstavniki občinskih in deželnih Oblasti.
Proslava ob 40-letnici razpusta PD «Vesna»
V	soboto zvečer je bila v Ljudskem domu še ena pomembna prireditev. Na njej so se kriški vaščani spomnili 40-letniee nasilnega razpusta prosvetnega društva «Vesna». Na tej prireditvi sta sodelovala pev- J Ski zbor «Vesna», ki ga vodi Franč-ko Žerjal, kot gost pa dramska skupina prosvetnega društva «Prosek-Kontovel», ki jo vodi gledališki igralec Stane Raztresen. Ta skupina je uprizorila komedijo «Županova Micka».
Na zaključni prireditvi v Ljud- ! Skem domu je spregovoril tudi pod- ? predsednik Slovenske prosvetne zve- ! :ze iz Trsta Mirko Kapelj. Med dru- ! gim je poudaril, da so fašisti, ki | so pred 40 leti razpustili društvo ; «Vesna», računali s tem, da bo slovenski narod upognili, strli njegovo ! zavest, a so se močno ušteli. Dru- j ■štvo, ki je bilo razpuščeno, deluje Ì še danes, tako kot druga društva, j
Iz govora, ki ga je imel tovariš | Viktor Bogateč, predsednik prosvet- ' nega društva «Vesna» na priredit- j vi, v soboto 1. julija, povzemamo ! naslednje:
«S prireditvami v okviru „Kriške- : ga tedna” smo želeli proslavljati 20- j letnico smirti priznanega umetnika, [ vaščana Alberta Sirka ter se isto- \ časno spomniti 40-letniee razpusta prosvetnega društva «Vesna».
Fašizem nas je zatiral. Odvzeti nam je hotel tudi tisto, kar nam je najbolj pri srcu: pravico do materinega jezika. Poniževal nas je ter računal s tem, da nas bo strl. Pa ni uspel! Kljubovali smo in zmagali v svojem pravičnem boju!
Kako velik je bil delež kriške vasi v boju proti fašizmu, nam povedo številke: 54 vaščanov je bilo v ječah še pred začetkom oboroženega upora proti fašizmu, 17 jih je bilo v konfinaciji, 48 vaščanov so fašisti pretepli, od katerih 5 zelo hudo, okoli 50 vaščanov, ki so se izselili v Jugoslavijo je bilo obsojenih v odsotnosti. Med osvobodilnim bojem je bilo nadaljnjih 66 vaščanov zaprtih, 23 mučenih in nad 40 v internaciji. Kasneje, med nacistično okupacijo je bilo 150 vaščanov odvedenih v koncentracijska tabo-rišča ali na prisilno delo v Nemčijo.
(V koncentracijskem taborišču v Nemčiji sta bila tudi tov. Bogateč
Občni zbor Slovenske prosvetne zveze
in njegova žena. Op. uredn.) Devet vaščanov se ini vrnilo iz Nemčije. V partizanski borbi je sodelovalo 206 vaščanov, 26 partizanskih borcev je bilo ranjenih, 36 jih je padlo v bojih, 15 pa je pogrešanih.
Ob zamisli, kaj vse pomenijo te številke — tako je poudaril govornik — nam šele postane jasno, kako velik je bil odpor, kako velika je bila cena svobode.»
V nadaljevanju svojega govora je tov. Bogateč navedel vrsto zelo zanimivih podatkov o življenju in delovanju prosvetnih društev v Križu. Dejal je:
«Naša vas ima lepe kulturne in prosvetne tradicije. Kriška godba, ki je bila nekoč znana po vsej Primorski, je bila ustanovljena že leta 1882. Prvo prosvetno društvo «Skala» je bilo ustanovljeno leta 1890. Delovalo je do izbruha prve svetovne vojne. Leta 1910 sta bila ustanovljena «Sokol» in katoliško društvo «Slovenska straža». Obe društvi sta prenehali delovati med prvo svetovno vojno. Delavsko prosvetno društvo «Ljudski oder» je bilo ustanovljeno leta 1908. To društvo je bilo najmočnejše in je delovalo dokler ga niso fašisti uničili (leta 1921). «Ljudski oder» je ob ustanovitvi krožka štel 150 članov, ob nasilnem razpustu pa 360. To društvo je imelo pevski in dramski odsek ter knljižnico s 1200 knjigami. (Knjižnico so fašisti sežgali. Op. uredn.) Prosvetno društvo «Vesna» je bilo ustanovljeno leta 1922 in je delovalo dokler ga niso fašisti razpustili leta 1927. Ob razpustu je društvo «Vesna» imelo 195 članov, ! razdeljeno pa je bilo na štiri odse- | ke (pevski, dramski, športni in odsek esperantistov). Knjižnica nekdanje «Vesne» je imela 490 knjig. Te knjižnice 'fašisti niso sežgali, ker je odbor pravočasno porazdelil knjige med svoje člane, sežgana pa je bila vsa ostala društvena imovina.»
Danes objavljamo še en del gradiva, ki smo ga zabeležili na nedavnem občnem Zboru Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Objavljamo seveda samo jedro govorov, ki so jih na tem občnem zboru imeli delegati prosvetnih društev in drugi prosvetni delavci. Misli, ki so jih izražali govorniki, so sicer precej različne a po vsebini so si v glavnem zelo sorodne. Izjem je prav malo. Skoraj vsi govorniki so soglašali v tem, da je najširša enotnost na področju slovenske napredne prosvete ne le potrebna temveč tudi možna.
Na tem občnem zboru je bila tudi formalno potrjena združitev SHLP in SPZ
Velika večina slovenske javnosti odobrava to 'združitev, ter pričakuje, da bo združena in okrepljena osrednja prosvetna organizacija pripomogla k razvoju prosvetne in narodno obrambna dejavnosti v vseh krajih, kjer prebivajo Slovenci.
Enotnost na področju slovenske ljudske prosvete je bila in je močno občutena. Spontano in ne dirigirano ustanavljanje enotnih prosvetnih društev je to ugotovitev že pred več leti potrdilo. To je ugotovil tudi občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je bil pred dvema letoma v Nabrežini, na katerem je bilo med drugim sklenjeno, naj novi
POČITNIŠKI TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V Slovenskem dijaškem domu v Gorici (Ul. Montesanto št. 82) bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v sredo, 2. avgusta ob 9.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prijave pri Upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 'l'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Gostovanje PD «Primorec» iz Trebč v Ajdovščini
Pevski zbor PD «P rimorec» rt Trebč
Prosvetno društvo «Primorec» iz Trebč bo v nedeljo 9. julija gost znanega pevskega zbora «Srečko Kosovel» v Ajdovščini. Skupaj s pevskim zborom pojdejo v Ajdovščino tudi nogometaši ekipe «Primorec» in vaška godba na pihala. Prav gotovo bo pevce, godbenike in športnike spremila v gostoljubno Ajdovščino tudi večja skupina | trebertskih vaščanov. Kratkomalo, i tako je pripomnil neki vaščan, v nedeljo se Trebče preselijo v Aj- i dovščino.
Naši Trebenei bodo tako vrnili obisk pevcem iz Ajdovščine, ki so septembra lani sodelovali na veliki p"0'Slavi v Trebčah. Nedvomno je ajdovski pevski zbor, ki nadaljuje tradicijo slavnega partizanskega pevskega zbora «Srečko Kosovel», mnogo pripomogel k velike-
mu uspehu manifestacije v Trebčah. Upravičeno so se trebenski vaščani čutili počaščene, da so lahko imeli v 'gosteh tako odličen pevski Zbor. Nedvomno se Trebenci čutijo počaščene tudi s tem, da bodo v nedeljo gostje v prestolnici Vipavske doline, kjer je bila leta 1945 ustanovljena prva slovenska vlada.
Nogometna skupina «Primorec» iz Trebč se bo v Ajdovščini pomerila v prijateljski tekmi s tamkajšnjim moštvom «Primorja», dočim bosta pevski zbor in godba imela samostojen koiiceft.
Tovarišem in prijateljem iz Trebč voščimo mnogo uspehov na gostovanju, obenem pa izražamo prepričanje, da bo to gostovanje še bolj okrepilo prijateljska vezi med prebivalci Obeh področij.
odbor SPZ napravi vse potrebno za to, da pride tudi do formalne združitve Slovenske prosvetne zveze in Slovensko hrvatske ljudske prosvete. Na osnovi tega sklepa je bilo sklicano 13. marca letos skupno posvetovanje prosvetnih društev včlanjenih v obe zvezi in na tem posvetovanju je bilo soglasno sklenjeno, da se ustanovi skupni koordinacijski odbor sestavljen iz predstavnikov vodstva tržaškega dela SPZ in SHLP, ki naj pripravi gradivo za skupni občni zbor. Formalno združevanje je torej potekalo povsem normalno tako na bazi kot na vrhu
Pozdrav predsednika SKGZ
BORIS RACE: (Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze) «Današnji dan je res praznik v pravem pomenu besede. Danes slovenski prosvetarji s Tržaškega in Goriškega ne dajete samo obračun o delu v preteklih dveh letih in sestavljate načrte in program za bodoče delo, ampak tudi zaključujete proces, ki ise na Tržaškem (na Goriškem so v tem pogledu bile in so drugačne razmere) razvija že nekaj let. S tem občnem zborom združujete slovenske prosvetne organizacije in postavljate močnejše temelje za nadaljnjo rast prosvetne dejavnosti, ki jo prištevamo med najosnovnejše pogoje za ohranitev nacionalnih individualnosti slovenskega človeka na teh tleh. Upravičeno torej lahko prištevamo današnji dan kot slavljenje slovenskega prosvetarja, kajti njegova je zasluga, če smo danes praznično razpoloženi. Ostal je zvest spoznanju, da je med te-meljmimi pogoji manjšine poveva-va z matičnim narodom, znal je in mogel premagati razlike in predsodke, ki so ločevali duhove.»
Iz govorov delegatov prosvetnih društe/
DRAGO PAHOR (Trst): «Mislim, da bi morala biti rdeča nit današnjega občnega zbora predvsem združitev. Našim prosvetarjem v Nabrežini, ki trdijo, da je bila združitev dogovorjena nekje na vrhu in da je teren ne čuti, bi svetoval, naj ne gredo kdove kako daleč, dovolj je, da stopijo v Križ. Tam imamo dve društvi in menim, da je tam združitev najbolj občutena, kajti danes, ko pripravljajo svojo prireditev, jo pripravljajo skupaj in potrebna je le formalnost, da se društvi združita. Tudi dejstvo, da ob- [ stajajo društva, ki čakajo izven ene j in druge zveze na združitev, doka- | zuje, da je teren tisti, ki hoče zdru- j žitev. Mislim, da je prav, da je do te združitve prišlo, kajti enotna prosvetna organizacija bo na določenem terenu veliko laže vršila kapilarno aktivnost, ki bo zajela čim-več pripadnikov naše manjšine.»
FRANCKO ŽERJAL (PD Vesna -Križ): «Spori so se prenehali, ko smo prišli v osebni stik. Ko smo se začeli obiskovati sem pri SPZ dobil vso podporo in zadoščenje. Menim, da bi vsakdo, ki ima dobro voljo za sodelovanje, prav tako dobil to zadovoljstvo, kot sem ga imel jaz osebno.»
RUDI ŽERJAL (Boljunec): «...Bolje bi bilo gledati v bodočnost, kot se vračati v dobo, ki nam je dala najslabše izkušnje, v dobo, ko smo bili ločeni in nismo od tega imeli nobene koristi.»
ANTEK TERČON «PD Igo Gruden» - Nabrežina): «...V Nabrežin-Ski občini se problem združitve s SHLP sploh ne postavlja, ker ta ustanova ni pri nas nikdar delovala. Zato nas z družitev z njo tudi ne zanima. Odkrito tudi povemo, da botrujejo tej operaciji po našem mnenju razlogi in računi, ki niso povsem jasni in ki s pravim ter resnim prosvetnim delom nimajo nič skupnega. Zato ostajamo do tega predloga 'kritični. Ker pa nočemo vnašati razdora v SPZ, ker smo in ostanemo v dobri veri in ker so nam pri srcu višje koristi našega
ljudstva, ne bomo naredili za sedaj iz te tako imenovane združitve posebnega problema. Ostanemo torej v SPZ! Poudarimo pa, da si že sedaj pridržujemo pravico, da bomo iz SPZ izstopili, če bomo ugotovili, da delovanje novega odbora SPZ ni v skladu z linijo, ki najbolj koristi kulturno prosvetnemu delovanju našega ljudstva.»
JUST PEGAN ( PD Rdeča zvezda-Salež):	«Na nedavnem srečanju
predstavnikov v Gregorčičevi dvorani je bila izražena želja vseh prisotnih, da se SPZ in SHLP združita. Upam, da bodo društva v prihodnosti delovala, pa čeprav bi kdaj prišlo tudi do nasprotij. Naše društvo pozdravlja združitev v prepričanju, da bo novi odbor deloval dobro v korist našega ljudstva, še posebno naše mladine».
STANKO PERTOT (PD «Barkov-ije»): «K sklepu o združitvi SPZ in SHLP je naše društvo oddalo na skupnem sestanku 13. marca letos izjavo, iz katere povzemamo sledeči odstavek: Spričo posebnih razmer, v katerih zamejski Slovenci živimo, razmer, ki še vedno ogra-žajo našo narodno bitnost na kulturnem, gospodarskem in političnem področju, pozdravljamo z vsem srcem vsako združitev, tako pač, kakor pozdravlja samo tisti, ki se zaveda, kam bi nas zamejske Slovence privedlo, če se bo vztrajalo na sedanjem načinu dela, tj. da hoče vsaka politična frakcija imeti svoje c d nikogar odvisne kulturno prosvetne ustanove in organizacije. Medtem, ko pobude za združitev strankarskih zvez pozdravljamo, izražamo bojazen, da ne bi ta združitev, glede na sedanje sodelovanje na specifično prosvetnem področju v nekaterih krajih temu delovanju škodilo in pozivamo vse, da temeljito preverijo morebitne posledice, ki bi nastale z združitvijo dveh zvez, ko vemo, da obstaja tudi tretja, ki po našem konceptu ne sme ostati izvem združenja...»
SAVERIJ ROŽIC (Gorica): «Prosvetna društva na Goriškem se strinjajo z združitvijo, čeprav tam nimamo tolikšnih ovir. Z veseljem zato pozdravljamo združitev.»
IGOR TUTA (Nabrežina): «...Razčistiti je treba mnogo stvari, saj moramo graditi na trdno podlago. Združitev naj bi zajela vse od skrajne levice do skrajne desnice, a sedaj gre samo za združitev s skrajno levico. 'Delegati operiramo s fantazmi in s stvarmi, za katere ne vemo če Obstajajo in bi nekega dne lahko postala v breme SPZ.»
SLAVA ČEBULEC (PD «Opčine»): «...Poudarjamo, da v SPZ ne bomo mi levičarji, ki nismo nikoli zanikali, da smo levičarji in se tega ne sramujemo, predstavljali nobenega bremena, ampak bomo aktivno delovali, kot smo delali vedno, kjer smo bili.»
Tov. Bolčič 60-letnik
Preteklo nedeljo je slavil svoj šestdeseti rojstni dan Josip Bolčič iz Boljunca. Slavljenec spada med tisto generacijo prosvetnih delavcev, ki je tudi v najtežji dobi pod fašizmom skrbela za krepitev slovanske 'narodne zavesti.
Tovariš Bolčič je bil večkrat izvoljen v dolinski občinski svet in danes je občinski odbornik, obenem pa je tudi odbornik Obnovljenega prosvetnega društva «Prešeren» v Boljuncu.
K njegovemu življenjskemu jubi-leju mu tudi «Delo» čestita.
Natečaj za otroke
Razpisan je natečaj otroških risb za dom prijateljstva v Moskvi. Natečaja se lahko udeleže otroci od 3. do 14. leta starosti. Vsa potrebna pojasnila daje Združenje za kulturne stike s Sovjetsko zvezo, ki ima svoj sedež v Ul. S. Nicolò 11 v Trstu in ki uraduje vsak delavnik od 17.30 do 20. ure. Cas za prijavo in predložitev del je do 15. avgusta.
4- DELO
7.7.1967
Iz goriške pokrajine
Borba delavcev v SAFOG
Delavci v tovarni SAFOG se borijo proti ofenzivi, ki jo je sprožila direkcija, ker bi hotela onemogočiti dejavnost notranje komisije ter odpraviti pridobitve, lizrvojevane v preteklosti. Direkcija trdi, da stara SAFOG ne obstaja več, ker je bila razdeljena v dve veji — SAFOG in Nuova San Giorgio — ter da stare delovne pogodbe lahko veljajo le za tiste delavce, ne pa za tiste, ki So bili na novo sprejeti na delo.
Proti tem manevrom so delavci složno nastopili. Bilo je že več stavk, ne le v obrambo pridobitev temveč tudi za dosego novih norm.
Ukaz ali
samovoljna vnema?
Na športnem igrišču v Gradiški ob Soči je pred kratkim prišlo do nenavadnega dogodka. Po prvem polčasu neke nogometne tekme so karabinjerji vstopili v slačilnice na igrišču ter preverili dokumente nogometašev iz Nove Gorice in njihovih spremljevalcev. Povsem razumljivo je, da ta dogodek zelo negativno odjeknil v vrstah tistih, ki so mu bili priča, saj je znano, da so že obmejni stražniki pregledali dokumente gostov iz Slovenije. Nedvomno je ta neljubi in nenavadni dogodek spravil v zadrego tudi italijanska športna združenja, ki so organizirala nogometno srečanje v Gradiški.
Deželni svetovalec KPI tov. Fulvio Bergomas je zahteval zadevna pojasnila na pristojnem mestu. Na kvesturi v Gorici so zanikali, da bi karabinjerji v Gradiški prejeli navodila, naj vstopijo na športno igrišče ter preverijo dokumente športnikov iz Nove Gorice.
Ali naj tolmačimo to dejanje kot samovoljno dejanje karabinjerjev v Gradiški?
Pripomniti hočemo, da se podobna «samovoljna» dejanja prepogo-stoma dogajajo. Naša javnost se še spominja dogodka, ki se je pripetil 1. maja letos v Podgori, ko je poveljnik karabinjerjev prepovedal godbi iz Ljubljane, da bi zaigrala nekaj koračnic.
Zato se postavlja vprašanje: Ali ukazuje morda nekdo, ki ne mara dobrih sosedskih odnosov s Slovenijo in ki nasprotuje sožitju med slovenskim 'm italijanskim ljudstvom?
Zlonamerno podtikanje
Večkrat smo že pisali o problemih doberdobske občine, o finančnih težavah občinske uprave, o prizadevanju doberdobskega občinskega odbora, pa tudi o uspehih, ki jih je ta dosegla. V razgovoru, ki smo ga. imeli z županom Andrejem Jarcem, o katerem smo pisali 28. aprila letos, je bilo med drugim poudarjeno, da se doberdobska uprava zavzema predvsem za asfaltiranje občinskega cestnega omrežja, ojačenje javne razsvetljave, zgraditev športnega igrišča in še vrsto drugih del. Že takrat smo zapisali, da je uprava določila 5 milijonov lir iz letošnjega proračuna za ureditev občinske dvorane in telovadnice in zadevna prošnja je bila že odposlana deželni vladi.
Ko se je v kratkem zvedelo, da je doberdobska občina dobila 38 mili-
.J	-	-A. I ;	' ......
jonov državne pomoči za izgradnjo nekaterih javnih del, kot asfaltira- • nje cest, ureditev kanalizacije, popravilo županstva, doberdobskega pokopališča itd., 'so nekateri začeli tarnati češ, zakaj ne bi občina' en del teh sredstev uporabil d za popravilo dvorane. Glede tega' govoričenja moramo poudariti:	'denarna ;
sredstva, ki jifi občine dobijo za do- li ločeno delo (ha podlagi prdsènj, !
načrtov, raznih dovoljenj s strani tehničnih in drugih javnih uradov) od deželnih ali državnih oblasti, nikakor ne morejo občine uporabiti za druga dela; 2. doberdobska občina je že nakazala za obnovitev dvorane finančna sredstva iz letošnjega proračuna in je poleg tega že zaprosila deželno vlado za ustrezno posojilo, kot smo že pisali.
Izlet Štandrežcev v Domžale
V nedeljo, 2. julija sta štandreško nogometno moštvo «Juventina» in moški pevski zbor prosvetnega društvu «Oton Župančič» gostovala v Domžalah. Izleta se je udeležilo tudi precejšnje število prijateljev '
štandreških, športnikov. Najprej je ■bilo na nogometnem igrišču v Domžalah srečanje med štamdreško «Juventino» in med domačo nogometno enajsterico, pri katerem so zmagali športniki iz Domžal z rezultatom 5:2. Predsednik tamkajšnjega športnega društva se je prav toplo zahvalil Štandrežcem za gostovanje in poudaril, da je to prvo srečanje s Slovenci z zamejstva. Pevski zbor P.d. «Oton Župančič» pa je imel samostojen koncert v kinodvorani.
Gostovanje pa ima še večji pomen v kolikor se s tem krepijo kulturni stiki med pripadniki slovenske narodne manjšine z matičnim narodom. Tako bodo športniki in prosvetni delavci iz Domžal v jeseni vrnili obisk Štandrežcem. Pozitivno je, da so stiki s prosvetnimi in športnimi organizacijami iz sosednje republike vedno pogostejši bodisi s slovenskimi prosvetnimi društvi bodisi tudi z italijanskimi društvi na Goriškem.
ooooòoooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooi
_______S tržaškega ozemlja________________
Proti vojaškim služnostim v zgoniški občini
Pokrajinska svetovalca KPI Albin Škerk in Mario Colli sta se zavzela za preprečitev namere, po kateri naj bi pri Briščikih v zgoniški občini zgradili skladišča za municijo ter to področje podredili vojaški služnosti. V vlogi, ki sta jo nasovila pokrajinski upravi, sta med drugim poudarila, da bi vojaška služnost prejudicirala razvoj Krasa ter zelo škodovala turizmu. Znana jama pri Briščikih se nahaja namreč zelo blizu kraja, na katerem naj bi stala nova skladišča za municijo. Naša svetovalca sta tudi poudarila, da je potrebno valorizirati Kras, ne pa ga dušiti z vojaško služnostjo. Pokrajinsko upravo sta pozvala, naj se zavzame za to, da se prepreči uresničitev načrtov vojaške oblasti.
Na to vlogo je pokrajinski odbornik Visintm odgovoril dne 23. junija. V odgovoru je nekako dal razumeti, da tolmači ustavitev področja vojaške služnosti na kraški planoti kot «pozitivno dejanje», saj bi skladišče municije, ki je sedaj v bližini mesta (Montebello) ukinili ter 'tako pridobili novo zemljišče za gradnjo rezidenčnega predmestja. Trdil je tudi, da skladišče pri Briščikih «ne bi skvarilo kraškega okolja in da je namera vojaških oblasti v skladu z zakoni
Spričo tega nesprejemljivega odgovora je svetovalec Colli odločno reagiral. Poudaril je resnost stališča. Ožigosal je zadržanje odbornika Visintina, ki soglaša z vojaško služnostjo, čeravno ta služnost zelo tlači gospodarstvo številnih občin v deželi.
V razpravo je posegel tudi predsednik pokrajine dr. Savona ter je v dobri meri spremenil stališče, ki ga je prej tolmačil odbornik Vi-sintin, Dr. Savona je zagotovil, da bo posredoval na pristojnem mešfu
,p<yvwvv-*00000(>0< tGOonc.nnooOOOO
Smrtna kosa v Trebčah
Umrl je tovariš Rafael Čuk iz Trebč. Sekcija KPI «Zorko Kralj» iz Trebč, izraža občuteno sožajje žalujočim svojcem, posebno ženi, sinu in hčerki. Sožalje izraža tudi -«Delo».
Po dolgi in mučni bolezni je umrla tov. .Pierina Kralj iz Trebč. Možu Riku in ostalim svojcem izraža sožalje sekcija KPI «Zorko Kralj» iz Trebč. Sožalju se pridružuje tudi «Delo».
v Rimu, ker od posredovanja v krajevnem merilu ni pričakovati nobenega rezultata.
Jasno je, da se akcija za preprečitev namere, po kateri naj bi Kras postal eno samo obsežno področje vojaške služnosti, mora voditi tako v okviru krajevnih ustanov kot v okviru parlamenta. Kot je znano, je svojčas tudi senator Vidali naslovil na obrambnega ministra zadevno vlogo (o čemer smo že poročali v našem listu). Tudi zgoniški občinski odbor se je zavzel za to, da se prepreči zgraditev vojaškega skladišča v bližini Briščikov.
Partizanski tabor na Opčinah
V	nedeljo je bil na Opčinah 2. krajevni partizanski tabor, na katerem sta kot izredna gosta sodelovala godba Ljudske milice iz Ljubljane in znani pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine. V dopoldanskih urah je ljubljanska godba obiskala tudi Prosek, Križ, Bane, Trebče, Padriče, Gropado, Bazovico in Lonjer. Povsod je bila zelo toplo sprejeta.
Na taboru sta govorila bivša partizana Danilo Štubel z Opčin in član pokrajinskega vodstva ANPI iz Trsta Vladimir Kenda.
Danilo Štubel je posebno poudaril zahtevo, naj se vsem bivšim borcem prizna kvalifikacija borca odporniškega gibanja ter stalež «qualifica di combattente all’estero» in to z vsemi ugodnostmi, ki temu pri-tičejo. Prav tako je. poudaril potrebo po organiziranem nastopu v okviru AMPI, ki je edina ustanova, ki more izposlovati to priznanje.
V	nadaljevanju svojega govora je Štubel ožigosal tiste, ki skušajo vnesti razdor med bivšimi borci, ločiti slovenske partizane od italijanskih soborcev.
Vladimir Kenda pa je med drugim dejal: «Preživljamo zelo hude in nevarne čase in nočemo, da bi naši sinovi in hčere doživeli iste strahote, ki smo jih doživeli mi. Preveč hudega smo pretrpeli pod fašizmom, in nacizmom. Zato se zavedamo nevarnosti, ki jo danes credstavljajo sile, ki imajo iste cilje in namene kot nekoč fašizem 'in nacizem, Lj. zavojevati svet, zavojevati tuje dežele. Zato. zahtevamo, da se preneha vojna v Vietnamu, da se normalizira stanjè na Srednjem vzhodu, da se prenehajo n e ok o 1 on i al i's t i čn a početja
Sovjetski pevec Vladimir. V nedeljo bo ponovno pel v Dolini, kjer bo festival mladine
Nadaljevanje
Naš festival
redno navdušil mlade in starejše poslušalce.
Vse štiri večere je bila tudi plesna zabava.
V nedeljo popoldne je bilo tudi zborovanje. Govorila sta dolinski župan Dušan Lovriha in tajnik tržaške federacije KPI Paolo Sema, predsedoval pa je član vodstva Zveze komunistične mladine iz Trsta Stojan Spetič.
Ves čas festivala je bila organizirana tudi prodaja knjig, ki se je dobro iztekla.
Vsem, ki so kakor koli sodelovali na festivalu, še posebej pa pevcem in godbenikom in vsem, ki so požrtvovalno delali tako v kjo-skih kot pri blagajnah se najtopleje zahvaljujemo. Seveda se zahvaljujemo tudi vsem prijateljem in tovarišem, ki so se prireditev udeležili.
Odgovor glasilu PSU
rist Izraela in tistih, ki stoje za njegovo napadalno akcijo.
Zanimivo je, da je «Avanti!» to sugestijo --avrgel v enem svojih nedavnih uvodnikov o dogodkih na Srednjem vzhodu. Bolj kot mimogrede, navajujoč, da so «nekateri jugoslovanski listi obtožili socialiste, da so se pridružili silam imperializma», nam pisec tega uvodnika, Gaetano Arie, zameri, ker smo pri tem pozabili na «dve Stvari»: da naserizem po svoji naravi ni in ne bo postal arabska pot v socializem, in da so bili italijanski socia-sti, prav gotovo ne iz spoštovanja do imperializma, med tistimi, ki so se z največ jo energijo in z na j večjo doslednostjo — ko so sedanji naši kritiki v vladi molčali — zavzemali za odpravo trenj med našo in njihovo deželo».
Z drugimi besedami, ker so bili socialisti za odpravo trenj med obema deželama, bi bilo treba, da molče preidemo preko antiarabske kampanje «Avantija». Italijanskim socialistom je znano, da tistih «trenj» mi izzvala Jugoslavija in da niso v interesu ne Italije ne Jugoslavije. Če ne bi bilo tako, se italijanski socialisti verjetno ne bi bili zavzemali za njihovo odpravo.
Kar se tiče trditve, da «naserizem ni- in ne bo postal arabska pet v socializem», bi itali.jan .kim socialistom. moral, .biti jami vsaj dve
stvari •
—	arabske dežele niso niti Italija niti Jugoslavija, napredni razvoj teh dežel kljub vsem notranjim odporom in zunanjim komlplotom gre - po svoji specifični poti in se ne sme ocenjevati na podlagi kakršnih koli receptov;
—	v tem primeru ne gre za «ideološko» opredelitev, temveč za mir in vojno, za svobodo in neodvisnost narodov, za zaustavljanje napada in za obsodbo zakona džungle v mednarodnih odnosih, torej za vprašanja, ki so usodna za vse dežele in za varnost v svetu.
Zato je dolžnost vseh miroljubnih, prav posebno naprednih in socialističnih sil, da podprejo arabske dežele ne zato, ker je «naserizem» arabska pot v socializem, pač pa predvsem zato, ker te dežele napadene, ker so žrtve napada in ker se z osvajalnimi akcijami, naj bodo kakršne koli in proti kateremu koli, ne 'smejo nikoli pomiriti. To je pa za nas konkretno in načelno vprašanje.
Žal o barbarstvih, ki so jih počenjale izraelske in okupacijske čete na arabskih ozemljih, «Avanti!» molči. In ne samo, da molči, celo-brani jih, trdeč, da je izraelski napad «pravljica», v katero se ne sme verjti, olepšujoč to z «ideološko» tezo, da «naserizem ni in ne bo postal arabska pot v socializem». Iz tega bi bilo logično zaključiti, da je v borbi proti «maserizmu» vse dopuščeno. To isto tezo širijo antiko-munistični -strokovnialki v nekaterih najbolj reatocionamih in polfašistič-nih listih. Daleč od nas misel, da z njimi enačimo «Avanti!» in italijanske socialiste, a ne moremo drugače, kot da se vprašamo: kaj delajo-v tej druščini?
M. BILIČ
Nafta-Suez-dobički
Dogodki -na Bližnjem vzhodu so samo epizoda v zgodovinski verigi boja nerazvitih dežel za lastno politično in ekonomsko samostojnost. Na tej poti so trčile na interese mednarodnega finančnega in monopolističnega kapitala. Celotni mehanizem svetov-nih mednarodnih e-konomskih odnosov je še zmeraj tak, da ne dovoljuje prostega razvijanja proizvajalnih sil dežel v razvoju. Njihova gospodarstva se spopadajo z nepremagljivimi težavami v prizadevanju, da bi se vključile v svetovno gospodarstvo na enakopravni podlagi. Gospodarstvo -nerazvitih dežel zapade od časa do časa v gospodarske krize, te pa povzročajo politične krize in ustvarjajo podlago za raznovrstne prevrate. Takšno stanje omogoča imperialističnim silam izkoriščati njihove težave, da na raznovrstne načine vpletajo v -notranje razmere in vzpodbujajo v življenje reakcionarne družbene sile v teh deželah in da se povezujejo z njimi. Imperialistične sile lahko izigravajo ene nerazvite dežele proti drugim, preprečujejo njihova prizadevanja, da bi s skupno akcijo in prizadevanji začele reševati skupna politična in ekonomska vprašanja. V -takšni politiki ie zlasti opaziti pritisk na izbiro poti in smotrov družbenega in gospodarskega razvoia.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bernetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telet. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torfebianca 12