30. Številka.__Ljubljana, soboto 7. februarja. VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dnovo po praznikih, ter velja po posti pn-jeinan, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr , za en mesec I goid. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celn loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za č. trt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od cetiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat, tiska. Vsakokrat so plača štompolj za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo je v Ijnbljani na col.vski cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,  oznanila, t. j. administrativne reči, jo v .Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Barbarske razmere v Nemčiji.
Nemci so največji, najnaprednejši, naj-Bvobodoljubuojši, najizobraženejSi, najkultur-nejši, najhumanejši narod med vnemi narodi tega širnega sveta. Vsaj tako trde in pričajo sami o sebi vsak dan in zahtevajo od dni zih narodov, da jim to kar na besedo verujejo in jih po dolžnosti občudujejo. Hitno in fatalno je le, da včasi, kadar bvojo velikost med soboj za kak hip pozabijo, sami razkladajo razmere iz svoje t>rcde, ki nekaj vso drugega razkrivajo nego napredek, humanost, kulturo ali svobodo. Tako so v zadnjih dnevih prišle na dan in razgovor razmere nie-klenburških vćlicih vojvodin, zdatnega dela velike severo-nemške države. Meklenburški nadvojvoda je namreč prisiljen, svojim srečnim državljanom, novo „ustavo" dati, in pri tej priliki Brno opomnjeni, kako strašno „napredno" in „kulturno" ustavo je imela ta nemška državica notri do leta 1874 po Kriščevem rojstvu — tako kakor Turki in Egipčani nemajo grše.
Meklenburške vojvodine imajo vknp 659.395 prebivalcev, ki so po veroizpovedanji večjidel luterani. Vsi ti kraji in prvotni prebivalci so bili do leta 1160 Slovani. Tega leta je pal zadnji vojvoda Slovanov Obodrilo v, kot zadnji brambovec slovanskega pa-ganstva proti Nemcem. Potem so Nemci zemljo zaseli, in s kruto silo so Slovane počasi ponemčili, pa kot „junkerji" vladali nad njimi surovo in nasilno do novejših časov. Da si so meklenbnrški prebivalci uže tako dolgo ali uže dalje, nego Prusi, iz Slovanov postali čisti Nemci, vendar do letos nijso nobene svobode, nobene pravice uživali, prav kakor sužnji so bili. Vitezi in grofje, pa meBtDi zastopniki so edini sedeli v dežel-
I* is te k«
Speče jezero.
(Novela, francoski spisal Lucien Biart, posl. Dav. llostnik.)
(5. nadiljevanjo.) Kljubu svoje taktike so donna Lorenca nij mogla umekniti gostom, ki so tekli k njej, da bi jo pozdravili. Vsede se na fau-teuil, in od tod opazuje vsak korak svojega soproga, ki se je, misleč, da ga v sredi take množice nihče ne opazuje, rinil k pevki. Ta, kljnbu zakonov mehikanske etikete vstane, ko zagleda don Ludovika ter mu poda roko. Pol ure je donna Lorenca govorila 8 ženskami, in ko je ona nehala, so druge kramljale, a zraven tega očesa od don Ludovika nij obrnila in je vsako gibanje pevke opazila in cenila. V ugodnem trenotka se Wil-*on naslone don Lndoviku na roko, ter ide
nem zastopu, kmet nij imel nič govoriti, le — batino je dobil, ako nij bil gospodu graščaku pokoren. In vso to je trajalo v devetnajstem stoletji, v nemškem rajhu noter do zdaj, prav kot da bi hoteli dokazati nam , kako Nemec s Slovanom ravna, ako se mu ga posreči ponemčiti.
Pač se je leta 1848 in 49, ko je svoboda poknila po vsej Evropi, zablisknilo bilo tudi med nieklenbnrškiiui Nemci. Dobili so bili ustavo, — ali kmalu so graščaki sešli se ni sklenili, da vse pravice, katere so kmetom dane, nemajo pravne podloge, da se torej nemudoma uvede stara šega , kar se je brž zgodilo u ž e leta 1850. Poslednje dneve nam nemški časopisi naznanjajo novost, da sc dela zdaj vendar nova ustava. Nas to sicer prav malo briga, ali te razmero konstatirani" kot dokaz, kako malo je treba samim Nemcem druge sosedne narode preko rame gledati in z zaničevanjem in ponosom govoriti o „inferiore ragen."
Politični razgled.
\<»<ruiij4' dežel«;
V Ljubljani G. februarja. V budgetnem odseku itriavnega &bom je bila sprejeta resolucija, da se ima jezuitovska hogoslovska dola v Ins-bruku z julijem mesecem odpraviti. Minister Stremaver je In t:\ jezuite zagovarjati, češ, da so na ustavo prisegli. Prof. Sucs je pa dokazal iz pravil jezuitovskega reda, da so jezuiti državi nevarni. Tudi to je mnogo pomoglo k sklepu, da se odpravi to jezuitovsko gnezdo, ker je med slušatelji veČina tujcev, torej naša država za tujce denar proč meče. — Ko u fes i jo ne lni odsek pak je sklenil, da bo tajno seje imel in svoja sklepanja in posvetovanja skrival.
O državnem zboru pripoveduje nN.
smebljaje se njegovemu govorjenju po dvorani. Donna Lorenca poskoči in nezrečeno nezaupen pogled epnsti na pevko.
— Zdaj vidiš! reče donna Kvirina, ki je pazila na ugoden treuotek, da bi prijateljici izpričala to, kar ji je bila na baciendi pravila.
— Lepa je, odgovori Lorenca, prav nevarno lepa.
— Jaz bi jo najrajŠa zadušila, deje donna Kvirina, burno mahaje v pahalom.
— Pa jo! odgovori osorno Lorenca.
Kvirina jo osupnena gleda. Neobčutljiva kreola so zopet vsede in se drži, kakor poprej.
Albert, je bil preveč slišal govoriti o Lorenci Kortes, da bi se jej ne dal predstaviti in se vsesti poleg mlade ženske. Ta, sama v sebe zaljubljena, se čudi opazkam mladega Francoza in dobremu menenju, katero je imel ne le samo o sebi, nego tudi o
tt, Pr.u, da otegne biti 28. marca odložen, ker bodo 20. aprila delegacije Bklicane.
Klerikalno nemški   dunajski   n f frvttnft" naznanja, da bodo tačas vsi škifje v gosposki zbotn:ci navzočni, ko bo treba proti konfeBijonelnim postavam glasovati.
#>*/n<tdelavci v svojem, listu „Volksvville" z nevoljo odpahujejo fevdalni in reakcijonarni nVaterlandu, ki »o }im s klerikalno hinavsko krinko sili in ponuja za zaveznika. Oni pravijo, da fevdalcem nikdar ne bodo dali prilike v kalni vodi ribariti.
V fti-rtt/ci so imeli klerikalci & t. m. shod, v katerem bo po svoje na konfesijonelno postave zabavljali.
Graški Škof Zvverger je napravil zopet jezuvitovsk manever. Od graškega konservativnega društva Bi je dal napisati peticijo, naj izda pastirsk list proti konfesijo* nelnim postavam. Ou je v omenjenem društvu sam terjal, naj se naredi ta prošnja na njega. Pri tem nam nehote na misel pridejo kupci, ki si sami dajo napraviti pohvalna pisma, da jih potlej v svojem interesu razglasć.
ć'eiii so začeli zdaj Magjarom na srce govoriti, naj popuste zvezo z ustavoverci, ker raz strjevanje germanizma tudi njim samim škoduje, ter naj se zvežejo 8 Slovani. Pred-včeranjem je bil Članek tega smisla brati v „Pol.u, včeraj smo enacega čitali v „Pokroku." Da-Ii je tu vspeh mogoč? Za zdaj dvomimo, a mogoče, da prihodnjoBt prenaredi mišljenje i na Magjarskem.
Glasovanje v ogerskem zboru, kjer je ogerska vlada zmagala v zadevi vzhodne železnice le z 13 glasi, zanima zdaj vse kroge. Levica terja, da vlada odstopi, ker s tako malo večino ne more vladati. Drugi zahtevajo novo ministerstvo, sestavljeno iz več strank.
Viiunjc <lržitv4».
Na Vrancoslcem je za Brogliejevo minihterstvo začelo lepše solnce sijati. Pridobitni davek je ona pošast , ki straši vse premožne in vodeče klase. Zato sta se levica in levi centrum od radikalcev ločila, in skle-
svoji domovini; ne da bi ga bil kdo prosil, govoril je Albert o Parizu, o svojih prijateljih, o svoji družini, o Wilsoni, katere zmožnost in lepoto je hvalil. Toda tudi na adreso osobe, s katero je govoril, je oddal marsikako galantno besedo.
— Kako zapeljiva je ta ženska! reče Albert, ter se obesi zopet na roke onemu častniku, katerega si je bil menim da za tovariša izbral. Ali je ta tudi krepostna?
— Ne bilo bi je tukaj, ko bi moglo drugače biti, odgovori na gla* Mehikan; naši običaji, gospod Francoz, nemajo tiste svobode, kakor vaši.
— To je zaničevanje, katerega nočem trpeti, odgovori Albert odločno. Kako veste, da pri vas krepost ne biva razuzdana, ako je ne poskusite? Kar se don Ludovika tiče, bi bil pač uže čas, da bi nehal stiskati pevko, ter šel tolažit svojo soprogo.
Akoravno Lorenca na-se nij veliko pa-
nila se bo na U način kompaktna, vladi ugodna majoriteta, ki bo Mac-Mahonu dala možnost budalaste nltramontance in zamak-nene legitimiste k pameti spravljati. 1« tega istega uzroka tudi Gambetta menda ne bo intcrpeliral vlade tikoma Broghejeve okrožnice, ker bi ji tako bržkone nehote do zmage pomagal.
Mac Mahon je 4. februarja obiskal hote* Dieu v Parizu in potem kupčijsko sodaijo. Predsednik te je nagovoril prezidenta ter izrekel nadejo, da se bo kupčija vzdignila, in da se to more le zgoditi, ako je vlada stalna. Ma<-Mahon odgovori , da se vlada bavi z interesi kupčijstva in obrtnije, potem pa pristavi: „Piav imate, da pravite, da je nadeja na stalno vlado potrebna, ako se hočejo dela povzdigniti; toda ne mogel bi razumeti, ko bi se o tej točki še zdaj skrbelo. Narodna zbornica mi je ekseku tivno oblast na sedem let podelila, in v teh sedmih letih bom v sedanjem stanji stvari sklepe narodne zbornice izvrševal." Ta govor j« bil z veliko pohvalo sprejet.
Sagasta je razposlal na vlade spomenica, v katerem tajim vlad poj as nuje, zakaj js Šp<*njsk<* diktatura 4 jan. sprejeja, in kot glavni motiv navajo to, da je bil ipanjski obstanek v nevarnosti.
Na .inf/leikvtn. dozdaj zmagujejo konservativci. Od 242 do 4. febr. znanih volitev so konservativci imeli 136 in liberalci ls 106 glasov. Minister Gladstone je zmagal le kot drugi kandidat v svojem okraji, ker kot prvi kandidat je poleg njega voljen konservativec.
Domače stvari.
— (Račun  „narodne tiskarne") je kakor se v pravilih zahteva, Že osem dni delničarjem na ogled razpoložen.   Čemu te daj klerikalni „SI." odbor sumniči?
— (Tatvina?) V c. kr. magazinu ta tabak v Ljubljani, kjer ima finančni svetovalec, g. Ertl nadzorstvo, resp. dolžnost vednega nadzorovanja, je izginilo okolo 20.000 cigar viržinij in okolo 14.000 kratkih Gotovo je, da te nijso naenkrat proč prišle, temuč so se počasi „pogubljalc". Kdo je tega primanjkljaja kriv, to se še ne ve dozdaj, a preiskuje se.
— (Umrlo je v Ljubljani) meseca januarja 113 osob, 61 moikega, 52 ženskega spola.
— (Mlad tat.) Te dni so ii ene ljubljanskih srednjih šol izključili učenca, ki je tatvinsko vlomil v tuje stanovanje. Videl je v neki hiši v Gradišči skozi okno pet šestič
na mizi, nlomil lipe in zlezel po denar. — Kaj bo Še to mlado some postalo 1
— (Naivno kmetsko narodnogo • podaratvo.) Poroča nam prijatelj: T« dni sem spremljal znanega mi kmetskega korenjaka, ki is daljnih dolenjskih hribov doma, nij bil Še nikdar v glavnem mestu Slovenije. V Ljubljani. Ogledovala sva ljubljanski južni kolodvor. Ko je mož razgledal veliki proBtor, ki ga ves kolodvor zavzame, izrekel je svojo sodbo resno in lakonično : Skoda za to zemljo , koliko bi se na tem prostoru pšenice pridelalo!!
— (H o meo pat.) V najbliinji okolici ljubljanski pri št. Vido je nek bivši hlapec S i men, ki je — zdravnik homeopat! Babe in dedci pravijo: če Šimen ne pomaga, nihče ne pomaga, pa ne hodijo niti po druge zdravnika. Koliko bedarij je še med ljudmi! Proti tem naj bi se pridigovalo.
— (I» Maribora) se nam piše: Našo gimnazijo letos prav pridno obiskujejo gospodje šolski nadzorniki. Komaj je g. Hol-cinger, ki je čez teden dni iz filologičnih predmetov učence izpraŠeval in sodil, odšel, uže priroma denes znani g. Vrečko, ki s* svojim trdim glasom učencem in učiteljem v naravoslovnih predmetih nagaja. Tudi slovenščina je njegovi inšpekciji podvržena, ne vemo kako je to.
— („ Slovanskega pedagoga") 1. številka je te dni izšla in obsega mnogo zanimivih člankov v rasnih slovanskih jezikih. Pogrešamo pa v njem žalibog slovenskega spisa.
— (Okrajni šolski svet.) Iz okolica ljutomerske se nam poroča: Znano je, da imamo v tukajšnjem okrajnem šolskem svetu narodno veČino, in tedaj tudi stranoma za opravilni jezik našo materinščino. Mnogo krivo, da sta po nepotrebnem oba jezika v porabi, je to, da nekateri odlični udje naše stranke se posebno pri širjih razpravah rajš: nemlčine poslužujejo; kakor tudi to, da so mnogi razpravljajoči podatki v izviru tuji, sakar sta posebno gg. učitelja v Cezanjevcih in pri sv. Križu graje vredna.
— (Bralno društvo.) Od male Ne delje bo nam piše, da je tamošnje „bralno društvo" na svečnico imelo svoj občni shod, ter ob enem tudi volitev novega odbora. Iz poročila predsednikovega se je videlo, da je društvo dozdaj povoljno napredovalo , zato
so udje enoglasno tudi zanaprej bteli dozda-njega načelnika A. Božiča voliti, a ker ta nij sprejel volitve, bil je za načelnika enoglasno izvoljen M. Zoraan, učitelj, za njegovega namestnika podočitelj Bramen , za denarni carja A. Mibalič.
— (Od s v. Krila) pri Ljutomeru se nam piše : Kako nekateri duhovniki za šolstvo in njegove organe skrbe, vidi se iz tega, da naš predsednik okrajnega šolskega sveta v Ljutomeru, g. L. Kramberger, uže skorej četrt leta nij seje razpisal. Gotovo mu je šola deveta briga!
— (Odlikovanje) iz dunajske raz stave: Svetinje za izvrstno grozdje in sadje bo dobili sledeči ljutomerski tržani: Drag. 11 uber,  Mat. Žemljic,  Ivan Kornpihl in Iv. Erjavec (samo diplomo).
— (Umrl) je župnik v Središči, gosp. Vrbnjak, menda na kozah, kakor se nam od tam piše.   Bil je dober narodnjak.
— (K ozć) so tudi uže v ljutomerski fari, namreč na Kamenščaku, Grizovščakn in Bra noslavcib.
— (Vreme.) Od male Nedelje se nam piše : Med tem ko smo preje celi zimski čas imeli ugodno, da skorej spomladansko vremen, imamo zadnje dni neugodno in spremenljivo vremen. Nepopolno zdravi ljudje tožijo, da se jim stare bolezni zob, revmatizma in pro-tina oglašajo, in akoravno nij posebne bolezni tukaj , vendar sem od novega leta ljudje nenavadno hitro umirajo.
— (Od Mokronoga) se nam piše: 3. t. m. se je rakovniškemu kočijažu na gornjem prevozu v Sevnici malo da ne velika nesreča pripetila. Ko se je namreč omenjeni kočijaž na kranjski strani iz prevoza na soho prepeljati mislil, pogrezoe bo eden konjev se sprednjo nogo med prevoz in kos mosta,' ker je bil prvi le na enej strani k mostoviu pripet, a drnga stran bila oddaljena naj manje pol čevlja od mostovža. Konju nij bilo na noben način mogoče na noge pomagati. Še le, ko so ga izpregli in drugo pripeto stran prevoza zopet odpeli, se jim je posrečilo, spraviti konja v vodo, katera je k sreči plitva bila, i potem na snho. — Stavimo torej uljudno vprašanje: zakaj se tudi na drugi strani prevoza veriga ne napravi, ker s tem, da hlapec na vrvi prevoz k mostovžu tišči, je vendar za njegu i voznika zelo nerodno i jako nevarno. Pri tej priliki naj nam  bode  dovoljeno,   da zopet omenimo,
sila, imela je vendar v mestu zelo veliko veljave, in kmaln je bil okolo nje krog, nič manjši, kakor okoli glasovite Wilson. Ko se ta prošnjam ne more več braniti, se vzdigne, vse se razkropi, vae posede, in njen čudoviti, veličastni glas začne navduševati vso dvorano. Lorenca se je lahko nagle-dala pevke. Občudovala je njeno fineso in pravilnost njenega obraza, belost lica, "milobo pogleda; a zdelo se ji je, da temu obrazu manjka izraza, volje, telesu pa čarobe. Wil-son je pela izvrstno; njeno petje spravi donni Lorenci kri v bledi obraz. Ko po drugi točki neha strašno ploskanje, se začne plesati.
— Noge ima dolge, pahala pa tudi ne zna rabiti, reče zaničljivo donna Kvirina, prišedši po kontrdansu na svoje mesto.
— No, imaš vsaj zadosti, reče malo ironično donna Lorenca. Ali preveč terjam od vaše dobrosti,  sennor,  nadaljnje proti
Albertu se obrnovši, kateri jo je uže v tretjič zaitonj prišel vabit, — ako vas prosim, da mi pripeljite mojega soproga?
— Tečem ponj, sennora.
— Tamo-Ie je, deje donna Lorenca, ter pokaže s pahalom proti oknu, poleg katerega je pevka sedela.
In mili, tajnostni, lenivi pogled lepa patricijke se sreča z onim mladega Francoza.
— Tolaži se, mrmra Lorenca, donni Kvirini na uho. Don Alberto, draga moja, je ljubi mec Wil8onin, ne boj se tedaj za soproga.
— Ti vendar nij dolgčas? vpraša don Ludoviko, ko priteče k soprogi.
— Nikakor ne; a ker te nijsem poslušala, da bi se bila boljše napravila, prisiljena sem ostati skrita v tem kotn. Toda še nekaj: vsak hoče tej sennori kako razveseliti ; ali bi ne storila tudi midva prav, ko bi je povabila na haciendo?   Ona zna ja-
hati, stavim kaj. Sicer, pošljem ji svojo nosilnico.
— Povabim jo, ako ti hočeš, reče indiferentno don Ludoviko, a veselje ga prešine, in to je soproga zapazila.
— Pelji me k njej ; zdi se mi dostojno, da jo sama povabim.
Oprta na svojega moža gre donna Lorenca leno po nezmerni dvorani. Iz prva čestita pevki, potem pa jo udvorljivo povabi na pohod. Pevka se obljubi za pojutrajni dan.
— Mi računamo se ve da na vas, sennor, deje kreola Albertu, kateri se za to prikloni.
Mesto, da bi šla na stari Bedež, gre donna Lorenca proti stranski sobi.
— Ostani, reče svojemu soprogu, ko jo ta hoče spremiti, povabljaj prijatelje; saj jih veš izvoliti.
Don Ludoviko heče z njo,  a ona deje:
kako zelo potrebni da smo mosta črez Savo pri Sevnici. Ker se o konzorcija, ki j« to delo hotelo spraviti na noga, uže precej čaaa molči, nas uže zopet straši, da bode tako važno podozetje zaspalo, a mi Se dalje morali predani biti milosti i nemilosti nerodnih prevozačev i neukretnemn prevozu.
— (Najden mrtvec.) V Trstu so 29. jan. na morski obali našli mrtvo truplo moža, ki je od Postojne doma, kakor se je iz potnega lista videlo.
— (O gimnaziji na Reki) piše hrvatski „Primorac" : „Učiteljskih sila ima" u na« dovoljno, a žalostno je to , da so najbolje ondje koncentrirane, gdje je najmanja potreba, a najslabije, gdje je najveća. A osobito na Rieci, koju žalibože naši profesori bježe s njezina antihrvatikoga biljega, tako je Žalostan razmjer, da je sva snaga gimnazije u njekojih vrlih starijih profesorih. Oni bu vrstni , nu muževi zastarjeloga sistema nemogu odgovarati uvjetom, koje napredu-juća znanost na njih stavlja. Gimnazij je na Rieci onaj zavod, koj bi mogao našu pobjedu tamo najuspješnije polučiti. Jer druga je svaka institucija prosti produkt moralne i materijalne moći, do čim su škole producent te sile. A kako mogu Sto proizvesti oni, koji sami trebaju kulture i dozrieva? Nam je žao, da moramo takve domače nevolje ovako »coram populo" odgrtati, na ako se iskrena rieč radje čuje nego zagertajuće laskanje, molimo, danas saslušaju mjerodavni krugovi."
— (Kakor pri nas,) tako je tudi na Hrvatskem. I tam se na plesih in javnih veselicah nemškutari, a domači jezik zanemarja. „Obzor" govoreč o plesn v zagrebški kazališni rednti tako-le toži: „Žalibože u dvorani čao si samo žabor njemački i da nisi kadkad čno hrvatsku rieč, nebi nikada ni pomislio da si u hrvatskoj dvorani. Preko krasnih nsna naših krasotica riedko se preli eva hrvatska rieč, a mlada gospoda sekundiraju — njemački! To kvari ugodnost svake zabave čestita Hrvatu."
— (Slovensko gledališče) nam je predstavljalo v četrtek dva komada, oba na občno zadovoljnost občinstva. V igri „Doktor Rabin", veseloigra v 1. dejanji, po francoskem poslovenil V. Mandelc, se je posebno odlikoval gosp. Kocelj, ki je ulogo igralca CJarika res mojstersko izvel. Prav pridna sta bila tndi g. Po d kraj h ek in g. Šmid. G.
Ti me prisiliš, da grem nazaj, ter počakam, kajti nikdar ne bom hotela, da bi te moje kaprice veselje stale. Jaz sem trudna; a ti pstani; Antonio je tukaj.
Don Ludoviko jej poljubi roko, jo vzdigne v naročje, ter jo nežno položi v mehko no-silnico. Komaj se vsede, pa jo vzdignejo Štirje Indijani ter začno iti, pred njimi Antonio in pet ali Sest oboroženih jezdecev. Ko pridejo iz mesta, prižgo baklje, da bi si razsvitljevali pot.
Uro pozneje je sedela kreola z razplete-nimi kitami na balkonu. Podpirala se je z rokami, in premišljevala.
Don Ludovika nij bilo. Noč naBtane. Ogenj, ki je ob navadi naznanjal, da se v haciendi gospod pričakuje, ta večer nij gorel. Niti ena sapica nij pihljala. Kakor v puščavi, bilo je vse tiho. Zdaj pa zdaj se je slišalo „resk" na kakem hribu, kajti zgrudilo se je drevo,   katero  bo leta zmagala.
Jekovec niti nij znal avoje role, tako da je ensemble motil. — Komična opereta: „Izbu jeni lev" od Rrandelna, se je pela in igrala prav dobro. G. Piskarjeva je, akoravno nekoliko še boječa, svoj nalog dobro izvršila. Tndi g. Noli in Meden, kakor gospa Odi so svojo stvar dovoljno izvršili. Orhestru bi prihodnjič priporočali več varnosti.     —o—
— (Farovški list) pravi v zadnjem listu, da so narodne pravljice „čenče." Visoko literarno izobraženje imajo pač res ti časopisji mežnarji.
— (G. No 11 i), tajnik dramatičnega društva, zaznamuje naš sum, da bi on bil v kaki zvezi z noviškim člankom „nekoliko o našem dramatičnem društvu", kot popolnem neopravičen. Mi to g. tajniku na čast in pošteni stvari na resnico radi in z zadovoljstvom konstatiramo.
v Tengeru 32.000 fr., v Chili 50 000 fr. Precej denarja!
Poslano.
Slavnemu c. kr. okr. šolskemu svetu
v Tolminu!
V seji, ki jo je imelo hI. c. kr. okrajno šolsko avetoval8tvo, sklenilo se je razpisati službo drugega učitelja, oziroma podučite!ja v Cćrknem , razen v „Osservatoru" tndi v obeh deželnih listih, to je v „Sočiu in „Glasu.u V „Osservatoru" je; —pav „Soči" in „Glasu", ali je? — „Glas" je prinesel sicer to med novostmi, a kot inserat ne.
Zakaj se ne izvršujejo točno zborovi sklepi? Podpisani krajni iol. svet želi, da se služba brž razpiše , kakor je bilo skleneno, ker „Osservatorja" malokdo naših učiteljev v roke dobi, torej je nemogoče jim to zvedeti, ako ne zvedo po domačih listih.
Krajni šol. svet v Cćrknem 4. febr. 1874.
Poslano.
Razne vesti.
* (V Varažd in u) je napravilo diletant-sko druttvo pod vodstvom advokata Perka hrvatsko gledišče. 30. pr. m. bo igrali Freudeureichovo „Crna kraljica". Dohodki so namenjeni za izdanje Preradovičevib literarnih del.
* (Z ar u bi jen minister.) Med mnogimi hišnimi gospodarji , ki uijso hišnega davka plačali in so bili zato te dni zarobljeni, je bil tudi bivši ngerski finančni minister Kerkapolv.
* (Zanimiva sodba.) V Berlinu je bil mož pred sodnijo, ki je bil dvakrat ubijalec, enkrat pak je ubiti poRknšal. Zavoljo dveh nbojev je bil obsojen na smrt, zavoljo tega pa, ker je še druzega človeka ubiti poskušal, pa je obsojen na 10 let ječe. A žalibog so sodniki meuda opustili povedati, ali ima obsojenec najprej obešen biti, potlej bo še le 10 let sedel, ali narobe. Soduija se sklicuje na §. 47 nemškega kazenskega zakonika, ki tacih slučajev nij pred očmi imel.
* (Koliko Francoska svojim poslancem na leto plača.) V Petr burgu 250 000 frankov, v Londonu 200.000 fr.. na Dunaji 170 000 fr., v Berlinu 140.000f«-., v Madridu 120.000 fr., v Carigradu 110.000 fr., v Rimu papeževemu 110.000 fr., kraljevemu 100 000 fr., v Bernu 60.000 fr., v Bruselu 60.000 fr., v Kopenhagnu 50.000 fr., v Atenah 60.000 fr„ v Buenos-Avres 70.000 fr., v Draždanih 40.000 fr., v Ragu 60.000 fr., v Lisabonu 60.000fr., v Monakovem 50.000 fr., v Washingtonu 80.000 frankov, v Pekingu 85.000 fr., v Stokholmu 50.000 fr.. v Stnt-gartu 50.000 fr., v Teheranu 72.000 fr., v Limi 50.000 fr., v Rio de Janeiro 80.000 fr.,
Divje vpitje roparske tiče je ta padec pozdravilo.
Naenkrat  se  donna Lorenca zdrami Proti  zemlji nagne  čelo, da bi poslušala Smehljaj  ji razsvetli obraz.   Don Ludovik pridirja.
— Urno sem vabil, in mislil Bem, da te še doideni, reče Ludovik, ko ustavi konja Menim, da so tvoji nosilci tekli ?
Namestu, da bi odgovorila, objame donna Lorenca svojega soproga, ter ga dolge stiska k sebi.
— Kaj pa bočeš? jo vpraša končno don Ludoviko.
— Nič; rada te imam, reče mlada žena ter steče v svojo stanico.
V rcanici pa je  donna Lorenca strašno trpela, ker je videla, da ima  pevka njegovega sogroga vjetega.   Dolgi vzdih, kate rega je ravno zadušila, ji je pomočil lice se solzo, katero je pa vendar zatajila.
(Dalje prih.)
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez gtroSkov.
Revalescišre du Barry
v I/Oiff/onu.
Odkar je Nj. sv. napel po rabi izvrstne Reva-lesciere <lu Barry srečno zopet ozdravel in jo mnogo zdravnikov in bolnišnic njeni učinek pripoznalo, ne bo nikdo već nad močjo to drago zdravilne hrane dvomil in navedemo sledečo bolezni katere brez porabe zdravila in brez Btroškov odstrani: bolezni v želodci, v živcih, na prsah, pljučah, jetrah, na žlezah, na slizni koži, v duŠnjaku , v mehurji in na ledvici, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprchavljivost, zapor, driato, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi , šumenje v ušesih, medlico in bljevanje tudi ob času noaećosti, acalno sili),  otožnoat,  Bušenje,  revmntizcm, protin, bledico.
Izpisek iz 76.000 spričeval o ozdravljenji, ki bo bo vBem zdravi lam zoperatavljale:
Spričevalo It, 73,877.
58I>, vVicnerthorgasse, Ofen. 28. februarja 1872. Samo 2 dni sem užival Rcvaleacicrc. To izvrstni) zdravilo je pri meni, v mojem obupnem položaji čudeže storilo, zaradi česar tc zdravilno sredstvo smelo drugo razodetje za trpečo človećanatvo imenujem. Izvrstna RuvaJcsciurc me je od nevarnega katara na pljučah in v duŠnjaku, od vrtoglavice in tifi-čanja v prsih odrešila, katere so vsem le kom kljubovale. To čudežno zdravilo zasluži torej največo hvalo in se more trpečemu človečanBtvu najboljše priporočiti. Florijan K o 1 1 c r,
c. k. vojaški upravnik v pokoji. Tečnojii kot meso.  prihrani Revalesciere pri »draičenih in pri otrocih oOkrat avojo ceno za zdravila.
V plehastih pušicuh po pol funta llgold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. «0 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— Revalesciere-Biacuiten v pnšicah i 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revaleaciere-Chocolatče v prahu in v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 taB 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 taa 10 gold., za 288 taa 20 gold., — za 576 taa 36 gold.
— Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Du-unjl, Wf»llflaehf(aaae Št. 8, v Idjnhl|anl Ed. Mahr, v Qrad«i bratje Oberanzmevr, v Ina-hruku Diechtl & Frank, v Celovol P. Biro-bacher, v Lonci Ludvig MUller, v Maribora F. Koletnik & M. Horio, v Morena J. B. S t o c k h a u b o ii, kakor v vseh mestih pri dobrih le kurjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiia na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
Opomenica.
Konkurzl: Pri c kr. namestništvu v Trstu mesto gozdarskega adjunkta. do konec februarja. — Pri deželnem knjigovodstvu služba olleijula s 600 gold., potem služba ingrosista a 500 gld., vsaka s 50 gld. petletne priklauo, v 4 tednib pri deželnem odboru v Tj ubijani. — Notarsko mesto v Ljubljani, v 4 tednih. — Mesto okrajnega ranoeelnika v Vinieah, b 126 gold. na loto, do konec marca pri e. kr. okr. glavarstvu V umomHL — Pri c kr. rudarski direkciji v Idriji se kupnje 1H00 vaganov pšenice, 1K00 vaganov erži, in 600 vaganov koruze, do 2H. febr. tega leta. —
Tulci.
4. febr n a rj a :
Kvropn:   Rudolf i/. Kamnika.
Pri KlHantm Moritz i/. Strassburga. — llelles iz Gradca. — Ilerling iz Dunaja. — Raitha-rek iz Tržiča. — Gabrin. Inselonič iz Uilino. — Fakolini iz Trsta. — Urof Liohtenberg iz Prapreč.
Pri Mallčn: Seitz, Gerstner i/. Dunaja. — Rorh iž Frankfurta. — pl. Fiehtenau iz Zagreba. — Jeschenag iz Bleda. — Lininger iz Gradca. — Zalut iz Dunaja. — Tomaž iž Kraljevico. — Dcutsrli i/. Varaždina. — Friedrich iz Središča. — Oplatck iz Prage. — Stillinger iz Dunaja.
Ozira vredno!
Medicinsko-popularna razsodba zdravilnosti iti učinka pravega
Wilhelmovega
antiartritif'ik'ga aiitircvmatiriio^a
vaja za čiščenje krvi
po resničnih dokazih.
Lo mnogi dokazi izvrstno uplivnosti zgoraj imenovanoga čaja v protinskih in revmatičnih boleznih, potem pohvalni sprijeni in rab'.ji-iijo od veliko raoijonelnih zdravnikov, so nas napotili, tukaj 0 trm važnem sredstvu govoriti. Veliko jo tistih, ki vsako leto obiskujejo žvepljeno toplico, da hi tam našli /.lajšanji) in oprofoenjfl svojih protinskih ali revmatičnih bolezni, in v resnici so vrnejo doum kot n«>vo ustvarjeni. Dvakrat mora torej tiste boleti, katero omejeno premoženje ali nemoč, od svojega poklica, od svojih ločiti M, izključuje, ndeližiti ae zdravilnosti majko narave; oni so obsojeni na Tedne bolezni. V letu slučaji je tedni, kjer se ta čaj izkažo in jo tategadejj visoke vrednosti. Ta Saj ima flpecitično npljlvnost na IcalnlOO, pot in krv bolnikovo, kar smo po kem eni preiskavi leni« niče in potu opazovali in more vsak na pro-tinu in revuiatizinii trpeči, ki rahi ta čaj, čudno spremembo, posebno v BCalniol (katera so žo v malo dneh vedno bolj in bolj kali in ffoia kaže na dnu, v kateri j so anouiaiuo izpeljano dražočo tvari ne; sam opazovati, pri čemer bode ob cnom veselje doživel, da bo čutil s\ j . bolezen v .-a k il .11 zmanjševati bo in naposled celo izginiti.
liavno tako vzroči ta čaj (vžit, pred ko so spat gro) zbadanje na koži in jako smerno izpaijunje kože, kar bolnemu veilno veliko iz-lajianje dela.
Uživanje tega dija nij nikakor neprijetno, ne nadleguje prenavljanja in pospešuje zolo pri marsikom odpiranje telesa. Torej imamo polni uzrok, zaznamovati ta čaj ko cenilno obogatenju zdravil /oper protin in roviiiatizi'iii m za čiščenju krvi.
Javna zahvala
gONjiodu Franc W i Hudimi, lekarju v Neunkir-ikon, ki jo iznašel aniiarti itinii antirevinatični krvueisiilni čaj. Cisti ki-v zoper protin iu rev-niatizem.
Ako tukaj javnost iiastoj)iiu, je zategadelj, ker smatram prvič za dolžnost, gospodu W iiiiolii.it, lekarju v Neunkircben, svojo iskreno zalivalo izreči za dobroto, ki mi jo je njegov krvočistilni čaj v mojoj rovmatičucj bolezni izkazal in potem, da bi tudi druge, ki so tej lun h j bolezni propali, na taizvistni čaj opozorila. NJsem v stanu, mučno bolečino, ki seui jc skozi celo tri leta pri vsaki vremenski spremembi trpela, popisati, in katerih me nijso mogla ni zdravila, ni avepljene toplice v Badimu pri Dunaji rešiti. Brez spanja valjala sem so celu noči v postelji sem ter tje, nuja slast se jo manjšala vidno, moj izgled su l.ujšal iu cula telesna muč jo pojemala. Po 4 tedne dolgem uživanji imenovanega čaja sem bila Bvojib bolečin celo rešena, in sem šo zdaj, ko It) o tednov ne pijem več čaja, tudi celi telesni pol. ž.tj su je zboljšal. Trdno Bom prepričana, da bodo vsak, ki v enakih boleznih pribeži k temu čaju, tudi i/.uajduika njegovega, gospoda Franc VViihe.nia, kakor jaz, blagoslovil.   Z izvrstnim spoštovanjem
fjirufiea HudMcliiu-Ntreitf't*ld, fsopiuga oberatlajtnanta, na Dunaji, (12—2)        Wabringer Uauptatrasse.
Svarimo pred ponarejanjem i u sleparijo.
Pravi VVilhelinov anriartritičui antirevinatični Čaj za čiščenje krvi ao dobiva le i/, prvo mednarodno fabiikacijo \Vilhehno\ega antiar-tritienega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Noimkircheu pri Dunaji'ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v h obrokov razdt>ljou, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v raaiiinih jedcih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n občinstva so pravi Willieluiov autiartriUčui antirevinatični čaj za riščonjo krvi tudi dobiva: v M aribbru pri Alois Uuandestu ; v C o 1 j i liuumbachovi lekarni, liauscberjevi lekarni, pri Kari Krisperju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, lek. j v 11 o l i r j i pri I rihneu ; v V a r a ž d i n u pri dr. A. Ualterju, lek.; v Slov. G rade i pri J. Kalligaritsthu, lek.; v Ljubljani P. Lassnik.
DnnaJBka borza 6. februarja.
(Izvirno telegraBčno poročilo.)
Knotni drž. do!g v bankovcih .   69 gld. 60
Enotni d.ž. dolg v srebru    .   .   T4   „ b\>
18go di ž. posojilo.....102   „ 7o
kr.
Akcije narodne banke . . 979 Kreditne akcije ...       . 236
London........***
Napol..........9
C. k. cekini.......—
Srebro.........1°7
25
■ iiir
lopa.
.Luč
liiir
Dežni plašči.
Najnovejšo petrolejake varnostne ave-
tiln !■■■> c najboljše konstruiranim m .■ t ji 11 -rim hranilnim lučnikom (1 plaman daje
6 sv.....ih luči), neprepimo najlepša ave-
čava In vendar 61) percentov prihranbe proti vsakemu drugemu iTetilu. 0.» ae ne bi bilo bati konkurencije , ao cene urili ■ iano nizko postavljeno, /.a najboljšo kvaliteto ae garantira.
1 kuhinjska avotilnica a atoklom in ston-jem i.l-. 1111 vred kr. t .. 80.
1 kulun i h k .i, atenaka ali viaeća avotilnica, kompletna kr. 86, gld  l.ao, l.fiO.
1 čedna auhanoka avotilnica, celo kompletna gui. i, i.ao, I ..i. 1.80.
1 najlepše oprave, celo kompletna gld. 9,
a.no, s.
1 aalonaka avctilnica, bogato dokorirana,
superftna gld. 4, A, 6, 8, 10. 1 avetilnica za studiranje  ali delo a «a-
atorom gld. 1, 1,00, 2. 1 atenska avotilnica /.<. hleve, prednjo aobo
Itd. kr. 00, gld 130. 1 vtaoča avutilnica za lilevo, prednjo sobo
Itd. kr. 90, gld. IM, 2. 1 vtaoča avetilnica aa fabrike, delavice,
poalovnice gld. a, 3.60, 3.60.
dohrli <-OHH.
1 vlaeča avetilnica ta obednico a iki ipcoru, Potovaleem, goapodarjem in železniškim prerlna gld 5, 8. uradnikom in aploh vsem tulim ,  ki ao
t viaoča avutilnica sa ohednieo, najfinejša, ,  .   ,       »___.      _.__.
lorU^bron pozlačen gl. 15,'20, V,       «,eiu '»Po.t.TUenl, priporoča .• prar an-
Cene svetilnic se razumevajo kom-       «•«••.. pia«e, ta novozboijianega,
pletDO 8 Stenjem in Steklom Vred. neraadrljivega, nePremočljiveg»blaga. 1 avetilnićin zastor, majhen, arednje An Ti Ploiči Preiegajo ▼ eleganci In trpoćno-kr, 6, fin kr, 10, najfinejši kr. 15.        '»ti vse druge do zdaj izdelovane. Opo-1 avetilnićin zastor srednjo velik, arednje mnjtj SQ mora,  da so ti brca vaoga šiva,
lin kr. 2.1.  ti 11 kr. 35, najfinejši kr. 46.        .    ,. ,.    ,       ,_,
t vatel evctilničnega stenja kr. 4, 6, 8.     «°™J Popravljanju podvrženi, in ao
1 škarje aa svotUnico, jeklo kr. 86. tako narejeni, da ae dajo tudi pri le-
1 aaatorodržeo (branič, da znstor ne zgori) pem vremenu na drugi strani kot elo-
l ciVindrobramo (brani, da steklo ne poči) *antna vrhna "uknJa rabltl
kr. io. 1 k(m v navadni volikosti 42 palcev dolg
l molianičon cillndrodistoc kr. 30. volja 10 gld., vsaka daljen 2 palca voljata
1 podstava   za  svetilnico ,   najlopsa  kr. .   .. .
20, 30. B 1 svetilnićna čopiča,   v najlepših oblikah Kapuco voljojo kos 1 gld.
kr. 15, 85, 85.
1 škripca za viseče svetilnico gld. 1.40, (siluVIlA  '/liliOli«1
1.80, 2.20. e ,    .. B
1 Bteklon cilinder kr. 4, 5, 0. t:il>i Iko
1 atoklena krogla kr. 20, 16, 30. fj 0        J Jfj SO  Mi N
1 111. -1. .i i., posoda za 1 funt petroleja kr.
30, za 2 funta 60 kr. v .mjuihh'.su'll.
Kupci en gros dolnjo rabat.
Bazar Friedman, UHcn, |lrntcr(lrnje 2(1
Pred mrazom je in bo varovala
23#Br zim***** oMeten.
Zimsko blago
iz čiste ovčje volno, katera kakor znano telo varuje- pred vsakim škodljivim vremenom, in je toroj neogibno potrebna, da so zdravjo v mrzlem jesenskem in zimskem vreiuonu vzdrži.
Rokovlce la najboljega angleškega volnenega Buxklnga 1 par aa goapode kr. 60, 70, 90. 1 „       podložene kr. 70, 90, gl. 1-20.
1   „    „       „       dvojne, najfinejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40. X  mm  gospe kr. 40, 00, 80. 1 „      „     fino podloženo kr. 110, BO, gl. 1.
1   „    „     „    dvojne, najflnojie tambur, kr. 80, gl. 1.S0. 1   n        otroke, po velikoatl kr. 80, 40, 60. 1   „    „      „     podložene kr. 60, 60, 70.
Potni in drugi šali
Iz najčistejše volne, najlepše nacrtani. 1 ial za gospode kr. 70, 90, gl. 1.20, 1.60. 1   „   „        „      dvakrat tako dolg gl. 1.60, 1.80, 2. t    .,    „   otroko kr. 40, 60, 80.
Žilni grelci, najbolje vrste.
1 par za gospodo kr. 26, 30, 40, 60. 1   n     n   Roapo kr. 25, 36, 46. 1   „    „ otroke kr. 15, 26.
Zdravilni |»r»iiiki iz najciisU-jHe drevesne
ali ovčje volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej so zelo priporočljivi.
1 aa gospodo kr. 90, gl. 1.20, 1.40.
najfinojai gl. 1.60, 9, 2.50. gospe gl. 1.20, 1.40.
„   najflnejil gl. 1.80, 2.60. otroko kr. 70, 86, gl. 1.
„     najflnejil gl. 1.20, l.r.O, 1.80.
Sr^<li-ii v ilii«* Hpoduje liluče.
1 par za goapode gl. 1, 1.60, 2.
1   „    „        „      najfinejše gl. 1.60, 2, 3.60.
1   .,    „   goape gl. 1.20, 1.80, 2.60.
Dolge in kratke zdravilne nogovice
iz ciste volne.
1 par za gospodo kr. 30, 40, 60, 60.
1   „   visokih za gospe kr. 70, 80, 90, gl. 1.
1   „   za otroko kr. 26, 35, 46,
Zimsk« srajce iz najfinejše volne,
novo šego in lepo, prsa a svilo montirane.
1 za gospode gl. 2.50, 3, 3.50.
1 z hoguto obiitim ii.ipt onk..m gl. 4.60, 6.60.
šlip* ia uo*i»o<l«- iu fro**i»e, jako lep.
1 velja kr. 20, 35, 46, 66.
1     „    iz svilu kr. 60, «>0, gl. 1.
Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe
Iz lijonske svile, malo, bolo gl. 1. n        n n     vezane gl. 1.60.
n        n n     velike, ruztioburvno gl. 2, 2.60. 3.50.
Trebušni inm»ji iz ovčje volne.
Eden 60 kr.
Cepiče za gospe in deklice.
Po najnovejši iogi in najlopie. 1 za gospo gl. 1.80, 2.60, 3, 3.60. 1  .. deklice kr. 60, 80, gl. i.ao, 1.60.
Prcdzaznamovano obilno založeno
Bazar frlediiiaim.
Bašliki iz najboljega sukna.
1 lep z vrvcami gl. 1, 1.60, 1.B0.
1 najfinejši a svilo vc/.an gl. 3, 2.60, 3.
1 za otroko kr. »0, gl. 1.20, 1.60.__
Muf xa gospe in otroke,
1 ia gospe, Jako lop gl. 1.60, 2, 2.60.
Cela garnitura, muf in ovratnik gl. a.fin, 4.60, 6.
1 sa deklice gl. 1.60, 2. _
Celo novo za to »t>zouo.
Ogrinjala za gos pn in deklice: bela, vijolasta, rudeea, modra.
So vsa iz berolinske volne a najlepšimi načrti.
1 aa gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.80.
1 največje, za ogrniti gl. 3.60, 4, 4.60, 5.
1 za deklice kr. 60, 80, 90, gl. 1.20.
MCtif/eniC'čfpice
iz nojflnojio berlinsko volne, s svilo podložene in bogato I >■ -11 k 11 11 m oliipane. K.n:i gl. 4.60, k vratnim delom gl. 6.60.
Posebno za gospode.
Juko lep prodsrajčnlk za gospodo iz najbolje volne a fino prelitimi prsmi, ovratnikom In luknjami sa rokave, tako da ae lohko nad vsako srajco nosi, klnča in greje. Kilmi 60 kr.
Lovske nogavice, visoke.
1 par, velikih, najboljih gl. 1.80.
„    najvočjih ln najboljih gl. 1.60, 1.90, 2.SO.
K.ama£iiJ«? iinjfiiitpjš«p,
1 par, visokih za fzospo gl. 1.20, 1-.60, 1.80. 1   „    aa otroke kr. 80, 70, 80, 90.
Kosmati ovratniki «a gospe.
Silno lopi, za na plese in vhode. Ivini gl. 2.fi0, 3.50, 4.60, 6.
Otročja oblačilca \i ovčje volne.
1 kr. 60 do BO.
1 z rokavi, lopo napravljena gl. 1.30, 1.60, 1.90.
Poti pitati
kot vloga za VBakuvrstno obuvali, vzdržujo nogo suho in toplo, su te.Le, zdravju posebno ugodni. 1 par za gospo iu otroke 25 kr. 1 gospodo 30 kr.
Najnovejše za zimo.
Ia* 5 ffolfiliaui'jev
velja popolno angk-ska zdravilna obleka. Jo
iz amerikansko na turno ko št ninske volno in kot kavčuk raztezljiva. ki telo bitro ogreva In jo v vedno lehkem lzparjanji vzdržuje. Ta obleka varujo po tem premrazenja, kakor tudi drugih bolezni.
Taka obleka za gospodo ali gospo obBtoji iz: srajce, hlač. 2 parov kratkih ali dolgih nogovic, 1 para žilnih grelcev, 1 para vlog za čevlje. To vso h k upaj volja lo S gl«!. blago se take vrste dobiva edino le pri
wii l*ralei*»ti*asse
Kupcem nu debelo so cena zniža.
(294—23)
Izdatelj in za uredninivo odgovoren: Ivan Semen.
Laatnina in tisk „Narodne tiskarne".