Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., št« 67 LJubljana, četrtek 20. marca I94I Cena t Din Upravuistvo ujuDljana, tlnalijeva 6 — Felefoc 4tev 3122, 3123, 3124, 5125. i 120. liiseratni joueie*: Ljubljana, Selen* burgova UL — Tel 3492 (o 3392 Pck! j uZmca Maribor: Grajate! trg •t. ? — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pn pošt ček. zavodih: Ljubil ana »t 17 749. Ubaja vaaK dan rasen pooeueijKa. Naročnina znate mesečno 30 din. Za BBozemstvc 50 din Ureaoittvo: Ljubljana, Knafljeva ulica o. leiefoo 3122. 3123. 3124. 3125. 3120. HariDor, Grajski trg St t, telefon M /455, Celje, Strossmaverjeva ulica fttev 1, telefon ftt 05 Rokopisi ae oe rraCajo Velenapad na Hull Ha tisoče rušilnih in zažigalnih bomb na važno angleško pristanišče Hull, ki so povzročile silno opustošenje — Angleži so v noči na sredo bombardirali ladjedelnice v več nemških mestih London, 19. marca. j. (Ass, Press.) De lovanje nemškega letalstva nad Anglijo je bilo preteklo noč krajevno spet zelo raz-sežno ter se je razprostiralo skoraj preko vsega angleškega otočja. Poglavitni napad je bil izvršen na pristaniško mesto Hull v severovzhodni Angliji. Napad je bil Izredno silovit in ga v angleških službenih krogih označujejo kot najstrahotnejšega, kar jih je doslej doživelo kako pristaniško mesto v vzhodni Angliji. Napad se je pričel v zgodnjih večernih urah ter je trajal skoro neprestano vso noč. Na luko in mesto je bilo vrženih velikansko število za-žigalnlh in rušilnih bomb, ki so povzročile veliko gmotno kodo ter zahtevale tudi mnogo človeških žrtev. V raznih delih mesta so izbruhnili zelo številni požari, med Katerimi so nekateri zavzeli prav znaten obseg. Gasilstvo in gasilske straže so bile neumorno na pos^ vso noč, in tako je uspelo do jutra večino požarov spraviti pod kontrolo. V reševalni službi je to pot sodelovala tudi policija. Pod ruševinami številnih stanovanjskih hiš je našlo smrt večje število prebivalcev. Pionirji neumorne odkopavajo groblje ter spravljajo na dan ranjence, ki jih je še precej pod ruševinami. Angleška protiletalska obramba je bila zelo aktivna in so več ur neprestano grmeli protiletalski topovi. Skupine Spitfireov so se ponovno spopadle z nemškimi bombniki. Po doslej znanih podatkih sta bila dva nemška bombnika sestreljena, eden od teh v zgodnjih jutranjih urah v bližini obale grofije Norfolk. Večje skupine nemšk h letal so preletele tudi londonsko področje in je imel London preteklo noč najdaljši alarm v teku sedanjega leta. Na razne mestne okraje je bilo vrženih večje število bomb. Skoro vso noč se je čulo streljanje protiletalskega topništva. Napad na London pa je bil, dasi zelo dolgotrajen, vendar le lažjega značaja. Razen Hulla in Londona so nemška letala napadla še razne druge daleč vsaksebi ležeče cilje, zlasti v osrednji in severni Angliji. Vsi ti napadi pa so bili prav tako samo lažjega značaja in doslej ni poročil o večji škedi ali človeških žrtvah. Nemška službeno vojno poročilo Berlin, 19. marca. n. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške voiske beleži v svojem današnjem službenem vojnem poročilu: Pri nekem sunku proti južnevzhodni obali Anglije ie neki naš br/i to.pedni čoln potopil dve tovorni ladji s skupno 10.000 tonama, ki sta pluli v sovražnemu konvoju. Neka podmernica je torpedirala in potopila dve oboroženi tovorni ladji s skupno 13.000 tonami, neka druga podmornica oa 3500 ton sovražnega ladijskega prostora. Večje skupine naših bojnih letal so v pretekli noči snet napadle vojaške in važne vojne gospodarske objekte v Veliki Britaniji. Posebno ie bil vso noč bombardiran Hull ob ustju reke Humber z velikim številom eksplozivnih in zažigalnih bomb vseh kalibrov. Mnogo požarov je izbruhnilo v pristaniških obiektih in pre-skrbovalnih napravah. Pcdnevi je bila učinkovito bombardirana neka tovarna ladja v Kanalu sv Jurija Ladja se je ustavila in se močno nagnila na stran V sredozemskem prostoru so nemška izvidniška bojna letala 16. marca na adla 40 km zajradno od Krete močno skupino sovražnih vojnih ladij, ses4 avl i eno iz 2 oklopnic. 6 križark ter 2 do 3 rušilc?v. Obe veliki bojni ladji sta bili zadeti z letalskimi torpedi. Sovražnik se je v pretekli noči pojavil nad severno Nemčijo in je bombardiral dve obalni mesti z zazidalnimi in eksolo-zivnimi bombami. Skoda ie neznatna. Uspelo ie vse požare že v kali zatreti. Nekaj civilistov ie bilo ubitih, večje število pa ie ranjenih. Sovražnik je izgubil pet letal, dve od njih so sestrelili nemški nočni lovci. Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje eporišče. Uspeh pri napadu na sovražno vojno brodovie zapadno od Krete so dosegli poveljnik skupine bojnih letal kapetan Ko-wa'evski ket poveljnik svojega t rpedne-ga letala s posadko nadporočnikom Lo-renzom. narednikom-vodnikom Henzejem in narednikom Lehmannom ter oo-cčn;k B~ck kot poveljnik dniTC^a tornedega letala s posadko narednikom-vodnkom Schmit.tom. podoficirjem Briicknerjem in narednikom-vodnikom Kateriom. Angleški cilji: Kiel—Wilhelmshaven London, 19. marca. j. (Reuter.) Angleško letalstvo je preteklo noč osredotočilo sveje napade v prvi vrsti proti lukam v severni Nemčiji, kjer so bili zlasti bombardirani doki in industrijski predeli v Kielu in VVilhelmshavenu. Močnejši napad je veljal tudi petrolelsk m rezervoarjem v Rotterdamu. Komunike letalskega ministrstva pravi, da so letala navzlic mestoma zelo izpremenljivim vremenskim prilikam dosegla dobre zadetke. V Kielu tn VVilhelmshavenu je nastalo mnogo eksplozij in izbruhnili so požari, med katerimi so bili mnogi prav znatnega obsega. 6e več požarov je izbruhnilo med petro- lejskimi rezervoarji v tistem delu rotter-damske luke. ki je določena za petrolejske transporte. Druge skupine angleških letal so nadalje bombardirale doke v Em-denu. dve letališči na Holandskem ter vojaške cilje v Texelu. Včeraj preko dneva so angleška letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala nemške ladje ob holandski obali. Eno angleško letalo se s teh poletov ni vrnilo. Berlin, 19. marca. AA.. (DNB.) Preteklo noč so manjše skupine angleških letal napadle mesta v severozapadni Nemčiji. Kakor tudi prejšnjo noč. je hitro in odločno nemško protiletalsko topništvo sovražnim letalom preprečilo napad. Angleškim letalom se je posrečilo vreči nekaj zažigalnih in rušilnih bomb z močnim eksplozivnim sredstvom na neko večje mesto v severozapadni Nemčiji. Goreti je začelo nekaj stanovanjskih hiš. toda požare so kmalu omejili Poleg tega so angleška letala poskušala napasti nekatere kraje v južni Nemčiji. Tudi te napade je nemško protiletalsko topmštvo preprečilo. Kiel, 19 marca. AA. (DNB.) Med več-urnim napadom v pretekli noči so sovražnikovi bombniki zmetali na Kiel in njegovo okolico več zažigalnih in razstrelilnih bombft ki so večinoma padle na poslovne mestne dele in na stanovanjske dele Zažigalne bombe so povzročile manjše in večje požare, ki so jih pa hitro pogasili Bombe so poškodovale kliniko in neko šolo. Bilo je nekaj mrtvih in ranjenih. Hamburg, 19. marca. AA. (DNB.) Umrlo je še nekaj hudo ranjenih oseb, ki so bile žrtve bombardiranja Hamburga v noči na 13. in 14. marec. Tako je število žrtev naraslo na 57 mrtvih. Amsterdam, 19. marca. AA. (DNB.) Angleški bombniki so preteklo noč metali bombe na razna mesta v Holandijl. Večina bomb je padla na odprto polje. Škodo so napravile na steklu po vrtovih. V nekeme mestu je bilo ubitih 6 oseb. hudo ranjenih pa jih je bilo 13 Na raznih krajih v Holandijl so v zadnjem času našli tempirane bombe, ki eksplodirajo šele p< nekaj urah Tukajšnji uradni krogi izjavljajo. da metanje tempiranih bomb nj nobene vojaške važnosti in ima za cilj tero-riziranje civilnega prebivalstva. Napad na velik angleški konvoj Berlin, 19. marca. n. (Štefani) Davi sta sta dva nemška bombnika, ki sta bila na izvidniškem poletu v bližini angleške obale, nblHela na ogromen angleški konvoj. V njem je bilo 36 oboroženih tovornih ladij in spremljalo ga je 6 rušilcev. Obe letali sta bili takoj sredi dežja protiletalskih granat, vendar sta naglo napadli. Dosegli sta pomemben uspeh. Ena 5000 do 8000 tonska ladja je bila potopljena. ena 2000 tonska pa hudo poškodovana. Vojne operacije v Afriki Angleške čete, ki prodirajo iz Italijanske Somalije, so zasedle Džidžzgo, prometno središče v južno vzhodni Abesiniji — Bitka za Keren se nadaljuje podmornice v ameriških vodah? Po izjavi angleškega veleposlanika v Ameriki, lorda Ha!lfaxat je bala washingtonska vlada na to že opozorjena — Nemci vest odločno zanikajo VVashington, 19. marca. j. (Ass. Press) Namestnik zunanjega ministra Sumner Welles je sinoči sprejel predstavnike časopisja, ki jim je izjavil, da je prejel od angleškega poslanika lorda Halifaxa obvestilo, da je bila v severnem Atlantiku opažena nemška podmornica. Ker je to tudi za širšo javnost zelo zanimiv pojav — je naglasil Weles — naj o tem podam nekaj podrobnosti: Sinoči, kasno zvečer, mi je angleški poslanik Halifax sporočil, da je poveljstvo angleške vojne mornarice obvestilo poveljstvo ameriške vojne mornarice, da ima na razpolago informacije, da je neka nemška podmornica dospela na nekem mestu v neposredno bližino severne ameriške atlantske obale. Glede še nepotrjenih informacij, da bi prispele v Atlantik tudi nemške križarke, ni mogoče reči še ničesar točnejšega. Glede nadaljnjih informacij o kretanju nemških podmornic je Welles predstavnike časopisja napotil na ameriško vojno ministrstvo. New York, 19 marca. j. (AR) Nemčija je včeraj sicer takoj demantirala vse vesti, da bi bile kakršne koli nemške pomorske vojne edinice poslane v severni Atlantik v bližino ameriških obal. Navzlic temu pa so vesti o navzočnosti nemških podmornic v severnem Atlantiku vzbudile v Ameriki silno pozornost, ter so ameriške poročevalske agencije in listi obširno poročali o dogodku. Agencija Associated Press poroča iz Londona, da so bile Zedinjene države z merodajnega mesta obveščene, da je najmanj en odred nemških podmornic pre-plul Atlantski ocean v svrho nadaljnjih operacij v bližini ameriške atlantske obale. Podrobnosti o teh informacijah drži ameriška vlada v največji tajnosti. Ako se izkaže, da so resnične, potem sta samo dve možnosti: ali bodo nemške podmornice poizkušale napadati ladje, natovorjene z ameriškim vojnim materialom za Anglijo, kar se bo kmalu izkazalo, ali pa so opažene podmornice tako zvane trgovinske podmornice, kakršne je Nemčija pošiljala v Združene države že v svetovni vojni. »New York Sun« obravnava ob tej priliki staro verzijo, da utegne imeti Nemčija za svoje napadalno brodovje in podmornice tajna oporišča na zapadni zemeljski polkrogli. Morda so nekje na samotnih otokih v Karibskem morju. List navaja nato, da je sam Roosevelt ob izbruhu vojne opozoril, da so bile v bližini ameriške atlantske obale tedaj opažene neke podmornice, katerih narodnosti ni bilo mogoče ugotoviti. »Journal American« poroča v tej zveri pod velikim naslovom, da je bila podvojena patrolna služba angleških mornariških edinic in letalstva vzdolž ameriške oceanske obale in da je namen ojačene patrolne službe zaenkrat ta, da se ugotovi, ali je na govoricah o prihodu nemških podmornic kaj resnice, ali pa gre morda spet le za nov podvig živčne vojne. Ko so davi ameriški novinarji v Berlinu na merodajnih mestih stavili vprašanje o tej zadevi, jim je bilo odgovorjeno, da Nemci niso tako naivni, da bi napadli ameriške ladje v bližini ameriške obale in izzvali spor z Zedinjenimi državami. Nemški uradni krogi so mnenja, da je bila- vest o nemški podmornici, ki da je na poti proti ameriškim obalam, lansi- rana z namenom, da vznemiri ameriški narod in morda tudi, da ustvari v interesu ameriške municijske industrije vojno razpoloženje med prebivalstvom Zedi-njenih držav. Rim, 19. marca. p. »Popolo di Roma« objavlja poroč.lo iz Berlina, da v berlinskih merodajnih krogih najodločneje de-mantirajo vesti, da se nemške podmornice mude na Atlantskem oceanu v ameriških vodah. Na uradnih mestih izjavljajo, da so te vesti brez vsake podlage, v kolikor se tičejo ameriških teritorialnih vod. Veliki manevri ameriških podmornic VVashington, 19. marca. s. (Reuter.) Ameriško mornariško ministrstvo je sporočilo, da so se pričeli veliki manevri ameriških podmornic v bližini Atlantskih obal Zedinjenih držav. Ministrstvo z ozi-rom na to opozarja vse trgovske ladje, raj bodo previdne na svojih vožnjah. V uradnih krogih pa izrecno opozarjajo, da nimajo ti manevri nobene zveze s poročili o udejstvovanju edinic nemške vojne mornarice v bližini ameriških obal. Vprašanje varnostnega spremstva New York, 19. marca. s. (Ass. Press). Ameriški mornariški strokovnjaki so dali Angležem nasvet, da naj spremene sistem za zaščito svojih trgovskih ladij na poti preko Atlantika. Po mnenju merodajnih ameriških mornariških krogov se sistem oboroženih ladijskih konvojev ni obnesel in j naj bi bil opuščen. Namesto tega naj bi \ okoli 50 angleških rušilcev vršilo stalno patruljno službo na 3.000 km dolgi poti od obale Labradorja do Anglije. Washington, 19. marca. j. (Ass. Press) Glede na pisanje nekaterih ameriških listov, češ da je Roosevelt v svojem govoru indirektno dal razumeti, da bodo transporti ameriškega vojnega materiala v Anglijo pluli pod varstvom ameriške mornarice, je bilo z uradnega mesta sporočeno, da niti predsednik Roosevelt, niti namestnik zunanjega ministra Welles nista ob nobeni priliki omenila ameriškega varnostnega spremstva za te pošiljke. Vse vesti ameriškega tiska, zasnovane v tem smislu, so netočne. Razprava o kreditih za pomoč Angliji Washingt°n, 19. marca. s. (Columbia BS.) Ko je včeraj reprezentančna zbornica pričela z razpravo o kreditu za Izvedbo zakona o posojanju vojnega materiala, je bilo na seji izmed 435 poslancev navzočih samo 110 Po štirih urah razprave je ostalo na seji samo še 40 poslancev, ob koncu seje pa samo še 15. Opozicija tolmači maihno zanimanje poslancev za razpravo neugodno za vlado, v vladnih krogih pa poudarjajo, da bo zbornica, kakor je storil to že kred:tni odbor, brez dvoma še nocoj z ogromno večino odobrila predložene kredite. VVashington, 19. marca. AA. (OFI) Vojno ministrstvo poroča, da so Fordove tovarne in tovarne General Motors pristale na to, da zgrade štiri tovarne za Izdelovanje letal, ki bodo na leto Izdelale 2400 bombnikov srednje vrste ln 2900 bombnikov težkega kalibra. Kairo, 19. marca. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem službenem poročilu: IJtifa Nobene spremembe. Eritreja: Zavzete so bile nadaljnje važne postojanke južno od Kerena Italijanski protinapadi so bil zopet odbiti z resnind izgubami za sovražnika. Položaj se razvija ugodno. Abesinija: Pritisk abesinskih čet se razvija v smeri proti Debru Markosu 17. marca Je bilo zasedeno mesto Džidžiga, važno prometno središče v južnovzhodni Abesinl; Drugod se splošno napredovanje nadaljuje. London. 19. marca. s. (Reuter) Glede zavzetja Džidžige še ni mnogo podrobnih podatkov. Izvedelo se je le. da so mesto zasedle angleške čete. ki so prodrle proti severu iz Italijanske Somalije preko Da-gabura. Mesto je bilo zasedeno v ponedeljek zvečer. Džidžiga je zelo važno cestno križišče. Skozi mesto vodita dve cesti iz Ad;s Abebe v Mogadiscio. Polee tega je z zavzetjem Džidžige odločena tudi usoda Hararja, drugega največjega mesta v Abesiniji, ki leži samo 80 km dalje od Džidžige. S padcem Džidžige bo zelo olajšana preskrba angleške vojske v južnovzhodni Abesiniji, ker bodo sedaj angleške Hete dobile stik z Berbero, odkoder j* daljava za tri četrtine manjša nego od Mogadiscia do Džidžige. Italijanom je pc padcu Džidžige odprta samo še ena cesta proti obali Indijskega oceana, namrtč železniška proga v Džibuti v Francoski Somaliji. Akcije angleških letal Kairo, 19. marca s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem poročilu: Južnoafriška letala so v ponedeljek napadla sovražno transportno kolono na cesti pri Džidžigi. Včeraj so letala izvedla napade na sovražne postojanke severno od mesta V ponedeljek je bilo bombardirano tudi letališče v Aui, 100 milj vzhodno od Adis Abebe Nadalje je bil napader. vlak, ki je vozil na progi proti Avaša Vlak je bil zaradi strojniškega ognja prisiljen, da je prekinil vožnjo. V Eritreji so angleška letala izvedla nove napade na sovražne postojanke pri Kerena Z vseh teh operacij so se vrnila vsa angleška letala. Borba za trdnjavo Keren v Eritreji London, 19. marca. L (Reuter) O bojih pri Kerenu javljajo danes naslednje nove podrobnosti: Preteklo soboto so indijske, angleške in svobodne francoske čete pričele z velikim napadom na utrdbe okoli mesta. Uvod v napad je tvorilo silovito bombardiranje s strani letalstva pretekli petek, nato pa v soboto zaporni ogenj topništva. Angleške in indijske čete so potem prešle ▼ napad na nož proti Bigadirskemu vrhu, najvažnejši gorski postojanki v okolici mesta, ter so ga po kratkem boju zavzele. Sledil je prodor angleških tankov, ki so brez večjih izgub prispeli preko sovražnih postojank. Italijani so s topniških in strojniških postojank v gorovju obstreljevali angleško vojsko, toda zaman. Druga skupina angleške in indijske vojske je s podporo francoskih čet napadla s severa in je zasedla drugo postojanko. Keren brani po angleških cenitvah okoli 25.000 italijanskih vojakov, med katerimi so tudi elitne čete »savojskih sre-nadirjev«. Italijani razpolagajo z močno utrjenimi postojankami okoli mesta v višini nad 2000 m. Italijansko vojno poročilo Rim, 19. marca. n. (Štefani) V svojem današnjem 285. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske: V severni Afriki so naša letala bombardirala sovražne motorizirane oddelke in čete. V vzhodni Afriki se je nadaljevala borba na bojišču pri Kerenu, kjer so Angleži zbrali velike sile na kopnem in v zraku. Naše čete so v odločnem odporu odbile sovražnika, prešle v protinapad ter mu prizadejale hude izgube. Neka skupina naših lovskih letal je nenadno napadla neko sovražno letalsko oporišče in uničila osem letal Z albanskih bojišč Po hudih bojih v preteklih sedmih dneh je nastopilo v glavnem zopet zatišje Atene, 19. marca. j. (At. ag.). Snoči je bilo preko atenskega radia objavljeno pojasnilo informacijskega ministrstva o najnovejšem položaju na albanski fronti Pojasnilo pravi, da je ofenziva na osrednjem frontnem odseku trajala z veliko silo celih sedem dni. Včeraj so ofenzivne akcije prenehale in je bilo na centralnem frontnem odseku le še večje delovanje grških izvidniskih čet Grške patrulje so uspe-"no delovale na raznih delih bojišča, ter sc se vrnile na izhodišča z zelo važnimi podatki. Pn izvidniških akcijah je grške č-ite podpiralo tudi topništvo, ki je izvršilo svoje naloge ze'o uspešro. Po informacijah iz verodostojnih virov je treba tolmačiti dejstvo, da italijanske čete že dva dni popolnoma mirujejo, na ta na>-čin, da si s* ražnik prizadeva svoje dezor-gan zirane čete spet urediti. Ni pa veliko verjetnosti, da bo sovnažžnik po;zkušal novo ofenzivo, ko bo uredil svoje vrste. Ta ofenziva bi namreč pomenila riziko, . . • • • - « ' i * • « « ^ . a Urške čete zdaj utrjujejo svoje postojanke. tako, da bodo postale še bolj nezavzet-ne, kakor so bile kdajkoli doslej. Kairo, 19. darca j. (Reuter). Angleški zunanji minister Eden je posla' predsedniku grške vlade Kcrizisu brzojavko, v kateri izraža svoje veliko zadovoljstvo in veselje nad sijajnim uspehom Grkov, ki jim je uspelo odbiti zadnje silovite itaijan&ke napade. Napad na Malto Malta, 19. marca j. (Reuter) Sinočnji komunike pravi, da so se sovražna letala v torek večkrat pojavila v bližini otoških obal, vendar niso v nobenem primeru poskušala prodreti nad otoško ozemlje. Grško uradno poročilo Atene, 19. marca. n. (At ag.) Vrhovno poveljstvo grške vojske je v pretekli noči objavilo naslednje 143. vojno poročilo: Sovražnik je poskušal včeraj sprožiti več napadov. Bil je vselej z znatnimi izgubami odbit V dolini reke Vojuše so grške čete pri neki uspešni operaciji ujele 165 Italijanov, med njimi 4 oficirje. Sovražna letala so včeraj bombardirala mestece Kiparisio na zapadnem Pelopo-nezu. Nekaj ljudi je ubitih in ranjenih, gmotne škode je bilo le malo. V Tesali j i so sovražna letala bombardirala in s strojnicami obstreljevala nekaj kmečkih vasi. Napravila niso nobene materialne škode. Hud napad na Orač Atene, 19. marca. j. Poveljstvo angleškega letalstva v Grčiji pravi v danes objavljenem komunikeju, da je angleško letalstvo izvršilo včeraj zelo uspešen napad na albansko luko Drač. Pri napadu so an- gleška letala naletela na zelo močan protiletalski ogenj, toda navzlic temu so zadela določene cilje, na katerih so nastale eksplozije in izbruhnili požari. Neka druga skupina angleških letal je napadla transport italijanskih tovornih avtomobilov na cesti Glava-Buzi severno od Te-pelenija. Nekaj bomb je transport direktno zadelo. Vsa angleška letala so se nepoškodovana vrnila. Italijansko poročilo Rim, 19. marca n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi o položaju v Albaniji v svojem 285. službenem vojnem poročilu: Na grški fronti nikakih posebnih dogodkov. Nov Edenov sestanek s Saradzoglom Kairo, 19. marca. s. (Reuter) Nocoj je bilo tu uradno objavljeno, da se je angleški zunanji minister Eden včeraj na otoku Cipru vnovič sestal s turškim zunanjim ministrom Saradzoglom Kairo, 19. marca. s. (Reuter) Uradni anglešik komunike o včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov Edena in Sarad-zogla pravi, da sta oba zunanja ministra proučila ves razvoj mednarodnega položaja, odkar sta se pretekli mesec o priliki obiska zunanjega ministra Edena v Ankari zadnjič sestala. Tudi o priliki včerajšnjega sestanka je bila zopet ugotovljena popolna istovetnost v stališču obeh vlad. Med novimi dogodki, ki so utegnili tvoriti predmet razgovora med zunanjima ministroma Edenom in Saradzoglom, omenjajo nedavno poslanico kancelarja Hitlerja tukajšnjemu predsedniku Ine-niju ter odgovor slednjega kancelarju Hitlerju, ki je bil ravno danes uradno izročen v Berlinu. Bardossy odpotuje danes v Nemčijo Berlin, 19. marca, n (DNB). Iz Budimpešte poročajo, da bo madžarski zunanji minister grof Bardcssv jutri z rednim br-zovlakom odpotoval iz Budimpešte v Nemčijo. kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom. Petainov zaupnik na poti v Berlin Betn, 19 marca, j (DNB) Iz Vichvja poročajo: Namestnik generalnega tajnika predsedstva vlade Benoist Mechin ki se lahko smatra za posebnega zaupnika mar-šalla Petaina, bo v kratkem odpotoval skozi zasedeni del Francije v Berlin. Mechin je bil pred kratkim že enkrat ▼ Berlina, r. neki posebni mi« ji. Uredba o mirnodobnih vojaških invalidih Uredba je stopila včeraj v veljavo Beograd, 19. marca. p. Današnje »Službene Novine« objavljajo uredbo, ki jo je predpisal ministrski svet na predlog ministra za vojsko in mornarico m ministra za socialno politiko ter narodno zdravje o mirnodobnih vojnih invalidih. Uredba ima poleg drugih naslednje določbe: CI. 1. Za mirnodobne vojne invalide se smatrajo vojaške osebe (oficirji, vojaški uradniki, civilni državni uslužbenci v službi vojske in mornarice, kaplarji, redovi in mornarji pri služenju obveznega roka, gojenci vojnih šol, graničarji in obvezniki iz rezerve), ki vrše v mirni dobi vojaško dolžnost ali službo ter ob priliki iste brez lastne krivde dobe rane ali poškodbe ter se zaradi tega njihova sposobnost za gospodarsko delo v splošnem zmanjša v toliki meri, da Jih pristojna vojaška oblast proglasi za invalide. Ne smatra se za krivdo poškodba iz nemarnosti. CI. 2. Pravico do državne zaščite in podpore po določbah te uredbe morejo uživati: a) Mirnodobni vojni invalidi in njihovi otroci, b) Rodbine in starši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov. c) Rodbine in starši vojaških oseb po čl. 1 te uredbe, ki so izgubili življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe ali ob priliki iste. V rodbino se računajo zakonska žena, zakonski otroci, izvenzakonski otroci, ki Jih je poškodovani, umrli ali padli priznal pred državno oblastjo svečenikom ali svojim starešino, kakor tudi oni, katerih izvenzakonski oče je bil ugotovljen z razsodbo rednega sodišča, in ki so bili rojeni, predno je izvenzakonski oče dobil rano ali poškodbo, zaradi katere je bil proglašen za invalida, kakor tudi otroci, ki so bili po zakonskem potu prisvojeni, če jih je poškodovani, padli ali umrli vzdrževal. Starši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov in vojaških oseb po členu 1 te uredbe, ki so izgubili življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe, ali ob priliki iste, Imajo pravico do podpore ali zaščite, če je bil potomec edini hranilec in nimajo potrebnih sredstev za življenje. CI. 3. Pravice do državne zaščite in podpore nimajo: a) Oseba, ki se sama pohabi ali poškoduje z namenom, da se izogne vojaški dolžnosti ali službi, b) Oseba, ki pobegne iz vojske ali iz vojaške dolžnosti. c) Oseba, obsojena zaradi veleizdaje. d) Oseba, ki poskuša z namenom, da bi se izognila vojaški dolžnosti ali službi, izvršiti samomor. e) Oseba, ki prostovoljno služi neprija-telju v protinarodnih interesih. f) Rodbine in starši zgoraj naštetih oseb. g) Rodbine in starši vojaških oseb po čl. 1 te uredbe, ki v namenu, da bi se izognili vojaški službi, izvrše samomor ali pa so bile obsojene na smrt. Zaščita in podpore Cl. 4. Zaščita in podpore, ki jih daje država invalidom, obstoje: a) v zdravljenju, b) v dajanju protez ln drugih ortopedskih pomožnih sredstev, c) v dajanju službe in dela, d) v gospodarskem jačenju, e) v strokovnem pouku, f) v dajanju olajšav pri izvrševanju dela, g) v znižanini voznini na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji. h) v invalidskih podporah in dokladah, 1) v dosmrtnem vzdrževanju v Invalidskih domovih. Članom rodbin ln staršem po točkah a, b, c te uredbe daje država zaščito in podporo: 1. v gospodarskem jačanju, 2. v olajšavah za samostojno gospodarsko delo, 3. v dajanju služb in dela, 4. v podporah in dokladah. Naslednji členi urejajo vprašanja zdravljenja, dajanja protez, službe, dela, gospodarskega jačanja, strokovnega pouka, olajšav za samostojno gospodarsko delo. Mirnodobni vojni invalidi Imajo pravico do brezplačne vožnje, kadar potujejo na poziv oblasti. Ce so invalidi prve skupine, imajo Isto pravico tudi njihovi spremljevalci. Kadar potujejo mirnodobni vojni invalidi v zasebnih zadevah, imajo pravico do polovične voznine na vseh prometnih sredstvih. Isto pravico imajo spremljeval- ' ci invalidov po odstavku 1. tega člena. Denarna podpora Po členu 23. se dele mirnodobni vojni invalidi v 9 skupin po ugotovljeni odstotni sposobnosti za pridobivanje: V prvi skupini so invalidi s 100 odstotno nesposobnostjo, ki jim je za splošno življenje potrebna tuja pomoč. TI dobe na račun podpore po 9.000 din na leto. V drugI skupini so invalidi s 100 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 7.000 din na leto. V tretji skupini so invalidi z 90 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 6.480 din na leto. V četrti skupini so invalidi s 70 odstotno nesposobnostjo, ki Imajo pravico do podpore 5.760 din na leto. V peti skupini so invalidi s 70 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 5.040 din na leto. V šesti skupini so invalidi s 60 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 4.320 din na leto. V sedmi skupini 60 invalidi s 50 odstotno nesposobnostjo, ki Imajo pravico do podpore 3.600 din na leto. V osmi skupini so invalidi s 40 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 2.160 din na leto. V deviti skupini so invalidi s 30 odstotno nesposobnostjo, ki imajo pravico do podpore 1.440 din na leto. Nesposobnost izpod 30 odstotkov se ne upošteva. Mirnodobnim invalidom prve skupine pripada še posebna doklada za nego in tujo pomoč v znesku 9.000 din na leto. Podpora in posebna doklada za nego ln tujo pomoč pripadata ne glede na Imovinsko stanje, plačo, pokojnino, druge podpore in nagrade po odredbah posebnih zakonov. Za podpore in doklade se ne plačuje noben davek, niti samoupravne doklade. Posebne doklade Mirnodobni invalidi, rezervni oficirji in rezervni vojaški uradniki, zasebnih poklicev dobivajo poleg podpor in družin- skih doklad po § 29 te uredbe še posebno doklado: V 1. draginj skem razredu 600 din na mesec, v 2. razr. 480 din, v 3. razr. 800 din. Pravico do posebne doklade imajo te osebe, če od imetja ali osebnega dela katerekoli vrste ali pokojnine nimajo na mesec bruto dohodkov v L drag. razredu nad 1500 din, v 2. nad 1200 din, v 3. nad 900 din. Pravico do posebnih doklad imajo tudi družine umrlih oseb, navedenih v prvem odstavki, kakor tudi družine rezervnih oficirjev in rezevrnih vojaških uradnikov, ki so izgubile življenje v izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe, ali ob priliki te službe pod pogoji v odstavku 2. Te doklade znašajo: V 1. drag. razredu 300 din, v 2. razr. 240 din, v 3. razr. 150 din. Cl. 29. pravi: Mirnodobski vojaški vojni invalidi 2., 3., 4., 5. in 6. skupine, ki so siromašnega stanu v smislu te uredbe, bodo prejemali draginjske doklade zase in za vsakega člana rodbine po ČL 2. odstavek 2. te uredbe, ako imajo pravico do doklad po tej uredbi, in sicer: v 1. drag. razr. 1080 din na leto, v 2. razr. 720 din, v 3. razredu 360 din. Cl. 30. določa: Rodbine po ČL 2 odstavek 1 točka c) prejemajo podporo 1056 din na leto. Ako so te rodbine siromašnega stanu, prejemajo mesečno draginjsko doklado in sicer v 1. drag. razredu za nosilca prava 90 din in za vsakega otroka pa 40 din, v 2. razredu za nosilca prava po 50 din in za vsakega otroka po 45 din, v 3. razredu po 30 din. Mesečna draginjska doklada pripada otrokom do končanega 16. leta starosti, oziroma 23. leta starosti, ako se šolajo. Cl. 31. Roditelji vojaških oseb po CL 1. te uredbe, ki so padli ali umrli v izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe, prejemajo naslednje podpore: oba roditelja 2112 din na leto, en roditelj 1065 din na leto, roditelji prejemajo tudi mesečno draginjsko doklado in sicer v 1. drag. razr. po 90 din za vsakega roditelja, v 2. razr. po 60 din, v 3. razr. po 30 din. CL 39. določa: Aktivni oficirji in vojaški uradniki, civilni državni uslužbenci v službi vojske in mornarice, podoficirji in godbeniki, ki zaradi ran ali poškodb, dobljenih v okoliščinah po ČL 1. te uredbe postanejo nesposobni za službo, in ki se po svoji kvalifikaciji ne bi mogli uporabiti na dosedanjih mestih ter bodo proglašeni za mirnodobne invalide od 1. do 7. skupine, pridobe pravico do pokojnine ne glede na to, koliko časa so bili v službL Za določanje količine osebne pokojnine in osebne doklade, se jim računa, kakor da so jih prebili v službi: 35 let za invalide 1. in 2. skupine, 30 let za invalide 3. skupine. 25 let za invalide 4. skupine, 20 let za invalide 5. skupine. 15 let za invalide 6. skupine, 10 let za invalide 7. skupine. Ostale odredbe določajo, kako se plačuje v uradniški pokojninski fond zaostanek. Naslednje odredbe navajajo pogoje za izgubo in ustavitev podpore in sicer, če so prizadeti zakrivili zlorabe, tatvine, beračenje, pijančevanje, hazardiranje, nemoralno življenje, zanemarjanje družine itd. Uredba je stopila danes v veljavo, pravilnik za njeno izvrševanje pa bo izdal minister za vojsko in mornarico v soglasju s pristojnimi ministrstvi. Nove turške divizije v Traciji Carigrad, 19. marca. s. (Reuter.) Na mejo v evropski Turčiji je bilo poslanih te dni 4 ali 5 novih turških divizij. Tri divizije so razmeščene v bližini Dardancl. Darlan spet v Vichyjti Vichy, 19. marca..s. (Ass. Press.) Podpredsednik francoske vlade admiral Darlan se je vrnil iz Pariza, kjer je imel razgovore z nemškim poslanikom Abetzom in francoskim poslanikom de Brinonom. Za soboto je napovedan prihod poslanika dc Brinona v Vichy. V Maroku ni Nemcev Ca^»blanca, 19. marca. AA. (DNB.) Tukajšnji dopisnik »United Pressa« se je pogovarjal z nekaterimi predstavniki najvišjih francoskih oblasti v francoskem Maroku, ki so mu odločno Izjavili, da ao popolnoma neresnične vesti, ki se od časa do časa širijo od gotove strani in ki trd.jo, da je v francoskih posestih v severni Afriki mnogo Nemcev. Visoki francoski uradniki so Izjavili, da v francoskem Maroku Nemcev sploh nI, kaj šele nemških vojakov. Tam so samo nemški člani nemško-italljanskega odbora za premirje. ki so v Casablanci ln Fezu. Na vprašanje dop'snika, aH v francoskem Maroku ni nemških agentov tajne pol'clje, je eden od francoskih uradn'kov odgovoril z vprašanjem: Ali so v Zedinjenih državah ? London, 19. marca. s. (Reuter) Podtaj-nik za zunanje zadeve Butler je izjavil danes na neko vprašanje v spodnji zbornici, da angleška vlada budno zasleduje razvoj položaja v severno afriških francoskih kolonijah. Ugotovljeno je. da se v Alžiru, Maroku in Tunisu mude nemške komisije, Se nedavno je prispela v Ca-sablanco nemška delegacija 60 oseb. med njimi tudi več zastopnikov vojske. Uradno je bilo rečeno, da ima komisija namen nadzorovati Izvedbo določil nemško-francoskega premirja Ameriška pomoč pogoreleem v Santandru Vichy, 19. marca, j (Un. Pre*,). Iz New Yorka je prispela v špansko ^uko Santen-der ladja »Artigas«. ki je pripeljala 300 ton moke. ki jo je pripravil ameriški Rdeči križ za žrtve nedavnega katastrofah. požara. Gandhifev tajnik aretiran London, 10 marca j. (Un Prese). Gand-hijev tajnik je bit danes zjutraj aretiran, ker je prekoračil vefljavne predpis«, s katerimi je bil določen njegov dekkrog. Seja vodstva I Rdečega križa Beograd, 19. marca. AA. Danes dopoldne Je bila v starem dvoru seja izvršilnega odbora društva Rdečega križa pod predsedstvom kneginje Olge, predsednice društva Rdečega križa. Seje so se udeležili prvi podpredsednik društva dr. Ivan Djaja, ravnatelj Mirko Marinkovič in člani glavnega odbora ga. Jeralovič, dr. Lazar Mencič, dr. Milan Dimitrijevič, Peter 21 kič, Vasa Lazarevič. Djordjevič, dr. Ivanič, dr. Koen, dr. Popovič, dr. Ruvi-di iz čolna, da se nismo potopili. Z nočjo se je naša bojazen stopnjevala, če bi nas v teh slabih čolnih zajel najmanjši veter in valovi, bi bili neizogibno izgubi'eni Zato smo z vso slio veslali, da bi se čim prej približali obali. Budno smo pazili na luč ladje ali svet:lnika. V razburljivi napetosti so potekale ure. Utrujeni od dolgega veslanja in doživljenih dogodkov smo skoro klonili. Z zadnj mi močmi smo se premagovali z edino mislijo: čim bliže k obali. Veslali smo do onemoglosti. Ure v tamni in mrzli severni noči so bile dol^e ko večnost. Okoli treh zjutraj, ko so se naši čolni vse počasneje približevali obali, je neki tovariš radostno zaklical: svetilnik! Poskočili smo kakor elektrizirani. Napeto smo gledali v smer; njegove roke in z radostjo oparili luč. Z novimi močmi smo za veslali Okrog 5 zjutraj, ko se je na vzhodu začelo svetlikati, smo opazili pred seboj obr se ob"1 le. Kmalu smo pristali v lepi, maihni dolinici. Pri morju je stala le majhna osamljena hišica, vas pa je ležala više v hribu. Domačini so nas opazili in takoj zaslutili, da smo brodolomci. Prinesli so s seboj n^eka, kruha in cigaret, tako da nas je njihova gostoljubnost prijetno ganila. Ko smo se dodobra okrepčali in odpočili, smo šli v Cork in tam ostali 20 dni. Odtod nas je vodila pot v Dublin, kjer smo mesec in pol čakali na povratek v domovino. Toda iz Irske se ni moglo priti na. kontinent. Zato smo šli v Cardiff. Angleži so nas zelo lepo sprejeli. V Cardiffu srno ostalj dva mesca. Vsako noč smo doživeli bombardiranje. Sovražna letala so prišla navadno že okoli S. zvečer. S potniškim parnikom smo se iz Car-diffa peljali v Liverpool, kjer se je for- miral konvoj 19 ladij proti Lizboni. Spremljale so ga tri bojne ladje in eno letalo. Potovali smo v cik-cak liniji, da bi nam sovražne podmornice ne mogle škodovati. Sedem dni je bilo mirno. Osmi dan pa so na ladjah zabrlizgale sirene, znak za prisluškovanje podmorn:cam. Na vseh brodovih je bil preplah. Vsak si je privezal rešilni pas. Ladje so se razpršile in plule v še ostrejši cik-cak črti. Nikoli ne bom pozabil, kako je mati s štirimi maj- hnimi otroki dala vsakemu rešilni pas, potem pa jih zbrala okoli sebe, da bi jim v najhujšem primeru mogla pomagati. Se trikrat smo se srečali g podmornicami, vendar nas nikdar niso napadle. Po lldnevnem potovanju smo prišli v Lizbono. Tam je shajališče mnogih mornarjev, kjer je posebno dosti brodolomcev. Tu posluje tudi neke vrste borza za mornarje. ki jim je cena zaradi izrednih nevarnosti zelo narasla, tako da znaša mesečna plača 10, 15 in celo 20 tisoč din. Nekaj nas je preko Barcelone in Ma~ drida odpotovalo z letalom v Rim, od koder smo se z vlakom pripeljali v domovino. Trgovski zastopniki so zborovali Vojna doba je tudi njim zadala hude udarce Ljubljana. 19. marca V dvorani Trgovskega doma je bil dopoldne redni letni občni zbor Društva trgovskih potnikov in zastopnikov. Zborovanja, ki ga je vodil dolgoletni predsednik g. Janke Krek, so se poleg lepega števila članov udeležili kot zastopniki tudi predsednik »Merkurja« g. Fran Windischer tajnik zbornice za TOI g dr Ivo Pless. in tajmk Gremija trgovcev g. Lojze Smuč. Vse te je predsednik v nagovoru prisrčno pozdravili. Zborovalce je v imenu predsednika TOI pozdravili dr. Ivo Ples«, in jih je na kraju pozval, naj v svoji odlični stanovski organizaciji še v naprei marlvvo delujejo za koristi svojega stanu. O delu odbora je obširne poročal marljivi društveni tajnik g Andrej Sturm. Zborovalci so z zadovoljstvom vzeli na znanje, da je bilo delo upravnega odbora tudi v preteklem letu kljub zelo neugodnim časom vendarle normalno in uspešno. Spričc splošnih neurejenih razmer je prišel v nevarnost tudi socialni položaj trgovskih potnikov in zastopnikov. med katerimi narašča brezposelnost in z njimi obubožanje Prav zato postaja vedno bolj akutno vprašanje zavarovanja za sitarost in onemoglost Kaka res uspešna socialna akcija v pnd revnim članom se je odboru videla neizvedljiva. Zato naj si vsak pomaga kakor ve in zna. Nadalje je tajnik poročal o organizaciji vsedržavne zveze trgovskih potnikov in zastopnikov, ki je nekako pred trema leti prenehala Zdaj se spet vnetje pojavlja težnja po ustanovitvi nore zveze vseh treh stanovskih društev: njena naloga bo pre-potrebno urejanje razmerja članstva in skrb za primerno zakonodajo glede trgovsko-petniškega stanu Posebnih znižanih železniških vozovnic so se člani izdatno posluževali, kar zlasti -nik. Avgust Iglič. Jakob Novak. Josip Osojni^, Ludvik Remic Franc Krek, Rudolf Vidmar, Fran jo Zalokar m Franjc Zivič ter revizorja Avgust Iglič in Franjo Zailokar. Članarina bo tudi v bodeče ista Pred slučajnostmi je bilo na predlog člana Krajger-ja sklenjeno da bo poslana spomenica na vsa pristojna mesrta s prošnji/ naj pri kontroli cen stvari tako urede, da bi zastopniki in potniki raznih tvrdk po nepotrebnim ne billi gmotno r/škodovani Podjetjem vseh vrst pa se priporoča, naj kljub težkim časom ne cdstavljajo svo-jih zastopnikov. Kako je bil pojasnjen zagrebški ranor Zelo nagel uspeli zagrebške kriminalne policije Zagreb, 19. marca Kakor simo najavili v »Jutru«, je bil umor premožnega Zagrebčana Forda Freudenreicha, bivšega pomorskega kapetana zelo naglo do kraja razjasnjen. Ferdo Freuden-reich je prebival v palačici grofov Jelačičev in je bil nekoliko abnormalen. Vzdrževal je zveze z različnimi moralno sumljivimi tipi. Ko so ga v neddio zjutraj na-šfli razmesarjenega in oropanega, je policija takoj vedela da je treba zločinca iskati v družba tistih sumljivcev, ki so ga večkrat obiskovali In tako ie kriminalna policija s takojšnjo racijo polovila po Zagrebu 50 Freudenreichovih znancev Trije med njimi so pri zaslišanju takoj priznali, da poznajo osebo, čigar vrhnjo suknjo in čevlje je policija našla no stanovanju umorjenega Freudenreicha. Imena pa niso mogli navesti Toda policiji je to zadostovalo za nadaljnje zasledovanje morilca V noci od ponedeljka na torek je bil v neki kavarni v Vlaški ulici aretiran Štefan Fulir. po rodu iz vas^ Vugovca v Hrvatskem Zagorju Fulir je star 23 let, izučil se je za mesarja, toda rajši se je potepal in živel na lahkoten način, zato ga ima policija že nekaj časa zapnn izropala. Toda načrt je bil izvršen nekoliko drugače Benko je zvečer popival s Freudenreichi-m. potem se je v avtu odpeljal z njim na stanovanje. Ob dveh ponoči je Benko zapustil Freudenreichovo stanovanje Freudcnreich ga je spremljal dr> vrtnih vrat Na dvorišču pa je skrit čakal Fulir. Ko se je Freudenreich poslavljal ».d Benka. je Fulir sikočil v hišo in se skril na stanovanje. C m se je pojavil Freudenreich pri vratih stanovanja ga je Fulir udaril s kamnom po glavi Freudenreich pa je bil močan mož in se ni takoj onesvestil. Vrgel se je na Fulirja in začela se je borba na življenje in smrt. Fulir je potegnil mesarski nož in je enajstkrat zabodel Freuden- reicha. Pravcati mesarski udarec v vrat je bil smrtonosen. Ko je Freudenreich izkrvavel, je Fuiiir slekel svoi suknjič in čevlje, ki to bili okrvavljeni Vzel je nato Freudenreichovo suknje m čevlje ter je v naglici pobral nekaj zlate in srebrne posode, zlato žepno uro. srebrno tabakiro, nekaj srebrnih žlic, vilic in nožev in 600 din gotovine, kolikor je našel pri mrtvem Freudenreichu. Nato je zapustil palačico in se izgubil v parku Tuškancu. Takoj naslednje jutro se je Fulir sestal z Benkom m sta složno razdelila plen. Nenadno pa je morilca napadla pobitost. Zaslutil je, da bo kmalu prijet Zato se je vsodei in naptasl poakrvSno pismo šem. Pismo to pri njem naSli ob aretaciji-Staršem sporoča, da bodo v kratkem zvedeli strašno novica zato jih prosi, naj mu odpustijo. Posebno se je poslovil od sesti* Zorice Čez dan je nato našel trgovskega pomočnika Ožbolta, kateremu je prodal suknjič in mu pri tej priliki priznal, da je Freudenreicha umoril in opIeniL Že pri prvem zaslišanju si je bila policija na jasnem, da je bil zasnovateflj umora Benko. Vsi trije aretiranci so bili po aretaciji odgnaoi na kraj zločina, kjer je btl ves žalostni dogodek rekonstruiran Čimprej jih je policija izročila preiskovalnemu sodniku. Domaie vesti • Novi grobovi. Na Golniku je včeraj po dolgi in težki bolezni umrl g. dr. Branko Ehrlich, sin pred tednom umrlega zagrebškega stavbenika. Gosp. dr. Branko Erhlich je bil soprog hčerke pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava, gospe Tanje. Pogreb bo v petek v Zagrebu. — V Slovenskih Konjicah je umrla gospa Marija Šuc, soproga višjega davčnega kontrolorja v pokoju. Blago pokoj-nico bodo pokopali jutri, v četrtek, ob pol 16.. — Na Senovem pri Rajhenburgu je umrl v najlepši moški dobi g. Josip Senica. Domačija Seničevih je znana daleč naokrog po štajerskem Posavju. po sorodstvenih zvezah pa tudi daleč izven ožje pokrajine 2e pokojnikov oče je bil znan gostilničar, posestnik in nekdanji senovskj *upan Prvorojenec Jože. ki ga je pred leti nasledil, je bil vnet za društveno delo. bil ie več let občinski odbornik in član krajevnega šolskega odbora, sodeloval je pri zeleni bratovščini, gasilsko društvo v Senovem pa ga je prištelo med svoje častne člane. Zal je zadnji dve leti bolehal in zdaj ga je smrt pobrala ravno na niegov godo\Tii dan. Za njim žaluieio vdova ga. Ivanka, sinčka Joško in Mihec. mati. brat in širši krog sorodstva Pogreb bo jutri, v petek, ob devetih izpred hiše žalosti na pokopališče v Rajhenburgu. — Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno sožalje! • Svečano odlikovanje železničarjev. V torek dopoldne so bila svečano izročena odlikovania železn;škim uslužbencem no-vosadskega kolodvora in kurilnice, ki so se lani izkaraH s požrtvovalno pomočio. katero so nudili poplavljenemu prebivalstvu Novega Sada Odlikovanih je bilo 80 železničarjev z redom sv. Save ter z zlatimi vrv'h železnic Beograd - sever g dr Kavčič, ki le toplo pohvali! len zgled ljubezni do bližnjega in je izroči «v*1ikr*van1n. • Aretacija zaradi knjige o framasonih. Kakor smo poročali, je publicist Mirko Glojnarič nedavno izdal v Zagrebu knjigo o hrvatskih framasonih. V knjigi je objavil vrsto imen, o katerih je trdil, da so bili člani masonske lože. Takoj po izidu knjige je bila proti Glojnariču vložena cela vrsta tožb zaradi klevete Državno tožilstvo je nato zabranilo razpečevanje knjige. Ker pa je Mirko Glojnarič še nadalje razprodajal svojo knjigo, je bil pretekli torek aretiran. Tako poroča vladno »Vreme«. • Vso zimo bi lahko imeli povrtnino. Dolina Strumice v Južni Srbiji slovi pc svoji plodovitosti in po zelo zgodnjem dozorevanju vseh vrst posevkov in sadežev. Tu požanjejo prvi snop žita v državi, tu dozoreva prvo sadje. Se prav posebno pa prihaja odtod prva pomladna po vrtnina. Vas Banska je v tem pogledu posebno znamenita. Leži 13 km daleč od Strumice pod planino Belasico, kjer izvira termalna voda, vroča 82 stop. C. To je poleg Vranske Banje najtoplejši vrelec v Jugoslaviji. Toda zaenkrat je izkoriščanje tega čudovitega vrelca še zelo preprosto. Kopališčna stavba je še iz turških časov. Ni dvoma, da bo po sedanji vojni tu nastalo sloveče zdravilišče Zaenkrat pa okoliški kmetje izkoriščajo toplo vodo, da vzgajajo pozimi povrtnino. Tako lahko že v marcu in v aprilu izvažajo odlično povrtnino v večja srbska mesta. Bližnjo močvirnato dolino bo treba izsušiti, nakar bo z namakanjem zemlje in s toplimi gredami mogoče vsako zimo vzgajati toliko povrtnine, da je bo zadosti za vsa večja mesta v JugoslavijL Naša država pač res premore čudovite predele in zaklade, ki jih bo šele treba izkoristiti na pameten in moderen način. * Borba z orjaškim delfinom. Ribiči iz vasice Postira ua otoku Bracu so imeli v noči na torek močno razburljiv lov. V nekem zatoku so spustili v morje paran-gal To t P' f ebna ribiška prip 'a' a: na dolgo, močno vrv je pričvrščenih večje število različnih trnkov, da je mogoče v eni noči naloviti precej rib. V Postiru pa se je velik delfin, star sovražnik ribičev, ki ga imenujejo morskega volka, spravil nad ribe, ki so se že ujele na trnke. Pri tem se je zapletel med vrvi. s katerimi je bil parangal pritrjen k bregu. Ribiči so prestali hudo borbo, preden so delfina potegnili na breg in ga ubili. Bil je dolg 3 m in je tehtal 300 kg. Prepeljali so ga v Split, kjer so pri pomorskem oblastvu dobili nagrado. * Smrt zaslužnega nacionalista v Zagrebu. V starosti 70 let je umrl v Zagrebu g. Stevo Radovanovič, ugleden trgovec in vse življenje zaveden narodni delavec. Bil je do prevrata član srbsko-hrvatske koalicije. Zavoljo tega je že od 1912 vse do osvobojenja bil v internaciji, oziroma pod nadzorstvom črnožolte policije Nič čudnega, saj je bil že svojčas obtožen v znanem zagrebškem »veleizdajalskem« procesu. Vzglednega narodnjaka bodo pokopali danes ob 15. na Mirogoju. Časten mu bodi spomin! * Spet so se Jadra bela od Južu'h faP napela... Na Jadranu imajo še vse lepšo pomlad kakor mi. Čeprav tu in tam ponasaja burja vendar takoj spet nastopi prekrasno solnčno vreme. Letos iahko izletnik na Jadranu opaža, da je več jadrnic kaokr prejšnja leta. Izkazalo se ie. da ie plovba z jadrnicami vendar najcenejša. Vse do lani je število jadrnic upadalo od lani dalje, odnosno odkar so težave z nafto in tudi s premogom, pa število jadrnic na Jadranu stalno nariča Na vsej naši obali od Splita do Uicin a je okrog 680 večjih jadrnic s 13.000 tenami nosilnosti. Se v teku letošnjega leta pa bo število vnovič naraslo. Vračamo se v d> bo izpred 40 do 50 let. Res se marsikatera jadrnica v sili poslužuje tudi nafte. a'i vendar ie veter najcenejše posonsko sredstvo. Moka. žito. drva in zlasti stavHnski les so poglavitna roba. ki jo na Jadranu pravažajo jadrnice. Tako ima marsikafc?-ra pomorska družina na Jadranu spet svoj zaslužek. Prav verjetno je. da se bodo modernizirane jadrnice po pred kuš-njah v sedanji vojni tako uveljavile da bodo v bod čnosti spet vrš:le važno nalogo. kaor v dobi. preden iih ie parni stroj tako močno izrinil iz prometa. KnHnrni pregled Pomeniti ii© medicinsko delo V samozaložbi je izšla knjiga: Splošna ta diferencialna diagn°stika začetne jetike, zlasti pljučne. Spisal Jo je za zdravnike in medicince dr. France Debevec, šef oddelka za prsne bolezni v Ob« državni bolnici v Ljubljani. Knjiga ima 520 strani in 200 slik. Z omenjeno knjigo smo dobili na slovenskem medicinskem polju pomembno znanstveno delo. Razdelitev knjige je prav pregledna. V prvem delu obravnava jetiko v pljučih, v drugem jetiko izven pljuč. Poudarek je v prvem delu, ki je prav posebno smotrno razdeljen ter zelo nazorno prikazan. Avtor je vpr^v psihološko podal najprvo: Pregled b°lezenskega razpleta jetike v pljučih. Poglavje, v katerem dobimo jasne. sicer še nekoliko splošne obrise delovanja bacila jetike v človeku, kakor tudi svojstva ter odnošaje te kužne glivice na-jfprotl človeškemu organizmu. V tem poglavju spremljamo bežno bolezenske pojave takoj po prvi okužbi pa vse tja do najtežjih bolezenskih stanj. Sledi poglavje: jgaeetek jetike njega razpoznavanje. V njem so do potankosti sistematski nazorno in jedrovito naštete vse metode s katerimi zajamemo specifično obolenje, zlasti začetno. z najrazličnejše strani. Nadaljnje poglavje s>e glasi: širše naloge v zvezi z diagnostiko. Na tem mestu so obdelani pojmi presoje aktivnosti pri jeti-ki. prognoza ali bolezenska bodočnost, navedena je pa tudi že določitev potrebnega Sn pravilnega zdravljenja ln to za zdravje isaroo in za delazmožnost, ki ima prav pil J začetni jetiki ogromno vlogo. Tuberkuloza I in travma, Nosečnost in tuberkuloza, so i krajše razpravice zajete v omenjeno poglavje; že njih naslovi sami pa povedo, da so važne. šele po vseh splošnih obrisih pridemo do sistematskega obdelovanja, diagnostike posameznih vrst in oblik Jetike. Slike *n bolezenske oblike so zato tako jasno očrtane in nazorno podane, ker so povsod naslonjene na živo opisovanje in patološko anatomsko dogajanje. Prav iz tega poglavja nazorno vidimo, zakaj se baš jetika in to zlasti v pljučih različno razvija ter različno poteka pri posameznih ljudeh. Iz poglavja vteimo, da ima zgodnja jetika največ izgleda za okrevanje. Nje ugotavljanje v takem stadiju je težko, ker znaki še niso močno izraženi, so negotovi ter zelo pominjajo na druge bolezni. V namenu, da bi v te zapletke prinesel čim več jasnosti, je avtor kar najnatančnejše obdelal poglavje o razlikovanju jetike nasproti drugim boleznim. To vrsto diferencialne diagnoze je razčlenil do vseh podrobnosti ter jo prikazal nazorno in vsestransko. Izpustil ni niti enega bolj važnega pojava odnosno na tuberkulozo spomin jajoče bolezni. Naj omenim le kako natančno in izčrpno je obdelal vprašanje vnetja prsnih in pljučnih mren. Vredno oi bilo. da bi ti dve razpravicl izšli v obliki posebne brošurice. Da bi knjigo čimbolj približal stvarnosti v življenju, je avtor Zbral veliko število raznih bolezenskih primerov, ki naj hi poglavja bralcu ponazorila in približa- la- Velika večina primerov je spremljana z rentgenskimi posnetki. Drugi del knj;ge je posvečen jetiki izven pljuč. Tako je podana jasna slika iie-lovanja Kochovega bacila v človekovem telesni. Najmanjše poglavje v tem celu knjige bi bilo lahko samostojna celota zase. Omembe vredna so zlasti poglavja: Jetjka in krvot«>k ter Tuberkuloza živčevja z dodatk°m, Jetika in duševne bolezni. Nadalje: Tuberkuloza in žleze notranjioe. Tuberkuloza in vitamini. Ako ocenjujemo knjigo kot celoto, bomo rekli: vsebina je podana kot veren ol-mev in izraz dejanskega bolezenskega dogajanja v telesu, hkrati pa je branje obsežnega dela zelo zanimivo, nazorno in prav nič suhoparno. Vsaka še tako majhna bolezenska slika ima svoje mesto, kamor najbolje spada. Odlika knjige je, da je pravilno in nazorno razčlenjena in še nekaj: vsebina je podana v živi povezanosti z življenjem, kar je umestno, saj je piav jetika družabna bolezen, močno odvisna od dobrih in slabih činiteljev ljtrcske družbe. Pregledno ln natančno sestavljeno vsebinsko ter abecedno kazalo omogoča bralcu hitro orientacijo. Ob strani so po vsej knjigi še podnaslovi za važnejše dele poglavij. Zunanja slika knjige je dovršena. Tiskana je na umetniškem papirju. Slike so zelo lepe. Jezikovno je najskrbneje obdelana, verjetno bo marsikak strokovni izraz ostal trajen v našem medicinskem Slovstvu. Pisanje tako pomembne znanstvene knjige pri narodu, ki še nima obsežnega in starega zdravstvenega slovstva, niti popolne medicinske visoke šole. niti izbru-šenega izrazoslovja stavlja avtorju velike zahteve. Pisec naše knjige je potreboval pet let skrbnega dela in piljenja, preden je knjigo izdal. Povprečno osemkrat le bila strokovno in jezikovno obdelana, pre- den je dobila končno obliko. Avtor je bil prisiljen prevzeti znatne gmotne ž:tve. da zniža ceno v primeri založbe v kaki knjigami od 500 na 270 dinarjev. Izdati jo je moral v samozaložbL 2elimo. da bi ne utrpel gmotne škode. Razveseljivo je dejstvo, da je tiskarna kar moči znižala tiskovne stroške, nadalje, da so se našle ustanove in osebe, ki so delo finančno podprle. Tako bo kupovalec, slovenski zdravnik in medicinec, dobil luvHsre pod režijsko ceno. če zgostimo našo oceno, bomo rekli: izšlo je lepo ln pomembno znanstveno delo, cY> vseh potankosti strokovno in jezikovno obdelano Močno bo koristilo našemu z-rav-nlštvu ter njega naraščaju, prav tako praktičnemu zdravniku, kakor tudi internistu odnosno ftiziologu Tudi ostalim medicinskim panogam bo v prid, saj posegajo posamezna poglavja v različna področja medicinske vede. Slovenska medicina sme biti pmosna na omenjeno delo. Knjigi pa želimo, da bi dobro služila svojemu namenu. Dr. B. Mertjak ZAPISKI KDO JE KLASIK? O tem vprašanju, ki je včasi nejasno tudi pri nas, je nedavno pisal v praškem »Kritickem mčsečnlku« češki kritik in ro-manist dr. Všclav Cerny. Pisec: Vprašanje, ki si ga zastavlja v tem hipu marsikateri knjižničar, mnog dramaturg, prenekateri čttatelj. Sainte-Beuve mu je posvetil l. 1860 v svoj!h ponedelj-skih kramljanjih ljubko razmišljanje, ki se kar iskri od duhovitosti ln ki je prepolno izpodbud. Danes imamo druge razloge, da o njem na krepko debatiramo. Storimo to, čeprav samo zaradi tega. da soočimo svoje izsledke a tisto samovoljnost, jo, ki se z njo razlaga pojem klasika. Eti- mološki pomen Izraza »auetor claaslcus« najdemo v starem Rirnu: »c assici« so b-li tam državljani »primae classis«, prvega piemoženjskega razreda, najbogatejši; če to prenesemo v slovstvo, tedaj so klasiki avtorji, ki so po vrednotah najbogatejši, najboljši stvarjalci. Z drugim pomenom se srečujemo v srednjeveških latinskih šolah: klasični pisatelji so tam nedvomno tistL ki jih čitajo ln proučujejo »in classibus«, v razredih; iz značaja srednjeveškega šolstva sklepamo, da so to samo antični pisci, zlssti še latin.sk!. Tretji pomen je dala besedi rencissanca in za njo sedemnajsto in osemnajsto stoletje: za nje Je klasie-cost sinonim grškorimske antike kot tedanjega umetnostnega vzora; v tem smislu ata Plantus in Horacij klasika, njuna učenca Moličre in Voltaire pa klasicista. Četrti pomen je ustvaril * romantizem in ie veljal v minulem stoletju; njegov smisel Je antitetičen ali polemičen in stavi nasproti klasiki romantiko. Klasičen pisec Je tisti, na čigar umetnost romantik sovražno reagira, pa je vseeno aM je to antični, ali pa novodobni klasicistični pisec. Govori se tudi o klasikih sedemnajstega ln osemnajstega stoletja. Ce se za sedaj zaustavimo pri tem pregledu pomenov, lahko brž ugotovimo, da se je vsebina pojma klasik jemala vedno širše: to je važna ugotovitev. Na drugi strani ne moremo ostati pri četrti, polemično zasnovani m Časovno vezani koncepciji: klasik bi bil po njeni razJatri ale-hern. še teko brezpomemben pesnikova-lec skodranih sonetov za dam sko občinstvo kakšnega pariškega salona v času Regence, ne bi oa h9 Viktor Hugo, ne Shakespeare in tudi ne Shelley. celo Dante in Cervantes ne. 6e imej Beseda klasik smisel in če bodi izraz vrednotenja, ne pa stlketni naziv te ali one ume*no«tne tedaj se moramo vrniti k njenemu tevhv nemu, prvotnemu pomenu in ga uvedjavitt * Smrt zaslužnega Nizozemca ▼ Beogradu. Te dni so v naši prestolnici pokopali dolgoletnega velikega prijatelja Jugoslavije. To je bil Jurij Friderik Henrik Smits, sotrudnik najboljših nizozemskih časopisov in dopisnik nizozemskih dnevnikov v dobi jugoslovanskih borb za svobodo od 1912 do 1918. Pogreb je bil tih kakor je bilo tiho njegovo življenje; ožji rojaki in prijatelji so zasuli njegovo krsto z ljubljeno srhsko zemljo. Vsega skupaj je Smits preživel v Srbiji, odnosno v Jugoslaviji 35 let. V javnosti ni bil znan, ker ni nikoli stopal pri nas v ospredje, pridobil pa si je častne zasluge, ker je seznanjal nizozemsko javnost z izčrpnimi članki o jugoslovanski politiki, gospodarstvu, zgodo.ini in narodopisju. Ustvaril je dobre zveze in lepo podlago za bodoče ožje slike rned svojim in našim narodom. • Umetniški paviljon v Splitu bodo zgradili blizu nove banske palače. Prva dela so se že pričela. Do nedavnega je bilo splitsko javno mnenje glede paviljona deljeno. Eni so bili za to, da se paviljon zgradi sredi Splita, nato pa Je zmagal načrt, za katerega je bil tudi Ivan Meštrovič, da se umetniški paviljon zgradi blizu banske palače, s katero bo tvorih arhitektonski blok. Zgrajen bo v čistem helenskem slogu. • V Prizrenu bo letos maturirala prva muslimanka. Da se muslimanska emancipacija polagoma širi tudi v Južni Srbi j L ne samo v Bosni, priča lep primer iz Prizrer.a. Ko je Džemail Kabaš, uslužbenec prizrenske občine, pred osmimi leti vpisal svojo hčerko Rahmijo v prvi razred gimnazije, je bil ves Prizren presenečen. Muslimani so sodili, da je to grda skrunitev starih navad, ki so jih do Ke-mala Ataturka skrbno negovali vsi muslimani na svetu. Toda Džemail Kabaš se ni dal omajati in Rahmija je začela pridno študirati. Letos bo kot prva muslimanka v Prizrenu položila maturo. Pravi, da je navdušena za muslimanstvo kakor je tudi njen oče zvest svoji veri. toda oba sta obenem nasprotnika poniževanja ženskega dostojanstva, ki se posebno izraža pri izbiri ženskega poklica, pri sklepanju zakona in pri trgovini z ženami in dekleti. • Nov planinski dom v Besni. Med vsemi kraji zapadne Bosne ie priroda z lepotami najbolj obdarila Bugojno. Okolica Bugojna ie krasna, planina Koprivnica privablja vedno več izletnikov. Mnogo je smrečja, livad in pašnikov. Pozimi so smučišča na Koprivnici enaka onim na Jahorini in drugod po bosansldh planinah. Zato se ie planinsko društvo »Sto-žer« iz Bugo jna pobrigalo in ie ure lilo planinski dom na Koprivnici. Dom. zgrajen s precejšnjimi gmotnimi žrtvami, stoli v višini 1000 m. na najlepšem delu planine. Avtobusna linija iz Bugojna v Split drži 50 m pod planinskim domom. Novi dom ie zgrajen v lepem slogu in ima za-dcslno število sob in postelj. • Veliko skladišče soli za vso Južno Srbijo. V bližini Velesa gradijo največje skladišče soli v Južni Srbiji. Solarno ureja uprava državnih monopolov, ki jc bo opremila z moderno opravo, kakor tudi z mlini za mletje solič Dela so se pričela preteklo jesen in bodo končana do avgusta. Z novo solarno v Velesu bo razbremenjeno ali morda sploh odpravljeno dosedanje skladišče soli v Skoplju. Za Veles je nova stavba velika pridobitev, saj bo v solarni zaposlenih več sto delavcev. • Poštarica, ki je poneverila 158.000 din. V Podgorici se je pretekli torek dopoldne začela razprava proti Milici Ka-ludjerovičevi, ki je bila blagajničarka pošte v Danilovgradu v Črni gori. Vse do leta 1938. je bila poštena in vestna. Nato pa so se začele vrstiti najrazličnejše poneverbe, da je celotna poneverjena vsota narasla na 158.000 din. Na mizi pred senatom je zbrana kopica denarnih pisem in poštnih nakaznic, ki jih je Milica ponaredila. Vse kaže, da bo državni tožilec obtožnico razširil še na upravnika pošte v Danilovgradu, ker se Milica dosledno zagovarja, da je on glavni krivec nepoštenih dejanj. • Zagoneten zločin v Jagod ini. Premožnega jagodinskega meščana Dimitrija Gjorgjeviča so v torek zjutraj našli mrtvega na stanovanju. Star je bil 80 let. Odkar mu je pred 10 leti umrla žena, se je zaprl v stanovanje in je samotaril brez znancev in prijateljev. Ko je v torek zjutraj potrkala na vrata njegova perica, se ni oglasil. Ko je perica pogledala skozi okno, je videla, da je v stanovanju vse razmetano. Orožniki so nasilno odprli vrata in našli Gjorgjeviča mrtvega. Rjuho je imel zavezano okrog vratu. Zločinec se je pač nadejal velikega plena, ki ga pa ni našel, ker je imel Gjorgjevič premoženje naloženo v Poštni hranilnici. • Cigan je znorel od veselja zaradi dediščine. Pred več kakor 50 leti je odšel Ramo Cauševič, siromašen cigan iz Južne Srbije, v Malo Azijo. Tam pa je našel premožno muslimanko. Zakon je ostal brez otrok. Ko je žena umrla, je cigan šele sprevidel, da je prav za prav milijonar. Nedavno pa se je tudi njemu približala smrtna ura. Pred smrtjo je Ramo dal v redu napisati testament in je vse za področje umetnosti vseh časov: klasik je umetniški stvaritelj, ki je vzoren na svojem področju. Naj si privoščim citat fe Sainte-Beuva »Pravi klasik, in tako rad bi slišal njegovo definicijo, je avtor, ki je človeškega duha obogatil, resnično povečal njegovo bogastvo, ga pognal za korak dalje, odkril neko nedvomljivo nravstveno resnico ali neko večno strast v tistem srcu, kjer se je vse zdelo znano in raziskano; ki je izrazil svoje mišljenje, opazovanje ali odkritja v kakršni koli obliki, vendar pa v svobodni in mogočni. nežni in duhoviti, zdravi in krasni formi...« Klasiki so potemtakem docela gotovo tudi Balzac, Vigny, Flajubert, Zola, Anatole France; pa Turgenjev, Dostojevski, Tolstoj, Cehov, Leopardi, Car-ducci, Manzoni, Pirandello Bvron, Brow-ning, Tennyson. Thackeray, Dickens; klasik je Nietsche. Da, tudi Andrč Gide ln Valčry ter Papini in še drugi so takisto klasiki, čeprav še žive. Ce pa niso, utegnejo še postati... V vsakem primeru more biti kriterij klasičnosti samo umetniška vrednota,.« Tako !eški kritik. Mi se pa lahko spomnimo Prešernovega epigrama: PriSli bi že bil! Slovencem zlati časi, ak' klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi. Tako je tudi Prešeren dobro občutil, da Je v besedi klasik vrednotenje, ki ga pisec zgorn/Ih vrstic postavlja za edino veljavni kriterij svoje premoženje zapustil sorodniku Su- lejmanu, ki prebiva nekje v Južni Srbi j L Te dni je Sulejman prejel iz Grčije veselo novico o milijonski dediščini Ko je to čul, je naenkrat začel od veselja noreti. Ker se ni in ni zbrihtal, ga je moral pregledati psihiater, ki ga je takoj oddal na oddelek za duševno bolne v Skoplju. Zdaj bodo morali ciganu najprej prečistiti možgane, šele nato se bo lahko uveljavil kot gospod z milijončkom. I? u— Z najlepšim pomladnim vremenom je bil počaščen praznik ljubeznivega deželnega oziroma banovinskega patrona sv. Jožefa. Od ranega jutra do večera se je nad Ljubljano bočilo sinje nebo. Le tu in tam se je prikazal kak oblak pa se spet razblinil, kakor da ga je sram tolikšnega sončnega in nebeškega sijaja. Planine, šele nedavno spet globoko po temenih pobeljene z novim snegom, so se blestele kakor marmor. Pač imenitno so uživali izletniki, ki so pohiteli v krasne gorenjske smučarske predele ali pa na prisojne dolenjske griče. Zjutraj je še bril hladen veter, proti poldnevu pa je začelo prigre-vati sonce in vedno bolj so bile razgibane ljubljanske ulice. Videti je bilo mnogo čestikarjev, ki so s šopki ali darili šli na stanovanje sorodnika, znanca ali prijatelja voščit h godu. Popoldne so sprehajalci in izletniki hiteli v prirodo. Marsi-kod se je ob kitari ali harmoniki razlegala vesela pesem mladine. Kronika letošnjega Jožefovega je bila skopa na dogodkih. Na policiji niso imeli kaj dosti opravka, v bolnišnico pa so sprejeli dva ponesrečenca. Ponoči so prepeljali iz Vrh-polja pri Moravčah 33 letno Jožefo Klop-čičevo, ki jo je ugriznil sumljiv pes. Iz Kresnic pa je prišel v bolnišnico posestnik Fran Koncilja. ki ga je doma krava nevarno sunila v oko. Smuearfi — turisti in športniki! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo ln olje za sončenje. Pri vseh poškodbah uporabljajte priznano dr. Kmetovo »K a n o c e 1« mazilo. Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. ST. KMET, Ljubljana, ryrševa cesta. u— Zadnja pot Rafaela Periča. Včeraj popoldne proti 17. uri se je pomikal iz mrtvašnice vojne bolnišnice proti kolodvoru dolg vojaški pogreb. 23 letni pilot lovec Rafael Perič se je poslovil od Ljubljane. Pogreb je vzbudil pozornost in se je v špalirju nabralo po glavnih ulicah precej ljudstva. Za križem, ki ga je nesel vojak, je igrala vojaška godba žalostinke. Vod vojakov je spremljal tovariša. Vojaki z aerodroma so nesli 13 lepih vencev, ki so jih darovali prijatelji, znanci in tovariši. Sokol Polje je poslal odposlanstvo s praporom in vencem, prav tako je Aeroklub poklonil lep venec, ki ga je nesla posebna deputacija. Nato je vojak nesel pilotski znak s palmo na blazini Sledila je pravoslavna duhovščina, za njo pa voz s krsto. Za mrtvaškim vozom je stopal oficirski zbor s pokojnikovim komandirjem in z brigadnim generalom Janežem, nato podoficirji in vod vojakov. Ves čas so pod nebom nad Ljubljano krožila tri vojaška letala. Zvečer je pokojni Rafael Perič poromal v rodni Beograd, kjer ga objokuje mati. Pri pojavih zastrupljenja, povzročenih po pokvarjenih jestvinah je pravočasno uporabljena naravna Franz-Josef-ova grenčica dobro sredstvo. Reg. S. br. 15.484/35. u— Barve v gorah je naslov predavanja Slavka Smoleja, ki ga je priredil prejšnji teden Alpinistični klub »Skala«. Uspeh predavanja z 210 barvnimi diapozitivi je zasluženi prekoračil vsa pričakovanja, obisk pa je bil tako velik, da je ogromno število obiskovalcev odšlo, ker vstopnic ni bilo več na razpolago. Ker je zanimanje za predavanje še danes izredno veliko in da ustrežemo vsem, ki se predavanja niso mogli udeležiti kakor tudi vsem, ki žele predavanje ponovno obiskati, smo se odločili ponoviti predavanje v sredo 26. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani. Preprodaja ' vstopnic od četrtka 20. t. m. dalje v blagajni kina Union. Alpinistični klub »Skala«. u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20 članski plenum. Udeležba strogo obvezna. e— Blizu doma Je utonil. V ponedeljek okrog 21. se ie vračal 59-htni Ježe Oblak, najemnik gostilne »Pri levškem mostu« v Medlogu št. 20 pri Celju, v kateri sta bila L 1939. umorjena gostilničar Ocvirk in njegova žena. s kolesom iz mesta domov. Ko se ie vozil do peti blizu levega brega Savinje proti gostilni in ie bil samo še 60 m oddalien od doma. je padel s kolesom vred v veliko iamo. napolnjeno z 2 metra globoko vodo. Oblak si v temi ni mogel pomagati in je utonil. Domači so ga kmalu pogrešili in so ga šli iskat, našli so ga šele v torek ziutraj. Prenesli so ga na dom in ga položili na mrtvaški oder. Tudi njegovo kolo so kmalu izvlekli iz vode. Oblak, ki je bil prei rudar in je bil doma iz Griž pri Žalcu, zapušča težko prizadeto ženo Rozalijo. Pogreb bo dan°s ob 13.30 iz hiše žalosti v Medlogu na okoliško pokopališče. e— Obrtniški praznik je proslavilo celjsko obrtništvo s tem. da se ie na Jožefovo zjutraj udeležilo službe božje v opatijski cerkvi. Zaradi izrednih razmer letos ni bilo obrtniškega zborovanja, ki ga na Jožefovo prireja Slovensko obrtno društvo v Celju. e— 2rtev materinstva. V celiski porodnišnici je v torek popoldne pri prrodu izdihnila ga. Frančiška Likarieva, žena mlinarja in Žagarja Ivana Likarja iz Hrenove mri Novi cerkvi. Njen mož je moral pred nekai tedni z doma. Ko se je v torek vrnil in hotel popoldne obiskati svojo ženo v celjski porodnišnici, ie našel ženo že mrtvo. Pokojna je bila vzorna žena in izredno skrbna mati. Zapušča sedem nepreskrbljenih otrok S kruto prizadeto rodbino sočustvuie vse prebivalstvo. Pokojni bedi ohranien leo spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Iz politično-npravne službe. Gosp. Vojko Skrt. sreski pristav na sresk m na-čelstvu v Laškem, ie imenovan za sreske-ga pod načelnika v Krškem. Za sreskega pod načelnika v Laškem ie imenovan Celjan dr. Pavel Schwab. sin pokojnega celjskega skladatelja dr. Antona Schwaba. e— Z avtobusom do Sloveniji. O tej temi bo predaval prof. dr. Pavel Strmšek iz Celja drevi ob 20. na ljudskem vseučilišču. Zanimivo predavanje bodo ponazo-rcvale leoe skiaptične slike. Iz Maribora a— življenjski jubilej. 501etnico rojstva praznuje dimnikarski mojster v Mariboru g. Karel Hmelina. Slavljenec je še ves mladostno čil in krepak, zaveden narodnjak in mož poštenjak. Zvestemu čitate-lju našega dnevnika ob lepem življenjskem jubileju želimo zdravja in zadovoljstva v nadaljniih desetletjih. a— Zimska poni o e na Pobrežju. število podpirancev in darovateljev na Pobrežju zelo narašča. 60 oseb je bilo zaposlenih, podpore pa je bilo deležnih več ko 150 oseb. a— Razgibano jožefov°nje. Krasno vreme je privabilo včeraj na tisoče in tisoče ljudi v Studence, kjer je bilo živahno tradicionalno jožefovanje. Ves dan je bilo v Studencih razgibano vrvenje, tudi običajnega tepežkanja s kuhalnicami ni manjkalo. a— PreSernoVa proslava v gledališču je odlično usnela. V polno zasedenem gledališču je bilo praznično razpoloženje V uvodni besedi je prof. dr. Dornik očrta 1 lik našega največjega pesnika. Vsi sode- | lujoči so bi1! deležni iskrenega priznanja in sicer E. Kraljeva. B. Ra«bergerjeva. J Kovlč. R. Nakrst in M Kcšič ?a dovrše ne recitacije. Jelka Tsrličcva in Mirko Pu-gelj za ubrane solistične speve, nadalje člani mariborskega vokalnega kvinteta A. fflvko, A. Koren, M. KamuSič, F. Venturini ln M. Pugelj za skladno odpete pesmi in končno matični pevski zbor, ki je ob zaključku pod vodstvom dirigenta M. Per-tota lepo zapel Vilharjevo »Pod cknom« in Premrlovo »Zdravica«. Klavirsko spremljavo pri posameznih točkah je mojstrsko oskrbel prof. V. Mirk. Prodorno uspel Prešernov večer sta priredila Umetniški klub in Narodno gledališče. a— ITradnj dan Zbornice za fgovtno in indu»t1jo bo zaradi včerajšnjega praznika šele danes v četrtek 20. t. m. dopoldne v prostorih Združenja trgovcev v Mariboru. a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 21. marca bo predaval dr. Jože Rus, bibliotekar iz Ljubljane o l'ku in licu Triglava številne skioptične slike a— Okrajen državni uslužbenec. Doslej še neznani zhkovec se je vtihotapil v stanovanje poslovodje državnih železnic Jerneja Primožiča v Puškinovi ulici ter odnesel kovčeg. v katerem je bilo 500 din gotovine, hranilna kniižlca z več^o vlogo, razni dokumenti ter toaletne potrebščine vredne nad 4000 din. Drzen tat je moral biti dobro poučen kje hrani Primožič prihranke. a— Lov za Suml*lvcl. V noči na sredo je mariborska poMcija spet napravila po mestnih lokalih obširno racijo, pri kateri ie perlustrirala nad 30 sumljivih oseb l isti, ki se ni*o mogli izkazati, s čim se preživljajo, so bili pridržanj v policijskih zaporih. Je 7 oseb, ki jim bodo Izprašali vest. ŠPORT Konec tekem v hrvatski ligi Namesto Zagreba — Split Prvak hrvatske lige je splitski Hajduk, drugi in tretji, ki pojdeta tuM v Crž. ligo, sta Gradjanski in Concordia o— Zagreb, 19. marca V hrvatski nogometni iigi je bilo danes odigrano XVIII. in zadnje kolo nogometnih tekem za sezono 1940,41, s čemer je to tekmovanje prav za prav zaključeno. Prav za prav velja zaradi tega, ker mora o ne-odigrani nedeljski tekmi med Gradjanskim in osiješko Slavijo izreči še zadnjo besedo HNS. Ta tekma je bila, kakor znano, pri stanju 1:1 prekinjena in je zdaj v Zagreb že prispelo poročilo gubotiškega sodnika, po katerem zadene krivda za prekinitev tekme igralce domačega kluba, tako da ni izključeno, da bo za kazen ta tekma verificirana s 3:0 v korist Gradjanskega. Ce se to zgodi, bo Gradjanski kljub temu ostal na sedanjem drugem mestu, prvenstvo pa je med tem že odšlo v Split, ker je vsekakor za štiri zagrebške ligaše precej neprijeten udarec. Izmed slednjih bosta torej v ožjem tekmovanju za državno prvenstvo sodelovala samo Gradjanski in Corncordia, medtem ko si Hašk s pomočjo HNS še prizadeva, da bi mimo propozicij dosegel vstop v državno ligo. Končna prvenstvena tabela, v kateri pa ni upoštevana prej omenjena prekinjena tekma med Gradjanskim in Slavijo (O), kaže naslednjo sliko: Hajduk 18 14 3 1 75:17 31 Gradjanski 17 11 6 0 74:16 28 Concordia 18 13 2 3 62:22 28 Hašk 18 7 6 5 42:32 20 Split 13 6 4 8 21:50 16 Varoždin 18 6 3 9 31:49 15 Sašk 18 5 3 10 17:44 13 Železničar 18 2 6 10 20:43 10 Slavija (O) 17 3 3 11 23:53 9 Bačka 18 2 4 12 30:58 8 O današnjih tekmah smo prejeli naslednja kratka poročila: Zmagi Savoritev vZagreba Na igrišču Gradjanskega je bil danes dvojni ligaški spored, za katerega pa spričo krasnega pomladanskega vremena ni bilo posebnega zanimanja. Na igrišču se jc zbralo samo okrog 1500 gledalcev, v sve-stl pač, da je že vse odločeno ... V prvi tekmi je Concordia nastopila proti Železničarju in zmagala z 2:1 (1:1). Zeleni so imeli z agllnimi železničarji mnogo posla in prav za prav še precej sreče, da so rešili obe točki. Moštvo Železničarja je bilo prav gotovo ves čas igre enakovreden nasprotnik. Vodilni gol je zabil Beda v 8. min., ki ga je Vuletič v 33. min na-doknadM na nasprotni strani. V drugi polovici igre je Muradori v 16. min. postavil končni rezultat. Tekmo je sodil domači sod nik Marek. V drugi igri sta se srečala Gradjanski in Sašk iz Sarajeva. Tekma se je končala s 6:1 (1:0) v korist domačih. Gostje so začeli prav dobro in so bili do odmora deloma celo v premoči. V tem delu igre so bili Sarajevčani, kar se v ostalem vidi tudi iz rezultata, »purgerjem« skoraj enakovredni Bolj pa, ko se je bližal konec, bolj so prihajali strelci Gradjanskega do Izraza. Med njimi je bil izredno razpoložen VVolfl, ki je sam zabil tri gole in tudi sicer zelo često zaposljeval nasprotnega vratarja. Razen njega sta sadela v mrežo še Djanič dvakrat in Lešnik enkrat. Saškov gol je ustrelil Habič. V zmagoviti enajstorlcl je bil izvrsten Jazblnšek med rilci, dobri pa so bili tudi VVolfl, Lešni ln Brozovič. Za dobljeni gol zadene Urha precej krivde. Tekmo je sodil slabo g. Husinec iz Zagreba. Devet golov v Splitu o— Spilt, 19. marca Pred približno 1000 gledalci je bila danes tukaj odigrana zadnja ligaška tekma med domačima rivaloma, Hajdukom in Splitom. Delavska enajstorica je imela danes teoretično možnost, da bi lahko Hajduka j vrgla s prvenstvenega prestola, toda v tej ! tekmi se je zgodilo nekaj, česar sploh ni nihče pričakoval. Hajdukovci so se vrgli v ta boj s silnim elanom in so dobesedno pregazili svojega nasprotnika ter mu na-suli nič manj kakor devet golov, od teh štiri že do odmora, ostale pa pozneje. Hajdukov napad je igral izvrstno, vendar se mora priznati, da je Imel olajšano delo, ker je bil tudi vratar Splita precej kriv tako visokega poraza. Po dve točki za Varaždince in Subotičane o— Varaždin, 19. marca V današnji zaključni ligaški tekmi je domača Slavija v nastopu proti Hašku ugodno iznenadila svoje pristaše. Zaigrala js prav dobro in si že do odmora zasigu-rala naskok enega gola, do konca pa je mogla končni izid povišati še na 4:2 (3:2). Pri domačih se je posebno izkazal vratar Cerovečkl. o— Osijek, 19. marca V današnji ligaški tekmi, ki je bila ena najlepših, kar jih je bilo v letošnjem liga-škem tekmovanju na osijeških tleh, je po napeti borbi zmagala Bačka nad domačo Slavijo s 3:2 (1:1). LJisfolfana pridsas treska Je taela tretjega partnerja v sezoni, domači Kermes, in zmagala s 4 :1 (2: o) Ljubljana, 19. marca Na stadionu Hermesa sta danes popoldne igrala prijateljsko tekmo ligaško moštvo Ljubljane in prvorazredna enajstorica Hermesa. Na velikem in res reprezentativnem igrišču se je zbralo okrog 300 gledalcev, ki so v lepem sončnem popoldnevu prisostvovali živahni, vendar ne preveč zanimivi igri. Hermežani so zaigrali precej koraj-žno, vendar je enajstorica Ljubljane brez posebnih naporov zmagala s 4:1. Ljubljana je nastopila v postavi: Pogačnik, Ceglar, Jerman, Pupo, šercer, Peli-con, Smole, Lah, Vovk, Pepček, Erber. Moštvo danes ni zaigralo s pravo voljo in s to Igro ni moglo navdušiti. Med posameznimi deli moštva ni uigranosti, posebno napadalci se med seboj še nikakor ne morejo razumeti. Obramba je bila na mestu in tudi krilci so pokazali prav dobro igro. Hermes so zastopali: Razbornik I, Bo-gme, Gvardjančič, Skoporc, Sočan I, Brodnik, Sočan H, Razbornik II, Aljančič, Eržen, Ferjan. Domači so danes zaigrali korajžno in s poletom, kar kaže, da bodo med prvorazrednimi moštvi sigurno najresnejši kandidati za vstop med slovenske ligaše. Obramba je bila prav dobra. Med krilci je bil prav dober Sočan, pa tudi Brodnik je bil na mestu. Napad je hiter, vendar proti odločni obrambi ligaša ni uspel, pa tudi s streli ni Imel sreče. KRATEK POTEKI V 14. min. uspe Vovku po krivdi branilcev potresti mrežo 1:0. H. igra prav dobro in ima obramba Lj. kar dosti dela. Napad Lj. je vendarle precej razbit in tako zabeleži šele v 37 min. Erber iz neposredne bližine 2:0. V drugem polčasu je igra še živahnejša. Čeprav so šiškarji malo preostri in tako se jim posreči v 10 min. iz gneče pred vrati Lj. spraviti žogo med drogove 2:1. V 12. min. Lah, ki danes ni posebno razpoložen, z ostrim strelom zviša na 3:1. V 32 min. pošlje še Pepček v prazna vrata in izid je 4:1. Do konca igre ima Lj. še nekaj prilik za uspeh — toda na-sportna obramba je na višini. Sodil je g. Pušenjak. V predtekmi je rezerva Ljubljane po prav dopadljivi igri zmagala nad rezervo Hermesa s 3:0. Dve teknil na igriSču na Kodeljevem Včeraj sta bili na igrišču Mladike na Kodeljevem odigrani dve prijateljski tekmi, obe v znamenju priprav za skorajšnjo otvoritev spomladanske sezone pri nas. Dopoldne so juniorji Mladike nastopili proti kombiniranemu moštvu Svobode in izgubili 0:5. Popoldne je tamkaj gostoval Jadran lz Trnovega in po lepi in zanimivi igri zmagal tesno z 2:1 (1:1) nad prvim moštvom Mladike. Tekmo je sodil g. Zajec. SK Ilirija, (lahkoatletska sekcija). Dre^ vi ob pol 18. iz drsališke garderobe trening v teku čez drn in strn, in sicer na nedeljski tekmovalni progi. Udeležba na treningu je za vse ljubljanske atlete strogo obvezna. V neka] vrstah Težave s tekmami prod liattiarom Kakor zasledujejo po oeo&iajokin ustih. Ima zvezni kapetan Kika Popovič s sestavo naših treh moštev za nedeljske tekme proti Madžarom precej skrbi in težav. Ra-i^en mladinske reprezentance, ki je menda dokončno odrejena in v kateri bo, kakor znano, na desnem krilu gosto . al tudi igralec SK Ljubljane Smole, sta sestavi ostalih dveh garnitur še precej negotovi V A moštvu je sploh odpovedal zagrebški G laser, vprašanje pa je tudi, ali bodo mogli sodelovati Dubac, Lechner in Cimerman-čič, ki so deloma odsotni, deloma pa brez treninga. Prav tako je še dvomljivo, kako bodo zasedena nekatera važna mesta v B moštvu, ki mora igrati v Ujpestu. Pri Madžarih so šle priprave za sestavo reprezentančnih moštev mnogo bolj gladko od rok. Obe garnituri, ki bosta igrali v Beogradu, prispeta tjakaj v soboto zjutraj pod vodstvom zveznega predsednika in ka-petana Fabiana. Po pripravah sodeč nas v nedeljo ne čakajo posebne lovorike ... ★ Za nedeljo 30. marca se v Zagrebu dogovarjajo za reprezentančno tekmo med Hrvatsko in Ostmarkom. Revanžna tekma zanjo naj bi bila 22. maja na Dunaju. Nemci so načelno že pristali na to srečanje, obenem na predlagajo, naj bi Hrvatje rezervirali še dva jesenska termina za podobni tekmi med reprezentancama Hrvatske in Bavarske. V Italijanskem nogometnem prvenstvu je bilo preteklo nedeljo na vrsti VIH. povratno kolo. ki ;e dalo naslednje izide: Bo-logna—Novara 3:0, Ambrosiana—Napoli 1:0, Genova —Livorno 3:0, Juventus— Triestina 1:1, Lazio—Roma 2:0, Fiorenti-na—Torino 2:1, Atalanta—Milano 3:0. Bari—Venezla 3:2. Na čelu tabele je Bologna s 33 točkami, nato pa sledijo Ambrosiana s 30, Juventus s 27, Itd. V madžarskem nogometnem prvenstvo so minulo nedeljo odigrali IV. spomladansko kolo, ki se je končalo z naslednjim rezultati: Ferencv&ros—VMFC 32. Uj-pest— Elektromos 5:1, Kispest—Szeged 2:0, Bszkrt— Salgotarjan 5:1. Gamma—Tokod 1:0, Szolnok—Diosgyor 0:0. Torekves--Haladas 2:1. Na prvem mestu je ostal Fe-renevares s 30 točkami, nato pa se vrstijo Ujpest, Diosgyor, Szolnok, itd. Tečaj za nuuške sodniške pripravnike bo v soboto ln nedeMo na Je«;enfcah ter v Planici i" na Cmem vrhu nad Jesen'cami V želji, da vzgoji kader novih smuških sodnikov, predvsem pa sposobnih tehničnih vodij, bo Slovenska zimsko snortna zveza na Jesenicah priredila v dne^nh dne 22. in 23. t. m. praktičen ln teoretičen tečaj. SPORED V soboto dne 22. t. m.: predavanja v ri-salnici osnovne šole na Jesenicah, in sicer: od 15. do 16.: pravila in pravilniki ter splošna smučarska organizacija. Predavatelj: Jože Cinkovic. Od 16. do 17.: tekmovalne proge za klasično in alpsko kombinacijo. Predavatelj: Stanko Ravnik. Od 17. do 18.: Izračunavanje rezultatov in določitev točk za alpsko kombinacijo. Predavatelj: Stanko Ravnik. Od 20. do 21.: Gradnja skakalnic in ocena skokov. Predavatelj: Drago Korenini. Od 21. do 22.: izračunavanje rezultatov za klasično kombinacijo in za solo skoke. Predavatelj: Bogdan Zupan. V nedeljo 23. t. m.: Sodniški pripravniki za sojenje skokov gredo skupno z vlakom ob 7.35 pod vodstvom gg. Zupana, Kramarja m Koreninija v Planico, kjer bo praktičen tečaj. Sodniški pripravniki za teke in alpsko kombinacijo, gredo skupno ob 6. zjutraj na črni vrh k damskim tekmam za prvenstvo v alpski kombinaciji in k medklubskemu slalomu. Vodja Stanko Ravnik. * SZSZ zveza prosi vse podzveze ln klube, da v te tečaj pošljejo vse svoje pripravnike. Prijavnina znaša din 20.— za osebo. Vsak pripravnik naj prinese s seboj popolno smuško opremo ter zvezek in svinčnik ter po možnosti ure — stoparice. Prijave je treba poslati do 21. t. m. na naslov: Slovenska zimsko športna zveza. Jesenice, Cinkovic Ježe. Izpiti za smuške sodnike bodo bržkone v Ljubljani v teku aprilu t. 1. SZSZ. ctfvo »AVTO IN ŠPORT« je izšel za februar in marec v skupni številki. Med pestro vsebino navajamo članke: Izgledi naše motorizacije. — Jugoslavija se motorizira. — Problem garaž v Ljubljani (s čiteži Ln slikami). — Nove avtobusne garaže v Mariboru. — Električna oprema za motorna vozila. Itd. Razen tega vsebuje številka še več krajših sestavkov o zadnjih dogodkih v športu in delovanju avtomobilistovskih organizacij, prav tako pa so uvrščene tudi vse običajne stalne rubrike z bogatim gradivom, ki bo zanimalo vsakega lastnika motornega vozila. Posamezne številke te revije se dobijo po din 7., naročnina pa znaša četrtletno din 19. Naroča se v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4. ★ »Dustrovane sportske novosti« štev. 22 objavljajo med drugim: Samo zmaga Splita lahko Hajduku odvzame prvenstvo v hrv. nogometni ligi. — V zadnji minuti prekinjena tekma med Gradjanskim in osiješko Slavijo (ln poročila o vseh ostalih ligaških tekmah pretekle nedelje). — Težak problem sestave našega napada proti Madžarski. — Nedovršeni občni zbor slovenskih kolesarjev Mariboru. — Emigrantov Galeckega, Hemmerlinga in bratov Be-ranov ni več v Zagrebu. — Concordia se brani, da bi šel Hašk v drž. ligo. — Na£ plavalni strokovnjak Darko Prvan je znašel novo tehniko prostega plavanja. — Itd. Vmes je še več drugih dobrih člankov in mnogo raznega drobiža. Posamezne Številke so po 1 din. Iz državne službe Beograd, 19. marca. p. Upokojena je višja kontrolorka Nuša Lovrlč pn poŠti Ljubljana VTt. Podnadzornik polici tekih agentov Peter Zlahtlč je premeščen is Splita k predstojništvu mestne policije T Mariboru. Naše gledališče D B A M A Četrtek, 20.: Brez tretjega. Red četrtek. Gostovanje Hinka Nučlča ln Vike Podgorske, članov zagrebškega Nar. gledališča. Petek, 21.: Brez tretjega. Red B. Gostovanje Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebškega Nar. gledališča. Sobota, 23.: Zaprta vrata. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 23.: šesto nadstropje. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Viha Podgorska in Hinko Nučič, prvaka zagrebške drame, gostujeta zopet v četrtek in petek v učinkoviti Begovičevi igri »Brez, tretjega«. Oba gosta sta v teh psihološko pestrih vlogah prava mojstra in pripomoreta s svojo blestečo igro temu Begovičevemu delu do največjega uspeha. OPERA Četrtek, 20.: zaprto. (Glavna vaja. Faust). Petek, 21.: zaprto. (Generalka Faust). Sobota, 22.: Faust, premiera. Premierskl abonma. Nova vprizoritev Gounodove opere »Faust« bo zelo zanimiva. Delo je na novo zrežirano, pod novim muzikalnim vodstvom in v glavnih partijah na novo zasedeno. Peli bodo Franci, Vidalijeva, Janko, Popov, Polajnarjeva, Kogejeva Anžlovar. Režira C. Debevec, dirigira D. Zebre. Koreografija je inž. Golovina. Prva vprizoritev bo v soboto. 22. t. m. za premierskl abonma. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 22.: Na Trški gori. Stoti nastop g. Pleveja. Nedelja, 23. ob 15.15.: Visoka pesem. Popoldanska predstava. Ob 20-15.: Na Trški gori. MARIBORSKO GLEDALIŠČE cene. Ob 20.: Habakuk. Znižane cene. Četrtek. 20.: Koncert tria. Ornikova-Šedl-bauer-Lipovšek. Red C. Iz Hrastnika h__Zak°nci Havkajo. Preteklo soboto tn nedeljo je hrastniška sokoiska gledališka družina dobri dve uri Hrastničane imenitno zabavala. Igrala je na svojem odru burko »Zakonci stavkajo«. Vsi igralci so se dobro odvezali. Prednjačlle so pa sestre: čandrova, Kolškova in Mecilovško-va tor bratje Mahkota, Kavšek in štravs. Potrebno je, da se čLcrvek v teh časih malo razvedri. Zato želimo, da pride naša sokoiska gledališka družina kmalu spet s kako veselo novostjo. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 00 par za besedo, Din i.— davka sa vsa* oglas m enkratno pn atojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženltve se zaračunajo po Din 2.— sa vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje ->*!ovov Mnlmstn^i za enkratno objavo oglasa Din 20.— Dragocenosti Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE — juvelir, LJubljana. VVollova ulica 8-34 Avto, moto Motorno kolo NSU s prikolico 500 ccm, to-ien i7.000 km, t popol Kupim Ekshaustor rabljen, za prostornino 10 tub. m kupimo. — Ponudbe na Dol niča* & Richter, LJubljana. 124-7 Lisice stroj lmo, barvamo ts prvovrstno lzoelamo. — Krznarstvo L. Rot. Ljub ljana. Mestni trg S. 94-7 UJiJiMililL Opremljena soba -......... —. tista, zračna. razgled noma dobrem stamu, pro- J na cesto, event. telefon, dam. Dopise na ogl. odd. j se takoj oada. Aleksan-Jutra poj »Motor«. drova c. 7-II, levo. 5791-10' 6060 23 I Kupim vsakovrstno ZLATO srebro - platino BRILJPNTE »MBRBCDE SariKJI RU1IHC BISERE I.T.D. STOBIHSKI ■ MBKITE TER UMETNIH« PO NR3VIŽJIH CEHAM »TORB TVRDKH . . Jos EBERLE LJUBLJANA.TYR$EVA 2 HOTII^^SLOH PUH ODEJE SEVER RUDOLF Marijin trg 2. Vodilna nemška tovarna farmacevtskih specijalnlh preparatov SPREJME za vodstvo propagande v Jugoslaviji mlajšega zdravnika z znanjem nemškega jezika. Gre za stalno m dobro plačano nameščenje. Pogoji so: volja za delo, sposobnost za ta posel, inicijativa ln dober nastop. — Točne podatke z navedbo plačilnih zahtev ln fotografijo poslati na Publicitas d. d- — Zagreb, Ilica 9 — pod br. 58353. Pouk Instrukcije za vse Aolske predmete nudijo brezposelni profe sorski kandldatje ftro kovnjakl. — Novinarski dom. Gosposka 12; urad o« ure oa 10. do 12. Prihodnji prikrojevalni tečaj za vaa daraska oblačila se bo vršil od 10. do 31. marca 1041. Vrb zadevna »pojasni* dobite na pojast.Ua dobite na ob lstveno dovoljeni krojni šoli Teodor Kune LJubljana, Aleksandrova c. 5-II. Za plamen odgo vor priložite znamko. 4418-4 NAPRODAJ JE dolgo let obstoječa dobra uvedena tekstilna tvornica s Industrijskimi ln stanovanj skimi zgradbami (Industr. kolosek.). Tvornica je v polnem pogonu v večjem mestu Hrvatske banovine. Potrebno je 4,000.000.— din. — Ponudbe na Publicitas d. v PREŠERNOVI ULICI 54 Nasproti glavn« polt« t«l«foo «4-20 Prodam hišo stalna vodna moi 40—90 H P s trenisko pravico * Motstrani. Krasna ve<<« itavbna parcela, ie proda. Ponudbe na ogl. odd Ju-tra pod »Opuifeo mlin«. 5790-20 Več parcel veijih, idealnih itavtomb m industriiskih ob kolodvoru letovilfu Sevnici, t elek rrovodom. ugodno prodam Vpraiama pod »Od 25 din dalie« na ogl. odd. Jutra. 5830-20 Krasno posestvo vpeljano trgovino in hotelom, vse v najbolj em stanju, naprodaj za do 3 milijone Ponud be na ogl odd Jutra pod »Savinjska dolina« 6027 20 [atTnrTTalT^« «1 / »j'»ft f • 1*1 j Zahtevajte povsod britvico A L C O S O ■/r/?CL\itn DELI NI t(OCt»P - K N € 7 MIHAJIOVA 1 . M» pM «.»» Mil !■■ STARO 0UE ZOPET no vo! a pomočjo regeneratorja »sistema Schlegel« »Tehnovum« Zagreb, Gorjanska 6. Pri nas že več kot 300 aparatov v obratu! Postani in ostani član Vodnikove druibe! Umrl nam je naš. oče ln brat Bogovac Bogomil trgovec Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek, dne 20. t. m. ob poj 5. pop. lz Zal, kapele sv. Jakoba. Ljubljana, 18. marca 1941, žalujoči sin In sestre Od Vas , je L Ivisno. da Imate obleko vedno kot novo Eato jo pustite redni Kemično čistiti al Darvati v tovarni JOS. REICH LjuMjana PoljansKi aasip 4-6 Pralnica jvetiolikalnic» PREMOG DRVA — nudi 1» IPogačmt BOHORIČEVA b reiefoD 20-59 Po^trotha brerliihns Strojno podjetje Ing. Borštnar Ljubljana. Sv. Jerneja štev 18 IZDELUJE VODNE TURBINE žage - mline - trans-misije - dvigala Itd. Moderne kauče In fotelje nudi solidno lxi po nizki ceni R. RADOVAN tapetnih Mestni trg IS. Brez posebnega obvestila. Dotrpela je naša nad vse ljubljena, preskrbna žena in mama, gospa MARIJA ŠUC soproga višjega davčnega kontrolorja v pokoju Pogreb blage pokojnice bo v četrtek 20. t. m. ob pol 4. popoldne v Slovenskih Konjicah. Slov. Konjice, Oplotnlca, Trbovlje, Slov. Bistrica, Maribor, 19. marca 1941. Družine: ŠUC, inž. KERSNTČ, RATH in SOUP AL Na dan svojega godu se je preselil v večnost naš dragi mož, oče, sin in brat, gospod JOSIP SENICA posestnik, bivši večletni občinski odbornik, član krajevnega šolskega odbora, častni član gasilskega društva v Senovem itd., previden s tolažili sv. vere. Pogreb predragega bo v petek, 21. marca, ob 9. uri izpred hiše žalosti, na pokopališče v Rajhenburgu. Senovo, Kranj, Domžale, Podsreda, 19. marca 1941. 2alnJoči: žena IVANKA, sinova JOŠKO in MIHEC, mati ANA, brat inž. LUDVIK in ostalo sorodstvo. H. Adams: 28 3)ai$g in $\osemary Roman »Tedaj vem nekoga, ki bo prav gotovo — verjel,« je porogljivo dejala Alisa Gasterjeva. »Daj, poskusi,« je kratko rekel Sid. Brez nadaljne besede je Ela vstala in odšla iz sobe. Čez malo časa se je vrnila. Rdeč šal ji je ogrinjal glavo in ramena; v rokah je držala črno skrinjico, okrašeno s čudnimi rezbarijami Odprla jo je ter vzela iz nje kristalno kroglo, ki je imela kakih dvanajst centimetrov premera in je bi7a zavita v kos črnega žameta. Nato je stopila k mizici v kotu sobe, razgrnila žametno prestiralo in položila kroglo nanj. »Kdo pa vidi slike v steklu?« je Daisy šepnila Billu. »Ela ali kdo drug?« s To ni steklo, Rosie — kristal je! Prav nič ne vem, mislim oa, da vsak. kdor je zlahka dostopen vplivom. Običajno je »čarovnica« sama tista, ki ima »privide«.« »Prosim, mir,« je rekla Ela. »Vse luči razen ene je treba utrniti.« »Gospa Carterjeva,« je z globokim glasom poklicala Ela. Gospodinja je na njeno znamenje sedla na drugo stran mize ter iztegnila roke. Vedela je, kaj mora storiti. Jasnovidkine roke so se čvrsto sprijele z njenimi Kristalna krogla je ležala, ne da bi se je kdo dotikal, med obema dvojicama rok. »Glej nepremično v kristal!« Uhajale so minute, ki so se zdele gledalcem daljše, kot so bile v resnici. Carter, ki je bil izza prvega svarila prepričan o Elinem daru, je ženski z zanimanjem opazoval. Gaster in njegova žena sta z izrazom nezadovoljstva in nejevere sta a drug zraven drugega, Daisy, ki ni bila še nikoli videla takšnih reči, pa je bila nekoliko presunie-na od tišine in medle svetlobe. Čeprav si ni priznavala, jo je bilo vendar podzavestno strah da ne bi prišla njena lastna skrivnost na dan. B;ll k> je opazoval z nat>eto oozornos+io. Preišni«krati si je — kakor toliko liudi — tudi on nvslil, da mora biti vendarle »nekai na tem«. Zdaj. v>o v«?e"i. kar je bilo poooldne slišal, pa je naprej vedel da gre za komedijo, ki naj služi namenom Verd on o-vih, in je zato prežal na kako podrobnost, ki bi mu odkrila te namene. »Ali kaj vidiš?« je zašepetala Ela. »Ne še,« je tiho rekla gospa Carterjeva. Alisa Gasterjeva je zmajala z glavo ter se z nasmeškom obrnila k svojemu možu. Ela ie izpustila roke gosipe Carterjeve in dvignila oči. »Sovražen vpliv mi ne olajšuje namere. Prositi moram za popoln mir, ali pa je moj poizkus jalov.« »V koščku stekla seveda ne more ničesar videti, je posmehljivo menila Alisa. »Ne ona ne nihče.« »Prosim, ali hočete mirovati, ali pa rajši opustimo sejo?« »Daj, prosim, Alisa, poizkusi biti pri miru,« je zdaj Carter prijazno dejal, »... ali pa, če bi rajši se odstranila ... « »Prav, prav. Nič se ne menite zame.« Al;sa je sedla in s svojo držo razločno naznačill, da ji na-daljnih dogodkov ni mar — v resnici pa je napeto stregla na vsako besedo. Stik med damama je bil snet obnovljen, in njuni glavi sta se sklanjali nad kristalno kroglo. »Vidim ... malega Dorieja!« Vsi so slišali besede, ki jih je gosoa Carterjeva tiho in kakor n°zavedoma zamrmrala Je mar res videla sinovo podobo? Ali je bila to domišljija ali orevnra? »Kie je?« » »Na vrtu — ne. nekje na ooliu. Tam je cesta... ;n mož... ne. ženska je... Dorieja drži za roko... pelje ga k meni...« »Ali poznaš to žensko?« »Saj to je — ne morem zanesljivo reči — ne, zdaj je izginila. Vse je izginilo.« »Jaz te pa vidim, kako si srečala neko žensko.« je Elin glas zamolklo nadaljeval. »Misliš, da jo poznaš — natančneje poglej. Tujka ti je.« Daisyji je sapa zastajala, ko je poslušala. Mar jo hoče Ela po tej poti izdati? Ni se zavedala, da krčevito stiska roke in da mora njen spačeni obraz vsakomur, kdor bi jo imel na sumu, razodeti njeno skrivnost Bili jo je opazoval, spoznal je strah in grozo v njenih očeh in izprevidel, da je bil popoldne slišal resnico. Čutil je tudi lokavo premišljenost Elinih besed. Tisto, kar je teta menila, da vidi si je bilo lahko razložiti. Dorie ji je bil nenehoma v mislih, nenehoma je bila zanj v strahu in skrbeh — kaj lahko se ji je utegnilo zazdeti, da vidi nekaj, kar je bilo v resnici samo slepilo njene domišljije. Toda Ela je bila spretno pripravila pot, ki je morala, kakor hitro bi se ji zazdelo potrebno, privesti do razkrinkanja »tujke«. »To je povsem nerazumljivo,« je rekla gospa Carterjeva, ki je bila vstala in si z rokami pokrila oči »Videla sem docela razločno. Malega Dorieja ... cesto... Kristal je bil izginil... takisto mi je bilo, kakor da vidim v resnici.« Njen mož se je spustil na stol. »Daj, Ela, naj še jaz poskusim. Morda doženeva, kaj to pomeni.« Spet je nastala v sobi globoka tišina. Nekaj minut je prešlo. Nič se ni ganilo. »Položi roke na kristal,« je Ela zašeoetala. Ubogal jo je, in spet sta oba strmela v kroglo, ki je ležala med njima. Počasi in tiho se je začul Elin glas: »Nekaj ai izgubil... Obupan si... Ne, to ni Dorie... V kote gledaš, v stenske omarice... Iščeš...« Glasen kih je pretrgal tišino — mogočen ki h, Id ga Mihael Gaster ni mogel udržati. »Ne zamerite,« se je opravičil, »žal mi je, tem bolj, ker je stvar baš postajala zanimiva. Treba bo, da zvišaš zavarovanje, Doran! Nu, poskusi še enkrat« »Ne, jas sploh nisem videl ničesar. Kdo je zdaj na vrsti?« Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inaeratoi del je odgovoren Alojz Novak. — Vel v Ljubljani Pomlad 1940. v knjigi Prva polovica lanskega leta v očeh ameriške pisateljice Ameriška pisateljica Clare Boothe je Izdala knjigo z naslovom »Pomlad v Evropi«. Spis ima dokumentarično vrednost, ker slika vojne razmere spomladi 1940. leta do zloma Francije. Boothejeva je Imela v začetku lanskega leta sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Hotela je od njega izvedeti, kdaj bo Italija stopila v vojno. Grof Ciano ji je povedal, da piše dnevnik in da ni prijatelj velikih oper, kdaj in kako bo Italija stopila v vojno pa ni hotel izdati. . . Boothejeva je pripomnila, da bi vendar bilo škoda, če bi lepe palače, ki | jih je sezidala Italija po zadnji vojni, nekega dne porušile sovražne bombe, dano ji je na te besede odvrnil, da bo po sedanji moderni vojni komaj še vredno razkopavati ruševine. V Parizu je Boothejeva srečala razne osebnosti. Govorila je med drugim a poljskim polkovnikom Radziwilom, ki se je izrazil o nemškem »tajnem orožju« takole: »Tanki ln bombniki niso nobena nemška skrivnost — skrivnost je ie način, kako Nemci to orožje uporabljajo«. Neki francoski general je menil, da je premlkalna vojna pač mogoča na ravninah poljskega ozemlja, nikakor pa ne v Ardenlh, nizozemskih močvirjih, belgijskih utrjenih pasovih in ob Maginotovl liniji. Na Angleškem so Boothejevi povedali, da izgubi Anglija vsako bitko, samo zadnje ne. Samo en mož se je našel, ki je po sodbi Boothejeve pravilno ocenil položaj. To je bil francoski vojak, ki je Američanki pomagal na letališču Le Bourget stopiti v letalo. Rekel je: »Ne obupujte, gospa, jaz še nisem izgubil poguma. To, kar se zdaj dogaja, je svetovna revolucija«. Američanka meni, da je ta mož sodil prav. Zadnji dnevi Titulesca Pred nekaj dnevi je poročala ameriška agencija »United Press«, da se zdravstveno stanje bivšega rumunskega zunanjega ministra Titulesca nevarno slabša. K bolnikovi postelji je bilo pozvanih več zdravnikov specialistov za lečenje tuberkuloze, kajti Titulescu je bil slab na pljučih. Kon-zilij je bil v prostorih hotela »Carlton« v Cannesu, toda oči vi dno so prišli zdravniki do zaključka, da bolniku ni več pomoči. Včeraj je Titulescu podlegel nenadnemu napadu. Učakal je 58 let in odkar se je umaknil iz političnega življenja, je bil stalno bolan. Titulescova soproga je živela prej v Švici, odkoder se je pred dvema tednoma preselila k svojemu možu zaradi negovanja. Železniška nesreča v Ameriki če še no vsi, sdaf izveš: da je polkovnik Donovan po diplomatskem obisku v Lizboni odpotoval iz Evrope v Ameriko; da je londonski župan zaprosil kanadsko vlado za večje število izvežbanih gasilcev; da je francoska Nar. banka znižala obrestno mero od 2% na 1.7 odstotka; da je bil državni kancelar Hitler za botra otrokom nekega kaplarja, ki mu je žena rodila četvorčke; da bo francosJca vojna mornarica v kratkem močnejša nego je bila lani ob podpisu premirja z Nemčijo; da je japonska vlada racionirala porabo riža; da Je Piemontska princesa prevzela pokroviteljstvo nad nemško-italijanskim društvom v Italiji. Uljnskojitev starejših francoskih generalov General Huntzinger, vrhovni poveljnik francoske vojske je podpisal dekret, ki določa upokojitev 34 generalov, ki so med nemško ofenzivo v maju in juniju lanskega leta poveljevali brigadam, divizijam, zborom in armadam francoske vojske. Obenem je Huntzinger v skladu z določili nem-ško-francoskega premirja pomaknil večje število polkovnikov v čin generala. Med generali, ki so bil odpuščeni iz službe, sta tudi general Bessons, poveljnik 3. armade in general Conde, poveljnik V. francoske armade. i*''- Pri Sandersvilleu v zvezni državi Missourl se je iztiril vlak. Osem vagonov je z lokomotivo vred je skočilo s tira. Strojevodja se je ubil, 27 potnikov pa je bilo resno poškodovanih lombe na Liverpool Navzlic silovitosti napada je bilo manj škode kakor v Coventryju Petaln — »©dlum« Maršalu Petainu na čast sk> Kanedci svoječasno imenovali neko mestece v provinci Kolumbiji s tem imenom. Sedaj so sklenili, da ga zopet prekrstijo, in s'cer se bo imeovalo Odlum. To je ime poveljnika druge kanadske divizije. Poročevalec »Exchangea«, ki je bil priča zadnjega nemškega bombnega napada na pristaniško mesto Liverpool, opisuje napad takole: Napad na liverpoolsko mesto in pristanišče se dš po silovitosti podviga primerjati samo s svoječasnim napadom na Co-ventry. Nemci so vrgli na mesto na tisoče zažigalnih in eksplozivnih bomb. Organizacije prostovoljne pomoči so prestale ob tej priliki hudo preizkušnjo. Samo njih prizadevanju in požrtvovalnosti gre hvala, da se ni tragedija Coventryja ponovila. Bombe in granate, pravi poročevalec, so pokale kakor v peklu. Navzlic temu so šli možje in žene z veliko hladnokrvnostjo na delo. Poseben pogum so pokazale ženske, ki so prenašale in obvezovale ranjence ter skrbele za krepčanje moških, ki so bili zaposleni z gašenjem požarov, škoda, ki jo je povzročil ta napad na zasebnem imetju, je precejšnja. Mnogo hiš ln trgovin je bilo uničenih. Zato pa je škoda veliko manjša na industrijskih zgradbah, ki jih je zaščitilo jako topništvo. Skupna škoda je navzlic silovitosti, s katero je bil izveden napad, mnogo maniša kakor v Coventrvju in lahko se reče, da je bila obramba Liverpoola popolnoma uspešna. i V mesečno jasni noči je bilo lahko zasledovati potek bitke v zraku. Protiletalsko topništvo je ob tej priliki sestrelilo in uničilo več sovražnih bombnikov, kar predstavlja rekord v nočni obrambi. Pet bombnikov so sestrelili lovci, štiri pa topništvo na zemlji. V nekaj primerih je zaporni ogenj bombnike dobesedno raztrgal na kose. Sir Percy Noble Prijet morilec prof. Jorge Po plclictt je elektricar, piše se Jon Albu Europa Press poroča iz Bukarešte. Te dni so organi rumunske tajne policije, ki so čistili periferijo prestolnice, naleteli na morilca prof. Jorge. Mož se piše Jon Albu in je po poklicu električar. Albu je se za rumunskega legionarskega upora postavil na čelo oborožene formacije ter se je nastanil tik zavoda prof. Jorge za študij zgodovine. Od tam je hotel s strojnico ogražatl predsedništvo vlade, ki stoji v bližini tega instituta. Ko je bil legionarski upor zadušen, Je Jon Albu pobegnil ter se je nekaj časa Pravila za primer vdora Angleški radio je te dni sporočil prebivalstvu angleškega otočja štirinajst temeljnih pravil, kako se je treba zadržati za primer nemške invazije. skrival policiji. V predmestju Bukarešte je imel svoje zaupnike. Nu, naposled so ga odkrili ln prijeli. Albu priznava umor političnega nasprotnika in pride pred posebno sodišče. Italijanski delavci v Nemčiji Število italijanskih delavcev v nomš'd vojni industriji se stalno povečuje in ie že doseglo 315.000 mož. S posebnim dogovorom med Rimom in Berlinom ie ureieno vprašanje zaslužka teh delavcev. Vsak delavec bo mogel poslati mesečno domov 80 do 100 mark svojcem, da bo s tem izpolnjena vrzel, ki ie nastala zaradi krize v turistovskem prometu Italije. Francija dela za Nemčijo X Creuzotovih tvornicah * Franciji fadelajeja mine sa pomorsko vojno proti Angliji bivši poveljnik angleškega brodovja v kitajskih vodah, je bil te dni imenovan za vrhovnega poveljnika angleškega brodovja, ki ščiti zapadno pot na angleško otočje. . Sir Noble je star zdaj 61 let A N E K D O TA Skladatelj Franz Liszt je v nekem nemškem mestu pripravljal izvedbo ene izmed svojih rapsodij z velikim orkestrom. S skušnjami pa je bil zelo nezadovoljen in pri eni izmed njih se je tako razjezil, da je proti godcem obrnjen izbruhnil: »To ni muzika, temveč svinjarija!« Po teh besedah je vstal med godbeniki mož ter dejal v spflošni tišini: »Gospod doktor oprostite — mi tega nisimc sJcomponirali!« VSAK DAN ENA Gospod, ki ni imel zrcala, pa Je hotel videti, kako mu prlstoja nova obleka. (»Guerin Meschino«) Gospodarstvo Nalaganje novih samoupravnih davščin na življenjske potrebščine ni dovoljeno Uredba o proračunskih dvanajstinah za avgust 1940 — marc 1941 določa v § 17, da ae na predmete, ki spadajo pod uredbo o pobijanju draginje, ne smejo nalagati nikakršne nove samoupravne davščine. Navzlic tej prepovedi pa občine navno z n okvirni proračuni uvajajo nove samoupravne davščine ali zvišujejo dosedanje, zlasti pri trošarinah in uvozmnah. Po uredbi o pobijaniu draginje spadajo pod tc uredbo življenjske potrebščine za človeško prehrano (jed in pijača živinska krma. obleka in obutev, kurjava in razsvetljava), nadalje kmetijske priprave, orodje in ostala sredstva, potrebna za kmetijsko proizvodnio, pogonski material, gradbeni materill, stanovanja in poslovni prostori in drugi predmeti nujne potrebe, ki niso v seznamu iuksuzn-h predmetov, ter končno materiali in orodje za izdelovanje gornjih predmetov Za pot>amezne predmete, ki spadajo pod uredbo o pob ianju draginje, pa so z uredbo o kontroli cen uvedeni še posebm predp-si. Ker sc kontrola cen lahko uvede v smislu čl. 1 uredbe o kontroli cen le na predmete za katere velja čl. 1 uredbe pobi ianju drag:nje je jasno, da srpa da vse kontrolirano blago med predmete, ki spadajo pod uredbo o pobijanju draginje m na katere n" dovoljeno nalaganje novih samoupravnih davščin. Sklicujoč se na čl. 1 uredbe o kontroli cen je minister za oskrbo in prehrano v ♦Službenih novinah« od 20. februarja objavil cbsežen seznam blaga, na katero se nanaša kontrola cen. Na vse to blago se torej ne sme;o nalagati nove samoupravne davščine. Stevlne ctf.m pa so v zadnjem času v svojih proračunih uvedle na mnoge predmete iz gornjega seznama nove davščine. Tako je tudi mestna občina ljubljanska sprejela proračun, s katerim se uvajajo povišane trošarine tudi na blago iz seznama kontroliranega blaga. Sprejela je vrhu tega davščine, ki obremenjujejo stanovanja in poslovne prostore, k: so izrecno navedeni v ČL 1 uredt e o pobijanju draginje. Ker tolmačijo organi kr. banske uprave določbo § 17. uredbe o proračunskih dvanajstinah tako, da velja prepoved nalaganja novih davščin zgolj za življenjske potrf>bši\ne v ožjem smislu, to je za živila, kar ni v skladu z gori omenjenimi predpisi, se je Zveza industrij cev s posebno spor, gumske 79 75 7«/o invest. 100 _ 101 (100). 7V. Bladi 99 50 den.. PAB 210 den.