ï't
iro ïin ir«^ !o -f-ïr-
On
Vesoljski center naprej brez CMC
Št.16/Leto 67/Celje, 24. februar 2012/Cena 1,30 EUR
Srečko iz Rogaške Slatine ustvarja umetnine na lesu
l;fili]tIH:			
90,6 95,1 95,9 100,3			
	DN INPEI		IK FEK
JELOVICA
HIŠE I OKNA
WairSîQa ©Dama
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041209 549
trgovlna.celje@jelovica.si
Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić
cafiè
UŽITEK V DOBRI KAVI I PRAŽARNA; 03/713-2666^
Cvet družbe ali izgubljena generacija
Danes je od dveh mladih Špancev eden brez dela. Tudi med nami je ogromno mladih diplomantov, ki »v prazno« pišejo prošnje za delo. Klavdija iz Pariželj in Urška z Rečice ob Savinji razkrivata boj, ki ga bijejo iskalci prve zaposlitve.
Preživeli in padli v vojni za blok 6
w
Sodišče: viroza je opravičljiva, infarkt pa ne?
AKCUA

Slavie!
Kdo se bo uvrstil v finale?

Sobota, 25. februar, ob 11. uri
Cirkuška šola s klovneso Tinko Šminko
zabavna animacija za otrol<e
Oglašujte V prilogi
PRIHRANITE 1/3
VREDNOSTI NAKUPA STANOVANJA
s prihranki pri stroških bivanja

Že od

Za ogled pokličite
051365 287
www.mikstanovanja.si
l.AOO
VOJNIŠKA GMAJNA, UŽITEK BIVANJA! ^
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
UVODNiK
BISERKA POVŠE TAŠIĆ
Mladi - pozabljeni, izgubljeni?
Okusna domača »župca« mora imeti vsaj deset sestavin; iz vseh vetrov po malem in dolgo mora počasi vreti, brez kipenja seveda. Tako je učila že pokojna oma, ko nas je »varvala« in smo vnuki skupaj z njo sanjali o tem, kaj bomo, ko bomo veliki. In mnogi smo lahko svoje sanje tudi uresničili. Danes je velikokrat drugače.
Mladi, tudi v naših koncih, na širšem območju Celjskega, praviloma dobijo prvo službo nekje pri tridesetih, mnogi še varno iz udobja hotela »mama«. Pa čeprav bi si še kako želeli biti na svojem, finančno neodvisni. Res je, da varnost, kot smo jo glede služb poznali v socializmu rojeni, danes ne obstaja več za nikogar. Imeli pa smo vsaj prvo priložnost. In mnogo mladihje danes nima; nekateri tudi zato, ker so preokorni in se na trgu ne znajo »prodati«, drugi imajo smolo, tretji spet ^ Vsaka evidentirana številka mladih brezposelnih skriva svojo zgodbo in večina med nami se strinja, da mladi bijejo plat zvona. Pravijo, da so oropana generacija, da plačujejo grehe prejšnjih generacij. Na plečih nimajo le bremen preteklosti, preti jim še breme prihodnosti, torej pozno upokojevanje. Živijo v najhujši gospodarski krizi po drugi svetovni vojni, leta tečejo, pokojninske dobe zanje ni od nikoder.
Čakajoč na svoj trenutek, pišejo prošnje, na katere največkrat ne dobijo niti tople besede, kaj šele spodbudnega vabila na razgovor za službo. Tudi sama jih prebiram. Od Anice, ki ponuja lektorske storitve, fotografinje Teje, ki je odprla svoj s. p., Špele, ki končuje bolonjski podiplomski študij turizma, do Mateje, ki mi v prijaznem in spodbudnem pismu sporoča, da govori kitajsko in ji predstavlja izziv vse, kar je povezano z Daljnim vzhodom. Kje so dobre novice za vse te mlade iskalce prve zaposlitve, ki si želijo pridobiti izkušnje na področju, za katerega so se usposabljali, izobraževali? O tem pišemo v tokratni naši temi, predvsem kot izziv, da vas morda spodbudimo k dobremu dejanju,, da kakšnemu izmed njih ponudite delo prav vi! Saj vem, da s tarnanjem ne pridemo daleč. To vedo tudi mnogi skavti, ki so prav v minulem tednu zaznamovali svoj dan in ljudem sporočili, naj storijo nekaj dobrega, naj naredijo sebi in še nekomu preprosto »dober dan«. Ne miloščine, predvsem cvet vsake družbe, torej mladi, potrebujejo priložnost.
Politične stranke, ki so zdaj na oblasti, so vsaka po svoje zatrjevale, da bi bilo mladim treba zagotoviti vsaj prvo zaposlitev v obliki pripravništva ali vsaj takšne sistemske okvire, ki bodo obubožanemu gospodarstvu spodbuda za odpiranje novih delovnih mest. In prav ta trenutek, čakajoč, da se kaj premakne v pravo smer, še en mlad iskalec dela razmišlja o tem, kako bi napisal prvi stavek prošnje, da bi jo kdo sploh prebral.
In ni malo takšnih, ki se jim zdi normalno, da lahko diplomant sociologije pač »kelnari« oziroma kdo kakšnemu z biotehnične smeri še navrže, češ, zakaj pa si študiral to, kar nihče ne potrebuje. Toda če Evropa ne ve, katere poklice bo sploh potrebovala čez pet, deset let, bodimo pošteni: tudi nam se vsaj približno ne sanja. Razen če razmišljamo prosto po Prešernu in ugotovimo, da bomo zdravnike zagotovo potrebovali, ker bomo vedno zbolevali, tudi stanovanja se bodo prodajala, otroke bo prav tako treba učiti. In zaradi tega nevedenja snovalcev izobraževalnih programov o tem^, kaj bo slovenski trg dela čez desetletja sploh potreboval, nihče nima pravice favorizirati zgolj ene, tehnične dimenzije izobraževanja na račun družboslovne. Tako kot imamo v možganih levo in desno hemisfero, je tudi zdravje naroda na dolgi rok odvisno od tega, da bomo imeli tako družboslovce kot naravoslovce, in to na ravni države in regije. Razen če bomo opevano prekvalificiranje v okviru domnevno uspešne politike aktivnega zaposlovanja po slovenskem vzorcu pripeljali tako daleč, da bomo tehnični kader občasno, po potrebi, prekvalificirali še v turistične delavce, šolnike, zgodovinarje ^
In spet se spomnim Jane, še pred meseci zagnane absolventke, ki je zdaj kot diplomantka že ničkolikokrat zapisala: »Zainteresirana sem za delo, ki ga ponujate, saj sem študirala prav to, kar potrebujete, takšno delo me veseli, imam ustrezno izobrazbo, strokovne kompetence in primerne človeške kvalitete.« Ta in vse druge naše Jane potrebujejo samo priložnost! Če njej in drugim družba ne bo zagotovila vsaj prve zaposlitve, si jo bodo slej ko prej »vzeli« sami. Nobena reforma nam ne bo pomagala^, če bomo zaposlovali ostarele »mlade«, pa tudi ne, če bomo na koncu družba starcev, ker bodo mladi sanjali predvsem o tem, kako oditi in mnogi bodo tudi odšli.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
		
		O
Izgubljene cele generacije
V Evropi je danes težko biti mlad - Od dveh mladih Špancev vsaj eden brez dela
Zdi se, kot da so maratonske razprave z iskanjem rešitev za skupno evropsko valuto povsem zasenčile eno tistih področij, ki je ključno za obuditev gospodarstva oziroma že za golo preživetje držav na stari celini. Gre seveda za trg dela in grozečo stopnjo brezposelnosti. Ta je najbolj boleče udarila prav po mladih.
Da Evropa očitno ne »stoji« na mladih, kažejo že gole številke. Podatki o povprečni brezposelnosti mladih na območju držav Evropske unije kažejo, da je v starosti 16 do 24 let brez dela vsak peti Evropejec. Najhuje je v treh evropskih državah, ki jim tudi siceršnja gospodarska in zlasti javnofinančna slika
ne kaže nič dobrega. Tako je bila na Portugalskem stopnja brezposelnosti konec lanskega leta med mladimi kar 30,7-odstotna, v Grčiji še slabša, celo 46,6-odstotna. A najhuje je za mlade v Španiji, kjer je njihova brezposelnost kar 51,4-odstotna! Niti eden od dveh mladih Špancev nima dela - z njim tudi ne plače in ne osnovnega izhodišča za samostojno življenje. In nenazadnje niti centa ne prispeva v državno pokojninsko blagajno _ Slednje je namreč tisto, ob čemer odgovorni že malo bolj napnejo ušesa.
Ni videti, da bi se že kdo lotil reševanja visoke stopnje brezposelnosti mladih ter iskanja vzvodov, kako ustvariti in kje poiskati delovna me-
sta zanje. Vlade imajo preveč drugega »dela«. A moralo bi jih skrbeti tudi tisto, na kar že opozarjajo strokovnjaki. Se jih ne sliši zato, ker so družboslovci? Ti se namreč ob tem, da več kot polovica mladih Špancev, ki izpolnjujejo pogoje za delo, nima službe, sprašujejo - kako dolgo bodo to še mirno prenašali. Obupana mladina, ki ne vidi prihodnosti, pa bi morala biti več kot zadosten razlog za ukrepanje!
V Sloveniji je sicer stopnja brezposelnosti pri mladih nižja od 22,1-odstotnega povprečja Evropske unije in znaša 15,2 odstotka. A tudi ta številka bi nas morala še kako skrbeti. Naša država je namreč ena tistih, kjer se z
»umetnim« podaljševanjem izobraževalnega obdobja zamegljuje oziroma prikriva realna stopnja brezposelnosti. In mladi tudi po študiju (mimogrede, v Sloveniji se čas študijskih let že dolgo podaljšuje, op. p.) z diplomami v žepu »fiktivno« vpišejo še en študijski program in ostajajo pri delu s študentskimi napotnicami. Delež mladih, ki delajo honorarno, se je v Sloveniji v zadnjem desetletju podvojil. Ko in če končno mladi le dobijo zaposlitev, je ta skoraj zanesljivo za določen čas. Zadnji podatki namreč kažejo, da so v Sloveniji štiri delovne pogodbe od petih sklenjene za določen čas.
IVANA STAMEJČIČ
Starostna struktura brezposelnih I Struktura brezposelnih v Sloveniji
Starost
Celje Velenje Slovenija (delež v %) Brezposelni
Dec. 2010 Dec. 2011 (v X)
Do 18 let	manj kot 0,1	manj kot 0,1	0,1	Ženske	46,5	47,2
Od 18 do 25 let	10	11.6	8.9	Stari od 15 do 24 let	10,4	9,3
Od 25 do 30 let	16	17,1	14,6	Stari od 25 do 39 let	35,1	36,7
Od 30 do 40 let	22	21,1	22,1	Stari od 40 do 49 let	19,2	19,9
Od 40 do 50 let	20	19,1	20.1	Stari 50 in več let	35,4	34,0
Od 50 do 60 let	30	29,3	31,4	Trajno presežni in brezposelni zaradi stečajev	29,0	27,5
Nad 60 let	2	1.7	2.7	Iskalci prve zaposlitve	14,9	14,4
				Dolgotrajno brezposelni	43,1	50,2
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, območni službi Celje m Velei			nje.	Brezposelni s 1. in II. stopnjo izobrazbe	36,3	35,6
Vir: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Številke, za
so skrite usode
V Sloveniji se je januarja povečala brezposelnost, kar je sicer običajno za prvi mesec v letu. Razlog za to na zavodu za zaposlovanje vidijo zlasti v številnejšem prijavljanju brezposelnih, ki se jim je konec preteklega leta iztekla zaposlitev za določen čas.
Ob koncu preteklega meseca je bilo tako prijavljenih 115.965 brezposelnih oseb, kar je 3.211 oziroma 2,8 odstotka več kot decembra, v primerjavi z lanskim januarjem pa za 0,7 odstotka več. Med brezposelnimi je bila desetina novo prijavljenih, od tega 839 iskalcev prve zaposlitve, 2.289 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter kar 6.976 brezposelnih zaradi
VEKING, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje razpisuje prosta delavna mesta:
KOMUNALNI DELAVEC NA POKOPALIŠČU - 2 delavca
Pogoji:
končana osnovna šola
delovne izkušnje na podobnih delih
osebna urejenost, natančnost, zanesljivost, vestnost
CVETLIČARKA/CVETLIČAR
Pogoji:
V. stopnja šolske izobrazbe smer cvetličarski tehnik opravljen izpit za prodajalca
odgovornost za delo, urejenost, natančnost, zanesljivost,
komunikativnost
znanje dela z računalnikom
najmanj 4 leta delovnih izkušenj v cvetličarski dejavnosti
VOZNIK pogrebnega vozila
Pogoji:
IV. stopnja šolske izobrazbe poklicni voznik
vozniški izpit kategorije B, C, E osebna urejenost, natančnost, zanesljivost odgovornost za delo
Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev in življenjepisom pošljite v 8 dneh na naslov Veking, d. o. o., Teharska cesta 54, 3000 Celje
»V Sloveniji so mladi v začaranem krogu. Medtem ko se jim dopoveduje, naj se izobražujejo, zato da bi dobili zaposlitev, jim potem izobrazba na trgu dela ne pomaga. Tako se je število iskalcev zaposlitve z izobrazbo, višjo od VII. stopnje, med decembroma 2007 in 2011 več kot podvojilo,« opozarja Goran Lu-kič, član izvršena odbora sindikata Mladi plus, ki deluje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Na Celjskem so zadnja leta naredili velik korak pri informiranju mladih o priložnostih na trgu dela in perspektivnih področjih dela in s tem povezanih poklicih. Pri tem so se povezali različni partnerji - tako zavod za zaposlovanje, obrtne zbornice, gospodarska zbornica ter šole in šolski svetovalni delavci. Razvojna agencija Savinjske regije je nosilec regijske štipendijske sheme, kjer se štipendirajo prav poklici, ki so na trgu dela iskani, in v to shemo pristopajo poleg delodajalcev tudi že občine.
izteka zaposlitev za določen čas. Od 8.328 brezposelnih, ki jih je januarja zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.997, kar je četrtina več kot decembra, a 13,8 odstotka manj kot januarja lani. Januarja se je brezposelnost povečala v prav vseh delih Slovenije, glede na delež povečanja pa je Velenje s Koroško kar na 3. mestu med njimi. A prav v Velenju je glede na lanski januar manjša za 6,7 odstotka, v celjski območni službi pa se je zmanjšala za 2,6 odstotka.
IVANA STAMEJČIČ
Diplomirani babici Klavdiji Beričič iz Pariželj kljub kadrovski podhranjenosti v zdravstvenem sektorju še do danes ni uspelo najti redne službe. Mogoče se ji bo sreča nasmehnila ravno v teh dneh? (Foto: SHERPA)
Univerzitetna diplomirana socialna delavka Urška Jakop z Rečice ob Savinji (prva z desne) je danes zaposlena v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje, ki je tako postalo njen način življenja. Nemalokrat poudari, da so kot razširjena družina. (Foto: osebni arhiv)
Služba kot sreča opoteča
Diplomirana socialna delavka in diplomirana babica pri iskanju zaposlitve z različnima izkušnjama
Gospodarska kriza ni povzročila le številnih odpuščanj, ampak tudi mladi vse težje najdejo svojo prvo zaposlitev. Polni energije in novih idej se tako, namesto da bi lahko s svojim znanjem in svežimi idejami ustvarjali dodano vrednost v službah, ukvarjajo s pisanjem prošenj in čakanjem na pravi trenutek, da se jim bo nasmehnila sreča. Enim se prej, spet drugim kasneje ali morda nikoli. Kako naj se mladi izkažejo, če zato ne dobijo niti priložnosti? Svoji zgodbi pri iskanju zaposlitve sta nam zaupali šestin-dvajsetletni diplomantki.
V medijih se velikokrat pojavljajo poklici, ki naj bi jih slovenski delodajalci potrebovali. Pa jih res? Diplomirana babica Klavdija Beričič iz Pariželj, ki je študij na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani končala maja 2010, se že dve leti trudi najti redno zaposlitev. Prošnje je že večkrat poslala v bližnje porodnišnice in zdravstvene domove, v nekatere jih je izročila celo osebno. Redno je spremljala objavljene razpise na spletnih straneh. »Sem ravno ena prvih generacij, ki
ni imela pripravništva. Če bi ga imela, bi bila to priložnost, da me v devetih mesecih spoznajo. Sama bi dobila še tako potrebne izkušnje,« razloži babica, ki je prepričana, da je neobvezno pripravništvo prej slabost kot prednost, saj v času absolventskega staža in iskanja zaposlitve veliko stvari pozabiš. Na začetku lanskega poletja se je spet odločila, da bo prošnjo osebno izročila v celjsko porodnišnico, tokrat se ji je po več kot letu iskanja nasmehnila sreča, a le za kratek čas.
stna dela. V celjski bolnišnici je bila zaposlena tri mesece. »Imela sem občutek, da pri meni iščejo prej neznanje kot znanje,« pove Klavdija, ki ji po treh mesecih ni nihče sporočil, da ji pogodbe ne bodo podaljšali. Na razporedu dela je kar sama opazila namesto svojega priimka drugega. Kasneje je ugotovila, da so negativno mnenje podali že prej, a so ji to sporočili šele čez teden dni. Bila je presenečena, saj je mislila, da delo opravlja dobro. Jasno in glasno so ji povedali, da ji niso dolžni razlagati,
Grenak priokus prve zaposlitve
Prvo zaposlitev je dobila lani avgusta, do takrat je preko študentske napotnice opravljala različna priložno-
tega, ker so se me usmilili, saj sem v bližnji preteklosti izgubila očeta.« Danes je Klavdija brezposelna in še vedno išče službo v že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem sektorju.
naprej,« opiše občutke Urška z Rečice ob Savinji, ki je bila po študiju kar malo obupana, saj je bil to ravno čas, ko se je v medijih na veliko govorilo o problemu pripravništva in pomanjkanju zaposlitev
»V času iskanja zaposlitve ne »zabušavajte«. Navezujete stike, iščite vsako priložnost, ki vam bo prinesla nove delovne izkušnje. Pa naj bo to prostovoljno delo, tečaj, učenje tujih jezikov, udejstvovanje v različnih humanitarnih in invalidskih organizacijah ter društvih. Kajti nikoli se ne ve, kdaj se vam nasmehne sreča,« svetuje univerzitetna diplomirana socialna delavka Urška Jakop, ki je danes zaposlena v Medobčinskem društvu za gluhih in naglušnih Velenje.
Pripravništvo je lahko pomoč pri navezovanju stikov z delodajalci, lahko pa se sprevrže v »srednjeveško tlako«. Tako večina sveže diplomiranih učiteljev, ki ne pridejo v »rang« plačanega pripravništva, celo leto brezplačno uči na eni od šol. Pri tem potrebujejo denar za prevoz na delo, hrano, da ne govorimo o obleki. Govorimo o odraslih osebah, starih okrog 25 let, ki so tako rekoč popolnoma odvisne od svojih staršev. Seveda je po drugi strni pripravništvo poligon, ki lahko mladega diplomanta pripelje do prve zaposlitve.
zakaj so jo negativno ocenili. Še posebej so Klavdijo prizadele besede, s katerimi so na koncu delovnega razmerja argumentirali njeno zaposlitev: »Rekli so mi, da so me med drugim zaposlili tudi zaradi
Ob pravem času na pravem mestu
Na drugi strani lahko v vsesplošno prisotni krizi vrednot na trgu zaposlovanja najdemo tudi pozitivne izjeme. Urška Jakop je univerzitetna diplomirana socialna delavka, ki je diplomirala januarja 2010 na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. »Ko sem diplomirala, se mi je odvalil kamen od srca. A ko dojameš, kaj to pomeni, te zgrabi panika. Pojavilo se je novo breme, še večje. Pojavila se je negotovost, kako
za socialne delavce. »Ravno takrat so študenti socialnega dela protestirali pred ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve. Bila sem pod stresom,« razlaga socialna delavka, ki se kljub negativni klimi na področju zaposlovanja in pripravništev ni vdala. Iskala je kakršnekoli priložnosti za delo. »Delala sem na Škofijski karitas Novo mesto, v materinskem domu v Mozirju, kot animatorka na različnih delavnicah za otroke. Vse preko študentske napotnice, saj sem se po diplomi fiktivno vpisala na enega
od visokošolskih zavodov.« V materinskem domu v Mozirju so ji, že preden je diplomirala, ponudili celo pripravništvo, a je nato vse splavalo po vodi. Prošnje je pošiljala tudi tja, kjer ni bilo razpisov. »Odgovorov je bilo bolj malo, za kakšen vzorec. Mogoče deset odstotkov,« razloži in nadaljuje, da je pri socialnih delavcih problem pripravništvo, ker ga mora veliko diplomantov opravljati brezplačno, če ga sploh dobijo. »Po eni strani si odrasel, po drugi si pa še vedno popolnoma odvisen od staršev,« pripoveduje Urška, ki je imela to srečo, da so jo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje zaposlili po nekaj mesecih iskanja službe. Razpis je videla na spletni strani zavoda za zaposlovanje in se nanj prijavila. »Konkurenca je bila huda. Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bodo izbrali ravno mene, čeprav sem vedela, da bi lahko s svojim znanjem in novimi idejami društvu doprinesla veliko.« Še danes nekaj njenih diplomiranih sošolk priložnostno dela v recepcijah ali trgovinah.
ŠPELA OŽIR
Mladi hitreje dobijo zaposlitev
Konec januarja je bilo na Celjskem registriranih 11.775 brezposelnih oseb, kar je sicer 2 odstotka več kot decembra, a vendar 2,6 odstotka manj kot januarja lani. Več kot desetina med njimi, 1.476 oziroma 12,5 odstotka, je bilo starih do 26 let. Od regijskega povprečja je brezposelnost mladih višja na območjih uradov za delo Laško (15,8 odstotka) in Slovenske Konjice (15,5), za dober odstotek nižja pa v Žalcu (11,1).
Po besedah direktorice celjske območne službe zavoda Karmen Leskošek se je delež mladih na zavodu zadnja leta zmanjševal. »Najvišji je bil konec leta 2009, ko je bilo med vsemi brezposelnimi kar 17,7 odstotka mladih. A kljub zmanjševanju je še vedno višji kot v Sloveniji,« pravi in dodaja, da so mladi, ki iščejo zaposlitev, danes bolj izobraženi. Ne glede na doseženo stopnjo izobrazbe je glavnina mladih iskalcev zaposlitve končala šolanje oziroma študij s področja ekonomije (14 odstotkov), z opazno manjšim deležem pa sledijo gostinstvo in turizem (5,1), zdravstvo (4,7), mehaniki in strojniki (4,4) ter kot zadnja skupina z več kot 4-odstotnim deležem mladi trgovci.
V celjski območni službi so mladi v povprečju prijavljeni na zavodu malo več kot 8 mesecev, kar je sicer občutno manj, kot je povprečje za vse brezposelne (skoraj 22 mesecev). Dokaj obetaven je tudi podatek, da je bilo na Celjskem med vsemi, ki so se lani zaposlili, malce več kot 40 odstotkov mladih do 30. leta. »Kljub temu, da mladi sicer prej najdejo zaposlitev, je čas iskanja še predolg, še zlasti ko gre za prvo zaposlitev,« opozarja Karmen Leskošek in dodaja, da je pozen vstop na trg dela pri mladih po izobraževanju izguba potenciala in po svoje korak nazaj za vso družbo.
Le kam po izkušnje?
V Območni službi Velenje je slika precej podobna slovenski, a so deleži brezposelnih mladih nekoliko višji kot v celjski, navzgor pa odstopajo tudi od državnega povprečja. »Šibka točka mladih sta pomanjkanje delovnih izkušenj in pogosto tudi neustrezna izobrazba,« opozarja direktor Robert Rajšter. Pri tem dodaja, da je njihova prednost pri zaposlovanju to, da imajo občutno manj ovir za opravljanje dela. »Predvsem manj zdravstvenih težav, ki so pri starejših glavna ovira.«
Med prijavljeni na velenjski območni službi zavoda je med mladimi v starosti 18 do 25 let skoraj tretjina iskalcev zaposlitve brez končane poklicne izobrazbe, četrtina s končano IV. stopnjo izobrazbe, 37 odstotkov s srednješolsko izobrazbo in skupaj le 5 odstotkov s VI. in Vil. stopnjo izobrazbe. A kljub zelo nizkemu deležu iskalcev zaposlitve z visokošolsko izobrazbo imajo ob tistih s srednješolsko prav diplomanti humanističnih ved največ težav pri zaposlovanju.
Na velenjskem koncu so med najbolj iskanimi poklici na trgu zidarji, tesarji, varilci, vozniki, strojniki, preoblikovalci kovin, elektrikarji, železokrivci, inženirji elektrotehnike in strojništva ter zdravniki. Med tistimi, ki iščejo delo, pa je največ gospodinj oskrbnic, poslovnih tajnikov, kmetijskih, vrtnarskih, ekonomsko komercialnih ter gostinsko turističnih tehnikov, poslovnih sekretarjev, pravnikov, višjih upravnih delavcev in diplomiranih upravnih organizatorjev.
iS
Kdo bo preživel vojno za blok 6?
Mnenje protikorupcijske komisije meče slabo luč na nekdanje vodstvo Teša pa tudi na politiko
Nad nekdanje vodstvo Termoelektrarne Šoštanj z dr. Urošem Rotnikom, ki je vodilo gradnjo bloka 6, se vse bolj zgrinjajo črni oblaki. Ob tem pa v Šaleški dolini prepričujejo in upajo, da bo projekt »preživel« oziroma da se bo gradnja bloka, za katerega še vedno trdijo, da je ekonomsko upravičen, okoljsko sprejemljiv in energetsko izjemno pomemben, nadaljevala.
V	torek je vmesne ugotovitve v zvezi z blokom 6 predstavila komisija za preprečevanje korupcije, ki nekdanjemu vodstvu Teša očita kar precej kršitev in sumov kaznivih dejanj. Glavne ugotovitve so, da vodstvo Teša nadzornikom ni posredovalo vseh informacij, prikazovalo je nižje vrednosti pogodb in Alstomu razkrilo ponudbo konkurenta, konzorcija Siemens. Poleg tega sumi, da so zakon o poroštvu, ki je v državnem zboru, spisali v Holdingu slovenske elektrarne in Tešu, kar bi bila kršitev predpisov s področja lobiranja.
V	tem tednu se je razvede-lo, da naj bi v času, ko je Teš vodil Rotnik, ugotovili več nepravilnosti pri nakupu računalniške opreme. Dokumentacija, ki se nanaša na opisana kazniva dejanja, je že v rokah Nacionalnega preiskovalnega urada in celjskih kriminalistov, potekajo pa že tudi predkazenski postopki. Novemu specializiranemu državnemu tožilstvu naj bi komisija predlagala tudi ustanovitev specializirane preiskovalne komisije.
Očitki in pojasnila
Očitek z največjo težo se zagotovo nanaša na razkritje konkurenčne ponudbe oziroma da je vodstvo Teša v postopku zbiranja ponudb za nabavo glavne tehnološke opreme Alstomu omogočilo seznanitev s poslovnimi skrivnostmi konzorcija Siemens. Na ta očitek je bivši direktor Rotnik odgovarjal že pred časom v smislu, da sta bili obe ponudbi odprti istočasno. Po
O prihodnosti Teša vnovič z različnih zornih kotov.
njegovih zagotovilih Siemens ni dal ustrezne tehnične ponudbe oziroma je oddal ponudbo za delovanje bloka 6 s polno močjo, čeprav šoštanj-ska termoelektrarna ponoči deluje s polovično močjo. Sicer Rotnik še vedno zatrjuje, da so vse postopke vodili skladno z zakonodajo, tran-sparentno in gospodarno.
Komisija nekdanjemu vodstvu Teša očita tudi skrivanje podatkov oziroma da je pri sklenitvi desetih pogodb v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov nadzornikom prikazovalo nižjo pogodbeno vrednost. Rotnik, s katerim se menda v komisiji niso pogovarjali, je zavrnil tudi te očitke, češ da bi v tem primeru obe evropski banki, od katerih pričakujejo posojila, bloku 6 že zdavnaj obrnili hrbet.
Kriva tudi politika
Protikorupcijska komisija je v svojem mnenju opozorila na neodzivnost državnih organov in politike. Ti so, ko so se začeli pojavljati sumi posameznih nepravilnosti, ravnali »neusklajeno, ne-transparentno in z odlašanjem sprejemanja ključnih odločitev«. Tako komisija
V skupini več kot 20 nevladnih organizacij, gibanj in neparlamentarnih strank, povezanih v koalicijo Ustavimo Teš 6, menijo, da je treba pred odločanjem o poroštvu države za projekt, do razjasnitve vseh okoliščin, nemudoma sprejeti šestmesečni moratorij za nadaljevanje gradnje.
navaja, da revizijskim ugotovitvam niso sledili ustrezni ukrepi, niti se do njih nihče od pristojnih in odgovornih ni ustrezno opredelil.
Komisija poudarja, da je osrednji namen poročila predvsem opozorilo in poziv, da mora morebitna odločitev o nadaljevanju gradnje bloka 6 vsebovati »tako ukrepe za odpravo preteklih večjih in manjših nepravilnosti, kot tudi vzpostaviti dodatne mehanizme, ki bodo zagotavljali ustrezno spremljanje, nadzor, dosledno transparentnost in izogibanje nasprotju interesov pri nadaljnjem izvajanju projekta«.
HSE in Teš: blok potrebujemo
V HSE in Tešu ocenjujejo, da ugotovitve komisije potrjujejo pravilnost ukrepanja v zadnjih dveh letih. V tem času so namreč temeljito preverjali pogodbene odnose z dobavitelji v Tešu, pred več kot letom dni je bila na novo postavljena projektna organiziranost, za bolj enakopravno pozicijo naročnika v odnosu do dobavitelja glavne tehnološke opreme pa so dogovorili in podpisali tri dodatke k osnovni pogodbi. Regulirali so ugotovljena odstopanja v poslovnih odnosih in vložili več kazenskih ovadb.
Z izdelavo Noveliranega investicijskega programa - revizija 4 so vključili v projekt
(^LEVIZIJA ^TXRNET
(^LEFONIJA
•	televizija
38 analognih prograi 23 radijskih programov 85 digitalnih programov** (ZAČETMI digitalni palœt)
•	internet
256/256 Kbps
•	telefonija
cenovno ugodni klici
03 42 88 198 03 42 88 199
www.turnsek.si info@turnsek.net
Da je blok 6 za Šaleško dolino tehnološko, okoljsko in ekonomsko tvegan projekt, je prepričan nekdanji direktor uprave za jedrsko varnost Miroslav Gregorič. Veliko očitkov je namenjenih delovanju premogovnika oziroma nevarnostim zaradi izkopavanja premoga. Vendar avtor ob koncu predlaga obnovo blokov 4 in 5, ki seveda delata na premog. Kot smo pri bloku 6 že vajeni oziroma kot so opozorili v velenjskem premogovniku, so podatki o možnih vplivih na okolje iz prejšnjega stoletja, nekatere pa je avtor izbrskal celo v letu 1893. Njegove trditve glede preobremenjenosti s težkimi kovinami so zavrnili tudi v Ericu.
vse manjkajoče postavke. Kot pravijo, je naloga pristojnih institucij, da glede na zadnje ugotovitve ustrezno ukrepajo. Tako v Tešu kot HSE menijo, da ugotovljene nepravilnosti ne smejo vplivati na gradnjo bloka 6, ki je, kot je še enkrat zatrdil direktor Teša Simon Tot, »energetsko, ekonomsko in ekološko utemeljen projekt, ki ga Slovenija potrebuje z vidika varne in zanesljive oskrbe z električno energijo.«
Živahno na gradbišču
V smislu potrebe po bloku je na gradbišču v Šoštanju zelo živahno. V začetku februarja je višina hladilnega stolpa že presegla sto metrov, končna višina pa bo 162 metrov. Po oceni vodstva Teša aktivno napreduje tudi gradnja kotlovnice, bunkerskega dela, strojnice in južnega stolpa, v katerem bo vgrajeno dvigalo, ki bo omogočalo dostop na različne nivoje objekta. Družba Alstom bo predvidoma sredi marca začela z montažo glavne jeklene konstrukcije kotla za blok 6.
Trenutno je na gradbišču 430 delavcev. Največ, tudi po 1.800, jih bo v drugi polovici leta, prihodnje leto in v prvi polovici leta 2014, ko naj bi se dela končala. Po načrtih naj bi letos zaključili gradbena dela na hladilnem stolpu in
na napravi za razžvepljevanje dimnih plinov. Gradbena dela na glavnem pogonskem objektu izvaja konzorcij Primor-je-RGP. Pogodbena vrednost gradbenih del je ocenjena na okoli 25 milijonov evrov, celoten projekt gradnje bloka 6 pa na 1,3 milijarde evrov.
Poroštvo s pogojem
Za zaprtje finančne konstrukcije za gradnjo bloka 6 so predvidena posojila. Za enega najpomembnejših - 440 milijonov evrov Evropske investicijske banke - poteka prava bitka, saj v Tešu za pridobitev tega posojila potrebujejo državno poroštvo. Predlog zakona je v državni zbor vložil velenjski poslanec Srečko Meh. Včeraj je pozitivno mnenje glede
poroštva izdala tudi vlada, vendar pa ga pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev. »Sprejeli smo odločitve, ki jih je bilo potrebno sprejeti. Nadaljnje zavlačevanje položaja ne bi reševalo. Je pa tudi res, da smo preučili problematiko in da kljub šele tretji seji vemo, kakšna je slika in kakšen je položaj okrog bloka 6,« je po seji vlade povedal predsednik
Janez Janša.
Vlada je v bistvu ponovila zahteve prejšnje vlade, ki še vedno niso izpolnjene. »Če se bo projekt nadaljeval, je treba ugotoviti odgovornost za napake v preteklosti, za vnaprej pa zagotoviti, da bo naložba vodena racionalno,« je poudaril Janša.
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (SHERPA)
Vrhovno sodišče je z zavrnitvijo zahteve po reviziji sodbe potrdilo ugotovitvam dveh sodišč, da je bila stavka v Tešu nezakonita. Spomnimo, da so delavci začeli stavkati predlani novembra, potem ko je nadzorni svet razrešil direktorja Rotnika.
Uprava Etola dviguje roko za ponudbo
Uprava celjskega Etola je preko spletnih strani Ljubljanske borze objavila svoje mnenje o prevzemni ponudbi. Kot je znano, je švicarska podružnica izraelskega koncerna Frutarom objavila ponudbo za prevzem preostalega, nekaj več kot 36-odstotnega deleža celjskega Etola.
Kot pojasnjujejo v upravi, od prevzema pričakujejo bolj še učinke tako na prodajnem kakor tudi na nabavnem in razvojnem področju. Frutarom ne načrtuje bistvenih sprememb poslovne politike, obdržati namerava tudi vse zaposlene in vodstvo ter ne namerava posegati v politiko zaposlovanja. V upravi Etola ocenjujejo, da bo nameravani prevzem pomembno prispeval k razvoju in omogočil širitev prodaje Etolovih proizvodov na nove trge. Kot so še sporočili, je predsednik uprave Zdenko Zanoški kot lastnik 0,31-odstotnega deleža družbe, Frutaromovo ponudbo že sprejel.
US
Komu steklarna?
Letos naj bi kar nekaj podjetij na Celjskem doživelo lastniške spremembe, zagotovo pa bo med odmevnejšimi prodaja Steklarne Rogaška.
Konec lanskega leta je namreč podjetje Metropolitana, ki je v lasti ljubljanske nadškofije, začelo prodajni postopek steklarne. Metropolitana sicer ni lastnica Steklarne Rogaška (skoraj stoodstotni lastnik je Zvon Ena Holding), ima pa za njene delnice zastavno pravico. Za prodajo družbe je Metropolitana najela podjetje KPMG. Interes za nakup je že izrazilo nekaj podjetij in finančnih skladov. Lani se je razvedelo, da se za nakup zanima tudi največja steklarna na svetu Waterford s sedežem na Irskem, vendar ni znano, če so irski steklarji še v igri. Zagotovo bo na prodajo vplivalo tudi dokaj dobro poslovanje steklarne, ki je lani za 15 odstotkov povečala prihodke.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
CMC izgubil vesoljski center
Za prestižen vesoljski center v Vitanju je občina pogodbo z dosedanjim izvajalcem, družbo Cm Celje, prekinila ter objavila nov razpis za dokončanje del. V občini se namreč bojijo za usodo prestižne stavbe, kjer bodo med drugim razstave ameriškega in ruskega vesoljskega programa ter Evropske vesoljske agencije.
»Občina se je za nov postopek javnega naročila odločila zato, da bi na trgu preverila, kaj le-ta nudi ter da bi prišlo do dejanske tržne vrednosti za dokončanje objekta,« pojasnjuje direktor občinske uprave Srečko Fijavž. Zapleti med dosedanjim izvajalcem in investitorko, občino, so se pojavili po tistem, ko so predstavniki izvajalca lani sporočili, da Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij za pogodbeno ceno 1,8 milijona evrov ne bodo uspeli končati. Prav toliko ima občina tudi odobrenih evropskih sredstev.
Iz CMC so nato napovedali, da bodo začeli posto-
pek za razveljavitev pogodbe, kar je večina občinskih svetnikov razumela kot izsiljevanje občine, zato so
omenjali možnost iskanja pravice na sodišču. Zaradi počasnih slovenskih sodnih mlinov so se obenem zbali
V vitanjskem vesoljskem centru bodo v treh etažah poleg petnajstih razstav ameriških, ruskih in evropskih vesoljskih programov ter prostorov za mlade raziskovalce vesolja za občinske potrebe dvorana s tristo sedeži, knjižnica in različni društveni prostori. Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) gradijo v spomin na pionirja vesoljskih poletov Hermana Potočnika Noordunga, ki je bil iz Vitanja.
vseeno rezervirali pol milijona evrov, zaradi česar bi občina morala najeti kredit. Pogajanja s CMC očitno niso obrodila sadov, zato je prišlo do prekinitve pogodbe ter novega razpisa za dokončanje del.
Gradbišče vesoljskega centra, kjer so gradbena dela kon-
čana, že od začetka božičnih praznikov miruje. Izvajalec, izbran na novem razpisu, bo zato moral poskrbeti za večino obrtniških del, med drugim za tlake, zaključna inštalacijska dela ter za fasado.
BRANE JERANKO URŠKA SELIŠNIK Foto: BJ
Vitanjski vesoljski center s svojo nevsakdanjo obliko nakazuje, da bo stavba v celoti nekaj posebnega. Dokončanje spremljajo žal različni zapleti, zato je občina pogodbo z izvajalcem odpovedala ter za dokončanje išče novega.
za usodo imenitne stavbe ter evropskega denarja zanjo, zato so v občinskem proračunu za dokončanje
Kot se je razvedelo, so delavci CM Celje skupaj z vodilnimi, ostalimi delničarji, podizvajalci in dobavitelji zagotovili milijon evrov za dokapitalizacijo družbe. Tudi zato naj bi banke vendarle odobrile sedem milijonov evrov likvidnostnega kredita. Z denarjem naj bi družba poravnala najnujnejše zapadle obveznosti do dobaviteljev, zapadle bančne obresti in neplačane prispevke. Tako naj bi se celjski gradbinec izvil iz likvidnostnih težav ter ponovno začel poslovati pozitivno. Banke naj bi za novega prokurista CMC predlagale Ota Brgleza.
Razumevanje za posle v Srbiji
Branko Apat, član uprave Gorenja, in Verica Kalano-vić, podpredsednica srbske vlade, sta v torek Valjevu podpisala Memorandum o razumevanju. Ta opredeljuje obveznosti tako Republike Srbije kot Gorenja v primeru širitve proizvodnje hladilno-zamrzovalnih aparatov v Valjevu.
Memorandum še ni pravno zavezujoč in zahteva še potrditev investicij skega proj ekta s strani Gorenjevih organov upravljanja ter pristojnih srbskih organov. Skladno z izhodišči, navedenimi v memorandumu, bi Srbija Gorenjevo novo investicijo
v Valjevu podprla z nepovratnimi sredstvi v višini 5 do 7 milijonov evrov, Gorenje pa bi v razširjenem valjevskem obratu do konca leta 2015 odprlo 400 novih delovnih mest. Vrednost naložbe v Valjevu je ocenjena na približno 20 milijonov evrov.
Tako je s podpisom memoranduma upravi Gorenja očitno uspelo preprečiti, da bi jim zaradi kršitve zavez v Srbiji prekinili najemno pogodbo za zemljišča ob obstoječi tovarni v Valjevu. Po prvotnih načrtih bi namreč moralo Gorenje že lani postaviti novo proizvodno linijo v Valjevu, vendar so dali prednost naložbi v
Zaječarju. Kako bo krepitev proizvodnje v Valjevu vplivala na proizvodnjo v Velenju, ni natančno znano, so pa v Gorenju že povedali, da naj bi v Velenju dolgoročno ohranili le proizvodnjo izdelkov višjega cenovnega razreda. Glavnino proizvodnje hladilno-zamrzo-valnih aparatov nižjega cenovnega razreda naj bi prenesli v Valjevo, proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev za ruski in vzhodnoevropski trg v Zaje-čar, medtem ko so program toplotne in ogrevalne tehnike že preselili v Staro Pazovo.
US
Foto: ARHIV GORENJE
Podpis memoranduma za širjenje Gorenja.
■	I v ■	■ ■
Tri obcine se povezujejo
Gospodarsko turističnemu združenju Turizem Podčetrtek, ki ima na skrbi turistično promocijo domače občine, naj bi se kmalu pridružili še sosednji občini Bistrica ob Sotli in Kozje. Zamisel se je porajala že kar nekaj časa, saj je v vseh občinah precej turističnih privlačnosti.
Povabilo v desetletje staro združenje je prišlo iz vodstev občine Podčetrtek in družbe Term Olimia. »Občini sta povabilo načeloma sprejeli ter predvidevam, da bo predlog v mesecu dni dokončno sprejet na skupščini GIZ Turizem Podčetrtek,« odgovarja direktorica GIZ Fanika Šket. Direktorica omenja, da želijo na ta način turistično destinacijo zaokrožiti, da bo še prepoznavnejša. Opaža različne možnosti sodelovanja, od promocije, organiziranja prireditev in izobraževalnih tečajev vse do trženja turistične ponudbe ter turistično informativne dejavnosti.
V občinah Bistrica ob So-tli in Kozje so povabilo, ki prinaša prav tako finančne obveznosti, sprejeli z zadovoljstvom, saj se zavedajo, da goste Term Olimia in drugih turističnih objektov v Podčetrtku zanima najširša okolica. »Moram reči, da smo ponudbo takoj sprejeli, saj imamo bogato turistično ponudbo ter turistično informativno pisarno,« pojasnjuje odločitev župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, ki opaža vključitev v GIZ kot priložnost, da bi v svoje kraje privabili čim več obiskovalcev. Vključitev v GIZ prinaša za obe občini prav tako finančne obveznosti, vendar jim za denar, če bo
Občina Podčetrtek velja v Sloveniji - za razliko od nekaterih drugih turističnih središč - kot zgleden primer povezovanja turistične družbe z najširšim okoljem. Na ta način se tam že dolgo uspešno turistično razvija širše zaledje Term Olimia, še posebej v KS Olimje. V gospodarsko šibkejših občinah Bistrica ob Sotli in Kozje zato pričakujejo dobro sodelovanje. Obe občini sta vključeni v zavarovani Kozjanski park.
le ta pomembneje prispeval k krajev Kozjanskega, ne bo večji prepoznavnosti nekoliko žal.
bolj odmaknjenih turističnih	BRANE JERANKO
Inovativni tudi v premogovniku
V Premogovniku Velenje spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost zaposlenih. Zato se je predlani začela akcija Inovator leta, ki je lani dala izjemne rezultate.
Skupaj je v akciji sodelovalo 22 promotorjev in kar 187 inovatorjev, prevzetih pa je bilo 228 koristnih predlogov. Tri četrtine koristnih predlogov so že realizirali. V klub inovatorjev se je lani vpisalo skoraj 200 inovatorjev, kar Premogovnik Velenje uvršča v kategorijo inovativnih podjetij. Kot omenjajo v premogovniku, je bil eden pomembnejših zgodovinskih mejnikov na področju inovativnosti dosežen leta 1988, ko so dokončno prešli na mehanizirane odkope.
Zaključno prireditev so pripravili minuli teden, vsi nagrajenci pa so prejeli diamant iz ksilita, ki je star več kot dva milijona let in simbolizira vrednost okolja, ki je zraslo na premogu. Za najboljšega inovatorja so razglasili Antona Fi-rerja, najboljši promotor je postal Roman Bračič, v kategoriji Najboljša organizacijska enota pa je po napetem boju slavila enota ESTO iz HTZ Velenje.
US
SLIKOPLESKAiOTfO PARKETAlOTfO TALNE OBLOGE
smmCi,
VRUNČEVA2 3000 CELJE f GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150
Pravila za spremljanje referendumske kampanje o družinskem zakoniku
Po Zakonu o volilni in referendumski kampanji vnovič obveščamo javnost, da bomo v Novem tedniku in na Radiu Celje referendumsko kampanjo spremljali v skladu s profesionalnimi standardi ter o dogodkih poročali in jih komentirali po lastni presoji.
Organizatorjem referendumske kampanje ne bomo ponudili brezplačnih predstavitev mnenj, prav tako ne bomo objavljali brezplačnih sporočil, za katere bomo v skladu z uredniško politiko presodili, da služijo propagandi. V časopisni rubriki Pisma bralcev ne bomo objavljali vsebin, ki bodo kakorkoli povezane s kampanjo o družinskem zakoniku. Oglasna sporočila bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem organizatorjem referendumske kampanje ter drugi zainteresirani javnosti. Morebitna plačana vsebina bo jasno označena kot oglasno sporočilo z navedbo naročnika oglasa.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
Na volišča 25. marca
V Sloveniji se danes, v petek, začenja kampanja pred referendumom o družinskem zakoniku, ki nas čaka v nedeljo, 25. marca. Uradna kampanja bo namenjena prepričevanju volivcev, kako naj glasujejo, končati pa se mora 23. marca opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Do srede, 29. februarja, se morajo kot organizatorji kampanje prijaviti vsi, ki želijo pred referendumom nagovarjati volivce. Po dosedanjih podatkih se bodo v kampanjo poleg civilne iniciative, ki je referendum zahtevala, vključile tudi nekatere parlamen-
tarne stranke, medtem ko je predsednik vlade Janez Janša že napovedal, da se vlada ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča. Že v nedeljo pa so se v dogajanje pred referendumom vključili tudi slovenski škofje. V drugem delu pastirskega pisma, ki so ga pri mašah brali duhovniki, so namreč pozvali kristjane, naj se zavzamejo za obrambo doslej veljavnega pojmovanja družine. Če bo to treba braniti s pomočjo referenduma, jih pozivajo, naj se glasovanja množično udeležijo in glasujejo proti zakoniku.
Državna volilna komisija je pretekli teden izvedla tudi vsa potrebna opravila za izvedbo glasovanja v tujini, določila pa je tudi 34 običajnih volišč na ambasadah, kjer lahko brez napovedi glasujejo državljani, ki imajo v tujini stalno prebivališče. Vsi, ki so v tujini začasno, morajo glasovanje napovedati, to pa velja tudi za vse volivce, ki želijo iz tujine glasovati po pošti.
Brez napovedi bo mogoče glasovati le na predčasnih voliščih v tednu pred referendumom ali v nedeljo na svojem volišču. Do 10. marca bo Državna volilna komisija
vsa gospodinjstva v Sloveniji s posebno brošuro obvestila o referendumu in celotnem družinskem zakoniku. Sicer pa nas na referendumu čaka vprašanje: »Ali ste za to, da se uveljavi družinski zakonik, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. junija 2011?« Družinski zakonik bo na referendumu potrjen, če bo zanj glasovala večina volivcev, ki bodo veljavno glasovali. Če pa bodo volivci zakon zavrnili, v enem letu po odločitvi na referendumu državni zbor ne sme sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.
IS
CELJE - »Štiri tedne časa imamo na voljo, da ljudem čim bolj jasno, na kratko in razumljivo razložimo, da družinski zakonik, ki bo 25. marca preizkušen na referendumu, nikomur prav nič ne jemlje,« so poudarili na javni tribuni o tem, kaj prinaša nov družinski zakonik.
Pripravila sta jo Ženski forum in Mladi forum celjske območne organizacije SD. Živahna razprava je izzvenela prav v iskanje poti, kako na strpen in zlasti čim manj ideološki način razložiti, da zakonik le sledi spremembam v družbi, na prvo mesto postavlja otroke kot najšib-
kejše člene in končno zakonsko ureja življenje družin, ki jih imamo v Sloveniji več vrst. Osnovni pogoj za opredelitev družine je, da v njej živi otrok - med 430 tisoč družinami v Sloveniji je 55 odstotkov zakonskih parov z otroki, tretjina je enostar-ševskih družin, preostalih 12 odstotkov predstavljajo zunajzakonski partnerji z otroki. »Družinski zakonik je na nek način družinska ustava, pisana v korist otrok. 35 let od uveljavitve starega zakonika je prineslo določene spremembe in s tem tudi nove izkušnje, predvsem pri postopkih za ugotavljanje koristi otrok. Tako se v
procesnem smislu ločujejo pristojnosti centrov za socialno delo in sodišč, kar nedvomno prinaša koristi otrokom. Ko namreč govorimo o dobrobiti otroka, ki je ogrožen, je bistvenega pomena, da se ukrepa hitro in učinkovito ter sproti ocenjuje, ali so ukrepi ustrezni,« pojasnjuje Andreja Črnak Meglič, ki je v prejšnjem mandatu predsedovala pristojnemu držav-nozborskemu odboru in kar dve leti vodila usklajevanja, da bi bil zakonik sprejemljiv za vse.
Željo in potrebo po tem, da bi ljudje res vedeli, o čem bodo na referendumu odločali, je izpostavil tudi pred- Št.16-24.
Po dijaških in študentskih zdaj še upokojenske izkaznice
Pred polno dvorano Celjskega mladinskega centra je pogovor o tem, kaj prinaša družinski zakonik, z Miho Lobnikarjem in Andrejo Črnak Meglič vodil Željko Cigler (na levi).
Referendumski preizkus družinske ustave
Upokojenci bodo zadnje dni februarja oziroma v začetku marca prejeli posebno kartico, s katero bodo lahko uveljavljali različne komercialne popuste ponudnikov po Sloveniji.
»Poštarji bodo identifikacijsko kartico prinesli približno 520 tisoč prejemnikom starostne, invalidske, vdovske in družinske pokojnine,« pojasnjuje vodja službe za odnose z javnostmi v zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Brane Kokot. Upokojenci bodo te kartice lahko uporabljali z veljavnim osebnim dokumentom. Sicer bodo upokojenske izkaznice v veliki meri igrale vlogo, kakršno smo doslej poznali pri dijaških in študentskih izkaznicah - le s to razliko, da na upokojenskih ne bo fotografije imetnika in bo zato za uveljavljanje popustov treba predložiti še veljaven osebni dokument. Na razpisu
so v zavodu za izdelavo kartic izbrali podjetje Identiks z Brezovice, po pogodbi pa strošek izdelave kartic za obdobje 39 mesecev ne sme preseči 98.900 evrov.
Posebni popusti za upokojence veljajo v javnem potniškem prometu ter nekaterih kulturnih ustanovah. Zadnja leta so tudi številni trgovci uvedli posebne popuste, upokojenci pa so jih ob nakupih lahko uveljavljali ob predložitvi obvestila o nakazilu pokojnine. To je bilo po svoje problematično, saj je bil na obvestilu zapisan tudi znesek pokojnine. Še bolj oteženo pa je bilo uveljavljanje popustov za upokojence po lanskem oktobru, ko so v zavodu zaradi racionalizacije poslovanja prenehali pošiljati mesečna obvestila o nakazilu pokojnine. V zavodu so se tako že lani poleti odločili, da za upokojence pripravijo posebne identifikacijske kartice.	IS
V podjetju Identiks so najprej izdelali kartice za vse obstoječe upokojence, nato bodo vsak mesec pripravili še približno po 2.500 kartic. Te bodo namenjene za novo upokojene in tiste upokojence, ki bodo kartico izgubili.
stavnik Gibanja za družinski zakonik Miha Lobnik. »Da
se ne bi zgodilo, da bi se ljudje odločali za ali proti na osnovi tistega, kar kot problem izpostavljajo nasprotniki zakonika.« In še pojasnilo glede dveh najbolj »spornih« členov v obsežnem družinskem zakoniku, ki ima sicer kar 309 členov. Družinski zakonik ne omogoča porok istospolnih partnerjev in ne dovoljuje, da bi istospolni pari posvojili otroka, če to ni biološki otrok enega od partnerjev. Takšne posvojitve pa dopušča že veljavna zakonodaja.
IS,
Foto: SHERPA februar2012 -
^.AHUCA UPUivOJENCA
Amururija Klaudlja ^ačnik Ka^itdwiJauič
Bt^a	ài^B^jok ... ::
01/01/1^5	021634«
Ijssyn	jsiltě
VEUAVNOSrCE OĐ PnEDLOÍrrvi OSEBMEÛA
dokumenta
lilSLJUUJMA
SLOVtNUW
TA^ÀTA
Takole bo izgledala upokojenska izkaznica, ki jo bodo poštarji v naslednjih dneh prinesli vsem slovenskim upokojencem.
iZ NAŠIH KRAJEV
Kozjanci gredo k ministru
Občina želi v državno graščino postaviti Marinškove zbirke
KOZJE - V občini, ki ima lepo ohranjen starinski trg, imajo podobne težave kot na marsikaterem drugem starem jedru. Na trgu ter ob njem so trenutno kar tri opazne stavbe, ki samevajo, med drugim graščina Kozje, ki je nekoč služila za tovarno Konfekcija Mont s priljubljenimi puhovkami. Bodo graščino obnovili ter vanjo postavili zbirke Marjana Marinška?
Tovarna v graščini je pred leti propadla, od takrat propada še graščina, ki je od zgoraj navzdol zaščitena z obnovljenim ostrešjem, vendar jo od znotraj načenja vlaga. Še bolj žalostno je, ker je lastnica graščine Kozje država, natančneje ministrstvo za okolje in prostor, z njo pa upravlja zavod Kozjanski park. Država je za nakup graščine najela kredit, ki ga odplačuje posredno preko Kozjanskega parka, odplačan pa naj bi bil v približno dveh letih.
Z graščino Kozje so imeli namreč pred nekaj leti velike državne načrte, po katerih bi jo obnovili ter vanjo prese-
V Kozjem imajo poleg graščine vsaj še dve prazni stavbi. Motel Kozje, ki mu ne uspe zaživeti, je od novega leta prazen ter zanj iščejo novega najemnika. V Kozjem pričakujejo, da bodo za motel na lepi legi končno našli gostinca, ki bo dal tej stavbi nov polet. Zgrajena je bila v letih po kozjanskem potresu, danes je v lasti podjetnika Petra Lapornika, kozjanskega rojaka. Prav tako je zaprt še en kozjanski motel, na Trebčah, ki je bil poškodovan v požaru.
lili sedež zavoda Kozjanski park, ki je od ustanovitve v sosednji Podsredi. Z novim direktorjem zavoda mag. Teom Hrvojem Oršaničem ter z novimi, zaostrenimi finančnimi razmerami so ugotovili, da sta za državo obnova graščine ter preselitev prevelik finančni zalogaj, poleg tega naj bi bili graščinski prostori za potrebe uprave parka preveliki.
Za oživitev graščine se je zdaj pojavil predlog Občine Kozje, da bi v njej postavili na ogled zbirke pred nekaj meseci umrlega zbiratelja Marjana Marinška iz Velenja, ki je bil kozjanski rojak ter na Kozje zelo navezan. Z morebitno javno predstavitvijo nekaterih Marinškovih zbirk, ki so med drugim po-
vezane z zgodovino šolstva in različnimi drugimi področji, se Marinškovi dediči strinjajo, saj so zbirke trenutno skladiščene na različnih lokacijah.
»Največji problem je lastništvo graščine, ker če bi bila lastnica občina, bi lahko kandidirala za sofinanciranje obnove za državna in evropska sredstva,« pravi župan Kozjega Dušan Andrej Ko-cman ter pričakuje, da vlada za kozjansko zamisel ne bo gluha. »Pričakujemo, da nas bo po oblikovanju vlade sprejel pristojni minister, h kateremu bi se z direktorjem Kozjanskega parka odpravila na pogovore, da bomo vedeli, kaj lahko dosežemo,« dodaja župan gospodarsko najšibkejše kozjanske občine. Sicer pa
Graščina Kozje, tik ob odlično ohranjenem starinskem kozjanskem trgu, je v državni lasti ter zaradi vlage propada. Iz Kozjega predlagajo, da bi v njej razstavili zbirke Marjana Marinška.
Z graščino Kozje je delno povezana sosednja hmeljska sušilnica, ki jo je občina odkupila po stečaju prejšnjega lastnika, v njej pa je skladišče za potrebe javnih del. Vsi odločujoči predlagajo, da bi sušilnico porušili ter namesto nje zgradili nižjo večstano-vanjsko zgradbo. Posebna težava je, ker hmeljska sušilnica zastira pogled na graščino, saj njeni graditelji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja na to niso mislili.
so občinski svetniki na zadnji seji občinskega sveta ugotavljali, da so s središčem Koz-
janskega tesneje povezani nič manj kot štirje ministri nove vlade, od katerih pričakujejo,
da bodo imeli za kozjanske načrte kar največ posluha. BRANE JERANKO, foto: BJ
Somborskemu županu Nemanji Deliću je ob občinskem prazniku čestital tudi celjski župan Bojan Šrot, ki mu je izročil tudi darilo, jedkanico slikarke Barbare Jurkovšek z upodobitvijo Starega gradu.
Čestitke pobratenemu mestu
CELJE - Minuli petek so v srbskem Somborju, s katerim je knežje mesto pobrateno od leta 1986, praznovali občinski praznik.
Osrednje slovesnosti ob prazničnem dnevu se je v Somborju udeležil tudi celjski župan Bojan Šrot, ki se je ob tej priložnosti srečal tudi
s pîinoîTi in toploto
m
Smrekatjeval, Celje
ENERGETIKA CELJE
jamo poôjetje; ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: liTfa@energetika-ce.sl
z nekaterimi delegacijami s Hrvaške in iz Makedonije. Listina o pobratenju med mestoma je bila podpisana julija 1986 v Celju, razlog za povezovanje pa je bilo zelo močno gospodarsko sodelovanje, ki se je kasneje razširilo tudi na področje kulture. Stiki med mestoma so bili živahni, po premoru ob razpadu nekdanje skupne države pa se zdaj zadnji dve leti spet krepijo. Tako so bili gostje iz Srbije nazadnje v Celju septembra lani, ob tokratnem obisku celjskega župana Šrota pa so napovedali, da bodo že v kratkem spet obiskali knežje mesto.
IS
Foto: Arhiv MOC
Vsi so bili predragi
ZREČE - Občina je želela, s pomočjo postopka takoime-novanega konkurenčnega dialoga podeliti koncesijo za izvajanje javne službe za vzdrževanje cest, vendar so postopek ustavili.
Prijavili so se trije interesenti, s katerimi občina kljub pogajanjem skupnega jezika ni našla. »Ugotovili smo, da so bili za naše razmere predragi. Trenutno si povišanja stroškov in povišanja občinskega proračuna ne moremo privoščiti,« komentira odločitev podžupan, Drago Šešerko. Pripominja, da ceste ne bodo vzdrževane slabše kot doslej, saj jih bodo upravljali z dosedanjimi pogodbenimi izvajalci.
BJ
Pozabili na invalide?
VRANSKO - Parkirišče pred Zdravstveno postajo Vransko je bilo zgrajeno leta 1978. Še danes na njem ni parkirnih mest, namenjenih invalidom.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa do objektov v javni rabi, ki ga je leta 2003 izdalo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, določa, da mora biti vsaj pet odstotkov parkirnih mest namenjenih invalidom. Kljub temu jih pred Zdravstveno postajo Vransko ni. Za parkirišče je odgovoren Zdravstveni dom Žalec, pod čigar okrilje spada Zdravstvena postaja Vransko. Zakaj oznak za invalide do danes še ni, smo tako najprej povprašali direktorja Zdravstvenega doma Žalec Marjana Goloba, ki za ta problem sploh ni vedel. Obljubil pa je, da bodo v enem tednu označili parkirna mesta za invalide.
ŠO

VODOVOD - KANALIZACIJA
_JAVNO PODJETJE, d.0.0._
Uva 2a, 3000 CEUE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-c8lje.si www.va-ka-calje.si
Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318
Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadniii voda do zdrave pitne vode in prijaznega oicoija.
Fotografijo protikandidatke smo objavili že v prejšnji številki, tokrat objavljamo še fotografijo Rafaele Pintarič.
Volili
bodo
županjo
RADEČE - Ena izmed kandidatk za županjo v občini bo dosedanja pod-županja, ki trenutno opravlja delo župana, Rafaela Pintarič. Njena kandidatura na nadomestnih volitvah 11. marca je znana že dalj časa. Sicer je Pinta-ričeva na zadnjih volitvah kandidirala na listi Zveze za napredek Radeč in ra-deškega območja. Njena protikandidatka bo svetnica iz stranke SDS Helena Bregar Šramel.
ŠK
Foto: arhiv Občine Radeče
Sociala na preizkušnji
CELJE - Center za socialno delo je bil v nedeljo zvečer po številu izdanih odločb za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev na 3. mestu v državi. Zaposlenim je uspelo pripraviti 653 odločb za dodelitev denarne socialne pomoči, več so jih izdali le na Ptuju in v Novem mestu. A to je bila kaj slaba tolažba za vse tiste, ki so na novo zaprosili za pomoč in njihove vloge še niso obdelane, zato so v ponedeljek zaman čakali na denarna nakazila.
Skupaj so v celjskem centru doslej izdali že približno tri tisoč odločb za vse socialne transferje. Koliko natančno bo vseh, je težko napovedati - saj je na eno vlogo pogosto vezanih več odločb. Je pa res, da zaposleni še vedno delajo po prednostni obravnavi in se lotevajo vlog tistih, ki so od socialnih prejemkov najbolj odvisni. Potem ko je proti koncu januarja kazalo, da so se težave z novim računalniškim informacijskim sistemom že nekoliko unesle, je zdaj spet - po starem. Težave imajo pri
»Ves minuli petek nismo uspeli do konca obdelati praktično niti ene vloge,« pravi direktorica centra Olga Bezenšek Lalić in dodaja, da je na pustno soboto program deloval brezhibno vse do 21. ure.
pridobivanju podatkov iz vseh informacijskih baz - dodatno postopke zaplete še to, da še vedno ni avtomatiziranega pridobivanja podatkov geodetske uprave in morajo te socialne delavke vpisovati ročno. Težave nastajajo tudi pri pridobivanju podatkov od bank, res pa je tudi, da je informacijski sistem nov
in se ga morajo v centrih še navaditi.
Kot so nam še povedali v Celju, se zaposleni resnično trudijo po najboljših močeh - a res je, da vsega kljub delu ob sobotah in nedeljah v predpisanih rokih ne morejo opraviti. »Pri tem se že kažejo tudi prvi znaki iz-gorelosti zaposlenih. Kljub temu, da sem sama razporedila delo v dopoldanske in popoldanske termine le med tednom in nisem izdala nobene odredbe za delo ob sobotah in nedeljah, delajo tudi konec tedna. Nekateri ostajajo v pisarni cele dneve in posledica so tudi že prve bolniške,« pravi Olga Bezenšek Lalić in dodaja, da sicer upravičeno postajajo vse bolj nestrpni tudi njihovi uporabniki. »Zato prosimo vse, naj čim bolj upoštevajo delovni režim v centru. Za sprejem vlog sta odprti dve pisarni, preostalih socialnih delavk, ki se ukvarjajo z obravnavo vlog, pa naj nikar ne motijo med delom.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Arhiv NT
NPK,
ker izkušnje štejejo
^N^ S potrdilom nacionalne poklicne kvalifikacije do zaposlitve in novih
Nacionalna
poklicna
kvalifikacija
priložnosti
9
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
LlO
EvnvsMsodalnisted
Nova stanovanjska soseska
VRANSKO - V občini Vransko primanjkuje najemniških stanovanj. Občina se je zato odločila pomagati pri gradnji stanovanjskega naselja v Čepljah zainteresiranemu gradbenemu podjetju iz Portoroža.
Gradbeno podjetje STV želi v bližini avtocestnega odseka Vransko v kraju Čeplje zgraditi stanovanjsko sosesko s sedmimi bloki. Podjetje je parcelo odkupilo leta 2008 tik pred začetkom krize. Gradbeno dovoljenje bodo dobili šele takrat, ko bodo plačali komunalne prispevke. Pri tem pa se je v času krize zataknilo zaradi ostrih pogojev bank in slabega stanja gradbenega sektorja. Občina Vransko se je tako odločila, da podjetju odobri odložitev plačila polovice komunalnih prispevkov v vrednosti dobrih 150 tisoč evrov na konec leta 2013. S tem bo pomagala gradbenemu podjetju, obenem pa tudi rešila stanovanjsko stisko v občini. »Ob ustanovitvi Občine Vransko se je ta spopadala s praznimi hišami in z nezasedenimi stanovanji. Ker se je k nam priselilo veliko ljudi so se razmere zdaj spremenile in obstaja veliko povpraševanja po bivanjskih nepremičninah, »je pojasnil stanovanjsko stisko župan Franc Sušnik. V maju oziroma juniju prihodnje leto se bodo v prvi blok, ki ga bodo začeli graditi letos septembra, že vselili prvi stanovalci.
ŠO
Ob južni meji bodo urejali
ROGAŠKA SLATINA - V občini so začeli izvajati projekt obnove sedmih kilometrov lokalnih cest, ki se bo končal jeseni. S projektom »rekonstrukcije prometne infrastrukture v južnem delu občine« bodo tri ceste med drugim obnovili ter razširili.
Projekt bo koristil občanom iz več kot tristo gospodinjstev v osmih naseljih občine. Med tremi cestami, ki jih bodo uredili, so cesta s Tekačevega čez Topole, Velike Rodne in Prnek do mestnega pokopališča, druga cesta je od pokopališča naprej čez Brestovec in Kamence do meje z občino Podčetrtek ter tretja cesta odsek od pokopališča do Vinca ter naprej do občinske meje s Podčetrtkom. Na mestnem pokopališču bodo prav tako pridobili 48 parkirnih mest, pločnik ter javno razsvetljavo. Dela bo izvajalo Cestno podjetje Ptuj, za naložbo, ki bo v celoti stala približno 1,5 milijona evrov, pa je občina pridobila dobro četrtino evropskega denarja.
BJ
Po knjige v Udarniško
ŠTORE - Potem ko so predlani decembra slovesno odprli nov Mercator center na Lipi, so se v občini veselili tudi selitve knjižnice v nove prostore. A s tem, žal, ni bilo nič in ker očitno dokončna rešitev za delovanje knjižnice v Štorah še ni tako blizu, so zdaj našli začasno rešitev.
Čeprav so prostori za knjižnico v Štorah v novozgrajenem Mercator centru na Lipi urejeni do podaljšane tretje gradbene faze, to za obiskovalce in zaposlene v knjižnici še nič ne pomeni. V občini so se prijavili na razpis za sofinanciranje opreme za nove knjižnične prostore, vendar niso bili uspešni. Kot pojasnjuje župan Miran Jurkošek, sami v občinski blagajni nimajo dovolj denarja za nakup opreme in končno ureditev prostorov, zato bodo na razpisu poskušali tudi letos. Ker je dokončna rešitev za knjižnico tako še najbolj realna v letu 2013, so v občini za prehodno obdobje poiskali novo začasno rešitev.
Da bi zaposlenim v knjižnici in bralcem v prehodnem obdobju zagotovili vsaj malo boljše pogoje za delo in izposojo knjig, so jim uredili prostore v objektu pri nogometnem klubu v Športnem parku v Udarniški ulici.
IS
Diaci vendarle primeren kandidat
ŠENTJUR - Na pustni torek so v Šentjurju sklicali drugo izredno sejo občinskega sveta. Kratek dnevni red precej formalne narave je predvideval zgolj potrditev predstavnikov v svetu osnovnih šol Hruševec in Planina ter potrditev župana kot kandidata za člana Razvojnega sveta Savinjske regije.
Nasprotovanje opozicijske skupine svetnikov SDS pa je razpravo nepričakovano zavlekla. Po njihovem prepričanju je bila izredna seja nepotrebna, način evidentiranja kandidatov do političnih strank izključujoč, terminski načrt pa ne tako zavezujoč, da bi bil vreden izrednega sklica. Župan mag. Marko Diaci je vse skupaj označil za politično nagajanje. Na koncu so ga svetniki kot bodočega predstavnika občin Dobje in Šentjur v razvojnem svetu regije večinsko podprli.
StO
Letos nov most, pločnik in še kaj
DOBJE - Za rekonstrukcijo regionalne ceste Loke - Dežno si v Dobju prizadevajo že dolga leta. V prihodnjem mesecu pa bodo začeli tudi s konkretnimi deli. Zgraditi nameravajo most čez Dobjanski potok, uredili bodo križišče v Lokah, predvidena pa je tudi izgradnja pločnika in avtobusnega postajališča.
Kot zagotavalja republiška direkcija za ceste bodo dela končana do jeseni. Skupna investicijska vrednost pa se vrti okrog pol milijona evrov. Na zadnji izredni seji so v Dobju govorili tudi o prijavi na razpis Obnova in razvoj vasi. Kot je potrdil župan Franc Leskovšek, bodo prijavili dva projekta, in sicer prvo fazo rekonstrukcije ceste Jezerce - Suho - Repuš. Na drugem odseku je vrednost ocenjena na dobrih 330 tisoč evrov. Drugi projekt na relaciji Je-senik - Dežno pa je rekonstrukcija ceste na odseku Loke, vredna dobrih 240 tisoč evrov.
StO
Vsi niso za enotne grobove
ZREČE - Za novo pokopališče v Zrečah občinski odlok določa enotno ureditev grobov, vendar se v zadnjem času pojavljajo odstopanja. Občina je zato začela s postopkom sprememb in dopolnitev odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, s katerim odstopanja prepoveduje.
Za zreško pokopališče je namreč določeno, da morajo biti grobovi v celoti pokriti s travno rušo, ki so jo posamezniki v zadnjem obdobju pokrili z marmornimi ploščami. Sajenje okrasnega grmičevja in cvetja prav tako ni dovoljeno, po novem pa bodo morali lastniki grobov odstopanja od občinskega odloka - po obvestilu upravljalca pokopališča - odpraviti v 15-ih dneh. Po novem naj bi bilo prav tako potrebno soglasje upravljalcev pokopališč k postavitvi nagrobnih plošč, o njihovi barvi in vrsti kamna pa naj bi - kljub drugačnemu predlogu - lastniki grobov še naprej lahko odločali sami. Spremembe odloka so v občinskem svetu v prvi obravnavi že sprejeli.
BJ
Sevanje
NOVI TEDNIK
[jjPUSTOVANJA
Mozirjani so na prvem nočnem karnevalu poskrbeli za številne svetlobne učinke. (Foto: GrupA)





1	Ml
ÎV	........

Mozirski pustni dečki so mozirske pustnake spremljali cel torek, od jutra, ko je pust mozirski prevzel oblast, do nočnega karnevala, kjer so številni obiskovalci z zadovoljstvom prisluhnili njihovemu bolj ali manj ubranemu petju. V torek je namreč tudi Mozirje, kot zadnje partnersko mesto, z domačimi silami in brez stroškov, vstopilo v projekt EPK. Kot kaže, so Mozirjane po karnevalu že izključili. (Foto: GrupA)

iJ

i	'I '
.-p	' . ' ' I

M
«UH i m



tel
" ^ -— t Od' karnevala'
do pokopa
Na pustni torek so v Mozirju prvič pripravili nočni karneval, na katerem se je v dveh urah predstavilo 24 skupin oziroma 520 mask. Poleg zabavnih in aktualnih domačih mask so se na prireditvi predstavili tudi številni pustni liki iz drugih krajev Slovenije in iz tujine. V Celju so ta dan ocenjevali pustno urejenost trgovin in gostinskih lokalov ter podelili priznanja najboljšim, dan kasneje pa so se s pokopom na Glavnem trgu za leto dni poslovili od norčavega pusta.
ŠO, IS, US
h! Iri' ii'
4
Med gostujočimi skupinami v Mozirju so bili tudi škoromati iz Podgrada, lik, ki je ohranjen v vaseh Brkinov in Čičarije. (Foto: GrupA)
Ocenjevanje lokalov in trgovin vsako leto na pustni torek organizira Turistično društvo Celje v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje. Akcija je hkrati tudi del prireditev Celjski pust in namenjena oživitvi celjskega mestnega jedra. Dve komisiji sta tudi letos ocenjevali pustno urejenost, ponudbo in maske v trgovskih ter gostinskih lokalih celjskega mestnega jedra. Najbolj izvirnim so v torek popoldan v središču mesta podelili posebna priznanja Turističnega društva Celje.
Med pustno urejenimi gostinskimi lokali v Celju je letos komisijo najbolj prepričal Branibor pub (na fotografiji). Lokal so spremenili v cerkev, natakarji pa so se prelevili v menihe in duhovnike. Drugo mesto je zasedla Hiša piva in tretje Espresso v Stanetovi ulici. (Foto: SHERPA)
Pepelnična sreda je dan za slovo od pustnih norčij. V Celju za pokop pusta že leta skrbijo v KUD Svoboda Zagrad, letos pa je revež prvič zgorel na Glavnem trgu, ki velja za novo mestno pustno prizorišče. (Foto: TimE)
Med trgovinami je s svojo prikupnostjo zmagal Butik Nada (na fotografiji), ki ga je zavzela Pika Nogavička. Druga je bila Cvetličarna Vrtnica in tretja Bonboniera Ideja. (Foto: SHERPA)
ZIGA PLASKAN
NAJ MffllJRANTKA IN NAJ NUmiRANT
Za skupino januarskih maturantov in maturantk, ki se potegujejo za uvrstitev v finalni izbor akcije NAJ MATURANTKA, NAJ MATURANT, lahko glasujete do vključno 29. februarja letos.
Ne prezrite
Pri štetju glasovnic bomo upoštevali vse, ki jih boste na pošto oddali še zadnji dan glasovanja. Fotografiji obeh zmagovalcev iz januarskega kroga glasovanja bomo objavili v torkovi številki, 6. marca 2012. Že prihodnji petek, torej 2. marca, pa začenjamo nov krog glasovanja med februarskimi maturanti.
V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam pridružile naslednje šole, kjer so imeli maturantske plese januarja letos:
ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava(GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER), Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM), Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL)
ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE, ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (Gimnazija SK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ)
Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (SŠHVU), Poslovno-komercialna šola Celje (PKŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT)
JANUSA DIKLIČ 4. A SSGT
1
KRISTIJAN STARČEK 4. A SSGT
2
TINA PALČNIK 4. B SSGT
GREGOR
3 STOLEC 4. B SŠGT
4
SPELA VRČKOVNIK 4. C SSGT
5
LIRIDONA BAJRAKTARI 4. B PKS
12
JAN
BOGDAN 4. C PKS
13
SARA PELC 4. C PKS
14
MATEVŽ ČADEJ 3. Č PKS
15
SIMONA KOLMANIČ 3. C PKS
16
MARKO HRVATIČ 2. A PTI PKS
17
TJASA KELHAR 2. A PTI PKS
18
BURIM BAJRAKTARI 2. B PTI PKS
19
LARA BORSTNER 2. B PTI PKS
20
BLAŽ
JESENEK n.| 4. A SCC-GL 21
JANJA PETEK
4. D SCC-GL 28
BLAŽ seliSnik
4. E SCC-GL
29
TINA KOROSEC 4. E SCC-GL
DEJAN LJUBEJ
IVA
magaSić
svan VOVK
POLONA POTOČNIK
M LJUBEK n.| MAGASIN M VOVK ^n POTOČNIK 4. F SCC-GL 31 4. AT SSHVU 32 4. AT SSHVU 33 4. HT SSHVU 34
JANEZ POČIVALSEK 4. HT SSHVU
5
MIHAEL LUŽAR 5.d T SSHVU
36
PETRA OVČJAK
5.d. HT SSHVU 37
MARKO RAJH 4. Gb
Gimnazija SK
44
MANJA RAVNIČAN 4. Gb
Gimnazija SK 45
ROK
steinacher
4. Sa SPSSZ
46
ANJA POVALEJ G4.b SSGVO
47
LOVRO GUNZEK G4.b SSGVO
48
ŽIGA plaskan
G4.c SSGVO
49
LUCIJA KRASOVEC G4.c SSGVO
50
VID
pesjak
K4.a SSKER
51
TAJA KOROSEC K4.a SSKER
52
KOROSEC E4.b SSKER
ZIGA KOROŠEC
Vmesni izidi glasovanja
NAJ MATURANT
št. 4 - GREGOR STOLEC št. 55 - BLAŽ SENICA št. 59 - URBAN FRIC
NAJ MATURANTKA
št. 14 - SARA PELC št. 7 - POLONA AŠKERC št. 3 - TINA PALČNIK
Razkrivamo
skrivnosti ^
Medijska hiša Novi tednik in Radio C^lj epbOnNJAATCUei;UNNTU bon trgovine Pepe Jeans iz Planeta Tus v Celju.
%
tomaZ
KIDRIČ 4. Č SŠGT
6
POLONA AŠKERC 4. Č SŠGT
7
MATEJ KOMLJEN 4. C SŠGT
8
JURE
GORENJAK 4. A PKŠ
9
LARA MOGU 4. A PKŠ
10
KLEMEN RAMŠAK 4. B PKŠ
11
KARMEN VERHOVŠEK 4. A ŠCC-GL
22
ANDRAŽ REDNAK 4. B ŠCC-GL
23
JELENA PRIJIĆ 4. B ŠCC-GL
24
LUKA ROJNIK 4. C ŠCC-GL
25
LAURA BRIGITA PAREŽNIK QQ 4. C ŠCC-GL 26
ŽIGA
HUS	Qi
4. D ŠCC-GL 27
ALEKS
MAJCEN QQ M4 SŠSMM 38
NINA
MEDVED qh
M4d SŠSMM 39
ŽAN LUKA UMEK -H M4d SŠSMM 40
TARA DREV
M4e SŠSMM
41
BLAŽ ŠROT 4. Ga
Gimnazija SK
LUKA	BLAŽ	EVA	BLAŽ
KOVA^ I-. SENICE |-|- PODKRIŽNIK g-g« HVALEC E4.c SŠKER 54 E4.d SŠKER 55 E4.d SŠKER 56 E4.e SŠKER
57
JANJA OGRAJENŠEK 3c2 SŠSDL
URBAN
FRIC en 3c2 SŠSDL 59
58
Št. 16 - 24. februar 2012
Foto: Nataša Muller, GrupA; oblikovanje: Andreja Balja
VERONIKA HOHLER
42 Gimnazija SK 43
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji:
Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji: Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali eno naj maturantko. Za udeležence januarskih maturantskih plesov, ki sodelujejo v akciji NT&RC Naj maturantka, naj maturant bo glasovanje potekalo ves mesec februar. V torkovih in petkovih številkah Novega tednika bo objavljen spisek vseh »civilnih« fotografij. Postopno bomo ves mesec objavljali tudi »maturantske« fotografije kandidatov, ki se potegujejo za vstop v finale. V torek, 6. marca, bomo objavili naj maturanta in naj maturantko, ki bosta v ločenem glasovanju prejela največ glasov. Oba se bosta uvrstila v sklepni krog glasovanja po februarskem in marčevskem krogu maturantskih plesov.
Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje.
Glasujem ZA naj maturanta /naj matu|
pod zaporedno številko:! ime in priimek:
Podatki o osebi, ki je glasovala:
ime in priimek.....................................................
naslov............................................................................
kontaktni telefon/e-pošta.....................
■X-
ZGODBE IZ KAMRE
(j^kamra
'j-mj w^w.kamra.si
Po 140-letni poti gasilstva v Celju
Največji požar v Celju se je zgodil na veliki četrtek, 5. aprila 1798, ko je ob 9. uri zagorelo v minoritskem samostanu. Izročilo pravi, da so požar povzročile samostanske dekle, ko so pekle ribe. Ribe naj bi kar žive metale v vrelo mast, zato so ob premetavanju škropile naokoli mast, ki se je vnela. Ogenj se je skozi dimnik hitro razširil na streho, ki je tudi zagorela. Usodno naključje je hotelo, da se je v tem času v stavbi zdravilo precej vojakov, ki so se vrnili iz Italije. Ker so njihove »tornistre« s smodnikom shranili kar pod streho samostana, so se ti ob stiku z ognjem hitro vneli in katastrofa je bila neizbežna.
Pokanje in iskrenje je precej močan veter hitro raznese! po mestu, kjer je kot bakla zagorela večina mestnih hiš. Po poročanju kronistov je mesto ob požaru zajela takšna vročina, da so ljudje panično bežali iz njega. Zgorelo je celo mesto (192 hiš), nepoškodovane so ostale le tiste stavbe (13 hiš), ki so jih po požaru leta 1794 že uspeli pokriti z opeko.
Predlog za ustanovitev gasilskega društva v Celju je podal občinski odbornik Maks Stepišnik na občinski seji 3. julija 1868. Predlog je bil odobren, vendar je občina potrebovala tri leta, da je zbrala potrebna sredstva in kupila ročno brizgalno Metz s pripadajočim orodjem - 26. aprila 1871.
1. avgusta 1871 je bil pod predsedstvom Josefa Woka-una kot predsednika pripravljalnega odbora prvi občni zbor, ki se ga je udeležilo le 22 članov. Zaradi pičle udeležbe so volitve poveljnika preložili. Namestništvo je 28. avgusta 1871 sprejelo usta-
Julius Rakusch, član stare celjske nemške družine, trgovec. Leta 1878 je postal poveljnik gasilskega društva v Celju.
novitev požarne obrambe v Celju.
5. oktobra 1871 je društvo kupilo pri cesarskokraljevi privatni strojni tovarni Wil-helm Knaust na Dunaju patentno brizgalno za 1.684 gld. Na eno stran brizgalne so zapisali »Freiwillige Fe-uerwehr in Cilli 1871« in na drugo: »Stadtspritze I« ter dodali mestni grb. Prostovoljno gasilsko društvo je imelo ob ustanovitvi tri vode, in sicer: brizgalce (Spritzenmanner), plezalce (Steiger) in varnostnike (Sc-hutzmanner).
Na Miklavškem hribu so postavili signalno uto ter določili pomen signalizacije. En strel je pomenil požar v daljni okolici, dva strela v bližnji okolici, trije streli pa požar v mestu. Trije dvignjeni koši podnevi ali rumena signalna luč ponoči je pomenila požar v smeri Žalca, dva koša ali rdeča luč požar v smeri Vojnika, en koš ali zelena luč pa požar v smeri Teharij.
Ob desetletnici celjske požarne brambe so nabavili
novo vozno brizgalno novejšega sistema in reševalni prt, ob praznovanju obletnice 1. in 2. oktobra 1881 je bilo mesto v zastavah, proslave se je udeležilo več kot 300 tujih gasilcev. Sledila je vaja z brizgalno, plezalnim orodjem, premično lestvijo in reševalnim prtom, ki je potekala na dvorišču magistrata.
V letu 1885 so se začeli poglabljati spori v društvu. Že tako perečo situacijo je še poslabšal požar, ki se je zgodil 18. februarja v mestu pri Uršiču, ko so odpovedale brizgalne.
Prihodnjič sledi zgodba o delu Prostovoljne požarne brambe v Celju do prve svetovne vojne.
ANDREJA VIDEC, Osrednja knjižnica Celje
Ustanovni člani prve požarne brambe so bili: poveljnik Karl Mathes, lastnik pivovarne; njegov namestnik Adam Las-snigg, usnjar; blagajnik društva Gustav Schmidl, trgovec; blagajnik bratske zakladnice Ivan Hoston-sky, slaščičarski mojster; zapisnikar Friderik Peer, občinski uslužbenec; poveljnik (plezalcev) August Tisch, učitelj telovadbe; namestnik poveljnika Ivan Perko, trgovski posrednik; orodjar (vodja brizgaln) Ivan Tertschek, ključavničarski mojster; namestnik orodjarja Ferdinand Ferk, občinski uslužbenec; poveljnik gasilnega moštva Jakob di Centa, posestnik parne žage; namestnik poveljnika gasilnega moštva Jakob Prucha, urar; poveljnik zaščitnega (varnostnega) voda Ernst Rupschl, trgovec, in namestnik Ivan Laa, kavarnar.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Na Miklavškem hribu je bila postavljena signalna uta.
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Vir: 140 let gasilstva v Celju, Gasilska zveza Celje in Osrednja knjižnica Celje, Celje 2011, Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje.
Narcis Kantardžić v svojem ateljeju
Nagrada Kantardžiću
V Celju delujoči bosanski umetnik Narcis Kantardžić je osvojil prvo nagrado na mednarodnem slikarskem ex-temporu, ki so ga v okviru Festivala kulture in dediščine izvedli na Ptuju. Slikarski ex-tempore je bil tako s kurentovanjem sestavni del programa Evropske prestolnice kulture.
Umetniki iz Slovenije, Italije, Avstrije in s Hrvaške so ustvarjali na temo karnevala, kurenta, pustnih mask ali pomladi. »Pri tem so organizatorji pustili dokaj proste roke in
ustvaril sem zase tipično sliko z babilonskim stolpom, pred katerim ne stoji kurent, ampak mitsko bitje minotaver - človek bik. Zdi se, da sem imel dobro sliko, vsaj tako je presodila mednarodna žirija,« je povedal slikar.
Narcis Kantardžić je tako osvojil nagrado 2 tisoč evrov, njegova slika pa bo z ostalimi v okviru Evropske prestolnice kulture na ogled v galeriji Tenzor v Mestnem gledališču Ptuj in razstavišču Revivis do 24. februarja.
BRST, foto: SHERPA
Ena od Črnejevih fotografij iz cikla Perception of Space
Črnej in Hutinski za Fotografijo leta
Emzin, zavod za kreativno produkcijo, vsako leto februarja razglasi zmagovalce natečaja Fotografija leta.
Na natečaj je letos prispelo 519 opusov (3401 fotografija), ki jih je ocenjevala mednarodna žirija. V ožji izbor, ki je letos obsegal le 25 avtorjev, sta se uvrstila tudi dva Celjana, Tomaž Črnej z opusom Perception of Space in Robert Hutinski z opusom Sekvence. Zmagovalec letošnjega natečaja je Simon Chang, ki je osvojil prvo in drugo mesto za avtorski opus. Nagrajene fotografije in opusi ter izbor del ostalih sodelujočih so na ogled na razstavi, ki bo v preddverju Cankarjevega doma na ogled do 9. marca.
BS
NE ZAMUDITE ^
^ koncerta zasedbe Tristan&Isolda, ki bo v petek (danes), v ciklu Glasba z Rogle v cerkvi na Rogli. Organizatorja, Unitur in Hiša kulture Celje napovedujeta program, ki so ga, počitniškemu času primerno, poimenovali kar »koncert za velike in male otroke«. Na glasbeni sprehod po ljudskih zakladnicah sveta bodo s komentarji in zanimivimi priredbami namreč popeljali tako najmlajše, kot tudi njihove starše in tiste malo večje otroke. Kvartet Tristan in Isolda sestavljajo člani dveh sorodnih triov. Tristan igra skladbe, ki so večinoma napisane v slovenščini ter avtorsko glasbo, Isolda pa se posveča različnim priredbam etno glasb s celega sveta, ki jih odenejo v povsem nove, popularne in jazz preobleke. Vsi skupaj se najdejo na vmesni poti, v prepletu zvokov akustičnih inštrumentov, simpatičnih vokalov in spevnih melodij. Vstopnina 8 EUR (otroci do 15. leta prost vstop) ^
Med novimi knjigami tudi dela Celjanov
Celjan Matej Krajne, ki živi in ustvarja v Ljubljani, je lani ustanovil kulturno umetniško društvo Lema, ki se ukvarja tudi z založništvom. Pri knjižnih izdajah daje prednost zlasti prevodni literaturi, posvečeni pomembnim avtorjem ro-kenrola, svojim pesniškim zbirkam in delom domačih, predvsem avtorjev s Celjskega.
Tako sta pri Lemi v začetku leta izšla pesniška zbirka Da-
nija Bedrača Zajec v katedrali in krajši roman Aleksandra Cepuša Devet dni, devet noči, v katerem gre za nekakšno dokumentarno pripoved, ki na neposreden način, brez olepšav ali ornamentov, v včasih skoraj novinarskem jeziku, pred bralca postavi zgodbo o zasvojenosti.
Na pustni torek pa so v Ljubljani predstavili še nove izdaje te založbe. Izšli sta antologiji pesmi Howlin' Wolfa: Polnočni blues, in Jimmi-
ja Rodgersa: Zaviračev blues, zbirka pesmi Štefana Titana: Igraš se s svojimi ustnicami in roman Celjanke Andreje Jezernik: Pojasni mi ljubezen. Njen roman opisujejo s stavkom: ko poezija trči ob ljubezenski trikotnik. Zapletena razmerja v njenem romanesknem prvencu zahtevajo bralsko zbranost in premislek, pri čemer je roman sam napisan slogovno spretno in razumljivo.
BS, foto: TONE TAVČAR
Pisana starostna lestvica Slatnateatrovcev
Slat'na teater v knjigi
S predstavitve zbirke Danija Bedrača v Savinovi hiši v Žalcu. Pogovor z avtorjem je vodil Matej Krajnc, za glasbo pa sta poskrbela avtor nove pesniške zbirke Dani Bedrač in Simona Kropec.
Skupina Slat'na teater je bila ustanovljena pred tremi leti na pobudo di-rektoriee Zavoda za kulturo Rogaška Slatina Klaudije Redenšek. Funkcijo vodje je prevzela Tatjana Ivačič, takrat še Kodrič, in v zbrano skupino povabila sodelavca Davida Ivačiča.
Zaradi pomanjkanja tovrstnih dramskih besedil sta pisanje iger in režijo prevzela kar sama. Na ta način je vsak v skupini, ki jo sestavlja pisana starostna lestvica od osnovnošolca do upokojen-
ca, dobil svojo vlogo. Prva gledališka igra z naslovom Počitnice je bila postavljena na ogled junija 2009, druga Ko pade noč pa že decembra isto leto. Po uspešni uprizoritvi tretje komedije Začetni kapital sta se Ivačičeva odločila, da igre izdata v knjižni obliki, da lahko po njih posežejo še drugi ljubitelji odrske umetnosti. Vse tri komedije družijo izviren humor, aktualna tematika iz vsakdanjega življenja ter minimalistična scena. Avtorske komedije Tatjane in Davida Ivačiča so
zbrane v knjigi z naslovom Tri komedije.
Predstavitev knjige z odigranimi odlomki vseh treh iger in odpetimi pesmimi znanih slovenskih avtorjev, ki sodijo v kontekst, so predstavili v knjižnici Rogaška Slatina dan pred valentano-vim. Del izkupička prodanih knjig bodo namenili Simonu Vogrincu, ki je po hudi nesreči na Jahorini izgubil obe nogi in ga čaka naporna rehabilitacija.
PB
Foto: arhiv SlatnaTeater
Umetnost na leseni površini
Srečko Žgajner Felix iz Rogaške Slatine se že slabih šest let ljubiteljsko ukvarja s pirografiko. To je posebna tehnika, pri kateri z vročim kovinskim pisalom narisan motiv vžgeš v leseno površino. V svoji zbirki ima že približno petdeset do šestdeset pirografik. Nekaj jih je na ogled postavil širšemu občinstvu lani avgusta v Anini Galeriji v Rogaški Slatini.
Da se je Srečko Žgajner začel ukvarjati s pirografiko, je čisto naključje. Njegov sin Vid je uspešen in talentiran glasbenik, zato se je odločil, da mu naredi priročen glasbeni studio. »Ker je les zelo akustičen, sva se s sinom odločila, da bo izolacija lesena,« pripoveduje Srečko. »Hotel sem narediti nekaj umetniškega, razgibanega, nevsakdanjega, zato sem studio opremil z okrasnimi letvami in naredil ostalo opremo. V znak ponosa sem
se na vsak izdelek podpisal in ravno to mi je dalo navdih za pirografiko,« se spominja svojih začetkov Žgajner.
Njegovi prvi motivi so bili portreti, živali in pokrajine. Največ gradiva s področja pi-rografike je dobil na svetovnem spletu, kjer je naletel na romunskega pirografa Dina Muradiana in se pri delu začel zgledovati po njem.
Uspešna razstava na pobudo Nanija Poljanca
Na pobudo prijatelja San-dija Jurkoviča, ki je znan tudi kot Nani Poljanec, ljudski ustvarjalec, je izdelal portret kralja Petra Karađorđeviča in tako se je porodila ideja za skupno razstavo 1572-2069, ki sta jo pripravila lani avgusta.
Ljudski ustvarjalec Nani Po-ljanec je predstavil vizijo svojega zadnjega projekta 2069, ki je ključen za končanje »Majgisterija ljudske ustvar-
»Skupna razstava z Nanijem Poljancem je več kot uspela. Tematika je bila zanimiva za domačine in tudi za goste. Vsi so opazili, da je bilo v ustvarjene pirografik vloženega ogromno truda. V času odprtja je bil vsak dan kulturno-umetniški program, zato se ne smemo čuditi, da so razstavo obiskali tri tisoč trije obiskovalci,« zadovoljno pove Srečko Žgajner.
Med številnimi pirografikami je Srečko Žgajner upodobil znanega slovenskega igralca Demetra Bitenca. Na fotografiji v njegovi družbi in družbi Nanija Poljanca.
jalnosti«. Srečko pa je na les upodobil hotele, dogodke in osebnosti Rogaške Slatine iz osemnajstega in devetnajstega stoletja. Posebnost razstave je bila pirografika prve uradne listine o analizi mineralne vode iz leta 1572. Pravi, da je bil v času ustvarjanja pirografik za razstavo pravi »mali strokovnjak« za zgodovino. Hotel je vedeti vse
podrobnosti (kdaj je bil hotel zgrajen, kdo ga je gradil, kdaj so ga prenovili
»Zaradi slabe kakovosti fotografij sem moral vložiti ogromno truda, da se je pi-rografika čim bolj približala originalu, problem je bil v tem, ker se na fotografiji niso videle podrobnosti, kot so burdure, venci opisuje težave pri ustvarjanju Sreč-
ko. »Fotografije, ki so mi bile v pomoč pri ustvarjanju, sem dobil v Muzeju novejše zgodovine Celje in iz zbirke Ljudskega muzeja Nanija Po-ljanca,« še doda.
Pirografika
zahteva
natančnost
Mehkejši in svetlejši les breze, topola, lipe je najbolj
Trenutno njegovo piro-grafsko ustvarjanje miruje in čaka nov navdih. Izziv so mu posebnosti, redke fotografije, ki širšemu občinstvu še niso bile razkrite. Z Nanijem Poljancem načrtujeta še kakšno razstavo, kjer bo mogoče videti pirografike dinastije Karađorđević, vile, ki so bile nekoč Rogaški Slatini v ponos, in osebnosti, ki so jo zaznamovale (Ela Pe-roei, grof Zrinski Osredotočil se bo tudi na okolico zdravilišča in upodobil stare kmečke hiše, gostilne in ostale objekte, ki so stoletja nazaj zaznamovali njegov domači kraj.
primeren za izdelovanje piro-grafik. Tovrstno ustvarjanje zahteva izredno natančnost in intenzivnost. S hitrostjo vročega kovinskega pisala ustvarjalec oblikuje motive v lesu. Potreben je pravi občutek in več poskusov, da uspe. »Za izdelavo motiva na formatu 40x50 ali 50x60 sem porabil dva do tri tedne po nekaj ur intenzivnega dela na dan,« opiše svoje ustvarjenje Srečko. Pri tem doda, da je večkrat delal tudi pozno v noč. Za razstavo je naredil trideset pirografik, ki jih je izdeloval sedem do osem mesecev. Največ časa mu je vzelo senčenje in poudarjanje svetlo temnih nians.
POLONA BERCKO Foto: ARHIV LJUDSKI MUZEJ ROGAŠKA SLATINA
Velika točka Šempetrank
Odbojkaricam Alianse je malo manjkalo do velikega presenečenja v tekmi 8. kroga modre skupine prve državne lige. V Šempetru je vodilni mariborski Branik pred 300 gledalci zmagal s 3:2.
Gostiteljice so prepričljivo izgubile uvodna niza, toda niso se predale. V tretjem nizu so povsem nadigrale tekmice (25:15), ki so očitno bile z mislimi že doma. Četrti niz je bil poslastica, zaključil se je šele pri 29:27. Tudi navijanje domačega občinstva je pripomoglo k osvojeni točki, v petem nizu (10:15) in boju za zmago pa so prevladale izkušnje Mariborčank, ki so se le predramile v finišu.
Pri Savinjčankah je Živa Recek zbrala 18 točk, Barbara Hren pa 11: »Odigrale smo >super<, borile smo se do konca. V petem nizu nam
je malce zmanjkalo moči. Zmage bi bile zelo vesele, a tudi poraz nas ni razočaral. Moram priznati, da smo zadovoljne. Mariborčanke so pač kakovostnejše, toda z bojevito igro smo bile skoraj enakovredne. Šibke točke nismo imele.«
Malce drugače - povsem upravičeno - je razmišljal trener Beno Božič: »Sedaj smo bolj nezadovoljni kot zadovoljni. Seveda ne smemo pozabiti, da smo gostili eno najboljših slovenskih ekip. Na začetku smo se je preveč ustrašili. Tudi igrali nismo tako, kot smo se dogovorili. V tretjem nizu nam je igra le stekla, pritisnili smo z odločnimi začetnimi udarci.«
Branik ima 24 točk, Calcit Kamnik 22, Koper 21, Alian-sa 18, Nova Gorica 7 in Vital 4. Precej rezultatov je bilo presenetljivih, do končnice
Spet - kdo drug kot - Perič!
Rokometni derbi v Kopru se je zaključil z zmago Celjanov z 31:26. Gostitelji niso niti enkrat vodili, ko pa so izenačili rezultat na 20, 23, 24 in 25, so zapravili lepe priložnosti.
Bolje rečeno, zaustavil jih je znova fenomenalni vratar Dejan Perič. Zbral je 18 obramb in je bil tako kot proti Arhusu glavni junak tekme pred 1.500 gledalci. V 57. minuti je bilo 26:27, nato pa so zadevali le še Celjani, ki so v Kopru zmagali po treh letih. Zdaj imajo že sedem točk naskoka pred Primorci in se jim nasmiha uvrstitev v ligo prvakov, obenem pa se bodo podali v lov za vodilnim Gorenjem. Luka Žvižej je zadel sedemkrat, še boljši je bil Gašper Marguč, ki je sicer dosegel gol manj, v ključnih trenutkih sta zadevala Nejc Poklar in Petar Metličić (oba po 5 golov), štiri je dodal Rok Žuran in potrdil ocene določenih strokovnjakov, da bi lahko kakovostno pomagal reprezentanci na minulem evropskem prvenstvu.
Dunajski žreb je določil četrtfinalne pare v evropskih pokalih. Celjani se bodo v pokalu pokalnih zmagovalcev pomerili s portugalsko Benfico, povratna tekma bo v Lizboni. Manj sreče so imeli Velenjčani, ki se bodo v pokalu pokalnih zmagovalcev spopadli z nemško ekipo Rhein Neckar Lowen z uvodnim obračunom v Rdeči dvorani. Prve tekme bodo 17. marca, povratne pa teden dni kasneje.
DŠ
NA KRATKO
Vodili z 2:0
Radomlje: Nogometaši Celja so odigrali šesto pripravljalno tekmo. Z drugoligašem Interblockom so se razšli neodločeno, 2:2. Celjani so z goloma Benjamina Verbiča in Andraža Žureja vodili z 2:0. Zaradi poškodb so poleg kapetana Gobca manjkali še Romih, Močivnik, Kovjenič in Deželak. Jutri se bodo varovanci Damjana Romiha pomerili še z Dobom.
Jutri Marina in Robert
Celje: Jutri bo v dvorani Kladivarja atletsko člansko državno prvenstvo. Začelo se bo s teki ob pol enajstih, ko bo na 60 m z ovirami nastopila Marina Tomič. Drugi višek za domače občinstvo pa bo popoldne. Ob 14. uri se bodo začeli skoki v daljino in višino, sledila bosta troskok in skok s palico (18.15), kjer bo v članski konkurenci skušal zmagati še ne polnoletni Celjan Robert Renner. Letos sta mu uspela že dva rekordna skoka. (DŠ)
Kros v Taboru
Celje: Vodstvo Atletskega društva Kladivar Celje se je na pobudo Društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo Partizan Tabor odločilo, da bo letošnje državno prvenstvo v krosu v Taboru. Ta kraj je takšno tekmovanje gostil in ga tudi uspešno izpeljal že leta 1973. Tekma v krosu za vse starostne kategorije bo 24. marca. (TT)
Barbara Hren je bila med najboljšimi odbojkaricami Alianse na dvoboju z Mariborčankami.
za prvaka (priključita se še dve ekipi iz zelene skupine) sta le še dva kroga. Toda izjemno pomembna. Šempetranke lahko še ulovijo Koper, saj so ga dvakrat premagale, toda Primorke so presenetile obe vodilni ekipi _ »Jutri bomo gostovali v Ljubljani pri Vitalu.
Moramo zmagati, nato pa bomo že v torek skušali presenetiti Kamničanke. Če bo vzdušje takšno, kot je bilo v sredo, potem je vse možno. Sicer pa z visokimi dosežki ne obremenjujemo naše mlade ekipe. Ponosni smo, da imamo skoraj same domačinke. Še mlajše igral-
ke pa v 3. ligi - center vodijo brez poraza. Če se bodo v prihodnji sezoni kalile v 2. ligi, bomo imeli še večji nabor za prvo ekipo,« pa je izpostavil Simon Božič, predsednik OK Aliansa.
DŠ ŠO
Foto: SHERPA
Skakalni center v Šentrupertu nad Laškim
Najbolje skakali Velenjčani
Športni klub Breze oziroma njegova sekcija za zimske športe je pripravil medklubsko tekmovanje v smučarskih skokih.
Udeležilo se ga je 36 tekmovalcev iz sedmih klubov. Med člani je zmagal Niko Hižar iz Smučarsko skakalnega kluba Velenje (obakrat je pristal pri 40 metrih), četrti je bil njegov klubski kolega Žiga Omladič (39,5 m, 38,5 m), peti Klemen Kotnik iz SSK Vizore. Drugi je bil Mislinjčan Matej Oder, ki mu je v posebnem tekmovanju za najdaljši skok uspela znamka 42 m.
Med veterani so bili najuspešnejši domačini. Zmagal je Janko Tovornikom (SK Vrh nad Laškim) pred Milanom Čepelnikom (Velenje), Srečkom Škobernetom, Darko Rezcem (oba Vrh nad Laškim) in Vinkom Marotom (ŠK Šentrupert). Pri mladincih je bil najboljši Robi Vitez, pri dečkih do 15 let Vid Vrhovnik, pri dečkih do 13 let Rok Jelen (vsi SSK Velenje), pri dečkih do 11 let pa je zmagal Jan Bombek (SSK Vizore).
DŠ
NOVI TEDNIK panoRAma
KOŠARKA
1. SL, 17. krog: Zlatorog -Hopsi 84:65; Atanackovič 14, Mali, M. Lapornik 12, Omič 11, Strnad 8, L. Lapornik 7, Škifić, L. Dimec 6, Nikolič Smrdelj, Vujasinovič 4; Ho-hler 23, Hannibal 11, Sviridov 8, Sebič 7, Godler 6, Podvr-šnik 4, Perger, Vašl, Kobale 2, Šentjur - Helios 89:96; Držič
23,	Rembert 22, Ferme 12, Pelc 11, Sebič 10, Primorac 7, Marić 4; Prepelič 28, Paša-lič 17. Vrstni red: Helios 30, Zlatorog, Elektra, Šentjur 28, Hopsi 25, Maribor, Rogaška
24,	Geoplin Slovan 22, Mer-cator, Parklji 17.
1. SL (ž), 17. krog: Grosuplje - Athlete 51:97; Gjerkeš 17, Jevtovič 13; Oblak 18, Gabro-všek 17, Trebec 15, Gajić 13, Orozović 10, Macura 9, Klav-žar 6, Abramovič 5, Bošnjak 4. Vrstni red: Athlete 33, Triglav 31, Grosuplje 29, AJM 28, Ilirija 25, Ježica 24, Rogaška, Rašica 20, Domžale 18.
ROKOMET
1. SL, 19. krog: Cimos - Celje Pivovarna Laško 26:31 (15:17); Skoko 6, Brumen 5; Žvižej 7, Marguč 6, Poklar, Metličić 5, Žuran 4, Žabič, Mačkovšek 2.
ODBOJKA
1. DL (ž), 7. krog modre skupine: Aliansa - Branik 2:3. Vrstni red: Branik 24, Calcit 22, Koper 21, Aliansa 18, Nova Gorica 7, Vital 4. (MiK)
SPORTNI KOLEDAR
Petek, 24. 2.
MALI NOGOMET
1.	SL, 18. krog, Tolmin: Puntar - Dobovec, Nazarje
-	Litija (19).
2.	SL, 17. krog: Velike Lašče - Velenje (17.30).
KOŠARKA
1.	SL, 17. krog, Ljubljana (Kodeljevo): Geoplin Slovan
-	Elektra (18.30) Jadranska liga, 19. krog,
Široki Brijeg: Široki - Zlatorog (18).
Sobota, 25. 2.
MALI NOGOMET
2.	SL, 17. krog: Velike Lašče - Velenje (17.30).
KOŠARKA
1. SL, 17. krog: Maribor
-	Rogaška (17).
ROKOMET
1. SL, 19. krog, Velenje: Gorenje - Krško (18).
1. SL (ž), 19. krog: Velenje - Celje Celjske mesnine (16.30).
ODBOJKA
1. DL, za obstanek, 4. krog, Radovljica: Kropa - SIP Šempeter (19).
1. DL (ž), 9. krog končnice, Ljubljana: Vital - Aliansa (18.30).
Nedelja, 26. 2.
KOŠARKA
Jadranska liga (ž), 18. krog, Beograd: Voždovac
-	Athlete (18).
NOVI TEDNIK
SPORT
15
V pričakovanju lige za prvaka
Uvodni tekmi 17. kroga v 1. slovenski košarkarski ligi nista postregli s presenečenjem. Laščani so ugnali Polzelane, Domžalčani pa Šentjurčane. Do konca rednega dela ostaja le še en krog.
Po 16. krogu je bilo jasno, da so se v ligo za prvaka uvrstili Helios, Zlatorog, Elektra in Šentjur, ostale ekipe se bodo merile v skupini za obstanek. Prvouvrščeni četverici se bosta v boju za naslov državnega prvaka pridružili še moštvi Uniona Olimpije in Krke. Redni del bo tako pozabljen, saj se bo točkovanje začelo znova. Na sporedu bo deset krogov, potem pa bomo dobili štiri ekipe, ki se bodo uvrstile v polfinale končnice. V boju za obstanek je zgodba nekoliko drugačna, saj se osvojene točke ekip iz rednega dela sezone ne bodo izbrisale. To pomeni, da se bodo Hopsi, Maribor, Rogaška in Geoplin Slovan »bojevali« za čim boljšo razvrstitev, medtem ko se bosta moštvi Mercatorja in Parkljev reševali pred zadnjim mestom, ki pelje v nižji rang tekmovanja. Predzadnje mesto vodi v dodatne kvalifikacije.
Center odličen izza črte
Zlatorog je s 84:65 porazil Hopse. Gostje so ob polčasu še držali priključek, ko so zaostajali za tri točke, potem pa so domačini zaigrali v višji prestavi in brez težav vknji-
Ob odsotnosti poškodovanih Vladimirja Panića, Jake Brodnika, Žige Dimca in Rašida Mahalbašića se je proti H^opsom brez zgrešenega meta izkazal krilni center Simo Atanackovič.
žili dvanajsto ligaško zmago. Odlično je odigral center Simo Atanackovič, ki je zadel vse štiri poskuse za tri točke: »Malce slabše smo začeli tekmo, ko igra v obrambi ni bila prava. Zatem smo stopili skupaj in odigrali tako, kot je treba in zasluženo zmagali. Vesel sem zase, saj se mi je odprlo. K temu je pripomogla zbranost, tudi sreča.« Če bi Hopsi v Treh lilijah prišli do morebitne zmage, bi jim ta pomenila veliko, saj bi si pred začetkom boja za obstanek pred ostalimi ekipami priigrali dodatno prednost. Trener Jernej Kobale je dejal: »Laščani so upravičili vlogo favoritov. Začeli smo dobro, a v tretji četrtini padli v ritem domačinov. Razlike potem nismo več uspeli uloviti. Če že zdaj potegnem črto pod rednim delom, lahko rečem, da razočaranje je prisotno, a primaren cilj ni bil uvrstitev v ligo za prvaka. Po tihem smo kljub temu računali na to. V začetku smo imeli nekaj težav s poškodbami, na nekaterih tekmah dobro odigrali, a izgubili. Priložnost za preboj med prvo četverico smo bržkone izgubili na obeh tekmah z Rogaško in pa na zadnjem derbiju v Šentjurju. Ostaja grenak priokus. Zdaj bodo dobili priložnost mladi igralci.« Laščane že danes čaka gostovanje v Širokem Brijegu in trener Ivan Suna-ra meni: »Igramo proti ekipi, ki je hit letošnje sezone aBa lige. Nimamo česa izgubiti. Želim, da proti ekipi, ki igra hitro in agresivno, pokažemo pravo željo. Če bo treba, se moramo >stepsti<. Takšne tekme venomer prinesejo veliko pozitivnega.«
Brez Jurkoviča in Nelsona
Š^entjur se je dom;i dobro upiral favoriziranemu Heli-
osu (89:96), čeprav tekma ni imela posebnega naboja, potem ko sta obe moštvi že uvrščeni v ligo za prvaka. V ekipi Damjana Novakoviča ni bilo poškodovanih Ivice Jurkoviča in Travisa Nelsona. Še v 36. minuti so domači
košarkarji zaostajali le za tri točke, zatem pa so bile izkušnje in tudi sreča na gostujoči strani. Elektra bo drevi gostovala pri Slovanu, Rogaška pa jutri v Mariboru.
MITJA KNEZ Foto: TimE
ŽRK Celje Celjske mesnine
Vesna Nikšič
Članica Ženskega rokometnega kluba Celje Celjske mesnine igra na mestu krožne napadalke, na dresu pa nosi številko 22.
Že pri sedmih letih se je začela ukvarjati s plavanjem. Za rokomet jo je navdušil Milan Ramšak, ko jo je opazil na šolskem tekmovanju in ji predlagal, naj se vpiše v Rokometno šolo Toneta Goršiča. Kaj kmalu se je vključila v ŽRK Celeia Celje. Po združitvi dveh celjskih klubov v ŽRK Celje Celjske mesnine pa je v tem klubu ostala vse do danes. Njeni trenerji so bili Saša Čajavec, Željka Dragišič, Matej Regner, Danilo Kovačič, Nenad Stojakovič, Vojko Prislan, Tomaž Čater in Miha Bojovič, zdaj pa jo vodi Uroš Privšek.
Podobno kot preostale njene soigralke je posegala po najvišjih uvrstitvah v mlajših starostnih kategorijah. Državna prvakinja je bila z mlajšimi deklicami B in mlajšimi deklicami A ter nato še leta 2007 s ka-detinjami. Druga je bila dve leti prej s starejšimi deklicami in leta 2008 z mladinkami.
20-letna krožna na-padalka je navdušena nad igro hrvaškega reprezentanta Ivana Balića. Rada igra kitaro, uči tuje jezike, veliko se posveča branju knjig. Njen življenjski moto je: Carpe diem (užij dan).
^^dezete
celjske mesnine
PODARDTE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAUABOB PETKIH - ZGODBE S GELJSKEGA
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
PODATKI O PREJEMNIKU I NAROČNIKU
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM: :	=
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
; do
PODPIS: :
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
Sodišče: viroza opravičljiva, infarkt ne?
Gorazd Bombek je v petek po posredovanju reševalne ekipe na sodišču dobil zdravilo za pomiritev. »Dela sojenja se sploh ne spominjam. Imam čisto spominsko luknjo. Vem, da me je bolelo tako zelo, da sem izustil >prasica<, vendar te besede niso bile namenjene sodnici, to sem izrekel zaradi bolečine v prsih.«
Na silo!
Na vrhovno sodišče smo poslali še vprašanje, ali mora navedbe v opravičilu za izostanek oziroma v zdravniški dokumentaciji, ki jo obtoženi priloži k opravičilu, še enkrat preveriti tudi sodišče in kako točno se mora obtoženi opravičiti.
»Zaradi nepredvidljivosti življenjskih situacij način ne more biti >fiksno< določen. Pomembno je, da mora sodišče preizkusiti opravičilo oziroma utemeljenost opravičilnega razloga in da je ocena tega v izključni domeni sodišča. Če sodišče oceni, da razlog ni utemeljen, mora obdolženec priti, sicer lahko sodišče stopnjuje ostrejše ukrepe za zagotovitev navzočnosti (privedba oziroma pripor, če so izpolnjeni zakonski pogoji),« so nam dejali. Policijski privod pride v poštev, kadar obdolženca na sojenju ni, svojega izostanka pa ne opraviči, ali pa če mu ni bilo mogoče vročiti vabila. Vrhovno sodišče še dodaja: »Če pa sodišče ugotovi, da se obdolženec izmika in noče priti na glavno obravnavo, sme zoper njega odrediti pripor in tako zagotoviti prisotnost na obravnavi.« In kolikokrat se lahko obtoženi opraviči za izostanek? »Veljavna zakonodaja tega ne določa. Če sodnik oziroma predsednik senata ugotovita, da se obdolženec sodelovanju na glavni obravnavi očitno izmika, se lahko zoper njega odredi pripor,« je še odgovor vrhovnega sodišča. Naša novinarska ekipa spremlja vsa vidnejša sojenja v zadnjih letih na Celjskem, vendar se ne spominja niti enega primera, ko bi za kakšnega storilca odmevnejših primerov gospodarskega kriminala, ki se je »uspešno izmikal«, odredili pripor.
V nekaterih postopkih, ki so morda v javnosti najbolj odmevni, ravno zaradi takšnih izmikanj obtožencev sojenju prihaja do zastaranja. To so nam potrdili tudi na vrhovnem sodišču. »Sicer s statističnimi podatki ne razpolagamo, vendar do zastaranj zadev iz tega razloga prihaja. Naloga sodnikov je, da dosledno uporabljajo zakonske določbe, namenjene zagotavljanju navzočnosti, s predlogi za ukrepe pa mora aktivno sodelovati tudi tožilstvo kot stranka, ki vodi pregon. Takšna je tudi ustaljena praksa razvidna iz odločb vrhovnega sodišča, kar je namenjeno temu, da se postopki izvedejo brez zavlačevanja in v tem pogledu onemogočijo kakršnekoli zlorabe procesnih pravic.«
Petkov primer vreden analize
Da je petkovo dogajanje na celjskem sodišču vredno bolj natančne analize tudi s čisto človeškega vidika, nam je v pogovoru dejala ena vidnejših in bolj priznanih slovenskih psihiatrinj.
Svoje mnenje nam je zaupala, vendar je želela, da njenega imena ne zapišemo. »Obstaja namreč možnost, da se sodnik oziroma sodnica v takšnih primerih s strogim upoštevanjem predpisov in zakonskih določb brani pred obnašanjem obtoženca. Kdor pozna situacije v sodnih dvoranah, ve, da gre tudi za težke trenutke. Lahko, da je sodnica presodila, da ima na drugi strani osebnost, ki je manipulativna,« nam je razložila psihiatrinja. »Ravno manipulativni obtoženci so prvo, na kar pomislim ob tem dogodku. Vendar je to, ali je nekdo res manipulativen, težko strokovno ugotoviti tudi nam, kaj šele šele sodniku! In presoditi, ali je nekdo sposoben spremljati sojenje ali ne, je ena najtežjih oblik strokovnega odločanja za psihiatre,« še dodaja naša sogovornica. Meni - vendar popolnoma ne more trditi, saj ni bila prisotna na petkovi obravnavi in ne pozna vseh podrobnosti - da bi bilo morda dobro angažirati psihiatričnega izvedenca, ki bi presodil, ali je Bombek bil sposoben za sojenje. »Je pa res, da mora sodnik izvedencu popolnoma zaupati. Ker morda je človek resnično težko bolan, hkrati pa je tudi manipulativen. Postavite se v položaj, da vam nek znanec ves čas omenja samomorilne misli, ampak samomora ne stori. Vendar morate vseeno upoštevati, da to lahko enkrat naredi.«
Dodaja še, da mora sodišče upoštevati tako mnenje kardiologa kot psihiatra. »Ker nikoli ne vemo točno, kdaj se bo nekdo tako razburil, da bo nevaren sam sebi. Napad hude stiske oziroma panični napad da občutek dušenja, motnje zavesti. Ljudje hodijo masovno na urgenco, ker mislijo, da je šlo za srčni napad. Oboje je namreč resna situacija in boleča za človeka, ki to doživi. Še posebej, če je pred tem človek doživel srčni infarkt.«
V eni od dvoran celjskega sodišča je bila v petek prava napetost. Po obtoženca Gora-zda Bombeka (sodijo mu zaradi poskusa umora sina) so morali sredi sodne obravnave priti reševalci. Zatem ko ga je stiskalo v prsih, se je skoraj zgrudil v dvorani.
Bombek je pred meseci doživel srčni infarkt. Sodišče je v petek zavrnilo predlog, da bi sojenje preložili vsaj do pregleda pri psihiatričnem izvedencu, ki bi presodil, ali je zaradi slabega psihičnega stanja, ki bi lahko vplivalo na ponovni infarkt, sposoben spremljati sojenje. Vihar med celjsko javnostjo je povzročil podatek, da so na ljubljanskem sodišču prav tako v petek z lahkoto prestavili sojenje obtoženki gospodarskega kriminala Hildi Tovšak. Zaradi viroze.
Čeprav ima vsak primer svoje okoliščine, takšni dogodki na splošno zagotovo ne krepijo zaupanja v sodišča, ki že tako ali tako sivijo marsikatere lase zaradi dolgotrajnih postopkov. Spomnimo samo na dva primera, kjer so se nekateri obtoženci - predvsem gospodarskega kriminala - lahko roki pravice
Aktivno sodelovanje po infarktu
Nekaj pojasnil smo želeli tudi od Vrhovnega sodišča RS. »V zvezi z zdravniškimi opravičili so bila lani podana stališča izvedencev medicinske stroke ter ZZZS. Med drugim so predlagali, naj sodišča dosledno zahtevajo potrdila na predpisanih obrazcih z zdravnikovo utemeljitvijo. Kakovosten ambulantni zapis naj vsebuje poleg kopije potrdila tudi okoliščine in zdravnikovo utemeljitev, zakaj je tako potrdilo izdano, zlasti če se zahteva za potrdilo ponavlja in vzrok za izdajo večkrat sovpada s prejemom poziva na sodišče. Samo to, da je oseba v bolniškem staležu, ne pomeni avtomatično, da ne more sodelovati na sojenjih,« so nam dejali na vrhovnem sodišču. Kakšna je na primer »nepredvidljiva bolezen« Marjana Vengusta, na sodni obravnavi niso povedali. Mimogrede, Bombek je sodišču že pred tedni predložil izvid (kopijo hranimo v uredništvu), da je »utrpel miokardni infarkt«. Še več. Na izvidu, ki ga je podpisal
Na celjskem okrožnem oziroma okrajnem sodišču trenutno potekata vsaj dve sodni obravnavi, kjer sta glavna obtoženca v tujini in nič ne kaže, da se bosta kmalu vrnila, obravnave pa so do zdaj venomer prelagali. Kaj pa v takšnem primeru? »Za osebo, ki je v tujini in se izmika, ministrstvo za notranje zadeve na podlagi odredbe sodišča razpiše mednarodno tiralico. Sodišče lahko zgolj poizveduje, če je obdolženega mogoče izslediti, in čaka na trenutek, da bo ta priveden in da bo lahko nadaljevalo ali sploh začelo z glavno obravnavo. Sodišča lahko, kadar so osebe v tujini, uporabijo tudi možnost zaslišanja preko videokonference po zaprošenem sodišču v okviru mednarodne pravne pomoči,« pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.
izogibali tudi po več mesecev. Sodišče jim je opravičilo izostanke in prelagalo obravnave tudi zaradi manjših težav od Bombekovih. Kaj s tem sodišče sporoča javnosti?
Nekdanjega šefa celjskih Nepremičnin Alojza Sotlarja so kriminalisti zaradi nepravilnosti pri poslovanju poleg še treh oseb ovadili že leta 2003! Sojenje, ki so ga prestavili v Slovenj Gradec, se do danes sploh še ni začelo. Moralo bi se začeti v začetku letošnjega leta, a se ni. Razlog? Slabo zdravstveno stanje Sotlarja. Primerov izostankov s sojenj, ki vse prevečkrat dišijo po izogibanju ali zavlačevanju sojenja, je še več. Pisali smo še o sojenju znanim celjskim poslovnežem, med katerimi je Marjan Vengust, nekdanji prvi mož CMC. Zatem ko so na celjskem okrožnem sodišču začetek sojenja zaradi domnev-
kardiolog, piše: »Pri bolniku je psihosocialni dejavnik tveganja za ponovni srčni dogodek zelo pomemben in ga je treba upoštevati pri nadaljnji obravnavi!« Toda v petek je na sojenju moral biti, saj je sodni senat zatrdil, da je zdravnik
-	ki ni kardiolog niti psihiater
-	v svojem mnenju zapisal, da je Bombek na sojenju sposoben »aktivno sodelovati«. In je sodeloval - dokler se ni skoraj zgrudil.
Do izostanka obtoženih na sojenjih ne prihaja le zaradi bolezni ali »le« viroz, ampak tudi zaradi težav pri vročanju vabil, kjer se obdolženci prav tako pogosto izmikajo. Napake naredijo tudi sodišča pri naslovnikih, tako se je že zgodilo, da so vabilo na sojenje poslali celo Moniki Seleš in ne osebi, ki se piše drugače, vendar fonetično zelo podobno. Pisali
Bombekov odvetnik Edmond Rebec meni, da je petkov dogodek povzročil zastoj v sojenju. Če se bo Bombek odločil za ovadbo sodnice (govori se celo o ovadbi zaradi poskusa umora, ker je bila na začetku sojenja opozorjena, da lahko stres privede k ponovnemu infarktu), ki sodi v njegovem primeru, se bo ta morala po vsej verjetnosti izločiti iz tega postopka. Kar pomeni, da bo sojenje spet na začetku. »Bombek je bil že pred leti obsojen, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Trdim, da ga morajo spoznati za nedolžnega. Zatem mu pripada odškodnina zaradi mesecev, ki jih je preživel v priporu. Toda sojenje bo po mojem mnenju zdaj obstalo, kar očitno nekomu ustreza. Kajti če sojenja ne bo, se bodo izognili plačilu odškodnine
ne davčne zatajitve prestavili že lani, se je enaka zgodba ponovila letos. Razlog? Slabo zdravstveno stanje treh obtoženih v tem sodnem postopku. V opravičilu so zapisali, da manjkajo »zaradi nenadne in nepredvidljive bolezni«.
smo tudi, da se je na klopi za obtožence znašel nedolžen človek, ki je imel to smolo, da sta ga z obtožencem vezala enaka ime in priimek. In vse to prav tako vpliva na dolgotrajnost postopkov.
SŠol, foto: SHREPA
Policijska šema: »Ste kaj pili?«
Kaj se je v resnici zgodilo v Ivenci na pustno soboto?
Naslednja zgodba se bere kot anekdota, ki se je zgodila na pustni čas, a vendar je čisto resnična. Morda niti ne bi bila omembe vredna, če ne bi bila vanjo vključena čisto prava uradna oseba v policijski uniformi z dvema (ne)uradnima osebama - v ne čisto pravih policijskih uniformah ^
Peripetija se je zgodila na pustno soboto v Ivenci pri Vojniku. Naša bralka, stara devetnajst let, se je z osebnim vozilom vračala domov s pustne zabave. Za njo je vozila policijska patrulja, ki jo je nato z utripajočimi modrimi lučmi ustavila na cesti v Ivenci. Tu pa se začne _ Iz policijskega avtomobila je izstopila policistka in od 19-Ietnice, ki je sedela v avtomobilu, zahtevala vozniško dovoljenje in prometno. Naenkrat naj bi do avtomobiIskih vrat 19-Ietnice prišli dve pustni šemi, opravljeni v stari policijski obleki in jo spraševaIi, če je kaj piIa in zakaj ni biIa pripeta z varnostnim pasom. Mimogrede, dekle je policistka ustavila, ker naj bi vozila »nekoliko preblizu desne strani«, voznica ni bila pod vplivom alkohola, bila je pripeta z varnostnim pasom in ni storila prekrška niti ni bila kaznovana. Policistka naj bi sicer opozorila šemi, da opravlja postopek in naj
se odstranita. Čeprav dogodek sili na obraz tudi nasmešek, ta izgine ob navedbi 19-Ietnega dekleta, da sicer ni neposredno videla, da sta šemi izstopiIi iz poIicijskega voziIa, je pa skoraj zagotovo prepričana, da se je ravno to zgodilo. »Ko sem se odpeljala naprej, sem isto policijsko vozilo opazila na parkirišču na Fran-koIovem in iz njega so izstopiIe tri osebe,« nam je dejala, a želi ostati anonimna. Med temi osebami naj bi biIi tudi dve pustni maski, ki ju je opazila med postopkom. Ali je kaj takega mogoče oziroma sploh primerno za uradno osebo, če se je to res zgodilo?
Policija pa _
Zahtevali smo odgovore na celjski policiji. Sprva zaprepadeni nad dogodkom, saj se po njihovem kaj takega niti v sanjah ne bi smelo zgo-
diti, so nam kasneje odgovorili: »Policijska patrulja je bila 18. februarja ob 23.30 napotena na ogled naknadno prijavIjene prometne nesreče v Črešnjicah. Prijaviteljica nesreče in dve drugi osebi so patruljo čakali na parkirišču pri trgovini na Fran-kolovem. Na poti tja sta policistka in policist, ki sta bila v patrulji, v naseIju Ivenca ustaviIa in izvedIa postopek. Med postopkom sta prišli mimo dve pustni maski, obIečeni v stare poIicijske uniforme, in se želeli vplesti v postopek. Policistka, ki je vodiIa postopek, je obe pustni šemi opozorila, naj se umakneta, kar sta upoštevaIi. StopiIi sta na avtobusno postajaIišče in še naprej v pustnem slogu komentirali postopek. Nato sta se poIicista odpeIjaIa naprej proti Frankolovemu, kjer so ju zaradi prijave nesreče čakaIe tri osebe.« Vendar 19-Ietnica o tem, da
Upajmo, da nista bila tale. Teh bi se še mi ustrašili ^
Mati 19-letnice je dan kasneje poklicala na celjsko policijo in želela odgovor še z njihove strani, kaj se je - glede na vsa policijska opozorila o prometni varnosti v času pusta - pravzaprav zgodilo in če je morda bila to kakšna policijska šala. Policist, ki je sprejel klic, naj bi jo kar na hitro odpravil. Za to se vodstvo policije naši bralki opravičuje: »Glede naknadne komunikacije med dežurnim policistom in občanko, se ji za neprimerno komunikacijo opravičujemo. Poudariti želimo, da je imel dežurni policist v času klica zgoščenih več interventnih dogodkov in je moral poskrbeti za hitre napotitve patrulj na teren.«
bi v policijski patrulji, ki jo je ustavila, bil kakšen policist, ne ve nič, saj ga spIoh ni opaziIa. Če so navedbe policije resnične, se dekle sprašuje, zakaj potem poIicist ni stopiI iz vozila, če je opazil, da dve pustni šemi »ovirata« postopek njegove kolegice? 19-Ietna voznica nam je povedaIa, da se je ob takem dogodku počutiIa neIagodno in da se ji to niti maIo ni zdeIo primerno. Dodaja pa, da je poIicistka postopek z njo korektno izpeIjaIa. V Ivenci (bIižnji
IokaI naj bi biI zaprt) tik pred poIno-čjo, ko so biIa vsa večerna sobotna pustovanja na vrhuncu, niti ni biIo veIiko prometa pešcev aIi voziI, pa tudi cesta ni ravno v središču dogajanja. AIi ni zato zanimivo, da sta se natanko v istem času, ko je mimo pripeIjaIa poIicistka in ustaviIa 19-Ietnico, tam znašIi tudi dve osebi? Pa našemIjeni ravno v poIicista? Kakšno nakIjučje, kaj?
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Varna hiša Celje - kamor spadata enoti v Slovenj Gradcu in Velenju zbira denar samo preko nakazil na njihov transakcijski račun, ki je objavljen na njihovi spletni strani.
Ali denar resnično zbira mariborska varna hiša?
Bodite previdni, komu izročite denar
V zadnjih letih smo že večkrat pisali o zbiranju denarja za pomoč žrtvam fizičnega nasilja. Posamezniki so denar zbirali po hišah in stanovanjih, ljudem pa dejali, da je denar namenjen varni hiši. Žal pa vsa ta leta prihaja pri tem do prave pravcate zmešnjave. Celjska varna hiša namreč ves čas opozarja ljudi, da na tak način nikoli ne zbira denarja. Zbira pa denar mariborska varna hiša za moške!
RazIika? »CeIjska varna hiša denarja na terenu ne zbira, saj se nam to ne zdi moraIno,« nam je povedaIa predsednica Društva regio-naIna varna hiša CeIje Suzi Kvas in dodaja, da ne gre za transparentnost pri ravnanju z denarjem. Mariborska varna hiša, kamor se zatečejo moški, ki so žrtve nasiIja, pa to počne. Njeni čIani so zato pogosto s prošnjo za prispevke na terenu tudi na našem območju. Vendar je treba vseeno biti previden, opozarja poIicija. Svetuje, da neznancev, ki prosijo za denarne prispevke, Ijudje ne spuščajo v hišo aIi v stanova-
pa morajo od nje zahtevati odIočbo o ustanovIjenem društvu oziroma statut. Ka-kršnikoIi domovi, boInišnice in podobne ustanove nikdar ne zbirajo denarja po domovih. Ljudje pogosto nasede-
jo, če oseba pokaže kakšno izkaznico, vendar je treba vedeti, da je razne izkaznice danes možno z Iahkoto ponarediti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Drobni tatiči odnesli veliko stvari
V	tem tednu so nepridipravi na avtocestnem počivališču Zima spet kradli nafto. Tokrat so jo sunili iz rezervoarja madžarskega tovornega avtomobila.
V	poIicijske evidence pa so kriminaIisti vpisaIi še vIom v Ribiški dom v Brezovi, od koder so odnesIi - tatovi, ne kriminaIisti - kosiInico, pIinsko jekIenko in tri tehtnice. Lastnik stanovanjske hiše v UIici AIme KarIinove pa pogreša prenosni računaInik, ki ga je vIomiIec odneseI prav tako v začetku tega tedna. V UIici Bratov Vošnjakov v CeIju so neznanci vIomiIi v osebni avtomobiI in demontiraIi avtoradio, vreden dobrih 600 evrov. Iščejo tudi storiIce, ki so iz gostinskega IokaIa v Mestinju odnesIi več cigaret. PoIeg vsega naštetega sta nepreiskana še tatvina akumuIatorja iz deIovnega stroja na LjubIjanski uIici v CeIju in poskus vIoma v gostinski IokaI v Trnavi na območju PoIicijske postaje ŽaIec.
Vodja celjske varne hiše Suzi Kvas svetuje previdnost in dodaja, da pri njih nikoli ne zbirajo denarja po domovih.
nja. Če pa to že storijo, naj ne dajejo denarja, ampak razIo-žijo, da se oseba ogIasi nasIe-dnjič. Vmes naj od nje dobijo čim več podatkov in povedo, da bodo do nasIednjega obiska stvar preveriIi. Zahtevajo naj tudi, da jim takšne osebe pokažejo dovoIjenje upravne enote za pobiranje denarnih prispevkov. V primeru, da občane obišče aIi ustavi oseba, ki pobira denar v imenu kakršnega koIi društva,
Štirideset dni brez alkohola
V sredo se je po vsej Sloveniji začela akcija 40 dni brez alkohola. Že sedmo leto jo organizira Slovenska Karitas skupaj z Javno agencijo RS za varnost prometa in Zavodom Med. Over. Net. Projekt vsako leto naleti na večje zanimanje, lani so akcijo izvedli tudi na Slovaškem. Kot so dejali na Slovenski Karitas, želijo s sloganom akcije Za več pravega veselja v naših družinah bolj poudariti solidarnost do vseh družin, ki se soočajo s problemi, povezanimi z alkoholizmom.
Ljudi poskušajo prepričati, da bi se do 7. apriIa odpovedaIi pitju aIkohoIa, oziroma, da ga v tem času niti doma ne postrežejo. »V akcijo smo povabiIi tudi društva, IokaIne skupnosti in druge skupine, da na svojih prireditvah v času akcije in če je mogoče tudi preko ceIega Ieta aIkohoIa ne ponujajo. V ta namen Iahko kadarkoIi dobijo zgibanke, ki jih Iahko postavijo na mizo v skIopu svojih prireditev,« pravijo pri SIovenski Karitas. Vsi, ki bodo k akciji pristopiIi, Iahko to potrdijo tudi na spIetni strani brezaIkohoIa.si. »Na tej strani so zbrane zgodbe, ki so jih Ijudje zapisaIi na forum in seznam organizacij, kam se Iahko obrnejo po pomoč,« pojasnjujejo organizatorji. V okviru spIetne strani Med. Over. Net pa bodo Ietos še večjo pozornost na-meniIi možnostim iskanja pomoči preko spIeta in video prispevkov, v katerih bodo preko pogovora s strokovnjaki in tistimi, ki se srečujejo z aIkohoIom kot svojci aIi prijateIji, daIi informacije in moč, da Ijudje naredijo nasIednji korak. SIovenska Karitas pa bo v času akcije za vse udeIežence, za zdravIjene aIkohoIike in za vse, ki kakorkoIi trpijo zaradi aIkohoIa, pripraviIa tudi tri romanja, in sicer jutri na Brezjah, 18. marca na Sveti gori pri Novi Gorici in 24. marca v Nazarjah.
Na lokalno cepljeni rokerji
Skupina Mi2 predstavlja nov album z največjimi uspešnicami skupine, posnetimi v živo
Izšel je nov album priljubljene skupine Mi2 Decibeli. Na dvojni zgoščenki so posnetki štirih koncertov, ki jih je skupina izvedla v sodelovanju z ekipo Vala 202. Na albumu je tako izbor posnetkov koncertov, hkrati pa je ta plošča tudi prva koncertna in tudi antologijska (»best off«) izdaja zasedbe. V omejeni nakladi je izšel tudi trojni vinilni LP, na katerem je ena plošča posvečena akustičnim izvedbam skladb.
»Večkrat so nas poslušalci opozarjali, da bi bil čas, da izdamo žive, koncertne posnetke. Ti nastajajo od leta 2002, ko smo bili v oddaji Izštekani pri Juretu Longyki, leta 2009 pri Andreju Karoliju v oddaji Klub klubov, leto kasneje ob petnajsti obletnici smo posneli koncert v Cvetličarni in še enkrat gostovali v oddaji Izštekani. Na koncu smo razpolagali s štirimi zvočnimi zapisi koncertov. Tudi iz Založbe kaset in plošč RTV Slovenija je prišla pobuda, da je res že pravi čas, da po sedemnajstih letih delovanja in po šestih avtorskih ploščah končno izdamo tudi nekakšno zbirko svojih najbolj znanih in tudi poslušalcem najbolj ljubih skladb. Ker smo tako dolgo čakali na ta izid, smo se albuma res temeljito lotili. Rekli smo si, da ne bomo ostali zgolj pri dvojni zgoščenki, ampak da bomo za tiste morda nekoliko bolj nostalgične sladokusce izdali tudi trojni vinilni LP z izborom skladb z obeh zgoščenk, na tretji plošči pa so akustično posnete pesmi. Za vse tiste, ki imajo samo CD-predvajalnike, bo na naši spletni strani tudi nabor akustičnih pesmi. Celoten projekt je torej sestavljen iz dvojne zgoščenke, trojne >vinilke< in pesmi na spletni strani,« pravi pevec skupine Tone Kregar.
Album ste naslovili Decibeli, pravzaprav 2 DECIbeli. Za vas značilno ste uporabili dvopomenko ^
Pravzaprav je to tropomenka. Decibeli so enota za jakost zvoka, »deci« belega pred in po koncertu prija, tretji pomen pa je iz žargona, h kateremu se pogosto zatekamo v svojih besedilih. V arhaični rogaščini pomeni »deci beli« kriči otrokom. Naslov združuje bistvo našega glasbenega izraza, glasen zvok, glasbo, ki je namenjena zabavi, da lahko občinstvo poje z nami _ in, kot rečeno, kakšen »deci« belega prija po koncertu ali ob poslušanju naše glasbe.
Pri vas res ni nič preprosto. Vaš sedmi album je torej izšel v dveh oblikah, je izbor največjih uspešnic in še v živo je posnet, vi pa slovite prav po živih nastopih in po vzdušju, ki ga ustvarjate. Tudi na tej plošči se to dobro sliši. Od prve skladbe, legendarne Črtice, do zadnjih uspešnic. Na spletni strani sem prebral, da skupina v nasprotju s prepričanjem večine šteje pet članov. Ste se že prešteli?
Vedno znova se preštevamo in z zadovoljstvom ugotavljamo, da je jedro te ekipe skupaj že trinajst let in močno povezano med sabo. Pet nas je, pri posnetkih koncertov pa je pečat pustil tudi gostujoči član Boštjan Imenšek, ki nam je pomagal ustvariti še bolj poln rokerski zvok.
Plošče v živo so vedno nekaj posebnega. Ne zaradi napak. Tudi zato, ker so drugačne, manj polikane. Kako ste izbirali skladbe?
Projekt sestavlja devetindvajset naših pesmi, večina je tistih naših najbolj znanih, ki so bile tudi uspešnice, za katere smo snemali videospote _ To so pesmi, ki jih občinstvo najbolj pozna. Vendar smo želeli dati poudarek tudi tistim pesmim, ki iz različnih razlogov niso prišle do javnosti v tolikšni meri, kot bi si morda zaslužile. Tistim, ki jih nekateri sladokusci zelo poznajo in cenijo in so jih tudi pogrešali v takšni obliki. Zato smo zlasti v akustični različici posvečali pozornost tudi takšnim pesmim in tistim, ki jih na
Tone Kregar
naših električnih koncertih skoraj nikoli ne izvajamo. Gre za nabor, za zbirko uspešnic. V tem projektu ne manjka nobena naša pomembna pesem. Zanimivo je to, da smo pri aranžmajih močno prenovili zlasti starejše pesmi. Mi2 je bil sprva duet, ki se ni profiliral kot rok band. Zato danes Črtica v koncertni preobleki zveni čisto drugače, kot je zvenela pred sedemnajstimi leti. To je zanimivo zlasti za mlajše poslušalce, ki se ne spomnijo teh začetkov. Omogoča primerjavo, na kakšen način je ta bend rasel, se razvijal, spreminjal svoj zvok.
Zanimivo se mi zdi, da greste, če vas primerjam z drugimi skupinami, nekako v »rikverc«. Začeli ste z elektroniko, sledile so bolj melodične, spevne, že skoraj ponarodele pesmi. Na zadnjih dveh ploščah pa ste vse bolj rokovski. Dogaja se nasprotno kot pri večini skupin doma in po svetu, ki se z leti mehčajo. Vi ste vse bolj trdi.
Vesel sem, da prepoznavate ta glasbeni razvoj. To je logičen izraz našega bivanja. Težko bi bili kaj drugega, kot smo. Vsi smo odraščali z rokenrolom. To je edini glasbeni izraz, v katerem lahko stojim za tem, kar počnem. Začetki so bili nekakšno tipanje. Konec 90. let, ko je bend nastal, so bili trendi drugačni. Prihajala je elektronika, hip hop, rap _ Bend se je takrat lovil, iskal. Ko se je utrdilo to glasbeno jedro nas petih, ki smo skupaj že več kot desetletje, smo hitro našli skupen glasbeni imenovalec. Melodičen, sporočilni, z besedili obogaten rokenrol. Tako smo na lokalno raven cepljeni tipični predstavniki slovenskega rokenrola. Iz leta v leto se nam je zdelo, da je to prava pot. Delno tudi zato, ker se večina bendov z leti zaradi komercialnih in
drugih razlogov mehča. Nam tega ni treba. Bolj ko vztrajamo na rokovski poti, trši kot smo, odločnejši kot smo, širši je krog naših poslušalcev. To me zelo veseli. Dokazuje namreč, da je v Sloveniji prostor za rokenrol, da je poslušalcev čedalje več, da pa imajo relativno slabo izbiro in skromne možnosti, da slišijo veliko teh bendov. Če bi se mi in še nekaj bendov v Sloveniji, ki igrajo rok, zmehčali, ne bi bilo več pravega rokenrol benda. Govorim seveda o »main streamu« rokenrola, ne o alternativi, ki je hvalabogu v Sloveniji zelo močna. A žal predvsem zaradi medijske krajine premalo upoštevana.
Verjetno vas zdaj čakajo promocijski nastopi.
Res je. To je fizično in psihično sicer naporno, a najbolje izraža bistvo rokenrola. Že deset let smo tako rekoč neprestano na
odrih, je pa prijetno vedeti, da se število nastopov veča. Igramo tudi po dva- do trikrat na teden. Ponujamo namreč dve različici nastopa - električno in akustično. Bolj ali manj iste pesmi zaživijo na dva načina. Akustična različica je namenjena predvsem tistim, ki jih moti prevelika glasnost ali pozne ure nastopov.
Od drugega albuma ste bili bliže ljudstvu, duhoviti, pripovedovali ste zgodbe. Na zadnjih dveh albumih pa je opazen premik v družbeno kritičnost.
Gre za kombinacijo. Naše glasbe in tekstov ni mogoče spraviti v en predal. Zvesti smo povednosti. Glasba je za nas sporočilno sredstvo. Besedila pač niso neka mašila za glasbo. V vsakem tekstu skušamo nekaj povedati. Ali gre za osebne občutke ali za aktualno družbeno temo, ki jo skušamo predstaviti na svoj kritičen ali tudi duhovit način. Pri tem ostajamo razumljivi. Hočemo, da so pesmi dojemljive za ljudi vseh generacij, vseh izobrazbenih struktur in slojev. Da se ljudje lahko najdejo v delih pesmi in v njihovih sporočilih. A z avtorskega vidika se seveda spreminja tudi način pripovedovanja. Zdaj smo v poprečju stari malo več kot štirideset let in na svet gledamo drugače. Zato so tudi besedila drugačna kot pred petnajstimi in več leti, ko smo bili še mulci.
Ko je izšel album Dobrodošli na dvor, ste rekli, da je vaš zadnji. Štiri leta kasneje je izšel album Rokenrol. Zdaj je tu album Decibeli. Kaj zdaj?
Zarečenega kruha se na srečo največ poje in ni nam žal, da Dobrodošli na dvor ni bila naša zadnja plošča. Nasprotno. S ploščo Rokenrol smo dejansko tako s produkcijskega kot z avtorskega vidika spravili iz sebe največ. To pomeni, da smo iz plošče v ploščo boljši, bolj zreli. Imam občutek, da se še nismo popolnoma izpeli. Tudi po pesmih z zadnje plošče, ki so se sijajno prijele med poslušalci, lahko to rečem. Ne bom sicer nič obljubljal, a mislim, da Decibeli niso zadnji projekt. Napočil bo čas za bolj aktivno avtorsko delovanje, ki je zdaj ob strani zaradi številnih nastopov. Verjamem, da bo v kratkem prišla na radie tudi kakšna nova avtorska skladba, posledično pa morda spet kak album.
Se še dobivate v »gorci«?
Ne znamo pisati drugače, kot da se dobivamo v »gorci«, ki je naša stalnica. Tam je nastala večina vseh naših pesmi.
Posebne prijeme ste imeli vedno tudi pri prodaji plošč. Dobrodošli na dvor ste prodajali po proizvodni ceni ^
Tudi zato smo prodali skoraj pet tisoč izvodov. Plošča Rokenrol je izšla v omejeni nakladi in je v glavnem pošla. Kako bo z Decibeli, še ne vem. Vem pa, da je razlika, če poslušaš originalno ali kopirano zgoščenko ali glasbo s spleta. Čeprav tudi to počnite z vsem našim blagoslovom. Pomembno je, da naše pesmi krožijo med ljudmi.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Kdo je danes lahko junak?
Življenje v vzporednih svetovih: v virtualnem si vsem všeč, v resničnem ti nihče ne prisluhne - Junaki našega časa letos tema otroškega parlamenta
V	Sloveniji že dobri dve desetletji razvijamo parlamentarizem med osnovnošolci. Tema letošnjih otroških parlamentov je na prvi pogled preprosta: Junaki našega časa. A ko se mladi razgo-vorijo in predstavijo svoja razmišljanja, je nekaj jasno. Življenje današnjih najstnikov je mnogo bolj zapleteno in težko, kot je bilo včasih. Zato stavimo na sklep Jureta Mastnaka iz OŠ Zreče in Luke Lesjaka iz OŠ Primoža Trubarja v Laškem, ki sta poudarila: »Prav vsak med nami ima v sebi potencial, da postane junak. Le razviti ga še mora.«
Saj ne, da je bilo kdaj lahko biti najstnik. A res je, da smo včasih živeli v enem samem svetu, današnji najstniki pa se s težavami otepajo v dveh - virtualnem in resničnem. »In tisti, ki je na Facebooku najbolj priljubljen in ima največ prijateljev, je lahko v resničnem življenju zelo sam. Brez topline v družini in opore pri pravih prijateljih pa težko zrasteš v močno osebnost,« so razmišljali osnovnošolci na 22. regijskem otroškem parlamentu, ki so ga letos pripravili v Osnovni šoli Dobrna.
Revni najbolj odrinjeni
V	razpravi o generacijski in medgeneracijski povezanosti so parlamentarci prišli do ugotovitve, da se danes osnovnošolci najbolj posmehujejo vrstnikom, ki so revni. Revščina je tisto, kar posameznika najbolj osami. »Gleda se na to, kakšen telefon imaš, kakšen računalnik, pomembno je, kako se oblačiš, v kakšni hiši živiš so naštevali in dodali, da nacionalno, rasno ali versko razlikovanje ni tako pomembno. In ko se najde kdo, ki bi to razlikovanje v razredu rad presegel, največkrat ni uspešen. Zakaj? »Zato ker je najhuje, če se komu smiliš. Tisti, ki se počutijo odrinjene, zato vsako naklonjenost jemljejo kot usmiljenje,« pravijo mladi
in dodajajo, da je tako začaran krog sklenjen. Če si velikokrat razočaran, potem se še bolj bojiš vsakega novega razočaranja. Težko je spet zaupati in verjeti. »Vztrajaš v samoti, že zato da ohraniš vsaj kanček ponosa, ki ti je še ostal.«
V medgeneracijskih odnosih pa prevladujejo stereotipi, so prepričani. Če se oblačiš v črno, če imaš pirsing, si avtomatično slaba družba. Da mladi znajo tudi priskočiti na pomoč, nesti vrečke iz trgovine ali odstopiti sedež, se pogosto niti ne opazi. »Ampak časi so se hudo spremenili - mladi pa zato nismo krivi, kajne?«
Skriti potenciali
Kdaj sploh lahko govorimo o definiciji junaka? »Junak je tisti, ki naredi kaj dobrega za druge, ko mu to ni treba, in za svoje dejanje ničesar ne pričakuje v zameno. Vsak ima potencial, da postane junak, ampak tega v sebi še ni odkril.« Pogosto je lahko za nekoga junak že sošolec, ki je pripravljen pomagati pri domači nalogi, pri snovi, ki ne gre in ne gre v glavo. Torej, možnosti imamo vsi _
Učenci so zelo jasno ločnico potegnili med resničnimi junaki in medijskimi zvezdami. Zato ni najboljše, če si za junaka izbereš nekoga, ki ga ne poznaš. Zanj ni nujno, da je res tak, kot se prikazuje. V bistvu je lahko slab človek. So pa lastnosti junakov značilne tudi za nekatere poklice - gasilci, sploh prostovoljni, pomagajo, ne da bi mislili nase. »Ali policisti. Tudi če te nekdo kaznuje, je na primer nekomu drugemu lahko rešil življenje
Kaj je sploh resnično?
Socialna omrežja in virtualna resničnost so danes dejstvo, brez tega ne gre. »Mlajši so zasvojeni z računalniškimi igricami, naša generacija pa že s socialnimi omrežji.« skoraj vsakdo ima med svojimi prijatelji tudi ljudi, ki jih sploh ne pozna. »Zato je treba biti pazljiv, koliko razkriješ, koliko
Regijski otroški parlament za učence z območja upravnih enot Celje, Laško, Šentjur in Slovenske Konjice je letos gostila OŠ Dobrna. 1. marca se bodo v Velenju sestali še mladi parlamentarci z območja Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline, državni otroški parlament pa do 2. aprila v Ljubljani.
deliš z njimi.« Tu se oblikujejo virtualni junaki, a zanje sploh ni nujno, da so tudi v resničnem življenju takšni, kakršni se prikazujejo.
»Virtualna prijateljstva so bolj lagodna, ne dobivamo se več v živo. Računalnik je doma, na toplem, ni ti treba ven,« so naštevali in hkrati opozorili, da so tudi tisti, ki jih razvijanje vzporednega življenja ne zanima, v to praktično prisiljeni. »Kaj pa ti preostane drugega, če vsi prijatelji >visijo< na Facebooku Socialna omrežja pa so prednost za prijateljstva na daljavo, ko se sicer ne bi mogel videti ali slišati vsak dan. In verjeli ali ne, učenci ugotavljajo, da so velikokrat v tem virtualnem svetu problem starši. »Pogosto so bolj neprevidni kot mi, otroci. Objavljajo neprimerne fotografije in sporočila,« so opozarjali. Tisto, kar se staršu zdi ljubko, je med vrstniki
»Koliko se sploh družine doma še pogovarjajo - koliko se starši vidijo s svojimi otroki, s kom lahko otrok deli svoj svet? Kako naj postane močna osebnost? Potlačene more nekoč morajo izbruhniti in pogosto se to zgodi v puberteti. Vsak potrebuje toplino, pogovor, če nima nikogar, je najhujše ^ Saj lahko tečeš, lahko greš boksat - vsekakor je boljše, sploh če to počneš vsak dan, da tako sproščaš jezo in nakopičena čustva. Hudo pa je, če vse nakopičeno naenkrat udari na dan. A dogaja se tudi to,« so razmišljali ob pojavih vrstniškega nasilja.
pogosto razlog za zafrkavanje, poniževanje _ »Tipičen primer je Failbook
Ob tem si v želji, da bi bili virtualnim prijateljem čim bolj všeč, mladi veliko neprijetnosti zakuhajo tudi sami. »Z objavo izzivalnih fotografij, da dobiš >lajkanje<. Ampak >všeč mi je< v tistem hipu, ni tudi >všeč si mi< v resničnem življenju.« Tu je nasploh vse bolj zapleteno, manj lahko. Zato so tudi primeri, ko so nekateri na social-
nem omrežju preveč pogumni, žalitvam na Facebooku pa sledi obračunavanje v resničnem življenju. »Problemov ne rešujemo več v živo. Preko Facebo-oka si več upaš, a kaj, ko živiš tudi resnično življenje. Kot da si ujet v vzporednih svetovih. V virtualnem si lahko zelo družaben, zelo priljubljen, ustvariš si življenje, kakršnega bi rad živel. V dejanskem življenju pa si, kakršen si. Tam olepševanje ni mogoče.«
Virtualna ljubezen
Veliko prijateljstev, tudi ljubezenskih zvez se zdaj seli v virtualni svet. »Tam imaš fanta, v resničnem življenju pa se nimaš s kom držati za roko.« Ob tem ne smemo pozabiti, da je dandanes fanta ali dekle preprosto treba »imeti«. Virtualni svet je rešitev, ko ti je nekdo všeč, a vendar nočeš resne zveze. Za valentinovo se zato zdaj bonbončki in srčki delijo na Facebooku, ne nosi se jih več v šolo.
A kako daleč lahko navidezna resničnost mlade pripelje, kaže primer z Japonske, ko je par povsem pozabil na lastnega dojenčka, ker je v računalniški igrici tako vneto skrbel za virtualnega otroka. »Njun lastni otrok pa je umrl zaradi zanemarjanja
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
Regijskega otroškega parlamenta se je udeležilo 28 osnovnošolcev iz občin Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Laško, Šentjur in Dobje, ki so ob koncu izvolili šest predstavnikov za državni otroški parlament. Ob Juretu Mastnaku iz Zreč in
Luki Lesjaku iz Laškega bodo tako ožje celjsko območje zastopali še štirje osnovnošolci iz Celja - Lia Hofman (II. OŠ), Rožle Toš (III. OŠ), Nastja Vodeb (IV. OŠ) in Nika Čerčnik Pušavec (OŠ Frana Roša), ki je v skupini devetošolcev tudi edina osmošolka.
Nika Čerčnik Pušavec
Luka Lesjak
Jure Mastnak Lia Hofman - Št.16-24.februar2012
Nastja Vodeb
Rožle Toš
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
PREJELi SMO
Poniževanje se nadaljuje
Za ustrezen in nazoren začetek poniževanja učiteljevega dela v Sloveniji povem, da imam kot prisilno upokojen učitelj (svetovalec s 37 leti delovne dobe) strokovne teorije v srednji šoli, tehnološki presežek iz leta 2007, kar za tisoč evrov manjšo pokojnino na mesec kot moj upokojeni kolega učitelj v Avstriji.
Leta 1996 sem kot strokovni udeleženec na kongresu slovenskih pedagogov v Portorožu na skupnem zasedanju povedal, kako se spoštuje in nacionalno vrednoti učiteljski poklic v Avstriji: »Po petnajstih letih pedagoškega dela dobi vsak izvajalec tega poklica status trajne (do polne upo-kojitvene dobe) zaposlitve v šolskem sistemu. V zrelih letih bodisi piše strokovno literaturo, je mentor novim učiteljem, svetovalec pedagoškim delavcem in šolajočim _ Ali misli-
te, da je kdo od prisotnih iz Sviza podprl to, da bi prišel državotvorni status učitelja v slovensko zakonodajo? Tega Sviz kljub članstvu v DSRS ne izvede ne preko zakonodajnega, še manj pa preko referendumskega postopka. Norost ukinjanja šolskih programov iz poklicno-strokovnih šol v gimnazijske - dostopne tistim celo z zadostnim uspehom - je že danes razvidna v visoki stopnji nezaposlenih diplomantov netehničnih ved, in to ob istočasnem uvozu tehničnega in zdravniškega kadra. Monopolisti preprečujejo večji vpis na medicino celo tistim z odličnim uspehom!
Kljub mojim večletnim in stalnim naporom, da se su-plence vrednotijo kot pedagoške ure, ta kvota ni upoštevana ne za potrebe rednega pedagoškega dela (za dopolnitev redne učne obveznosti) ne za povečanje prispevkov za ZPIZ. Tistim, ki so z vso vladno in poslansko šolsko zakonodajo pripeljali Sloveni-
jo v nepotrebno gospodarsko krizo in s tem socialno stisko, je treba soditi.
Še hujša beda upravljavcev šolskega sistema se kaže tudi v tem, kako se na eni strani popolnoma nestrokovno zaostruje formalno ždenje osnovno- in srednješolskih učiteljev v šolskih prostorih, učiteljev na fakultetah kot najbolj odgovornih za kolaps države pa se nihče ne upa niti vprašati in jih pozvati k osebni odgovornosti, kaj so in kaj počenjajo, da Slovenija propada, kaj šele, da bi jih kdorkoli upal vprašati za dodano vrednost družbene odgovornosti njih in šolajočih.
Bistvo učiteljevega dela ne glede na vrsto šole je razdeljeno vedno in povsod na dve ključni veji, ki sta neraz-družljivo povezani. Strokovna veja s pristopom videnja stalnega dopolnjevanja in vrednot, ki posamezno stroko oblikujejo v družbeno odgovorno strokovno disciplino. Šolske oblasti bi se morale ukvarjati predvsem z merjenjem dodane vrednosti ustvarjalnih sposobnosti šolajočih in izvajalcev izobraževanja kot posledice angažiranega dela učiteljev. Javno bi morale predstavljati ustvarjalne in razvojne dosežke šolajočih. Namesto tega šolske oblasti omogočajo nerazgledanim vodjem šol, da zatrejo vso bogato ustvarjalnost šolajočih in njihovih mentorjev
z obveznim učiteljevim žde-njem in tudi z nepotrebnimi administriranjem v šoli.
Naj se vsaj Sviz zbudi in takoj predlaga s pet tisoč podpisi takšno šolsko zakonodajo, ki bo merila uspešnost učiteljevega dela po doprinosu dodane vrednosti strokovnega in sočasno ustvarjalnega znanja in ne na osnovi formalne in birokratske prisotnosti v šoli in opravljenih strokovnih usposabljanj učitelja.
JOŽEF JARH, Ljubljana
Mučenje živali
Pozimi trpijo predvsem domače živali, ki so na prostem. Zato si že vrsto let naše Turistično društvo Izvir Rogaška Slatina prizadeva na širšem območju za izboljšanje pogojev življenja za domače živali. Živali so odvisne od naše pomoči, zima pa škoduje njihovemu zdravju. Prosimo vas, da svojim ljubljenčkom priskrbite ogrevan prostor, mi občutimo mraz, živali pa prav tako. Dajte jim toplo vodo, ker so tudi oni člani človeške družine.
Razočarani smo, da kljub strogi zakonodaji še vedno na podeželju najdemo mučitelje živali. Pred nedavnim smo odkrili v bližini Rogaške Slatine žensko, ki je pridržala psa pudlja, ki se je potikal v okolici. Privezala ga je na neprimerno verigo, brez primerne pasje ute. Ugotovili smo, da mu je dan prej dala za hrano dva olupljena krom-
pirja. Dejala je, da kaj drugega mu ne more dati, ker še sama nima. Pretreseni smo bili, ko smo od okoliških va-ščanov izvedeli, da pridržane pse nato muči tako, da jih na verigo obeša.
Grozljiv primer smo ugotovili, ko je mlad kuža imel odprt zlom tačke. V tem primeru smo opozorili lastnika, da ga pelje do veterinarja, vendar tega ni storil, celo dejal je, naj
pes trpi, češ da si je sam kriv, ker je prišel pod avto.
Upamo, da bomo po svojih močeh poskrbeli za zapuščene ali izgubljene živali in kršitve prijavljali.
Ker so dejanja, ki smo jih opisali, kazniva dejanja, smo o tem obvestili Vurs, vendar povratnih informacij o ukrepu ne dobivamo.
SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina
Če vam je všeč humoreska z naslovom Še kaj drugega, ki jo je tudi tokrat zapisala Mateja Reba, nam lahko to zaupate na e-naslov: tednik@nt-rc.si.
Še kaj drugega?
Ko sem bila majhna, je moja babica živela v odročnem kraju na drugem koncu Slovenije. Pri njej sem preživljala najlepše trenutke počitnic. Vsako jutro sva jo po zajtrku mahnili v bližnjo trgovino po kruh in mleko. Mlekarna je pisalo nad vhodom, bila pa je manjša od sobe. Kljub majhnosti so bile police odlično založene. Še posebej mi je v spominu ostal omamen vonj po svežem kruhu in pecivu. Poslovodkinja, stara gospa Francka, je bila molčeče sorte. Poleg dober dan in na svidenje je stežka izustila kako besedo. Zato pa je zelo dobro poznala svoje stranke in njihove navade. »Pol belega?« je vprašala staro mamo. »Da!« »Liter mleka?« »Seveda!« In sta bili zmenjeni. Če je bil nakup večji, ji je babica dala listek in Francka je molče vse znosila na kup. Ko sva odhajali, mi je, spet brez besed, v roko potisnila nekaj bonbonov.
Potem se je Francka upokojila in zamenjala jo je Berta iz sosednje vasi. Ta je bila povsem drugačne sorte. Precej bolj zgovorne. »O, pozdravljeni, gospa Amalija, kako ste? Veste, smo dobili svežo skuto, pa jajčka!« je vpila že, ko sva bili še pri vhodu. »Pol belega in liter mleka bi prosila!« je tiho rekla babica. »Še kaj drugega? Piškote imamo ta teden poceni,
sem jih poskusila, odlični so!« je prodajalka drobila naprej. Ropotala je kot šivalni stroj, kaj vse imajo, od pecilnega praška do konzerv fižola in polente. Prvič in drugič je babica to molče prenašala, tretjič je mirno, kot je znala, ustavila plaz besed. »Berta, hvala, ker se trudite, ampak vem, kaj potrebujem, zato vas prosim, ne delajte inventure vsakič, ko pridem!« Berta je obstala z odprtimi usti. Ampak je zaleglo. Od tedaj nikdar več ni naštevala vsebine bogato založenih polic.
V moji mladosti je bila Berta edina, ki je ponujala vsevprek, čeprav ni nihče nič vprašal, dandanes pa se mi dozdeva, da se je njen virus razmnožil čez vse meje. Zadnjič sem želela plačati gorivo na bencinski črpalki, pa mi je prodajalec, mlad in prijazen dečko, ponudil sendvič in sok, ker imajo to v akciji. »Čisto poceni!« mi je pojasnil. Zahvalila sem se. »Kaj pa žvečilni gumi?« Nisem odgovorila, sem raje kar odšla, preden bi dobila še kako ponudbo. Na pošti sem plačevala položnico, pa so mi skušali prodati še loto listek in ker ga nisem hotela, čokoladke, ki so odlične, čeprav so v akciji. Sem se spet vljudno zahvalila. »Bi morda še košček pite, danes je posebna ponudba?« me je opomnila prodajalka v pekarni. Ne bi, hvala. Koliko
krofov sem ob priljubljeni kavi z dvojno smetano in čokolado zavrnila v pustnih dneh, sploh ne morem prešteti. Če bi pojedla vse, bi zagotovo bila za kakšen kilogram težja.
Ja, mi je vse jasno. Vsi se borijo za preživetje, ki je iz dneva v dan težje. Vse muči izkupiček, ki je verjetno vedno manjši. Ali pa so pričakovanja vse večja, kdo bi to vedel. Prepričana sem, da tisti, ki mi poleg tega, kar potrebujem in po kar sem prišla, ponujajo še pol trgovine, tega verjetno ne počenjajo zaradi lastne zabave, temveč po naročilu nadrejenega. Ampak po pravici povedano, meni je dovolj. Že dolgo je tega, kar bolj ali manj vem, kaj želim ali kaj potrebujem. Lahko mi rečete, da sem sitna, ampak začenja me motiti. Tudi zato, ker moram glede na razmere sama biti skrbna s svojimi financami. Čakam samo še na nadaljevanje paketov »ugodnosti«. Recimo, da ti v bolnišnici ob nujni operaciji slepiča ponudijo še plastično operacijo nosu za pol cene, ker je v akciji. Da ti na primer odvetnik, ki ti spiše ugovor na neupravičeno zahtevo davčnega urada, ponudi, da ti za pol cene toži soseda, boš že našel kak razlog za tožbo. Ali da ti notar ob vpisu nepremičnine v zemljiško knjigo ponudi, da ti obenem za polovico cene opravi še postopek sporazumne razveze zakona. Priznam, da sem malce zlobna. A to počnem le v samoobrambi.
Dmžin^lti
žwžaří
Ahmm]e, j^a^rade,
poíJíWa ohmzsL ^
ih âlevilna preâeneôeîiia
I I
(S)liujsajmo
K Novim tednikom In Radlem Celje
Zame in za moje zdravje gre!
Veliko zgodb o hujšanju pripoveduje o večnem boju z mnogimi vzponi in padci
V naši akciji je v osmih sezonah doslej hujšalo kar sto šestdeset ljudi. Doslej smo predstavili nekaj zgodb udeležencev, ki so se učinkovito otresli kilogramov in še danes ohranjajo zdrav življenjski slog. Ampak roko na srce, za mnoge je hujša-nje večen boj, v katerem velikokrat potegnejo krajši konec. Bojana Vozlič je v naši akciji izgubila skoraj dvajset kilogramov. Z veliko volje in več izkušnjami se na to pot zdaj podaja znova.
Ko se je pred leti vrnila z daljšega potovanja, je nekaj prtljage prinesla tudi v dodatnih kilogramih na osebni tehtnici. »Kot nalašč sem opazila kuponček v Novem tedniku in ga izpolnila, ne da bi sploh komu povedala. Na srečo sem bila izžrebana.« Začelo se je s predavanji, z delavnicami in veliko veliko gibanja. »Vsi, ki so izvajali program, so bili čudoviti. Rezultat je bil tudi krasen. Počutila sem se kot prerojena, bila sem samozavestna in ponosna nase.« Z
veliko elana je stopila v svoje »stare« čevlje in se z realnim življenjem spopadla brez podpore skupine. Prva napaka je bila, da se je odpovedala fitne-su. »Opozarjali so me, da bo težje. Ampak sem si govorila, da bom pač sama kolesarila in podobno. Ampak to res ni to.« Ko se ozira nazaj, se zaveda, da bi moral alarm zazvoniti že pri dveh, treh znova pridobljenih kilogramih. »Poltretje leto po akciji sem bila znova na začetku. S tem, da me je začelo resno opozarjati še zdravje. Ko sem decembra dobila novo povabilo iz Top-Fita, sem priložnost takoj pograbila.«
Bi bilo življenje tako zelo drugačno brez odvečne teže? Seveda. A ne zaradi drugih.
Spomin na dobro počutje ob zmagi je še vedno živ. »Vem, da me moja družina in moji prijatelji sprejemajo takšno, kot sem. Včasih mi tudi kdo reče, da sem to pač jaz, z vsemi kilogrami vred, in da mi pristoji. Toda zame gre. Tu so leta, kilogrami se množijo in zdravje ni več nekaj samoumevnega. Poleg tega sem zdaj babica dvema vnučkoma. Biti moram >fit<, da jima bom lahko sledila,« svojo odločitev utemeljuje Bojana. »Morda mora čas za bolj zdrav klik v glavi enostavno dozoreti. Zdaj sem v program vključena že dober mesec. In se počutim že bistveno bolje. Nekaj časa smo se z udeleženci skupine še dobivali. Potem ko padeš v stare tire, pa ti ni do tega,
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
V centru Top-Fit so konec lanskega leta poslali posebno vabilo vsem dosedanjim udeležencem akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Odzvala se jih je kar tretjina. S strokovnim programom testiranj, fitnesa, skupinskih vadb in svetovanja bodo v naslednjih mesecih spet prišli v formo.
da bi koga srečal. Zdaj bi vsakomur položila na srce, da ni nikoli prepozno.« Naša akcija ji z vsem znanjem in napotki še danes koristi. Pri nekaterih spremembah v prehrani vztraja še od takrat. »Že več kot leto pečem pirin kruh, belega se izogibam. Pojem več sadja in manj sladkorja. In tudi vode spijem vsaj dva litra na dan.« Ena od sogovornic je v naši
rubriki pred časom dejala, da lahko na tej poti vsak pade. Pobere pa se ne vsak in za to je treba Bojani samo čestitati. »Po službi si zdaj vzamem čas za fitnes. Doma potem vseeno vse opravim. Namesto da bi šla na kavo, zdaj pač naredim nekaj koristnega zase. Verjamem, da mi bo uspelo.«
SAŠKA T. OCVIRK Foto: TimE
KUPON
(5)hujSajnno
k«m In Radkwn CalJ*

naslov
.e:nasfpji/ingsm^
.starostr težaj vjš^^^^^
izobrazba
ali imate kakšne zdravstvene težave?
-------------—-----------------
DA
NE
Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje.
!970 1971 vi^^O 1981 198
^aan goni aooa
Petelinček kikirikal v porodnišnici
Med novoletnimi akcijami v celjski porodnišnici se je zvrstilo veliko udeležencev, ki so ji na tak ali drugačen način dali svoj pečat. V zadnjem nekajletnem obdobju je bil med opaznejšimi Valentin Haindl iz Metleč pri Šoštanju, bolj znan kot Petelinček.
Ta vzdevek je dobil leta 1984, ko je iz lipovega lesa izdelal prvega petelina za
zmagovalca v takrat izredno priljubljeni radijski oddaji Lojtrca domačih, ki jo je vodil Vinko Šimek.
Valentin Haindl iz lipovega lesa izdeluje od petnajst do dvajset različnih spominkov, ki jih ljudje naročajo za mature, rojstne dneve, abrahame, najrazličnejše osebne in druge praznike, krste in podobno. Že petindvajset let sodeluje pri podoknici Nedeljskega dnev-
Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij pono-voletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novorojenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni!
Valentin Heindl je z lesenimi petelinčki vsako leto obdaril tudi zaposlene v porodnišnici.
nika in pri Alpskem večeru na Bledu, jubilejnih koncertih ansamblov, promocijah plošč _ Za republiško srečanje gasilskih pevskih zborov v Lokovi-
ci pri Šoštanju je izdelal doslej največjega petelina, ki je meril kar 1,35 metra. Z njegovimi izdelki se pohvalijo mnogi znani Slovenci, na primer odličen
košarkar Dušan Hauptman in ultra maratonec Dušan Mravlje ter drugi.
Vrsto let Petelinček sodeluje z Novim tednikom in Radiem
Celje, predvsem pri glasbenih oddajah Vrtiljak polk in valčkov, Avsenikov abonma polk in valčkov, Celjskih 5 ter pri novoletnem obisku v celjski porodnišnici z miniaturnimi zibkami s petelinčkom.
»Do novoletnih obiskov v celjski porodnišnici je prišlo na pobudo Toneta Vrabla in Ivice Cvikl. Mirno lahko rečem, da je to ena najlepših akcij, pri kateri sem sodeloval in rad bi bil zraven tudi v prihodnje,« je povedal Petelinček, ki še vedno reže v mehek in vodljiv lipov list, kolikor mu pač dopušča rahlo načeto zdravje. »Ker imam veliko pomoč žene Slavice, ki moje izdelke barvno in z napisi dokončna, še lahko uresničim številna naročila tistih, ki jim moj izdelek veliko pomeni,« je ob kratkem pogovoru za akcijo o celjski porodnišnici zaključil Valentin Haindl - Petelinček.
TONE VRABL
Foto: arhiv NT
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
PREDSTAVLJAMO VODITELJE RADIA CELJE
SOBOTA, 25. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 26. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Majda Rojc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PONEDELJEK, 27. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.10 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 28. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 1. marec
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 2. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 3. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
Tony Carter je marsikaj, ampak dolgočasen gotovo ne. V svoji karieri je bil že kriv za dve uri potrpežljivega zvijanja radijskega koluta, ko je tristo metrov traku stresel po tleh. V napadu romantike je s svečkami skoraj zažgal studio, v trenutku nepazljivosti zaspanega tehnika pa v eter spustil tako sočno, da so še vse jutro zvonili telefoni pri urednici. Bil je bralec zgodovinsko kratkih poročil, ki so se začele z napovedjo časa in takoj zatem končale s stavkom »to so bile novice«. Vmes je namreč računalnik zamrznil celotno dnevno dogajanje. Med njegove najlepše cvetke pa spadajo tiste v stilu »bilo je pet mrtvih, od tega dva huje, smrt je bila pomembna življenjska prelomnica Še danes pa se vsi muzamo njegovi odločnosti, ko ni hotel spustiti gospoda s klobukom v stavbo, češ uradne ure se začno ob osmih. »Ampak jaz sem tu zaposlen,« reče gospod. »A res? Kot kaj pa?« se pozanima Tony. »Kot direktor!« Ups ^
Za celo knjigo radijskih anekdot
Če ga vprašate, kako se je znašel pred radijskim mikrofonom, bo Tony Carter za to gladko obtožil najstniško stavo. Ko se je namreč z avtobusom izpod Boča vozil v srednjo šolo, je bil vsako jutro obsojen na istega radijskega voditelja. Tako zelo mu je šel na živce, da je pri sebi že stokrat zaključil, da bi sam znal bolje. Ko je za pico in pivo s prijateljem o tem še stavil, se je meni nič tebi nič naslikal na vratih urednice takratnega Radia Šmarje pri Jelšah.
Najprej so domišljavega »mladiča« iz prvega letnika malo pisano gledali, potem pa so mu dali priložnost. In tako se je začela že dve desetletji dolga radijska kariera,
ki jo Tony s sodelavci vsako leto na obletnico, 14. novembra, kot se spodobi obeleži s pivom in pico.
Sicer pa se je usodno srečanje z mikrofonom zgodilo že veliko prej. V drugem razredu je namreč v studiu deklamiral pesmico o miški, zobku in marmeladi. Po drugi strani je treba še kaj več od veselja in poguma, da postanete upoštevanja vreden moderator. In tega mu mama Karolina, učiteljica slovenščine, zlepa ni dovolila pozabiti. Drugi so malemu zvezdniku ploskali, ona pa ga je doma običajno pričakala s celimi polami zabeleženih pravorečnih napak. »Ko so se njeni zapiski skrčili na polovico strani A4 formata, sem bil že zelo ponosen nase.«
Danes je dokončno zapisan mikrofonu. Kot pravi, se mu za duhovno blagostanje v tem poklicu ni treba bati. O vsem ostalem bi se pa dalo razpravljati. Ima pa Radio Celje v njegovem širokem naboru delovnih lokacij prav posebno mesto. »To je _ ne eden zadnjih _ zadnji pravi radio z dušo.« Precej sit komerciale ne verjame v kupovanje poslušalcev. »Kdor te posluša zaradi plačane položnice, bo jutri pač preklopil na frekvenco, kjer bodo ponudili več.« Zato Tony še posebej rad ponočuje z našimi poslušalci. Ker se v SNOP-u ponavadi zbirajo najbolj zvesti radijski prijatelji.
StO
Foto: osebni arhiv
Na Celjsko kočo!
Če ste brez idej, kaj početi zadnje proste počitniške dni, se lahko jutri, v soboto, odpravite na Celjsko kočo. Od 14. do 18. ure bo otroški živ žav z animacijsko ekipo Novega tednika in Radia Celje. Brezplačno boste lahko sodelovali pri družabnih igrah in si prislužili lepe nagrade. Poskrbljeno bo za številna presenečenja, zato ne zamudite!
Foto: GrupA (arhiv NT)
Z lanskega živ žava na Celjski koči. Tudi letos je v programu poslikava obraza.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - GOTYE FT. KIMBRA (4)
2.	DON'T WORRY BE HAPPY - GUY SEBASTIAN	(4)
3.	DRIVE BY - TRAIN	(3)
4.	BORN TO DIE - LANNA DEL REY (2)
5.	HOW'D YOU LIKE THAT - THE KOOKS	(6)
6.	STRIP - CHRIS BROWN FT. KEVIN MCCALL	(4)
7.	TONIGHT IS THE NIGHT - OUTAS-IGHT	(2)
8.	DOMINO - JESSIE J	(3
9.	NEVER BE A RIGHT TIME - PROFESSOR GREEN	(1)
10.	DEDICATION TO MY EX - LLOYD FT. ANDRE 3000 & LIL WAYNE (1)
DOMAČA LESTVICA
1. PARFUM - OMAR NABER (3) 2 KAKŠNO SONCE, KAKŠEN DAN
-	PANDA	(6)
3.	TIK TAK TOK - NINA PUŠLAR (3)
4.	KJE SEM? - NIKKA	(4)
5.	USPAVANKA - NATAŠA (1)
6.	ROŽNAT JE DAN - NESSY (5)
7.	KAJ NAJ NAREDIM - SELL OUT (4)
8.	POVEJ MI - MUFF (2)
9.	KO MINE TA DAN - ANDREJ IKICA (2)
10.	TO LETO BO MOJE - MAX FT. JAN PLESTENJAK & EVA BOTO (1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO
AMNESIA - IAN CAREY & ROSETTE FT. TIMBALAND & BRASCO GIVE ME ALL YOUR LUVIN
-	MADONNA FEAT. NICKI MINAJ & M.I.A
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
TI SI POPOLNA - ERIK FEAT. NIPKE KO OBRNEŠ NOVO STRAN - GAL GJURIN
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18.00. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	PESEM KITARE - VERA IN ORIGINALI	(6)
2.	JE PAČ TAKO - NAVIHANKE (4)
3.	HVALA DRAGA TI - FANTJE IZPOD ROGLE	(1)
4.	TVOJE IME - VITEZI CELJSKI (2)
5.	TU SEM DOMA - ANS. ZUPAN (3))
PREDLOG ZA LESTVICO
RAD BIL BI TVOJ POET -ANS. POET
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	V DEŽELI SUHE ROBE - ANS. ZAKRAJŠEK	(3)
2.	LUPČKA MI JE DALA MALA - ANS. ROKA ŽLINDRE	(1)
3.	CIGAN BARON - ŠTAJERSKI BARONI	(4)
4.	ODA CVIČKU - SKALA (2)
5.	DOM - TONI SOTOŠEK (5)
PREDLOG ZA LESTVICO
DAN LJUBEZNI - NATALIJA VERBOTEN & ŠTAJERSKIH 7
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
BREZPLAČNI PROMETNI TELEFON


NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
Priprava:
Testo zamesimo podobno kot za rezance, mleko pa dolivamo počasi, toliko, da testo tekočino počasi pije. Razvaljamo za nožev rob na debelo in razrežemo na kvadrate, ki jih prerežemo, nato trakove še prepletemo. Ocvremo v vročem olju in posujemo s sladkorjem v prahu.
RESTAVRACIJA	»"^vne malice
F X t> K	Sobotna in nedeljska kosila
It I Kl\	Jedi po naročilu - a la carte
ETHi du., suiiíiiKak, 3001) mjí	Posfihna pojiMttba
DeJmias:	Pizierija, slaščice in bar
NED; od E:D[I dn 22:00	Pafk'riŠCe
T:	03.ÍI6Î0.51 ilfelmali;
^KSKí.UZfVNAOSVĚŽriFV
Sestavine:
200 g moke, 20 g svežega kvasa, ščep soli, 50 g sladkorja, 50 g masla, 1 jajce. Vi dl mleka, kozarec vloženih višenj, 200 g marcipana, olje za cvrtje, sladkor v prahu
Priprava:
Iz moke, kvasa, soli, sladkorja, masla, jajca in mleka zamesimo kvašeno testo, ki naj počiva in vzhaja vsaj eno uro. V tem času lahko odcedimo višnje in pregnetemo marcipan. Za krofke si pripravimo 30 približno enako velikih kroglic marcipana, ki naj bodo malo večje od višenj. Vsako kroglico nato malo sploščimo in vanjo zavijemo višnjo. Vzhajano testo pregnetemo in ga razvaljamo. Razrežemo ga na 30 kvadratov, na katere položimo marcipanove kroglice, in vse skupaj ročno »kroglamo«. Kroglice polagamo na pomokan prt, jih pokrijemo in naj vzhajajo še vsaj dvajset minut do pol ure. Ocvremo jih v vročem olju, jih odcedimo in povaljamo po sladkorju v


Ě^m

VINOGRADNIŠTVO FREŠER
L FRE5ERVUDK0,KAISE19 I 2315 ŠMARTNO NA POHORJU ; SLOVENUA À ---
VLADKO FRESER 040 753137
^ MATJAŽ FRESER It 031577980

ledeno vino PfiUDENTW
.: 02 80 34 215
" Bohorč " fil,
^^ iîiîî!.^	»iOSttA, AiA CARD,
CEïEHiHG; Spnijanamo naročila a vriSjc aA^učme Oiifbé
Bohwť Marjan Duiana Kvedii 44, 3930 Senflur pri Celju, Tel,: ++386 (0)3 746 U 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7EŮ

RESTAVRACIJA TRAČ CENTER
Mariborska 7 _	3000 Celje
■	www.trac-celie.si
Tedenska ponudba malic nTíčšTl
Gostilna Šabec Melita Pušnik s.p. Ivenca 18 3212 Vojnik
T: 041 998 660 e-mail: melita.pu@gmail.co
INFORMACIJE
Dom je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kaj hitro se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo za nakup izdelkov oziroma storitev, ali takrat, ko začnemo obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj iščemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje. Hkrati bomo veseU, če boste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavih svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste poštah še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
031 692
Zangrad d.o.o.
Splošna gradbena, fasaderska in sfíkopleskarsha dela KavaSčeva 7 3000 Celje
E-maih infb@zangrad.si
TelefbrvOSl 713240
ogrevanje in vodovod, alternativni viri ogrevanja, ^ toplotne črpalice, talna ogrevanja
GSM: 031-329-702, E-mamsk.lnstalaclje@gmall.com
Odkup in prevzem izrabljenih vozil. Velilo izbira originalnih in origina om enakovrednih rezervnih delov, gum in platišč.
AKCIJA SAMO V FEBRUARJU
- Cenejše vzdrževanje ali popravilo vašega vozila - Popust na rezervne dele in montažo
KlA MOTOl» avtQ}hiša škorjanec
The Power to Surprise™	'
Mariborska 115, Celje. 03/426 08 84,031 609 416
ETIKS
.etiks.si
TEL TRGOVINA:
03/780-22-80 inf0@etil(s.si
' PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA "IN TEKOČA GORIVA
•	CISTERNE ŽA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠĆNE)
'BOLJERjf[ŽA OGREVANJE SANITARNE
'hidroforji'	^^^H
.'OLjNi;jAŠKI	L VM
•	AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE^
' REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AÍl[nF JiVIJli ' RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJE Kolodvorska 8, 3230 Šentiur
tel.: 03/749 25 90, gsm: 041/630 764, fox: 03 749 25 91 OHHoil: info@kob-kozolj.ii • www.kob-kozeli.si

Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: CS^H!^
Zelena IEhnika
SKRVia - MtOilAl*
www.zelena-tehnika.eu
Tel.: 03 491 66 00
ŽAGE «lonsered -15%!


mulej.dejan@siol.net
Sernčeva 10-13 3000 Celje (pri poslovni stavbi TUŠ-a)
tel 070 754 864
www.paintfixpro.si.
odprava vseh vrst avtomobilskih prask poliranje vozil, varjenje plastike, trajna odprava rje, popravila po toči, odstranjevanje barve in grafitov z avta

Florata d.o.o. '
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 Celje GSM: 041 757 879
poskrbimo za UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; * zasaditev in vzdrževanje; veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja<
S kartico zvestobe do 7% popusta
ZORAVU líčí WiKO
TlirRMANA
í.í-Imi.
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠININ ortoped revmatolog
FITEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.htex.si; e-poSta: fitex@t-2.ner
prodcgg, rt^ontaža. prevoz^
„	-svetovanje
Nunac Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041 787935
e-mail: frenk.nuncic@gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-peči
- toplotne črpall(e
-	izdelava ponudb - kolel(torji
-	prodaja	- bojierji
-	montaža	- kopalniška oprema
-	sanacije obstoječih sistemov - dimniki
ŠIVILJSTVO
KRPIC^
- manjša EKSPRESNA popravila Original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg..
Mariborska cesta 86
3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295	..........
ODPIRALNI ČAS:	-popravila usnjenih oblačil
ponedeljek - petek
06:00-19:00
sobota
07:00-13:00
nedelja in prazniki
ZAPRTO
NOVI TEDNIK
INFORmACiJE
25
I M I I I I I I I I I I I I I I
I I I I
Sanacija poškodb temeljev
mikanje terena. Tudi v tem primeru bi lahko z ustreznim načrtovanjem temeljev preprečili ali pa vsaj omilili nastalo škodo. Razlog je lahko tudi v neustrezno pripravljeni podlagi za temelje, ki je nezadostno utrjena.
Temelji so nevidni gradnik objekta. Kljub temu da so celotno življenjsko dobo objekta skriti pred našimi očmi, so bistvenega pomena za stabilnost objekta. Zato sta že ob gradnji pomembni pravilno načrtovanje in ustrezna zaščita (hidroizolacija, drenaža in toplotna zaščita), ki sta pogojeni z geomehanskimi značilnostmi terena. Napake pri gradnji kasneje težko odpravimo ali jih sploh ne moremo.
Za pojav razpok na zidovih in pokanje posameznih delov objekta je krivo slabo načrtovanje temeljih. Razlog za pokanje je lahko tudi posedanje ali pre-
Posedanje temeljev
Posedene temelje saniramo tako, da jih podbetoniramo s posebnim ekspan-zijskim betonom (beton, ki med strjevanjem povečuje svoj volumen). Volumen povečuje le med samim strjevanjem, pozneje ne več, zato je njegova uporaba primerna predvsem takrat, kadar zagotovo vemo, da ne bo prišlo do nadaljnjega posedanja terena. Primer take uporabe je objekt, ki je bil zgrajen na nezado-
stno utrjeni podlagi, ki pa se je s časom že utrdila in ne prihaja do nadaljnjega posedanja. Uporaba ekspanzijskega betona je omejena, saj postopka ne moremo ponavljati ob vsakokratnem posedanju. Kadar vemo, da bo še prihajalo do nadaljnjega posedanja terena, je ena izmed rešitev odkop in podbetoni-ranje temeljev, tam kjer ni možno priti do trdne podlage, se temelji izdelajo v obliki pilotov.
Ojačitev temeljev
Do poškodb temeljev pride tudi ob potresu. Način ojačitve je odvisen predvsem od načina temeljenja, od vrste temeljnih tal ter od zahtevane nosilnosti temeljev. V večini primerov, posebej pri starih zidanih zgradbah brez izrazito razširjenih temeljev je dovolj, da temeljni zid zainjektiramo s hidrofobno cementno-silikatno maso. Kadar ta postopek ne bi prinesel ustreznih rezultatov, poškodovane temelje saniramo s podbetoniranjem ali obbetoniranjem. Enak postopek ojačitve uporabimo pri rekonstrukciji objekta zaradi bistvenega povečanja teže ali v primeru zmanjšanja lokalne stabilnosti (možna prevmitev).
Spodbujanje učinkovite rabe virov med mladimi
Evropska komisija je vzpostavila posebno spletišče z naslovom Prebujena generacija (Generation Awake), namenjeno spodbujanju učinkovite rabe virov predvsem med otroki in mladimi. Spletišče na zabaven način podaja informacije, ki spodbujajo k razmisleku o spremembi potrošniških odločitev in nakupovalnih navad ter o ločevanju odpadkov. Sodelujoči tako na enostaven način izvedo, kako lahko njihove navade vplivajo na planet. Ob tem se imajo možnost preizkusiti tudi v izzivu, s katerim lahko v praksi dokažejo pridobljeno znanje na področju učinkovite rabe virov.
Spletišče je pripravljeno v slogu, zanimivem za otroke in odrasle, ter je na voljo v 22 jezikih EU, med katerimi je tudi slovenščina. Najdete ga na naslovu http://www.generationawake.eu/sl.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPEUAVTERSANACUA KOPALNIC

IRSTUACIIE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Štoie, gsm: 041 682 907
T: 03 / 57 30 044; M: 031 600 420 INFO@DOM-STREHA.Si; WWW.DOM-STREHA.SI
Prodaja slinenih kritin!
DOM-STREHA
Trubarjeva 17 3230 šentjur
^WALTHER ^DACHZIECEL
NASAVNO "VOOUMO" I
• PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
'TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax:03/781-00-49 mobitel: 041/639-837 IKROVGTVO, KLCPM9TV0 e-pošta: bronislav.canzek@t-1.si
gsm:041314531,gsm: 051603579 Tel.:03/5771495,faks: 03/57 71499 ^^^	e-mail: brigita.buar@amis.net
Proizvodnja in montaža ioovsiœ-ldepatsldti	L^ífT^VlL™^
in strešne itritine; Prožinsla vas 57,3220 ŠTDRE ^
www.streha-metalko.sl
POKLIČITE 622 385.
d o m o f i n a i -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON,TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA,TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
KK
7S.
e/t/ifi!^
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE
CENJENE STMNKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
AfiTIAL Ć.C.C.
041 826594
•	ADAPTACIJE KOPALNIC . VODOVODNE INŠTALACIJE
•	VSA ZIDARSKA DELA
ARTiAL d.o.o..
Arja vas 6a,
26
ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Prihaja druga generacija VWCC
Volkswagen CC
Pred štirimi leti je nemški Volkswagen (VW) predstavil passata z oznako CC. To ni bil kupe/kabriolet, kar bi bilo mogoče sklepati po oznaki, temveč štirivratni kupe. Sliši se nekoliko nenavadno, vendar gredo ti avtomobili v zadnjih letih dokaj dobro v promet. VW zdaj predstavlja drugo generacijo, pri čemer je oznaka le CC - brez dodatka passat.
V dolžino je avta za 480 centimetrov, kupejevski za-
tednik
Ročna avtopralnica & polirni center
•	ročno čiščenje vozil
•	poliranje
•	zaščita laka vozil (do 7 let)
•	kemično globinsko čiščenje
naročila na tel: 031 344 388
DELOVNI ČAS: pon. - pet.: 8.00 - 16.00 sob.: 8.00 - 12.00, ned., prazniki: zaprto
dek je ostal, zato je povsem verjetno, da se bodo zanj odločali kupci, ki jim je oblika dovolj pomembna. Novi CC bo opremljen s številnimi elektronskimi sistemi (serijsko in za doplačilo), pri čemer je omembe vredno, da bo imel drugo generacijo sistema za samodejno parkiranje; ta je zdaj še malo bolj natančen in prilagodljiv, voznik mora zgolj zavirati ali pospeševati. Hkrati bo na voljo tudi elektronika, ki bo voznika opo-
zarjala, da si mora privoščiti odmor po dolgotrajni vožnji. Motorna ponudba bo seveda pestra - trije bencinski in dva dizelska agregata v razponu moči od 140 do 280 KM; pri najmočnejši varianti (3,6 V6 motor) bo zraven tudi štirikolesni pogon 4motion, sicer pa je prenos na prednji kolesni par. Pri nas naj bi letos prodali približno 100 CC; v najcenejši izvedbi (1,8 TSl, 118 kW/160 KM) bo stal 28.770 evrov.
JK
BMW X6
BMW
prenovil
X6
Ko so pred štirimi leti predstavili BMW X6, se je zdelo, da avto nima prav obetavne tržne prihodnosti.
V tem času je tovarna prodala približno 150 tisoč vozil, kar je za razred, v katerem se vozi X6, ugodna številka. Zdaj tovarna nekoliko prenavlja X6, pri čemer spremembe niso radikalne, kvečjemu obratno. Motorno ponudbo bodo sestavljali tako dizelski kot bencinski motorji; v vrhu bo V8 bencinski agregat s 300 kW, v izvedenki 35i se bo vrtel vrstni šestvaljnik s 225 kW, v varianti 30d in 40d pa bosta na voljo motorja s 180 oziroma 225 kW. Za tiste, ki jim to ne bo dovolj, bodo ponudili še M50d s 280 kW in izvedenko M, kjer bo na voljo motor s 408 kW/550 KM. Prenovljeni X6 se bo na slovenskem trgu pojavil aprila. JK
O prometni varnosti bo pisal Milan Čadej, ki je direktor Šole vožnje Čadej, ki že petnajst let uspešno deluje na področju izobraževanja voznikov in voznic v cestnem prometu. Vrsto let je aktiven kot predsednik komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Žalec. Bil je tudi predsednik sekcije avtošol s Celjskega in iz Šaleške doline v Gospodarski zbornici Slovenije.
PROMETNI STROKOVNJAK SVETUJE
Priprava na vožnjo
Vozniki premalokrat razmišljamo o pripravi, ki je ena najpomembnejših dejavnikov za varno vožnjo.
Avto uporabljamo za različne namene. Pomembno pri tem je, da vsakič, ko vozimo, ravnamo varno. Zato je pomembno, da se na vsako vožnjo pripravimo. Tudi prilagoditev sedeža in volana sodi med priprave na vožnjo.
Preden zaženemo motor, poglejmo, kako sedimo v avtomobilu in kaj moramo storiti, preden odpeljemo. Najprej si nastavimo sedež, in če nam jekleni konjiček to omogoča, tudi lego volana. Volan v ovinku potiskamo, zato moramo imeti dovolj
trdno oporo v sedežu. Pravilno oddaljenost od volana preverimo tako, da z zapestjem stegnjene roke dosežemo vrh volana. Tudi noge morajo biti rahlo skrčene, tako da imamo dovolj moči za pritisk na pedal-ko za sklopko ali zavoro tudi takrat, ko sta v zadnjem položaju. Vožnja z nosom na steklu ali uživanje v ležalniku ne sodita na cesto. Naslonjalo za glavo naj bo nastavljeno tako, da je zgornji rob vzglavnika poravnan z vrhom glave.
Za voznika ni pomembno samo dogajanje pred vozilom, ampak mora pozorno spremljati, kaj se dogaja zadaj. Ogledala so naša okna v svet za nami. Notranje ogledalo in tudi zuna-
Z vprašanji lahko sodelujete tudi bralci. Pišite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na elektronski naslov cadej.cadej@gmail.com.
nja nastavimo tako, da bomo imeli najboljši pregled.
Pravilna drža volana je v položaju »petnajst do treh«. Roke so rahlo skrčene, da je tudi v najbolj oddaljenem položaju, ko zavrtimo volan, naš prijem še vedno čvrst.
Ko se tako pripravimo, preverimo, če so vsa vrata zaprta, si pripnemo varnostni pas ter preverimo, ali so se pravilno pripeli tudi morebitni potniki.

Šola Vožnje -ČADEJ-
www.cadej.si avtosola.cadej@siol.net Tel. 08 2052290
Akcija traja do 29. februarja 2012
* Ponudba velja za izbrano količino vozii na zaiogi. Več na www.renauit.si
.rT73Ea
PORABA PRI MEŠANEM CIKLU 4,0-6,91/1 OOkm. EMISIJE CO, 104-149q/km R.S.L. D.0.0. LEVEČ, LEVEČ 56 C, 3301 PETROVCE, TEL.: 03 425 45 36,03 425 45 41, WWW.RSL.SI
ODPRTO OD PONEDEUKA DO PETKA od 08.00 do 17.00, SOBOTA od 08.00 do 12.00
o
o
o i=
CD
PÍ
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI
27
MOTORNA VOZILA
STROJI
PRODAM
PRODAM
TOYOTO yaris 1,0, letnik 10/2003, rahlo karamboliran, prodam. Telefon 041 810-341, po 16. uri.	l30
BMW ^ 3 diesel 4 ^ 4 avtomatic, letnik 2008, 93.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 690-023.582 CITROEN berlingo 1,4 i, letnik 2008, prevoženih 56.000 km, zaprt, 5 vrat, registriran vse leto, prodam za 5.400 EUR, možna menjava. Telefon 041 645-898.	Š65
ŠTIRIKOLESNIK Sym 300 avtomatik, letnik 2011, kardan, reduktor, prvi lastnik, registriran za 2 osebi, 800 km, kot nov, kovček in priklop, prodam za 3.600 EUR. Telefon 041 482-821.
605
KROŽNO brano, 20 diskov, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 031 668-123. 632
KUPIM
TRAKTOR, trosilec, prikolico, kosilnico, mo-tokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
305
POSEST
PRODAM
KUPIM
RABLJENO vozilo, od letnika 1997, kakršno koli, kupim. Telefon 041 708-497.
Š 19
VSE vrste vozil, lahko v okvari ali karamboliran, od letnika 1997 naprej, kupim. Gotovina, gotovinska plačila, prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652.	635
V	BRASLOVČAH prodam bife, 150 m^. Telefon 041 690-023. 582
V	NOVI Cerkvi prodam 750 m^ stavbnega zemljišča, primerno za leseni vikend ali vrtičkarje. Cena 10 EUR/m^. Informacije po telefonu 031 574-566. 6io
VOJNIK, center. Stanovanjsko hišo, 154 m^ površine (klet+nadstropje + mansarda) z garažo 16 m' in gospodarskim poslopjem 9 m', zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m', njiva 113 m', centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, prodam za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
DRIOtC^WEFf
DRION HEAT
Sistemi za optimizirano zgorevanje
Ta nemški patent je univerzalno uporaben za vsa vozila (bencin, dizel, plin) in ogrevalne sisteme {kurilno olje, plin)


Oe 10% □o 10%


-večji í^lrorj.ířcíř^^r -manj emisij t■ ^ -več prevožen^kilim -mirnejši tek mofo íi -več tnpintc
-opttaňcijB splenic abani
o^sov . .^C sBHÛiii oboom
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m', 3.416 m' zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m', dvorišče 388 m', zgrajen 1902, prizidek 1968, za 85.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ÏÏ1
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šmarjeta. Stanovanjsko hišo, 127,50 m' neto tlorisne površine, leto izgradnje 1962, prenova strehe 2006, z dvoriščem in vrtom 586 m', elektrika (tudi trifazni tok), voda, telefon, centralno radiatorsko ogrevanje na kurilno olje, kanalizacijski priključek na javno čistilno napravo, vse dobro vzdrževano, prodava za 138.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
KUPIM
INODKUPIPOSOJILD04.000EURÍ
DoSGmesecevnaoMoriOD,pokojnine |
PE CEUE. Ul. XIV. dhriiijs 14.	S
03/4257000	^
PEIIIIAinB0ll,Parliiaii3lia3-5,	§
02/2341000	ë
PE MURSKA SOBOTA,	o Staneta Boimana 16.02/521-3000 ^
BONAFINPLUSd.o.o. |
Sloiieii*li>27,10001jHbljana ^
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m', vinograd v izmeri 1.565 m', pašnik v izmeri 2.670 m', porušen objekt 24 m', prodam za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
STANOVANJSKI vikend ali manjšo hišo v okolici Celja kupim. Telefon 041 529218.
616
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obrolca
-	možnost odloga odplačevanja
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
vedno nekaj prihranite!
Atka Prima
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
^IfB- ZimjitlodM/a^ftido fůarofůL
dríUS d.o.o. Stopnik 30i 3305 Vransko
TeL:070/810-200 070/369-582
ODDAM
HIŠO (dve sobi, kuhinja, kopalnica, hodnik, klet, možna uporaba garaže) v okolici Ljubečne s 1. 4. oddam redno zaposlenima najemnikoma ali mlajšima upokojencema. Telefon 041 811823, med 12. in 15. uro. 598
NAJAMEM
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
CELJE, Ljubljanska cesta. Dvoinpolsobno stanovanje s kletjo, na Ljubljanski cesti 24, v II. nadstropju (v 4 etaži) večstanovanjske stavbe, 79,25 m' neto tlorisne površine, zadnja prenova leta 2008, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, priključek za internet, prodava za 96.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
KUPIM
ZEMLJO, njivo, travnik, pašo, področje Šentjur s širšo okolico, Blagovna, Že-pina, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.	š 37
STANOVANJE
V CELJU kupim stanovanje do 57 m'. Zaželen balkon, plačilo gotovina - takoj, brez posrednika. Telefon 041 601-555. 564

V BRASLOVČAH prodam dvosobno stanovanje, 50 m'. Telefon 041 690-023.
582
STANOVANJE v novem bloku na Franko-lovem, dvosobno, v 1. nadstropju, 56 m' + shramba, neopremljeno, vsa infrastruktura, kabelska, telefon, centralna, kalorimetri, topla voda, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. š 65 DVOSOBNO stanovanje, 53 m', z garažo ali samo stanovanje, visoko pritličje, prenovljeno leta 2006, vseljivo takoj, Otok, na Zelenici, prodam za 69.500 EUR: Telefon 031 265-372. 467
iBIOTEllilPIlE
DANA
iil
Gi041404j)35
ODDAM
I Žnider'sd.ii.ci,UI. Vita Kraigheija 5. Maribor j
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m', zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m', prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ŠTORE. Prodamo novo stanovanje, neto tlorisne površine 47,45 m', v III. etaži, z balkonom in kletjo (dvigalo) in garažno mesto 12,90 m' v I. etaži stavbe na Kovinarski ulici v Štorah, stanovanje za 58.500 EUR, garažno mesto za 6.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Dečkovo naselje. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 55 m' (62 m'), opremljeno ali prazno, v urejenem bloku. Cena po dogovoru. Telefon 041 736-093. 665
SOBE oddam v najem: TV, kuhinja, kopalnica, pralni stroj, že od 100 EUR na mesec. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041-763-800.	p
OPREMLJENO garsonjero v Novi vasi v Celju, mesečna najemnina znaša 250 EUR plus stroški, oddam. Prednost imajo študentje. Informacije po telefonu 031 206-760.
630
V CELJU na Otoku oddam v najem dvosobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 041 696-870.	648
OPREMLJENO enoinpolsobno stanovanje oddam. Telefon 041 650-737. 659 OPREMLJENO manjšo sobo za samske oddam.
Telefon 041 650-737.	660
CELJE. Dvosobno opremljeno stanovanje, vse-lji|vo takoj, oddam samski osebi, paru brez otrok, dijakom ali študentom. Telefon 051 424-303.	657
ZAMENJAM
ENOSOBNO neprofitno stanovanje, velikost 28,64 m', zamenjam za enoinpol ali dvosobno stanovanje. Stanovanje je v pritličju v Novi vasi. Dodatne informacije po telefonu 031 593-157.
562
ODDAM
GARAŽI v Vrunčevi in Pohorski ulici oddam v najem. Telefon 041 818-899. 656

PRODAM
PRALNI stroj Gorenje in kavč trosed, izvlek v posteljo, prodam ali zamenjam za smrekovo hlodovino. Telefon 041 743-750. 627 ŠTEDILNIK, 4 ^ elektrika, okroglo mizo, sedežno, TV - večji, manjši, pralni stroj, 3,5 kg iitd., prodam. Telefon 041 415-412. 657
28
MALI OGLiDlxSI/ INH^ORMACIJE
NOVI TEDNIK
PRODAM
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 140 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061.	5156
DVE telici simentalki, ena breja 6 mesecev, težka 460 kg, druga »prazna«, težka 370 kg, prodam. Telefon (03) 5733-081.572 TELIČKO simentalko, staro 4 mesece, težko 160 kg, prodam. Telefon 041 810-341, po 16. uri.	L 30
ZAJKLE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam.
Telefon 041 563-725.	603
PRAŠIČE, 30 do 180 kg, domača krma, zakol in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	604
PUJSKE, od 25 do 30 kg in bika, težkega 160 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š 66 KOZLA, za zakol ali nadaljnjo rejo, zelo lep, starega 3 leta, prodam. Telefon 031 596671.	608 TELIČKO simentalko prodam. Telefon 041 870510. 634 TELICO simentalko, težko približno 200 kg, prodam. Informacije po telefonu 031 264-637.
642
OSLICO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 215-863. 640 PRAŠIČA, težkega 140 do 150 kg, prodam.
Telefon 031 582-624.	655
VEČ telic prodam. Telefon 031 249-835.Š 7i JAGNJETA za zakol in telice simentalke, stare 4 mesece, prodam. Telefon 041 759-681.
Š 72
ODKUP
PRoDAM
ŠTEDILNIK Kuppersbusch, motorno žago Stihl, otroški voziček, pralni stroj, prodam. Telefon 051 344-245.	573 SENO v kockah in cisterno Creina, 2.200 l, prodam ali menjam za hlodovino. Telefon 041 663-137. 567 CISTERNO Asco, za gnojevko, pocinkano, 2.700 l, prodam za 2.100 EUR. Dobrna, telefon 041 480486. 574 BUKOVA drva, 50 EUR/m^, suha, možen razrez in dostava, prodam. Okolica Dobrne, telefon 041 480-486. 574 SUHA bukova drva, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 070 376-076. š 62 SILAŽNE bale, burske mladice z rodovnikom, novo stanovanje z garažami in poltovorni avto hyundai prodam. Telefon 041 649-414. š 68 SENO in otavo in novo zračno puško, 5,5, prodam. Telefon 040 161-446. 631 BUKOVA suha drva, kratko žagana, tudi mešana in nakladalko sena prodam. Telefon 041 574-577. 645
KUPIM
LES na panju kupim. Telefon 041 506-958. 6 VOZILO v kakršnem koli stanju, tudi tovorno, dostavno vozilo, traktorje, kupim. Gotovina in prepis takoj. Telefon 031 783-047. 508 KOTEL za žganje, 120 l, lahko brez kurišča, kupim. Kličite po 18. uri, telefon 031 828070.	650
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PLEMENSKO telico simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon (03) 564-8003, 041 914-286. 661 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 854-351. ^_^ 666
KUPIM
Potrebujemo natakarja
za redno in honorarno delo v poslovni enoti Citycenter Celje. Tel.: 041/680-809
Srečko Kukovič, s. p., Levec 4/a, 3301 Petrovče

DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 562 VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo.
Phčik) takoj. Telefon 040 647-223. Š575 VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 031 743-351. Š 8 BIKCE, stare 14 dni, kupim. Telefon 041 340725.	621 TRI kobile, breje, norik ali posavec, kupim.
Telefon 031 733-965.	643
BREJO kravo ali telico ali kravo s teletom kupim. Telefon 070 556-695. Š 70
KMETIJSKI
PRODAM
DOMAČE suhe salame, mešano belo vino in domače žganje sadjevec prodam. Telefon 070 833-789.	Š 59
OKROGLE bale, 1. in 3. košnja, prodam. Telefon 070 376-076.	Š 62 POSLADKO vino, odličnega okusa, novejših sort, prodam. Telefon 031 858-014. 622
RAZNO	
	
fastrologlni	
09064301	
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Na zalogi briketi in peleti. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p OBOGATENE kletke in gnezda za nesnice, nerjav-ne pasti - lovke, velikost 25 « 30 cm, dolžina 80 in 100 cm (žival ostane nepoškodovana), prodam. Telefon 041 642-184. p
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n IŠČEM prevoznika s kombijem za nočne in dnevne prevoze po Savinjski regiji. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro PREVOZI.	59
V nebesih sem doma, kjer družba angelska se večno veseli, si mene tja želi.
ZAHVALA
V 97. letu je tiho in mirno, tako kot je živela, zaspala ljuba mama in stara mama
ANTONIJA SUMEJ
roj. Štokovnik iz Rup, Šmartno v Rožni dolini (10. 5. 1915 - 16. 2. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožalje in molitve v slovo. Hvaležni smo g. župniku Ignacu Magdiču za lepo opravljen cerkveni obred, Darji Grdina za srčne besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Prisrčna zahvala vsem tistim, ki ste jo v času njene dolgoletne bolezni radi obiskovali na domu.
Večno bo v naših srcih.
Žalujoči njeni domači
GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Peči so zelo primerne za kurjenje na drva. Garancija peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.	517
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
36-letni urejen, preprost, išče samsko, viitko, preprosto dekle za resno zvezo. Telefon 030 266-268.	537
POSREDUJEMO resne zveze za vse starosti. Ženske brezplačno. Telefon 041 563-409. Zini, Uroš Lojen, s. p., Hribarjeva 13, Celje.
618
SEM 67-letna, iščem resnega moškega za skupno življenje. Kličite samo resni. Telefon 070 854-927.	658
MOŠKI, star 38 let, preskrbljen, atletske postave, ljubitelj narave in živali, želim po tej poti spoznati sorodno dušo. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro POMLADANSKI ZVONČEK. 633
ZAPOSLIMO električarja. Pogoji: izobrazba ele-ktrikar energetik, 4. ali 5. stopnja izobrazbe, zaželene delovne izkušnje na področju el. instalacij, izpit B-kategorije. Telefon 041 624-282. Pisne prijave pošljite na naslov: Veltrag, d. o. o., Latkova vas 223, 3312 Prebold ali na mail: info@veltrag.si. n IŠČEM delo: likanje, čiščenje, pomoč starejšim. Okolica Šentjurja. Telefon 031 682-918.	654
UPOKOJENI električar iščem delo v svoji stroki. Telefon 041 213-542. 653
Celje
Umrli so: Antonija KAČ iz Bukovžlaka, 87 let, Paula HANC iz Celja, 85 let, Jožef RAVNAK iz Kompol, 86 let, Zvonimira Marija KNEZ iz Ljubljane, 88 let, Drago KOŠTOMAJ iz Celja, 64 let, Helmut KAVC iz Celja, 68 let, Janez GRIČAR iz Celja, 67 let, Paula BUT iz Celja, 83 let, Franc POLAK s Pro-seniškega, 82 let, Ljudmila PRISTOVŠEK iz Topolšice, 87 let, Ljudmila GOMZEJ
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PECEUE PE VOJNIK
051 649 780
www.primozic.si
iz Šentjurja, 85 let, Vinko PLANKO iz Zgornje Rečice, 61 let, Katarina ŽNIDERIČ iz Letuša, 86 let, Stanislav GOLAVŠEK iz Sešč pri Preboldu, 86 let, Marija GROBIN iz Zagorja pri Šmarju, 79 let, Stojan KUKAVICA iz Velenja, 73 let, Alojzija LIPOVŠEK iz Celja, 79 let, Olga LAH iz Višnje vasi, 61, let Marija LE-SKOVŠEK iz Letuša, 90 let, Alojz ŠIBANC iz Trnovelj pri Socki, 73 let, Marija ZEVNIK iz Trnovelj pri Celju, 83 let, Vlado KMECL s Prekorja, 56 let, Zofija REPNIK iz Celja, 66 let, Grozdana ERJAVEC iz
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel ^ Ognja prepoln, poln sil^, neizrabljen k pokoju bom legel.
Ogenj me v prsih bo žgal in me ne bo mogel izžgati, neutrujen jaz bi rad spal takrat in ne bom mogel spati ^
Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni zapustil sodelavec Poslovne enote Celje
PETER SEMEČNIK
Od Petra se bomo poslovili v petek, 24. februarja 2012, ob 15. uri v Novi Cerkvi. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Sodelavci družbe Intereuropa, d. d.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v svojih rožah in naših srcih za vedno ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi žene, mame, babice, sestre in tete
MARIJE ČANDER
iz Janševe ulice v Celju (1. 2. 1941 - 7. 2. 2012)
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene težke bolezni stali ob strani, nas bodrili in nesebično pomagali. Hvala vsem za izrečena sožalja ter darove in darovane sveče. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so jo počastili in jo v velikem številu pospremili v prezgodnji grob. Zahvaljujemo se osebju Spesovega doma za nego, Društvu upokojencev Skofja vas, vsem sodelavcem sina in hčerke ter sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam še zadnjič pokazali, kako velika je bila naša Maruša.
Žalujoči: mož Vinko, hčerka Damijana in sin Davorin z družino
Celja, 87 let, Franc JELENC iz Štor, 66 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Agnes GABER-ŠEK iz Plat, 94 let, Cecilija JECEL iz Rogaške Slatine,
84 let, Anton SLEMENŠEK iz Dramelj, 78 let.
Žalec
Umrla sta: Alojzij GOBEC iz Slivnice pri Celju, 72 let, Olga KITEK iz Gotovelj, 91 let.
INAROČIT
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednil( izhaja dvaltrat na teden ob toricih in petkili. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjsicem.
OB TORKIH - IZ VAŠEGA KRAJA laOB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROCILNICA l NAROCILNICM NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA: ,
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,10 EUR, petkova 1,30 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 8,70 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS: :
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
n
n
626
Čudno, kako prazen je svet, ko umre en sam človek. (Dante)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice
ELIZABET ŠANTEJ
iz Laškega, Cesta na Svetino 35 (28. 10. 1919 - 16. 2. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku, ji darovali cvetje in sveče ter izrazili ustna in pisna sožalja. Hvala g. župniku za opravljen obred, govornici za izrečene besede slovesa, osebju Zdravstvenega doma Laško, še posebej patronažni sestri Tomici in osebju travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje.
Žalujoči: hčere Slavica, Jožica, Vera in Marinka z družinami, vnuki in pravnuki ter ostalo sorodstvo
O
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 65. letu sklenil dragi mož
SLAVKO GRMŠEK
(1948 - 2012) upokojenec pekarne Žito iz Krškega iz Gozdeca 10, Vrh nad Laškim
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom in znancem za pisno in ustno izrečene besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala sosedi Ivanki Rezec za besede slovesa od doma in ob grobu, gospodu župniku Iztoku Hanžiču za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Komunale Laško. Posebna zahvala velja osebju nefrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, posebej dr. Marjeti Lešnik, ki mu je stala ob strani in vlivala upanje v najtežjih trenutkih. Hvala osebju dializnega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki se je dolga leta
trudilo za njegovo ugodno počutje. Hvala vsem, ki ste mi v teh težkih trenutkih kakor koli
pomagali in mi stali ob strani. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti do doma večnega počitka.
Žalujoča žena Jožica in ostalo sorodstvo
Kako je prazen dom, dvorišče, oko zaman povsod te išče. Nikjer ni tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaja.
V SPOMIN
24. februarja 2012 mineva eno leto, kar si nas mnogo prezgodaj, nenadoma zapustil, dragi mož, ati in dedi
FRANC NOVAK
iz Kompol nad Štorami (22. 10. 1950 - 24. 2. 2011)
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče.
Žena Marinka, sin Boštjan z družino in hčerka Darja z družino
V SPOMIN
JANKU HROVATU
iz Pečovnika (14. 12. 1957 - 28. 2. 1987)
Mineva že 25 let, kar si naju zapustil in tiho odšel. Ostal si v naših srcih. Hvala vsem, ki mu prižigate sveče.
Sin Janko z Žano, hčerka Petra z Enisom, mama Elica, botrca Tinka
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan. Nihče ne ve, kdaj bo končana zadnja stran.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
ANTONIJA SELIC
iz Sedraža nad Laškim (15. 5. 1923 - 11. 2. 2012)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter izrazili pisno in ustno so-žalje. Še posebej se iskreno zahvaljujemo govornici za poslovilne besede, g. župniku in pogrebni službi za lepo opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala medicinskemu in strežnemu osebju Trubarjevega doma upokojencev, v katerem je preživela zadnje leto svojega življenja.
Žalujoči vsi njeni
Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le nekam daleč, daleč gre.
~SPOMIN
Minilo je 5 let žalosti in spomina, kar je odšel k večnemu počitku dragi
ALOJZ CENTRIH
iz Topolovega pri Lesičnem (14. 6. 1936 - 24. 2. 2007)
Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi njegovi
Bolečino da se skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki je ostala, ne da se zapolniti.
V SPOMIN
26. februarja bo minilo šest let, kar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek
JOŽE ZOLGER
iz Loke pri Žusmu 67
Hvala vsem, ki se ga spomnite in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi
Odšla si tiho, brez slovesa. Ne bo več tvojega nasmeha
in ne tvojega pogleda. Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
LJUDMILE GOMZEJ
iz Šentjurja (15. 9. 1931 - 5. 2. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za pomoč v težkih trenutkih, za darovane svete maše, sveče in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Bolezen te je objela, poslednjo moč ti je vzela. Odšla si tja, kjer ni gorja in ne solza. Med nami več te ni, a v naših srcih boš ostala do konca dni.
ZAHVALA
V 93. letu nas je za vedno zapustila draga mama in teta
ALBINA VATOVEC
iz Gorice 16 pri Šmartnem v Rožni dolini
Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Iskrena hvala g. župniku Ignacu Magdiču in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke. Hvala zdravniku Andreju Žmavcu za njegovo dolgoletno zdravljenje, Domu Nine Pokorn Grmovje in negovalki Diani za njen trud. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba. Hvala tudi družini Podjaveršek za vso pomoč in Darji Grdina za poslovilne besede ob grobu. Še enkrat hvala vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoča Marjana in ostali
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvoje dobrote in
smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
LJUDMILE
ESICAR
roj. Zorko iz Polane pri Jurkloštru (9. 9. 1925 - 11. 2. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena so-žalja, tople besede tolažbe, sveče, cvetje in vso pomoč. Posebej se zahvaljujemo patronažni sestri Alenki in dr. Grasselijevi iz ZD Rimske Toplice. Zahvaljujemo se g. župniku Vengustu za pogrebni obred, govornikoma za besede slovesa, moškemu pevskemu zboru za odpete
pesmi in Komunali Laško. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Sinovi Franci, Silvo in Janez, hčerka Marjana z družinami ter ostalo sorodstvo
p
620
629
L 35
S 58
n
30
P VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
][
PRIREDITVE
18.00 Hmeljarski dom KZ Šempeter
PLANET TUS
Spored od 24. do 27. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Obuti maček - animirana družinska komedija, 3D
11.15, 11.55, 13.15, 15.15, 16.05, 17.20 Obuti maček - animirana družinska komedija, sinh. 12.15, 14.15, 16.20 Grivasti vojak - vojna drama 16.00
Zaobljuba ljubezni - romantična komedija
11.20, 13.40, 19.05, 21.20, 23.40 Potovanje v središče Zemlje 2 - akcijska družinska pustolovščina 3D 13.55, 18.05, 20.15, 22.25 Impijev otok - anim. družinski film 10.00
To je vojna - akcijska romantična kom. 12.20, 14.30, 16.40,18.50, 21.00, 23.10 Varna hiša - akcijski triler 19.00, 21.25, 23.55
Nevidni jezdec - akcijski fantazijski triler, 3D
19.20, 21.30, 23.50
Zapiti dnevnik - kom. romantična drama 14.00, 16.30
Potomci - komična drama 18.20, 20.50, 23.20
V deželi krvi in medu - vojna drama
12.00, 15.20, 18.00, 20.40, 23.25
Kruha in iger - komedija
11.40, 13.50, 16.15, 18.25, 20.30, 22.40
LEGENDA:
vsak dan
četrtek, petek, sobota, nedelja
petek, sobota, nedelja
petek, sobota
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 25. 2.
8.00 Ploščad Centra Nova
Kmečka tržnica
9.00 do 13.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem NEDELJA, 26. 2. 18.00 Kulturni dom Mozirje Etnografska prireditev KD Mozirje
PETEK, 24. 2.
iiieTnipol
PETEK
18.00 in 20.00 Ženske iz 6. nadstropja
- komedija SOBOTA
16.00 Smrkci - družinska animirana komedija (vstop prost) 18.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija 20.00 Cinema komunisto - dokumentarni
NEDELJA
18.00 Cinema komunisto - dokumentarni
20.00 Ženske iz 6. nadstropja - komedija
VELENJE
PETEK
17.30 Alvin in veverički 3 - animirlM
komedija
19.00 Grivasti vojak - vojna drama 20.00 Izlet - mladinska drama SOBOTA
18.00 Izlet - mladinska drama 18.30 Alvin in veverički 3 - animirlnl
komedija
20.30 Grivasti vojak - vojna drama NEDELJA
16.00 Alvin in veverički 3 - animirana komedija, sinh.
17.45 Grivasti vojak - vojna drama 20.30 Izlet - mladinska drama PONEDELJEK
18.00 Izlet - mladinska drama 20.00 Grivasti vojak - vojna drama
SOBOTA, 25. 2.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
18.00 Skomarska hiša
Jaz mam en stari znucan koš
literarni večer v Skomarski hiši
18.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
M. Marinc: Poročil se bom s svojo ženo
gledališka predstava v izvedbi KUD Kostrivnica
19.00 Kulturni dom Gornji Grad
Ne slišim te, če teče voda
premiera gledališke predstave v izvedbi gledališke skupine KD Gornji Grad
19.00 Kulturni dom Rečica ob Savinji Pacienti v čakalnici
gledališka predstava KD Ljubno ob Savinji
21.00 MC Patriot Slovenske Konjice Hip Hop Night
21.00 eMCe plac Velenje_
Punk koncert
22.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
MKTD Lepe Strune
Struna fest winter house party reload
NEDELJA, 26. 2.
16.00 Kulturni center Rogaška Slatina
M. Marinc: Poročil se bom s svojo ženo
komedija v izvedbi Kulturno prosvetnega društva Kostrivnica
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Mali arhitekti
počitniške eko ustvarjalnice
9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Ivana Krivca
10.00 Vila Mojca Velenje_
Zimske počitnice v Vili Mojca
15.00 Pri spomeniku v Paki pri Velenju
Spominska slovesnost
prireditev v spomin na pohod XIV. divizije
16.00 Knjižnica Velenje
Igralne urice
18.00 Knjižnica Velenje
Kako do prave življenjske sreče?
predava Danijel Marin
18.00 Galerija Mozirje
Andrej E. Skubic
literarni večer s pisateljem, letošnjim
nagrajencem Prešernovega sklada 19.00 Cerkev na Rogli
Zasedba Tristan & Isolda
Glasba z Rogle; koncert za velike in male otroke
19.00 Kulturni dom Šmarje pri Jelšah
Umno kletarstvo
predstavitev knjige dr. Josipa Vošnjaka; knjigo bo predstavila Tadeja Vodovnik Plevnik 20.00 Galerija eMCe plac Velenje
Lieu de Mémoire - Kraj spomina
odprtje razstave Helene Groznikar 21.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Dijaški žur
21.00 eMCe plac Velenje_
Ribno (taborniški večer)
februarske čipotnice
Celjskih 5 Radia Celje v letu 2011
koncert
PONEDELJEK, 27. 2.
10.00 Knjižnica Velenje
16.00 Mladinski center Velenje
18.00 Kulturni dom Bočna
Bralni krožek za odrasle
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
Pesništvo v Zgornjesavinjski dolini nekoč in danes
pogovorni večer s predstavitvijo literarnega zbornika
18.00 Mestna knjižnica Velenje
Kako ohraniti svoje zdravje?
predava Danijel Marin
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Kolumbova hči: Življenje in delo Alme M. Karlin
literarni večer z dr. Barbaro Trnovec
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana; Svetišča ob reki, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Stari grad Celje - Stolp nad Pelikanovo potjo: razstava Mednarodnega mladinskega pevskega festivala, do preklica
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Osrednja knjižnica Celje: Plpirnlti vrtiljak; bibliofilska razstava starih otroških knjig Antikvariata Glavan, do 29. 2.
Fotosalon Celje: razstava Nepal, ne-palskega fotografa Birmana Shresthe, do 10. 3.
Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Savinjski pust, do 1. 4.
Galerija Niko Ignjatič Celje: prodajna
razstava likovnih del različnih avtorjev,
do 10. 3.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava Postni ciklus Jane Vizjak, do 8. 4.
Celjski mladinski center: fotografska razstava Žana Plevnika, do 15. 3.
Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava Fotoutrinki narave članov Foto krožka Društva ljudske tehnike Cinkarne Celje, do 10. 3.
Kvartirna hiša Celje: fotografska razstava Celjski zimski pejsaži; do 27. 2.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava grafik iz zbirke Kurta Mullerja, do 4. 3.
Galerija Riemer Slovenske Konjice: razstava Prijateljstva, razstavljajo akad. slikar Niko Ribič, Ivo Lorenčič in kipar Mladen Kralj, do 10. 3.

pesmi 50', 60', 70' in 80' let včeraj najboljše, danes najlepše
€L
HxExLta,
vsako sredo od 5. do 9. ure s Simono in Bojanom
www.radîocelje.com
95.1 95.9 100.3 90-6 MHt
GROFICA

Opereta E. Kálmána
i
lom	Nedelja,
H. slovenskega 4. marec 2012, tabora Žalec ob 17. uri
Vstopnice: TIC Žalec, 03 71 00 434, in kq>irnica TOMI, Celje, 03 49305^
www.racliocelje.com
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-pe-tek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE
za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej
južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu:
Glažute na območju Žusma
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00
do 22.00, ob sobotah, nedeljah in
praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks
za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail:
društvo-sos@drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija,
raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje
Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288
827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna
stran: www.institut-vir.si
Pomoč mladostnikom in staršem pri
spoprijemanju s problematiko drog in z
vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC
OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8,^70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špek Ožir, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAIZITEDRILO
31
Nagradna križanka
AVTOR: GREGA RIHTAR	SKLADBA ZA DVA PEVSKA GLASOVA	AMERIŠKI PLESALEC, PEVEC IN IGRALEC (FRED)	PRHRJENE MORSKE ŽIVAUZ LOVKAMI	ZNAN ANGLEŠKI KOUDŽ	AMERIŠKA TV MODERÁTORKA (RICKI)
1 MMHEN LOVSKI JAs¥éAR	23				
SEŠTEVEK					
NARAŠČAJ V DRUŽINI	10				
LEVI PRITOK REKE AAREV ŠVICI	3				
STAROGR. POPOTNI KLOBUK AM.IGRAL-KA FONDA	15			PREDEL BLEDA	AMFRIŠKA UNIVERZA V NEW HAVNU
AVSTRUSKI SMUČARSKI SKAKALEC SCHUERENZAUER		DEBELEJŠA PALAČINKA Z RAZNIMI NADEVI	ŘĚJv ^ FR-SKLAr DATEU (FRANCK)
DEL NOGE MED KOLENOM IN GLEŽNJEM			
AKVARU- SKA RASTLINA		1	
BOLGARSKI PISATEU PEUN			
GERMANU	11		TV ZASLON OTO PESTNER
SODARSKO ORODJE, TRLO	12	18	17
MODERNA ZVRST GLASBE			
NAJVEi OTOČJ
DAVEK NA UVOZ AU IZVOZ
0BD0NAV5K0 MESTECE V SREMU
22
:ČJI0T0KV lU RJUKJU, NEKDANJE LETALSKO OPOnSCEZDA
OLGA KACJAN
PUŠČAVSKI ms
DESNI PRITOK VISLE NA POUSKEM
NEMŠKI FILOZOF (ERNST)
SEVERNO-AM. MAU
I JAPONSKO MESTO J. I OD OMUTE
'RANCOSKI REŽISER (RENE)
ROMAN CLAUDA ANETA
GIANNI RUAVEC
24
SUMERSKI BOG NEBA
AFRIŠKA KRAVJA ANTILOPA

OROZIE JUNAKOV VESIERNOV
DAVČNI PREKRŠEK
DROG EČKE-
MrrOLO-
V.''
UMRLIH
MOČNA SVETLOBA
ERIKA VOUK
LOJZE SPACAL
MAJHNA OBLOŽENA REZINA KRUHA
TAJNI ODPOSLANEC, DGLEDUH
WSWANATHAN ANAND
KANADSKA OPERNA SOPRANISTKACTERESA)
AM. PEVEC »IGRALEC MTNED
PAPDINATO POKRIVALO
VRSTA BRESTA
20
13
METAŠ MATAVŽ
N»EU
19
16
ŠPORTNO MOŠTVO, TIM
POMOČ: DVOSPEV-skladba za dva pevska glasova, ILOK-mestece v Sremu, KANAPE-majhna obložena rezina kruha, OTORNIK-sodarsko orodje, trlo
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za koncert Eroike v dvorani Golovec 24. marca ob 20. uri
2.	nagrada: vstopnica za koncert Eroike v dvorani Golovec 24. marca ob 20. uri
3.-5.	nagrada: vstopnica za kopanje na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo),
ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 1. marca.
Rešitev nagradne križanke iz št. 14
Vodoravno: MAGDALENA, UNIONIZEM, RIBEŽ, ASA, KOR, ER, IR, ONAN, AVTO, LAMPA, VIKTORIJA, ALO-RA, EREDE, ENTAZA, KRIŽ, NOM, LARNAKA, KANELA, APNAR, OTVA, ACE, SR, ESKADRON, SL, TARANTINO, SIMCA, IVANKA, KRPA, AEK, NATTA, STERNE, NOVAK, LITT, DJOKOVIĆ, ILOVIK, DI, CAL, LOGIK, ENA, ANDRE
Geslo: Zmagovalca Australian Opna
Izid žrebanja
1. nagrado, bon za kosilo v Gostišču Miran v Trnovcu pri Dramljah in vstopnici za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Rudi Trauner, Predenca 40, Šmarje.
2.	nagrado, bon za storitve tradicionalne kitajske medicine v centru na Mariborski 122 v Celju, prejme: Jožica Godec, Ul. Ključarja Kožuha 7, Celje.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Jože Hočevar, Parižlje 23a, Braslovče, Bernarda Baumgartner, Udarniška 5, Štore in Ana Perc, Lopaca 4a, Prevorje.
Čestitamo, nagrade bomo nagrajencem poslali po pošti.
1	2		3		4		5		6		7
8	9		10		11		12		13		14
15	16		17		18		19		20		21
		22		23		24		25			
Ime in priimek: Naslov:
Ona; Uspelo vam bo, da si boste ustvarili odlične možnosti za ponoven začetek na poslovnem področju, kjer ste nekoč že pogoreli. Naj vas stari neuspehi nikar ne ovirajo, saj bo tokrat boljše.
On; Presenečeni boste nad nenadno prijaznostjo osebe, ki do sedaj ni pokazala pretiranega zanimanja za vas, sedaj pa bo povsem nasprotno. Nikar se ne obirajte, ampak zagrabite priložnost!
Ona; Nastopil je idealen čas, da si opomorete od preteklih poslovnih naporov, saj se vam bo ponudila priložnost za prijeten izlet v dvoje in to z osebo, ki vam že dalj časa buri vašo domišljijo.
On; Ne zavidajte tistim, ki so navidez srečni, saj se velikokrat izkaže, da je resnica popolnoma drugačna, kot je videti na prvi pogled. Uživajte v tistem, kar imate sami, saj je tudi to za marsikoga nedosegljivo.
TEHTNICA ^
Ona; Čaka vas veselo praznovanje, ki se bo zavleklo dolgo v noč, posledice pa boste čutili še prihodnji dan. Še najbolje bo, če si vzamete krajši počitek in si opomorete od »garanja« ob kozarcu.
On; Sprejeli boste pomembno poslovno odločitev, ki pa ne bo zadevala samo vas, ampak tudi vašo družino, saj vam bo v prihodnjih tednih zaradi tega zmanjkalo prostega časa. Izkoristite trenutke, ki vam bodo ostali.
ÙiÀà
Ona; Ne smete se vznemirjati; situacija je za vas izredno ugodna. Prijatelju, ki vam bo pomagal, se lepo zahvalite in mu poskusite uslugo tudi vrniti. In nikar se ne razvnemajte ob zapeljivih pogledih nekoga iz bližine.
On; Treba bo potrkati na pre-nekatera vrata, preden se vam bo uresničila vaša stara želja. Vi pa ste kar nekoliko preleni ali pa enostavno mislite, da se bo vse dobro končalo. Storite že nekaj, da ne bo prepozno!
DVOJČKA ^ I STRELEC ^
Ona; Še vedno obstaja možnost za uspeh! Partner je začel že počasi zgubljati potrpljenje, zato mu posvetite malo več pozornosti, drugače se boste zapletli v nepomembne prepire, ki nikomur ne koristijo.
On; Šele konec tedna boste imeli dovolj časa, da se končno posvetite svoji srčni izvoljenki, ki se bo zaradi tega počutila kar malo zapostavljeno. Kljub temu pa boste zaigrali na prave strune in jo hitro pomirili.
Ona; Če ne boste pohiteli, vas bodo prehiteli drugi. Splača se vam zavihati rokave, saj bodo rezultati nadvse prijetni - tako za vas kot za vašega partnerja. Seveda pa je treba vse skupaj še uresničiti.
On; Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. Toda kar naenkrat se boste zavedli, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Tako se boste ponovno zagrebli v delo in poskušali najti še boljšo rešitev.
Ona; Imenitno se boste zabavali, poleg tega pa še zaslužili. Vseeno pa raje premislite, ali je to res samo vaša zasluga. Kljub velikemu uspehu ne pozabite na prijatelje, saj jih boste še potrebovali.
On; Nekomu boste posvečali veliko več kot pa le prijateljstvo. Toda vse skupaj se bo zasukalo precej drugače, kot ste morda pričakovali, vendar ni vzroka za zaskrbljenost. Prihajajo boljši časi!
DEVICA ^
Ona; Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena navada. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od svoje stare družbe, ki vas že rahlo pogreša.
On; Nikar se ne zapirajte vase, saj je trenutno obdobje več kot ugodno za sklepanje novih ljubezenskih zvez, celo z osebo, ki vam je bila do sedaj nedostopna. Treba je le narediti prvo potezo ^
Ona; Privoščili si boste malce več počitka, saj si ga konec koncev tudi pošteno zaslužite. Povabite partnerja na prijeten sprehod v naravo in mu zaupajte svoja čustva. To se vam bo v prihodnje še obrestovalo.
On; Kot po naključju boste srečali prijetno znanko, ki se zadnje čase kar precej suče v vaši bližini. Povabilu na večerjo v prihodnjih dneh se boste sicer od začetka malce izmikali, na koncu pa vendarle pristali.
KOZOROG jSk
Ona; Spoznali boste nekoga, ki sploh ne bo vaš tip idealnega partnerja, a bo imel vse preveč mamljiv nasmeh, da bi se mu uspeli upreti. Tako ne boste niti opazili, kdaj se boste ujeli v zanko, ki ste jo pripravili drugemu.
On; Pošteno boste presenečeni nad ravnanjem svoje partnerke, ki bo začela kazati tisto plat obraza, ki je do sedaj niste bili vajeni. Toda nikar ne skrbite, saj boste nad spremembo nadvse navdušeni.
mm
Ona; V službi vam bodo predlagali nekaj, kar vam bo dvignilo ugled, pa tudi zaupanja vase. Potrudite se, da ne boste razočarali tistih, ki so vam zaupali. Kajti zaupanje se težko pridobi in samo enkrat izgubi.
On; Končno boste uspeli uganiti namere partnerke, ki pa bodo nekaj povsem drugega, kot ste pričakovali v začetku. Treba se bo opravičiti! Še najbolje bi bilo, če bi jo povabili na kozarček ali dva in razčistili probleme.
Ona; Prijeten neznanec vas bo več kot očitno osvajal, kar vam bo izredno všeč. Kaj kmalu pa se bo spogledovanje sprevrglo v precej konkretnejše zadeve, pa tako ni nobenega strahu, da bi konec tedna preživeli sami.
On; Krasno se boste zabavali, saj boste spoznali osebo, ki je kar ne boste uspeli izpustiti izpred oči. Izkoristite teden do popolnosti, saj bo za resne zadeve čas tudi kdaj kasneje.
Županske maske

Paket povezani
V soboto se je Vransko spremenilo v pravo malo pustno mesto. Našemil se je celo župan Franc Sušnik. Kaj naj bi predstavljal, pa je že drugo vprašanje. Mogoče zavist, ki je v Sloveniji tako ali tako ni malo. Ali pa sodobnega Zelenega Jurija, mogoče »zelenca«? Vsekakor Sušnik ni »zelenec« pri županovanju, saj občino vodi že petnajst let. (ŠO, foto: GrupA)
Za razlago pričujočega posnetka potrebujemo nekoliko več umetelnosti in tudi prostora. Mozirskim pustna-kom se je (z leve) poklonila županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, seveda pa kot domačinka ni smela manjkati poslanka Janja Napast. Dogajanje na karnevalu je seveda spremljal na pustni dan bivši mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki pa si je v sredo spet pridobil oblast. Na odru smo odkrili še ministra Franca Bogoviča, za katerega se zaradi premetanosti ministrstev še ne moremo čisto odločiti, katere resorje pokriva. Uradno sta njegova kmetijstvo in okolje, ki pa menda z mozirskim pustom nimata povezave. Povezavo z ministrom pa ima prav tako domači poslanec Jakob Presečnik, ki se že dolga leta ponaša s pustno pridobljenimi trškimi pravicami in članstvom v Društvu za ohranjanje kulturne dediščine Pust Mozirski. V torek je v Mozirju vladal pustni župan Drago Poličnik, v ospredju pa stoji pustni pisun, gobezdalo ali spet po drugih virih uradni društveni besedičar Robert Klemenak, ki je torkov karneval ocenil z besedami »to je to«.
US, foto: GrupA
Z ogrinjalom in s cilindrom na glavi se je vojniški župan Beno Podergajs pojavil na pustnem karnevalu v Novi Cerkvi. Ni nam čisto jasno, ali je bil maškara ali obiskovalec - vsekakor pa vemo, da kljub županski funkciji tokrat ni držal vseh niti v svojih rokah. Je že tako, da pust za en dan prevzame oblast povsod, kjer kaj dajo na stare šege in navade. Da je tako tudi v Novi Cerkvi, že četrt stoletja skrbijo domači gasilci in v njihovem imenu »mali župan« Nove Cerkve Slavko Jezernik. (IS, foto: SHERPA)
Gradivo ali življenje!
Naturalizirani Štajerec in direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj (levo) spet preseneča. Potem ko smo se komaj navadili, da so mu kljub primorskemu poreklu bolj kot kopalke blizu smuči, se je zdaj prelevil v kavboja. Upamo lahko le, da za pusta ni vadil nove tehnike varovanja arhivskega gradiva. In to na Samu Rošu, ki ima že dovolj vsakodnevnih stresov z obiskovalci celjske knjižnice! Ker v Sloveniji glede ravnanja z arhivskim gradivom še ni vse dorečeno, saj je lani zakon, ki bi uredil to področje, padel na referendumu, nas »kanon« v Batageljevih rokah vseeno skrbi ^	IS, foto: SHERPA
Dobra miška!
Ogromni naušniki in sončna očala gor ali dol, še narisane mišje brčice ne morejo zakriti prepoznavnega nasmeha Tinkare Zorec. Če bi se torej za pusta vseeno rada skrila, Tinkari za prihodnje leto predlagamo bolj »oblečeno« masko.
IS, foto: TimE
V Trju so praznovali 10-letnico maškarad v organizaciji Veselih Pruhovčanov. Žalski župan Janko Kos je Galičanom izrekel priznanje za njihove številne prireditve, med katere spada tudi vsakoletna maškarada. Da se je lažje vživel v prireditev, se je s soprogo Mileno primerno opremil. Še dobro, da so ga domačini prepoznali! (DN)