Furlani bodo dobili svoj praznik O razprostrtosti poezije Tomaža Šalamuna Madžarski dijaki v krajih spomina
AlFeGO
ALU in PVC stavbno pohištvo asMumunum,
okna, m ta, ntrolon, zimtki vrtovi, ograje,
GSM: +386 41 70 30 82
Primorski
dnevnik
št. 52 (21.289) leto LXXI.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 5. MARCA 2015
senčila (roleta, poOrna, žaftofe tometoe zavese»)
Goran Obradovič s.p. Partizanska 123j 6210 Sežana
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €
9 ,, , ju,
TRST - Včeraj na Liceju Franceta Prešerna
Srečanje dijakov iz šestih držav
V okviru projekta Involve me and I learn
TRST - Na Liceju Franceta Prešerna je včeraj dopoldne potekal osrednji dogodek večdnevnega srečanja v okviru projekta Erasmus+ Involve me and I learn, pri katerem poleg liceja Prešeren sodelujejo še šole iz Španije, Slovenije, Grčije, Finske in Islandije. Od ponedeljka se je v Trstu mudilo 44 dijakov in 13 profesorjev iz petih držav, ki so se včeraj podali še na nekajdnevno bivanje v Ljubljano kot gostje Gimnazije Vič. Na včerajšnji dopoldanski slovesnosti pa je so-
delujoče dijake in profesorje nagovoril v Parizu živeči slovenski kulturni delavec Evgen Bavčar (na posnetku Foto Damj@n), ki se je zavzel za Evropo kultur, ki jo potrebujemo bolj kot Evropo ekonomije in politike.
Projekt Involve me and I learn je posvečen komunikacijsko-informa-cijskim tehnologijam, motivaciji dijakov in poklicnemu usmerjanju, pri čemer sodelujoči pričakujejo tudi razvijanje metodologije, kjer bi bili dijaki protagonisti učnega procesa.
UKRAJINSKA KRIZA - Italijanski premier v Kijevu in Moskvi
Renzi pri Porošenku, danes pa še pri Putinu
Zavzel se je za spoštovanje suverenosti Ukrajine
KIJEV - Suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine je treba spoštovati, je včeraj na obisku v Kijevu dejal italijanski premier Matteo Renzi. Skupaj z ukrajinskim predsednikom Petrom Porošenkom je spomnil na možnost razširitve sankcij proti Rusiji, če bi Moskva še naprej podpirala separatiste na vzhodu Ukrajine.
Renzi je tudi zagotovil, da si bo Italija z vsemi močmi prizadevala za to, da bosta strani na vzhodu Ukrajine izvajali dogovor iz Minska.
Danes bo italijanski premier na povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina svojo pot nadaljeval v Moskvi. Glede na napovedi obeh strani bo Ukrajina ena glavnih tem pogovora. Renzi se bo srečal tudi z ruskim premierjem Dmitri-jem Medvedjevom ter položil cvetje na prizorišču umora vidnega opozicijskega politika Borisa Nemcova.
Na 18. strani
TRST - Javna dela
Rojan se spreminja
TRST - Pred poletjem naj bi prometna policija zapustila Rojan in se dokončno preselila v svoj novi sedež v Ulici Mascagni. Nato bodo na območju rojanske vojašnice Emanuele Filiberto čim prej stekla obnovitvena dela, ki se morajo zaključiti do maja 2017. Rojan se bo radikalno spremenil, načrt tržaške občinske uprave predvideva ureditev zelenih površin, otroškega igrišča, podzemnega parkirišča in največjih otroških jasli v Trstu.
Na 4. strani
TRŽIČ - Delavci so dali odpoved
Seaway se potaplja
Proizvodnja zastala septembra - Zahtevajo izplačilo petih plač in prispevkov za socialno varstvo
TRŽIČ - Tudi tržiški del zgodbe nekoč zelo uspešnega slovenskega proizvajalca plovil Seaway, ki sta ga zasnovala brata Jakopin, se klavrno zaključuje. »Zadnjo jadrnico smo dokončali avgusta, nakar se je zgodil polom: od lanske jeseni nismo več videli niti ficka. Mirili so nas, češ da že podpisujejo nove pogodbe, a to so bile same laži,« je za Primorski dnevnik povedal eden izmed nekdanjih zaposlenih pri Seaway Technologies, tržiškem podjetju, ki je del slovenske skupine Seaway in hkrati tudi žrtev njenih hudih finančnih težav. V njem je bilo še do pred kratkim zaposlenih 24 ljudi, ki pa so v prvih dneh februarja podali odpoved iz krivdnih razlogov delodajalca.
■"J.......

/
12
RIM - Enak status tudi za Rossetti
SSG gledališče posebnega kulturnega interesa
TRST - Slovensko stalno gledališče iz Trsta in Stalno gledališče za Furlanijo-Julijsko krajino - Ros-setti je posebna posvetovalna komisija pri italijanskem ministrstvu za kulturo in turizem pod vodstvom prof. Luciana Argana proglasila za gledališči posebnega kulturnega interesa. Ta status, ki so ga dobila tudi nekatera druga gledališča v Italiji, velja za obdobje od leta 2015 do vključno 2017, odločitev pa je ko-
misija sprejela po obravnavi prošenj, ki jih je dobila. Komisija je poleg tega v Furlaniji-Julijski krajini za center za gledališko produkcijo videm-sko stalno gledališče CSS.
Komisija pri kulturnem gledališču pa z delom še ni končala in bo na naslednjih zasedanjih razpravljala o dodatnih produkcijskih centrih, poleg tega pa bo obravnavala tudi ostale zadeve, ki zadevajo italijanska gledališča.
Družba ACH žrtev menedžerskih potez
Na 2. strani
Mobilna aplikacija za sortiranje odpadkov
Na 4. strani
Odobren pravilnik o Devinskih stenah
Na 5. strani
V Tržiču nočni tatovi
V • | •	I	V I*
porušili zid in zbežali
Na 12. strani
9971234567007
2
Četrtek, 5. marca 2015
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Preiskava o domnevnih menedžerskih malverzacijah
Z eno roko upravljali, z drugo pa izčrpavali ACH
Osumljena Sonja Gole je prepričana, da je ravnala v skladu z zakoni
NOVO MESTO - Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so v okviru preiskave o domnevnem izčrpavanju finančne družbe ACH v torek izvedli več hišnih preiskav in priprli Sonjo Gole, generalno direktorico novomeškega podjetja Adria Mobil, ki proizvaja počitniške prikolice ter av-todome. Osumljena je zlorabe položaja. Po izpustitvi po večurnem priporu je izrazila prepričanje, da so bile »vse poslovne odločitve sprejete v skladu z veljavno zakonodajo ter izključno s ciljem zagotoviti dolgoročno stabilnost poslovanja«.
Kriminalisti so v torek preiskali sedež Adrie Mobil v Novem mestu, preiskava je potekala tudi na domu Sonje Gole, ki je sodelovala s preiskovalci. Odvedli so jo v pridržanje, kjer je ostala do večera. Proizvodni proces se ni prekinil, so sporočili iz družbe. Na območjih policijskih uprav Ljubljana, Novo mesto, Celje in Maribor so kriminalisti izvedli osem hišnih preiskav, v katerih so iskali dokaze za sum 21-milijonskega oškodovanja družbe ACH, in sicer pri prenosu Adrie Mobil z ACH na Protej. Menedžerji ACH, ki so zbrani v menedžerski družbi Protej, so leta 2013 prenesli Adrio Mobil na Protej in se kljub pomanjkanju denarja odločili za izplačilo dividend, čemur so nasprotovale banke upnice. S tem naj bi oškodovali ACH in njene upnike, ki so zahtevali, da se Adria Mobil vrne na ACH, kar se je potem tudi zgodilo.
Goletova je na čelu Adrie Mobil od leta 1996, v času prenosa lastništva je bila tudi direktorica ACH in je hkrati družbenica
Proteja. »Osumljena je svoj položaj zlorabila, ko je konec leta 2013 v škodo družbe, ki jo je vodila, prodala poslovni delež družbe iz Novega mesta. To je dosegla skupaj še z dvema fizičnima osebama, ki sta bili med večjimi lastniki družbe kupovalke,« je dejal direktor NPU Darko Majhenič. Imen ni razkril, a je omenil, da gre za dva izmed največjih lastnikov Proteja. Največji lastnik je s približno 14-odstotnim deležem dolgoletni direktor ACH Herman Rigelnik, ki je obenem nekdanji poslanec LDS, prvi predsednik Državnega zbora RS (v letih 1992-94) in poznejši soustanovitelj Foruma 21. Neimenovani osebi, ki ju vodja preiskovalcev omenja kot verjetna soorganizatorja malverzacij, pa naj bi bila po poročanju Dela nekdanji direktor Proteja Branko Šibakovski in Rigelnikova desna roka Vera Mihatovič.
Delničarji Adrie Mobil so takrat sklenili, da iz Adrie Mobil izplačajo za 27 milijonov evrov dividend, iz ACH pa za 21,7 milijona evrov dividend. Ker družbi nista imeli denarja za izplačila, naj bi ACH znesek, ki bi ga morala izplačati Adria Mobil, vložil v no-voizdane obveznice oz. delnice Adrie Mobil, Protej pa je namesto denarja od ACH dobil 66-odstotni delež v Adrii Mobil. »Na skupščini družbe kupovalke je bil izglasovan predlog o razdelitvi celotnega bilančnega dobička za leto 2013, kljub temu, da je družba, ki je prodajala poslovni delež, vedela, da tega denarja nima,« je poudaril Majhenič. Goleto-va vseh delničarjev ni obravnavala enako, šlo naj bi za prikrito vračilo vložka; kapitalsko
V Proteju tudi KB 1909
GORICA - V lastniški strukturi družbe Protej je med manjšimi delničarji tudi goriška družba KB 1909, ki je vanjo vstopila že pred slabim desetletjem, in sicer v okviru poslovnih odnosov med eno od njenih hčerinskih družb in Adrio Mobil. 2,84-odstotni delež družbe KB 1909 je v letnem poročilu za leto 2013 ovrednoten na 1,28 milijona evrov. Predsednik Boris Peric je včeraj za Primorski dnevnik potrdil, da ta naložba še obstaja, pojasnil pa je tudi, čemu je družba Adria Mobil leta 2012 posodila goriškemu holdingu 5,5 milijona evrov. »Oni so pred leti kupili neko podjetje v Španiji, ki je potem šlo v stečaj. Posojilo smo dobili za izterjavo njihove španske nepremičnine in to je vse. Mi nimamo kaj pojasnjevati, ta zadeva je zaključena,« je povedal Peric.
Novomeška Adria Mobil je leta 2007 (tik pred izbruhom svetovne krize) kupila špansko podjetje Sun Roller, ki je bilo s svojo tovarno mobilnih hišic potrebno sanacije. Španski trg je bil še posebno pod udarom kriznega vala in poskus sanacije se ni obnesel. V naslednjih letih je sodišče v Barceloni odredilo insolvenčni postopek. S samim španskim poslom Adrie Mobil pa goriška družba ni imela opravka, dokler se ni začelo izterjevanje terjatev, ki je bila leta 2012 glavna dejavnost družbe KB Finance. (af)
vrednost Adrie Mobil pa naj bi močno zmanjšali. Novomeška družba je bila edina iz skupine, ki je prinašala dobiček. (sta, ur)
Sonja Gole in proizvodna dvorana avtodomov podjetja Adria Mobil
SLOVENIJA - Novela zakona o zakonski zvezi
Pravicam istospolnih parov grozita referendum in
LJUBLJANA - Nasprotniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki izenačuje pravice istospolnih parov, nadaljujejo boj proti njeni uveljavitvi. Tako naj bi državni svet odločal o vložitvi veta na zakon, napovedano pa je tudi zbiranje podpisov za referendum.
Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahteva, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejem zakona glasovati večina vseh poslancev. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.
Pobudo za sprejem odložilnega veta lahko lahko vloži osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina. Pobuda za odložilni veto je sprejeta, če je število oddanih glasov "za" večje od števila oddanih glasov "proti", pri čemer mora za sprejem predloga odložilnega veta glasovati najmanj enajst državnih svetnikov.
Poslovnik DZ pa določa, da državni
zbor o zakonu ponovno glasuje na prvi naslednji seji.
V sedmih dneh po sprejemu zakona je mogoče vložiti tudi pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 2500 volivcev. Predsednik DZ nato določi rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev. Za vložitev zahteve za razpis referenduma je potrebnih najmanj 40.000 podpisov.
Če je vložena takšna zahteva, mora državni zbor referendum razpisati, ali pa zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče nato presodi, ali bi bila izvedba referenduma v skladu z ustavo. O podobnem primeru je ustavno sodišče odločalo že leta 2012, ko je dopustilo referendum o družinskem zakoniku.
A danes so okoliščine nekoliko drugačne, saj so medtem začele veljati ustavne spremembe referendumske ureditve, po katerih referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
GZS podelila osem »gospodarskih oskarjev«
LJUBLJANA - V Ljubljani so včeraj podelili nagrade Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki jih v zbornici primerjajo s slovenskimi gospodarskimi oskarji. Nagrajencev je osem, prihajajo pa iz sedmih podjetij, šestih regij in šestih panog. Nekdanji predsednik koncerna Ko-lektor Stojan Petrič, direktor Gen energije Martin Novšak, direktorica Plastike Skaza Tanja Skaza, preminuli direktor družbe Agito Miroslav Brus, direktor družbe Radgonske gorice Gornja Radgona Borut Cvetko-vič, direktor podjetja Tehnos iz Zal-ca Anton Kisovar ter direktor in tehnični direktor družbe Keko - Oprema iz Zužemberka Anton Konda in Jože Štupar so prejemniki nagrad, ki jih je GZS tokrat podelila sedemin-štiridesetič.
GZS nagrade podeljuje kot priznanje tistim gospodarstvenikom, ki že vrsto let uspešno vodijo svoja podjetja. So najstarejša in najprestižnejša tovrstna priznanja v Sloveniji, prejmejo pa jih vodilne osebe družb, ki so v preteklem letu dosegle izjemne rezultate in tako doprinesle k promociji odličnosti, konkurenčnosti, razvoju ter širšim in trajnejšim družbenim spremembam, pravijo v zbornici.
Plačilni zid Piano bo ugasnil konec aprila
LJUBLJANA - Enotni plačilni zid Piano se po dobrih treh letih delovanja v Sloveniji poslavlja. Kot so včeraj sporočili iz družbe Piano Media, bo obstoječi sistem enotne naročnine ugasnil 30. aprila. Piano se iz Slovenije s tem sicer ne umika. Z nekaterimi časopisi, ki so bili doslej del enotne platforme, se namreč dogovarjajo za vzpostavitev individualnih plačilnih pregrad, je pred kratkim pojasnil tiskovni predstavnik družbe David Brauchli.
Slovaški Piano Media je v Slovenijo z enotnim plačilnim zidom vstopil v začetku leta 2012. V eno naročnino so bili tedaj vključeni Delo, Slovenske novice, Primorske novice, Gorenjski glas, Dolenjski list, spletni portal Po-zareport.si, revija Računalniške novice, dnevnik Ekipa, tednik 7dni, revije Naš dom, Kvadrati, Bonbon, portal arhivskih novic Podstrešje in revija Auto Bild.
V poskusnem obdobju se je v sistem prijavilo 25.000 bralcev, leto pozneje pa je imel le okoli 2000 naročnikov. Točnih podatkov o naročnikih sicer ne razkrivajo.
ANKARAN - Z odlokom občinskega sveta
Ustanovili občinsko upravo
Prve uradne dokumente naj bi občanom začeli izdajati v roku dveh tednov
ANKARAN - Občinski svet občine Ankaran je v torek sprejel odlok, s katerim so ustanovili tamkajšnjo občinsko upravo. Okvirno v roku dveh tednov pa bi Ankarančanom že lahko začeli izdajati uradne dokumente. Letošnje leto bo v Ankaranu namenjeno predvsem ugotavljanju tega, kakšno in kako veliko občinsko upravo sploh potrebujejo, je za STA pojasnila predstavnica občine Nina Jurinčič.
Trenutno na občinski upravi dela pet ljudi za določen čas, v prihodnje pa bodo ugotavljali, ali bodo potrebovali novo osebje ter ali si bodo določene naloge lahko delili z Mestno občino Koper. O tem, katera bi bila tista področja, na katerih bi bilo možno oz. koristno medobčinsko sodelovanje, je sicer še preuranjeno govoriti, dodaja Jurinčičeva.
Kot opozarja, pa se občani že zdaj lahko obračajo nanje, saj sprejemajo njihove vloge, pobude in obrazce ter v bistvu že tudi pripravljajo odgovore nanje. Dokumente bodo sicer lahko uradno izdali po tem, ko bo župan Gregor Strmčnik imenoval vršilca dolžnosti direktorja občinske uprave in bodo tako imeli delujoč organ, ki bo lahko izdajal uradne dokumente, kot to določa zakon o upravnem postopku. Za to pa bo treba počakati še na objavo odloka v uradnem listu. V Ankaranu tako računajo, da bi v roku 14 dni oz. še v marcu že lahko začeli izdajati uradne dokumente.
Župan Ankarana Gregor Strmčnik
rtv slo
KOPER - Po pisanju Primorskih novic
v
0*	•	l*V V
Casar se je na sodisču strinjal s predajo Sloveniji
KOPER - Nekdanji predsednik uprave Luke Koper Robert Časar se je na prizivnem sodišču v Parizu včeraj strinjal, da ga francoski pravosodni organi predajo slovenskim, poročajo Primorske novice. V sredo naj bi v Franciji v zvezi s tem potekala še ena obravnava, Časarja pa naj bi v Slovenijo, pozneje pa v zapor na Dobu, privedli do 21. marca. Po poročanju Primorskih novic je seja na sodišču včeraj trajala le 15 minut, naslednja pa bo prihodnjo sredo. Francosko sodišče je ob tem pohvalilo slovensko sodstvo, ki je že dostavilo vso ustrezno dokumentacijo, pohvalili pa naj bi tudi Časarjevo koope-rativnost, še pišejo Primorske novice.
Nekdanji predsednik uprave Luke Koper je bil pravnomočno obsojen zaradi zlorabe položaja in nedovoljenega sprejemanja daril v povezavi z nepremičninskimi posli z Luko Koper. Obsojen je bil na pet let in devet me-
secev zapora, a se v zaporu na Dobu ni zglasil. Policija je za njim razpisala tiralico in izdala evropski priporni nalog. Konec leta 2013 je pobegnil v Dominikansko republiko, ki ga je minuli četrtek izgnala v Francijo. Časarja so natol zaprli nekje na širšem območju Pariza, najverjetneje v zaporu La Sante, ki ima tudi oddelek za osebe, ki čakajo na izročitev.
Odločitev o izvršitvi evropskega pripornega naloga mora biti sprejeta v desetih dneh, če oseba, na katero se nalog nanaša, s predajo soglaša oz. v 60 dneh, če oseba s predajo ne soglaša, so v ponedeljek pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Ko je sprejeta odločitev o predaji, mora biti zahtevana oseba predana v najkrajšem možnem času in na dan, za katerega se dogovorita obe državi oziroma najpozneje v desetih dneh po končni odločitvi o izvršitvi naloga.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 5. marca 2015
3
DEŽELNI SVET - Splošna razprava o praznovanju 3. aprila
Praznik Furlanov ima zelo široko podporo
Gabrovec govoril v furlanščini, Dipiazza se boji slovenske zastave v Trstu
TRST - Deželni svet je včeraj sklenil splošno razpravo o zakonu, ki ustanavlja praznik furlanskega jezika in identitete. Zakon bo odobren v naslednjih dneh. Dežela Furlanija-Julijska krajina bo vsako leto 3. aprila praznovala dan furlanske identitete, jezika in kulture »Fieste de patrie dal Friul«. 3. aprila 1077 je cesar Svetega rimskega cesarstva Henrik IV. v Pavii Oglejskemu patriarhatu podaril ozemlje med rekama Tima-vo in Livenzo. Takrat je tisto ozemlje dobilo ime Patrie dal Friul, ki je ostalo do danes.
Predlagatelji furlanskega praznika so Barbara Zilli (Severna liga) ter nekdanja ligaša Mara Piccin in Claudio Violino. Njihov predlog je doživel podporo vseh strank ter deželnega odbornika Giannija Torrentija. Proti so se v pristojni komisiji opredelili Giulio Lauri (SEL), Chiara Da
Barbara Zilli
arhiv
Claudio Violino
arhiv
Mara Piccin
arhiv
Giau (DS) in nekdanji župan Trsta Roberto Dipiazza. Slednjega je zelo strah, da bi podobni praznik prej ali slej zahtevali tudi Slovenci in da bi za-
radi tega na tržaškem županstvu, ob italijanski in evropski, obvezno plapolala še slovenska zastava. To sicer že danes omogoča deželna zakono-
REPUBBLICA - V prilogi, posvečeni potovanju, tokrat o Trstu
Tudi o kraških dobrotah
Med novinarskimi nasveti tudi obisk Zidaricheve kleti, pokušnja olja Starec, medu Settimi...
TRST - Kdor je včeraj segel po rimskem dnevniku La Repubblica, je v tedenski prilogi, posvečeni potovanju, turizmu in kulinariki, naletel na zanimiv članek o Trstu, »vhodnih vratih« in »obmorskem salonu, ki gleda proti Evropi«. Federico De Cesare Viola je v njem strnjeno predstavil Trst in njegovo okolico: tako največje turistične znamenitosti kot kraje, kjer je mogoče okusiti pristno tržaško hrano in krajevne proizvode. Med njimi so levji delež imeli kraški proizvajalci.
Avtor članka bralcem na primer svetuje, naj si v kavarni Degli specchi na Velikem trgu privoščijo skodelico »črnega«, kot v mestu imenujejo espresso, ali pa v enem od mestnih bifejev sežejo po joti in kaiserfleischu, »simbolu kulturne kontaminacije in srednjeevropske tradicije« (to je tudi edini namig na tržaško večkulturnost in raznolikost ...); najboljše naj bi stregli v bifeju Da Giovanni in v gostilni Suban. V poletnih mesecih jim priporoča aperitiv na barkovljanskem nabrežju, na terasah »topolini«, ki spominjajo na ušesa Mikija Miške, ob Bar-colani obisk svetilnika, čez vse leto pa sprehod po pomolu Audace in izlet z openskim tramvajem, saj je s kraškega roba razgled na zaliv čudovit.
Po krajši omembi istrsko-bene-ških Milj (in tamkajšnje gostilne La ri-sorta) ter Devina (z gradom in naravnim parkom Devinske stene), pa še povabilo na Kras: v Briškovsko jamo in v osmice, kjer je mogoče okusiti tipične krajevne proizvode. Kajti »v tako majhnem in trpkem okolišu je velika koncentracija visokih kulinaričnih odličnosti,« med katerimi po novinarjevem mnenju izstopata Starčevo olje (Tergeste Dop) in med čebelarjev Settimi&Ziani. V osmicah si velja privoščiti krajevna sira Tabor in Jamar, v »mikro zaselku« Praprot pa malva-zijo in vitovsko, ki jo pridelujejo Edi Kante, Sandi Skerk in Beniamino Zi-darich, pri katerem si velja ogledati tudi čudovito v kamnu sezidano klet in teraso, ki gleda na zaliv. Tistim, ki bi radi v Praprotu tudi prespali, pa Federico De Cesare Viola svetuje obisk kmetije Lupinc. (pd)
V članku so posebno pozornost namenili krajevnim proizvodom in kulinaričnim dobrotam
daja, kar je bivši župan Trsta očitno spregledal.
Svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec je prvi del svojega posega v razpravi prebral v furlanščini in začel Preseat President, preseats coleghis (dragi predsednik, dragi kolegi). Poudaril je, da podpira ustanovitev tega praznika, ki bo še bolj izpostavil večjezičnost naše pisane deželne stvarnosti. Podobna stališča sta iznesla tudi večinska poročevalca zakona Vincenzo Martines (DS) in Rodolfo Ziberna (Forza Italia). Prvi je dejal, da zakon ne prinaša nobenih privilegijev za Furlane, kot trdijo nekateri, Ziberna pa je poudaril svoje istrske korenine in svojo zavzetost za zaščito vseh deželnih identitet.
Giulio Lauri (SEL) nasprotno od velike večine kolegov ocenjuje tak praznik za popolnoma nepotrebnega, saj Dežela FJK po njegovem s svojimi zakoni že primerno ščiti furlansko, kot tudi slovensko in nemško jezikovno skupnost. Lauriju (bil je manjšinski poročevalec zakona) ni všeč pojem identiteta in je prepričan, da bi moral praznik, če ga v deželi že ustanavljajo, poudariti pojma jezika in zgodovine Furlanov.

www.primorski.eu *
KAKOVOST ŽIVLJENJA
Dunaj med 230 mesti prvi, Ljubljana 75.
DUNAJ - Dunaj je ponovno zasedel najvišje mesto na lestvici, ki primerja kakovost življenja v 230 mestih na svetu. Ljubljana je na tem seznamu mednarodne agencije Mercer na 75. mestu skupaj z Budimpešto. Na zadnjem mestu ostaja Bagdad. Seznam agencija uredi na podlagi 39 kriterijev, ki segajo od kulturne ponudbe, izobraževanja, pa vse do zdravstva in varstva okolja.
Med prvo deseterico je sedem evropskih mest; ob Dunaju še Zürich na 2. mestu, München na 4., Düsseldorf na 6., Frankfurt na 7., Ženeva na 8. in Koebenhavn na 9. mestu. Na 3. mestu je sicer Auckland, Vancouver je 5., Sydney pa 10.
Ljubljana je na seznamu 230 mest na 75. mestu skupaj z Budimpešto, a je vendarle med peterico "regionalnih voditeljev" v Srednji in Vzhodni Evropi. Vodilna v regiji je Praga (68. mesto na globalni lestvici), za Ljubljano in Budimpešto pa sta še litovska prestolnica Vilnius in Varšava, ki si delita 79. mesto.
Med evropskimi prestolnicami je za Dunajem visoko tudi Berlin (14. mesto). Stockholm je skupaj z Lu-xembourgom na 19. mestu, Bruselj je na 22., Pariz na 27., London na 40., Madrid na 51., Rim pa na 52. Izmed mest nekdanje Jugoslavije je kakovost življenja v Ljubljani precej večja od vseh ostalih prestolnic; Zagreb je na 97. mestu, Beograd na 141., Skopje na 159., Sarajevo pa na 161. Podgorice ni na seznamu.
Seznam zaključujejo mesta, zaznamovana s konflikti, vojnami in drugimi nesrečami. Zadnji na seznamu je Bagdad, pred njim pa so Bangui (Srednjeafriška republika), Port-au-Prince (Haiti), Kartum (Sudan) in N'Djamena (Čad). Damask je na 220. mestu. Močno je padla tudi kvaliteta v Kijevu, ki je zdrsnil na 176. mesto.
Na Dunaju so na dosežek, ki so ga dosegli že lani, zelo ponosni. Župan Michael Häupl in podžupanja Renate Brauner sta v prvem odzivu dejala, da ponovna izbira Dunaja na prvo mesto na seznamu kaže, "da so visoki standardi na področju sociale, dobra infrastruktura in široka kulturna ponudba priznani tudi na mednarodni ravni", so sporočili z agencije za stike z mestom Dunaj Compress.
LJUBLJANA - Na predvečer 8. marca pripravljajo ženski rokerski večer
Vabljeni na Dan rock žena
Na koncertu bosta nastopili slovenski skupini Hellcats in Jar of flies ter milanska zasedba Rougenoire
LJUBLJANA - Kljub temu, da je v nekaterih glasbenih zvrsteh, na primer v klasični ali pop glasbi, prisotnih veliko glasbenic, so ženske v alternativnih glasbenih zvrsteh v manjšini. Rock glasba je vedno bila bolj moška domena, v katero pa vse intenzivneje posegajo tudi ženske. Z namenom, da bi podprli in spodbujali ženske v rock glasbi, omogočili njihov preboj na koncertna prizorišča ter spodbudili zanimanje žensk za ustvarjanje in razširjanje avtorske glasbe, so si v Ljubljani zamislili 1. festival vse-ženskih rock skupin. In ker bo ta potekal v ljubljanskem Orto baru na predvečer 8. marca, so ga poimenovali Dan rock žena.
Sobotni rokerski večer (pričel se bo ob 21. uri, vstopnina 5€) bodo izoblikovale tri glasbene skupine. Na oder bodo stopile slovenske pionirke ženskih rock zasedb Hellcats, skupina, ki sta jo v Ljubljani leta 2006 ustanovili sestri Saša in Sonja Zagorc, novonastali slovenski grunge bend Jar of flies iz Žiri, gostje iz Italije pa bodo odlične Rougenoire, šestčlanska zasedba iz Milana, ki dokazuje, da znajo tudi mamice po-
prijeti za kitare! Na sporedu bodo hard rock, heavy metal in grunge komadi.
Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, so ženske veliko pripomogle k razvoju rock glasbe in samo vprašanje je, kakšen bi bil svet ro-kerske glasbe, če na njo ne bi vplivale znane ženske glasbenice in avtorice, kot so Janis Joplin, Joan Jett, Patti Smith, Pat Benatar, Suzi Qua-tro, Stevie Nicks (Fleetwood Mac) ... Kljub temu pa se srečujejo s premnogimi težavami in ovirami, s katerimi se moškim ni treba. Glasbena industrija je že sama po sebi tekmovalna in ženske so zaradi ovir že na začetku v zaostanku.
Glede na to, da je 8. marec mednarodni praznik žensk, dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk, je to pravi dan tudi za pravice žensk v glasbi. Zato upajo, da bo dogodek postal stalnica v slovenskem glasbenem prostoru in začetek festivalov ženskih rokerskih skupin pri nas. Pravzaprav je v 21. stoletju že precej pozno ...
Slovenska zasedba Jar of Flies
4	Četrtek, 5.
marca 2015
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
ROJAN - V osrčju mestne četrti se obetajo radikalne spremembe
Drevesa, igrišča in jasli namesto »trdnjave«
Pred poletjem naj bi prometna policija zapustila Rojan in se dokončno preselila v svoj novi sedež v Ulici Mascagni pri Sveti Soboti. Nato bodo na območju ro-janske vojašnice Emanuele Filiberto čim prej stekla obnovitvena dela, ki se morajo zaključiti do maja 2017. »Občinska uprava bo od poletja dejansko razpolagala s tem obsežnim območjem v osrčju Rojana, ki je za domačine od zdavnaj nedostopno. Ta mestna četrt se bo radikalno spremenila, naš načrt ji ponuja zelene površine, prostore za druženje na prostem in nova parkirna mesta, poleg tega pa tudi največje otroške jasli v Trstu,« je na predstavitvi načrta napovedal odbornik za javna dela Andrea Dapretto.
Območje med ulicami Montorsino, Villan de Bachino in Moreri, ki ga danes zaseda »trdnjava« prometne policije, obsega približno osem tisoč kvadratnih metrov. Popolno preureditev, o kateri je govor že več let, bodo izvedli s sredstvi Dežele FJK (5,79 milijona evrov), Ministrstva za javna dela iz programa za urbano obnovo PRUSST (1,21 milijona) in Občine Trst (760 tisoč evrov). Dapretto predvideva, da se bo do poletja končala selitev prometne policije, letos bodo lahko začeli podirati stare objekte, v letu 2016 pa naj bi se dejansko začela preureditev, ki se mora zaključiti do maja 2017. »To bo kar hiter postopek,« je napovedal.
V središču Rojana bo nastal dostopen prostor z večjima zelenima površinama -gozdičema ob ulicah Montorsino (1300 kv.
metrov) in Moreri. Danes je na celotni površini le kakih deset zimzelenih dreves, v skladu z načrti pa bodo po novem vsadili bele gabre, javorje, jesene, češnje, magnolije, leske in murve, pod katerimi se bodo senčile tudi prihodnje generacije Rojanča-nov. Sredi območja bo zaživelo otroško igrišče (1500 kv. metrov), poseben kotiček bo namenjen psom, na gornjem koncu pa bodo zgradili največje občinske otroške jasli v Trstu: v njih bodo lahko sprejeli do 60 otrok med 3. in 36. mesecem starosti.
Predviden je tudi manjši gostinski obrat ter prostor, ki ga zaenkrat imenuje-
jo tržnica, čeprav je treba vsebino le-tega še definirati. Vseh podrobnosti namreč še niso določili, svoje ocene in predloge pa lahko nudijo vsi občani. Na spletni strani www.retecivica.trieste.it bodo od danes na voljo informacije in anketa, slednjo bo v prihodnjih dveh tednih lahko izpolnil vsakdo: dostopna je v sekcijah novic in javnih del.
Posebno poglavje predstavlja podzemno parkirišče s 70 mesti (vhod bo na koncu Trga tra i Rivi, izhod pa v Ulici Vil-lan de Bachino). Prvotni načrt izpred kakih 15 let je predvideval okrog 150 parkir-
nih mest, Dapretto pa je poudaril, da je v zadnjem desetletju že nastalo v Rojanu 220 novih parkirnih mest, v načrtu pa je še parkirišče pod Rojanskim trgom. Poleg tega je poudaril, da bi prvotni načrt terjal dvakratno vsoto denarja, poleg tega pa po njegovem mnenju ni dovolj upošteval dveh ro-janskih potokov, ki po ceveh tečeta prav pod to površino.
Načrt so v torek zvečer najprej predstavili krajanom na sedežu rajonskega sveta. Občinska uprava je v fazi načrtovanja upoštevala predloge domačinov in jih še upošteva, saj vse podrobnosti še ni-
so definirane. Na mizi so še nekateri predlogi, na primer ureditev prostorov za športno dejavnost, kot so lahko košarka, odbojka, balinanje ali rolke, pa tudi za očesu prijaznejši zid ob jaslih v Ul. Villan de Bachino (pri tem bi lahko sodelovali mladi grafitarji). Predsednik rajonskega sveta Piero Ambroset je pohvalil delo občinske uprave in njen posluh do želja krajanov, seveda v mejah zakonskih predpisov, načrt je bil usklajen tudi s potrebami trgovcev. Rojan bo med drugim prijaznejši za pešce, ki bodo lažje prehajali z enega na drugi konec te četrti. (af)
OKOLJE - Ločeno zbiranje odpadkov
Aplikacija, s katero v hipu izvemo, kam z odpadki
Od včeraj je aktivirana aplikacija, s katero v hipu izvemo, kam moramo vreči različne vrste odpadkov. Družba Ace-gasApsAmga je razvila aplikacijo Rifiu-tologo, ki bo občanom v dvomih pomagala sprejeti pravo odločitev. Tisti, ki še ne vedo, kam odvržemo palčke za ušesa, jajčne lupine, plastične vrečke ali cigaretne ogorke, bodo po novem s pomočjo pripomočka pod imenom Rifiutologo lahko preverili, kam sodijo odpadki.
Nova aplikacija dopolnjuje bogato ponudbo komunalne družbe in Občine Trst, ki si prizadevata, da bi se odstotek ločenega zbiranja odpadkov v tem letu povišal. Zaradi pogostih zmot, ki smo jim priča v gospodinjstvih, se družba AcegasApsAmga zaveda pomena informacij, s katerimi lahko poenostavi lo-
Aplikacija z vsemi informacijami o pravilnem ravnanju s posameznimi sortami odpadkov
acegasapsamga
čevanje odpadkov.
Idejno fazo projekta je družba predstavila pred kratkim, zdaj pa je sistem začel delovati »v živo«. In kako aplikacija deluje? Celoten sistem je sestavljen iz ene komponente. Uporabnik mora obiskati spletno stran www.acegasapsam-ga.it, nakar mora vtipkati ime občine in izbrati komponento Ambiente, na kateri je okence za aplikacijo Rifiutologo. Vse, kar morajo stranke narediti zdaj, je, da vtipkajo ime odpadka, za katerega ne vedo, kam sodi. S tem dobijo dostop do informacije o tem, ali gre za organski, plastični, papirnati ali mešani odpadek. Če odgovora ni, se beseda lahko pošlje komunalni družbi, ki jo bo vnesla v podatkovno bazo in v čim krajšem času podala odgovor.
ŠKEDENJ - Pojasnilo lastnice železarne
Arvedi zagotavlja: Naši posegi so združljivi s skrbjo za okolje
Tako naj bi v prihodnje zgledalo območje prenovljene in sanirane škedenjske železarne
arvedi
Družba Arvedi iz Cremone, ki upravlja škedenjsko železarno, verjame, da je delovanje tega zgodovinskega industrijskega obrata uskladljivo s skrbjo za okolje. Kot so zapisali v tiskovnem sporočilu, opremljenim s simulacijo podobe, ki naj bi jo ob zaključku del imelo območje ob škedenjski obali, so si postavili zelo ambiciozne cilje: s posegi, ki so jih že začeli izvajati, nameravajo celo preseči standarde evropske direktive BAT, ki od industrijskih onesnaževalcev zahteva, da v svojih obratih uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije. Pri Arvediju oziroma njegovi tržaški družbi Siderurgia Triestina, ki trenutno zaposluje 430 delavce, so prepričani, da je njihov projekt sanacije škedenjske-ga obrata in manjšanja emisij koksarne, tako inovativen, da bi lahko predvidene standarde celo presegli. Načrtovani objekt naj bi namreč vsesaval, lovil in filtriral emisije prav vseh oddelkov kok-
sarne in s tem znatno zmanjšal njihov vpliv na okolje.
Kot je na ponedeljkovem izrednem zasedanju tržaškega občinskega sveta povedala Alessandra Barocci, ki je v družbi odgovorna za okoljska vprašanja, je prva faza že stekla: posvetili so se varnostnim vidikom celotnega območja in posodobitvi obratov. V prihodnjih mesecih naj bi območje na novo tlakovali in odstranili »zgodovinske« kupe metalurških odpadkov. Teh je za okrog 21.000 ton, uničili pa naj bi jih v specializiranih zunanjih strukturah.
Sledila bo gradnja logistične platforme in novih industrijskih objektov, povezanih z železarsko dejavnostjo. V družbi iz Cremone so prepričani, da bo večja skrb za okolje omogočila sočasno produkcijo litega železa, logistično dejavnost in proizvodnjo raznih metalurških proizvodov.
/
ŠPORT
Četrtek, 5. marca 2015
5
DEVIN-NABREŽINA - Z glasovi levosredinske koalicije
Odobren pravilnik o Devinskih stenah
»Zrelostni izpit je opravljen.« Tako je devinsko-nabrežinski občinski odbornik za javna dela, storitve na ozemlju, šport in pomorsko politiko Andrej Cunja ocenil odobritev pravilnika za upravljanje deželnega naravnega rezervata Devinskih sten. Odlok so na včerajšnji občinski seji soglasno podprli vsi svetniki levosredin-ske koalicije, trije svetniki so se vzdržali (Giorgio Ret in Tjaša Švara iz Retove liste in Andrea Humar iz vrst Ljudstva svobode za Devin-Nabrežino), prav toliko pa jih je glasovalo proti (Massimo Romita in Daniela Pallotta, Ljudstvo svobode za De-vin-Nabrežino, in Silvia Iurman Bencich, Občanski projekt za Devin-Nabrežino.
Za odobritev pravilnika je bilo potrebnih skoraj šest ur, vključno z dvema urama prekinitve, ki sta bili potrebni, da so vodje svetniških skupin uskladili mnenja o kar 96 predstavljenih popravkih. Med temi so bili tudi trije amandmaji, ki jih je »v imenu odbora občanov iz Devi-na« predložil Giorgio Ret. Vodje skupin so se dogovorili za odobritev nekaterih manjših popravkov, nekatere so jih predlagatelji umaknili, o tistih, najbolj »žgočih« pa je stekla razprava v občinskem svetu.
Odbornik Cunja je uvodoma poudaril, da predstavlja pravilnik »operativni instrument za delovanje naravnega rezervata.« Predsednik občinske urbanistične komisije Maurizio Rozza je obnovil postopek, ki je privedel do sestave pravilnika in ob tem izrecno podčrtal, da izvirajo njegove smernice v Načrtu za zaščito in razvoj rezervata, ki je bil odobren za časa prejšnje Retove županske uprave. Sedanja uprava se jih je morala držati.
Osnutek pravilnika je izzval veliko negodovanja med domačini. Levosre-dinska uprava župana Vladimirja Kukanje je vsekakor prisluhnila nekaterim zahtevam. Tako je omogočila uvedbo 10-me-trskega pasu za plavalce in kajakaše v razdalji od 50 do 60 metrov od obale, uvedeno je bilo območje v bližini sesljanske Caravelle, namenjeno potapljačem, dokončno besedilo pa dopušča tudi možnost ribolova na območju od 60 do 500 me-
KNULP - Filmi
S podelitvijo nagrad se končuje gorniški festival
25. festival gorniškega filma Alpi Giu-lie Cinema se bo drevi zaključil s podelitvijo nagrad. V kavarni Knulp se bo začelo dogajati ob 18. uri, ob 20. uri bo podelitev nagrad trem filmom, nato pa bo sledila projekcija nagrajenih filmov, ki bodo v Knulp prinesli utrip gorske narave in kulture.
Avtorje zmagovalnih filmov bo nagradil občinski odbornik za kulturo Paolo Tassinari. Nagrado scabiosa trenta bo izročil filmu Brez mej - Senza Confini, ki je nastal v naši regiji. Čeprav film ne opisuje neposredno alpinizma, je v njem odlično ujet duh gorništva. Film namreč opisuje življenje v zapuščeni gorski vasici, v katero se je zatekel mladenič, ki tu išče smisel življenja. Nagrado Luigi Medeot bo prejel kratki film LLuomo che sussurrava alle montagne (FJK). Posebno priznanje pa bo letos šlo v roke režiserja, ki se je podpisal pod slovenski dokumentarni film Mira Marko. Gre za dokumentarni portret ene najboljših alpinistk dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja, ki je z vzponom po severni steni Špika po Direktni smeri postavila mejnik tako v slovenskem kot v evropskem alpinizmu. Naj še povemo, da so žirijo letos sestavljali novinar Stefano De Franceschi, režiser RAI Massimo Gobessi in alpinist Enrico Mosetti.
Naravni rezervat Devinskih sten se razteza skoraj do Devinskega grada
fotodamj@n
trov od obale, in sicer za manjše ribiške barke krajevnih poklicnih ribičev. Dovolilnice za sezonski ribolov bo - po pravilniku - izdajala dežela.
Kar se kopenskega dela rezervata tiče, pa predvideva pravilnik tako imenovan »prevzem Rilkejeve pešpoti«, ki naj bi ga - v domeni z deželno upravo - opravil upravitelj naravnega rezervata, to je de-vinsko-nabrežinska občina.
Desnosredinska opozicija je pokazala do pravilnika dokajšnjo odgovornost (zato tudi trije vzdržani). Po oceni odbornika Cunje je doumela, da je treba območje upravljati kot rezervat, a ne proti domačinom.
Sklep bo sedaj romal na deželo, saj bo lahko pravilnik stoplil v veljavo šele potem, ko ga bo dokončno odobrila deželna uprava.
Na včerajšnji občinski seji je vlogo občinskega tajnika prvič opravljala vršilka dolžnosti Naaša Canziani, ki je po odstopu dosedanjega tajnika Giampaola Giunte začasno prevzela njegovo mesto.
M.K.
DEVINSKE STENE - Pismo županu
Stališče Kmečke zveze o pravilniku rezervata
V gorah pogrešajo 45-letnega Tržačana
Na območju gore Tamai, nad smučiščem na Zoncolanu, so sinoči ob zaprtju redakcije še pogrešali 45-letnega turnega smučarja. V reševalni akciji je sodelovalo okrog 30 gorskih reševalcev, karabi-njerjev in finančnih stražnikov iz Tol-meča ter gasilcev. Reševalce je zelo skrbelo njegovo zdravstveno stanje, saj vladajo v visokogorju ostre zimske razmere. Po poročanju spletnega dnevnika Il Piccolo, naj bi šlo za Stefana Marc-hesija, tržaškega knjigovodjo, izkušenega turnega smučarja in blagajnika društva Sci Cai XXX Ottobre.
Sladki sejem na Trgu sv. Antona Novega
Na Trgu sv. Antona Novega bodo danes odprli sejem tipičnih sladkih dobrot. Prireditev so naslovili Dolcissimamente donna, na njej pa se bodo do nedelje, 8. marca, predstavljali slaščičarji z vseh koncev Italije. Ob dnevu žena bodo za vse obiskovalke pripravili sladka darila. Prireditev bo postregla tudi z delavnicami, predavanji in nasveti za pripravo inovativnih slaščic.
__Film v palači Costanzi
V palači Costanzi bodo drevi ob 18. uri zavrteli kratkometražni slovensko-itali-janski film Brez mej, ki je tudi zmagovalec letošnjega festivala gorniškega filma Alpi Giulie Cinema. Srečanje pripravlja združenje Casa dell'arte, na njem pa se bodo pogovarjali Giovanni Chiarot (režiser filma), Manuel Fanni Canelles in Francesco Rossi.
Deželna Kmečka zveza je pred dnevi pisala devinsko-nabrežinske-mu županu Vladimirju Kukanji in ga spomnila na stališče in predloge organizacije in njenih članov v zvezi s pravilnikom za upravljanje deželnega kraškega rezervata Devinske stene, ki so bili posredovani na srečanju 11. februarja, ter ga ponovno zaprosila, da bi omenjene zahteve bile v celoti upoštevane v pravilniku. »V ta namen smatramo za neizogibno potrebno, da se čimprej ustanovi konzulta, ki jo predvideva čl.24 deželnega zakona 42/96,« je zapisano v pismu.
»Glede samega načrta pa ne moremo mimo dejstva, da se zopet ponavlja nesprejemljivo pomanjkanje za nas najvažnejše vsebine. Ugotavljamo namreč, da omenjeni načrt obsega samo ohranitvene norme, nima pa gospodarsko-finančnega plana za razvoj tradicionalnih primarnih dejavnosti, tudi na širšem območju, ki so edine, ki lahko jamčijo "aktivno zaščito".«
Obenem je Kmečka zveza še enkrat poudarila zahtevo, da naj bo tako poimenovanje kot celotna dokumentacija naravnega rezervata Devinskih sten v slovenskem jeziku.
GASTRONOMIJA - Uspeh bazovskega kuharja Pavla Marca
S polenovko osvojil Dubaj
Kuharski mojster in upravitelj gostilne Pri pošti na svetovnem tekmovanju osvojil bronasto kolajno
Kuharski mojster Pavel Marc, doma iz Bazovice, kjer tudi upravlja gostilno Pri pošti, ima rad izzive. Od 8. do 12. februarja je v Dubaju tekmoval na kuharskem GulFood, kjer se je zbralo okrog 20 tisoč kuharjev iz celega sveta. »Kuharji smo tekmovali v 52 različnih kategorijah. Sam sem se odločil, da bom tekmoval v kategoriji posameznikov, kjer nas je bilo okrog tisoč,« je dejal Marc, ki je svoj 38. rojstni dan praznoval ravno na Arabskem polotoku v Združenih arabskih emiratih. Pavel je na kuharskem tekmovanju predstavil krožnik, ki je dišal po polenovki na tržaški način. »Krožnik sem naslovil 'Norveška polenovka sreča tržaško',« je dejal Marc, ki je razkril še druge sestavine. Krožnik je dopolnil s črnim rižem, navadnim osočnikom (v italijanščini asparago di mare), belimi beluši ter lososovimi ikrami. »Krožnik smo morali pripraviti v šestdesetih minutah. Eno od pravil je bilo, da je krožnik sestavljalo 50 odstotkov beljakovin, 25 odstotkov ogljikovih hidratov in drugih 25 odstotkov zelenjave. Žal sem tekmovanje začel s penalizacijo, ker nisem žiriji pokazal menija. V Dubaju namreč nisem našel tiskalnika, da bi natisnil meni. Ne glede na to, so me nagradili z bronasto kolajno. Osvojil sem nad 70 točk. Zlato kolajno je prejel kuharski šef enega najboljših hotelov v Dubaju. Dodal bi še, da sem prejel posebno pohvalo za najboljše kuhano polenovko.«
Skupaj z Marcem je v Dubaju tekmoval še en tržaški kuhar. Daniele Valmarin je tekmoval v treh kuharskih disciplinah: posamezniki, avstralski goveji biftek in piščanec. V prvih dveh je šef tržaške gostile »Ai tre mangioni« prejel priznanje, v pripravi piščanca pa je Valmarin prejel srebrno kolajno. (jng)
Pavel Marc s prestižnimi priznanji iz Dubaja
fotodamj@n
Predstavitev knjige v Lovatu
V	knjigarni Lovat bodo danes ob 17.30 predstavili knjigo novinarja Gabrieleja Pola »Il mese piu lungo«, v kateri opisuje dogodke, ki so privedli do tragične smrti Nicole Caliparija, ki je leta 2005 reševal ugrabljeno novinarko Manifesta Giuliano Sgrena. Z avtorjem se bo pogovarjal Marino Calcinari.
Vse o prvi svetovni vojni
Oddelek za politologijo in sociologijo Univerze v Trstu danes pripravlja novo srečanje o zgodovini in zgodovinopisju o prvi svetovni vojni. V knjigarni Ubik bodo ob 18. uri predstavili publikaciji La grande guerra 1914-1918 in La guerra italo-austriaca.
Razstava o ženskah med prvo svetovno vojno
V	palači Gopčevic bodo danes ob 16.30 odprli razstavo Ženske med prvo svetovno vojno, na kateri bo predstavljeno življenje žensk ob odsotnosti soprogov. Ker so bili ti na fronti, so morale ženske poprijeti za tipična moška opravila. Na ogled bo gradivo, ki bo pod drobnogled postavilo začetke ženskega boja za emancipacijo.
Iščejo očividce nesreče med ulicama Oriani in Vasari
Tržaška lokalna policija išče priče prometne nesreče 19. februarja ob 17. uri na križišču ulic Oriani in Vasari. V njej je bil motorist ranjen, avtomobilist pa je zbežal. Policija poziva vse, ki bi lahko pomagali k izsleditvi avtomobila, naj se obrnejo na prvo okrožje lokalne policije (tel. 0406758747) ali pa naj pošljejo sporočilo na naslov elektronske pošte polizialoca-le@comune.trieste.it.
Pijana in nasilna stranka
Policisti so v torek zvečer kazensko ovadili 35-letno žensko, ki je v vinjenem stanju napadla gosta nekega bara v Ulici Genova. Nato je pred istim lokalom prevrnila nekaj mizic, krožnikov in kozarcev. Osebje je poklicalo policijo, nakar se je romunska državljanka upirala tudi policistom, naposled pa si je prislužila ovadbo.
6
Četrtek, 5. marca 2015
TRST
/
NARODNI DOM - Tudi Boris Paternu na spominskem večeru Slavističnega društva
Poezijo Tomaža Šalamuna odlikuje razprostrtost
»Če razgrnemo zemljevid slovenske poezije od Prešerna do danes, je jasno, da Tomaž Šalamun na njem zavzema vidno mesto«, je zatrdil Boris Paternu, literarni zgodovinar, eden izmed gostov, ki jih je na spominski večer v tržaškem Narodnem domu povabilo Slavistično društvo Trst - Gorica - Videm. Paternu je večkrat omenil značilno Ša-lamunovo eksplozivnost ali - kot bi pesnik sam rekel - razprostrtost, odprtost v vse, kar je v njem, okoli njega, nad njim.
Že v svojem znamenitem prvencu je Šalamun napovedal odmik od ustaljenega modela slovenskega pesništva, ki se je iz zbirke v zbirko le večal in poglabljal. »Njegova poezija je živa, gibljiva v vse smeri, hkrati podira in gradi«. Vsako stanje, ki ga Šalamun izreče, se lahko v naslednjem hipu spremeni, nič ni dokončnega. »Izgon tragike, slovenske žalosti, je pri Šalamunu popoln«, pravi Paternu. Širil je obzorja slovenskega jezika, ga s svojo spontano ima-ginacijo preoblikoval, se z njim pogumno poigraval in mu dajal nove razsežnosti. V njegovi poeziji zlahka opazimo tudi osupljivo slovarsko razpro-strtost in rabo besed, ki segajo od najvišjega do profanega. »Šalamun se torej ni utrudil podobe svojega plemena in se izselil, ravno obratno: opogumil ga je«, je zaključil Paternu.
Predsednik Društva slovenskih pisateljev in pesnik Ivo Svetina se spominja, kako je bila njegova generacija sprva
Večer Slavističnega društva v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna je v prostore NŠK privabil številne poslušalce
fotodamj@n
precej hladna do Šalamunove poezije, ki jih ni prevzela: dojemali so jo kot igro, provokacijo. Šele kasneje »smo doumeli, da je Šalamunova poezija veliko več od gole provokacije.« Svetina je tudi ovrgel očitke o »reciklaži«, ki jih je včasih slišati na Šalamunov račun: »Kdor je prebral celoten Šalamunov opus ve, da ni v njegovem pesništvu niti sledi reciklaže, vsaka zbirka je popolnoma nova.«
Ko je Marko Kravos začel s pes-njenjem je bila poezija močno vezana na grajenje nacionalne zavesti, odnos do je-
zika je bil celebrativen, prav Šalamun pa je mlademu Kravosu »razkril«, da ni nujno pesniti v tem duhu. Spominja se ga kot pravega reakcionarja, ki je veliko pozornosti pritegnil že s samimi literarnimi kritikami. Marij Čuk neizmerno ceni pesnikovo ironijo, sarkazem, njegovo rušenje pesniških konvencij, omenil pa je tudi močno pesnikovo navezanost na slovenski jezik, s katerim je eksperimentiral in mu ostal do konca zvest. Darji Betocchi, ki je v italijanščino prevedla Šalamunovo zbirko Otrok in jelen, se je
NABREŽINA - S Sandro Benčič
Delavnica za zdravo medenično dno
V marcu bo v Nabrežini potekala delavnica namenjena osveščanju in vadbi mišic medeničnega dna, ki jo bo vodila gospa Sandra Benčič, inštruktorica skupinskih in individualnih programov. Izvedenka podaja nekaj pomembnih informacij o negi mišic medeničnega dna in ponuja informacije o poteku delavnice.
Mišice medeničnega dna ležijo na dnu medenice, zapirajo medenični izhod in potekajo od sramne kosti spredaj pa do trtice zadaj. Te mišice ohranjajo pravilno lego medeničnih organov ter sodelujejo pri zadrževanju urina in blata. Medenične mišice nas podpirajo pri vsakem gibu, vendar se njihove vloge navadno zavemo šele takrat, ko ne deluje več optimalno in nastopijo težave in bolečine. Ena od najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo predvsem ženske, je stresna inkontinenca - uhajanje urina pri kašljanju, kihanju ali prenašanju bremen, ki je posledica oslabljenih mišic medeničnega dna. Že prisotne težave lahko najmanj omilimo. Dokazano je, da je vadba mišic medeničnega dna, če jo redno in pravilno izvajamo, učinkovita pomoč pri prvih znakih inkontinence. Ni pa vsaka vadba pravilna in učinkovita. Delujmo pa raje preventivno kot kurativno: čim prej - tem bolje!
Posebno pozornost pa želi vaditeljica nameniti ženskam po porodu. V prvem letu otrokovega rojstva lahko mati največ postori za te mišice.
Na delavnici se bodo naučili pravilno izvajati vaje s pravilno uporabo pravih mišic ob pravem trenutku. Obdelali bodo kar 10 mišic ob menjavi položaja telesa pod različnimi zunanjimi in notranjimi obremenitvami. Posebno pozornost bodo namenili njihovi sprostitvi in krepitvi ob povezavi s hrbtnimi mišicami. S tem se nam odpre nova pot do čutenja same sebe.
Sicer je predstavitev delavnice že mimo, prvo od petih srečanj pa bo jutri, 6. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Nabrežini. Na razpolago pa je le še nekaj prostih mest, zato naj se interesentke oz. interesenti predhodno prijavijo na tel. št. 0039 349 648 3822 (Mileva) ali 00386 40 234 180 (Sandra) facebook: bo-dymindspirit.si
BRIŠČIKI - Danes pogreb
Poslovil se je Mario Briščik
Mario Briščik (letnik 1938) se je v družini Alberte in Franca Briščika - Miščev-ga kot drugorojenec pridružil sestri Lidiji. Doraščal je v kmečki družini. Oče je bil vpoklican v italijansko vojsko in mati je sama skrbela za otroka, istočasno je bila tudi partizanska kurirka. Po razpadu Italije leta 1944 so očeta Franca aretirali Nemci in ga odvedli v koncentracijsko taborišče, od koder se je vrnil po končani vojni.
Mario se je izuril za zidarskega mojstra. Kot prvi vaščan je bil vpoklican v italijansko vojsko. Po odsluženju vojaškega roka se je poročil z domačinko Mileno Pakovo. Rodila sta se jima sin Roberto in hčerka Barbara.
Kot planinec je rad zahajal v gore. Večkrat se je s prijatelji povzpel na Triglav. Ljubil je petje in rad bil v veseli družbi. Tudi v vaškem krogu je bil angažiran. Kot pobudnik za postavitev spomenika padlih vaščanov v NOB je sklical vaško sejo, kjer je bila izražena želja, naj se v vasi raje zgradi dom - spomenik. Leta 1982 je bil tako ustanovljen Odbor za postavitev doma - spomenika. Mario Briščik je bil imenovan za predsednika in odgovornega za gradnjo. Okrog njega so se zbrali še ostali zidarji in vaščani in s prostovoljnim delom dogradili stavbo. Mario je vestno beležil vsako delovno uro, nabralo se jih je kar 10.300.
Ob otvoritvi doma - spomenika leta 1995 se je odbor preimenoval v Kulturno rekreacijsko društvo Dom Brišči-ki s predsednikom Mariom na čelu (na sliki njegov nastop ob odprtju doma). V društvenih prostorih je poleg ostalega zaživel tudi članski bar, kjer so se družili in peli vaščani in njihovi znanci.
Društvu je Mario predsedoval do leta 2007, ko ga je bolezen prisilila, da je prepustil vodilno mesto. Še vedno je sledil vaškemu kulturnemu dogajanju in vsakodnevno zahajal v dom. Prerana izguba drage žene ga je fizično potrla. Njegovo veselo prepevanje Zabučale gore... je tako izginilo iz društvenih prostorov. Mario je za seboj prepustil dragocen pečat.
Odbor KRD Dom Briščiki
Včeraj danes
[12 Lekarne
MoPZ Fantje izpod Grmade
vabi na predstavitev knjige
Draga Sedmaka in Aleša Breclja
Kronika vasi pod Grmado
v letih 1914 -1918
ki bo na sedežu zbora v Devinu
v petek, 6. marca, ob 20.00 uri
čna od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
v spomin močno vtisnil kontrast med Šalamunom, kakršnega si je predstavljala, in »dejanskim« Šalamunom, ki je bil zelo uglajena, mirna in prijazna osebnost. Priporočil se je, naj prevaja čim bolj dobesedno, česar pa se ni povsem držala, saj bi tako pokvarila ritmičnost pesmi.
V ciklu Mrk je pesnik zapisal: »Moj svet bo svet ostrih robov. Krut in večen.« Glede na izjemno udeležbo včerajšnjega spominskega večera lahko mirno zatrdimo, da se glede večnosti pesnik nikakor ni motil. (maj)
Na Visoki šoli za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici je uspešno diplomirala naša
v
sestra Smarnica
iskreno ji čestitajo taborniki Rodu modrega vala
Danes, ČETRTEK, 5. marca 2015
JANEZ
Sonce vzide ob 6.36 in zatone ob 17.56 - Dolžina dneva 11.20 - Luna vzide ob 17.54 in zatone ob 6.41.
Jutri, PETEK, 6. marca 2015
NIKA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 20/100 km na uro severovzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
Kraške trte, grozdi, plavniki, preše, buči, flaške in štrpuni veselo sporočajo, da je na novogoriški univerzi diplomirala iz vinogradništva in vinarstva
Martina Soban
iz vinorodne rodbine Stršinovih s Cola.
Z njimi vsemi se radostita in diplomirani inženirki čestitata
Mariledi in Marjan
Do sobote, 7. marca 2015: Običajni urnik lekarn:od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. Combi 17 - 040 302800, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. Combi 17, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Mazzini 43, Žavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Mazzini 43 - 040 631785.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in prazni-
Na dvorcu Lanthieri v Vipavi je na Visoki šoli za vinogradništvo zaključila študij
Martina Soban
Diplomiranemu inženirju želimo veliko nadaljnih uspehov in da bi študij postal praksa na prelepi St'ršin've domačiji.
Mama, tata, Mitja, Ivana z družino in nona
¿j Čestitke
Hip hip hura, naša SOFIA danes 5 let ima. Veliko lepih, srečnih in veselih dni in da bi se s sestrico vedno tako lepo igrala, ji želijo mama, očka, sestrica, teta, stric in nonoti.
V Sabličih praznuje danes naš FRANCKO! Zdravja, dobre volje in veliko opravile mu želi vsa družinska klapa!
Dragi FRANCKO! Danes se ti ob tvojem prazniku oglašamo ta mali mi in želimo zdravja ti in veliko moči. Josette, Marisol, Kimy in Rassel.
Draga ELENA, za tvoj rojstni dan ti pošiljava koš poljubčkov in ti želiva obilo zdravja in najlepših želja mama in dedek.
/
ŠPORT
Četrtek, 5. marca 2015
7
El Turistične kmetije
AGRITURIZEM DEBELIS
je na Kolonkovcu odprt do 15.C3. Tel. C4C-39179C
DAN ŽENA V RESTAVRACIJI PESEK.
Večerja in ples z glasbo v živo v soboto, 7. marca.
Tel. 040 226294
Vabljeni!
ffH Osmice
OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Clarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (itrada di Fiume). Toplo vabljeni. V LONJERJU št. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel.: 348-8435444.
S Poslovni oglasi
AGRITURIZEM IŠČE IZKUŠENO OSEBO
za delo v kuhinji.
Tel. 040 208987
POSLOVNO PODJETJE V SEŽANI
išče knjigovodjo z znanjem slovenskega jezika za administra-torsko-knjigovodska dela.
Zahteva se vsaj pet let delovne izkušnje v administraciji italijanskega podjetja.
Nudi se 6 mesečna delovna pogodba s polnim delovnim urnikom.
Pišite na naslov: delosezana@gmail.com
0 Mali oglasi
GOSPA SREDNJIH LET, z lastnim prevoznim sredstvom, išče delo kot negovalka starejših oseb. Tel. št. 329-3227075.
PODARIM tri mlade mucke ljubiteljem živali. Tel. št.: 328-5376626.
PRODAJAM 4 nove zimske gume znamke hankook winter velikost 175/70 R14, zaradi napačnega nakupa. Tel. št. 040208002.
PRODAJAM traktor nibbi 30KS s priključki. Tel. 335-6792063.
PRODAJAMO 4-sobno stanovanje v Ro-janu z dvema balkonoma. Tel. št. 3294372448 ali 349-7769394.
PRODAM HIŠO z vrtom v Prebenegu. Tel. št.: 331-7114399.
PRODAM enkratne ročno vezene naram-ne in naglavne rute za Kraško ohcet. Tel. 040-299820 ali 340-8868570.
PRODAM nov, nerabljeni trosedežni usnjeni beli kavč. Cena po dogovoru. Tel. 335-5283387.
PRODAM sliko - portret leta 1918, slikar Albert Sirk. Tel. 327-4429357.
PRODAM stanovanje v Boljuncu (2. nadstropje) sestavljeno iz kuhinje, dnevne sobe, 2 spalnih sob in kopalnice. Samostojno ogrevanje. Ima klet in parkirni prostor. Tel. št. 335-6036609.
V	CENTRU KRIŽA dam v najem opremljeno stanovanje v lepi, preurejeni kraški hiši, 60 kv.m. Tel. 327-4429357.
V	MAČKOLJAH damo v najem stanovanje sestavljeno iz dnevne sobe, dveh dvoposteljnih sob, dvojne kopalnice in
shrambe. Tel. št.: 348-3667766.
ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614 ali 040-9880206.
M Izleti
SKD PRIMOREC - Trebče v svet 5: večdnevni izlet v Črno goro od 30. maja do 2. junija. Info na tel. št. 040-214412 (v večernih urah). Vpisovanje na sedežu SKD Primorec v ponedeljek, 9. marca, od 17.00 do 18.00. Prisrčno vabljeni!
OMPZ F. BARAGA vabi na ogled škofjeloškega pasijona v nedeljo, 22. marca, ob 16. uri. Za vse informacije in prijave pokličite čimprej na tel. št. 320-2694860 (sestra Angelina) ali 340-1395070 (ga. Erika). V primeru dežja, bo izlet v nedeljo, 29. marca.
PUST BOLJUNEC - SKD F. Prešeren: v nedeljo, 15. marca, izlet v okolico Chioggie k najditeljem Lovreta. Odhod ob 8.15 pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu, prihod v večernih urah. Vabilo vsem pu-starjem, članom in prijateljem. Vpis v društvenem baru na G'rici v Boljuncu do petka, 13. marca.
KRU.T obvešča, da sta se sprostili dve mesti za enodnevni izlet v Vicenzo, ki bo v soboto, 14. marca. Program zaobjema voden ogled razstave »Tutankamon, Ca-ravaggio, Van Gogh - Med večerom in nočjo« in voden ogled Olimpijskega gledališča. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
AŠD SK BRDINA organizira v nedeljo, 22. marca, izlet v Planico na finale svetovnega pokala v smučarskih skokih. Štar-tali bomo iz Opčin. Prijave na tel. št. 3405814566 do vključno ponedeljka, 9. marca.
VINITALY 2015 - V ponedeljek, 23. marca, ONAV Trst organizira ekskurzijo v Verono na največji vinski sejem na svetu - Vinitaly. Informacije in prijave na tel. 040-7606491 ali trieste@onav.it.
KRU.T obvešča, da so na razpolago še štiri dodatna mesta za velikonočno potovanje v Beograd, Šumadijo in Novi Sad, od 3. do 6. aprila. Informacije na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstr., tel. 040360072 ali krut.ts@tiscali.it.
U Kino
ce«; 16.30, 19.05, 21.40 »Cinquanta sfu-mature di grigio«; 16.40 »Automata«; 20.10, 22.00 »Senza Lucio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.00, 22.15 »Focus - Niente e come sem-bra«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Sponge-bob - Fuori dall'acqua«; 20.00, 22.15 »Kingsman - Secret Service«; Dvorana 3: 17.45, 20.00, 22.00 »Nessuno si salva da solo«; Dvorana 4: 17.00, 20.10 »Dancing with Maria«; 18.15, 21.30 »Superfast & Superfurious«; Dvorana 5: 17.15, 19.50, 22.10 »Maraviglioso Boccaccio«.
Ü] Obvestila
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Nessuno si salva da solo«.
ARISTON - 16.30, 18.45 »Maraviglioso Boccaccio«; 21.00 »Timbuktu«.
CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana.
FELLINI - 17.00 »Noi e la Giulia«; 19.00, 21.15 »La teoria del tutto«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Birdman«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Search«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 19.00, 21.45 »Vizio di forma«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.10 »Avtošola«; 16.20, 18.10 »Bacek Jon film«; 17.45, 20.10 »Chappie«; 15.10, 19.00 »Duff -Dežurni bajs«; 15.30 »Ex Machina«; 21.00 »Kingsman: Tajna služba«; 16.15, 20.50 »Mortdecai«; 18.30, 21.10 »Ostrostrelec«; 18.25, 20.00 »Petdeset odtenkov sive«; 16.40 »Sedmi palček«; 16.30 »Velike oči«; 18.40, 20.45 »Žarišče«.
KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Novi novi filmi«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Non sposate le mie figlie«; 16.40, 18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Focus«; 20.00, 22.10 »Cinquanta sfu-mature di grigio«; Dvorana 3: 18.20, 20.15, 22.10 »Whiplash«; Dvorana 4: 16.40 »Shaun - Vita da pecora«; 16.30, 18.45, 21.15, 22.00 »Kingsman - Secret Service«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 19.00, 21.15, 22.15 »Focus - Niente e come sem-bra«; 16.30, 19.00, 21.30 »Nessuno si salva da solo«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Superfast & Superfurious«; 16.40, 20.10 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 16.20, 19.00, 21.40 »Kingsman - Secret Servi-
KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z go. Marico Pahor. Vpis in informacije na prvem srečanju, ki bo v društvenih prostorih danes, 5. marca, od 16. do 18. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini bo zaprta danes, 5. marca.
SKUADRA UOO vabi vse člane na redni volilni občni zbor, ki bo v drugem sklicanju danes, 5. marca, ob 20. uri v Cero-vljah 1/o.
SKD IGO GRUDEN vabi na prvo od petih srečanj »Za zdravo in vitalno medenično dno«, ki bo v petek, 6. marca, od 17.00 do 18.30 v Kulturnem domu v Nabreži-ni. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Predhodna prijava na tel. 349-6483822 (Mileva) ali 0038640234180 (Sandra).
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi v petek, 6. marca, na podelitev rednih in enkratnih študijskih nagrad Mihael Flajban ter nagrade Irena Srebotnjak. Začetek ob 18. uri na sedežu v Ul. Mazzi-ni 46 v Trstu.
DAN ŽENA - SKD Lonjer - Katinara prireja v soboto, 7. marca, od 19.30 dalje v prostorih ŠKC v Lonjerju druženje in gledališko predstavo ob dnevu žena. Toplo vabljene!
LJUDSKI DOM v Podlonjerju vabi na tradicionalno praznovanje ob mednarodnem dnevu žena v soboto, 7. marca, od 20. ure.
PRAZNIK ŽENA - Pridi na plesni večer v Kulturni dom Prosek-Kontovel v soboto, 7. marca, od 20.30 dalje. Zabavala nas bo Giuliapellizzariballaben(d).
TPK SIRENA vabi člane, da se ob pripravi regate udeležijo delovne akcije na društvenem sedežu, ki bo v soboto, 7. marca, ob 9. uri.
VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci: Ob 71-letnici mučeniške smrti Roza-lije Kos Kocjan-Guličeve bomo v soboto, 7. marca, ob 10.30 v sodelovanju z OŠ F. Bevka počastili njen spomin pri spominski plošči v Narodni ulici št. 28 na Opčinah. Priložnostna beseda: Katerina Iscra.
ZVEZA ŽENA iz Boljunca vabi na praznovanje dneva žena v soboto, 7. marca, od 19.30 dalje v društveno dvorano občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
DOLINČANKE bomo praznovale s pestrim programom mednarodni dan žena v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini.
GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Treb-če vabi v nedeljo, 8. marca, ob dnevu žena, na 3. Parmafešt s pričetkom ob 17.00 v Ljudskem domu v Trebčah. Skupaj bomo praznovali ob spremljavi glasbe in petja, z bogatim srečelovom in prigrizkom.
SKD VESNA in sekcija VZPI-ANPI Evald Antončič-Stojan prirejata ob mednarodnem dnevu žena večerjo z družabnostjo in srečelovom v nedeljo, 8. marca, ob 19.30 v Ljudskem domu v Križu. Informacije in prijave na tel. 040-2209058 in 348-9234060 (Igor).
SKUPINA 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca vabi vaščanke v nedeljo, 8. marca, ob 11.30 v društveni bar n' G'ri-ci na kavo in na otvoritev razstave »Naše žene in dekleta nekoč«.
V BARKOVLJAH bomo počastili msgr. Matijo Škabarja v nedeljo, 8. marca, po maši od 11. ure. Kratka slovesnost bo v vrti-ču, ki nosi njegovo ime in se nahaja pri barkovljanskem pristanišču. Priložnostno misel bo prebrala Majla Košuta.
KRU.T IN NŠK vabita v sklopu Vseži-vljenjskih aktivnosti na srečanje bralnega krožka »Skupaj ob knjigi«, ki bo v ponedeljek, 9. marca, ob 18. uri v čitalnici NŠK, Ul. S.Francesco 20. Prijave in do-
datne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072.
OBČINA ZGONIK zbira moške obleke in čevlje ter odeje za begunce / azilante, ob ponedeljkih in sredah med 17. in 19. uro v Občinski knjižnici v ialežu (do vključno 9. marca).
SKP vabi člane in simpatizerje na organizacijske konference: v ponedeljek, 9. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Podlonjer-ju; v sredo, 11. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu v Škednju; v četrtek, 12. marca, ob 18. uri v Ljudskem domu na Pončani in ob 20.30 na sedežu iCP v Nabrežini.
KMEČKA ZVEZA prireja sklop tečajev za izvajanje procedur samokontrole nad higieno živil z apliciranjem principov sistema HACCP. Tečaj za odgovorne bo v torek, 10. in četrtek, 12. marca, za sodelavce in osebe, ki pomagajo v podjetju pa bo tečaj v torek, 17. marca. Vsi tečaji bodo potekali od 18. do 21. ure v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. Zveza vabi vse člane, ki še niso opravili tečaja ali ga morajo obnoviti, naj se prijavijo v uradih Kmečke zveze ali na tel. št. 040-362941.
OBČI NA ZGONIK vabi svoje občane, da se v nedeljo, 22. marca, udeležijo 15. Malega kraškega maratona po sežanskih ulicah. Začetek ob 11. uri. Prvim trem prijavljenim, ki bodo predstavljali Občino Zgonik, bo organizator kril stroške star-tnine. Prijave najkasneje do torka, 10. marca, na segreteria@com-sgonico.re-gione.fvg.it.
SKD IGO GRUDEN vabi na brezplačno predstavitev s praktično izkušnjo lekcije »Terapevtskega plesa brez forme«, ki bo v torek, 10. marca, ob 18.uri ter v torek, 17. marca, ob 19.15 v Kulturnem domu v Nabrežini. Vodi Mateja Šajna. Prosimo za predhodno prijavo na tel: 3496483822 (Mileva).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 10. marca, na sedežu na Padričah redna pevska vaja.
ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus, Ul. Mazzini 46, tel. 3403864889, toplo vabi na dan odprtih vrat, ki bo na sedežu društva v torek, 10. marca, od 15. do 19. ure.
KRU.T obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu. Info in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8. Tel. 040-360072 ali krut.ts@tis-cali.it.
PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na postno srečanje z dr. Primožem Krečičem, stolnim župnikom v Kopru, z naslovom »Pogled, ki ozdravlja«, v četrtek, 12. marca, ob 20. uri v Šentjakobskem domu (Ul. Concordia 8) v Trstu.
POKRAJINSKI SVET ZSKD ZA TRŽAŠKO bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v prostorih SKS Fran Venturini (Center Anton Ukmar-Miro) pri Somju.
ONAV - Vsedržavno združenje pokuše-valcev vina vabi na večer posvečen Šampanjcu. Pokušnjo bomo izpeljali v sredo, 18. marca, ob 20.30 v restavraciji v Miljah. Informacije in vpis na tel. 3339857776, trieste@onav.it, www.onav-trieste.jimdo.com.
ŠC MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v sredo, 18. marca, ob 18.45 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu na sedežu, Ul. Cicerone 8.
SS Prireditve
SKP TRŽAŠKA FEDERACIJA vabi danes, 5. marca, ob 20.30 v dvorano v Ul. Tara-bocchia 3 (1. nadstropje) na srečanje z vsedržavnim tajnikom iKP Paolom Fer-rerom, ki bo predstavil knjigo »La truffa del debito pubblico«.
DSMO KILJAN FERLUGA vabi na razstavo slikarja Vladimirja Klanjščka »Težnje« v muzeju Carà v Miljah, Ul. Roma 9. Razstava, v priredbi Občine Milje, Števerjan, društev Juliet in K. Ferluga, bo odprta do 22. marca. Info na www.benvenutia-muggia.eu.
SKD IGO GRUDEN vabi na večer »Vsako obdobje ima svoj cvet« v družbi Alenke Rebula in Josipe Prebeg ob izidu knjige Vera vase. Sodelujejo Baletke Relevé, v petek, 6. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Nabrežini.
PREŠERNO SKUPAJ - SKS Lipa iz Bazovice vabi ob dnevu slovenske kulture in
ob dnevu žena na literarni večer »Prisrčnosti« študijskega krožka Zgodbarnica iz knjižnice Kozina. Glasbeni utrinek Sestre Mahne s spremljavo. Sobota, 7. marca, ob 18. uri v Bazovskem domu.
PRIMORSKA POJE 2015 - ZCPZ v sodelovanju z ostalimi soorganizatorji revije Primorska poje 2015 vabi na koncert v soboto, 7. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Peli bodo Združeni zbor ZCPZ, MoPZ Napev, MePZ A.M. Slomšek iz Zagreba, MeCPZ Sv. Jernej, Komorni zbor Grgar in MoPZ Provox.
DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vabi v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri na proslavo ob dnevu slovenske kulture in prazniku žena v dvorano Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Duo Marko Čepar in Mau-rizio Marchesich predstavljata »Sprehod od brazilske do argentinske glasbe«. Slavnostna govornica prof. Vilma Purič; izbor poezij bodo podali učenci 3. razreda NSŠ Sv. Cirila in Metoda.
SKD TABOR IN VZPI-ANPI Opčine vabita v nedeljo, 8. marca, ob 18. uri ob dnevu žena na predstavo (v italijanščini) »Savi-na - Zgodba matere deportiranke v koncentracijskem taborišču«.
DSI in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 9. marca, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na srečanje s tržaško besedno umetnico Eleno Blancato. Prof. Marija Cenda bo predstavila njene dosedanje štiri leposlovne knjige, ki so pisane v italijanščini, a vsebujejo veliko slovenskega ljudskega blaga, izrazja in zgodovine. Pogovor bo vodil Ivo Jevnikar. Začetek ob 20.30.
SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturno zabavno večer ob mednarodnem dnevu žena. Program: recital mladih članic društva, glasbeni trio Pomladni dan, Vogrinke z Vogrskega in pevka Laura Bu-dal ob spremljavi Zorana Lupinca.
»ZIMSKA PRAVLJICA« - Matej Susič razstavlja akvarele na zimsko tematiko v Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu. Ogled do petka, 13. marca, po sledečem urniku: ob ponedeljkih in torkih med 9. in 13. uro, od srede do petka med 14. in 18. uro.
SKLAD MITJA ČUK - v sklopu meseca Slovenske kulture, vabi na ogled likovne razstave umetnikovih del zasebne zbirke GROM v prostore Bambičeve galerije na Opčinah, Proseška ul. 131. Urnik razstave do petka, 13. marca: 10.00-12.00 (od ponedeljka do četrtka), 17.30-19.00 (ob sredah in petkih), ob sobotah in nedeljah po dogovoru na tel. 040-212289.
POGLED S PRIMORJA - V Srenjski hiši v Boljuncu je na ogled razstava vojaških uniform in opreme, pisem, dokumentov, značk in osebnih predmetov ter ostalin iz prve svetovne vojne, ki jo je priredilo društvo Zenobi. Ogled je možen ob sredah, sobotah in nedeljah od 14. do 18. ure.
Prispevki
V	počastitev spomina Alojza Kapuna daruje lekarna »Campi Elisi« 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na izredno Lido darujeta Štefka in Nereo 50,00 evrov za Sklad Dorče Sardoč.
V	spomin drage Lide Turk darujeta Neva in Etko 50,00 evrov za Sklad Dorče Sar-doč.
V	spomin na Nadjo Birsa Dolhar darujeta Karla in Jožko Gruden 50,00 evrov za zgoniško cerkev.
V	spomin na Nadjo Birsa, ki bi danes slavila okroglo obletnico, darujejo bivši sošolci trgovske akademije 200,00 evrov za Sklad Sergija Tončiča.
V	spomin na Dragota Košuto darujeta Angelo in Maida 20,00 evrov za Amatersko športno društvo Vesna iz Križa.
V	spomin na Dragota Košuto darujejo Nadia, Majdi, Liliana, Marcellina, Ani, Mila, Sonia, Vojka in Dorica 90,00 evrov za Amatersko športno društvo Vesna iz Križa.
V	spomin na Dragota Košuto darujejo Alba, Iris in Niki 50,00 evrov za Amatersko športno društvo Vesna iz Križa.
V	spomin na drago Božico Sosič vd. Čuk darujeta Mira in Sara z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
8
Četrtek, 5. marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
ŠOLSTVO - Na liceju Prešeren Evgen Bavčar govoril dijakom iz 6 držav
Bolj kot Evropo ekonomije potrebujemo Evropo kultur
Srečanje v okviru projekta Erasmus+ Involve me and I learn
Evropa ekonomije in politike ni dovolj, potrebna je tudi Evropa kultur, ki je bila do zdaj zapostavljena, čeprav so prav kulture temelj Evrope. To je včeraj dopoldne mladim iz Slovenije, Italije, Grčije, Španije, Finske in Islandije, zbranim v veliki dvorani Li-ceja Franceta Prešerna v Trstu, dejal v Parizu živeči znani slovenski kulturni delavec in umetnik Evgen Bavčar na srečanju v okviru projekta Erasmus+ Involve me and I learn, ki je posvečen komunikacijsko-in-formacijskim tehnologijam, motivaciji dijakov in poklicnemu usmerjanju.
Večdnevno bivanje gostov pri vrstnikih liceja Prešeren se je začelo v nedeljo s prihodom oz. v ponedeljek z začetkom dejavnosti na šoli ter ogledom Trsta in izleta v Benetke. Včeraj pa je na liceju potekala osrednja slovesnost, na kateri so se gostje, ki sta jih pozdravila ravnateljica Loredana Guštin in vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino Igor Giacomini, poleg poslušanja glasbenih točk seznanili z zgodovino, organizacijo in dejavnostmi slovenske narodne skupnosti v Italiji s posebnim ozirom na šolstvo, prav tako so se prisotni seznanili z delovanjem partnerskih šol.
Glavni dogodek pa je bilo predavanje Evgena Bavčarja na temo Evropa danes. Izhajajoč iz lastne izkušnje, je Bavčar, ki je govoril v slovenščini, njegove besede pa je v angleščino prevajala prof. Barbara Lapornik, med drugim poudaril, kako je vsak slovenski otrok že po svojih referencah in odnosu do situacije (ko prepotuje nekaj desetin kilometrov, se že znajde v italijanskem, nemškem, hrvaškem in madžarskem svetu) Evropejec. Sam je Evropo zadihal že v Trstu, evropska zavest pa se mu je oblikovala, ko
slovensko
stalno
gledališče
MODRI PROGRAM
SLG Celje Matjaž Zupančič VORKŠOP NA MODERA
je prišel v Francijo, čuti jo v stikih s številnimi Evropejci različnih narodnosti in vedno se mora vprašati, kakšna je kultura sogovornika, kako je le-ta, čeprav je drugačen od drugih Evropejcev, vendar Evropejec, a s svojo identiteto. Tudi njemu je slovenska kultura izhodišče, ko se odpravlja v svet in se potem vrača v svojo domovino, ki pa je vedno vezana na Evropo. Če smo kulturni ljudje, smo obsojeni na evropsko zavest in samo če bomo ostali Evropejci kulture, bomo lahko sploh ostali Evropejci, saj je kultura povezovalno sredstvo in bogastvo, ki ga nosimo v sebi, je tisto, ki nam ostane, ko nimamo ničesar več, je med drugim dejal Bavčar. Zato naj živi Evropa kultur, jezikov in
Dijaki in profesorji iz šestih držav (levo) so pozorno prisluhnili besedam Evgena Bavčarja (zgoraj)
fotodamj@n
duhovnega bogastva, je dejal govornik in dodal, da je pomembno videti tudi nevidno, tisto Evropo prihodnosti, ki je še ni, a v katero upamo in katere zastavo bodo nosili mladi, ki so po Bavčarjevih besedah bolj legitimni otroci Evrope kot pa pripadniki starejše generacije.
Gostje iz petih držav, ki so se v prejšnjih dneh udeležili tudi različnih delavnic (slovenščine, italijanščine, angleščine, fotografije in naravoslovja), so vedno včeraj odpotovali v Ljubljano, kjer bodo do sobote gostje Gimnazije Vič. Dijaki španskega zavoda Mediterraneo pa se bodo v soboto vrnili v Trst, kjer bodo ostali do prihodnjega torka. (iž)
ŠOLSTVO - Projekt Involve me and I learn
Dijaki kot protagonisti
Pričakovanja prof. Carmen Torres s šole Mediterraneo
Razvijanje metodologije, kjer je dijak protagonist: to je po besedah prof. Carmen Torres, ki poučuje angleščino na zavodu Mediterraneo v španski Car-tageni, cilj sodelovanja med šestimi šolami iz Španije, Slovenije, Finske, Grčije, Italije in Islandije pri projektu Involve me and I learn v okviru programa Era-smus+, ki je v Trst v prejšnjih dneh pripeljal 13 profesorjev in 44 dijakov iz petih šol iz Španije, Slovenije, Finske, Grčije in Islandije. S prof. Torres (s prevajanjem je pomagal dijak liceja Prešeren Peter Šturman Suarez) smo se na kratko pogovorili pred začetkom včerajšnje osrednje slovesnosti na Liceju Franceta Prešerna (o tem poročamo na drugem mestu).
Prof. Torres dejansko skrbi za koordinacijo projekta (zavod Mediterraneo je namreč koordinator, njegova delegacija - 23 dijakov in trije profesorji - je tudi najštevilnejša), pri katerem poleg li-ceja Prešeren sodelujejo še Gimnazija Vič (Slovenija), licej Vaasan iz Vaase (Finska), Tretja gimnazija iz Elefsine (Grčija) in šola Tjarnaskoli iz Reykjavika (Islandija).
Španska gostja je pozitivno ocenila dosedanje krajše bivanje v Trstu in krajevno šolsko stvarnost (po nekajdnevnem bivanju v Ljubljani se bodo španski dijaki in profesorji vrnili v Trst, kjer bodo ostali do torka). Licej Prešeren je po njenih besedah zelo dobro organiziran, zanimanje profesorjev za sodelovanje precej prisotno, šolski sistem pa tu-
di precej podoben. V Španiji osnovna šola traja do 10. leta starosti, nato učenec začne obiskovati nižjo srednjo šolo do 16. leta starosti, do tega leta traja tudi obdobje obveznega šolanja. Višja srednja šola traja le dve leti - od 16. do 18. leta: dijaki imajo dnevno šest učnih ur po 55 minut (od 8. do 14. ure) z enim polurnim odmorom, pri čemer je ena učna ura na dan namenjena raziskovanju v okviru enega od predmetov.
Na zavodu Mediterraneo sodelujejo pri projektu Involve me and I learn že dve leti, pri čemer nabirajo izkušnje in spoznavanje šolskih sistemov in praks na šolah v državah tako severnega kot južnega dela Evrope. Zanima jih predvsem razvijanje in krepitev sodelovanja dijakov pri učnem procesu oz. razvijanje take metodologije, kjer bi bil prav dijak glavni akter oz. protagonist. (iž)
režiser Boris Kobal
DANES, 5.marca, ob 20.30
Velika dvorana (z italijanskimi nadnapisi)
predstava nadomešča gostovanje uprizoritve Naše mesto
BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com
KULTURNI DOM - Razstava društva KONS in SSG
DOBRODELNO DRUŠTVO
Ilustratorji se predstavljajo Jutri podelitev z izborom del za otroke Flajbanovih nagrad
Slovensko dobrodelno društvo bo jutri na svojem sedežu v Ul. Mazzini 46 v Trstu ob 18. uri izročilo študijske nagrade v spomin na javnega delavca in mecena Mihaela Flajbana in pa nagrado v spomin na dolgoletno odbornico SDD Ireno Srebotnjak. Gre za redne (1.500 evrov) in enkratne (500 evrov) nagrade, ki jih SDD že 28 let razpisuje za uspešne in potrebne univerzitetne študentke in študente slovenske narodnosti iz Furlanije Julijske krajine, ter za enkratno večletno nagrado (1.500 evrov), ki je namenjena študentom oz. študentkam likovne ali glasbene umetnosti.
Letos je komisija pregledala 27 prošenj in bo spričo vse bolj omejenih denarnih sredstev, ki jih ima SDD na razpolago, desetim prosilcem porazdelila 8.000 evrov.
V lanskem letu je Slovensko dobrodelno društvo poleg Flajbanovih nagrad in Nagrade Irena Srebotnjak porazdelilo celo vrsto manjših prispevkov za potrebne slovenske šolarje in dijake iz tržaške, goriške in vi-demske pokrajine, in sicer v skupnem znesku 8.300 evrov za osnovne in srednje šole ter 1.200 evrov za višje srednje šole.
Otroci dolinskega ravnateljstva na odprtju razstave
fotodamj@n
Osnovnošolci Didaktičnega ravnateljstva Dolina so imeli v torek dopoldne zelo bogat kulturni program v tržaškem Kulturnem domu, saj so si ogledali predstavo abonmaja Zlata ribica Slovenskega stalnega gledališča, pred tem pa so se udeležili tudi odprtja razstave otroških ilustracij v foyeru parterja Kulturnega doma.
Društvo za umetnost KONS in Slovensko stalno gledališče sta priredila namreč skupinsko razstavo priznanih ilustratorjev za otroke in sodelavcev mladinske revije Galeb.
Dunja Jogan, Ivana Soban in Katerina Kalc so se ob odprtju razstave
otrokom osebno predstavile in jim pojasnile, iz katerih virov črpajo navdih za oblikovanje svojih ilustracij oz. pravljice, ki so jih pričarale s svojo umetnostjo.
Otroci so si na razstavi poleg del treh omenjenih ilustratork lahko ogledali tudi izvirne ilustracije Jasne Merku', Žive Pahor, Klavdija Palčiča, Chiare Sepin, Magde Starec Tavčar in Štefana Turka. Odprtju razstave je sledil še ogled gledališke predstave Pika nogavička v postavitvi Slovenskega ljudskega gledališča Celje.
Razstava ilustracij bo v prostorih Kulturnega doma na ogled do naslednje abonmajske premiere SSG.
Razstava o ženski toponomastiki
Čeprav je v zadnjem času nekaj tržaških parkov in ulic dobilo ime po zaslužnih ženskah, to še ni dovolj. V Trstu imamo 1305 ulic, po moških jih je poimenovana dobra polovica (729), po ženskah 25. In še med temi kar 16 od 25 ulic, poimenovanih po ženskah, nosi ime po svetnicah. Na te krivice že dlje časa opozarja združenje Toponomastica Femminile, ki bo danes ob 18. uri v vili Prinz na Greti odprlo fotografsko razstavo na temo ženske toponomastike.
Razstavo z naslovom Sulle vie della parita dotično združenje pripravlja v sodelovanju z občinsko komisijo za enake možnosti in rajonskimi sveti. Razstava je neke vrste album fotografskih posnetkov uličnih tabel, poimenovanih po ženskah. Na sedežu rajonskega svet Greta-Rojan-Barkovlje bo razstava na ogled do 10. marca, in sicer med 10. in 12. uro in med 16. in 18. uro. Nato pa bo razstava potovala še v druga okrožja. Vsak mesec bodo razstavo postavili v drugem rajonskem svetu, z njo pa bodo aktivistke poskusile prepričati župane mest, naj v središče postavijo tudi ženske.
/
MNENJA, RUBRIKE
Četrtek, 5. marca 2015
9
GLOSA
Putinu lahko umor Nemcova samo škodi
Jo2e Pirjevec
Umor Borisa J. Nemcova, ki se je zgodil v Moskvi prejšnji petek, me je močno presunil. Predvsem zato, ker čutim Moskvo kot domače mesto, in nisem brezbrižen do ničesar, kar se tam dogaja. Dejstvo, da je bil na mostu blizu Kremlja, ki sem ga tolikokrat prekoračil, s štirimi streli ustreljen človek, o katerem smo vedeli, da je bil pogumen Putinov oporečnik, je zame žalosten znak, da je sodobna ruska družba v krizi, iz katere se ne more in ne more izviti. Na misel mi prihaja sklepni odstavek romana N. V. Gogolja Mrtve duše, kjer primerja Rusijo s trojko, konjsko vprego, ki brezglavo brzi po poljani: »Rusija, kam te nese?« vprašuje pisatelj in ne najde odgovora.
Tragična usoda Nemcova, ki ni imel še 54 let, a je bil zelo mlad v zadnjem obdobju Borisa Jelcina, podpredsednik ruske vlade, vzbuja med drugim vrsto vprašanj, ki jih zgleda na Zahodu nihče ne opazi. Jaz se povsem strinjam z ugotovitvijo, da je imel Nemcov prav, ko je de-nunciral skorumpiranost Putinove vladavine, kajti te pač ni mogoče prezreti in sprejeti. Nisem pa povsem prepričan, da je bilo pravilno tudi njegovo stališče glede ukrajinske krize, glede katere je prevzel teze Zahoda o Putinovi agresivni velikoruski politiki, čeprav se je s tem močno oddaljil od večine ruskega javnega mnenja. Poglejmo, kako stojijo stvari. Ko je leta 1991 Sovjetska zveza razpadla in se je Ukrajina osamosvojila, se je kijevska vlada odpovedala nuklearnemu orožju, ki ga je imela na svojih tleh, in ga predala Rusiji. Če prav razumem, je prišlo do tihega dogovora, da bo slednja v zameno zagotovila integriteto ukrajinskega ozemlja. To seveda v prepričanju, da bo Ukrajina, ki ima z Rusijo tisočletne kulturne, zgodovinske, etnične in geopolitične vezi, ostala prijateljska država. Zgodilo pa se je prav nasprotno. V Ukrajini, ki je po svoje prav tako kompleksna država, kot je bila Jugoslavija, saj ima kopico različnih identitet, je prevladala skrajno nacionalistična struja, ki ne skriva svojih neo-nacističnih korenin. Slednjo je Zahod začel podpirati v okviru imperialne politike ZDA, ki se s pomočjo NATA že od kon-
ca hladne vojne brezobzirno skuša utrditi na mejah Rusije, zato da zagotovi svojo vojaško in strateško premoč v tem prostoru. Washingtonu niso bile dovolj bivša vzhodna Nemčija, Češka, Slovaška, Romunija in Bolgarija, baltske republike in Poljska. Hotel je tudi Ukrajino in preko nje dostop do Črnega morja. Jasno je, da te politike nobena moskovska vlada ne bi mogla sprejeti, kakor ZDA niso bile pripravljene trpeti na začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja sovjetskih raket na Kubi, in v osemdesetih letih sandinistično revolucijo v Nikaragvi. Posledica te nepremišljene politike (če ne vzamemo v poštev možnosti, da Pentagon pripravlja tretjo svetovno vojno), je današnja ukrajinska kriza. Nič ni čudnega, da se je Krim, katerega prebivalstvo je večinoma rusko, odcepil od Ukrajine, in da isto skušajo storiti tudi vzhodne pokrajine ter države, ki so po svoji etnični strukturi tudi del Rusije. Med omenjenimi ozemlji in kijevsko Ukrajino, prežeto od nacionalizma, kakšnega je med drugo svetovno vojno pridigal Hitlerjev vazal Stepan A. Bandera, so prevelike razlike, da bi mogli eni in drugi živeti pod isto streho. Vmešavanja Washingtona v ukrajinske notranje zadeve, prisotnosti agentov CIA in FBI v Kijevu, dejstva, da je sin ameriškega podpredsednika Joe Bidena, Hunter, postal eden od direktorjev najpomembnejše ukrajinske naftne družbe Burisma, Nemcov ni videl. Nasprotno, ko je bilo nad Ukrajino sestreljeno malezijsko letalo z več kot 250 potniki na krovu, je takoj prevzel obtožbe Zahoda, da je šlo za zločin proru-skih separatistov, čeprav še danes nizozemska agencija, ki raziskuje primer, ni rekla zadnje besede o možnem krivcu. Zakaj pravim vse to? Ne, ker ne bi imel pietete do Nemcova. Temveč, ker nisem pripravljen sprejeti splošne demonizaci-je Putina, ki je danes v modi na Zahodu. Mislim, da ima prav Paul Craig Roberts, ki je bil v preteklosti tesen Reaganov sodelavec, je pa danes oster kritik sodobne Amerike: Putinu umor Nemcova lahko samo škodi, tisti katerim koristi, so ali skrajni ruski nacionalisti ali ameriške tajne službe.
VREME OB KONCU TEDNA
Pomlad si utira pot
Darko Bradassi
Al
Ciklon ki, medtem ko prebirate ta članek, ravnokar odhaja, predstavlja nekakšno slovo letošnje zime. Četudi se je meteorološka pomlad začela že v nedeljo, bi sodil sinočnji ciklon bolj v zimsko dogajanje. Nastal je namreč nad Sredozemljem ob spustu hladnejšega severnega zraka. Anticiklon se je nad Atlantikom povzpel do arktičnih predelov, po njegovem vzhodnem robu pa se je iznad severnejših vzporednikov začel spuščati proti nam občutno hladnejši zrak kot v preteklih dneh, ki je že sinoči na zahodu obšel Alpe. Padavine so v glavnem že za nami, vreme se bo v prihodnjih urah še dodatno izboljšalo. Ozračje se je ohladilo, najnižje nočne temperature pa bomo namerili jutri ali v soboto. Toda občutek mraza močno povečuje burja, ki bo zaradi velike kontrapozicije med globokim ciklonom s središčem nad osrednjimi predeli italijanskega polotoka in krepitvijo anticiklona od severozahoda, v Tržaškem zalivu danes pihala s sunki do okrog 130 km/h. Najmočnejša bo ravno danes in jutri, nato bo zlasti od sobote postopno začela slabeti, vendar bo tudi konec tedna v glavnem precej vetroven.
Od jutrišnjega dne se bo nad večjim delom Evrope okrepilo solidno in obsežno anticiklonsko območje, ki nam bo zagotovilo daljše obdobje s stanovitnim in povečini sončnim vremenom, ki se bo, kot zdaj kaže, lahko zavleklo, morda le s kakšnim manjšim in občasnim spodrsljajem, v večji del prihodnjega tedna. Pomlad si torej utira pot, četudi je precej verjetno, da v bližnji in srednji prihodnosti ne bomo beležili ravno posebno visokih temperatur. Središče anticiklona bo namreč severovzhodno od nas, zato bodo tudi v prihodnjem tednu pogosto prevladovali šibki do zmerni severovzhodni vetrovi, ki bodo proti nam preusmerjali razmeroma hladen celinski zrak. Nočne temperature se bodo razen ob morju marsik-
je še približevale ničli ali se dotaknile ledišča. Čez dan pa se bo živo srebro vzpenjalo do okrog 10 stopinj Celzija ali malo čez. Za primerjavo lahko zapišemo, da je v preteklih dneh živo srebro v najtoplejših dnevnih urah marsikje vsaj občasno preseglo 15 stopinj Celzija, ponekod kar občutno.
Konec tedna bo sončen in čez dan, če izvzamemo sprva še dokaj močno burjo, kar prijeten. Danes bo sprva še precej oblakov, čez dan pa bo vse več spremenljivosti in sončnega vremena. Pihala bo močna burja. Jutri, v soboto in nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Jutri bo še pihala zmerna do močna burja, ki bo v soboto začela postopno in delno slabeti. Najnižje nočne temperature bodo okrog ničle ali malo nad ničlo, najvišje dnevne pa okrog 10 stopinj Celzija. Občutek mraza bo povečevala burja.
V začetku prihodnjega tedna, zelo verjetno pa tudi v nadaljevanju, bo vremenska slika podobna. Pod okriljem solidnega anticiklona bo v glavnem prevladovalo sončno in vsaj občasno precej vetrovno vreme, temperature pa bodo zlasti ponoči nekoliko nižje od tistih, ki smo jih beležili v minulih dneh. Pred nami je torej po dolgem času vendarle daljše obdobje s sončnim in stanovitnim vremenom ter s čistim ozračjem.
Na sliki: ciklon se je sinoči poglabljal
PREJELI SMO
Pokrajine in slovenščina
Po poklicu sem profesor zgodovine, zemljepisa in državljanske vzgoje, usposobljen tudi za pouk slovenščine in latinščine. V pokoj sem stopil predčasno leta 2000, ker je družinski zdravnik ugotovil , da šolsko okolje škodi mojemu zdravju. Toda zelo je težko stopiti iz lastne kože in molčati, ko ljudje na odločilnih mestih širijo krivo vero.
Zato že vnaprej prosim deželnega svetnika Stefana Ukmarja, da mi oprosti, da sem si drznil zapisati naslednje pripombe k njegovemu besedilu, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 3. marca 2015 (str. 22).
1. Utemeljevati odpravo pokrajin v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji z dejstvom, da v Dolini Aoste, v avtonomni pokrajini Bo-zen/Bausan in v avtonomni pokrajini Trento ni pokrajinskih uprav, temveč so občine v neposrednem stiku z deželno upravo, je vsaj delno "contradictio in terminis', ker sta Bozen in Trento pokrajini, pa čeprav avtonomni. Kraljevina Italija je leta 1923 ustanovila samo pokrajino Trento, da bi se Južni Tirolci ne upravljali sami. Takrat je tudi priključila Goriško videmski pokrajini, ker bi v samostojni goriški pokrajini imeli Slovenci preveliko težo. Južni del Goriške pa so priključili tržaški pokrajini, da bi imeli Italijani zanesljivo prevlado. Pokrajini Bozen in Gorica sta bili ustanovljeni s kraljevim zakonskim odlokom št. 1 z dne 2. januarja 1927, ko je bila že zagotovljena odprava izvoljenih pokrajinskih uprav. Zakon št. 2962 z dne 27. decembra 1928 pa je predvidel izključno imenovane pokrajinske uprave. Istočasno je bila ustanovljena pokrajina Aosta, katere 46 občin je z zakonodajnim odlokom kraljevega namestnika št. 545 z dne 7. septembra 1945 postalo avtonomno okrožje (circoscrizione autonoma), ostale občine pa so bile priključene pokrajini Turin in pokrajina Aosta je bila ukinjena. Z ustavnim zakonom št. 4 z dne 26. fe-
bruarja 1948 je avtonomno okrožje postalo avtonomna dežela. Sporazum Gruber-Dega-speri z dne 5. septembra1946 je predvidel, da se pokrajini Bozen priključijo obmejne dvojezične občine pokrajine Trento in se ji prizna deželno avtonomijo z zakonodajno oblastjo. Ustavni zakon št. 5 z dne 26. februarja 1948 je ustanovil avtonomno deželo Trentino-Alto Adige z avtonomnima pokrajinama Bozen in Trento.
2. Trditev, da zaščita manjšine ni pod vprašajem, mi dovoljuje, da postavim vprašanje, ali je razmišljanje deželnega svetnika uravnovešeno. Če naj bi bile Dolina Aosta, bo-zenska in trentinska pokrajina zgled naši deželi pri ureditvi krajevne samouprave, potem naj bodo zgled tudi za zaščito manjšine. Člen 38 posebnega statuta Doline Aosta določa: "Nella Valle d'Aosta la lingua francese è pa-rificata a quella italiana". Člen 99 posebnega statuta Trentina-Sudtirola določa: "Nella Re-gione la lingua tedesca è parificata a quella italiana che è la lingua ufficiale dello Stato". Mislim, da je več kot očitno, da je deželni svetnik Stefano Ukmar globoko prepričan, da v posebnem statutu dežele Furlanije-Julijske Benečije ni predpisa z isto vsebino. In vendar 3. člen tega statuta določa: "Nella Regione è ri-conosciuta parità di diritti e di trattamento a tutti i cittadini, qualunque sia il gruppo lin-guistico al quale appartengono, ..." In od leta 1963 se v celi deželi ni našel človek, ki bi toliko razumel italijanski jezik, da bi mu bilo jasno, da 3. člen deželnega statuta jasno in razločno določa: "Nella Regione le lingue friu-lana, slovena e tedesca sono parificate a quel-la italiana". Tu ni pod vprašajem zaščita slovenske manjšine, temveč je pod vprašajem ustavna zakonitost petdesetletnega zakonodajnega delovanja deželnega sveta. Trajna huda kršitev ustavnega predpisa je v bistvu pre-vratniško delovanje. Leta 1996 je Ustavno sodišče ponovilo v razsodbi št. 15 grajo avtonomni deželi Furlaniji-Julijski Benečiji, ker v
več kot tridesetih letih ni izdala predpisov, ki bi jih morala izdati na osnovi 3. člena deželnega statuta. Ze leta 1992 je Ustavno sodišče v razsodbi št. 62 opredelilo najnižjo raven varstva priznanih jezikovnih manjšin, ki izvira iz neposredne operativnosti 6. člena ustave, s sledečmi besedami: "Sulla base dei principi costituzionali e di diritto costituzionale ora descritti, non vi puo esser dubbio che la tutela di una minoranza linguistica ricono-sciuta si realizza pienamente, sotto il profilo dell'uso della lingua materna da parte di cias-cun appartenente a tale minoranza, quando si consenta a queste persone, nell'ambito del territorio di insediamento della minoranza cui appartengono, di non essere costrette ad adoperare una lingua diversa da quella materna nei rapporti con le pubbliche autorita". Upam, da je po teh besedah vsakomur jasno, kaj pomeni izraz "izenačiti" (parificare).
3. Ker se nisem nikoli odlikoval v matematiki, se mi samo medlo zdi, da ne more držati niti stavek "V naslednjih desetih letih se bo v vseh krajevnih upravah naše dežele upokojilo približno 1300 ljudi, ki bodo v glavnem nadomeščeni s tistimi 1300 danes zaposlenimi v štirih pokrajinah". Po mojem skromnem mnenju bi to lahko veljalo edino ako bi bilo tistih 1300 danes zaposlenih v štirih pokrajinah v povprečju deset let mlajših od tistih, ki se bodo v teh desetih letih upokojili.
Deželni svetnik Stefano Ukmar lahko takoj pripomore k rešitvi vprašanja ustavne zakonitosti s predložitvijo osnutka deželnega zakona, ki naj določi: "Sul territorio di insedia-mento delle minoranze linguistiche friulana, slovena e tedesca le lingue friulana, slovena e tedesca sono parificate a quella italiana".
Poslanka Tamara Blažina pa naj predloži osnutek ustavnega zakona, da predlagano besedilo postane 2. odstavek 3. člena deželnega statuta.
Samo Pahor
PISMA UREDNIŠTVU
Kam sodijo take izjave?
V soboto, 28. 2. 2015, je Primorski dnevnik objavil Odprto tribuno, v kateri poslanka Tamara Blažina govori o konfliktnosti v naši manjšini. Pri tem postavlja nekaj trditev, ki so, po moje, milo rečeno, vsaj ponesrečene in terjajo z njene strani pojasnila.
Piše namreč: »Nekatera nacionalistična in skoraj rasistična stališča do večinskega naroda raznih zamejskih »herojev v fotelju« so zame nesprejemjiva.« Poslanka v državnem parlamentu se torej na prezirljiv način obrača na pripadnike naše manjšine ne da bi navedla priimkov in imen. Poleg tega ne pove ničesar o vsebini stališč, ki jih ona označuje kot »nacionalistična« in »skoraj rasistična«.
Gospa Blažina! Zakaj nočete razkriti o čem je pravzaprav v teh stališčih govora in navesti osebe ter okoliščine v katerih naj bi pripadniki manjšine določene stvari povedali? Vas je mogoče strah, da bi v tem slučaju oznaki »nacionalistična« in »skoraj rasistična« ne vzdržali trezne presoje? Imejte toliko korajže, da nam pojasnite o kom in o čem pravzaprav govorite!
Takoj za zgornjim, poslanka Demokratske stranke napiše naslednji stavek: »Sprašujem se od kod tak negativni odnos do someščanov italijanske narodnosti in do italijanske države.« Tudi tukaj pove le njeno oceno (da je odnos negativen) glede neke zadeve; o vsebini pa ničesar! Tako bralcu popolnoma onemogoči vsakršno presojo. To si lahko dovoli osnovnošolček, ko v nalogi zapiše to mi je všeč in to ne, v nedolžnem prepričanju, da itak vsi mislimo enako kot on. Odrasla oseba, kaj šele zastopnik ljudstva v demokratično izvoljenem parlamentu pa ne sme predpostavljati enoumja! Zato, gospa Blažinova: pojasnite v čem, konkretno, je ta negativni odnos!
Albert Devetak
10
Četrtek, 5. marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
GLEDALIŠČE - Bebo Storti še nocoj v tržaški Mieli
Angažirana predstava o skrajnem liberalizmu
Igra Chicago Boys razkriva ozadje danes dominantne idelogije
Predavanje, totalno noro, s predavateljem v kopalni kadi (z vodo v njej), obutim v kavbojske škornje in s starinsko vojaško čelado z žebljem na glavi, za pomočnico pa pomanjkljivo oblečeno sek-si rusko dekle: to je Chicago Boys, predstava, ki jo je ustvaril Renato Sarti v sodelovanju z Bebom Stortijem in ki je od torka (zadnja ponovitev bo drevi, 5. marca) na sporedu v gledališču Miela na tržaškem nabrežju, in sicer v okviru abonmajskega programa alternativne scene gledališča Il Rossetti. Poleg Stortija v vlogi ciničnega, brezobzirnega, nasilnega predavatelja kapitalista nastopa Elena Novoselova.
Chicago Boys je naziv za skupino večinoma čilskih ekonomistov, ki so študirali na čikaški univerzi pod vodstvom Miltona Friedmana in ki so nato pod Pi-nochetovim režimom v Čilu uvedli skrajni gospodarski liberalizem, po navodilih iz ZDA, kot navajajo viri. Kasneje se je skrajni gospodarski liberalizem z ukinjanjem socialne države uveljavil kot dominantna ideologija, tako v razvitem kot v nerazvitem svetu. Predstava Renata Sar-tija, ki je predvsem družbeno angažiran gledališčnik, je stroga, neizprosna kritika skrajno liberalistične gospodarske politike in v nizu lekcij prikazuje njene tragične posledice, ki izvirajo iz cinizma in brezbrižnosti tistih, ki razpolagajo s finančnimi sredstvi in zasledujejo izključno dobiček. Za tako gospodarsko usmeritev
Bebo Storti s čilskim diktatorjem Pinochetom v ozadju; prav v Pinochetovem Čileju so ameriški ideologi neoliberalizma prvič v praksi eksperimentirali svojo ekonomsko doktrino, ki je nato postala dominantna v svetu
m. tomaiuoh
postane vse blago, tudi tisti naravni viri in dobrine, ki so najnujnejši za človeško preživetje. To pa pomeni, da si jih lahko nekdo prisvoji in jih daje drugim na razpolago samo proti plačilu in po lastni ceni. Sarti nazorno poudarja nasilnost, ki prežema bistvo takega pojmovanja, in jo izraža v predstavi v odnosu med preda-
KNJIŽEVNOST - V prihodnjih dneh
Daria Bignardi v Trstu, Kopru in Ljubljani
Televizijska voditeljica, novinarka in pisateljica Daria Bignardi bo v prihodnjih dneh obiskala Trst in Slovenijo. V soboto bo v tržaški knjigarni Ubik predstavila svoj najnovejši roman L'amore che ti meriti, ki je izšla pri založbi Mondadori. Srečanje v pasaži Tergesteo bo ob 18. uri, z avtorico se bo pogovarjala Sergia Adamo.
Ob izidu slovenskega prevoda njenega romana L'acustica perfetta -Popolna akustika, pa bo v ponedeljek, 9. marca, obiskala tudi Ljubljano in Koper. Knjigo, ki je izšla pri Mladinski knjigi, je prevedla Anita Jadrič. Ob 12. uri bo ljubezenski roman predstavila v knjigarni Konzorcij, kjer se bo z njo pogovarjal radijski voditelj Janko Petrovec. Ob 19. uri pa je pred-
videno še srečanje v koprskem Domu knjige, kjer bo pisateljico predstavila novinarka Neva Zajc. V obeh primerih bo poskrbljeno za tolmačenje.
vateljem in pomočnico, ki je uboga žrtev, pahnjena v prostitucijo in v milost in nemilost predana kapitalističnemu izkoriščevalcu.
Kakorkoli že, močno angažirana, a učinkovita predstava je prepričala gledalce, ki som se - sicer v malem številu -v torek zbrali v Mielinem gledališču. (bov)
Joe Hisaishi v Vidmu
Danes ob 10. uri se bo začela predpro-daja vstopnic za koncert, ki bo 23. aprila v videmskem gledališču Nuovo Giovanni da Udine odprl letošnji filmski festival azijskega filma Far east film festival. Gost večera bo legendarni japonski filmski skladatelj, pianist, režiser in pisatelj Joe Hisaishi, ki bo nastopil s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenia. Z gala koncertom se bo začela 17. izdaja Far East Film festivala. Japonski skladatelj bo letos prejel tudi nagrado za življenjsko delo Gelso d'Oro. Vstopnice so na prodaj na spletni trgovini Ticketone.it in pri pooblaščenih prodajalcih.
filmi@primorski.eu
GREMO V KINO
KONCERTI - Jutri v Portorožu oz. v soboto v Tolminu
Super Abba in Tinkara
V marcu v Ljubljani tudi koncerta Neishe in skupine Bajaga, v Sežano pa pride Severina
The search
Režija: Michael Hazanavicius
Igrajo: Bérénice Bejo, Annette Bening Nino Kobakhidze,
Nika Kipshidze in Maksim Emelyanov
Francija 2014
Ocena: ★★★
Kričanje, ustrahovanje, streljanje. Pod kroglami ruskega vojaka umre najprej mož in nato še njegova žena. Ob njiju stoji hčerka, ki v šoku pade na tla in od daleč se zdi, kot da je mrtva. V bližnji hiši devetletni fantek nemočno zre v usodo ubogih staršev in starejše sestre. V naročju drži bratca še dojenčka, ki je v tistem trenutku tako kot on izgubil mamo in očeta. Vso sceno snema z ročno kamero drug ruski vojak, ki se dela, kot da je tisti prizor nora igra.
Vojna, kot jo je francoski režiser Michael Hazanavicius iz Čečenije - pa čeprav po petnajstih letih - želel prikazati na filmskih platnih, da bi spomnil občinstvo, kaj se je takrat dogajalo navsezadnje ne tako daleč od Pariza, Berlina in Rima. Hkrati pa tudi opozoril, kaj se še danes ponavlja spet ne tako zelo daleč od nas, v Ukrajini. Francoski režiser latvijskega rodu, je tako posnel vojno zgodbo, katere protagonisti so predvsem otroci. Otroci in ženske, ki so se prav v Čečeniji izkazali kot najbolj pogumni - je še obrazložil francoski režiser glede filma, ki je tudi odprta kritika evropski zunanji politiki in njenemu mirovniškemu delovanju, takrat in danes. Film The Search (Iskanje) je v resnici remake Tragične odisejade Freda Zinnemanna, ki je film leta 1948 postavil med ruševine Berlina ob koncu druge svetovne vojne, kjer deček, ki je prepričan, da mu je vojna pobrala mamo in očeta, sreča dobrega vojaka in ne ve, da ga v resnici mama, ki je preživela vojno taborišče, išče po vsej Evropi. Z oskarjem nagrajeni francoski režiser Michael Hazanavicius, ki je pred dvema letoma opozoril nase s filmom The Artist, pa je Zinnemannovega vojaka nadomestil z žensko, Claire, ki dela za evropsko mirovniško organizacijo in se trudi, da bi Bruselj in svetovna javnost vzeli na znanje to kar se dogaja v Groznem. To vlogo je Hazana-vicius zaupal ženi Berenice Bejo.
Film je stal dvaindvajset milijonov evrov, snemali so ga kar šest mesecev. Scene so večinoma posnete v Gruziji in tudi velik del igralcev, poleg Bejojeve in Annette Bening, je Hazanavicius poiskal v tistem prostoru. (Iga)
Tudi Slovensko primorje bo v tretjem mesecu leta gostilo nekaj zanimivih glasbenih dogodkov. A poglejmo nekoliko bolj podrobno, kateri bodo najpomembnejši marčevski koncerti:
SUPER ABBA - Ze jutri, 6. marca (s pričetkom ob 20. uri) bo skupina Abba Stars Avditorij v Portorožu preplavila z odlično glasbo skupine Abba. Odmevale bodo torej uspešnice, zapisane z zlatimi črkami v zgodovini pop glasbe: Dancing queen in Mamma mia nad vsemi, a tudi Sos, Waterloo, Chiquitita, The winners takes it all, Fernando in še mnoge druge. Večne skladbe skupine Abba, v odlični interpretaciji kar osemčlanske zasedbe Abba Stars, bodo gotovo pričarale nepozaben večer. Člani skupine Abba Stars prihajajo iz Prage, zelo uspešno nastopajo že enajst let in več kot pet let kritiki skupino uvrščajo med najboljše Abba revival skupine; s številnimi nastopi doma in v tujini so prepričali ljubitelje skupine Abba in kritike, da so res odlični in si pridobili velik ugled. Koncert Abba Stars je resnično perfekt-na kopija legendarne skupine Abba. Vstopnice za koncert v portoroškem Avditoriju so sledeče: sedišče 15,00 €, študentje in upokojenci 14,00 €.
TINKARA KOVAČ V večnamenski dvorani šolskega centra v Tolminu bo dan kasneje, to se pravi v soboto, 7. marca (s pričetkom ob 19. uri) nastopila v naših krajih dobro znana Tinkara Kovač. Na odru ji bodo stali ob strani Tminski madrigali-sti za res neobičajen koncert. Tinkara bo predstavila svoje največje uspešnice, a pričakovati je tudi nekaj presenečenj. Gotovo bomo lahko znova prisluhnili skladbi Spet/Round And Round, s katero je zastopala Slovenijo na tekmovanju za Pesem Evrovizije po zmagi na slovenskem izboru Ema. Kmalu po nastopu na Pesmi Evrovizije je izdala novo pesem 2x2, ki jo je zapela tudi s Tomažem Klepačem in z Otroškim pevskim zborom OŠ Koper, in nato skladbo v italijanščini Cuori d'ossigeno, ki se je zavihtela na mnoge glasbene lestvice, tudi na italijanske. Pred-
prodajna cena za sedišče: 12,00 €.
NEISHA - Nekako istočasno (sicer s pričetkom ob 20. uri) bo v Ljubljani, točneje v Grand Hotelu Union prišlo do v intimnem vzdušju ekskluzivnega in akustičnega koncerta Neishe, ki se bo zgodil na predvečer dneva žena, torej v soboto, 7. marca. S svojim unikatnim nastopom in spremljevalno zasedbo se bo Neisha predstavila skozi izbor svojega obsežnega repertoarja. Od čustvenih izpovednih balad vse do razigranih energičnih uspešnic, pravim himnam radosti - vse to bo na njenem glasbenem meniju. Obeta se nam ekskluziven, nepozaben glasbeni večer, ki vabi, da ga preživite na najbolj romantičen način v izbrani družbi. Na odru bodo z Neisho še Boštjan Gradi-šek (bobni, tolkala, akustična kitara) in Mitja Novak (kitare, vokal). Vstopnice: sedišče 15,00 €.
BAJAGA - Teden dni kasneje, to se pravi v soboto, 14. marca (ob 21. uri) bo v ljubljanskem klubu Cvetličarna, po razprodanem lanskem koncertu v Križankah ob 30. obletnici skupine, koncert ene največjih pop rock skupin z območja nekdanje skupne države, skupine Bajaga i Instruktori. V več kot 30 letih obstoja zasedbe se je pevec, kitarist in avtor Momčilo Bajagic - Bajaga zapisal v srca številnih generacij ljubiteljev kakovostne pop in rock glasbe, v tem času pa je z Instruktori nastopil na več kot 2.500 koncertih in prodal več kot 3 milijone albumov. Na koncertu v Cvetličarni bomo lahko slišali mnoge uspešnice, ki jih je skupina pod taktirko Bajage ustvarila v 30. letih ustvarjanja in nastopov, med njimi zagotovo železne hite, kot so Zažmuri, Plavi Safir, Mu-zika na struju, Dobro jutro džezeri, 220 u voltima, Tamara, Sa druge strane jastuka, 442 do Beograda idr.
Vstopnice za koncert, na katerem se boste naužili dobre volje s prepevanjem vsem znanih uspešnic in začutili prave emocije, so že naprodaj. Cene od 15,00 do 19,00 €.
SEVERINA - Najbolj vroče ime na Balkanu ostaja Se-verina, ki je izredno popularna tudi na slovenski obali in na Primorskem nasploh, tako da so jo znova povabili v naše kraje. Koncert hrvaške pop zvezdnice bo namreč v Prireditvenem šotoru Terminala Sežana v petek, 27. marca (od 22. ure dalje) v okviru pobude Pomladno Krasovanje. Tokrat bo Se-verina nastopila v družbi Učiteljic. V tej navezi je nastala zadnja uspešnica Severine Generale, ki jo bomo gotovo slišali tudi v Sežani. Nedvomno tudi tokrat Severina s svojim vselej energičnim nastopanjem ne bo zatajila. Vstopnice so v predprodaji po zelo ugodni ceni 15,00 €. (I.F.)
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 5. marca 2015
11
POLITIKA - Potem ko je Grillo izrazil pripravljenost na dogovarjanje
Plahi in omejeni poskusi dialoga med G5Z in DS
Tudi Berlusconi mehča opozicijo - Spor v vladni večini okrog ukrepov proti korupciji
RIM - Kaže, da voditelj Gibanja petih zvezd Beppe Grillo namerava spremeniti svojo politično strategijo. Če je doslej odklanjal vsakršno dogovarjanje z drugimi političnimi strankami, pa se je zdaj pripravljen pogovarjati z vsemi političnimi silami, »tudi z Demokratsko stranko«, glede dveh vprašanj, in sicer o možnosti uvedbe t. i. državljanskega dohodka ter o reformi državne ra-diotelevizije RAI. To je Grillo povedal v intervjuju, ki ga je včeraj objavil milanski dnevnik Corriere della Sera.
Izjave bivšega komika so naletele na nekatere pomembne pozitivne odzive. Prvak stranke Levica, ekologija in svoboda Nichi Vendola je včeraj dopoldne twittnil: »RAI državljanov in ne strank. Minimalen dohodek proti revščini. V parlamentu možna večina. Na delo. Zdaj.«
A tudi iz vrst DS premierja Mattea Ren-zija je bilo slišati nekaj pozitivnih reakcij. Ministrica za reforme Maria Elena Boschi je ugotovila, da so dialog doslej zavračali Grillovi privrženci. Naravnost navdušeno se je odzval predstavnik notranje levice Pippo Civati. Poudaril je, da je tudi sam podpisnik zakonskega predloga za reformo radiotelevizije RAI, ki je zelo podoben predlogu G5Z. Vodja skupine DS v poslanski zbornici Roberto Speranza pa je z zadovoljstvom ugotovil, da se pripadniki G5Z končno »spuščajo s strehe«. To je sicer Grilla zbodlo. V v svojem blogu je po tem zanikal, da bi G5Z spreminjalo svojo linijo.
Medtem se nekoliko mehča tudi opozicija, ki jo stranka Naprej Italija izvaja po prelomu t. i. dogovora iz Nazarena. Strankina skupina v poslanski zbornici je namreč včeraj sklenila, da ne bo zapustila seje ob sklepnem glasovanju o reformi senata, kot je to naredila ob glasovanju posameznih členov zadevnega ustavnega zakona.
A če nekoliko popušča napetost med vladnimi in opozicijskimi silami, pa se pojavljajo novi spori znotraj same vladne koalicije. Kamen spotike je zakonski paket proti korupciji. Pravosodni minister Andrea Orlando iz vrst DS je predlagal znatno posticipacijo zastaranja kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo. Toda s tem se ne strinjajo sredinci AP, ki so v pravosodni komisiji poslanske zbornice glasovali proti zadevnim popravkom, tako da je obravnava zakonskega ukrepa v zbornici odložena.
Prvak Gibanja petih zvezd Beppe Grillo (levo) ter premier in vodja Demokratske stranke Matteo Renzi
arhiv
TEHNOLOGIJA - Širokopasovne povezave
Vlada sprejela načrt za obsežne naložbe v internetno infrastrukturo
RIM - Vlada je na svoji torkovi seji sprejela šest milijard evrov vreden načrt za posodobitev internetne infrastrukture in povečanje dostopa do širokopasovnega interneta. Italija namerava z načrtom, ki ga je ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi označila za digitalno revolucijo, razširiti širokopasovni dostop do interneta do leta 2020 v skladu s cilji Digitalne agende EU.
Ta korak predstavlja tudi odgovor na slab položaj Italije na področju širokopasovnih povezav v primerjavi z drugimi državami članicami EU.
Lani objavljeno poročilo ameriške svetovalne hiše Akamai je ugotovilo, da je Italija na področju hitrosti in-ternetnih povezav v skupini držav v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki zasedla šele 48. mesto.
Digitalna agenda zastavlja visoke cilje glede širokopasovnih povezav. Vsi državljani EU naj bi imeli do leta 2020 širokopasovni dostop s hitrostjo 30 megabitov na sekundo (Mbps), od tega pa naj bi bila vsaj polovica evropskih gospodinjstev naročena na hitrost 100 Mbps.
Ministrica za gospodarski razvoj Federica Guidi
MIGRANTI - Frontex: Število migrantov v EU se je v 2014 skoraj potrojilo
Pred obalo Sicilije rešili skoraj tisoč ljudi, v nekem čolnu pa so našli tudi deset mrtvih
RIM - Pred obalo Sicilije je nek tanker z gumijastega čolna včeraj rešil 439 migrantov, našli so tudi deset mrtvih beguncev. Nek drugi tanker je prav tako pred obalo Sicilije rešil 200 beguncev.
Na Sicilijo so sicer včeraj pripeljali okoli tisoč imigrantov, ki so jih v preteklih reševalnih akcijah rešili na območju Sredozemskega morja. Večino beguncev so na krov sprejele ladje italijanske obalne straže.
Agencija EU za nadzor zunanjih meja Frontex je medtem včeraj sporočila, da se je število migrantov, ki prihajajo v Evropsko unijo, v letu 2014 v primerjavi z letom pred tem skoraj potrojilo. To je šlo predvsem na račun beguncev, ki bežijo iz Sirije.
Po podatkih Frontexa je v unijo lani vstopilo okoli 280.000 migrantov, v letu 2013 pa okoli 100.000. "Lani so bili na mejah najštevilnejši državljani Sirije in vemo, pred čim bežijo," je ob tem dodala tiskovna predstavnica frontexa Ewa Moncure.
Razlogov za dramatičen porast migracij je sicer več - "dramatične razmere v Siriji, Eritreji, Južnem Sudanu, DR Kongo in Iraku v kombinaciji z dejstvom, da je Libija de facto propadla država brez delujočih organov pregona", je še pojasnila. K temu je dodala še dogodke, povezane s krepitvijo skrajne Islamske države (IS).
"To je ustvarilo idealne pogoje za tihotapce ljudi, ki nekaznovano delujejo iz Libije," je še pojasnila in navedla podatek, da je Libija postala glavna izstopna točka za prebežnike, namenjene v Evropo. Iz te severnoafriške države se jih je lani proti Evropi čez Sredozemsko morje podalo kar okoli 170.000, v glavnem v smeri proti Italiji.
Senat sprejel zakon o ekoloških kaznivih dejanjih
RIM - Senat je včeraj sprejel zakonski osnutek o ekoloških kaznivih dejanjih. Za njegovo odobritev je glasovalo 165 predstavnikov Demokratske stranke, Levice, ekologije in svobode, Nove desne sredine in Gibanja petih zvezd, proti se je izreklo 49 senatorjev iz vrst des-nosredinske opozicije, 18 pa je bilo vzdržanih. Zakonsko besedilo se zdaj vrača v poslansko zbornico za dokončno potrditev.
Zakonski ukrep uvaja novo vrsto kaznivih dejanj, kot so onesnaževanje okolja, ekološka katastrofa, prekupčevanje z radioaktivnim materialom, preprečevanje nadzora, neizvajanje bonifikacije ipd. Za storilce, ki popravijo povzročeno škodo, je predvideno znižanje kazni.
Veronski župan Tosi naj bi zapustil Severno ligo
BENETKE - Vse kaže, da župan Verone Flavio Tosi namerava prelomiti s Severno ligo Mattea Salvinija. Včeraj je prišlo do pomembnega koraka v tem smislu. Predsednik Lige Venete Luca Bag-gio, ki je sicer Tosijev somišljenik, je namreč v deželnem svetu Veneta ustanovil svojo svetniško skupino. »Teženje na desno Mattea Salvinija mi ni všeč. Podpiram Flavia Tosija,« je pojasnil Baggio.
Papež Frančišek: Starejši ljudje niso vesoljci
VATIKAN - Papež Frančišek je ob svoji včerajšnji splošni avdienci vernike pozval, naj spoštujejo starejše, ki da jih ne smejo obravnavati kot »vesoljce«. Kot je še opozoril, je zanemarjanje starejših smrtni greh.
»Starejši niso vesoljci,« je 12.000verni-kom na splošni avdienci dejal Frančišek in dodal, da bomo slej ko prej vsi stari in smo si torej enaki. »Družba, ki zavrže starejše, nosi v sebi virus smrti,« je opozoril. »Kjer se starejših ne spoštuje, tudi ni prihodnosti za mlade,« je poudaril in opozoril, da če se ne naučimo skrbeti za in spoštovati starejših, »bodo tudi z nami enkrat ravnali enako«. Kot je ocenil, se je v zadnjih desetletjih življenjska doba podaljšala, a človeško srce se v tem času ni dovolj razširilo, da bi sprejelo leta, ki so bila dodana življenju. Frančišek je še poudaril, da se uspešnost družbe meri tudi s tem, kako ravna s starejšimi in kakšno mesto jim namenja v skupnosti. Obsodil je moderno družbo, ki potihoma odrinja starejše.
ZLATO
(999,99 %%) za kg
34.784,53 -139,28
SOD NAFTE
(159 litrov)
60,50 $ -0,85
EVRO
1,1124 $ -0,40
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
4. marca 2015
evro (povprečni tečaj) valute	4. 3. 3. 3.
Na morju rešeni migranti prihajajo na Sicilijo
ansa
ameriški dolar japonski jen bolgarski lev češka krona danska krona britanski funt madžarski forint poljski zlot romunski lev švedska krona švicarski frank norveška krona hrvaška kuna ruski rubel turška lira avstralski dolar braziljski real kanadski dolar kitajski juan indijska rupija južnoafriški rand
1,1124 133,15
1,9558 27,464 7,4575 0,72590 306,47 4,1727 4,4555 9,2379 1,0694 8,6145 7,6600 68,6340 2,8317 1,4191 3,2999 1,3922 6,9734 69,2626 13,1071
1,1168 133,74
1,9558 27,453 7,4533 0,72760 305,07 4,1582 4,4563 9,2765 1,0736 8,6095 7,6720 69,5600 2,8296 1,4288 3,2536 1,3981 7,0043 69,1544 13,1696
/	ŠPORT	Četrtek, 5. marca 2015	80
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
Delavci tržiške družbe Seaway podali odpoved
»Zadnjo jadrnico smo dokončali avgusta, nakar se je zgodil polom: od lanske jeseni nismo več videli niti ficka. Mirili so nas, češ da že podpisujejo nove pogodbe, a to so bile same laži,« je za Primorski dnevnik povedal eden izmed nekdanjih zaposlenih pri Seaway Technologies, tržiškem podjetju, ki je del slovenske skupine Seaway in hkrati tudi žrtev njenih hudih finančnih težav. Kot so v teh dneh poročali številni mediji, se je za družbo Seaway Yachts uradno začel stečajni postopek, potaplja pa se tudi družba Seaway Design, ki je lastnica podjetja s sedežem v Tržiču. V njem je bilo še do pred kratkim zaposlenih 24 ljudi, ki pa so v prvih dneh februarja podali odpoved iz krivdnih razlogov delodajalca.
»Proizvodnja je zastala že septembra 2014. Avgusta smo izdelali še zadnje plovilo, prototip jadrnice Shipman 59, ki so jo predstavili na sejmu v Cannesu, nato pa nič več. Za nas delavce se je v naslednjih mesecih začelo obdobje izrednega dopusta in nato dopolnilne blagajne. Denar bi morala priskrbeti družba, a tega ni storila, čeprav nam je vodstvo to zagotovilo. Poverjeni upravitelj Fabrizio Korošec in direktor Bogdan Topic nista držala besede,« je vzrok, zaradi katerega je 5. februarja skupaj z ostalimi zaposlenimi pri tržiški družbi Seaway Technologies dal odpoved, opisal naš sogovornik, ki želi ostati anonimen.
Zaposleni so za pomoč zaprosili tudi sindikat CGIL: preko njegovega pravnega urada, nam je potrdil sindikalist Li-vio Menon, bodo skušali doseči izplačilo plač za oktober, november, december in januar, trinajsto plačo ter prispevke za socialno varstvo, ki jih družba med avgustom in januarjem ni poravnala. »Dvomim, da nam bodo vrnili vse, kar nam pripada. Nekaj naj bi dobili od zavoda Inps, ostalo je po mojem mnenju izgubljeno, saj ni v tržiški proizvodni hali ničesar, kar bi lahko zarubili,« je dejal nekdanji delavec družbe Seaway Technologies, po katerem njemu in ostalim kolegom ne preostane drugega, kot da počakajo na razplet dogodkov. Na pojasnila in natančne informacije pa čaka tržiški industrijski konzorcij; direktor Gianpaolo Fontana pravi, da jim ključev proizvodne hale družba še ni vrnila.
Tudi tržiški del zgodbe nekoč zelo
Hala tržiške industrijske cone, v kateri je do pred kratkim za podjetje Seaway delalo 24 ljudi
bonaventura
uspešnega slovenskega proizvajalca plovil, ki sta ga zasnovala brata Jakopin, se torej klavrno zaključuje. V Tržič je družba Seaway prišla pred sedmimi leti, ko je v industrijski coni Ližerc zgradila veliko in sodobno opremljeno ladjedelnico. Začela se je kriza in naložba se ni obnesla, saj so halo nekaj let kasneje prodali družbi Monte Carlo Yachts. Družba Seaway Technologies se je nato preselila v manjšo halo v Ulici Consiglio D'Europa v Tržiču in odslovila večino zaposlenih: od začetnih 80 jih je »preživelo« le 24.
Po poročanju slovenskih medijev se brata Japec in Jernej Jakopin od finančnih težav družbe Seaway distancirata. Pred časom sta v izjavi za javnost pojasnila, da sta bila od septembra lani izločena od upravljavskega, poslovnega in strokovnega dela skupine Seaway, povedala pa sta tudi, da se je njena agonija začela ravno z naložbo v Tržiču. Ob likvidnostnih težavah skupine in ogroženosti številnih delovnih mest so pozornost javnosti v zadnjih časih pritegnile tudi domnevne nepravilnosti pri porabi evropskega denarja in drugi sumljivi posli, ki jih preiskujejo kriminalisti nacionalnega preiskovalnega urada. (Ale)
GORICA - Do konca leta
Dopolnilna blagajna za delavce podjetja ITE
Na sedežu dežele Furlanije Julijske krajine so prejšnji teden podpisali dogovor o uvedbi izredne dopolnilne blagajne za delavce goriške zadruge ITE. To je prav gotovo dobra novica za petdeseterico delavcev, katerih delovna mesta visijo na nitki, saj se je za zadrugo januarja začel postopek prisilne likvidacije.
»Izredna dopolnilna blagajna velja retroaktivno, in sicer od 16. januarja. Delavci naj bi bili "na varnem" do konca leta; upamo, da vlada med tem časom ne bo spremenila pravil igre,« je povedal predstavnik sindikata FIOM CGIL Livio Menon, po katerem bodo vsebino dogovora o dopolnilni blagajni zaposlenim pojasnili na današnji skupščini. »Za delavce, ki se bodo ta-
ko odločili, predvideva dogovor tudi uvedbo mobilnosti na prostovoljni podlagi,« je pojasnil Menon.
Po njegovih besedah se za prevzem dela dejavnosti goriške zadruge ITE zanima že več podjetij oz. zadrug. »Kaže, da je likvidacijski upravitelj že prejel več kot eno prošnjo, kar daje upanje, da bodo delavci lahko ohranili službo,« je dejal Menon, po katerem so bili nekateri zaposleni pri zadrugi ITE brez plače od lanskega aprila, drugi pa od maja. »Prošnjo za vračilo neizplačanih plač bodo morali vložiti pri likvidacijskem upravitelju, druga možnost pa je ta, da zaprosijo za izplačilo zadnjih treh plač in odpravnine pri zavodu Inps,« je pristavil sindikalni predstavnik. (Ale)
GORICA - Občina
Na prostem spet spi petdeset beguncev
Priseljenci v parku
»Danes je v goriški občini kar 51 ljudi, ki spijo na prostem. Glavna skrb institucij, ki se s tem problemom ukvarjajo, pa zaradi pritiskov Demokratske stranke ni potreba, da bi tem ljudem priskrbeli streho nad glavo, ampak le to, da zaprejo bivši center CIE.« Goriški župan Ettore Romoli se je ponovno oglasil v zvezi s problemom števila afganistanskih in pakistanskih prosilcev za azil v Gorici, katerih število še vedno narašča. 2. marca je v mestu bilo 273 beguncev, 51 izmed njih pa ni imelo zagotovljenega prenočišča. Zaradi tega se v mestnih parkih, pa tudi pri Soči in drugod ponovno množijo zasilna zatočišča, mnogi občani pa protestirajo in se zgražajo nad tem, da pre-bežniki puščajo za sabo odpadke.
Romolija je razjezila novica, da so del prebežnikov, ki so jih januarja namestili v prostorih bivšega centra za nezakonite priseljence CIE, poslali v drugi sprejemni center izven dežele FJK, čeprav je v Gorici še veliko ljudi, ki jim nihče ne zagotavlja primerne nastanitve. »Ta odločitev ni temeljila na logiki, ampak na ideologiji,« meni Romoli.
Medtem se v občini Sovodnje pripravljajo na sprejem skupine prosilcev za azil, ki jih prefektura namerava nastaniti v bivši vojašnici v Gabrjah. V sredo, 11. marca, ob 20.30 bo v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovod-njah potekalo javno srečanje, na katerem bo tekla beseda o vprašanju begunstva. Predaval bo direktor tržaškega Konzorcija za solidarnost Gian-franco Schiavone.
Kulturni center Lojze Bratuž
Združenje cerkvenih pevskih zborov
KONCERTNA SEZONA 2014-2015
ŠTIRJE PIANISTI ZA DVA KLAVIRJA
Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev, Giuseppe Guarrera
Na sperdu: W.A. Mozart, B. Smetana, C. Debussy, S. Rachmaninov, J. Brahms, G. Rossini
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ Petek, 6. marca 2015, ob 20.30
Rezervacija in nakup vstopnic vsak dan med 8.30 in 12.30 ali po tel. 0039 0481 531445 - info@centerbratuz.org
TRŽIČ - Velika gmotna škoda v pubu Tiki Taka
Zbežali skozi zid
V notranjost so vlomili skozi streho in s silo odprli več naprav za igranje video-pokra
Porušili so betonski zid in zatem zbežali iz puba Tiki Taka v Ulici Grado v Tržiču, v katerem so izpraznili več naprav za igranje video-pokra. Do tatvine je prišlo v noči s ponedeljka na torek. Neznani tatovi so v notranjost puba vlomili skozi streho, s katere so odstranili cementno ploščo. Zatem so s silo odprli vse naprave za igranje video-pokra; iz lokala so odnesli tudi napravo za zamenjavo bankovcev v kovance, in sicer tako, da so porušili del betonskega zidu puba in skozi luknjo zbežali v prostore podjetja Le mille bolle blu, v katerem prirejajo praznike za otroke in rojstnodnevne zabave; iz omenjenih prostorov so izstopili skozi stranska vrata in nazadnje izginili neznano kam. Tatovi so ukradli nekaj tisoč evrov gotovine. Veliko večja je škoda, ki so jo pustili za sabo. Lastniki lokala bodo morali popraviti zid in strop, kar nekaj dela bodo imeli tudi s čiščenjem, saj je prah prekril notranjost puba. Prizorišče tatvine so si ogledali tržiški karabinjerji, ki vodijo preiskavo. Nedvomno gre za delo profesionalcev, ki so imeli do potankosti pripravljeni načrt.
Luknja, skozi katero so tatovi zbežali
bonaventura
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 5. marca 2015
13
GORIŠKA - Na štiridnevni obisk so prišli v okviru projekta združenja 47/04
Madžarski dijaki v krajih spomina
Med ogledom ostalin prve svetovne vojne so jih spremljali dijaki slovenskih licejev, ki se aprila odpravljajo na Madžarsko
Skupina madžarskih višješolcev se je v začetku tedna mudila na Goriškem, kjer je s pomočjo dijakov slovenskega licejskega pola iz Gorice odkrivala sledi prve svetovne vojne v naših krajih.
»Obisk je vključen v projekt La Guerra degli altri, ki ga vodi društvo 47/04 in ga je finančno podprla dežela. V okviru projekta si prizadevajo za vzpostavitev sodelovanja med šolami iz Furlanije Julijske krajine ter šolami iz Debrecena na Madžarskem in mesta Oradea v Romuniji, kjer sicer ravno tako živi številčna madžarska skupnost,« pojasnjuje prof. Peter Černic, ki je koordinator projekta na slovenskem licejskem polu. Po njegovih besedah je v nedeljo prispela na Goriško skupina dijakov iz Madžarske. S slovesnim sprejemom so jih pričakali na Gradini, potem pa so se mladi odpravili do družin, ki so jih gostile.
»V ponedeljek v dopoldanskih urah so si naši dijaki skupaj z madžarskimi sovrstniki ogledali Grmado, popoldne pa ostaline prve svetovne vojne na Vrhu, Debeli griži in Mar-tinščini, kjer je nekaj spomenikov posvečenih ravno madžarskim vojakom in honvedom,« pravi Peter Čer-nic in pojasnjuje, da so v ponedeljek vlogo vodičev po krajih spomina imeli dijaki zadnjega letnika klasičnega liceja Primož Trubar, sicer pa pri projektu v prvi osebi sodelujejo dijaki tretjih razredov slovenskega humanističnega, znanstvenega in klasičnega liceja.
Dijaki so si v torek ogledali Kobarid z znamenitim muzejem prve svetovne vojne, zatem so se z avtobusom odpravili v Ragogno na Vi-demskem, kjer je prvi svetovni vojni ravno tako posvečen muzej. V sredo so goriški licejci skupaj z dijaki iz Madžarske opravili nekaj skupnih dejavnosti, zatem pa so se Madžari vrnili domov. »Naši dijaki pa se bodo na tridnevni obisk na Madžarsko odpravili 19. aprila,« napoveduje Černic in pojasnjuje, da goriški dijaki sodelujejo pri projektu že od januarja; od takrat je bilo na sporedu več popoldanskih delavnic. Dijaki
Dijaki iz Madžarske in Gorice pred italijansko vojaško kostnico v Kobaridu (desno); postanek med
madžarskim
spomenikom v Martinščini (spodaj)
fotop.č.
GORICA
Za začetek na potezi
V Kulturnem domu v Gorici se v soboto, 7. marca, ob 20.30 s predstavo Trieste, Cecchelin e dintorni začenja 20. gledališki festival Un castello di... musical & risate, ki ga prireja združenje Ter-zo teatro. V soboto bo nastopil tržaški igralec Alessio Colautti, ki je dobro poznan tudi med goriškimi ljubitelji gledališča. Po uvodni predstave se bodo komedije zvrstile do 9. maja, nastopile bodo skupine iz Palmanove z igro Perfavo-re ammazzatemi la moglie!, iz Trsta - Cec-co Beppe Brontolon, iz Trenta - L'anatra all'arancia, iz Vicenze - Ed è sempre va-rietà, iz Cesene - Prendimi sul serio in spet iz Vicenze - L'ex marito in busta paga.
petih razredov klasičnega in znanstvenega liceja so se na primer učili raziskovanja spomina s posebnim poudarkom na pripovedovanju zgodb na prizoriščih zgodovinskih
dogodkov, kar omogoči emotivni stik z obravnavami temami. Celoten projekt je združenje 47/04 uresničilo s prispevkom dežele Furlanije Julijske krajine.
Spoznavanje krastač ob Doberdobskem jezeru
Zadruga Rogos prireja v soboto, 7. marca, ob 18. uri predavanje o krastačah, žabah, pup-kih in ostalih dvoživkah, ki živijo v Doberdobskem jezeru. Spregovorila bo izvedenka Gaia Fior iz združenja Tutori stagni. Posebno pozornost bo namenila krastačam, ki se v tem letnem času selijo iz gozdov k jezeru, kjer se parijo. Enournemu predavanju bo sledil dvorni večerni sprehod okrog jezera, kjer bodo opazovali krastače v svojem naravnem okolju. Priporočajo primerno obutev, obiskovalci naj imajo s seboj tudi žepno svetilko. Za udeležbo je treba odšteti pet evrov, otroci plačajo polovično ceno. Zaželena je rezervacija na telefonski številki 333-4056800 ali na naslovu elektronske pošte inforogos@gmail.com.
DOBERDOB - Na sedežu kulturnega društva Jezero
V znamenju petja in glasbe
Večer oblikovali mladinski zbor Anakrousis, flavtistka Ivana Nanut in glasbenik avstralskega rodu Martin OLoughlin
Na sedežu društva Jezero v Doberdobu so v nedeljo priredili prijeten kulturni in glasbeni večer. Prireditev je s pesmijo I sing you a song uvedel mladinski mešani pevski zbor Anakrousis pod vod-
stvom Jarija Jarca.
Po pozdravu društvene podpredsednice Magde Prinčič in doberdobske-ga župana Fabia Vizintina je zbor zapel še dve pesmi: slovensko popevko Na vrhu
nebotičnika in sakralno skladbo Bogoro-dine djevo. V nadaljevanju se je prepletalo prebiranje pesmi Iga Grudna, recitirali sta jih nižješolki Tina in Mateja, ter prečne flavte, na katero je ob spremljavi kla-
Mladinski zbor Anakrousis (levo); udeleženci večera (desno)
bumbaca
virja Federica de Stefanija igrala Valentina Nanut. Za presenečenje je poskrbel glasbenik avstralskega rodu Martin O'Loughlin, ki je zaigral na »didgeridoo«, glasbilo avstralskih aboriginov, pri katerih se je tudi sam učil. O'Loughlin, ki med drugim uči psihologijo na univerzi v Novi Gorici, je povedal, da dobijo Aborigi-ni »didgeridoo« v naravi; gre namreč za eukaliptovo deblo, ki so ga izdolbli termiti.
Večer je sklenil zbor Anakrousis s skladbo Torpedo blu, rusko narodno Ka-linka in popevko Mister Sendman, ki jo je priredil sam pevovodja. Po dolgem aplavzu je zbor zapel še pesem Žabe. Ob zaključku se je Prinčičeva zahvalila vsem nastopajočim in občinstvu; večer je povezovala višješolka Lara Colja. Ob zaključku so imeli udeleženci še priložnost obnoviti društvene članske izkaznice.
Magda Prinčič
bumbaca
14
Četrtek, 5. marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
GORICA - Danes predstavitev monografije o Rudolfu Saksidi
Slikar pravljičar
V palači Attems Petzenstein na Kornu bo danes, 5. marca, ob 18. uri predstavitev monografije Rudolf Saksida pittore cantastorie / slikar pravljičar, s katero Društvo za umetnost KONS zaključuje projekt posvečen Saksidi ob 100-letnici rojstva in 30-letnici smrti. Obsežno publikacijo uvaja poglobljeno kritično besedilo Joška Vetriha, ki je prispeval tudi dokumentacijo o umetniku, medtem ko je Giulia Giorgi uredila katalog. Zbranih je skoraj 400 del, od slik do lesorezov in risb, od grafičnega oblikovanja do uporabne umetnosti. Vsebino monografije bosta v čezmejni muzejski navezi orisala kustosa umetniških zbirk Pokrajinskih muzejev v Gorici oz. Goriškega muzeja Saša Quinzi in Katarina Brešan. Predstavitev bo priložnost, da se Rudolfa Saksido
(1913- 1984) postavi ob bok drugim umetnikom, od Giacoma Balle (1871-1958) s sliko Manifestazione interventista, ki je trenutno razstavljena v muzejih v grajskem naselju, do Goričanov Raoula Cenisija (1912-1990), s predstavitvijo še neobjavljenega plakata iz leta 1946 in Rafaela Nemca (1914-1993), ki se je izučil v Benetkah pod vodstvom Guida Cadorina, njegovo umetniško delovanje pa je povezano s povojno obnovo slovenskega dela Goriške. Monografijo Rudolf Saksida pittore cantastorie / slikar pravljičar je izdalo kulturno društvo za umetnost KONS s podporo Dežele Furlanije Julijske krajine in Pokrajine Gorica. Monografija je nastala ob dveh an-toloških razstavah, ki sta bili postavljeni v goriških Pokrajinskih muzejih oz. v tržaški palači Costanzi.
Rudolf Saksida se je rodil v Gorici leta 1913, v njegovi življenjski usodi pa se zrcalijo dramatični dogodki 20. stoletja: ob izbruhu prve svetovne vojne sta se z materjo zatekla v Ljubljano, medtem ko je bil oče vpoklican v vojsko. Po povrat-ku v rodno mesto in vzpostavitvijo fašizma je Saksida obiskoval italijanske šole; kasneje, med drugo svetovno vojno, je postal tudi oficir italijanske vojske. V tridesetih letih se je spoprijateljil s someščanom Tulliom Cralijem, ki ga je uvedel v svet futurizma in aeroslikarstva. Sodelovanje s Cralijem je botrovalo k temu, da je Saxida - tako se je podpisoval v tem obdobju - leta 1942 sodeloval na XXIII. beneškem bienalu in da je začel razstavljati na deželni ravni. Po koncu vojne se je Saksida vrnil v Gorico, a je bil brez-
Saksidovo delo
fotop.d.
poseln; oddaljil se je tudi od poetike futurizma. Naposled je začel poučevati na slovenskih šolah, leta 1947 v Kopru, od leta 1955 pa v Trstu. Po upokojitvi leta 1981 se je vrnil v Gorico. V povojnem obdobju se je lahko nemoteno posvetil slikarstvu. Poenostavil je kompozicije in slikam dal pridih začaranosti in negibnosti, tako da so njegova dela
vzporejali s Spacalovim magičnim realizmom, Tullio Crali pa je Saksido posrečeno označil za »slikarja pravljičarja«. Učiteljska služba mu je omogočila, da je živel samostojno, včasih celo odmaknjeno od družbenega in umetniškega dogajanja. Tudi zato je v slikarstvu razvil tematike, povezane s svetom sanj in domišljije.
NOVA GORICA - Pobuda o pro bono ambulanti
Bo Novogoričanom brez zdravstvenega zavarovanja pomagala čezvesoljska cerkev?
voditi projekt, od občine pa pričakuje, da bo zagotovila ustrezne prostore. Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja, ki jo na Goriškem zastopa Jugova, ima korenine v vseslovenskih ljudskih vstajah, ki so pred časom združevale množice v večjih slovenskih mestih.
Ustanovitev pro bono ambulante pozdravljajo tudi na novogoriški mestni občini, kjer še najbolj uresničljivo
možnost za prostorsko umestitev vidijo v bodočem humanitarnem centru. Občina je namreč lani na dražbi od družbe Primorje v stečaju kupila objekt prav z namenom, da v njem vzpostavi prepotrebni humanitarni center. Toda za ureditev prostorov v letošnjem proračunu namenja le 38.000 evrov. »Glede na to, da so potrebni določeni posegi v nepremičnino ter glede na finančno situacijo občine, ne moremo
napovedati, kdaj bi bila možna oddaja prostorov. Podpora občine pro bono ambulanti je sicer možna tudi v okviru javnih razpisov občine,« ugotavljajo na občinskem oddelku za družbene dejavnosti, kjer še dodajajo, da bo občina še v tem mesecu sklicala sestanek glede vzpostavitve pro bono ambulante z vsemi institucijami in organizacijami, ki so izrazile pripravljenost sodelovanja pri projektu. (km)
Bodoči humanitarni center
V Novi Gorici se po zgledu drugih slovenskih krajev ogrevajo za zamisel o vzpostavitvi pro bono ambulante. Gre za ambulanto, ki bi jo lahko koristile osebe brez zdravstvenega zavarovanja. Teh pa na Goriškem ni malo: po podatkih območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje konec lanskega leta zdravstvenega zavarovanja ni imelo sklenjenega 427 oseb, okoli 1200 oseb pa je imelo blokirano zdravstveno kartico zaradi neplačanih prispevkov. Pobuda o pro bono ambulanti, ki naj bi jo uredili v prostorih novogoriškega zdravstvenega doma, ni nova, na eni od zadnjih sej novogori-škega mestnega sveta jo je podala tudi svetnica Tanja Pipan (SD). S tem se načeloma strinjajo tako na občini kot v zdravstvenem domu, vendar slednji opozarjajo, da pri njih prostora za dejavnost nimajo. »Pozdravljamo pobudo, da občina organizira pro bono ambulanto, toda prostorska stiska nam v tem trenutku ne omogoča oddaje dodatnih prostorov za nove programe, saj v tem trenutku nimamo dovolj prostora niti za obstoječe ambulante splošne medicine,« so bili jasni v novogo-riškem zdravstvenem domu, kjer pa tudi dodajajo, da se njihovi zdravniki v ambulantah in patronažne sestre na terenu srečujejo s prebivalci, ki živijo v težkih socialnih razmerah in ne morejo plačevati stroškov zdravstvenega zavarovanja. »Velikokrat se že v obstoječih ambulantah opravi storitve pro bono s strani naših zdravstvenih delavcev. Pričakujemo, da bodo v ta pro-
fotok.m.
jekt vključene tudi humanitarne organizacije, ki delujejo v našem okolju, ter center za socialno delo in s skupnimi močmi uredili prostore, mi smo pa pripravljeni priskočiti na pomoč s potrebnimi informacijami glede opravljanja zdravstvene dejavnosti in ponuditi kontakte zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, ki bi bili zainteresirani za to delo«, so v zdravstvenem domu ponudili roko projektu.
Kako takšni projekti delujejo drugod? Pro bono ambulanto so pred enim letom dobili v Kopru, v prostorih zdravstvenega doma, ki se nahaja v središču mesta. Ambulanto vodi zdravnik, pomaga mu medicinska sestra, v projekt so se prostovoljno vključili tudi drugi zaposleni v omenjenem zavodu. Ambulanta je odprta enkrat tedensko, in sicer štiri ure. Stroški ambulante so minimalni, lani so znašali 500 evrov. Od lanskega aprila do letošnjega januarja so obravnavali 100 pacientov. V Kopru ugotavljajo, da je pri projektu zelo pomembno sodelovanje Centra za socialno delo, saj pacienti poleg zdravstvene oskrbe potrebujejo tudi socialno pomoč.
Na seji občinskega odbora za socialno varstvo in zdravstvo je novo-goriška mestna svetnica Ana Jug (Go-riška.si) predstavila ustanovitev Pro Bono ambulante v okviru projekta Hiše dobrot za celotno severnoprimor-sko regijo. Hiša dobrot kot pravna oseba pod okriljem verske skupnosti Čezvesoljska Zombi Cerkev blaženega zvonjenja (ČZCBZ) je pripravljena
GORICA - Na pokrajini predavanje o večjezičnosti
Spoznaj jezik soseda
Prof. Tilbert Stegmann je velik zagovornik večjezičnosti - Med evropskimi jeziki je veliko stičnih točk
Prof. Tilbert Stegmann iz univerze v Frankfurtu je velik zagovornik večjezičnosti. Po njegovem mnenju je poznavanje jezikov nujno za krepitev sožitja med evropskimi narodi. Stegmann je prepričan, da se ne gre učiti le angleščine, pač pa se je treba približati tudi drugim jezikom - začenši z jezikom sosedov. V torek so Stegmanna gostili na pokrajini, kjer je srečanje z njim uvedla pokrajinska odbornica Vesna Tomsič. Po njenih besedah se na Goriškem prepletajo tri jezikovne korenine, zaradi česar bi se lahko prebivalci tega območja brez večjih težav lahko učili vseh evropskih jezikov. Stegmann namreč trdi, da je med evropskimi jeziki cel kup stičnih točk in podobnosti, kar še zlasti velja za posamezne jezikovne skupine. Med torkovim srečanjem je med udeleženci razdelil nekaj zapisov v portugalščini, katalonščini, španščini in romunščini. »Preberite tekste in videli boste, da že iz samega konteksta in z asociacijami marsikaj razumete,« je dejal udeležencem in jim pojasnil, da je najpomembneje razumeti smisel zapisov ali pogovorov, šele zatem sledita učenje slovnice in bogatitev besedišča. »S Stegmannovo metodo ne boš postal prevajalec, vendar se boš uspel približati jeziku z značilnimi sedmimi koraki, ki ti omogočijo, da prebereš tekst ali razumeš pogovor. Ko na ta način pridobimo jezikovno osnovno, se lahko poglobimo v jezik in kulturo,« pravi Tomsičeva in pojasnjuje, da bodo poiskali evropska sredstva, s katerimi prirediti tečaj za poučevanje Stegmannove metode Euro-Com. »Na Goriškem smo zamudili veliko let. Če bi že v preteklosti vnesli v italijanske šole slovenščino in nemščino kot jezik soseda, bi danes cele generacije Goričanov poznale oba jezika in še marsikaterega drugega,« poudarja Vesna Tomsič.
Vesna Tomsič in Tilbert Stegmann
foto g.p.
Lesena soška postrv Alessandra Faita
Na sedežu inštituta Alvise Comel v Ulici Brigata Avellino v Gorici bodo v soboto, 14. marca, ob 17. uri odprli razstavo, ki bo posvečena pticam in ribam. Na ogled bodo postavili 114 lesenih ptic, ki jih je izdelal Giorgio Bur-nich, in sedemnajst lesenih rib, ki
so sad ustvarjalnosti Alessandra Faita. Razstavili bodo še sedemnajst grafik ptic, ki jih je mogoče občudovati ob izlivu Soče in ki jih je inštitutu podarila Annamaria Cantoni. Na odprtju bo zapel zbor iz Ločnika, v katerem poje tudi sam Burnich.
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 5. marca 2015
15
Tanja Kralj razstavlja
V	okviru praznovanja mednarodnega dneva žena bo danes ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici odprtje samostojne razstave tržaške slikarke Tanje Kralj. Umetnica, ki živi v Štan-drežu, je že večkrat razstavljala na skupinskih razstavah. Po samostojni razstavi v Narodni in študijski knjižnici v Trstu se tokrat predstavlja v galeriji Kulturnega doma s svojimi najnovejšimi deli - mandalami. Umetnico bo predstavila Ani Tretjak iz Trsta. Razstavo prirejajo Kulturni dom Gorica, Zskd in kulturno društvo Oton Župančič iz Štan-dreža. Odprta bo do 22. marca.
Večer o aleksandrinkah
Muzejski večer, ki ga na gradu Kromberk prireja Goriški muzej v torek, 10. marca, ob 20. uri, prinaša predstavitev 11. zvezka zbirke Berila, ki je izšel pod naslovom Aleksandrinke. V berilu so objavljeni vsi prispevki iz prireditve Filmski junij 2012, ki je bil posvečen aleksandrinkam. Osrednji prispevek berila je objava diplomske naloge Mirele Nanut iz leta 1974. Nanutova je bila tedaj zaposlena na Centru za socialno delo Nova Gorica in je ob delu študirala na tedanji Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani. Njeno delovno področje je obsegalo tudi povratnice iz Egipta, ki so ostale brez sredstev za preživetje in so ob prihodu domov živele od socialne podpore v različno težkih življenjskih razmerah. Predstavitev berila bodo poleg urednice Darje Skrt sooblikovali Mirela Nanut, Branko Marušič in Inga Miklavčič Bre-zigar. (km)
Ženski zasegli heroin
V	torkovih zgodnjih večernih urah so policisti v Novi Gorici 31-letni državljanki Italije zasegli vrečko z manjšo količino snovi. Sumijo, da gre za heroin. Če bo nadaljnja analiza potrdila, da je bila v vrečki prepovedana droga, bodo policisti zoper žensko uvedli hitri postopek z odločbo zaradi kršitve določil zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. (km)
Tretje predavanje
Skupnost družin Sončnica prireja v sredo, 11. marca, tretje od letošnjih Predavanj. Gostja večera bo psihologinja in terapevtka Silva Matos, ki bo spregovorila na temo Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov. Predavanje, ki ga prirejajo v sodelovanju s Srečanji pod lipami, bo v Domu Franca Močnika v ulici San Giovanni v Gorici ob 20.
Ženske v književnosti
V avditoriju v Ronkah bo jutri ob 18.30 srečanje o ženskah v književnosti, ki ga združenji Da donna a donna in Tutto sui libri prirejata ob dnevu žena.
Spet na dražbi
Hiša Mazzoli v Tržiču je spet na dražbi. Občinska uprava jo spet skuša prodati, potem ko so se dosedanji poskusi prodaje izjalovili. Leta 2012 je bila izklicna cena za nakup 660.000 evrov, zdaj pa poslopje prodajajo za 520.000 evrov. Pred leti so izračunali, da bi obnova poslopja stala okrog 1,8 milijona evrov.
[I] Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče
DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ bo v
soboto, 14. marca, ob 20.30 premier-no uprizorila Plavtovo komedijo »Au-lularia« (Komedija o loncu) v režiji Franka Žerjala v dvorani na Humu; prva ponovitev bo 15. marca. Rezervacije sprejemajo na naslov dram-ska.druzina@sedej.org.
»ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 7. marca »Brutta bestia«, Teatro delle Briciole. 14. marca ob 16.30 »Oli-via Paperina«, CTA; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7, v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it).
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 5. marca, ob 21. uri »Qualcosa rimane«, nastopata Monica Guerritore in Lucilla Mininno; informacije po tel. 0481-969753 in na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU: 5., 6. in 7. marca ob 21. uri bo gledališka predstava v režiji Walterja Mramorja, ki je nastala v sklopu laboratorija na temo prve svetovne vojne z naslovom »Attimi lunghi come il sospiro«; rezervacije zaradi omejenega števila sedežev po tel. 0481-532317 ali na info@artistiasso-ciatigorizia.it.; informacije in pred-prodaja vstopnic po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 10. marca ob 20.45 iz niza »'900&oltre« koncertirata violinista Francesca Dego in Domenico Nordio. 17. in 18. marca ob 20.45 »Lavori in corso«, nastopata Ale & Franz; prodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 17.00-19.00), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212; več na www.teatromonfalcone.it.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 5. marca, ob 20. uri »Otroci Adama in Eve« (Jan Cvitkovič); informacije na blagajna.sng@siol.net ali po tel. 003865-3352247.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.00 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.45 »Vizio di forma«. (PM 14).
Dvorana 2: 17.00 - 18.20 »Dancing with Maria«; »Mondovisioni 2015« 20.45 »Days of Hope«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »The Search«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.00 -22.15 »Focus - Niente e come sembra«.
Dvorana 2: 16.40 - 18.15 »Spongebob - Fuori dall'acqua«; 20.00 - 22.15 »Kingsman - Secret Service«.
Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Nessuno si salva da solo«.
Dvorana 4: 17.00 - 20.10 »Dancing with Maria«; 18.15 - 21.30 »Superfast & Superfurious«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Ma-raviglioso Boccaccio«.
DANES V NOVI GORICI
KULTURNI DOM: 20.15 »Zlomljeni jarem?« (Večeri slovenskega filma).
fî Razstave
Koncerti
¿j Čestitke
ZDRUŽENJE ANDOS vabi na ogled slikarske razstave desetih članic združenja, ki so sodelovale na slikarskem tečaju, z naslovom »Gorizia ci sta a pennello«, ki bo na ogled do 14. marca v trgovini La Violaciocca na Trgu Sv. Antona 3/a v Gorici; vstop prost.
V	ŠTARANCANU: v dvorani Delbian-co občinske knjižnice bo danes, 5. marca, ob 18. uri odprtje skupinske slikarske razstave z naslovom »La donna«. Prireja kulturni krožek Maz-zini Endas. V četrtek, 12. marca, ob 17.30 bo srečanje z avtorji.
V	GORICI: v Trgovskem domu na Kor-zu Verdi 52 bo v večnamenski dvorani v petek, 6. marca, ob 18. uri odprtje razstave »Trgovski dom. Izložba mesta«. Prireja Slovenska knjižnica Damirja Feigla.
V	NOVI GORICI: v Mestni galerija Nova Gorica, na Trgu E. Kardelja 5, bo v petek, 6. marca, ob 19. uri odprtje razstave z naslovom »O meni in o tistih, ki so mi blizu«. Predstavljata se Gani Llalloshi & Lorena Matic, umetnika bo predstavila kuratorica razstave Majda Božeglav Japej; na ogled bo do 27. marca od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 15.00-19.00, ob sobotah od 9.00-12.00; več na www.mgng.net.
V	GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 bodo ob fotografski razstavi »Oltre lo sguardo - Onstran pogleda« (razstava goriških fotografov do izbruha prve svetovne vojne) 8. in 23. marca, 12. in 26. aprila ter 10. in 17. maja ob 15. uri potekali brezplačni vodeni ogledi razstave v slovenskem jeziku; razstava bo na ogled do 2. junija ob petkih 16.0019.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00; vstop prost.
V	ŠMARTNEM: v Hiši kulture so razstavljena grafična dela Toneta Kralja. Razstava, ki so jo pripravili Galerija Insula, občina Izola, Goriški muzej in občina Brda, bo na ogled do 8. marca ob sobotah in nedeljah 13.0018.00.
V	GRADIŠČU: v galeriji Spazzapan v palači Torriani, Ul. Ciotti 51, je na ogled razstava »Luigi Spazzapan. La collezione Citelli della Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia«; do 15. marca ob torkih, sobotah in nedeljah 10.00-19.00, ob sredah, četrtkih in petkih 15.00-19.00; več na www.gal-leriaspazzapan.it.
V	GRADU DOBROVO je na ogled razstava z naslovom »Prostranost« slikarja Vladimirja Klanjščka; do 15. aprila od torka do petka 8.00-16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih 13.0017.00.
V	GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž je na ogled razstava Franka Vecchieta z naslovom »Skozi prostor in čas«; do 30. aprila ob prireditvah ali po domeni (tel. 0481-531445).
Draga MILENA! Ob tvojem okroglem življenjskem jubileju ti iz srca čestitamo in želimo veliko zdravja, sreče in polno lepih trenutkov. Martina, Fabio, Petra, Filip in Julko.
H Šolske vesti
DIJAŠKI DOM Gorica prireja srečanje za starše z naslovom »Mama, očka lahko grem na žur?« v sklopu niza predavanj »Šola za starše« v četrtek, 12. marca, ob 17.30 v prostorih doma na Svetogorski ul. (Ul Montesanto) 84 v Gorici. Na temo obdobja zgodnje adolescence bo govorila psihologinja in psihoterapevtka Jana Pečar; informacije po tel. 0481533495, več na www.dijaskidom.it.
S Izleti
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da za enodnevni avtobusni izlet v soboto, 7. marca, bo odhod avtobusa: Doberdob 7.30, Selce (picerija Al gam-bero) 7.40, Štivan 8.00, Fernetiči; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Pušjo ves-Venzone, da bo na dan žena, 8. marca, odpeljal avtobus št. 1 s trga Medaglie d'oro-z Goriščka ob 7.30, nato s postanki pri vagi v Pevmi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal s Pilošča v Štandrežu ob 7.30, nato s postanki v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah, v Doberdobu in Ronkah. Organizatorji priporočajo točnost.
SPDG organizira izlet na Krnska jezera v nedeljo, 8. marca. Koča bo odprta. Zbirališče na parkirišču pri Rdeči hiši v Gorici ob 7. uri; informacije po tel. 339-7047196 (Boris).
□ Obvestila
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in
Združenje cerkvenih pevskih zborov vabita na izjemen koncert »Štirje pianisti za dva klavirja«. Nastopili bodo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. Na sporedu skladbe Mozarta, Smetane, Brahmsa, Debussyja, Rach-maninova in Rossinija. Rezervacija in nakup vstopnic vsak dan med 8.30 in 12.30, po tel. 0481-531445 ali po e-mailu na info@centerbratuz.org.
V TRŽIČU: v lokalu Il Carso in Corso na Korzu del Popolo 11 bo v petek, 6. marca, ob 21. uri koncert skupine Correspondances; v soboto, 7. marca, ob 18.30 bo jazz aperitiv z duom Na-talino Marchetti (harmonika) in Simone Alessandrini (saks); v nedeljo, 8. marca, ob 21. uri bo ob dnevu žena koncert kantavtorke Marydim ob glasbeni spremljavi pianista Marca Ballabena; vstop prost. Informacije in rezervacije po tel. 0481-46861; več na www.ilcarsoincorso.it.
GORIŠKI URADI ATER na Korzu Italia 116 bodo so odprti ob ponedeljkih 10.00-13.00, ob sredah 15.00-17.30 in ob petkih 9.00-12.00. Osebje podjetja ATER bo prisotno v Ul. Pisani v Tržiču ob sredah 9.30-12.30.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo v petek, 6. marca, odprta od 10. do 17. ure.
OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 8.30 do 10.30.
SEKCIJA VZPI DOL-JAMLJE bo v sklopu proslave 70-letnice osvoboditve in v sodelovanju s sekcijo iz Doberdoba in občinsko upravo organizirala odprtje partizanske knjižnice 24. aprila na sedežu sekcije v Jamljah. Za čim bogatejšo knjižnico sekcija namerava ustanoviti solidarno knjižnico, kjer naj bi sekcija le registrirala, katalogirala in skrbela za posojila knjig, medtem ko bi lastnik knjige ostala ustanova ali posameznik, ki bi jih dal na razpolago; informacije pri odbornikih ali po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič) ali 338-8399452 (Patrik Zulian) ali v društvenem baru v Jamljah.
SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja v soboto, 14. marca, ob 20. uri v društvenih prostorih praznovanje dneva žena. Na programu večerja, bogat srečelov, glasba in skeč. V zgornjih prostorih bo razstava ženskih ročnih del; informacije po tel. 338-2127942 (Katja).
KRUT obvešča, da v četrtek, 12. marca, steče spomladanski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
0 Prireditve
V MEDEI bo v občinski dvorani Aldo Gallas na Korzu Friuli 21 danes, 5. marca, ob 18.30 informativno srečanje za preprečevanje goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi, ki ga
organizira goriška pokrajina v sodelovanju s karabinjerji in sindikati upokojencev.
V	NOVI GORICI: v knjižnici Franceta Bevka na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 5. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Alenke Rebula in Josipe Prebeg »Vera vase«.
DAN ŽENA V ŠTANDREŽU: Kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža bo tudi letos priredilo praznik ob dnevu žena. Domačinke, a tudi druge ženske vabijo v dom Andreja Budala v petek, 6. marca, ob 20. uri. Ob večerji bo druženje popestril gledališki utrinek. Prijave po tel. 347-2420204 (Marta).
ANMIL (VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE DELOVNIH INVALIDOV) prireja predavanje ob dnevu žena v soboto, 7. marca, ob 10. uri v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču z naslovom »Prendersi cura di chi ci cura« in dan odprtih vrat na sedežu v Ul. Cantore 2 v Gorici v soboto, 14. marca, od 9. do 17. ure.
V	ŠTEVERJANU: v kulturnem domu na Bukovju bosta v soboto, 7. marca, ob 20. uri večer »Od Prešerna do mimoze«, umetniški poklon ob dnevu žena, in odprtje razstave »Ženski pogledi«. Večer bodo oblikovali Mali briški slavč-ki, Oder mladih Briški grič, Bodeča neža. Prirejata KD Briški grič in Fotoklub Skupina 75.
NA PALKIŠČU: v društvenih prostorih KŠD Kras Dol-Poljane bo v nedeljo, 8. marca, ob 18.30, ob dnevu slovenske kulture in ob dnevu žena, gledališka predstava »Tržaški kabaret«, ki jo bo uprizorila dramska skupina Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela v režiji Elene Husu.
SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi v sredo, 11. marca, ob 20. uri na tretje od letošnjih »Predavanj«. Gostja večera bo psihologinja in terapevtka Silva Matos, ki bo spregovorila na temo »Z učinkovitim komuniciranjem do uspešnejšega življenja in pozitivnejših odnosov«. Srečanje, ki letos poteka v sodelovanju s »Srečanji pod lipami«, bo v Domu Franca Močnika v Ul. San Giovanni 9 v Gorici.
Pogrebi
DANES V GORICI: 9.00, Andreina Visin-tin iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
DANES V KRMINU: 14.30, Andreina Ferlat por. Spessot (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Rosa Mistica in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 11.00, Liliana Edda Ca-tozzi vd. Rossi v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev.
DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Irma Bertossi por. Todon, blagoslov v kapeli pokopališča v Beglianu, sledila bo upepeli-tev.
t
Zapustil nas je naš dragi
Giulio Ozbot
(Julijan)
star 84 let
Žalostno vest sporočajo
žena Rosanna, hčeri Fiorenza in Erica, zet Paolo ter ostali sorodniki
Pogreb bo v petek, 6. marca, ob 10.30 v župnijski cerkvi v Sovodnjah ob Soči. Topla zahvala vsem, ki bodo počastili njegov spomin.
Posebna zahvala naj gre dr. Marianu Ci-janu za ljubeznivo oskrbo.
Sovodnje ob Soči, 5. marca 2015
Pogrebno podjetje Preschern
Albina Cernic
Draga nona, tvoj nasmeh me sedaj pozdravlja iz nebes
Arianna
/	ŠPORT	Četrtek, 5. marca 2015	84
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
BIATLON - Danes začetek svetovnega prvenstva na Finskem
Zdravje največji kapital
Prvi slovenski adut Jakov Fak bo branil bron s SP 2013 v sprintu
Biatlonci nestrpno čakajo na današnji začetek svetovnega prvenstva v Kontiolahtiju. Tam bo prvi slovenski adut Jakov Fak (na sliki ANSA), ki je v sezoni že dosegel dve zmagi in bo branil bron s SP 2013 na Češkem v sprintu. Zanimivo je, da se je Fak na SP pripravljal na Hrvaškem. A priprave na Hrvaškem v enem od zimskih športov so nekaj neobičajnega le za nepoznavalce Gorskega Kotarja. Fak je doma v Mrkopalju, kjer je trenutno še vedno več kot meter snega. »Vsakšportnikpred velikimi tekmami išče nekaj sproščenega. Doma sem našel idealne pogoje in zato sem se odločil za priprave na Hrvaškem,« pravi tekmovalec. Pred letošnjim vrhuncem sezone je Fak zelo optimističen. »Za razliko od lanske sezone, ko sem bil pred olimpijskimi igra-
mi bolan, sem letos zdrav. Zdi se mi, da je to največji kapital,« pravi 27-letni športnik.
Zelo pomembno bo, da bo tokrat ostal zbran na strelišču, saj ga je kar nekajkrat v sezoni od stopničk oddaljil zadnji strel v stoječem položaju. Tudi temu je na sklepnih treningih posvetil veliko pozornosti. »Našel sem enostavno rešitev, majhno spremembo v položaju. Mislim, da s tem velikih težav ne bo. Seveda je veliko odvisno od dneva, od zbranosti... A če pogledate Zlato lisico, tudi športnica kalibra Tine Maze naredi napako, če ne naredi vsega, kot načrtuje. Žal se ji je to zgodilo, za naprej pa si želim, da bi bila ona brez napak in da bi bil brez tudi jaz. Upam, da bom ostal zbran.«
-'T
1
Kontiolahti slovi tudi kot zahteven teren, posebej v natrpanem programu, kjer Faka v desetih dneh čaka šest tekem. »Treba po tekmovati pametno. Po klancih je nekaj ravninskih delov in upam, da bom našel pravi ritem za pravi naklon. Sama proga najbolj odgovarja Klem-nu Bauerju, a jaz bom poskusil tudi to obrniti v svoj prid. Težko bo tudi zaradi regeneracije.«
ROKOMET - Tržačani pred začetkom play-offa A1 -lige (drevi v Trstu)
Odločilna bo že prva
Takoj odločilno in v neposrednem prenosu po RaiSport. Tržaški rokome-taši so si po rednem delu izborili tretje mesto v A-skupini A1-lige, kar je zadoščalo za uvrstitev v skupino za končnico. V tej novi skupini nastopajo prve štiri uvrščene ekipe skupine A, ki bodo štartale z različnim številom točk (Bocen 9 točk, Pressano 6, Pallamano Trieste 3 in Cassano Magnago 0). Koledar predvideva nov dvokrožni sistem za dodatnih šest tekem. Ob koncu tega drugega dela se bodo prvouvrščene ekipe treh zemljepisnih skupin neposredno uvrstile v končnico za naslov, medtem ko bo drugouvrščena ekipa igrala dodatne tekme proti drugouvrš-čenima ekipama iz skupin B in C za zadnje razpoložljivo mesto v polfinalu za naslov. Objektivno gledano je za Tržačane prvo mesto v skupini težko dosegljivo, medtem ko je bolj v dometu drugo mesto oziroma Anici in soigralci bodo morali prehiteti Pressano. In prvi krog bo s tega vidika skoraj odločilen, saj bo danes ob 19. uri (tekma bo kot že rečeno v neposrednem prenosu na kanalu RaiSport) na Čarboli Pallamano Trieste gostil Pressano, ki ima na lestvici tri točke več. V primeru zmage bi se torej začel hud boj za drugo mesto, medtem ko bi bil morebitni poraz za Tržačane skoraj usoden. Pred začetkom odločilnega dela sezone smo se pogovorili s trenerjem Trža-čanov Giorgiom Oveglio: »Nedvomno je prvi krog za nas že odločilen. Če zmagamo, smo znova v igri za drugo mesto, drugače pa bi postalo naskakovanje te uvrstitve zelo težavno. A-skupina je daleč najzahtevnejša. Dokaz tega smo imeli minuli konec tedna, ko je v finalu italijanskega pokala Bocen premagal Pres-sano. Igrali bomo torej proti najboljšima ekipama v Italiji. Ostali dve skupini, zlasti južna, sta na veliko nižji ravni. To pomeni, da tak sistem nam ne ustreza, a vsekakor je tudi pozitivno, da lahko igraš proti najboljšim nasprotnikom. To omogoča rast ekipe.«
Kako ste se pripravili na drugi
del?
Pripravili smo se zelo dobro, saj smo imeli na razpolago tri tedne, v katerih smo se posvetili zlasti fizični pripravi. Edini problem so fizične težave našega tujca Cunjača, ki bo le igral, ampak resnično trpi, tako da ne vem, koliko bo lahko pomagal soigralcem. Igrati brez običajnega doprinosa edinega tujca je huda hiba.
Kaj pa vaš nasprotnik Pressano?
Gre za dokaj kakovostno ekipo. Ima tri vrhunske igralce: Portugalca Da Silvo, vratarja Sampaola in repre-
Jan Radojkovič (desno) in Giorgio Oveglia (zgoraj)
fotodamj@n
zentanta Di Maggia. Tem je treba dodati štiri domače igralce Bolognanija, Cisteja, Gionga in Alessandrinija. Prava hiba Pressana je kratka klop, saj razen omenjenih sedem so ostali igralci na precej nižji ravni. Obratno imamo mi precej enakovrednih igralcev, ravno zato bom zahteval od svojih, da
igrajo šestdeset minut z zelo visokim tempom igre. Moramo jih utruditi, le tako lahko računamo na zmago. Pomagalo nam bo tudi to, da so se oni konec tedna namučili v italijanskem pokalu in so imeli le štiri dni časa za polnjenje baterije.
Ste zadovoljen s prvim delom se-
PLANINSKI SVET
Od Gračišča do Hrastovelj:
srečanje s PD Integral
Vsakoletno srečanje s pobratenim društvom PD Integral iz Ljubljane je že stalnica v izletniški dejavnosti SPDT. Letos smo bili Tržačani na vrsti, da gostimo Ljubljančane. Za pohod smo izbrali istrski Kras in sicer tisti predel, ki je zaobjet med Gračiščem, Ku-bedom in Hrastovljami. S pobratenimi prijatelji smo se srečali na Črnem kalu in se nato, tudi s pomočjo njihovega avtobusa, vsi podali do Gračišča. Tu nam je prijazna lokalna vodička Nada pokazala znamenitosti te stare istrske vasice, med katerimi so bili cerkveni stolp z glagolskim napisom, stari portali in nekdanja pralnica. Tu smo se razdelili v dve skupini: ena se je z avtobusom odpeljala do Kubeda in nato peš do Hrastovelj, druga pa se je od vasi povzpela na kubed-ski Kras in po slemenu sestopila do Kubeda. Tu je druga skupina pomalicala in si ogledala okolico cerkve, kjer je avgusta leta 1870 potekal znameniti kubedski tabor za zedinjeno Slovenijo. Nadaljevala je nato, kot prva skupina, po učni poti, se spustila v dolino ter ob strugi Potoka in mimo vzpetine Kobel prispela v Hra-
zone? Tretje mesto je bil vaš cilj, a morda porazov je bilo preveč?
Ne bom skrival, da smo imeli v tej sezoni kar nekaj težav. Zlasti z vratarji zaradi poškodb in službenih obveznosti, in s Cunjačem, ki ga od novembra stalno pestijo poškodbe. Mislim, da je prav zaradi tega tretje mesto največ, kar smo lahko dosegli v prvem delu. Nasprotniki so bili kakovostni, zdaj pa se začenja novo poglavje, saj so najpomembnejše tekme še pred nami. Morda so od nas zahtevali, da se dodatno približamo vrhu in do tega resda ni prišlo. Veste, v Trstu so navijači dokaj zahtevni, saj so bili vajeni v preteklosti osvajati naslove. Za fante ni lahko igrati v takem klubu, posebno za mlade. Zame je vsekakor ocena prvega dela pozitivna. Za naslednje tekme pa upam, da bodo tribune še bolj polne, čeprav je bilo tudi doslej vsakič na tekmah precejšnje število navijačev. (I.F.)
NOGOMET - A-liga
Edi Reja bo gasil požar v Bergamu
BERGAMO - Nogometni prvoligaš Atalanta se je po četrtem zaporednem porazu odločil za zamenjavo trenerja. Namesto Štefana Colantuona, ki je ekipo vodil pet let, je na klop sedel nekdanji trener Lazia Edy Reja, doma iz Ločnika na Goriškem. Colantuono je Atalanto prevzel leta 2010 in moštvo že prvo sezono popeljal spet v Šerie A.
V SLOVENIJI - V včerajšnjem 21. krogu 1. slovenske lige so nogometaši Maribora z 1:0 premagali Olimpijo v Stožicah, s čimer so prevzeli tudi vodstvo na lestvici. V prvi tekmi dneva je Luka Koper v Novi Gorici zmagala z 2:1. Ostali izidi: Celje - Krka 2:1, Radomlje - Rudar 1:0, Zavrč - Domžale 1:0.
Vrstni red: Maribor 47, Domžale 45, Celje 43, Olimpija 38, Zavrč 32, Luka Koper 28, Rudar 27, Gorica 18, Krka 18, Radomlje 11.
ITALIJANSKI POKAL - Polfinalni izid: Lazio - Napoli 1:1 (Klose v 33.; Gabbiadi-ni v 58.). Danes (20.45): Juventus - Fiorentina.
ODBOJKA - Ženske: Vital - Koper 0:3, Braslovče - Go Volley 3:0.
KOŠARKA - EuroCup, osmina finala: Banvit - Roma71:55, Cantu - Kazan 64:70; evro-liga: Berlin - Žalgiris 80:72.
ZORAN DRAGIC - Moštvo Miami Heat iz severnoameriške košarkarske lige NBA je slovenskega reprezentanta Zorana Dragica do konca sezone poslalo v razvojno ligo k ekipi Sioux Falls Skyforce.
KOLESARSTVO - Na tretji kolesarski dirki za trofejo Umaga je zmago po 161 kilometrih dosegel povratnik v novomeško Adrio Mobil Marko Kump.
Zmaga Tadeia Pivka
Turni smučar in gorski tekač iz Žabnic je v soboto s Fancom Collejem slavil zmago na peti izvedbi Monterosa skialp. Trideset kilometrsko razdaljo z 2800 metri pozitivne višinske razilke (pet vzponov in prav toliko spustov) v okolici Gressoney La Trinité je dvojica presmučala v2:50,03 in za pet minut prehitela dru-gouvrščene. Na tekmi je sodelovalo 141 moških in 11 ženskih dvojic.
Tečajniki na Pokljuki
stovlje. Po skupnem ogledu znamenitih fresk v cerkvici sv. Trojice in bližnjega vojaškega muzeja, smo si vsi na koncu še potešili žejo in lakoto z istrskimi specia-litetami v bližnji gostilni. Za prijeten izlet se pohod-niki zahvaljujemo vodičema Francu in Mauru. (5R)
Na sliki (P. Krevatin): pohodniki pred cerkvico v Hrastovljah
Izlet v Posočje
Člani Slovenskega planinskega društva Trst se bodo podali v nedeljo, 8. marca, v tisti del Posočja, kjer se Soča izvije iz objema hribovja in se razlije po nižini. Prav tu nad Solkanom se začenja razgledna, makadamska pot, po kateri se bodo podali tržaški planinci. Pot se povzpne visoko nad strugo Soče in vodi do Mavzoleja Generala Gonzage na Vodicah (651 m). V njegovi neposredni bližini so tudi zanimivi obnovljeni bojni položaji, neme priče grozot prve in druge svetovne vojne. Po ogledu Mavzoleja bodo pohodniki nadaljevali pot proti Sveti gori. Na tem razglednem vrhu (681 m), ki predstavlja južni rob Banjške planote, so že v 16. stoletju zgradili romarsko Marijino cerkev. Krajšemu postanku na Sveti gori bo sledil sestop po drugi poti, saj je tura krožna. Izlet ni težaven, predvidene so 4 ure hoje. Nujna je planinska oprema.
SPDT-jevci se bodo na izlet podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Odhod
ob 8.30 s trga v Sesljanu. Za morebitne informacije lahko pokličete na tel. št. 040413025.
Uspel tečaj teka na
smučeh Smučarskega odseka SPDT
Pred dvema tednoma je Smučarski odsek SPDT priredil tridnevni tečaj teka na smučeh na Pokljuki v Triglavskem narodnem parku. Ta gorska planota porasla z gozdom, pravi raj smučarskih tekačev, je skupino 8 odraslih in skupino 5 mlajših tečajnikov sprejela z vso njeno lepoto. V tej idilični pokrajini so se nadebudni tekači preizkusili v klasični tehniki teka na smučeh. Pod strokovnim vodstvom prof. Iztoka Kordiša in učiteljice Alenke, ki je vodila otroško skupino tečajnikov, so se udeleženci s smučmi podali po progah speljanih med smrekovimi gozdovi in uživali ob pogledu na lepe razglede. Tehnike so se učili in urili na progah na Rudnem Polju in Javorni-ški Planini. Zvečer jim je prof. Kordiš praktično pokazal razno opremo in maže za smuči in ob posnetkih pa so dopolnjevali teoretično znanje. Časa je bilo na voljo tudi za umirjen klepet in smeh. Prijetna družba, sproščeno okolje in strokovnost prof. Kordiša so popolnoma zadostili pričakovanjem tečajnikov, ki so se pri organizatorjih že zanimali za ponovno snidenje na tekaških smučeh.
Skratka izkušnja, ki bi jo svetovali vsakomur, ki ljubi pohodništvo in naravo, primerna za vse starostne skupine. (mk)
/
ŠPORT
Četrtek, 5. marca 2015
17
KOŠARKA - V deželni C- in D-ligi
Boru ni uspel podvig, nov poraz pa je prestrašil Sokol
Codroipese - Bor Radenska 79:64 (19:22, 35:28, 49:49)
Bor: Bole 17 (0:1, 4:8, 3:5), Basile 19 (6:6, 5:10, 1:2), Kocijančič, Daneu (-, 0:2, 0:3), Scocchi 9 (0:1, 3:5, 1:7), Bonetta n.v., Devcich 6 (-, 0:1, 2:3), Marusič 11 (-, 4:10, 1:2), Doz 2 (-, 1:3, 0:1). Trener: Oberdan. PON: Marusič (33.).
Varovanci treneta Deana Oberdana so že pred gostovanje vedeli, da jih v Codroipu čaka izjemno težka naloga. In tako je tudi bilo, čeprav so se tri četrtine enakovredno kosali z močnimi gostitelji, ki zasedajo drugo mesto na lestvici. Da je bila tekma izenačena, dokazuje delni izid tretje četrtine 49:49. Za Bor so bile nato usodne prve minute zadnje četrtine, ko so košarkarji Codroipeseja zadeli tri zaporedne mete za tri točke in Mat-teo Marusič je moral z igrišča zaradi pete osebne napake. Odtlej so domačini nasuli Boru še drugih 18 točk (delni izid zadnje četrtine je bil 30:15) in tako povsem onesposobili Oberdanove fante, ki so jim dotlej dihali za ovratnik. V taboru Bora pa so bili kljub porazu zadovoljni z nastopom in pristopom. V soboto čaka borovce izjemno pomembna tekma v boju za obstanek: na domačem Prvem maju bodo gostili Tolmezzo, ki jim je na lestvici za petami. Trener Oberdan pa tudi pojutrišnjem ne bo imel na razpolago Fa-vretta, ki se je na sobotni tekmi zlomil nosno kost in je moral v nedeljo pod nož. Odsoten bo vsaj en mesec.
Ostali izidi: Don Bosco - Latisana 86:96, Tolmezzo - San Daniele 78:82, Cervi-gnano - Tarcento 57:74, Ubc - Servolana 46:62.
D-LIGA
Sokol - Basket 4 Trieste 69:74 (15:21, 34:32, 48:53)
Sokol: Semolič n.v., Coloni (-, 0:2, -), Budin (-, -, 0:3), Štokelj 11 (3.3, 4:8, 0:2), Doljak 7 (1:2, 3:4, -), Babich 9 (2:3, 2:5, 1:5), Piccini 6 (4:4, 1:3, -), Sossi (-, 0:1, 0:1), Peric n.v., Hmeljak 19 (11:13, 4:7, 0:3), Kojanec 8 (2:2, 3:9, 0:1), Ušaj 9 (1:1, 4:6, -), trener Lazarevski. PON: Doljak (33), Hmeljak (39).
V zelo pomembni (zaostali) tekmi za uvrstitev v končnico prvenstva je Sokol sinoči doma izgubil proti ekipi Basket4TS. Po izenačenem začetku so naposled gostje prejeli pobudo v svoje roke in sklenili četrtino s prednostjo šestih točk. Igralci Sokola so v drugi četrtini z učinkovito consko obrambo zajezili napade gostov, nadoknadili zaostanek in ob polčasu vodili za dve točki. Izenačen boj se je nadaljeval tudi v tretji četrtini. Gostje pa so v napadu našli rešitev proti conski razvrstitvi domačega moštva in spet prešli v vodstvo, ki so ga ohranili do konca srečanja. (lako)
Breg danes v Dolini
Breg bo danes v okviru deželne C-lige v domači telovadnici Silvana Klabiana v Dolini ob 20.30 gostil Romans (22 točk).
Kljub 19 točkam Marka Hmeljaka je Sokol ostal praznih rok
fotodamj@n
PRIZNANJA JUVENTUSSI
Tudi Omarijevi (Sirena) in Lojzetu Abramu
Na sedežu društva Triestina della Vela je bil po občnem zboru deželnih športnih novinarjev (USSI) tradicionalno podeljevanje priznanj Juventussi, namenjena športnikom iz naše dežele, ki so se izkazali v lanskem letu. Priznanje sta prejeli jadralki Carlot-ta Omari, članica TPK Sirena, in Francesca Russo Cirillo (Societa Velica Barcolla e Grignano), ki sta bili državni, evropski in svetovni prvakinji v razredu 420, ter 19-letna Maila Andreotti, državna kolesarska prvakinja. Štipendijo v spomin na novinarja Marca Lucchetto sta prejeli 14-letni, tržaška jadralka Irene Calici ter gimnastičarka iz Reane del Friuli Beatrice Pilosio. Štipendijo v spomin na Ezia Lipotta pa so podelili novinarju Lorenzu Degrassiju. Posebno priznanje za časnikarsko kariero pa je prejel tudi slovenski novinar v pokoju Lojze Abram (na sliki FotoDamj@n).
ALPSKO SMUČANJE
Petra Basezzi (Devin) 2.
Smučarka Devina Petra Basez-zi, ki tekmuje v starostni kategoriji mlajših mladink, je konec tedna nastopila na deželni tekmi Fisi na Pian-cavallu. Basezzijeva (letnik 1998), ki jo trenira smučarski trener Ivan Ker-pan, je osvojila drugo mesto.
NOGOMET
Slavcu krog prepovedi
Disciplinska komisija državne nogometne D-lige je z enim krogom prepovedi igranja (zaradi četrtega rumenega kartona) kaznovala nogometaša Krasa Matica Slavca, ki ga tako trener Anton Žlogar ne bo imel na razpolago na nedeljski domači tekmi proti Unionu Pro. Kaznovanega igralca (Comin) ima tudi nedeljski nasprotnik Krasa.
REKREACIJA - Pred začetkom tekaške in kolesarske sezone
Improvizacija * napredek
Trener Tibor Pranjič: »Ob treningu sta izjemno pomembna faktorja prehrana in počitek«
Že diši po pomladi. Rekreativna tekaška sezona je pred vrati. Sežanski Mali kraški maraton je v malem na krajevni ravni podoben kolesarski dirki Milano-Sanremo. Klasika. Pred tem ne smemo pozabiti na Posoški polmaraton v Gorici (odtekli so ga v nedeljo). 8. marca pa bo v Bazovici 15-kilometrov dolg gorski tek Kokoš Trail, ki so ga prejšnji teden predstavili v bazovskem športnem centru Zarje.
Toda, kdor pozimi ni opravil domače naloge (ni treniral), naj najprej dobro premisli, ali bo pretekel vseh 21 kilometrov. »Bom pošten: rekreativni tekači, ki med zimo niso veliko trenirali, naj se raje odrečejo polmaratonu in raje izberejo krajšo progo od Sežane do Orleka. Če si ta oseba res želi preteči 21-kilometrsko razdaljo, bi svetoval, naj opravi nekaj krajših in intenzivnih tekov ter še nekaj daljših tekov z bolj zmernim tempom. Do 22. marca, ko bo na sporedu sežanski pol-maraton, ne bodo nadoknadili zamujenega. Časa je premalo, da bi se adaptirale vezi in kite na napor, ki je potreben pri daljših tekih. Ni nujno da se tekač poškoduje, toda pristop na tekmovanje ni pravi. Tisti, ki ni veliko treniral med zimo, naj raje izbere Istrski maraton, ki bo aprila,« svetuje 28-letni Tibor Pranjič, po poklicu specializiran osebni trener z mednarodno licenco, vaditelj gimnastike in vodnik športa za otroke ter mladino.
Koliko naj trenira rekreativni tekač, da bi lahko izboljšal svoj čas?
Odvisno od posameznika in tipa treninga. Dobro bi bilo tudi nekajkrat poskusiti 21-kilometrski tek na treningih in si pisati dnevnik. Samo tako lahko posameznik vidi, koliko je ali ni napredoval. Kot priprava na tekmo bi svetoval cikliziranje treningov. To pomeni, da seriji bolj intenzivnih treningov sledijo manj naporni, ko se telo primerno odpočije. Neko na pamet delo ne privede do napredka.
Ali rekreativnim športnikom (tekačem, kolesarjem in drugim) pomaga tudi vadba v fitnes centrih?
Vsi najboljši športniki dopolnjujejo vadbo na odprtem z vadbo v fitnes centrih. Dodal bi še, da je pametno dopolnjevati športno udejstvovanje tudi z jogo in z vadbo v funkcionalnih centrih. Pravi tekač gleda na svoje telo z vseh zornih kotov in skuša tako svoje telo primerno obremeniti ter pripraviti na napore. Samo tako bo lahko napredoval. Vadba v fitnesu še ne pomeni body-buildinga. Prilagojena mora biti na tekaško dejavnost.
Trener Tibor Pranjič
To se pravi, da tekač v fitnesu ne sme obremenjevati samo nog?
Ne. Jedro (hrbtne, trebušne in druge mišice) je temelj celotnega telesa, tako da ga je treba okrepiti. Z okrepljenim jedrom športnik in tudi rekreativec preprečuje poškodbe.
Koliko pa je v rekreativnem športu pomembna prehrana?
Prehrana je izjemno pomembna tako za športnika, kot tudi za tistega, ki se ne ukvarja s športom.
Kakšna vrsta prehrane?
Odvisno od cilja. Svetovalci za zdravo prehrano ponujajo veliko variant: več ogljikovih hidratov, več sadja in zelenja-
ve, več beljakovin ... Jaz bi poudaril, da je potreba po prehrani odvisna od posameznika. Svoje stranke najprej analiziram in nato prilagodim prehrano. Vsak ima drugačne potrebe. Ni univerzalnega načina prehranjevanja. Nekateri se boljše odzivajo na maščobe, drugi na ogljikove hidrate, nekomu primanjkujejo beljakovine. Odvisno je tudi od načina življenja, službe, zdravstvenega stanja in starosti. Sam sem stalno v stiku z dietologi in sprašujem za mnenja. Pomembna je kvaliteta hrane. Podpiram domače proizvode. Meso krave, ki se je pasla po pašnikih, je veliko bolj kvalitetno kot meso goveda, ki ni videlo trave.
Sladkarije in tako imenovana »junk food« prehrana (čipsi itn) pa naj ne bi sodila na mize športnikov.
Sladkorjev naše telo ne potrebuje. Učinek ima le na naše možgane, ker se s pomočjo sladkorjev sproščajo določeni hormoni sreče. Sladkor deluje na človeško telo kot droge, ki nas zasvojijo. Športnikom sladkor ne veliko pomaga, saj ima zelo visok glikemični indeks. Tako gorivo pokurimo prehitro. Maščobe se bolj počasi sproščajo in glikemični indeks je nižji. Energija traja dlje časa. Vsekakor je prehod z enega načina prehranjevanja v drugega stvar adaptacije. Telo potrebuje svoj čas, da se privadi.
Koliko pa je pomemben počitek?
Tudi tu je stvar zelo subjektivna. Nekateri ga potrebujejo več, drugi pa manj. Najbolje bi bilo spati osem do devet ur, nekje od 22.00 do 7.00. V teh urah se telo najbolje odpočije, pa tudi hormoni se pravilno sproščajo. Nekateri ljudje spijo ponoči manj, nato nadoknadijo druge ure med popoldanskim počitkom. Neprespane noči podrejo hormonsko ravnovesje. Za športnike bi za dobro regeneracijo priporočil tudi uro popoldanskega spanca. Upoštevati bi morali, da bi tudi popoldne zatemnili prostor, saj bomo le tako optimalno izkoristili počitek. Pomem-
bno je, da pred počitkom izklopimo mobilne telefone in računalnike, ker to moti naše možgane. Ne uspemo se sprostiti.
Tudi rekreativni športniki (pre)ve-likokrat segajo po raznoraznih dodatkih (beljakovinskih, vitaminskih itn). Kako gledate na ta pojav?
Tudi v tem primeru je vse odvisno od cilja in napora. Najslabše je to, da nekdo kupi dodatke še preden začne sploh trenirati. Pa sploh ne ve, kaj želi doseči. Preden se odločimo, kaj bi kupili, bi morali stopiti do nekoga, ki se na to razume in nam pravilno svetuje. To ni nujno, da je oseba, ki dela v tovrstni trgovini. Slednji bo bržkone ponujal nekaj, ker si to želi prodati.
Kot osebni trener imate veliko strank tudi iz tržaškega konca. Ali opažate razlike s strankami, ki prihajajo iz Slovenije?
Razlik je ogromno. Kot prvo sem opazil različne načine prehranjevanja. Zamejski Slovenci in Italijani jejo manj kakovosten zajtrk kot Slovenci iz Slovenije. V Italiji namreč prevladuje sladki zajtrk (kapučin in slaščica). V Sloveniji pa je zajtrk bolj popoln, saj vključuje tudi zelenjavo in več beljakovin. Za kosilo in večerjo pa so v Italiji veliko bolj pozorni in obroki so bolj zdravi, saj je ogromno poudarka na zelenjavi, ogljikovih hidratih (riž in testenine), mesu in ribah. Opažam pa, da imajo v Sloveniji rad sladkarije v večernih urah. Po večerji si privoščijo slaščico, kar ni najbolj zdravo.
Tudi obrokov ni primerno spuščati, kajne?
Absolutno. Telo potrebuje energijo skozi ves dan. Najbolje je jesti petkrat na dan: zajtrk, malica, kosilo, malica in večerja.
Kdo pa so bolj motivirani rekrea-tivci: Slovenci iz Italije ali iz Slovenije?
Starejši zamejci se prej odločijo za vodeni trening kot vrstniki iz Slovenije. Zamejci tudi drugače gledajo na starost: motivirani so tudi pri šestdesetih in več letih. Medtem ko se v Sloveniji starejši bolj pogosto prepustijo razvadam in ne skrbijo za svoje zdravje.
Kaj pa pri mlajših?
Pri mlajših so želje enake: biti lep, postaven in fit. V srednjih letih pa se posamezniki odločijo za osebnega trenerja predvsem v primeru sanacije poškodb. Zaradi sedečega načina življenja je vedno več težav. Tudi mlajši imajo že težave z deformacijo hrbtenice, ramen, kolkov. Izziv za prihodnja leta bo prav ta, da bomo podpirali gibanje in bolj aktivno življenje. Moj cilj je, da ljudem pomagam in da bodo boljše ter lažje živeli.
Kako pa motivirate mlajše?
Če želiš le imeti lepo postavo, ni treba teči maratonov oziroma dokončati triatlonski iron-man. Dovolj je, da treniraš dvakrat do trikrat tedensko v fitnesu in dodaš kak aerobni kardio-trening. Rezultat bo vseeno odličen.
Kateri pa so vaši letošnji osebni športni cilji?
Avgusta bi se rad s prijatelji povzpel na Mont Blanc. Načeloma pa bi rad letos organiziral čimveč predavanj, delavnic in treningov. Skratka šport, prehrana in zdrav način življenja.
Tibor se je v mlajših letih preizkusil s številnimi športi: gimnastiko, športnim plesanjem, borilnimi veščinami, športnim plezanjem, košarko, atletiko, balinanjem, keglanjem in nogometom.
Pranjič bo v petek, 13. marca (ob 19.00), začel s serijo predavanj, ki jih organizira Sklad Mitja Čuk na Opčinah. Predaval bo o zdravem načinu življenja, športni aktivnosti in prehrani.
18
Četrtek, 5. marca 2015
GORIŠKI PROSTOR
/
UKRAJINSKA KRIZA - Italijanski premier na obisku
Renzi v Kijevu izpostavil pomen spoštovanja suverenosti Ukrajine
Danes se bo sešel s Putinom - V ZDA vse večji pritisk za oborožitev Kijeva
KIJEV - Suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine je treba spoštovati, je včeraj na obisku v Kijevu dejal italijanski premier Matteo Renzi. Skupaj z ukrajinskim predsednikom Petrom Po-rošenkom je spomnil na možnost razširitve sankcij proti Rusiji, če bi Moskva še naprej podpirala separatiste na vzhodu Ukrajine.
Renzi je tudi zagotovil, da si bo Italija z vsemi močmi prizadevala za to, da bosta strani na vzhodu Ukrajine uresničevali dogovor iz Minska. Tega so pred nekaj tedni dosegli voditelji Rusije, Ukrajine, Nemčije in Francije, med drugim pa predvideva prekinitev ognja in umik težkega orožja.
Danes bo italijanski premier na povabilo ruskega predsednika Vladi-mirja Putina svojo pot nadaljeval v Moskvi. Glede na napovedi obeh strani bo Ukrajina ena glavnih tem pogovora, v katerem naj bi se voditelja dotaknila tudi težavnih razmer v Libiji, na Bližnjem vzhodu in v Siriji.
Renzi se bo srečal tudi z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom ter položil cvetje na prizorišču umora vidnega opozicijskega politika Borisa Nemcova. Ta je bil v bližini Kremlja ustreljen minuli petek.
Rusija je medtem poslala nov konvoj s pomočjo na vzhod Ukrajine. Več kot 160 tovornjakov bo na območje Donecka in Luganska pripeljalo več kot 1,8 tone pomoči, večinoma hrane, je včeraj poročala ruska tiskovna agencija Tass, sklicujoč se na navedbe civilne zaščite. To je že 17. ruski konvoj na omenjeno območje. Vse od avgusta lani je Rusija doslej na omenjeno območje pripeljala več kot 22.000 ton pomoči.
Za Ukrajino so ruski konvoji pomoči kršitev njene suverenosti. Rusiji očita, da na tak način proruske separatiste na vzhodu Ukrajine oskrbuje z orožjem in strelivom. Moskva te očitka zavrača in zatrjuje, da gre za človekoljubno pomoč zaradi humanitarne katastrofe, ki se je zaostrila po ukrajinski gospodarski blokadi Doneškega bazena.
Načelnik ameriškega združenega poveljstva, general Martin Dempsey pa je v torek podprl zamisel, da bi ZDA
Italijanski premier Matteo Renzi in ukrajinski predsednik Petro Porošenko
ansa
oborožile ukrajinske sile za boj proti proruskim separatistom. To bi po njegovem mnenju lahko storili preko zveze Nato. Dempsey se je tako prvič opredelil glede tega vprašanja. Pred tem je
možno pomoč v orožju Ukrajini napovedala tudi novi ameriški obrambni minister Ashton Carter. "Mislim, da bi vsekakor morali dopustiti pomoč v orožju in to skupaj z zavezniki v Natu,
saj je glavni cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina razbitje Nata," je dejal general Dempsey v torek pred senatnim odborom za oborožene sile.
Kot navaja francoska tiskovna komisija AFP, tudi ameriški predsednik Barack Obama vse bolj razmišlja, da bi Kijevu poslal pomoč v orožju, vendar pa so do tega ostali zavezniki v Natu s Francijo in Nemčijo na čelu zelo zadržani, saj bi to lahko samo še dodatno okrepilo nasilje na vzhodu Ukrajine.
Zahodni voditelji so se sicer v torek zvečer preko telekonference dogovorili, da bodo še zaostrili sankcije proti Rusiji, če premirje, ki je bilo vzpostavljeno s podpisom dogovora v Min-sku sredi februarja, ne bo zdržalo. To stališče je včeraj potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel na srečanju s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudeom Junckerjem.
Premirje na vzhodu Ukrajine zaenkrat sicer drži, a je zelo krhko, z nenehnimi kršitvami in tudi mrtvimi v spopadih na obeh straneh. V konfliktu, ki se vleče že 11 mesecev, je doslej po podatkih Združenih narodov umrlo že več kot 6000 ljudi. (STA)
RUSIJA - Preiskave za zdaj brez ključnih rezultatov
Putin obsodil umor Borisa Nemcova kot sramotno tragedijo
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj umor voditelja ruske opozicije Borisa Nemcova obsodil kot sramotno tragedijo. Hkrati je od pristojnih oblasti zahteval, da morajo storiti več za preprečitev najhujših zločinov, tudi tistih s političnim ozadjem. Na srečanju z vodstvom ruskega notranjega ministrstva je Putin še dejal, da je napočil čas, da se Rusija osvobodi tragedij, kakršna je bil sramoten umor Borisa Nemcova v središču Moskve.
Vodja ruske obveščevalne službe FSB Aleksander Bortnikov je v zvezi s petkovim umorom Nemcova dejal, da obstaja nekaj osumljenih, kot je to ved-
Vladimir Putin
ansa
no v takih primerih. Ostalih podrobnosti ni razkril. Neimenovani predstavnik ruskega pravosodja je pred tem potrdil, da pristojne oblasti preiskujejo umor in
nezakonito posedovanje orožja.
Ruska državna televizija je včeraj objavila posnetke potapljačev, ki v reki Moskvi iščejo orožje. Preiskovalci domnevajo, da je storilec nemudoma po umoru pištolo vrgel čez most v reko. Rusko finančno ministrstvo pa je zanikalo poročila, da naj bi bilo vozilo, s katerim je pobegnil morilec, del voznega parka ministrstva. Na posnetkih nadzornih kamer je videti, da je vozilo ministrstva mimo kraja zločina peljalo šele kasneje, je dejal neimenovani tiskovni predstavnik ministrstva. Nemcova so neznanci v petek pozno zvečer ubil v središču Moskve v neposredni bližini Kremlja. (STA)
V eksploziji v rudniku na vzhodu Ukrajine več mrtvih
DONECK - V eksploziji metana v rudniku Zasjadko na vzhodu Ukrajine je včeraj umrlo najmanj deset rudarjev, 16 jih je bilo ranjenih, so sporočile lokalne oblasti. Še vedno sicer pogrešajo 23 rudarjev in verjetnost, da jih bodo rešili žive, je vse manjša. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je bilo v času eksplozije v rudniku 230 rudarjev in doslej so jih rešili 197. Reševalci so poleg tega našli deset trupel, usoda še 23 rudarjev pa za zdaj ni znana. Iskanje morebitnih preživelih so morali popoldne ustaviti zaradi tveganja, ki ga predstavlja velika koncentracija metana.
Verjetno vdrli v telefon nemškega politika
BERLIN - V telefon predsednika preiskovalne komisije nemškega bundestaga, ki preiskuje ameriško elektronsko vohunjenje za nemškimi politiki, Patricka Sensburga so najverjetneje vdrli, poroča nemški dnevnik Die Welt. Sensburg je februarja zaznal težave s svojim prenosnim telefonom blackbe-ry Z30 in ga je poslal na popravilo nemški varnostni službi. Sensburg je telefon poslal v zapečateni škatli, a je ta bila med potjo odprta. Ugotovili so, da je nekdo moral telefon vzeti iz škatle in ga nato vrniti nazaj, zaradi česar se je pojavil sum, da bi lahko vdrli v kriptiran Sensburgov telefon. Zaradi odprtja zapečatene škatle so pristojne nemške oblasti že podale kazensko ovadbo proti neznani osebi. Hkrati so nemški poslanci zahtevali preiskavo.
Po Argentini pustošijo poplave in požari
BUENOS AIRES - Večji del osrednjega in zahodnega dela Argentine je v primežu najobilnejšega deževja v več desetletjih, zaradi česar so izvedli številne evakuacije. Na jugu države medtem divjajo gozdni požari. Dež je najobil-nejši v provincah Cordoba, San Luis, Santiago del Estero in Santa Fe. V osrednje-zahodnem predelu države je to najhujša katastrofa v zadnjih 50 letih, je ocenil guverner Cordobe Jose Manuel de la Sota. Samo v Cordobi je v zadnjih dveh tednih umrlo sedem ljudi, tisoč so jih pred grožnjo poplav morali evakuirati. V Patagoniji na jugu države je medtem suho vreme in ponekod celo divjajo gozdni požari. Plameni so se prvič razplamteli pred dvema tednoma v pokrajini Cholila, doslej pa so uničili najmanj 34.000 hektarov gozdnih površin. (STA)
KITAJSKA - Letno zasedanje Ljudskega kongresa
Danes se začne zasedanje najvišjega državnega organa
PEKING - Na Kitajskem se bo danes začelo letno zasedanje kitajskega ljudskega kongresa, ki je najvišji državni organ. Letno zasedanje poteka vsako leto v marcu, na njem pa sodeluje okoli 3000 delegatov, ki jih vsakih pet let izberejo lokalni ljudski kongresi provinc, regij in mest ter kitajska vojska.
Pred začetkom zasedanja je tiskovna predstavnica ljudskega kongresa Fu Ying včeraj napovedala, da bo Kitajska, kljub temu, da se je rast kitajskega gospodarstva upočasnila, za deset odstotkov povečala izdatke za vojsko. "Modernizacija obrambe je del prizadevanj za modernizacijo celotne Kitajske in to zahteva ustrezna sredstva," je pojasnila Fujeva. Dodala je, da mora Kitajska svojim prebivalcem zagotoviti občutek varnosti.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je tokratno povečanje izdatkov za vojsko nekoliko manjše od lanskega, ko so izdatke za vojsko povečali za 12,2 odstotka, je pa peto zapored z dvomestno številko. Kitajska bo za vojsko namenila 145 milijard ameriških dolarjev proračunskih sredstev.
Kitajska je sicer lani zabeležila 7,4-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja rast v zadnjih 24
letih. Hkrati do napovedi povečanja izdatkov za vojsko prihaja prav v času napetosti na vzhodu Azije.
Ljudski kongres bo v četrtek ob začetku 11-dnevnega zasedanja obelodanil celoten kitajski proračun, o katerem bodo delegati glasovali ob koncu zasedanja. Po pričakovanjih bodo delegati predlog predračuna podprli. Poleg tega bodo delegati na letošnjem kongresu obravnavali varovanje okolja, boj proti korupciji ter kaznovanje družinskega nasilja.
Ob začetku kongresa bo kitajski premier Li Keqiang delegatom predstavil delo vlade v zadnjem letu in cilje za prihodnje leto. Kitajska vlada je na svoji spletni strani objavila, da se bo letošnjega kongresa udeležilo tudi pet od desetih najbogatejših Kitajcev.
Prvi kongres kitajskega ljudskega kongresa je bil leta 1954. Ljudski kongres sprejema zakone, spreminja ustavo, potrjuje vlado, sprejema proračun ter razpravlja o razmerah v državi. Vse pomembne odločitve sicer pred tem sprejmejo v ožjem vodstvenem krogu, v vplivnem političnem biroju komunistične stranke. (STA)
INDIJA - Z drugimi je posilil študentko, ki je potem umrla
Sodišče prepovedalo objavo pogovora s posiljevalcem
NEW DELHI - Policija v indijski prestolnici New Delhi je pridobila sodno prepoved za predvajanje pogovora s posiljevalcem, ki je bil obsojen zaradi sodelovanja v skupinskem posilstvu študentke na avtobusu v New Delhiju decembra 2012. Ta dogodek je pri-vedel do množičnih protestov v Indiji in strožjih kazni za posiljevalce.
Mukesh Singh je v pogovoru dejal, da so žrtve same krive, ker jih posilijo. Za 23-letno študentko, ki jo je posilil skupaj s še petimi moškimi, je dejal, da ne bi umrla, če se ne bi upirala. Dejal je še, da spodobne ženske nimajo kaj iskati zunaj po 21. uri ter da so "ženske veliko bolj odgovorne za posilstvo kot moški".
Sodišče je predvajanje pogovora prepovedalo, ker bi "užalilo žensko skromnost in povzročilo nemire", so sporočili iz policije v prestolnici. Pogovor je del dokumentarnega filma britanske režiserke Leslee Udwin z naslovom India's Daughter (Indijska hčerka), ki je bil predviden za predvajanje konec tedna na televizijskih kanalih v Indiji, Veliki Britaniji ter še štirih državah ob mednarodnem dnevu žensk.
Režiserka je že izrazila razočaranje zaradi odločitve sodišča, ocenila pa, da se bo indijska mreža NDTV
zoperstavila cenzuri. Poudarila je, da je imela dovoljenje oblasti, tudi notranjega ministrstva, da je opravila pogovor s Singhom v zaporu Tihar, kjer je zaprt.
Indijski notranji minister Rajnath Singh je včeraj pred poslanci dejal, da vlada dokumentarec obsoja, saj izjave Singha žalijo dostojanstvo žensk. Vlada je na zagovor poklicala tudi visokega predstavnika zaporov in odredila preiskavo, zakaj je bilo izdano dovoljenje za pogovor z zaprtim posiljevalcem. Dodal je še, da še potekajo posveti o tem, da bi od tujih vlad zahtevali, da dokumentarca ne predvajajo. Nekateri poslanci so pritrdili vladi in zahtevali ukrepanje proti zaporniškim oblastem, drugi pa so trdili, da prepoved filma ni rešitev. Poslanka Anu Aga je poudarila, da se morajo soočiti s tem, da moški v Indiji ne spoštujejo žensk in ko pride do posilstva, se zanj vedno krivi žensko, da ni bila dostojno oblečena in da je izzvala moškega.
Štirje moški, tudi Singh, ki je vozil avtobus, so bili lani zaradi skupinskega posilstva in umora 23-letne študentke, ki je nekaj dni po posilstvu umrla v bolnišnici, obsojeni na smrtne kazni. Sodišče je kot krivega spoznalo tudi mladoletnika, a ga je obsodilo na tri leta v popravnem domu. (STA)
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 5. marca 2015
19
RAI3bis
SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.00 Tv Kocka: Mica potica 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Lynx Special: Pisatelji na meji, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
RAI1
6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Show: La prova del cuoco 14.05 Show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Nogomet: Tim Cup, polfinale, Juventus - Fiorentina 23.10 Aktualno: Porta a porta
RAI2
6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 17.45, 18.20, 20.30, 23.50 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
RAI3
6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongior-no Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.05 Parlamento Spaziolibero 10.15 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole
RAI PREMIUM
11.10 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Medicina Generale 13.05 19.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Serija: Medium 15.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.35 GranPremium 15.45 Nad.: Capri 16.50 Nad.: Legami 17.35 Novice 17.40 Nad.: Batticuore 18.20 Nad.: La signora in rosa 20.05 Nad.: Un medico in famiglia 21.10 The Voice of Italy 23.45 Nad.: A Gifted Man
RETE4
21.05 Film: L'angolo rosso - Colpevole fino a prova contraria (triler, '97, i. R. Gere) 23.15 Nad.: Scandal
_RAI4_
11.50 Heroes 12.35 18.00 Xena 13.25 18.45 Andromeda 14.10 20.20 Star Trek Enterprise 14.55 9021015.35 Heartland 16.20 The Lost World 17.10 Novice 17.15 Streghe 19.35 Stargate Atlantis 21.10 Teen Wolf 21.50 Supernatural 22.35 Orange Is the New Black 23.30 Weeds
_RAI5_
14.20 La Terra vista dal cielo 15.20 Il popolo degli oceani 16.20 Cinque buoni motivi 16.25 Michelangelo sconosciuto 17.20 Le meraviglie dell'art nouveau 18.15 Novice 18.20 20.45 Memo - L'agenda culturale 18.50 Storia e splendore dei palazzi rea-li 19.50 Tutti i segreti di un'opera d'arte 21.15 Petruska 22.25 La danza di Virgilio Sieni 23.35 David Letterman Show
RAI MOVIE
14.00 Film: Cena tra amici (kom., '12) 15.55 Film: Staying Alive (muzikal, '83, i. J. Travolta) 17.30 Novice 17.35 Film: In nome di Dio - Il texano (vestern, '48) 19.35 Film: Sfrattato cerca casa equo canone (kom., It., '83)
TELEQUATTRO
7.00 7.30 Sveglia Trieste! 8.30 13.00 Dodi-ci minuti con Cristina 8.45 12.30 Rotocal-co Adnkronos 12.40 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 18.55, 23.30 Trieste in diretta 20.05 Happy Hour 21.00 Ring
LAEFFE
6.50 Serija: Miami Vice 8.35 Nad.: Cuore ri-belle 9.30 Serija: Carabinieri 10.35 Sai cosa mangi? 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.05 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 17.00 Film: Walker Texas Ranger - Processo in-fuocato (vestern) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte
12.50 18.10 Jamie - Ricette a cinque euro 13.55 19.45 Attraverso una lente 14.35 18.40 Il cuoco vagabondo 15.40 L'artista va-gabondo 16.45 Grand Designs 17.40 Pepe quanto basta 20.00 Novice 20.20 Raccon-ti sulla bellezza 21.15 Film: Pantaleon e le visitatrici (kom., '99) 23.20 Film: Identita (horor, '03)
CIELO
12.00 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 15.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Buying & Selling 19.15 Cucine da incubo 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: I Puffi (pust., '11) 23.00 Film: L'arte di vincere (dram., '11, i. B. Pitt)
DMAX
21.15 Film: Cast Away (pust., '00, i. T. Hanks)
_CANALE5_
6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 L'isola dei fa-mosi - Pillole 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Igra: Avanti un al-tro 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Anna Karenina (dram., '12, i. K. Knightley, J. Law)
_ITALIA1_
6.55 Risanke 8.30 Nad.: Una mamma per amica 10.30 Nad.: Everwood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 19.55 L'isola dei famosi - Day Time 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 0.00 Nan.: I Griffin 15.00 Serija: Arrow 15.50 Serija: The Vampire Diaries 16.35 Nan.: Love Bugs 16.40 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Serija: Chicago Fire 20.30 Serija: N.C.I.S. -Miami 21.10 Le Iene Show
_IRS_
13.15 Film: Giggi il bullo (kom., It., '82) 15.05 Film: Il figlio della sposa (dram., '01) 17.25 Film: Il frullo del passero (dram., '88) 19.10 Serija: Supercar 20.05 Serija: A-Team
12.30 20.20 Rimozione forzata 13.20 Container Wars 14.10 19.30 Banco dei pugni 15.05 Cattivissimi amici 15.55 Top Gear 16.50 21.10 Affari a quattro ruote 17.45 Airport Security 18.35 Affare fatto! 22.55 Street Custom Las Vegas 23.45 Bad Dog
SLOVENIJA1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 18.25 Kviz: Vem! 11.05 Turbulenca 12.00 Odprta knjiga 12.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.35 Evropski magazin 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti, vreme 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.10 Risanke in otroške serije 15.50 Nad.: V boju s časom 16.15 Točka preloma 17.30 0.25 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet
SLOVENIJA2
6.00 9.40 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške odd. 8.10 Kviz: Male sive celice 8.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.00 19.00 Točka 13.55 Odd.: Bleščica 14.30 Dok. odd.: Nazaj v naravo 15.40 Pričevalci 17.00 Biatlon: SP, mešane štafete, prenos 18.35 Glasnik 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Igra: Vikend v Brightonu 21.05 Portret: To nisem jaz 22.00 Nan.: Sodobna družina 22.25 Nad.: Polbrat 23.15 Avtomobilnost 23.40 Dok. serija: Seks, smrt in smisel življenja
_KOPER_
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 21.45 Avtomobilizem 14.45 Dok.: Modrina 15.15 Najlepše besede 15.50 Ciak Junior 16.20 Dok. odd.: K2 16.50 Alpe Jadran 17.20 Webolution 18.00 22.50 Izostritev 18.35 23.50 Vreme 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 City Folk 20.30 Biatlon: SP, mešane štafete 22.15 Glasba zdaj 23.20 Med valovi
POP TV
21.15 Film: W.E. - Edward e Wallis (rom., '11) 23.25 Movie.Mag 23.55 Film: Killer in viaggio (triler, '13)
21.00 Film: La mala educación (dram., '04, r. P. Almodóvar, i. G. G. Bernal) 22.55
Film: L'immagine del desiderio (dram., '97)
_LA7_
7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Il commissario Maigret 16.15 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: L'ispettore Barnaby 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servizio Pubblico
_LA7D_
6.301 menù di Benedetta - Ricetta Sprint 7.40 Serija: Moonlighting 8.3012.55, 18.55 Dnevnik 8.50 12.00 I menù di Benedetta 10.00 Chef per un giorno 11.0019.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 SOS Tata 17.00 21.10 Cambio moglie 0.10 La mala educaxxxion
7.00 Risane in otroške serije 8.45 9.30, 11.20, 12.30 Tv prodaja 9.00 Serija: Morske deklice 9.45 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 11.35 16.00 Nad.: Barva strasti 12.45 15.00 Nad.: Dubrovniška zora 13.50 Serija: Lepo je biti sosed 14.30 Serija: Ana kuha 17.00 18.55, 22.45 Novice in vreme 20.00 Serija: Epilog
Četrtek, S. marca Canale S, ob 21.10
Ana Karenina
Velika Britanija 2012 Režija: Joe Wright Igrajo: Keira Knightley, Jude Law, Aaron Taylor-Johnson, Olivia Williams in Noemi Watts
Za Tolstojev roman se je posebej navdušil tudi Joe Wright, ki je odločil, da bo posnel nekoliko različen, delno bolj gledališki film o Ani Karenini, čudoviti ženi vplivnega a odtujenega ministra, ki se zagleda v postavnega konjeniškega častnika Vronskega.
Temnolasa Ana ima vse, kar bi si lahko želele njene sodobnice, od lepega in zdravega otroka, do premožnega moža in njen položaj v družbi najbrž ne bi mogel biti višji.
Njena nova ljubezen pa gre tako daleč, da jo prevarani vladni uradnik Ka-renin zapusti, in Ano takoj nato izključijo iz visoke družbe, kar seveda povzroči niz neustavljivo pogubnih posledic.
Brezčasna Tolstojeva zgodba tudi v Wrightovi verziji osvetljuje razkošno družbo carske Rusije.
KANAL A
7.0018.00, 19.45 Svet 7.5011.10 Nad.: Bud-va na morski peni 8.45 Risanke 9.40 16.35 Serija: Veliki pokovci 10.0517.05 Serija: Odvetnik z ulice 10.55 13.05, 13.20 Tv prodaja 12.10 Serija: Kamp razvajencev 13.35 18.55 Serija: Komisar Rex 14.35 Film: Ognjeno obzorje (akc., '97, i. S. Seagal) 20.00 Film: Forrest Gump (dram., '94, i. T. Hanks) 22.40 Film: Doma z Jeffom (kom., '11)
PLANET TV
21.05 Film: Vse za denar (kom., '12, i. K. Heigl) 23.15 Serija: Franklin in Bash
10.55 Tv prodaja 11.25 Nad.: Moja družina 12.1018.00 Nan.: Castle 13.05 Nad.: Su-lejman Veličastni 14.10 Ellen 15.05 Nan.: Zasebna klinika 16.00 20.00 Bar 17.00 Nan.: Havaji 5.0 18.55 Danes 21.00 Film: Zamenjava (kom.) 22.55 Nan.: Zločinski um 23.50 Bar doma
RADIJSKI PROGRAM
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena, Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena, Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena, Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Pesem morja, zemlje in ljudi - Bar-kovlje nekoč in danes; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Sonja Grizila: Nevrotična gospodinja -19. nad., sledi Music box; 18.00 Kulturne diagonale: Film, kamera, ekran, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (slovenski program)
5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 16.30 Planinski vodnik; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (italijanski program)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Glasba; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Glasba; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo.
XPrimmki
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643
Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6
KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - ■ .
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
20
Četrtek, 5. marca 2015
VREME, ZANIMIVOSTI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
Hladna fronta je dosegla Alpe, nad Sredozemljem pa se poglablja ciklonsko območje, ki bo te dni vplivalo na vreme pri nas. Od severovzhoda bo čez dan začel dotekati nad naše kraje vlažen in hladnejši zrak.
Povsod bo delno oblačno, spremenljivo pa dopoldne na vzhodu dežele. Pihal bo močan severovzhodnik, ob obali pa močna burja s sunki do 120 km na uro. Temperature bodo v višjih legah zelo nizke.
Oblačno in suho bo. Popoldne se bo ponekod v zahodni Sloveniji delno zjasnilo. Še bo zelo vetrovno, pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 3, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
Jutri bo jasno. Zjutraj bo še pihal močan severovzhodnik. Ob obali bodo sunki burje dosegli 100 km na uro. Vetrovi bodo popoldne oslabeli.
Jutri bo sončno, le v vzhodni Sloveniji bo nekaj več oblačnosti.
; ¡2 Sonce vzide ob 6.36 in zatone ig ob 17.56 i Dolžina dneva 11.20
Luna vzide ob 17.54 in zatone ob 6.41
Vremenska obremenitev se bo krepila, z vremenom povezane težave bodo pogostejše in izrazitejše. Krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje bo moteno. q Priporočamo dosledno upoštevanje morebitnih pred-5 pisanih diet in odmerkov zdravil ter večjo previdnost.
b^ Danes: ob 3.43 najnižje -31 cm, ob 9.26 najvišje 40 cm, ob 15.54 najnižje -50 o	cm, ob 21.53 najvišje 46 cm.
;! Jutri: ob 4.12 najnižje -34 cm, ob 9.54 naj'	višje 40 cm, ob 16.15 najnižje -48 cm, ob 22.15 najvišje 48 cm.
Morje je razgibano, temperatura morja 9,5 stopinje C.
Rogla
190	Piancavallo...... .	70
105	Forni di Sopra......	80
40	Zoncolan...........	70
130	Trbiž................	60
120	Osojščica...........	80
150	Mokrine ...........	115
Kitajski nogometaš Yang Xu pač ni Maradona
PEKING - Kitajski nogometaš Yang Xu si je z nenavadno potezo na tekmi azijske lige prvakov prislužil nekaj svetovne slave, pa tudi precej posmeha. Pri enem od zadetkov si je namreč, tako kot pred mnogimi leti argentinski zvezdnik Diego Maradona, pomagal z roko, a je to naredil tako očitno, da gol ni obveljal, sam pa je dobil rdeči karton. Yang Xu je na tekmi med svojo ekipo Shandong Luneng in korejskim Jeonbukom dosegel gol, potem ko je po predložku s prostega strela skočil v kazenskem prostoru in žogo preusmeril v mrežo. Vse lepo in prav, če bi to naredil z glavo, a Kitajec si je zvito zamislil izvedbo v slogu Maradone in njegove božje roke iz leta 1986. Z iztegnjeno levo roko, ki je niti ni skušal skriti ob glavi, je žogo po odbojkarsko preusmeril v gol. (STA)
Pred obalo Filipinov odkrili ostanke japonske vojaške ladje Musashi
MANILA - Ameriški milijarder in soustanovitelj računalniškega giganta Microsoft Paul Allen je včeraj objavil, da je pred obalo Filipinov našel ostanke japonske vojaške ladje iz obdobja druge svetovne vojne. Ladja Musashi velja za največjo in najbolj znano japonsko vojaško ladjo. Pred več kot 70 leti jo je potopila ameriška vojska. Allen je pojasnil, da je ostanke ladje našla njegova zasebna ekipa raziskovalcev. Leži na dnu morja več kot kilometer pod gladino v Sibujskem morju. Odkritje je Allen sporočil prek Twitterja in tudi objavil fotografije potopljene ladje. (STA)
AVSTRALIJA - Živali so trpele zaradi lakote
Zaradi prenaseljenosti oblasti prisiljene pobiti skoraj 700 koal
SYDNEY - Na jugovzhodu Avstralije so morali zaradi prenaseljenosti ubiti skoraj 700 koal, ki so bile podhranjene. Kot je povedala ministrica za okolje avstralske zvezne države Viktorija, Lisa Neville, so koale evtanazirali, poseg pa je bil nujen, ker koale niso mogle najti dovolj hrane in so trpele zaradi lakote.
Dodala je, da so na območju Cape Oto-way skupno našli 686 koal, ki so bile v zelo slabem zdravstvenem stanju. Po posvetu s strokovnjaki za koale in skrbniki živali so jih humano uspavali veterinarji.
Kot je še povedala Nevillova, so izkušnje pokazale, da bi morebitna preselitev koal samo še povečala njihovo trpljenje, za prihodnost pa bo potrebna ustrezna strategija, s katero bi zmanjšali število koal na omenjenem območju, saj se njihovo število zelo hitro povečuje.
Populacija koal na območju Cape Oto-waya se je povečala, ko so v 80. letih minulega stoletja s Francoskega otoka semkaj preselili koale. Kljub temu, da na območju Cape Oto-way število koal narašča, pa njihovo število drugod upada. Po navedbah Avstralske fundacije za koale naj bi v divjini živelo manj kot 100.000 koal. Izvršna direktorica fundacije Deborah Tabart je sicer evtanazijo koal v Cape Otowayju označila za šokantno.
Koala je rastlinojedi drevesni vrečar, ki izvira iz Avstralije. Je le mlade vršičke evkalip-tovih dreves, ki vsebujejo mamilo in zato koale spijo tudi do 19 ur na dan, nameščene med vejami dreves, na katerih se hranijo. Zaradi majhne hranljivosti teh listov mora življenjski prostor odrasle živali obsegati vsaj hektar. Odrasla koala, težka devet kilogramov, mora pojesti vsaj kilogram listov evkalipta na dan.
Življenjska doba koal je od 10 do 14 let. Če imajo samice dovolj hrane, lahko skotijo enega mladiča na leto. Pred prvim priseljevanjem Evropejcev v Avstralijo jih je bilo več kot deset milijonov, potem pa se je njihovo število naglo zmanjšalo, saj so jih pobijali tudi zaradi krzna. (STA)
FRANCIJA - Preiskovalci še brez razlage
Nad Parizom so znova opazili drone
PARIZ - Nad Parizom so v torek zvečer opazili približno deset dronov in policija naj bi v povezavi z najnovejšimi tovrstnimi incidenti iskala štiri moške. Plovila so letela nad več območji prestolnice, med drugim v bližini Eifflovega stolpa.
O več novih opažanjih dronov so policijo obvestili meščani, enega pa je opazila tudi policijska patrulja. Dlje časa mu je sledila, a ga je nato zaradi gostega prometa izgubila izpred oči. Po poročanju nekaterih medijev naj bi dron nato pobrali štirje moški, ki so pobegnili v črnem avtomobilu. Za preostala opažanja policija preverja, če je dejansko sploh šlo za drone, je dejal policijski vir.
Francoske oblasti še vedno tavajo v temi glede motiva za drone, ki jih v zadnjem času v velikem številu opažajo nad
TELEKOMUNIKACIJE - Prehitel je južnokorejski Samsung
Apple zavzel vodilno mesto na področju pametnih mobilnikov
WASHINGTON - Ameriški tehnološki velikan Apple je v zadnjem četrtletju lani zavzel vodilno mesto na svetovnem trgu pametnih mobilnih telefonov. S prvega mesta je izrinil južnokorejskega tekmeca Samsung Electronics, kažejo podatki mednarodne analitske hiše Gartner.
Apple je namreč končnim uporabnikom prodal 74,8 milijona pametnih mobilnikov Iphone in s tem zasedel 20,4-odstotni delež na svetovnem trgu (v enakem obdobju predlani je imel 17,8-odstotni delež), medtem ko je Samsung uspel prodati 73 milijonov pametnih mobilnikov in posledično zasesti 19,9-odstotni delež (v enakem obdobju predlani je imel 29,5-odstotni delež).
"Samsung se še naprej trudi obvladati svoj padajoči
delež na trgu pametnih mobilnikov, ki je najvišjo točko dosegel v tretjem četrtletju 2013. Trend navzdol kaže, da je Samsungov delež na dobičkonosnem področju premijskih pametnih mobilnikov pod močnim pritiskom," pojasnjuje Gartnerjev analitik Anshul Gupta.
Južnokorejski proizvajalec elektronike je sicer pred dnevi predstavil nova paradna mobilnika Galaxy S6 in Galaxy S6 Edge, ki sta njegov neposredni odgovor na Applova paradna mobilnika Iphone 6 in Iphone 6 Plus.
V celotnem letu 2014 je bilo na svetovni ravni sicer prodanih 1,2,4 milijarde pametnih mobilnikov, kar po podatkih Gartnerja predstavlja 28,4-odstotno rast in okrog dve tretjini celotnega trga mobilnih telefonov. (STA)
prestolnico. Lansko jesen so številne opazili v bližini jedrskih obratov, za kar so okrivili okoljske aktiviste, za najnovejše incidente pa krivca še iščejo.
Kot je v torek sporočil notranji minister Bernard Cazeneuve, so od oktobra lani v bližini jedrskih obratov ali nad Parizom opazili približno 60 dronov.
Upravljanje z droni nad francosko prestolnico brez ustreznega dovoljenja ni dovoljeno, v nočnem času pa je v vsakem primeru prepovedano. Pred dnevi je policija aretirala trojico novinarjev mreže Al Džazira. Dva je že kmalu izpustila, tretjemu, Britancu Tristanu Redmanu, pa je zaradi upravljanja drona nad Bolonjskim gozdom v torek naložila plačilo kazni v višini tisoč evrov. V preostale incidenti naj sicer trojica ne bi bila vpletena.
Varnostne razmere v Franciji ostajajo poostrene po terorističnih napadih, ki so v začetku januarja pretresli Pariz in terjali 17 življenj. (STA)