SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejeman velja: Za telo ltto predplalaa li »Id., sa pol leta 8 rld., sa žetrt leta 4 fld., sa |edea
mesec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: b lile leto 11 «14., sa pol leta « fld., sa 4«trt leta S fld., <a jeden meiee 1 vid. ▼ Ljubljani na dom poeiljan velja 1 rld. 30 kr. ti« aa leto. Poiamn« Itevilke po 7 kr.
Naročnino ln oananlia (iaserate) »sprejema npravnlltvo ia ekspedielja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve a liee it.^3.
Rokopisi se ne vračajo, aefrankovana pisma ne vsprejemaje.
Vredništvo je v Semenllklh alieah It. 2, I., 17.
Ichaja теак dan, isvsemli nedelje in prainike, ob pol 6 eri pepoldne.
Štev. 185.
У Ljubljani, v ponedeljek 16. avgusta 1897.
Letnil* XXV.
\ašii luč.
»SlovenskiList" je v listnici „Correspondenz-blatta-a srečno izteknil te-le besede: „Selbstverstiind-lich bat richtige oder unrichtige Politik oderSocial-politik mit der bischoflichen Mission nichts zu tbun. Es handelt sich um rein menschliche Angelegen-heiten. Von einem Theologen haben wir aber auch noch nie behaupten gehort, dass der katholische Christ in der Politik, Wiesenschaft etc. nichts zu reden habe, sondern sich jede Ansicht von den Bi-schofen vorkauen zu lsssen habe. Byzantiner und Streber mogen ja anders geredet haben .Potem pa pravi „Slovenski List": „Pričakujemo, da bode na to luč gospod dr. Ušeničnik prižgal svojo luč."
Premišljevali smo, ni-li malo častno odgovarjati tako siromaškemu izzivanju. Nam vsaj se zdi, da ni posebno imenitno, bojevati se z zvihranimi besedami, pobranimi iz predalov kakega list ni čar j a. A ker „Slovenski List" meni, da je vsakega „usapil", kdor mu ne odgovarja, bodi mu odgovor!
Najprej omenimo, da „Slovenski List" ne prisega vedno tako poslušno na besede dr. Scheicher-ja in sodrugov. Ne vemo namreč, zakaj bi sicer ne bil ponatisnil tudi „nacijalnopolitičnih teoremov", ki jih dr. Scheicher po shodih razklada nemškemu narodu ! „Slovenski List" je čuden — eklektik! Kar je zanj, sveto in brez dokazil vsprejme; celo tega mu ni mar, ne utegnile bi li besede biti dvoumne. A kar ni zanj, modro zamolči. Mož, ki mu je sedaj avkto riteta, mu je skoraj potlej — ničemnik. Mi pa menimo, da v takih stvareh zasebnik toliko velja, kolikor dokaže!
Potem pa tudi ne moremo zamolčati, da ima „Slovenski List" nelepo navado, podtikati komu tr-
ditve, ki njegove niso! Tako je tadnjič podvrgel „Slovencu" neko dokazovanje, ki v „Slovencu" o njem ni ne sluha, a pod ta podmetek je oblastno zapisal: „Кгампа logika!" („SI. L." št. 33 v „dopisu z dežele".)
Tako tudi sedaj. Kje in kdaj smo trdili, da nam morajo v politiki in vedi škofje vsak nazor poprej požvečiti? Nismo dejali, da nimajo katoličani nobene besede, a dejali smo, da imajo tudi škofje besedo.
Toda bržčas se je „Slovenski List" tako močno oveselil le listničarjeve trditve, da „je politika in socijalna politika čisto svetna zadeva". Zares čudno se nam zdi, kako je mogel „Slovenski List" pobrati te besede ter jih splošno tolmačiti! Ko bi količkaj cenil logiko, bi se mu kaj takeg^pe moglo primeriti. Ali ni minilo le malo dnij,*'*^^e pisal sam „Slovenski List", da „imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo" ? A sedaj naj sodi pameten človek!
Ali ni politika uvedla na Ogerskem civilnega zakona ? Gotovo ga je. Ljudstvo je volilo. Volilo je liberalce. Liberalci, sovražni cerkvi, so sklenili postave o civilnem zakonu. Volitve, poslanstvo, državni zbor, vse to pa je nekaj političnega. In zopet naj pove pameten človek: Ali niso postave o civilnem zakonu protikatoliške, nemoralne in brezverske? Ni dvoma, da so. Ves katoliški svet svedoči to z glasnim protestom. Če pa je to res — in res je — torej so vprašanja, ki jih zovejo politična, ki pa globoko zasecajo v vero in moralo.
Drugi vzgled. Zopet naj pove razsoden človek, ali ni politika uvedla interkonfesijo-nalne šole? Izvestno! Državna zbornica je skle-
nila te zakone. Iu zopet, ali ne zaseca šolsko vprašanje globoko v vero in moralo?
Ce gre potemtakem škofom res oblast, čuvati med ljudstvom vero in moralo, čuvati jo morajo tudi v politiki!
To je luč, sodimo, da ne samo dr. Ušeničnika, ampak luč jasne pameti !
Ali čemu ta luč, saj sije in blešči širom sveta luč s v. cerkve, in ta je — „naša luč"!
„Slovenski list" je pobral v neki vredniški listnici mnogoumne besede, da je politika, tudi socijalna, zgolj človeška zadeva. A kako li, da avstrijski škofje v skupnem pastirskem listu vernikom govori o tej zadevi? Kako li, da so irski škofje izdali skupno izjavo, ki v njej pobijajo kot zmoto trditev, da politika nima z vero nič opraviti? Kako li, da je sam Leon XIII. pisal encikliko „Re-rum novarum" o delavskem in sploh socijalnem vprašanju? Eako li, oj „Slovenski List", kako li, da je Leon XIII. v tej okrožnici zapisal znamenite besede:
„Confidenter ad argumentum aggredimur ac plane iure Nostro; propterea quod caussa agitur ea, cuius eiitus probabilis quidem nullus, nisi advocata religione Ecclesiaque, reperiatur. Cum vero et religionis custodia et earum rerum, quae in Eccleeiae potestate sunt, penes Nos potissimum di-spensatio sit, neglexisse officium taciturnitate vide-remur."
Zdelo bi se, tako pravi Leon, zdelo bi se, da smo zanemarili svojo dolžnost, ko ne bi govorili o socijalnem vprašanju. Zakaj? Zato, ker rešitve socijalnega vprašanja brez pomoči religije in cerkve ni pričakovati. A obramba religije in tistih stvari, ki so v oblasti cerkve, gre papežu — in, nadaljujmo
LISTEK
In še jedna ...!
„Fiir Blodsinn und fiir Ungeschiek Bekommt mein Preund den Pfeil zuriick!"
Saj ne morem drugače! Obljubil sem: če bo še iztikal, bo še iztaknil. Ker pa zopet išče, naj iz-takne, kar si želil Jaz hočem ostati mož beseda; zato brez zamere!
Schopenhauer je večkrat rekel, da „ženij" ali ženijalen Človek se mora povspeti do prave samozavesti, da zna samega sebe visoko ceniti, in da raz to visočino gleda z zasluženim zaničevanjem na dvo-nogo živad, na takozvane „bipedes" (dvonožce), kar v krščanskem smislu ne znači kure ali race, temveč človeka.
Tak „ženij" hoče biti po sili tudi dolenjski dopisnik „Narodov", ki si je kot preziranja vredne „bipedes" izbral duhovnike in menihe. Da bi ne zapravil imena „ženij", spusti včasih na-nje kako puščico, kakor je nedavno storil cistercijanom. „Slovenec" je izpregovoril „Še jedno besedo o stiškem samostanu" in povedal toliko, da se o „ženiju" dopisnika „Narodovega" sme zelo dvomiti. Sedaj pa je ta ženijalen moiic popustil plaho cistercijane, vrgel puško v turšico ter se zviškoma zaletel na razvpito Miss Diano Vaughan, češ, duhovniki ete verjeli takim sleparijam; vam torej nič ni verjeti.
V št. 181. „Slov. Naroda" odgovarja „dloven-
čevim" podlistkom tako-le: „Naša dva klerikalna bratca „Slovenec" in „Slovenski List" sta si začela v lase segati. Zanimivo je, da se tudi tu pokaže, da naši duhovniki prav ozbiljno mislijo, da so oni najpametnejši ljudje na Kranjskem .. Zbal sem se, da ne nastane na Kranjskem še kak verski šizma, in da bi bilo treba zaradi tega še kak cerkven kon-cilj sklicati in tam o teh kranjskih bedarijah razpravljati. Slovan ni bil nikdar prijatelj latinizmu, to zgodovina uči; — nekaj husita, celo — pa brez zamere! — luterana je v vsakem Slovanu.--—•
Ves svet bi se nam koncem 19. stoletja smejal. Zaradi tega naj poseiem mej ta nasprotna si brata, ki trdita, da imamo liberalci zvezo s hudičem, in naj pogrejem tisto veliko goljufijo, ki so jo napravili Taxil, Miss Vaughan et con . .. Naj pobožnjaki berejo izjavo dr. Hacksa, bodo vsaj zvedeli, kaj spravi neumnost nekaterih ljudij na dan, in to v svitu našega stoletja. Kolegi pri „Slovencu" se že več ko celi teden nad mano jezijo. Posebno jim tisti moji patri v Stičini niso všeč. Jeden teh, kapelan Benkovič, bolehav človek, hudo bruha kar zeleno is sebe. Tega bom jaz prej v grob spravil, ko bi mu ure življenja normalno potekle. Bo zaradi mene moral revež v peklu goreti. Bolelo bol Ali hado me kolne in psuje; kleti je greh, velik greh, saj je duhovnik katoliške vere .. ."
To je odgovor na „Slovenčeve" listke; vmes pa še cela dolga pridiga o Miss Vaughan! O. dopisnik, o Diani Vaughan Vas živa duša ni vprašala. Ce ste
kaj moža, ostanite lepo pri cistercijanih in sploh samostanih, o katerih je bil javen razgovor med nama, ter odgovorite pošteno na „Slovenčeva" zgodovinska izvajanja!
Ne zamerite, da rabim primero! Kakor kak poreden kmečki fant, ki poprej razsaja in uka na vasi ter kliče na korajžo, potem pa najedenkrat par gor-kih okoli ušes dobi, plaho zbeži in se skrije za široko krilo prve šepaste Špele ali Urše, ki jo sreča na cesti, proseč, naj ga varuje, tako ste zbežali Vi, — pošteno oklofutani, — v široko raztrgano krilo goljufive Miss Vaughan I Oh, ali Vas ni sram, da sedaj kakor kak otroč&j izza njenega predpasuika škilite za menoj? Pa nikar ne mislite, da ste tam notri varni pred menoj! Ce Vas Vaš „ženij" ne reši iz idgate, v katero ste se vjeli, rešila Vas ne bo niti copernica Miss Vaughan! Zato Vas za lase vlečem ven izza njenega z&stora svetu na spregled ter Vas vprašam: Ali res ne znate druzega odgovoriti na ista izvajanja v tem listu ? No, saj vemo: An Stoffen immerfort gebrichts, In seinem Zeughaus hat er nichts: Statt des Talente nur Perfidie, Das ist ein sauberes Qenie! Wird dann gedampft sein Uebermuth, Kreischt er vor Zorn und Qrimm und Wuth, Die er dem Gegner dichtet an; So kampft bei Gott kein Khrenmann!
Ljubi moj gospod, ali ni res tako ? Le recite : da 1
Vi hočete torej posegati razsodno v naše po-
(

?
mi v smislu Leonovem — v svojem redu škofom! Jure, z vso pravdo torej papež in škofje imajo besedo v socijalni politiki.
Kako torej je mogel Leon pisati tako encikliko ? Ali mar Leon XIII. ni bral sv. pisma? Kaj pravi sveto pismo? „Nemo militans Deo implicat se ne-gotiis saecularibus. Nihče, ki se za Boga vojskuje, se ne zapleta v časna opravila!" (II. Tim. 2. 4.) Ce je politika, tudi socijalna, čisto človeška zadeva, kako li, da se Leon, papež, prvopastir krščanstva, bavi z njo? Ali bo „Slovenski List" tudi Leonu očital, da si svoji oblast, ki mu n6 gre?
Skoro bi dejali, da. Strasti so verige, ki iinajo samoljubje za prvi sklep.
A zaveden katoličan ve, kaj je Leon in kaj njegova beseda. Ve, da Leon ne deva besede, kamor ne gre. Ce torej Leon v politiki dviga svoj glas, je to znamenje, da ima tudi politika moralno in versko plat.
To prav pa je bil naš argnmet. „Slov. List" je izpovedal, „da imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo." A tudi politika, povzeli smo mi, ima moralno in versko plat. Torej — to je posledica — tudi gledć na politiko imajo škofje ne le pravico, ampak tudi dolžnost, čuvati med ljudstvom vero in moralo!
To je naša luč!
Vemo, da bo „Slovenski List" tudi še poslej raje črpal svojo učenost iz vredniškib listnic, nego li iz Leonovih okrožnic. Kurat Koblar — bodi dovoljeno tudi nam, kakor njemu poprej, proti imenu replikovati ime — pač hoče imeti svoj prav, in laglje ga najde v kaki listnici, nego li v kaki okrožnici. A čudno modrijanstvo je pa to vendar le! Solnce sije, „Slovenski List" pa išče okrog luči — kresnice!
Konzularna sodnija v Carigradu in Hrvatska.
Iz Zagreba, 9. avg.
V jednem svojih dopisov sem omenil, kako ве ne jemlje obzir na Slovane pri diplomatski službi in da imajo povsodi prednost Nemci in Mažari. Ze učilišča za diplomatsko službo so tako travnana, da se Slovanom, ki hočejo vanje stopiti, zapirajo vrata. Pa če tudi kateri po sreči pride v to službo, ta je moral zatajiti svoje slovansko mišljenje in prepričanje, kajti temu ni mesta ihed avstro - ogerskimi diplomati.
Cuduo ni ali je nekaj nenaravnega, da večino avstro - ogerskega prebivalstva namreč slovanskega, zastopajo Nemci in Mažari v tujih državah. Ta nenaravni položaj se je čutil najbolje v Carigradu, kjer imajo naši konzuli tudi sodnijsko oblast nad pripadniki avstro - ogerske monarhije. Do zdaj je bila za vse državljane Avstro - Ogerske, prebivajoče na Turškem, le jedna taka sodnijska oblast. Ali Mažari
litične in časnikarske razpore ? Gospod, kdor hoče biti temu težavnemu poslu kos, mora imeti talent zato, bistro glavo in velikodušno srce, zraven pa tudi — trdo kožo ! Vaša glava pa doslej ni še pokazala nikoli niti iskrice bistrosti in modrosti, in Vaše srce še aikoli goreče velikodušnosti. Pač se Vaše srce včasih vname tako silovito, da kar možgane smodi, a ta slikovit prizor je le momentan, da se lahko izrazim:
Es steht Ihr Kopf in Flammen, da brennt es lichterloh, Man meint, es sei darinnen — nur diirrea Heu und Stroh!
Kot politik se torej z ničemur drugim ne morete ponašati, nego s svojo debelo, neobčutljivo kožo. V tem brez dvoma nadkriljujete vse slovenske "politike in politikastre. Sam „Narod" Vam v tem junaštvu gotovo piše : Eminenz! Saj ste jih vendar že dovolj dobili, trdih in gorkih ; tudi zadnjič so take p&dale.
Diese waren doch — wie Scklage ubere OeBieht,
Aber freilich, Sie Bpiiren sie nicht.
Sie verstopfen eich tiickisch die Ohren,
Als ob Sie das Gehor verloren
Und stellen sich ganz frohlich und heiter
Wie ein — echter Dickhiiuter!
Vedite, ljubi moj gospod! S političnim slonom se je težko boriti. Vendar uprav s to svojo zmožnostjo, da imate dušo trdo kakor podplat, ste vsaj nekoliko zmožni tudi za polemiko. Ko bi niti tega ne imeli, že davno bi Vas pustil v miru.
Sicer se Vam je precej zareklo, pišočim, da duhovniki mislijo, da so „najpametnejši ljudje na Kranjskem". Ta lapidaren, a neresničen stavek se
s tem stanjem niso bili zadovoljni, ker se njih samo-stalnost na ta način ni kazala zunanjemu svetu. Znano je, da je zastopstvo zunanjih stvari po postavi za celo državo le jedno, ali ker so Mažari vspeli, da se je vsem zajedniškim oblastim dodal oni glasoviti „in" med c. kr., izvajajo zdaj to tudi praktično ter v istini dele te oblasti na dvoje, kar so pred nedavnim storili v Carigradu s konzulsko sodnijo.
Razdelila se je namreč ta sodnija na dva samo-stalna oddelka: na avstrijski in mažarski. Vse to so izposlovali Mažari na Dunaju brez obzira na ustavo, po katerej se kaj takega ne bi smelo izvesti in sicer tem manje, ker se pri tej spremembi ni gledalo posebej na pravice pojedinih dežel Avstro - Ogerske. Nemci in Mažari so jednistavno sami skrojili pro-pise, po katerih se bodo ravnali v bodoče pri tej sodniji brez vsakega obzira na ostale sodržavljane druge narodnosti.
Brez dvoma se bode o tej spremembi razpravljalo v delegacijah in takrat bomo videli, kako bodo hrvatski delegati branili svoje pravo, ki je s temi propisi popolnoma zapostavljeno. Do zdaj je bil pri tej sodniji jeden predsednik, a uredovalo se je v nemškem jeziku, kot diplomatskem jeziku Austro-Ogerske. Ravnalo se je tedaj v tem pogledu z vsemi avstro-ogerskimi državljani jednako. Od zdaj bode to drugače. V avstrijskem oddelku bode uradni jezik nemški, a sodnik in ostalo osobje po tem takem nemško, v mažarskem oddelku pa bode vse ma-žarsko. Mažari so tedaj s to razdelitvijo dobili, kar so želeli: v sodnijskem oddelku konzularne oblasti so samostalni in mažarski jezik je v tem delokrogu tudi diplomatski jezik. Da bodo Mažari postavljali v ta oddelek prave korenite mažarske činovnike, razumi se že samo po sebi.
Tako je Hrvatska iztisnjena zopet z jedne postojanke. Zaano je, da je Hrvatska v sodstvu popolnoma samostalna in neodvisna od Ogerske. Hrvatska ima svoje sodnijske postave in svoje sodnike; v njeno eodnijsko autono^jo se Mažari ne bi smeli nikjer utikati. In vendar se je zdaj to zgodilo pri omenjenej spremembi v Carigradu. Brez vsakega obzira na hrvatsko sodnijsko avtonomijo postavljajo Mažari svojega sodnika tudi Hrvatom, katerim misle krojiti pravico po ogerskih postavah in v mažarskem jeziku. In to sta ob enem dve nepostavnosti, katerih ne bi smeli trpeti Hrvati pri deželni vladi v Zagrebu. Zna se, da Mažari radi te spremembe niso niti vprašali hrvatske vlade v Zagrebu, kajti oni so že tako navajeni kršiti nagodbo, da to delajo brez vsakega obzira, saj dobro vedo, da se današnja hrvatska vlada temu ne bode protivila, a hrvatski delegati v delegacijah pa bodo o tem brez dvoma molčali. Tako gubimo Hrvati pravico za pravico radi svoje malc-marnosti, a v tem slučaju moremo mnogo gubiti tudi v gmotnem pogledu.
Iztok je slovansk, v Carigradu so Hrvati po-
doslej ni še čul. Prvič doni iz Vaših ust. No, v toliko rad pritrdim tej izjavi, da je celo zadnji kapelan bolj pameten, nego ste Vi. In da uprav Vi „najpametnejši" nikakor niste, to mi bo celo slavno uredništvo „SI. Naroda" potrdilo in podpisalo drage volje z obema rokama, če ima le količkaj čuta pravičnosti v sebi.
Da bi nastal kak verski šizma na Kranjskem, kateremu bi se smejal cel svet koncem 19. stoletja, o tem se pač še nikomur sanjalo ni. Ce pa se ga Vi že resno bojite in že ugibate, kako bi se preprečil, je to očiten znak, da ves ta fenomen je le odsvit tega, kar se godi v Vaši glavi. Tam notri je že dolgo grozen šizma, katerega pa ne bo upokojil noben koncilj zdravnikov, temveč le bela žena, pa ne Miss Vaughan, temveč smrt! In ta duševni šizma v modri glavi koncem 19. stoletja občuduje in zasmehuje ves slovenski svet.
Ganz Slovenia lacht verwundert Ueber den grossten Narren von Jahrhundert, Bei dem es hundertmal zu lesen, Was er ist fiir ein Schroll gewesen.
Vi menite, da v vsakem Slovencu je nekaj hu-sita in nekaj luterana. To ste modro uganili, gotovo sodeč vse rojake sami po sebi. Pa vendar ste v tem pogledu povedali premalo. Pregovor pravi: „Omne trinum perfcctum!" Id po tem načelu jaz dopol-nujem : V Vas je po neukrotljivi besnosti res nekaj husita, po nedoslednosti in strahoviti logiki tudi nekaj luterana, po brezobzirnem postopanju in vsiljivosti pa zraven še — cel žid! Toda po svojem kopitu ne smete meriti vseh Slovencev. (Konec sledi.)
znati že iz davnih časov, slovanščina se čuje na vsakem kraju, velik del trgovine je v slovanskih rokah in vendar bode sodil tem Slovanom posebej Hrvatom Mažar ter mu izdajal odloke v mažarskem jeziku.
Ko že kaj takega ne bi bilo za Hrvate po njih ustavi nekaj nepostavnega, gotovo je v prometnem pogledu nepraktično, kajti slovanščina je v Carigradu navadni občevalni jezik, dočim je mažarščina brez dvoma le med diplomatskim oeobjem razširjena. Narodnemu šovinizmu nemškemu in mažarskemu morajo se tedaj žrtvovati celo gmotne koristi avstro-ogerskih Slovanov ne samo doma nego celo v tujini. To je vendar že odveč. Kdaj se odprejo nam Slovanom oči, da spregledamo popolnoma ta ia nas v vsakem pogledu tako poniževalni današnji zistem ? Zares, skrajni čas je že, da se streznimo.
Politični pregled.
v Ljubljani, 16. avgusta.
Sprava mej Čehi in Nemci. Vedno bolj se približuje trenutek, ko se prične toli važno pogajanje mej zastopniki obeh čeških narodnostij. — Ministerski predsednik grof Badetti se je že minulo soboto zjutraj povrnil iz Galicije na Dunaj, akoravno se je zatrjevalo, da ost&ne v Busku vsaj mesec dnij. Vsekako je torej pričakovati, da v najkrajšem času prejmejo češki in nemški zaupniki povabila na posvet o znanih spravnih predlogih. Čimbolj pa se približuje ta trenotek. tem bolj rogovilijo nemško-nacijonalne in liberalne korifeje ter hujskajo prebivalstvo proti spravi, kakor jo namerava Bade-nijeva vlada. Umevno je torej, da je pričakovati od te strani ne majhnega odpora in ako se bode vlada ozirala na take kričače, potem je nemogoča vsaka pametna in pravična sprava.
Čehi in Bbenhochov Šolski predlog. V Kutni Gori se je vršila minule dni običajna letna učiteljska konferenca čeških učiteljev, ki se je pečala, kakor vse drnge njene sestrice, tudi s predlogom posl. Ebenhocha glede preosnove ljudskega šolstva. Povabili so pa k temu shodu tudi nekaj drž. poslancev in dr. Pacak je pri tej priliki pojasnil svoje nazore o tem predlogu. Bekel je, da so Cehi vseskozi vneti za slobodno šolo in želć vsakemn narodu, da doseže svoj cilj in si nravna šolstvo po svoji volji. Te besede so pa zelo vznevoljile navzoče učiteljstvo. Izjavili so, da so popolnoma prepričani, „da bo duh klerikalne šole zastrupil tudi češko šolstvo, kakor hitro se oživi v sosednjih kronovinah." Nato je izjavil jeden poslancev, da je ta strah popolno neopravičen, ker bodo oni vedno zagovarjali slobodno šolo tudi tedaj, ako se v politiki družijo s takimi ljudmi, ki gore za avtonomijo narodov, pa niso prijatelji slobodne šole. „Mi zahtevamo, da se šola prepusti narodu, končuje govornik, in to je mogoče doseči le potom avtonomije. Vsled tega pa porabimo vsako priliko in tudi v zvezi s klerikalci, ako nam častno zagotove, da se ne bodo vmešavali v češko šolstvo." Iz navedenih besedij je razvidno, da Cehi niso zadovoljni z Ebenhochovim predlogom, da pa ljudje, ki imajo vsestranske izkušnje, mnogo trezneje sodijo o tej zadevi, kakor pa oni zagrizenci, ki tiče vedno le doma in si še niso ustvarili širšega obzorja. V tem oziru je menda povsod tako in tudi na Slovenskem.
Poljaki v Nemčiji so jeli v poslednjem času resno misliti, kake bi se otresli groznega jarma, ki jih tlači že desetletja in zatira v narodnem pa tudi v gospodarskem oziru. Slednjič so dospeli vneti voditelji do zelo pametne misli; orga-nizovati hočejo v prvi vrsti vse poljske obrtnike in kmalu se ustanovi osrednja zveza poljskih obrtnikov za celo Nemčijo s sedežem v Berolinu. K tej za* vezi bodo pristopila vsa poljska obrtna in rokodelska društva in se bo v njej skrbelo za prospeh Poljakov v gospodarskem in narodnem oziru. Zveza bo skrbela, da bodo njeni člani skupno nakupovali potrebne surovine in nato skupno razpečavali svoje izdelke, poleg tega bo pa tudi ustanavljala obrtne nadaljevalne šole in sploh skrbela za vsestransko izobrazbo članov. Na ta način se bode lahko kosala z vsako konkurenco, ob jednem pa zagotovila narodu vedno večjo samostojnost. Umevno je, da tej zvezi niso prijazni nemški krogi in da ji bodo pro-vzročali mnogovrstne sitnosti in neprilike.
Francoska vlada in volitve. Pred nekaj Časom je francoska poslanska zbornica razveljavila izvolitev ljudskega zastopnika v okraju Brest z motivacijo, da se je izvršila pod prevelikim pritiskom
klerikalne stranke. Da se to prepreči pri ravno razpisani dopolnilni volitvi, je poslal pravosodji minister Darlan, ki oskrbuje sedaj tudi posle ministra za bogočastje, škofu ondotnega okraja pismo, v katerem se svari pred jednakim postopanjem duhovnikov. Minister pravi, da duhovniki kot državljani sicer smejo glasovati za kandidate, ki so jim po volji, in še celo (!) v svoji okolici delovati zanje, da pa jim je kot državnim uradnikom strogo prepovedano, vmešavati se v politično zadeve in svoj ugled posvetiti službi stranke ter s tem vplivati na volilce. Ta ukez nasprotuje sam sebi, kajti kako je možno agitovati in delati za kandidata v bližnji okolici, ako je prepovedano vmešavati se v politične zadeve. To je naravnost smešno in nemogoče. No, duhovščino pič ne bode to pismo oviralo v njenem delovanju za blagor ljudstva.
Bolgarska vlada si je v poslednjih dneh nakopala neprijaznost ne samo Avstro Ogerske in drugih tej prijaznih držav, marveč tudi v Srbiji so zelo nezadovoljni z njenim postopanjem v zunanji politiki. Ministerski predsednik Stoilov še noče najti primerne prilike, da bi preklical Avstrijo žaleče besede, in se raje pogovarja o naklonjenosti sultanovi, kakor o razmerah do sosednih držav. Poslednja zadeva je pa posebno razburila odlične srbske kroge. V prvi vrsti se je knez Ferdinand Srbom že s tem zameril, da je brez vednosti srbskega kralja podal se k sultanu, akoravno bi bila njegova dolžnost, o tem obvestiti svojega najbližnjega soseda. Se bolj se je poostrilo nasprotje mej tema dvema državama, ko so v Belgradu zvedel', da sta knez Ferdinand in Stoilov prav zadovoljna z vspehom v Carigiadu. Ta zadovoljnost izvira najbrže iz tega, ker je sultan dovolil več ugodnostij Bolgarom v Makedoniji v cerkvenem oziru, a ob jednem so se s tem prekrižale vse nade srbske vlade, ki je bila po zadnjem vspre-jemu poslanika Georgievića pri sultanu precej pomirjena. Lahko je toraj umljivo, da se razmere mej Srbi in Bolgari vedno bolj poostrujejo. Bolgarska vlada in žnjo knez sam se za to prav nič ne brigata, marveč se le radujeta naklonjenosti sultanove. Poleg tega je pa knez minulo soboto obhajal desetletnico svojega vladanja. V to svrho so se priredile v Buščuku mnogovrstne slavnosti, katerih se je vde-leževala vsa vladna gospoda. Ljudstvo samo pač nima vzroka radovati se. Od leta 1887, ko ga je 7. julija veliko sobranje soglasno izvolilo bolgarskim knezom in je 14. avgusta prevzel vlado v Tirnavi, je saksonsko-koburški princ mnogo pripomogel, da so se notranje in vnanje razmere razvile tako neugodno, kakoršne so po preteku prvega desetletja. Zato pa tudi pišejo razni listi, da knez in njegova rodbina ne bota doživela druzega decenija na bolgarskem prestolu, nikari da bi se povspel knez do kraljeve časti. „National-Zeitg." piše : „Knez Ferdinand je največ zakrivil, da je Bolgarija vsestranski tako popolno propadla, in le pazi naj, da ne pride jedenkrat pod kolo".
Angleži so si v poslednjih dneh priborili zo pet neko zmago, katere se tem bolj vesele, ker jim ie došla skoro nepričakovano. Znano je, da so su-danski derviši neprestano se pomikali proti severu ter si hoteli na ta način osvojiti nekaj boljše zemlje posebno v Egiptu, ob jednem se pa tudi zavarovati proti napadom od angleške in italijanske strani. Tej nakani so pa angleške čete pravočasno prišle na sled ter se z izvanredno hitrostjo jele pomikati proti sovražniku, kateri se ni prav nič nadjal tako naglega poseta. Posledice te zmage so vrlo pomenljive za angleško trgovino ; vožnja po Nilu je sedaj prosta na vsi črti. Poveljniku treba polastiti se le še Abu-Hameda in odprta je Angležem pot do Berbera in Kartuma, koder so bili Angleži pred nekaj leti precej osramočeni.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. avgusta.
(Proti klerikalcem.) „Koroški Nemci — piše „Slov. Narod" — sklepajo proti slovenskemu državnemu poslancu Einspielerju širokoustne resolucije. Drž. posl. Tschernigg je v Črni pri Osojah govoričil o položaju, pri tem pa fanatično mahal po koroški katoliški nemški stranki in avstrijskih klerikalcih, ki so baje jedini krivi, da je Badeni izdal češke naredbe, in ki so jedini vzrok, da je Badeni sploh dobil kako večino. Iz „polnega prepričanja" se je Tschernigg kot nemški kmetovalec pridružil obstrukciji. „Kajti sedaj se gre zato, ali ohrani nemški narod svoje samostojno etališče, ali pa ga bodo
združeni Slovani zadušili". Zato so sklenili duhoviti volilci še duhovitejšega „kmeta" TscberDiijga resolucijo, s katero izražajo svojo „ogorčenost" nad koroškimi „klerikalci", ki so vsled prigovarjanja knezoškofa volili slovenskega strankarja E nspitlerja, ki je zvezan s kranjskimi agitatorji ter zanaša narodni prepir tudi na Koroško. E nspieler sploh kar nič ne pozna potreb kmeta in zato ni vreden zastopnik svojih volilcev". Prijavili smo to Tscher-niggovo blebetanje, da pokažemo, kako daleč je že zabredel nemški narod na Koroškem. Slovencev bi bilo sram poslušati take „modrosti" — in volilci so pač vredni svojega poslanca". — Tako „Narod". Mi se v vsem popolno strinjamo s temi „Narodovimi" besedami, Ie pristaviti moramo obžalovanje, da je „Narod" jednako kakor tukaj Tschernigg že opetovano napadal koroške „klerikalce", ter da nas je bilo res sram prebirati take „modrosti". Nadejamo se pa, da, ko je sedaj tudi „Narod" uvidel, kako težavno stališče imajo klerikalci na Koroškem, jih v prihodnje tudi sodi — pravično!
(V gornjegradski dekaniji) je bilo po raznih župnijah birmovanih 2619 otrok. Mil. knezoškof lavantinski so se minuli teden vrnili s kanoničnega obiskovanja vsled prenapornih del in potov precej vtrujeni. Dal Bog, da se zopet prav kmalu včvrste, da nadaljujejo svoje vsestransko apostolsko poslovanje I
(Osobne vesti.) Nadštabni zdravnik II. reda in poveljnik garnizijske bolnišnice v Ljubljani, dr. Fr. S t a n e k , je na lastno prošnjo upokojen. Presv. cesar ga je tem povodom imenoval nadštabnim zdravnikom I. reda in mu podelil viteški križec Fran Josipovega reda. — Na njegovo mesto pride nadštabni zdravnik II. reda, dr. Josip P r e h n e 1 iz Premysla. — Poštnim komisarjem v Trstu sta imenovana dr. Teod. S w e č e n i in Karol C z a r d a.
(Odlikovanje.) Cesar je odlikoval gosp. Antona Muha, župana v Lokvi in goriškega deželnega poslanca z zlatim križcem s krono za zasluge, ki si jih je imenovani odlikovanec pridobil pri pogojzdo-vanju Krasa.
(Z Bleda) se nam piše: Slavnost praznovanja rojstvenega dnć cesarja Prana Josipa I. se v sredo dnč 18. avgusta 1897. na Bledu vrši s sledečim programom: 1. Dopoldne ob 10. uri: Slovesna sv. maša v cerkvi na otoku. 2. Popoldne ob 5. uri: Velika tombola v Olginem parku (letoviški park). 3. Zvečer ob 8. uri; Razsvetljava jezera in korso z okrašenimi čolni. 4. Zvečer ob 10. uri: Slavnostni ples v zdraviškem poslopji.
(„Svobodni Glasovi".) Tako se bode imenoval nov list, katerega hoče, kakor poroča zadnji „Delavec", izdajati znani celjski socijalni demokrat Rok Drofenik. V dotičnem razglasu se trdi, da bode stal list ua stališču „znanstvenega socijalizma" in bode namenjen „ljudem v poduk". Kje da se bodo „Svobodni Glasovi" tiskali, tega „Delavec" ne pove. Mi smo za danes to vest zabeležili brez komentarja, omenimo le toliko, da list, ako bode sploh začel izhajati, bode le nov poskus, odpreti pot socijalni demokraciji mej naše ljudstvo in tudi mej inteligentne kroge potom moderne znanosti, na katero se soc. demokratje tako radi sklicujejo. — Zanimivo je tudi to, da „Delavec" ni nič kaj vesel novega svojega tekmeca.
(Koncert pevskega zbora „Bralnega društva" na Bledn.) V zdravniški dvorani bil je v četrtek 12. t. m. koncert z obširnim vsporedom. Zanimivo in pomenljivo je, da je koncert priredilo Slovensko „bralno društvo" in da so tudi nemške moči sodelovale. Pevski zbor pod vodstvom g. nadučitelja F. Rusa je imel tudi največjo ulogo. Jako primerno pričel se je koncert s krasno Nedvedovo kompozicijo : „Nazaj v planinski raj" ; pela se je krepko in dobro nuancirano ter žela obilo pohvale. Sledeče klavirne točke : Lisztovo polonezo in Chopinovo nocturno igrala je gdč. E. K1 a r, tehnično spretno in vztrajno, dasi bi bilo želeti sem in tam malo več čuta. Tretja točka sestajala je iz treh samospevov: Mozartova arija iz opere „Figarova svatba", nemška ljudska pesem in ene Schubertove pesni. Gospa K o p e t-s c h e v a nežna in pohlevna dama, ima izvrstno šolo ; glasek njen je istotako nežen in droben kot njena oseba — a srca smo pogrešali; pela je vse pesni gladko, z moderno tehniko iu dobrim vež-banjem; samo videlo se jej je, da prevladujejo še šolske spone. Omeniti pa je posebej mojsterskega spremljevanja gospoda 0. Weissa, ki je marsikateri nedostatek ljubeznjivo prikrilo. G. C. Jeraj sviral je na gosli z virtuoznimi atitudami
Griegov Norveški ples, ki je imel izmed vseh vijo-linskih točk največ muzikalične vrednosti; potem Si-monettijev madrigal in Hauserjevo skladbo „Tičica v drevju". — Poslednja točka bile so narodne, od našega Hubada harmonizovane pesni: Je pa davi sianca padla, Prišla je miška, Pod oknom, Bratci veselo vsi, Ljubica povej povej, Skrjanček рбје. G. Rus je porabil mnogo truda, da je izvežbal svoj mali zbor tako, da se mu je posrečilo podati nam prav lično kopijo Hubadovega vodstva ia njegove interpretacije. Deloma je bila ta celo inteiivneje izražena pri nekaterih mestih, kjer je treba zelo točno pre-nehavati. Pevci in pevke bili so v narodni noši. Dvorana bila je polna, sedeži razprodani — torej tudi materialen uspeh ugoden. Cisti dohodek namenjen je blagajni „Društva za pospeševanje prometa za Gorenjsko na Bledu" in „Bralnemu društvu". Cuduo je to, da se ljudje, ki so popolnoma odvisni od tujcev, agitirali zoper ta slovenski koncert in skušali na nesramen način odvračati nemške sodelovalce. Tem lepše se nam zdi, da se ti niso dali terorizirati ter so pokazali, da se da s S.ovenci mirno živeti in delovati in da le nekateri zagrizenci onemogočujejo sporazumljenje.
(Legitimacija nezakonskih otrok.) Ministerstvo je odredilo, da se ima legitimacija mladoletnih nezakonskih otrok naznaniti varstvenemu sodišču. To naznanilo mora izvršiti vodja matrik sam, ali pa, ako se je legitimacija izvršila potom politične oblasti, je slednja dolžna obvestilo izvršiti.
(C. kr. deželna plačilnica) ostane radi snaženja uraduih prostorov dne 19., 20. in 21. avgusta za občinstvo zaprta.
(Brzojavna postaja v Ljnbljani 5.) Dne 12. avg. odprla se je v Ljubljani 5. političnem okraju ljubljanskem nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo združeno s tamošnjim poštnim uradom.
(Požar) je v soboto opoldan v Ravnah pri (Jirk-nem vničil sedmerim gospodarjem hiše in z malo izjemo tudi gospodarska poslopja; — požar se je toliko lažje širil, ker ni nič vode. — Zgorela je tudi streha na zvoniku in zvonovi doli popadali, cd katerih se je najmanjši razbil. Cerkev so rešili s tem, da so streho raztrgali, da se ni moglo užgati.
(Zahvala.) Slavni zastop prve „dolenjske posojilnice" blagovolil je darovati tukajšnji ljudski šoli v nakup šolskega blaga revni šolski mladini 16 gl. Za ta znatni dar se izreka slavnemu posojilničnemu zastopu najiskreneja hvala. — Vodstvo štirirazredne ljudske šole v Metliki 15. avgusta 1897. Val. Burnik.
(Iz Slov. Gradca) [Cerkvena glasba.] Ministerstvo za bogočastje in nauk je dne 81. maja t. 1., št. 12.512, gospodu Valentinu Stolzer-ju, učitelju v Razboru pri Slov. Gradcu, podelilo nagrado za gojitev cerkvene godbe. Konservatorij na Dunaju je pregledal vse do sedaj izdane cerkvene skladbe gospoda učitelja V. Stolzerja, koje se vzlasti „Marijine pesmi", maša „V ponižnosti klečimo4 in „Missa pro Defunctis" z nova vsem prijateljem cerkvene glasbe priporočajo in se dobć vse te skladbe pri imenovanem gospodu skladatelju, kateri želi, da ga podpiramo, da mu bo mogoče še v prihodnje cerkveno godbo gojiti.
(Razstava grozdja na Bizeljskem.) Piše se nam : Vsem vinskim kupcem, posebno vinorejcem in drugim, kateri se za novo vinorejo zanimajo, naznanjamo, da se bode že lansko leto nameravana razstava grozdja letos meseca septembra na Bizeljskem vršila. Ob času razstave se napravijo od podpisanega vin. društva izleti v bližnje gorice, kjer imajo vinogradniki in vinski kupci priložnost se o našem napredku v novi vinoreji presvedočiti ter se lahko sami tudi prepričajo, da ima Bizeljsko in ves brežki okraj zopet vinorejstvo in še boljših vinskih pridelkov, kakor nekdaj v starih, po trtni uši popolnoma uničenih vinogradih. Pri tej priliki se nudi posebno vinskim kupcem najlepša priložnost, stare vinske kupčije tu ponoviti in nove zveze skleniti. Dan razstavine otvoritve, kakor tudi še druge okol-nosti se bodo v začetku meseca septembra v časopisih naznanile. Vinorejsko društvo na Bizeljskem, dne 7. avgusta 1897. Ivan Pavlič, predsednik. Anton S k u b e c, tajnik in blagajnik.
(Iz Št. Ilja v Slov. goricah) 14. avgusta. Tukajšnji „velikodušni prijatelj Slovencev" zloglasni Pistor izposodil si je vseh šestero lanskih knjig družbe sv. Mohora, rekoč, da nje ponese v Gradec nekomu (?) pokazat, češ kako neki je mogoče tej družbi za 1 gld. šestero knjig izdati. — Komu neki hoče knjige pokazati ? Morebiti svojim graškim bratcem, da nje pridobi za pristop k družbi ? Tega gotovo ne; pač
pa je bolj gotovo, da je temu možicelnu kaki „kun-šten" naklep v bučo smuknil zoper družbo ; in s tem naklepom pohitel je v Gradec, da ga grašk^ra Nemcem na srce položi. Prihodnje pa bode zopet na nemško liberalnih shodih treskalo in grmelo zoper našo čast. družbo, kar pa nji, kakor do zdaj tudi vprihodnje ne bode škodovalo, ker družba sv. Mo-hora s 70 tisoči udov je menda vendar več, kakor eden — Pistor !
(Cirkus Henry) dospel bode jutri s posebnim vlakom z vsem osobjem in velikim številom izredno krasnih konj v Ljubljano. Zvečer ob 8. uri bode prva otvoritvena gala-predstava v prostornem novozgrajenem cirkusu v proti Šiški vodečem delu La-termanovega drevoreda. Cirkus Henry je najboljši izmed potujočih cirkusov, kateri je iz leta 1894. tudi Ljubljančanom v dobrem spominu. Mej drugimi živalimi producira se tudi dresirani slon.
(Prebivalstvo na Ruskem.) Glasom letošujega ljudskega štetja ima Ruska 19 velikih mest z najmanj 100.000 prebiva'cv; izmed teh je največja prestolnica Petrograd z 1,260.000 prebivalci; za tem pride poljsko mesto Varšava z nad pol milijona ljudmi. Prvič se je na Ruskem ljudsko štetje uradnim potom vršilo leta 1851, tedaj 6o našteli vsega вкирај 59 milijonov, letos pa 94 milijonov, torej se je prebivalstvo v tem času pomnožilo za 60 odstotkov. Prebivalstvo cele ruske države pa je naraslo od tistega časa iz 67 na 127 milijonov. Če primerjamo ogromno razprostranost Ruske s številom prebivalstva, moramo reči, da je Ruska redko naseljena. Razmerno najgosteje je obljudena Poljska, najmanj pa fioska pokrajina.
Društva.
(Vabilo) k občnemu zboru vinorejskega društva za ormoški okraj, ki se odredi na četrtek dne 19. avgusta t. 1. ob 9. uri v društveni gorici na Stanovnem. — Vspored: 1. Poročilo predsednikovo o važniših društvenih zadevah. 2. Ogled društvenih po gg. komisarjih F. Matjašiču in J Goričanu. 3. Govor gospoda Goričana o novi vinoreji. 4. Slučaj
nost'. — Zavoljo posebne važnosti nove vinoreje vabijo se vinorejci na obilno udeležbo. — Vinorejsbu društvo za ormoški okraj v Ormožu dne 8. avgusta
1897.
Telegrami.
Dunaj, 16. avgusta. Na postaji Witt-mannsdorf je trčil včeraj dopoludne osobni vlak št. 1816 ob vlak št. 1882. Trije popotniki so hudo, trije pa neznatno poškodovani.
Budimpešta, 16. avgusta. Razni listi poročajo, da bo bolgarski ministerski predsednik Stoilov v kratkem demisijoniral. Ta korak bi bil neki že storil, a ga je od tega odvrnilo potovanje v Carigrad.
Hamburg, 16. avgusta. Mej postajama Celle in Uelzen je skočil včeraj s tira osobni vlak. Stroj je dirjal nekaj metrov daleč v goščavo. Skoro vsi vozovi so razbiti. Več oseb je ubitih, mnogo pa hudo ranjenih. Nepoškodovan ni nobeden.
Pariz, 16. avgusta. Mej orleanskim princem Henrikom in turinskim grofom se je vršil včeraj dvoboj s sabljami, ker je prvi zaničljivo govoril o italijanskih vojakih, ki so bili v Afriki. Princ Henrik je težko, grof pa le neznatno ranjen.
Rim, 16. avgusta. Vsled bolezni pravosodnega ministra Coste je prevzel vodstvo njegovih poslov ministerski predsednik.
Madrid, 16. avgusta. Pogreb ministra Canovasa je bil zelo veličasten. Vdeležilo se ga je nad 10.000 oseb, poleg tega je bilo pa še nad 200.000 gledalcev prisotnih. Za rakvijo so peljali 400 krasnih vencev. — Obsodba Angiolitta se izvrši danes.
Lizbona, 16. avgusta. Blizu osemdeset španjskih anarhistov je pribeglo na Portugalsko, da se naselijo v Oportu. Policija v tem mestu je zdatno pomnožena.
S	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	1 = 1 >■
14	9 zvečer	737-5	•200	si. sever	jasno	
15	7. zjutraj 2. popol.	737-8 735-7	154 27 5	brezv. si. jvzh.	megla jasno	0-0
15	7. zvečer	734-7	200	si- Jug	jasno	
16	7. zjutraj 2. popol.	733-1 732-7	15-0 25-4	brezv. si. jzah.	megla skoro oble.	00
M&drid, 16. avgusta. Morilca Angiolitto bodo usmrtili jutri ali v sredo.
Carigrad, 16. avgusta. Danes'se vrši, kakor se naglaša, zadnja seja poslanikov v grško-turški zadevi. Člen 6. pogodbe še ni odobren, vender se misli, da se doseže danes popolno sporazumljenje.
Meteorologidno porodilo.
areunja temperatura soooie zi t , za si n&a uuriuaiuiu. Srednja temperatura nedelje 21 0", za 2-1° nad normalom.
Pi-av ceneno se proda
■ 1
s štirimi stanovanji, donašajoča 8°/0 obresti. — Natančneje pove Adolf Hauptmann, Reslieva cesta v Ljubljani.	506 10—8
€. in kr.
tlvorna
tovarna za izdelovanje orgelj
bratov Rieger
v Jageradorfu v avstr. Šleziji.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—16 Seznam orgelj brezplačno.
<JrgovinsRo naznanilo.
Stavnemu občinstvu in cenjenim svojim odjemalcem uljudno naznanjam, da z dnem 1. avgusta

-збзе
opustim
svojo filijalRo v S Ionov i R ulica fi,
hatero združim z vže mnogo tet postujočo
** glavno prodajalnico ™
na Sv. Petra -dtesljevi cesti št. Z.
6Priporočam se nadatjni nabtonjenosti ter beležim
velespoštovanjem
cftdolf iJCauptmann,
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov 494 9	in kleja v Ljubljani.
Koverte s firmo
priporoča
,Katol. Tiskarna'
v Ljubljani.
Josip Cvetrečnik,
sobni slikar, Karlovska cesta št. 2,
fe priporoča v vsakovrstna v sobnosllk&rskl obrt ppada-joča dela.	9 32-27
Cirkus НбПГУ IV torek, dnć 17.aYg.1897,
J ■ zvečer ob 8. uri:
Velika otvoritvena gala-predstava
v višji jahalni umetnosti, konjski dresuri, gimnastiki, baletu in pantomini. 9Ф" Skrbno sestavljeni umeteljnostni vspored.~W
Cene prostorom xa osebo: Numerovani sedeži v prvi in drugI vrsti I gld. — I. prostor tretja in četrta vrsta 70 kr. — II. prostor peta in iesta vrsta BO kr. — Stojišče na galeriji 25 kr. — Otroci izpod desetega leta plačajo na numerovanih sedežih 60 kr, na I prostoru 40 kr., na II. prostoru 30 kr., na stojišču IS kr.
Ob nedeljah in praznikih Л/w«* predstavi, ln sicer popoldne ob 4. uri in zvečer ob 8. uri. ИГ Pri vsaki predstavi nov vspored! "ФС
Velespoštovanjem	i
JMMKKu I m trikotnem travnika pote
o
co ■ '.2.
gtiB Dunajska borza.
Dni 16. avgusta,
Sknpni driavni dolg v notah.....102 gld.	25 tr.
Sknpni driavni dolg v srebrn ... .	102	,	30 .
Avstrijska zlata renta 4%......124	.	— .
Avatrijska kronska renta 4*, 200 kron .	101	,	60 .
Ogerska zlata renta 4%..............122	,	60 .
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	100	.	10 .
Avatro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	955	,	50 ,
Kreditne delnice, 160 gld............365	,	50 .
Leadon Tista...........119	.	80 .
Hemlkidil. bankovci» 100 m. nem. drl. velj.	58	.	77",
10 mark........................11	.	75 ,
10 frankov (napoleondor)............9	.	62'/,
Italijanski bankovci ........45	.	10 .
C. kr. cekini...............5	.	64 .
Dn6 14. avgusta
4 % državne «rečke 1. 1854, 250 gld. . .	158 gld.	25	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	161	.	50	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........188	,	50	.
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	80	.
Tišine srečke 4%, 100 gid..............140	.	60	.
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	129	.	25	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	,	25	.
Posojilo goriškega mesta.......112	.	50	»
i% kranjsko deielno posojilo..........98	.	76	,
Zastavna pisma ат. osr.zem.-kred.banke4£	99	.	70	»
Prijoritetne obveznice driavne železnice. .	228	.	—	.
, . južne ielezniee 3% .	183	.	20	.
. . južne železnice &% . 126	.	25	.
dolenjskih Ieleznic 4*	99	.	60 „
Kreditne srečke, 100 gld........201
4% srečke dunav. parobr. druibe, 100 gld.	147
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......26
Salmove srečke, 40 gld................71
gld.
St. Oenćis srečke, 40 gld.
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandoveaev. železn., lOOOgL st.v. Akcije tržaikega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba .
Montanska druiba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska druiba, 70 gld. . Papirnih rabljev 100........
79
55 22 159 3420 394 84
134 165 127
75 kr eo ;
1° '•
25 .
25 ; 60 . m
50 *.
95 * 87 '
Nakup ln prodaja vsakevrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanj« u zgube pri irebanjlh, pri isžrebanja najmanjšega dobitki, K a lan t na isvriitev naroMl na boral.
Menjarnlčna delniika dražba
„m E R C u
«ollzilli it 10 Dunaj, lariihilfirstruii 741.
t*
PoJaanila'SS vvseh 11 spi 4 irskih in Inaninlh stvareh,
potem • kursnih vrednostih vseh ipek«laei|sklh vredae«ti"fc pap'rl** i» vestni «viti sa dosego kolikor je mogoče visooega »brestovanja pri popolni varnosti IV nalotenlh glavnic.