Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2001 6005689,2 POSEBNA PONUDBA KAVARNE VIKTORIN 30 % POPUST ZA FOTOGRAFIJE 10x15 E-pošta: fotografija@foto-tone-sp.si Izdelava fotografij iz digitalnih medijev Dodatek h kavi: ' •od 7.-9. ure slaščica •od 14»-19« ure sladko presenečenje Žižek Anton s.p. FOTO-VIDEO STORITVE UOKVIRJANJE PREDMETOV TRGOVINA FEBRUAR/SVECAN 2001 LETO VIISTEVILKA 2 V FEBRUARJU PUSTOVANJE 200 1 IZKORISTIMO PfiMETNO SVOJO NOROST x üJü'Tetoinji slogan že /—^)/l ■ Kurentovanja, ki ga bomo organizirali na Ptuju. Velika in pisana je druščina pustnih šeg v slovenskih krajih, nobene pa niso po našem mnenju tako doživete, poznane in privlačne, kot so tiste, ki so povezane s tradicionalnim ptujskim Kurentovanjem. Letos pripravljamo bogat enajstdnevni program pustnih prireditev, ki se bodo začele 17. februarja in končale 27. februarja s tradicionalnim pokopom pusta. Organizatorja Kurentovanja 2001, največje pustne prireditve v/ Sloveniji, sta GIZ POETOVIO VIVAT in Albin Promotion, d. o. o. Družba Albin Promotion je organizator dogajanj v Kurentovi deželi, ki bo stala na novi lokaciji, in sicer Ob Dravi. V njej bo veliko možnosti za norčije tako mladih kot starejših. 17. februarja bo župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci, dr. med., "predal oblast" Princu karnevala 2001 Matevžu Zokiju. Otvoritvena povorka - 4. srečanje pustnih likov in mask Slovenije - bo letos posebna tudi zaradi tega, ker bo princa karnevala 2001 Matevža Zokija spremljalo 40 vitezov iz vse Slovenije. Zraven domačih etnografskih skupin se bodo na tej povorki predstavili tudi Škoromati, I iri lorKiTnuAKiir -mm Pust Mozirski, Cerkniške čarovnice in drugi. Na tradicionalno karnevalsko povorko, ki bo 25. februarja, smo povabili tudi nekatere tuje skupine iz Avstrije, Hrvaške in Bolgarije, tako da bo tudi letos mednarodnega značaja. K sodelovanju želimo pritegniti vsa večja ptujska podjetja, zato smo jih povabili, da obogatijo karnevalski del povorke s svojimi domislicami in izvirnimi idejami ter maskami. Dodati želimo tudi novo vsebino z večjim številom pihalnih godb. Pričakujemo, da bo v 11. dnevih in na obeh povorkah sodelovalo 6 pihalnih godb. V preteklih letih se je dogajanje v času kurentovanja začelo umikati iz mesta, s čemer se je začela izgubljati vsebina samega kurentovanja in tradicija maskiranja. Zaradi teh ugotovitev smo prišli do zaključka, da je potrebno koncept kurentovanja postaviti na nove temelje. Letos bomo posebno pozornost posvetili oživljanju mesta. Dogajanje v mestu bo potekalo na dveh lokacijah, na Mestnem in Novem trgu. Na Mestnem trgu bo program potekal vsak dan med osemnajsto in dvajseto uro. Zvrstile se bodo vsebinsko različne prireditve, na katerih bo poudarek na karnevalsko-etnografskem in zabavnem delu. K sodelovanju smo pritegnili tudi nekatera poulična gledališča, glasbenike, čarovnike in še bi lahko naštevali. Vsak dan se bodo v mestu ob 18.30 na Mestnem in Novem trgu predstavile tudi posamezne etnografske skupine in koranti - kurenti, ki bodo s svojimi nastopi ponazarjali tradicijo pustnih šeg. Želimo, da se tudi prebivalci aktivno vključijo y tradicijo pustnega dogajanja tako, da bodo v teh dneh prišli v mesto maskirani. Gostinci bodo poskrbeli za dogajanje v svojih lokalih. Tako bo v teh dneh osebje maskirano, lokali okrašeni, v noč pa bo odmevala vesela glasba. Za okrasitev mesta bodo poleg Komunalnega podjetja poskrbeli tudi zaposleni preko javnih del, ki pridno izdelujejo papirnate rože in šivajo pustna oblačila. Ta koncept želimo vsako leto nadgrajevati in s tem oživeti mesto ter mu vrniti pustno vsebino, po kateri je bil Ptuj poznan. Ptujčani in Ptujčanke, vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite prireditev, ki smo jih pripravili za vas. Pozivamo vas, da pridete maskirani in veseli ter da se prepustite toku dogajanj in norčij v pustnem času. ,, $ Minja Vučinic, za GIZ POETOVIO VIVAT’ KURENTOVANjE 2001 NAGRADE V VREDNOSTI POL M ILI] O N fi TOLARJEV za najbolj domiselne skupinske maske na 41. mednarodni povorki 2001 /^PTSsitbna komisija bo v 41. mednarodni (_y/pJvorki v nedeljo, 25. februarja, izbrala pet *x skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijaviti v TIC-u na naslov j Gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat, Slovenski trg 14, Ptuj (tel.: 771 56 91,779 60 11 ). Prijava naj vsebuje opis skupine, maske, število udeležencev ter vodjo skupine s polnim naslovom. Prijaviti se je treba do 23.2.2001. Osnovni kriteriji za ocenjevanje bodo motivi in liki iz ptujske zgodovine ali aktualni dogodki našega časa. GIZ POETOVIO VIVAT FOTOGRAFSKI NATEČAJ NASLOVNICA PTUJČANA 2001 Eeji Uredništva Ptujčana v petek, 26. rja, je bila izmed fotografij, ki so le na natečaj Naslovnica Ptujčana 2001, za tokratno naslovnico izbrana fotografija MLADI PUST avtorice Mojce Lešnik iz Gregorčičevega drevoreda na Ptuju. Nagrada jo čaka na sedežu uredništva, Mestni trg 1,1. nadstropje, soba št. 5. Vsi, ki želite sodelovati na fotografskem natečaju Naslovnica Ptujčana 2001, nam fotografije za aprilsko naslovnico pošljite ali osebno prinesite na sedež uredništva najpozneje do 22. marca. Uredništvo \ OD TERMINfi DO TERMINA f~ Yp°minjam se, da je v času mojih osnovnošolskih let pot iz —■ šole domov trajala dolgo, dolgo ...In bila je neizmerno zanimiva, polna nepozabnih vtisov in doživetij, ki ostanejo za vse življenje. Pešačili smo skupaj s sošolkami in sošolci, po dva in dva vzporedno s težkimi šolskimi torbami na ramenih, katerih teže pa nismo čutili. Prepevali smo pesmi, ki smo se jih tiste dni učili, si pripovedovali zgodbice, glasno ponavljali učno snov, včasih smo zavili na bližnjo njivo koruze in se skrivali ali lovili, včasih na travnik nabirat rože ali spletat regratove venčke, jest kislice ... Domov smo hodili po ovinkih. Daljše in puste dele ceste smo zaobšli. Zapodili smo se v jamo skozi, grmičevje, med trnje v goščo, ki je danes več ni, in tekmovali, kateri se bo hitreje prebil skozi do ceste. Včasih smo se tudi sprli, si nagajali, začeli katerega izmed naga-jivcev loviti. Nekoč sem enega izmed sošolcev celo potisnila v jarek, zaraščen s koprivami. Kadar smo se iz popoldanskih aktivnosti vračali v mraku, smo svoj pogum pred drugimi dokazovali s pohodom skozi zapuščen vojaški bunker, kjer je bila tema kot v rogu, tla pa kriva, da so se nam noge zapletale. Držali smo se za roke, najpogumnejši je bil prvi v vrsti in on nas je moral voditi skozi temo, pajčevino in vonj po plesnobi. Pozimi smo se celo pot domov kepali, ribali s snegom, se vsaki dan obvezno povzpeli na hribček s cerkvico sv. Roka ob cesti, od koder se nas je več naenkrat na kosu polivinila ali na torbah spustilo navzdol. In to tolikokrat, dokler nismo bili premočeni in prezebli. Nekaterim so se torbe odprle in zvezki so se usuli ven, črnilo se je razmazalo po listih, barvice pa so se polomile. Bili smo zadihani, imeli smo rdečico na obrazu in žareče oči. Nekako zamaknjeni v- naš otroški svet igre. V šolo smo prihajali pol ure pred začetkom pouka (ta se je začel opoldan), kajti na šolskem dvorišču so se dogajale "ta glavne stvari", ki jih nihče ni hotel zamuditi. Najbolj mi je ostalo v spominu tisto "Usa, usa, usa, sa, pipi, duga, čara, pa" in gumi twist. Deklice smo s seboj vedno nosile dolge elastike in skakale gumi twist, ki je bila tedaj najbolj popularna zunaj šolska UVODNIK aktivnost. Čez nekaj let je to postal hula hop. In največ pomembnih družabnih, da ne rečem življenjskih izkušenj sem si pridobila v našem prostem času, ne pri pouku. Naj mi učiteljice ne zamerijo. Pred šolo in na poti domov smo sklepali prijateljstva in tkale so se najgloblje medosebne vezi, prve šolske ljubezni... Ne spominjam se, da bi katerega izmed sošolcev starši vozili v šolo z avtomobilom ali kolesom ali kako drugače spremljali. Morda v mali šoli. V višjih razredih pa bi bil takšen sošolec gotovo deležen našega zasmehovanja. Danes pa imajo na dvorišču in okrog te iste osnovne šole težave zaradi obračanja in parkiranja avtomobilov, s katerimi starši dovažajo in odvažajo svoje šolarje, ostale pa ovirajo in spravljajo v nevarnost. Nedvomno je dandanes pot v šoto z avtomobilom včasih neizogibna. Veljalo pa bi premisliti, ali je "starševski taksi" prevoz nujno potreben. Odvečne vožnje z avtomobilom pomenijo poseg v otrokovo osvajanje resničnosti in pridobivanje izkušenj v prostoru. Otroci na poti v šolo in iz nje namreč potrebujejo socialne okoliščine. Te se ustvarjajo pri skupnem pešačenju s prijatelji, kot tudi med vožnjo s kolesom ali šolskim avtobusom. Na poti iz šole domov lahko otroci pohajkujejo, postojijo, ogledujejo, opazijo mnogo stvari, ki so jih zjutraj prezrli. Domov hodijo po ovinkih, odkrivajo novo ali dobro znano, predelujejo šolske izkušnje, uganjajo norčije, zabavljajo čez učitelje, sklepajo prijateljstva in tudi fizično obračunavanje sodi zraven. Zaradi vedno večjih zahtev aii preobremenitev, ki jih starši pogosto posredujejo z željo "Naj bo tebi lažje, kot je bito meni!", se je danes v mnogih družinah izoblikoval natančno določen potek vsakodnevnih dejavnosti. Vedno več je mam, ki svojim otrokom organizirajo čas, prevzemajo vlogo "taksistke" in svojo odraščajočo mladež prevažajo z enega mesta do drugega, od obveznosti do obveznosti. In vedno manj lahko otroci sami oblikujejo svoj prosti čas. Opozoriti velja, da na otrokov občutek za čas in gibanje močno vpliva, če ga starši prevažajo z enega mesta do drugega (recimo iz šole k pouku klavirja). Obveznosti, ki sledijo druga drugi, pritiskajo, določajo hitrost in potek vsakdana. Čas, ki je potreben, da se sprostimo, izklopimo misli ali se pripravimo na naslednje aktivnosti, se razblinja. Če se vozimo od prizorišča do prizorišča, časovni presledki izgubljajo na kakovosti doživljanja in opazujoč jih skozi avtomobilsko okno bežijo mimo nas. Po poteh več ne hodimo, jih torej več ne doživljamo in izkušamo, temveč so po njih predvsem vozimo. Takšni vplivi se ne izražajo vedno na spektakularen način in ne vzbudijo pozornosti takoj, kljub temu pa močno zaznamujejo razvoj otroka. Kdor omejuje poti, omejuje hojo in stanje, norenje in skakanje, plezanje in lov- ljenje ravnotežja. Če otroku utesnjujemo osvajanje prostora, njegovo poseganje v postavljene meje zlahka razlagamo kot razdejanje, ki se hitro spremeni v vandalizem. Kdor omejuje otrokove telesne izkušnje (zavestno ali nezavedno), lahko ovira razvojne procese. Samo s praktičnimi izkušnjami pride otrok do miselnega obvladovanja. In k temu sodijo tudi neuspehi. Tako se pokažejo meje, ki hkrati lahko vzpodbujajo ali pa jemljejo pogum. Gotovost v gibanju in rastoč občutek samozavesti se tesno prepletata, prav tako pa tudi omejene možnosti gibanja ter nizka stopnja zaupanja in samozavesti. Z gibanjem se oblikuje identiteta in se vzpostavljajo socialni odnosi. In zato ni slučaj, da so otroci, ki imajo težave pri gibanju in so nerodni, v skupini pogosto osamljeni. Če otroci nimajo možnosti, da bi spontano osvojili prostor, to vpliva na njihov telesni občutek in zmožnost orientacije. Otroci, katerim starši otežujejo gibanje po njihovi želji (ne le načrtno in predvidljivo, ampak tudi brezciljno potepanje, pohajkovanje, tekanje, včasih tiho, včasih glasno, včasih upoštevajoč pravila, včasih ne), nosijo občutne posledice. Mimogrede, gibanje se lahko ovira tudi z načinom oblačenja; s pretoplo ali preveliko obleko, preveč lepo, praznično obleko ... in z neprestanimi napotki: "Pazi, da se ne umažeš, zmočiš, prehladiš, padeš...!" Prevažanje otrok od termina do termina, iz kraja v kraj, je lahko znak pretiranega zaščitništva, želje po vplivanju, zaščiti in obvarovanju. Če otroku ne zaupamo, to pomeni, da od njega še manj pričakujemo in ga ne spustimo. Tako se izriše podoba pomoči potrebnega, nezrelega otroka. Otroka, ki ga vprežemo v sicer zahteven vzgojni program, ki pa ni narejen po njegovi meri in njegovih razvojnih posebnostih, marveč se ravna po zahtevah in predstavah staršev. Mnogi starši težko prenašajo ali se celo bojijo dolgčasa, brezdelja ali lenarjenja in ga zato svojim otrokom pogosto preprečijo. Nič čudnega torej, če imajo ti vse več težav pri tem, da samostojno zapolnijo prosti čas, ki jim je na voljo. Otroci se naučijo, kako naj se vedejo v tako imenovanih funkcionalnih prostorih, kjer se lahko igrajo, kričijo, divjajo, packajo ali modelirajo, in v skupinah, kjer je dejavnost usmerjena in organizirana. Spontana in neposredna osvojitev prostora in časa pa se vse težje in težje izoblikuje. Naj prosti čas ostane prosti čas. Otroci potrebujejo sprostitev, potrebujejo kdaj pa kdaj občutek, da so lahko povsem brez obveznosti. To pomeni, da včasih strmijo predse kar tako ali da brezdelno posedajo okrog. In to ni nič narobe. SPREHOD PO VSEBINI Izkoristimo pametno svojo norost ■ str. 2 "N NAGRADE V VREDNOSTI POL MILIJONA ■ str. 2 ------ Misli odgovorne urednite - str. 2, 3 IZ 23. SEJE MESTNEGA SVETA ■ str. 4, 5 Odgovori in pobude na vprašanja svetnikov - str. 5 OLJENKE PODELJENE ■ str. 5 Izšla je pesmarita Okoli kišite ■ str. 6 GLASBENO ZALOŽNIŠTVO NA PTUJU NI BOGATO ■ str. 6 Modrost meseta - str. 6 STRANKE MS SPOROČAJO ■ str. 7 % Razstava in prikaz dela urbanistične delavnite Ptuj 2000 - str. 7 Na čaju pri poslanki v DZ Lidiji Majnik * str. 8 _______?_____________ Skrb za zdravo pitno vodo ■ str. 9 V NARODNEM DOMU ZAPRISEGLO 120 SODNIKOV POROTNIKOV - str. 9 Kdaj in zakaj se v Rimu piše o Ptuju - str. 10 KAKO SE JE PTUJČANKA PREDSTAVILA NA DUNAJU-str. 10, 11 ■____________ Mirno sožitje Evrope se začenja na naši šoli • str. 11 PESNIKI, BODITE TEMNI! ■ str. 12 - ■str. 12 TUDI SMRT NAS NE IZENAČI ■ str. 13 Za vas so dežurni - str. 13 GLEDALIŠČE ■ PRIREDITVE ■ RAZSTAVE ■ ZA OTROKE ■ RAZNO ■ str. 14 Poln energije in željan dokazovanja ■ str. 15 OB JUBILEJU GLAZARU IN GRABARU PRIZNANJA ZA DELO V NOGOMETU ■ str. 15 J Milena Turk)~ odgovorna urednica Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon: 771-_ 651-1, 772-731-1, telefaks: 771-783-1, elektronska ------ pošta: moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oglaševanje: Irena Marčetič, telefon: 031 304-851, elektronska pošta: irenamarcetic@email.si. Oblikovanje, teh. urejanje, jezikovni pregled in tisk: GRAFIS d.o.o., Požeg 4, Rače, telefon 600-41-16, elektronska pošta: repro@grafis.si. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Hilda Slekovec - SDS, Slavko Brglez - SLD+SKD, Milan Zupanc - DeSUS, Boris Gerì - ZE Ptuja, Boris Gornik - ZLSD, Peter Letonja - SNS, Ignac Vrhovšek - DS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Franc Samojlenko - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov, javno glasilo Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentarje o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Glasilo brezplačno prejmejo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanje prispevkov in spremembe naslovov. MESTNI SVET KAJ JE BILO N fi IN KAJ NAS ČAKA PO KONČANI 22. IN 23. REDNI SEJI MESTNEGA SVETA da predlaganih trinajst točk dnevnega reda 23. seje in ene točke, ki je svetnikom ostala za obravnavo iz fnedokončane decembrske seje, ne bo uspelo premleti, je bil, kot se je izkazalo na koncu, odveč. Svetniki in svetnice so se 29. januarja 2001 ob trinajsti uri zbrali, da bi med ostalim odločali o dveh najpomembnejših aktih Mestne občine Ptuj: o Statutu in Odloku proračuna za leto 2001. V devetih urah predlaganja, repliciranja, ugovorov, vpraševanja, amandmiranja in vsega ostalega, kar nekako spada na sejo, so našli še toliko časa, da so nazdravili županovemu rojstnemu dnevu in se ravnateljici knjižnice Lidiji Majnik, poslanki v Državnem zboru, zahvalili za njeno sedemnajstletno uspešno vodenje te ustanove. Zahvala in aplavz sta bila čisto na koncu, na začetku dela pa: nadaljevanje 22. redne seje, 5. točke - Osnutek sprememb in dopolnitev Statuta Mestne občine Ptuj. Predsednik pristojne komisije Emil Mesarič je mestni svet seznanil, da so spremembe in dopolnitve Statuta nujne, saj samo sledijo spremembam v nadrejenem aktu. Mestni svet je razlagi sledil in osnutek sprejel brez razprave. Pripomba svetnika Konrada Rižnerja, naj gradivo pripravijo tako, da ga bo mogoče obdelati v dveh delih, bi bila kar sprejemljiva. Isti osnutek je bil že predlagan k dnevnem redu 22. seje 22. decembra lani, potem pa še v drugem delu iste seje pet dni pozneje. Ni pa o njem bilo možno glasovati, saj so bili tisti, ki ne glasujejo, v sejni sobi, več kot tretjina svetnikov pa nekje druge. Pri tem so tisti, ki gradivo pripravljajo, brez moči. Na 23. redni seji je mestni svet razpravljal in odločal o odloku proračuna, pravilniku o kadrovskem štipendiranju, po hitrem postopku spremenil Pravilnik o osnovah in merilih za določitev najemnine za poslovne prostore in garaže, sprejel predlog sklepa o financiranju političnih strank, določil cene programov v jVVZ Vrtec Ptuj. Komunalnim odpadkom sta bili namenjeni dve točki dnevnega reda - o baliranju in začasnem deponiranju in določitvi cene odvozov. Predstavljene so bile tudi zahteve krajanov Brstja. Odločalo se je o kadrovskih zadevah. Sprejeti so bili sklepi o razrešitvi dosedanje ravnateljice Lidije Majnik in imenovanju Tjaše Mrgole Jukič za novo ravnateljico v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj. Za predstavnico Mestne občine Ptuj v svet ŠC Ptuj je bila imenovana Lidija Majnik. Že dobro utečena in zelo priljubljena točka dnevnega reda Pobude in vprašanja se je začela s pobudo svetnika Miroslava Letonje. Mestna občina Ptuj naj pristopi k izdelavi programa lokalne agende o varstvu okolja. Svetnik pisno vprašuje, zakaj MO Ptuj ni bila vključena v nacionalno mrežo centrov za pomoč odvisnikom od droge. Pri tej točki naj bi svetniki in svetnice dajali pobude in postavljali vprašanja občinski upravi. To ponavadi tudi delajo, se pa stvar zalomi, ko začnejo postavljati vprašanja sami sebi in nanja odgovarjati. Isti svetnik je postavil vprašanje, ali se zavedamo, kaj pomeni izjava generalne javne tožilke, da bo del pristojnosti javnih tožilcev na Ptuju prenesla v Maribor. "Seveda ne, Cerarjeva s svojim početjem odriva Ptuj na obrobje in mu dela eno samo škodo, " je menil svetnik. "Mi pa lepo nič. Kaj pa pokrajina in regija, se zavedate ali si lahko sploh predstavljate središče brez tožilstva. Vprašanj še pa še. Pravega odgovora pa nobenega. " Skoraj ni seje, da ne bi bilo postavljeno vprašanje v zvezi s CATV Ptuj. Tokrat je problem v erotičnem programu. Podžupan Ervin Hojker vprašuje, na koga naj se obrne, da se predvajanje takšnih programov preneha. Odgovor, da je to programski svet CATV Ptuj, je razkril, da se ta ni sestal celo leto. Svetnico Marijo Strelec je zanimalo, kdo določa cene za naročnino na CATV Ptuj. Slavka Brgleza pa, ali si kot lastniki, vrednost sistema se namreč prikazuje kot premoženje MO Ptuj, lahko privoščimo takšno anarhijo. Odgovori so bili kot ponavadi, megleni. Tiho je bilo slišati, da je takšna tudi slika na kanalu, na katerem se vrti erotični program, in da to ni prav. Svetnico Anko Ostrman je zanimalo, kdaj bo na dnevnem redu problematika nasilja nad ženskami in študija o pomembnih objektih. "Na seji v mesecu februarju, " je odgovoril Ivan Vidovič, vodja oddelka za družbene dejavnosti. Franc Štrucl, svetnik iz liste KS mesta Ptuj, in svetnik Janez Rožmarin, ki je tudi predsednik MČ Breg, sta opozorila na vrsto nepravilnosti na desnem bregu Drave: odstrani naj se lesena baraka pred Ko bi bili vedno tako sklepčni, fotografiral Milan Krajnc Pavlica. lekarno, čemu bo namenjen prostor, ko se bo odstranil karnevalski šotor, uredijo naj se parkirišča, podjetje Čisto mesto naj ne moti zasebne posesti. Franc Štrucl je opozoril tudi na izliv kanalizacije v Studenčnico pri mostu za pešce med gostiščem Emica in poslovnim poslopjem Petovia. Župan je ugotovil, da je vse zabeleženo in da bodo ustrezne službe v okviru svojih pristojnosti ukrepale ter da ni več želje po razpravi. PRORAČUN Zanimivo je, da svetniki in svetnice pri razpravi o proračunu kar preskočijo prihodkovni del proračuna in postanejo aktivni šele, ko se oblikuje odhodkovna stran. Prelivajo, premeščajo, nekaterim proračunskim porabnikom dajejo, drugim bi vzeli, vse v stilu "volk sit, koza cela". To pa ne gre. Predlog odloka se v zadnji fazi lahko spreminja samo z amandmaji, vloženo jih je bilo osem in eno dopolnilo amandmaja. Župan je vložil svoj amandma, ki ne posega v strukturo proračuna, omogoča pa večjo preglednost tabelarnega dela. Svetnik M. Letonja bi iz postavk za reprezentanci mestnega sveta in župana vzel milijon tolarjev in ga namenil socialno ogroženim materam ob rojstvu otrok. Svetniška skupina SLS+SKD predlaga povečanje sredstev za projektno dokumentacijo Kulturno kongresne dvorane v amandmaju, pod številko 1/140 pa predlaga znižanje finančnih sredstev za Gledališče Ptuj. Tudi svetniška skupina LDS bi zmanjšala finančne transfere v Gledališče in jih namenila za atletsko stezo. Celo operacijo bi izvedli preko NAČRTOV RAZVOJNIH PROGRAMOV MO PTUj. Kako bi bilo to videti na koncu, "živ krst" ne ve. Občinski svetnik in predsednik sveta MČ Breg je predlagal dodatna sredstva za nagrade predsednikom svetov četrti. Sprejet je bil samo županov amandma. Amandma Zelenih Ptuja si zasluži posebno obravnavo, saj je pred glasovanjem o tem, ali se bo o njem sploh razpravljalo, svetnik janez MESTNI SVET ODGOVORI IN POBUDE NA VPRAŠANJA SVETNIKOV Svrženjak opozoril, da se, če bo amandma dobil podporo, v Primestni četrti Rogoznica lahko zgodi referendum in nova občina. Za kaj gre? V delovnem gradivu proračuna za nekatere četrti ni bilo predvidenih nobenih sredstev za cestno dejavnost in to bi po mnenju vseh pomenilo pravo katastrofo za ceste. Ko se je občina odločila za zadolževanje, so se na določenih postavkah, tam, kjer so bile prej ničle, pojavile konkretne številke. Zeleni predlagajo, da se sedaj iz cestne dejavnosti vzame I 5.000.000 tolarjev in se nameni za investicije na področju športa. Glasovanje 10 ZA, 72 PROTI in 6 VZDRŽANIH je pomenilo, da o amandmaju ne bo razprave. Vse skupaj vzbuja pomisleke. Dva amandmaja sta bila vložena, da se pridobijo sredstva za Športni zavod Ptuj, konkretno za atletsko stezo. LDS je vložil neizvedljiv, Zeleni pa nesprejemljiv amandma. Če je to golo naključje ali kaj drugega, bo pokazal čas. Potrdilo pa se je nekaj drugega, politika res ni stvar srca, ampak stvar gole preračunljivosti. Razmišljamo lahko ne samo o miselnem vzorcu mestnega sveta, ampak tudi o primežu, s katerim je hotel nekdo stisniti župana. Po spremembah zakona o financiranju lokalnih skupnosti se je proračun zmanjšal za dobrih 500 milijonov tolarjev, občina se je zmanjšala za tretjino, večino zavodov, ki so regijskega pomena ali naj bi bili, financira samo ali pretežno Mestna občina Ptuj. Vse to je pravljica s naslovom "Kako sestopiti z oblasti in ostati gori". Vsega gradiva o proračunu je več kot sto strani, v razpravi so sodelovali vsi svetniki, župan in vabljeni člani občinske uprave. Odlok o proračunu je objavljen v priloženem Uradnem vestniku MO Ptuj. In nič, Drava bo tekla naprej, naprej pa je tekla tudi 23. redna seja. Naslednje tri točke so bile spremembe osnov in meril financiranja in določitev cen programov. Za samo sejo nezanimivo gradivo, ki postane zanimivo po seji, ko se začnejo izvajati sprejete odločitve. To je pa že neka druga zgodba. Tako kot je zgodba zase ... ... O BALIRANJU IN ZAČASNEM DEPONIRANJU komunalnih odpadkov na obstoječi lokaciji Centra za ravnanje z odpadki v Brstju in zahteve krajanov. Župan je v svojem uvodu ocenil, da so razmere občutljive, da se država s problemom ne ukvarja in da MO Ptuj nima manevrskega prostora pri pogajanjih z Odborom za zaščito krajanov Brstja, da pa bo ščitil interese tam stanujočih. V razpravi se je pokazalo, da nekatere bolj zanimajo odškodnine kot pa rešitev problema. Svetnica A. Ostrman je vprašala, ali so res dobivali odškodnine tudi umrli in tam samo fiktivno stanujoči. Svetnika Rajko Brglez in Franc Štrucl sta menila, da bo problem lažje rešljiv, ko bo urejeno sortiranje odpadkov in ko bodo občani z njimi ravnali bolj ozaveščeno. Njihov kolega Rajko Fajt predlaga, naj se uvede tehtanje, potem bodo računi bolj jasni. In divja odlagališča zopet aktualna, je pripomnil nekdo. Vsaka rešitev nekega problema rodi nove probleme. Tega se zavedajo tudi svetniki in če želijo rešiti problem okrog baliranja in izgradnje nove deponije, morajo poiskati nove finančne vire, saj sedanji ne zadoščajo. Rešitev je samo v novi, seveda višji ceni odvozov in deponiranja komunalnih odpadkov. Svetnik Milan Petek in svetnica Lidija Majnik sta prepričana, da se morajo cene oblikovati drugače; za MO Ptuj posebej, za zunanje občine, ki sedaj lepo stojijo ob strani, pa temu primerno. Župan Luci je opozoril, da se v Cajkah kot eni od možnih lokacij nove deponije delajo raziskave o primernosti te lokacije, da država z zakonsko regulativo ne pomaga in da si ne želi slabe volje pri ljudeh. Marija Strelec je opozorila, da čas hitro teče in da se zadeva zelo vleče. Tudi leto 2010 je blizu, ko naj bi v Sloveniji začeli veljati predpisi EU na tem področju. Ni za verjeti, kakšne probleme prinaša človeku napredek. Težko je tudi verjeti, da je pri zadnji točki Volitve in imenovanja nastal problem pri pojmu "humanistične vede". Te se nekje omenjajo kot pogoj, ki naj ga izpolnjuje ravnatelj Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Meni kot laiku in tistemu, ki je za vas to napisal, je bilo na koncu jasno samo to, da je področje humanistike vse, samo humus ne. Ob desetih zvečer so se svetniki razšli, prepričani, da bo jutri nov dan. Nič zamere, lepo prosim. Svetnik Ignac V. Vrbovšek Pobuda Lidije Majnik: V Prešernovi ulici med trgovino Pod gradom in vhodom v Knjižnico Ivana Potrča naj se vriše dodatni prehod za pešce. Križišče je že sedaj omejeno z dvema cestnima ovirama, tako da prehod za pešce ne bi smel predstavljati nobene težave. Odgovor: Pobudo bomo preučili in če bo sprejemljiva, bomo prehod zarisali, ko bodo vremenske temperature to dopuščale. Pobuda Marije Strelec: Krajani Brstja želijo s strani Dornavske ceste in s strani Spuhlje označevalno tablo naselja Brstje. Za postavitev teh tabel so zainteresirani predvsem podjetniki, kajti stranke jih težko najdejo. Odgovor: Po sprejetju proračuna za leto 2001 bo možno pristopiti k realizaciji te pobude. s$s $ Pobuda Mestne četrti Panorama: V Ptujčanu naj se pojasnijo razlogi za ureditev dela pločnika na Vičavi v asfaltni podlagi. Odgovor: Pločnik na Vičavi med vojašnico in cesto k domu krajanov smo asfaltirali v prvotni obliki zato, ker si je po začetnem pristanku (njegovo ograjo bi morali podreti in na novo zgraditi) prizadeta stranka premislila in smo pločnik samo "poasfaltirali". Herbert Glavič ste «ss jfe Na pripombo Miroslava Letonje v zvezi s poročili s sej mestnega sveta v Ptujčanu, ki jo je dal na 22. seji MS MO Ptuj, dajemo naslednji odgovor: Zaradi omejenega prostora za posamezne rubrike v javnem glasilu Ptujčan tudi v poročilih s sej mestnega sveta ni možno objaviti vseh pobud, vprašanj in razprav vsakega posameznega svetnika. Razpravljala bodo poimensko navedeni pri točkah dnevnega reda, ki bodo podrobneje opisane v poročilih s sej MS. Svetniki in delovna telesa mestnega sveta imajo seveda možnost, da v Ptujčanu samostojno objavijo svoje predloge, pobude, mnenja in vprašanja ter razprave s sej. / Uredništvo Ptujčana PRIZNANJA V NARODNEM DOMU SLOVESNOST OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU PODELJENE OLJENKE, NAJVISJA PRIZNAN)# MO PTUJ NA PODROČJU KULTURE četrtek, 8. februarja, je na osrednji slovesnosti ob {-s /slovenskem kulturnem prazniku ptujski župan Miroslav Luci V posameznikom in organizacijam podelil najvišja priznanja MO Ptuj - veliko oljenko in oljenke za zasluge in ustvarjanje na področju kulture. Veliko oljenko je za izjemne zasluge na področju muzejskih dejavnosti, zaradi katerih je ptujska občina predstavljena v slovenskem in mednarodnem prostoru, prejela dr. Marjeta Ciglenečki. Podeljene so bile še tri oljenke. Prejeli so jih Kulturno društvo Grajena za polnih 50 let delovanja, Kristina Šamperl Purg za 25-letno delo v kulturi ter Dušan Fišer in Aleš Šteger za v slovenskem prostoru zelo odmevno razstavo "V tvari", ki so ji veliko pozornosti namenili tudi najvidnejši strokovnjaki za področje moderne umetnosti. Milena Turk IZ MESTNE HIŠE SLOVESNI SPREJEM PROF. JOŽETA GREGORCA OB IZIDU NJEGOVE ZBIRKE NOTNIH ZAPISOV IZŠLA JE PESMARICA OKOLI HIŠICE yöletkdaj pri nas v Sloveniji doživimo rojstvo knjige. Posebno , /a redek je tovrsten dogodek v takih okoljih kot so manjša : ' t' (triesta, recimo na Ptuju. Pri nas se to zgodi približno le tri- do petkrat letno in še to v polovici primerov v samozaložništvu. 25. januarja je bila v poročni dvorani v Mestni hiši slovesnost ob izidu pesmarice Okoli hišice. To je zbirka notnih zapisov prirejenih slovenskih ljudskih pesmi za mešane in moške pevske zbore, ki jo je pripravil prof. lože Gregorc, uredil pa dolgoletni zborovodja in urednik notnih zbirk Mitja Gobec in izdala ptujska Območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Prvič v povojnem času se je na Ptuju zgodilo, da je kdo izdal notne zapise. Avtor je na slovesnosti podpisal in podaril nekaj izvodov pesmarice Okoli hišice, in sicer županu MO Ptuj Miroslavu Luciju kot predstavniku donatorja, zborovodji Francu Lačnu, uredniku Mitji Gobcu, vodji Ol SLKD Ptuj Nevenki Gerì kot predstavnici založnika in programskemu direktorju Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Igoru Teršaru kot predstavniku donatorja. Slovesnost je glasbeno obogatil ptujski Komorni moški zbor, ki ga je jože Gregorc svoj čas tudi vodil in kateremu je namenil največ priredb. Zbor je zapel Al lušno je na torn sveiti in Kuja imam bistrega iz te zbirke. Urednik notnih zbirk in zborovodja Mitja Gobec je nagovoril zbrane na slovesnosti v poročni dvorani, skrajno desno sedi profesor jože Gregorc. GLASBENO ZALOŽNIŠTVO NA PTCIJCI NI BOGATO Za Ptuju je v prejšnjem stoletju delovalo nekaj / , pomembnih in znanih skladateljev. Naj omenim le j nekatere: v tridesetih letih Karol Pahor, ki je v tem okolju ustvaril kar obsežen opus, kasneje, po drugi vojni Franjo Luževič z obširnim opusom sakralnih in posvetnih skladb, v sedemdesetih letih še Maksimiljan Feguš, ki je tu ustvaril svoje najpomembnejše skladbe. Profesor jože Gregorc, od leta 1993 tudi častni občan Ptuja, ima v/ razvoju glasbene kulture Ptuja vsekakor najvidnejše mesto. Niti zdaj, ko je v pokoju, njegov nemirni duh ni prenehal z bogatim umetniškim ustvarjanjem, niti se ni umaknil iz javnosti in družabnega življenja za razliko od velikega števila ptujskih intelektualcev. Redno se udeležuje občinskih slavnostnih prireditev. Veliko dela je vložil in še vlaga v svoje bogato življenje solo pevca, zborovodje, violinista, dirigenta, pedagoškega delavca in, kot je malo manj znano, tudi prirejevalca ter skladatelja. Njegovo osebnost so označevali z laskavimi nazivi kot velika umetniška moč, prefinjen sluh, zlitost glasov, izraziti tenorji in basi, velika dirigentska osebnost, je izjemen človek, izjemen Ptujčan. K izidu pomembne zbirke Gregorčevih skladb za mešane in moške pevske zbore je pripomogla tudi Mestna občina Ptuj. Skromen prispevek MO Ptuj k izdaji pesmarici je sicer bolj pozen, a iskrena zahvala profesorju j ožetu Gregorcu, velikemu umetniškemu duhu, za razvoj glasbene kulture na Ptuju. Milena Turk Ves čas po vojni pa do danes je bil osrednja glasbena osebnost Ptuja in Maribora jože Gregorc. Vsa leta je ob različnih upravnih in pedagoških službah neutrudno vodil številne pevske zbore. Njegova pedagoška ustvarjalna žilica pa s tem ni mirovala. Leta 1982 je napisal priročnik "Moje izkušnje in pogledi na zborovodstvo". Izdala ga je takratna Zveza kulturnih organizacij Slovenije in imel sem to čast, da sem bil njen urednik. To je bil tudi moj prvi resni stik z Jožetom. V vseh letih ustvarjanja je tudi komponiral zborovske skladbe za potrebe svojih zborov ali pa na prošnjo zborovodij - svojih bivših študentov. Glasbeno založništvo na Ptuju ni bogato. Ljubljanske pevske skupine in ptujska glasbena šola so izdali doslej okoli petnajst kaset ali plošč. Od glasbenih (t. j. notnih) tiskov pa je v zgodnjih sedemdesetih letih Franjo Luževič izdal v samozaložbi dve zbirki za otroške in mladinske zbore (kot zanimivost naj navedem, da je naslovnica Luževičeve zbirke prav tako prikazovala panoramo Ptuja). Notno izdajo Okoli hišice lahko torej štejemo kot prvo, ki je bila izdana na Ptuju. Ideja za izid zborovskih skladb jožeta Gregorca se mi je porodila pred tremi leti kar sama. Zbirka prinaša izbor štirinajstih skladb za moške in mešane zbore. Pet je izvirnih, devet pa priredb slovenskih ljudskih pesmi. Njegove skladbe odsevajo dobro poznavanje zborovskega stavka in zborovega zvoka. Skladbe, posebno tiste, ki obdelujejo ljudsko izročilo, ohranjajo ljudske prvine in arhaično občutenje ljudskih harmonij. Menim, da bo izid izpolnil naša pričakovanja in da bodo skladbe našle pot do vseh slovenskih zborovodij. Ob izidu gre zahvala vsem institucijam, ki so pripomogle, da je zbirka v nakladi 300 izvodov danes med nami. Te so: javni sklad RS za kulturne dejavnosti kot tudi njegova območna izpostava na Ptuju ter Mestna občina Ptuj, ki je svojemu častnemu občanu Jožetu Gregorcu pripravila slovesnost ob izidu pesmarice. Zahvala velja tudi Tadeju Lenarčiču za vestno in estetsko notografijo in vzoren natis. Hvala še ptujskim komornikom z zborovodjo Francem Lačnom za zvočni prikaz iz vsebine pesmarice. Mitja Gobec Rudi Ringbauer IZ MESTNE HIŠE STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO RAZSTAVA IN PRIKAZ DELfl URBANISTIČNE DELAVNICE PTUJ ZOOO lPtrBsjptBtfM sürawülk mSm UglkGmfiirwooBS SLS ^SKD Ì Slovenska ljudska stranka 26. januarja, opoldan je bila v razstavišču Mestne J mše na Ptuju otvoritev razstave in prikaz dela urbanistične r delavnice Ptuj 2000 pod imenom UREDITEV VEDUTNIH OBMOČIJ STAREGA MESTNEGA jEDRA PTUjA V KORELACIjl Z JUŽNIM BREGOM REKE DRAVE. Po otvoritvi so mentorji in sodelujoči študentje s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani na novinarski konferenci prikazali delo in predloge ter ugotovitve urbanistične delavnice. Delavnico je vodil prof. Peter Gabrijelčič s Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, sodelovala sta tudi dva univerzitetna učitelja in strokovnjaka z Nizozemske. Ob pomoči univerzitetnih asistentov so oblikovali tri mentorske skupine po sedem študentov. Svoje predloge je posredovala tudi skupina arhitektov iz projektivnega biroja Projekta inženiring Ptuj. UREDITEV VEDUTNIH OBMOČIJ STAREGA MESTNEGA JEDRA PTUJA V KORELACIJI Z JUŽNIM BREGOM REKE DRAVE Mestna občina Ptuj je skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor ter Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani organizirala urbanistično delavnico Ptuj 2000 - Ureditev vedutnih območij starega mestnega jedra Ptuja v korelaciji z južnim bregom reke Drave. V delavnici so sodelovali trije mentorji, in sicer prof. Peter Gabrijelčič (vodja delavnice), prof. Miloš Florjančič in arhitekt Vaša Perovič z Nizozemske ter osemnajst študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo. V delo delavnice so se posredno vključili tudi številni strokovnjaki, skupina arhitektov - janko J. Zadravec in Branko Čepič - pa so podali na pobudo skupine podjetnikov s Ptuja lastno vizijo razvoja desnega južnega brega reke Drave. Ptuj je eno najlepših slovenskih mest. Njegova vodna fasada živi v zavesti Slovencev kot pomembno urbano in kulturno izročilo in je del bogate zgodovinske izkušnje, na kateri mora graditi mesto svoje razvojne vizije. Vendar pa sta širok vodni pas Drave in znamenita mestna panorama slabo izkoriščena motiva. Prav nasprotno. Milena Turk Pogosti stihijski posegi v območje obročnega pasu, ki so posledica večdesetletne ohlapne prostorske zakonodaje in izostanka širših urbanističnih vizij, predstavljajo resno grožnjo, da bo mesto zapravilo ta dragocen prostorski potencial, ki se ponuja za razvoj najbolj kakovostnih turističnih dejavnosti na desnem bregu Drave. To je prostor, od koder se odpirajo tudi v evropskem merilu enkratni panoramski pogledi na srednjeveško mestno silhueto. Z novim mostom za pešce je postalo obravnavano območje preddverje in ožje vplivno območje starega mestnega jedra Ptuja. Morebitni izsiljeni ali preprosto neusklajeni posegi v substanco starega mestnega jedra so - tudi z vedutnega vidika - lahko usodni. Popravljivi sicer so, vendar samo z velikimi stroški in nepotrebnim tratenjem (pre)dragocenega človeškega uma in energije. Tržena veduta je nedvomno tista, ki je vidna z desnega brega reke Drave. Torej staro mesto z gradom v ozadju. Vendar je pomembna tudi "povratna informacija" - kar pomeni pogled z grajskega hriba na desni breg reke. In ker tudi v mestu Ptuju velja zakonitost, da je razvoj prisojnega brega vedno uspešneje napredoval kot tisti breg reke, ki ga ni toliko sonce obsijalo, je le-temu potrebno dodajati funkcije. Območje desnega brega je v dolgoročnem planu občine namen- IZVOLJEN JE NOV OBČINSKI (MESTNI) ODBOR V )in simpatizerji SLS+SKD so na I.volilnem občnem zboru r'8. januarja 2001 pregledali 6 mesečno delo občinskega odbora združenih strank. Z vabili na občni zbor so pripravili tudi Informator s poročilom predsednika 00 in svetnikov v MS. '-.'dm j/ L V* I *7 ■. h i j * Občnega zbora se je udeležilo manj članov kot je odbor pričakoval. S svojo prisotnostjo sta poudarila pomen dela stranke na Ptuju Ivo Bizjak, minister za pravosodje, in Franc Kangler, poslanec DZ RS. V razpravi je bilo podanih več predlogov za priprave na kongres stranke, ki bo 3. marca, za delo stranke in odbora na Ptuju: začeti priprave za lokalne volitve, intezivirati delo stranke s pritegnitvijo članstva in simpatizerjev, predlog za preimenovanje OO v mestni odbor, predlogi za novo ime stranke itd. Ivo Bizjak je poudaril ključni pomen kongresa za stranko, Franc Kangler pa zlasti o kadrovanju na nivoju države, ki ni v korist vzhodne regije Slovenije. Izvoljen je bil nov deset članski občinski odbor, ki bo izmed sebe izvolil predsednika, tajnika in blagajnika. Sugestija občnega zbora je bila, da bi to naj bili Robert Čeh, Maks Lečnik in Marjan Simonič. Izvoljen je tudi NO. V dobrem razpoloženju po končanem občnem zboru so se udeleženci zadržali še nekaj ur v prijetni minoritski kleti. V. S.B. ____ \eno razvoju zdraviliškega turizma, umestitvi bivalnih turističnih kapacitet ter veliki mestni dvorani z javnimi parkirišči na vstopu v staro mestno jedro. Vendar pa bo za izbrani program potrebno izoblikovati ustrezne prostorske rešitve, s katerimi bi aktivirali vse prostorske zmožnosti in hkrati ohranili kakovost obstoječe mestne slike, vključili rečni prostor v aktivno turistično ponudbo in ponudili tudi meščanom urejeno promenadno rečno obalo z javnim kopališčem in novimi parkirnimi površinami. Udeleženci urbanistične delavnice so pripravili variantne predloge za ureditev tega dela mesta, kar bo osnova za izdelavo urbanističnega načrta. Naloga je izredno aktualna, saj se v kratkem predvideva razširitev programa Term kot tudi gradnja nove mestne dvorane. prof Peter Gabrijelčič, strokovni vodja urbanistične delavnice NA ČAJU PRI POSLANKI V DRŽAVNEM ZBORU LIDIJI MAJNIK NARAVE NISMO DOBILI V DAR OD STARŠEV, AMPAK SMO Sl JO SPOSODILI OD OTROK AKTUALNO/POGOVARJAU SMO SE Lidijo Majnik smo ves čas povezovali s Knjižnico Ivana Dtrča Ptuj. Od imenovanja na položaj ravnateljice pred sedemnajstimi leti pa do danes se je z vsemi svojimi močmi borila, da in njihovi bralci dobili na Ptuju lepše mesto, mesto, kot si ga zaslužijo. Naletela je na veliko ovir, ki jih skorajda ni bilo moč prebroditi, vendar sta bili njena volja in predanost cilju, ki si ga je zastavila, močnejši. Uspelo ji je tisto, za kar je veliko drugih ljudi dejalo, da je nemogoče: knjigi na Ptuju je pomagala najti najimenitnejši prostor, prostor v Malem gradu. Manj pa nekateri Ptujčani poznajo njeno politično delo. Lidija Majnik je namreč že drugi mandat svetnica Mestnega sveta Mestne občine Ptuj. Do volitev v letu 2000 je sicer bila skoraj prepričana, da je malo verjetno, da bi na Ptuju lahko bila v Državni zbor RS izvoljena ženska, saj se je v politiki skoraj vedno bolj zaupalo moškim. Vendar pa se je s svojim požrtvovalnim delom in poštenostjo zapisala v srca Ptujčanov in tako smo ji v preteklem letu izkazali zaupanje. Pravi, da ima resnično rada svoje mesto, da je njeno delo povezano z razvojem Ptuja, in da se bo borila za svoje someščane. S kulturo v svet... "Vsvojem kulturnem življenju smo se v Ptuju zmeraj počutili kot enakopraven in enakovreden del Slovenije. S svojo bogato kulturno dediščino in še bogatejšo ustvarjalnostjo na tem področju smo enakopravno soustvarjali podobo Slovenije, s tem pa smo si pridobili tudi ugledno mesto v mednarodnem prostoru, " pravi Lidija Majnik, ki si bo prizadevala, da bo tako tudi v prihodnje. Prepričana je, da ima naš Ptuj ravno v kulturi svoj največji potencial. Nanjo se lahko veže veliko vej gospodarstva in malega gospodarstva. Združitev sil pa lahko prinese razvoj in blagostanje prav vsem. Vesela je obnove Malega gradu za potrebe knjižnice, ki je vzorčni primer, kako lahko kulturnemu spomeniku z novo vsebino daš tudi novi pomen in ga ohraniš zanamcem. Pravi, da je staro mestno jedro polno takšnih spomenikov: " Ko bomo znali za ta del mesta najti ustrezne vsebine, ne bomo več govorili o umiranju starega mestnega jedra. Knjižnico, na primer dnevno obišče skoraj 2000 bralcev, med njimi so tudi turisti od blizu in daleč, in če nam bo uspelo v ta del mesta pripeljati druge podobno žive dejavnosti, bo mesto ponovno zaživelo. Ptuj je čarobno mesto, kulturni biser. Le odpreti ga moramo znati. Naša bogata kulturna dediščina, predvsem tista, ki leži pod zemljo in je še neraziskana, nam ne sme biti breme in ovira pri našem razvoju. Morali se bomo potruditi, da jo bomo znali vnovčiti, da za raziskave terena pripeljemo tudi tuje raziskovalce in tuje sovlagatelje. Šele takrat bo postala ta naša bogata arheološka dediščina pravi kapital. " Znanje omogoča enakopraven vstop Ptuja v družbo najvišjih ... Spoznanje, da sta izobraževanje in znanje tista dejavnika razvoja, ki omogočata enakopraven vstop Ptuja v družbo najboljših, je eno izmed trdnih prepričanj Lidije Majnik, ki pravi: " Potrebujemo sodoben šolski sistem in ustrezen šolski prostor. Prav pri slednjem pa je na Ptuju veliko problemov, posebno še pri osnovnošolskem prostoru. Delno rešujemo tudi problem srednjega šolstva, saj bo v letošnjem letu odprla svoja vrata nova gimnazija. Na vrsto čakajo še druge srednje šole, ki si prav tako prizadevajo, da bi dijakom omogočile kar najboljše pogoje za delo. Veliko smo storili na področju vseživljenjskega izobraževanja, z novo in sodobno tehnološko opremljeno knjižnico smo poskrbeli za pravi informacijski center, v prihodnje pa bi veljalo sistem izobraževanja nadgraditi še z višjimi strokovnimi šolami in kakšnim oddelkom univerze. Za nekatera študijska področja je Ptuj idealno mesto (zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina in podobno). " Narave nismo dobili v dar od staršev, ampak smo si jo sposodili od otrok ... "Na področju okolja je bilo v zadnjih letih vloženih veliko naporov za izboljšanje kakovosti pitne vode z izgradnjo globinskih vodnjakov, " meni gospa Majnik in dodaja: "Ukrepi za varstvo podtalnice so prednostna naloga v prihodnjih letih, tako na področju pravnega varstva območij z vodnimi zajetji kot na področju regulacije vnosa snovi v tla. Odlaganje nepredelanih odpadkov na deponijo mora postati izjema in doseči moramo, da bomo v prihodnosti odlagali samo "ostanke ostankov". Predvidevamo, da j nam bo v prihodnjih štirih letih uspelo reciklirati do 40 odstotkov odpadkov iz gospodinjstev, in da nam bo postalo sortiranje odpadkov nekaj samoumevnega. Na Ptuju je nova deponija ena od pomembnejših in \ dražjih investicij v prihodnjih letih. Na področju voda je potrebno zagotoviti dosledno vzdrževanje vodnih režimov in izvesti ukrepe za poplavno varnost v naseljih po načelih sonaravnega urejanja. " Turizem kot strateška priložnost ... Lidija Majnik je \ prepričana, da je prav turizem za Ptuj j prava izbira za prihodnost, in da je to naš strateški cilj: "Nekaj temeljev že I imamo - bogato kulturno dediščino, \ pestro in bogato kulturno življenje, j čarobno mesto, lepo okolico, neokrnjeno naravo, imamo vode in največje j jezero v Sloveniji, golf igrišče, termal-; no vodo ..., pa vendar nam še veliko \ manjka. Manjkajo nam prenočitvene kapacitete, manjka nam večja povezanost vseh tistih, ki se s turizmom poklicno ukvarjajo, in tistih, ki \ si od turizma obetajo večji zaslužek, včasih pa nam manjka tudi malo smelosti in poguma. " Občinam in pokrajinam več pristojnosti ... Občine so temeljne lokalne skupnosti. Na širšem območju, ki vključuje več občin, pa morajo delovati širše lokalne skupnosti - pokrajine I ali regije. Lidija Majnik se bo zavze-\ mala za načela enakomernega regio-I notnega razvoja, za izenačevanje pogojev in priložnosti in zmanjševanje razlik v razvitosti posameznih slovenskih regij. V novi pokrajini se bodo j srečevale, vzajemno sodelovale in se med seboj povezovale lokalne skupnosti in država. Nadaljnji proces oblikovanja lokalne samouprave mora v prihodnje okrepiti tudi položaj občin. Majnikova pričakuje, da bodo pokrajine oziroma regije opravljale različne ; naloge, ki presegajo zmogljivosti občin in izhajajo iz njihovega sodelovanja in nalog, ki jih bo država prenesla v upravljanje pokrajinam. Naloge, ki jih bodo pokrajine opravljale, so: regionalno prostorsko načrtovanje, ravnanje z odpadki in upravljanje z regionalnimi centri za ravnanje z odpadki, upravljanje s premoženjem Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, upravljanje z regionalnimi in krajinskimi parki, vodooskrba, načrtovanje in Lidija Majnik, poslanka LDS v Državnem zboru RS Foto: Milan Krajnc Pavlica upravljanje z regionalnimi vodovodi, ustanoviteljstvo srednjih šol, bolnišnic in kulturnih zavodov regionalnega pomena in ustanoviteljstvo poklicnih gasilskih brigad. Pri ustanavljanju pokrajin je potrebno upoštevati geografske, zgodovinske, gospodarske, kulturne, prostorske, infrastrukturne ter druge značilnosti in interese, dosedanji razvoj in razvojne perspektive na teh območjih ter splošno izraženo voljo prebivalstva glede ustanovitve pokrajine. Kaj meni družina ... Brez dogovora s svojo družino Lidija Majnik ne bi kandidirala. Podpora družine je namreč bila tista, ki je odločila, da bo pristala na kandidaturo in kandidirala za poslanko v državnem zboru. Majnikova se zaveda, da je to velika sprememba tako zanjo kot za vse njene bližnje, in da bo novo odgovorno nalogo lahko uspešno opravljala tudi zato, ker trdno verjame, da jo bo družina podpirala tudi v prihodnje. Na srečo pa Slovenija ni tako zelo velika država, tudi cestne povezave so iz teta v/ leto boljše (čeprav je še zdaj rahlo pod vtisom prometne nesreče, ki jo je doživela na poti iz Ljubljane proti domu), tako da bo kljub vsemu lahko veliko časa skupaj s svojimi domačimi. Kaj pa po vrnitvi na Ptuj, ko se izteče mandat... S tem vprašanjem se naša poslanka v tem trenutku še ne ukvarja preveč intenzivno, saj se ji je mandat komaj začel in je pred njo v naslednjih štirih letih še veliko dela. Pa veliko uspeha! Milan Krajnc Pavlica SODSTVO MESTO PTUI IMA 800-LETNO SODNO TRADICIJO V NARODNEM DOMU ZAPRISEGLO 120 SODNIKOV POROTNIKOV č'todvajset sodnikov porotnikov, imenovanih za petletni mandat za S \ območje sodnega okrožja Ptuj, je ob koncu januarja v Narodnem Sdomu na Ptuju izreklo v zakonu predpisano slovesno prisego pred predsednikom Višjega sodišča Maribor Petrom Hauptmanom, višjim sodnikom - svetnikom. Tega svečanega dejanja sta se udeležila tudi Andrej Žmauc, predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju, in Miroslav Luci, dr. med., župan Mestne občine Ptuj, ki sta slovesni prisegi s svojo prisotnostjo dala še večji pomen in težo. Župan je porotnikom čestital v svojem ter v imenu Mestne občine Ptuj in jih takole nagovoril: "V veliko čast mi je, da vas ob današnji svečani zaprisegi lahko pozdravim v našem mestu, Mestni občini Ptuj, najstarejšem mestu v Sloveniji, ki pa ima tudi dolgo sodno tradicijo. Pred 800 leti bi vas namreč pozdravit sodnik, ne župan. Na Ptuju lahko dokažemo kontinuirano delovanje komunalno-upravne in sodne oblasti od prve polovice 13. stoletja. Prvi mestni sodnik Weckerling je bil imenovan leta 1277. Pred nastopom pa je moral podati prisego: "jaz, ..., prisegam, da hočem s sodiščem, ki sta mi ga izročila moj pre-milostljivi gospod salzburški in ptujska mestna občina, zvesto ravnati in enako soditi revnim in bogatim, pri čemer se ne bom oziral ne na sorodstvo, ne na sovraštvo in ne na podkupnino, kot tudi ne na obljubo daru. Tako mi pomagaj bog in vsi svetniki. " Takšna bi bila tudi vaša zaprisega, če bi jo opravili pred 800 leti. Danes bodo zaprisegli sodniki porotniki pred predsednikom višjega sodišča. Institut porotništva oziroma 120 sodnikov porotnikov je 25. januarja v Narodnem domu na Ptuju izreklo v zakonu predpisano slovesno prisego. Fotografiral Martin Ozmec. prisedništva je ena od temeljnih pridobitev sodobne pravne države. Poznajo ga v vseh razvitih demokracijah širom po svetu. Tudi v našem pravnem sistemu se je uveljavil institut porotništva, našel svoje mesto, porotniki pa so s svojim vestnim izpolnjevanjem dolžnosti institutu porote dali mesto v pravnem sistemu, ki mu gotovo pripada. Sodniki porotniki v današnjem sko-pravnih zadevah za najtežja kazniva dejanja, za katera je mogoče izreči dolgoletne zaporne kazni, ali za civilnopravne spore glede razveze zakonske zveze, dodelitve otrok, deiovno-pravne spore in podobno, toliko občutljiv, da je sodelovanje sodnikov porotnikov po eni strani nujno, po drugi pa pomeni aktivno sodelovanje sodnika porotnika pri odločanju tudi veliko pomoč predsednikom senata. Eno temeljnih načel sodobnih demokracij in temeljni dosežek pravne pravnem redu sodelujejo pri odločanju v najbolj zahtevnih kazenskih zadevah, pa tudi v civiino-pravnih zadevah, v katerih se odloča o najbolj občutljivih področjih človekovega življenja, o temeljnih pravicah in svoboščinah, ki so zagotovljene že s samo ustavo -torej na tistih področjih, pri katerih je poseg pravne države pogosto najbolj boleč. Zaradi tega pri delu porotnikov ne gre samo za sodelovanje širše javnosti pri odločanju, ampak tudi za institut kontrole javnosti nad delom sodišč. Vsekakor je poseg sodišča v kazen- države je prav gotovo javnost sojenja, ki ima v našem pravnem redu svoje korenine že v sami ustavi kot najvišjem pravnem aktu. Po mojem osebnem prepričanju gotovo ni nikogar, ki bi si upal trditi, da pomeni sojenje proces, ki je zaprt v sodne dvorane, in proces, pri katerem sodelovanje širše javnosti ni potrebno. Cotovo bo sedanja generacija sodnikov porotnikov, ki bo danes svečano zaprisegla, opravičila zaupanje države in bo z vestnim in poštenim sodelovanjem pri odločanju, ob doslednem upoštevanju tajnosti določenih zadev, tvorno in odgovorno sodelovala pri odločanju. Najvišje vodilo pri delu bo gotovo spoštovanje načela enakosti pred zakonom, varovanje temeljnih svoboščin in pravic državljanov ter posebna skrb za tiste kategorije, ki po ustavi in zakonu uživajo posebno varstvo. " Predsednik Okrožnega sodišča na Ptuju je ob čestitki sodnikom porotnikom med drugim dejal, da je Okrožno sodišče pričelo delovati v začetku leta 1995, v njegovo sodno območje pa spadata sodna okraja Ptuj in Ormož, torej kar i 6 občin s tega območja. Sodni svet je upošteval predlog za manjšanje sodnikov porotnikov iz 200 na 120. Vendar pa se je v letu ' 2000 p ripa d zadev na Okrožnem sodišču zvišal za dobrih 45 odstokov, zato bo odgovorno delo sodnikov porotnikov naporno. Milena Turk OKOUE SKRB ZA ČISTO PITNO VODO PODPIS POGODBE O KREDITIRANJU IZGRADNJE GLOBINSKIH VODNJAKOV *januarja sta na sedežu Komunalnega podjetja Ptuj direktor %P Ptuj lože Cvetko in direktor Ekološko razvojnega sklada RS jubo Žužek slovesno podpisala pogodbo o najetju kredita pri tem skladu v vrednosti 45 milijonov tolarjev, ki jih bo Komunalno podjetje namenilo za plačilo izgradnje globinskih vodnjakov v Rabelčji vasi, Lancovi vasi in Desencih. Izgradnja, ki je bila izvedena že lani, je stala 106 milijonov tolarjev. 16 milijonov nepovratnih sredstev je prispevalo Ministrstvo za okolje in prostor, 37 milijonov MO Ptuj, 1 milijon in tristo tisoč tolarjev bodo zagotovili sami v planu naložb v letošnjem letu, preostanek pa so sredstva, pridobljena s kreditom. Sklad je imel skozi celo lansko leto razpise za kreditiranje okoljevarstvenih projektov. Razpisana so bila sredstva v višini 2,5 milijarde tolarjev z ugodno obrestno mero. S to vsoto so ugodili vsem prosilcem in jo tudi v celoti porabili. Tudi letos bodo za tovrstne projekte namenili okrog 2 milijardi tolarjev. Razpise bodo začeli objavljati v marcu. Direktor KP Ptuj jože Cvetko je po podpisu povedal, da je glavni namen te investicije zagotavljanje čim večjih količin zdrave pitne vode. Vzorci vode na njihovem vodooskrbnem območju so neoporečni. Že od 7. marca 1995 ni bila zabeležena prekoračitev dovoljene mere vsebnosti nitratov v pitni vodi. Komunalno podjetje gospodari z bogatim vodnim zajetjem in omrežjem. S pitno vodo preskrbuje kar 21 občin na ptujskem in širšem območju severovzhodne Slovenije, kjer več kot 800 kilometrov primarnih in sekundarnih cevovodov napaja 18.300 odvzemnih mest, in to na področju, kjer živi nekaj več kot sto tisoč prebivalcev. V minulem letu ni bilo potrebno omejiti rabe pitne vode, tudi v času dolgotrajne poletne suše ne. Letos v Komunalnem podjetju načrtujejo, da se bodo znova prijavili na razpis ekološkega sklada in pridobili kreditna sredstva za čiščenje odplak, dehidracijo mulja, opremo vodooskrbnega sistema za spremljanje daljinskega krmiljenja ...Iz istega vira so v preteklem obdobju pridobili denar za posodobitev kotlovnic, ko so prešli na čistejšo energijo in na plin. Podpis pogodbe je spremljal tudi ptujski župan Miroslav Luci, ki je podpisnikoma čestital in pozdravil dejanje Komunalnega podjetja. Izpostavil je, da so globinski vodnjaki izrednega pomena, zato, ker vode, ki priteče iz njih, ni potrebno klorirati. Poleg globinskih vodnjakov bo v prihodnosti potrebno več pozornosti posvečati kakovosti plitve podtalnice, ki sega 28 metrov v globino (razmerje med plitvo in globoko podtalnico v vodi, ki jo uživamo, je 60 proti 40). Zato pa je potrebno urediti kanali-zacijo, v razumnih mejah gnojiti kmetijska zemljišča, čistiti odplake ... Milena Turk KULTURA KDAJ IN ZAKAJ SE V RIMO PIŠE O PTUJÜ s~\j$byétnbrski številki (za leto 2000) strokovne revije Annali (Associazione f Nomentana di Storia e Archeologia ONLUS) je objavljen članek Ksenije Rozman J/in Salvatora G. Vicaria z naslovom "Federico Zeri e la Slovenia". Avtorja opisujeta slovitega italijanskega umetnostnega zgodovinarja in njegov prispevek k poznavanju slikarske dediščine na Slovenskem. Pri tem omenjata tudi mesto Ptuj, ki se je leta 1994 velikemu strokovnjaku oddolžilo s spominskim priznanjem. Prof. Federico Zeri (1921-i 998) je eden redkih umetnostnih zgodovinarjev, ki jim pritiče naziv "poznavalec". In kaj so veščine pravega poznavalca? Njegovo znanje mora segati na najrazličnejša področja, poznati mora slikarske tehnološke postopke in njihovo zgodovino, na slikah mora prepoznati vrsto podrobnosti, ki mu poipagajo delo postaviti v prostor in čas, in zelo hitro mu mora biti jasno, ali ima opravka z izvirnikom ali ponaredkom. Imeti mora odličen spomin, da v mislih poveže umetnine, ki jih je imel priložnost videti na več različnih lokacijah. Federico Zeri je bil takšen poznavalec in vabili so ga v najbolj znamenite galerije po svetu, da je kustosom pomagal pri atribucijah. Bil je tudi odličen predavatelj. Tudi v Sloveniji je postala prava uspešnica njegova knjiga v prevodu Nika Koširja z naslovom "Za podobo", ki jo je leta 1994 izdala Narodna galerija. V knjigi so zapisana Zerijeva predavanja, v katerih je obrazložil nekaj svojih raziskav. Med poslušalci se je našla tudi novinarka, ki je predavanja na skrivaj posnela in jih nato pripravila za natis. Knjiga se bere kot napeta kriminalka. Giacinto Gimignani: Bakh in Ariadna, 17. stoletje, Pokrajinski muzej Ptuj Foto: Srečo Habič Ob vsej slavi, s katero so zasipavali Federica Zerija, pa so ga zanimale tudi manjše dežele in njihova dediščina. Z veliko naklonjenostjo je spremljal raziskave dr. Ksenije Rozman iz Narodne galerije v Ljubljani, ki je zbrala dela evropskih mojstrov iz slovenskih muzejskih zbirk in jih podrobno obdelala v treh občasnih razsta- ; vah ter v stalni postavitvi v Narodni galeriji. j Vsako predstavitev je pospremila s katalogom. Katalogi o evropskih slikarjih na Slovenskem so zaradi svoje strokovne ne-\ oporečnosti postali merilo za vse druge j tovrstne edicije. Dr. Rozmanova je prof. Federica Zerija postavila za soavtorja vseh štirih katalogov. Do vrste spoznanj je prišla v razgovorih z njim in ob pomoči njegove obsežne knjižnice in fototeke. Prof. Zeri je nekajkrat obiskal Slovenijo in si ogledoval slikarske umetnine po slovenskih muzejih, tudi v ptujskem. Med starejšimi ptujskimi slikami jih je kar nekaj pritegnilo njegovo pozornost. Dr. Rozmanova je ob Zerijevih sugestijah in napotkih določila njihove avtorje in jih ustrezno interpretirala. Vsa ta dela so bila restavrirana v ateljeju Narodne galerije (restavrator - specialist Kemal Selmanovič) in leta 1993 razstavljena v Ljubljani na razstavi "Evropski slikarji iz slovenskih zbirk". Po vrnitvi na Ptuj so postala osrednja dela baročnega dela ptujske grajske galerije. Med temi deli je morda še posebej prijazna upodobitev Giacinta Gimignanija (1606-1681) "Bakh in Ariadna". Ariadni, ki je na otoku Naksos žalovala za Tezejem, se je skušal približati Bakh. Posredovati je morala Venera, da je združila otožno Ariadno in veseljaka Bakha. Prof. Zeh je ob ogledovanju slike hudomušno ugotovil, da na Bakhovo zvezo z vinom opozarja njegova rožnata polt. Ob vseh odlikah pa slika ni brez napake. Spodnji del Venerinega telesa izvirno ni bil naslikan do konca. Nek kasnejši slikar je posegel y delo in boginji nekoliko nespretno doslikal gole noge ter spregledal, da bi morala biti draperija, s katero si zakriva osramje, malce daljša od mini krilca. Federico Zeri je občudoval ptujsko mesto. Ko se je z novinarko Mojco Drčar Murko pogovarjal o Sloveniji, je na vprašanje, katero slovensko mesto se mu zdi najlepše, odgovoril zelo preprosto: "Najlepši pa je zame Ptuj ..." Skozi Zerijeve besede so Ptuj spoznali mnogi za umetnost navdušeni Italijani. Umetnine so ptujsko največje bogastvo. Marjeta Ciglenečki os» m r tarrka Vauda je v novembru 2000 s svojo ~ Kreacijo, imenovano "Lična gospodična", zablestela na otvoritvi razstave "Mojstrovine Slovenije", ki je bila do praznika Sv. treh kraljev v letu 2001 odprta v mondeni veleblagovnici Steffel na Koroški cesti na Dunaju. Mnogi bralci Ptujčana se še spomnijo odlične razstave z naslovom "Lične gospodične", s katero se je mlada ptujska oblikovalka Stanka Vauda leta 1998 predstavila v romanskem palaciju na ptujskem gradu. To je bila njena prva samostojna razstava, čeprav smo se z njenim delom lahko seznanili že Dunajski župan Michael Häupl z "lično gospodično" in Stanko Vauda Foto: Clemens Walzl pred tem. Že leta 1994 je začela delati kot kostumografka, pogosto tudi v ptujskem gledališču, vedno pa je sodelovala tudi na skupihskih predstavitvah študentov Tekstilne fakultete iz Ljubljane, kjer je diplomirala leta 1998. Leta 1998 je dozorela tudi Stankina ideja, da naredi oblačila in stenske preproge iz ličja. "Koruzni listi skrivnostno ovijajo storž in moje oči se kar niso mogle naužiti zanimivih struktur in barv, ki se - v samo navidezni monokromiji - nežno prelivajo po njih, " je zapisala v razstavno zloženko v pojasnilo nenavadnim kreacijam. Zglajeni koruzni listi so se spremenili v voljan material, ki žarči sončno svetlobo, daje občutek topline in ustvarja prijeten dotik s človeško kožo. Listi so sešiti tako, da je poudarjena njihova zašiljena oblika. Z izproženimi konicami opozarjajo na energijo, s katero sledijo izoblikovanosti oblačila in gibanju modelov. Bogato strukturiranost površin stopnjujejo tanke vzporednice, s katerimi so prepredeni posamezni listi. Na določenih mestih je Stanka Vauda svoje kreacije dopolnila z zvitki iz ličja, ki v obliki polnih cvetov ali drobnih pentljic mehčajo celoto. Ob otvoritvi v romanskem palaciju smo se nagledali oblačil iz ličja na manekenkah, ki so se sprehodile DAN ŠOLE NA MLADIKI MIRNO SOŽITJE EVROPE N fi MRŠI ŠOLI ivno šolo Mladika obiskuje v šolskem letu 2000/2001 509 Čencev. Pouk izvajamo v 22 rednih oddelkih in 3 oddelkih /podaljšanega bivanja. Zaposlenih je 52 delavcev, od tega 41 pedagoških delavcev. med prisotnimi, nato pa so se kreacije preselite na lutke in vzbujale še mnogo občudovanja med številnimi obiskovalci ptujskega gradu. Prevzele so tudi dr. janeza Bogataja, ki je skupaj z založbo Rokus pripravil razkošno monografijo (fotografije so delo Janeza Pukšiča) in razstavo z naslovom "Mojstrovine Slovenije". "Lične gospodične" je uvrstil med najboljše izdelke, s katerimi se Slovenija predstavlja po svetu. Lani je razstava uspešno gostovala najprej v Los Angelesu v tamkajšnjem muzeju, novembra pa so jo postavili v na novo zgrajeni veleblagovnici Steffel na mondeni trgovski Koroški ulici na Dunaju. Otvoritev je bila velik praznik za Slovenijo. V četrtem nadstropju trgovske hiše se je nagnetlo več kot 200 gostov, ki sta jih nagovorila ljubljanska županja Vika Potočnik in dunajski župan Michael Häupl, slednji je razstavo tudi odprl. Za glasbo je poskrbel ljubljanski G a jo jazz club, v najvišjem nadstropju pa so v restavraciji, iz katere je prelep razgled na zvonik sv. Štefana, še cel teden kuhali slovenske jedi pod vodstvom mojstra Slavka Adamljeta iz ljubljanskega Maxima. Bil je najprimernejši čas za takšno prireditev. Predbožično nakupovanje pritegne na Koroško cesto najbolj petične Dunajčane in turiste, ki so se z zanimanjem dva meseca zadrževali tudi pri vitrinah z mojstrovinami slovenskih obrtnikov. Največja atrakcija otvoritve pa je bila vitka in visoka mladenka, oblečena v ličje. Sukala se je med povabljenci, ki so se skupaj z njo nastavljali fotografom, zasledovale pa so jo tudi televizijske ekipe. Dunajskemu županu je med otvoritvenim govorom pogled ves čas prijazno uhajal k dekletu, ki je žarčilo toplo rumenilo koruznih listov. Z veseljem se je večkrat nastavil fotoreporterjem skupaj z modelarko in mlado kreatorko. Ta odlični dodatek k predstavitvi Slovenije na Dunaju je finančno omogočilo zasebno ptujsko podjetje Agrovit. Marjeta Ciglenečki Šola je v letu 1999 pridobila nove prostore v mansardi. Za pouk imamo dovolj učilnic, primanjkujejo pa nam kabineti. Pouk športne vzgoje izvajamo v neprimernih prostorih, zato uporabljamo tudi športno dvorano Mladika. Prav tako so neprimerni in premajhni prostori za šolsko kuhinjo in jedilnico. Šola bi tudi nujno potrebovala garderobe za učence in večnamenski prostor za prireditve in druge dejavnosti. S prehodom na program devetletne osnovne šole pa bomo morali še urediti šolsko dvorišče in igrišče. Šola si vsa leta prizadeva slediti novostim na področju vzgoje in izobraževanja. Leta 1991 smo začeli poskusno uvajati nivojski pouk, od leta 1992 pa izvajamo opisno ocenjevanje. Šola je znana po številnih vodjih študijskih skupin, strokovnih sodelavcih Zavoda za šolstvo in Ministrstva za šolstvo. Aktivno smo se vključili v pripravo programov in učnih načrtov za devetletno osnovno šolo. Prednostna naloga šole je priprava na postopno uvajanje programa devetletke v 1. in 7. razredu. V Sloveniji bomo med prvo tretjino osnovnih šol, ki so se odločile za predčasno uvajanje. Na to se strokovno pripravljamo več let. Kljub temu da nimamo idealnih prostorskih pogojev, smo se za to odločili, ker iskreno verjamemo, da bomo sposobni dobro izkoristiti večjo svobodo poučevanja in da se bodo učenci ob bolj razgibanih metodah dela raje učili. V tem šolskem letu uspešno nadaljujemo s projektom Slovenske mreže zdravih šol, katerega cilj je promocija zdravega načina življenja učencev in zaposlenih, spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov ter upoštevanja različnosti in drugačnosti. V okviru tega projekta sodelujemo tudi na mednarodnih natečajih. Doslej smo se z likovni- mi izdelki že dvakrat uvrstili na najvišja mesta. Ker si naši učitelji stalno prizadevajo v pouk vnašati čim več sodobnih metod in oblik poučevanja, izvajamo iz tega področja tudi inovacijski projekt. Vanj je vključenih 13 učiteljev. Poudarek projekta je na uvajanju didaktičnih modelov, kot je delo z besedilom, problemski pouk, projektno učno delo, sodelovalno učenje, terensko delo in eksperimentalno delo. Vse pa je povezano tudi z nivojskim poukom. Zelo ponosni pa smo, da so nas v lanskem šolskem letu povabili k sodelovanju v evropski projekt COMENIUS z naslovom: Mirno sožitje Evrope se začenja na naši šoli. V tem projektu sodelujemo s sedmimi partnerskimi šolami iz Estonije, Finske, Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Španije. Projekt traja tri leta in v tem letu izvajamo podprojekt Z ustvarjalnostjo proti vandalizmu, ki smo ga zaključili v petek, 26. januarja, na dnevu šole. V projekt so bili poleg učencev in učiteljev vključeni tudi starši in zunanji mentorji. Z njim smo želeli učencem pokazati, kako zdravo in dejavno preživeti prosti čas. Od četrtka do nedelje smo gostili tudi nemška učitelja in ravnatelja iz Münchna in italijansko učiteljico iz Torina. Poleg projekta smo jim predstavili tudi celotno dejavnost naše šole, peljali smo jih po Ptuju in njegovi okolici. Nad našim delom so bili navdušeni, predvsem SE ZfKENJfl pa so pohvalili našo zaključno prireditev in dodali, da na njihovih šolah take prireditve še niso imeli. V okviru projekta Comenius bodo učenci pridobili nova znanja z različnih predmetnih področij, bogatili znanje tujih jezikov, dobili novega dopisnega prijatelja preko pošte in interneta. Pomembno je tudi spoznavanje šolskih sistemov posameznih držav in mednarodno sodelovanje učiteljev. Naša učiteljica bo na Finskem en teden vodila glasbeni projekt s skupino finskih učencev, učiteljica iz Nemčije pa pri nas skupino naših učencev. Načrtujemo tudi obisk ene j učiteljice v Nemčiji in treh na Poljskem. V mesecu novembru smo bili v Španiji. Ob dnevu šole nas je obiskalo več kot 200 staršev in številni gosti. Veseli pa smo bili, da nam je na prireditvi spregovoril župan MO Ptuj Miroslav Luci. Šola izvaja še druge dejavnosti. Bili smo organizatorji mnogih občinskih, regijskih in državnih tekmovanj, na katerih smo dosegli lepe rezultate. Dobili smo številna srebrna in zlata priznanja in prva mesta na tekmovanjih v znanju in športu. Veliko skrb posvečamo prometni in zdravstveni vzgoji ter uspešno sodelujemo s policijsko postajo, zdravstvenim domom in centrom za socialno delo. Sonja Purgaj, ravnateljica Delovno srečanje predstavnikov partnerskih šol iz Italije in Nemčije z učitelji OŠ Mladika, v petek, 26. januarja, na dan šole. (Fotografski krožek OŠ Mladika) LITERARNO SREČANJE S PESNIKOM DAVIDOM BEDRAČEM RESNIKI, BODITE TEMNI! ito let prireja Osnovna šola Ljudski vrt ob začetku ali koncu branja za /,Potrčevo bralno značko literarno srečanje s književnikom. Tako so šolo obiskali tanka jurca, Anton Ingolič, Ivan Potrč, Tone Pavček, Tone Partljič, Andrej Rozman, Janez Menart, Kajetan Kovič, Jana Strižnar idr., letos pa David Bedrač. Davida Bedrača so učenci šole spoznali že v preteklem šolskem letu, ko se je predstavil v jubilejnem šolskem literarnem glasilu Čar besede moje. Ko pa je 18. decembra 2000 prišel v šolsko telovadnico in pred 450 učenci izpeljal zanimivo, didaktično in strokovno brezhibno predstavo z literarnim kvizom, je po dveh urah zmagovito odšel, saj je v srcih otrok od 7. do 15. leta zapustil nepozabno srečanje s svojo poezijo. Literarno srečanje učencev s pesnikom Davidom Bedračom na OŠ Ljudski vrt David Bedrač se je rodil 13. aprila 1978 na Ptuju, "lepem mestu mojem, kjer rimske ceste se zbudijo" (iz pesmi: Moje mesto). Otroška leta je preživel v Osnovni šoli Ljudski vrt in jo zaključil kot zlati odličnjak. Po končani gimnaziji na Ptuju se je odločil za študij slovenskega jezika s književnostjo na PeF v Mariboru. Kot študent se je študijsko izpopolnjeval tudi v tujini (na Poljskem). Sedaj svoj prosti čas med pripravljanjem na zadnje izpite posveča širjenju umetniške besede: piše potopise, reportaže, spremne besede, recenzije, vodi literarne delavnice k Mariboru, je vodja literarne sekcije študentov Maribor in prireditve Literarni taksi, nastopa pa tudi na televiziji in radiu ter literarnih večerih po Sloveniji. Prvi literarni začetek (detektivsko zgodbo) je objavil v mladinskem časopisu Pil in zanjo prejel prvo nagrado. Sledile so objave v Preblisku, časopisu ptujske gimnazije, in drugih slovenskih časnikih, revijah in zbornikih (Presek, Mentor, Rast, Spekter, Razokvirjena beseda, Litera, v zadnjem času pa tudi v drugih literarnih revijah). Mnoge pesmi so bile nagrajene: prva nagrada Litere v kategoriji študentske poezije in proze ter nagrade različnih natečajev in uredništev. Leta 1999 je bil izbran za enega najboljših mladih slovenskih pesnikov. Prvenec Davida Bedrača je pesniška zbirka Neskončnost (1998), ki je nastajala več let. Posvetil jo je iskanju izvirnega pesniškega izraza in oblike ter samega sebe kot poeta in človeka. Zbirko sestavlja 39 pesmi svobodnega verza, razdeljenih v tri tematske sklope: Neskončnost, Gepard in Moje mesto. Pesmi izpovedujejo široko tematiko, ki odseva pesnikovo naklonjenost naravi, ki ji grozi propad. Njegova skrb izvira iz tesne čustvene povezanosti človeka in pesnika z zemljo in vesoljem. Navdihujejo ga zvezde bleščeče, sonca svetlost, širno vesolje, kamni in trave, zidovi in reke z deročimi slapovi, globina morja ... Podoba trdega in grobega kamna, ki ga pesnik mora obdelati in obrusiti, da spozna njegovo lepoto, je sinonim za umetniško ustvarjanje. Simbolika samostalniških podob živali (albatros, gepard, kresnice, medved, pajki, lastovica, krokar, kragulj, labod, ibis, orel, kuščarice, mačka, pes, netopir), ki prevladuje v eksperimentalni poeziji Davida Bedrača, morda izpoveduje pesnikovo ujetost in njegovo videnje sveta. Včasih nežni in optimistični, drugič spet trdi in pesimistični toni v verzih, ki se dotikajo in prelivajo v izpovedno sporočilo pesmi, nudijo bralcu tematsko in oblikovno raznolikost čutnega dojemanja. Prva pesniška zbirka Davida Bedrača je prijetno presenetila vsakogar, ki ga pozna. Ko sem jo prebrala, sem si na tihem zaželela, da bi lahko ob njenem izidu tako zanosno napovedala pesnikov vzpon, kot se je to zgodilo Waltu Whitnanu in njegovim Travnim bilkam. In če je ostalo v mojem sprejemanju pesmi kaj nejasnega ali drugačnega od sporočila pesmi, nič hudega za kakovost poezije mladega pesnika, saj so že v času Diderota ugotovili, da "liriki jasnost škoduje", in odtod tudi njegov vzklik: "Pesniki, bodite temni!" Zato morda pesniška duša Davida Bedrača ne miruje: v pripravi je nova zbirka iz sklopa Poezija pomolov in nekaj prevodov v hrvaški in poljski jezik; pripravlja pa tudi sklop poezije za otroke. Sonja Dežman ŠPORTNO PLEZANJE LEP USPEH V LETU 2000 ovembru in decembru so se končala tudi rvenstva v športnem plezanju. Preteklo leto je bilo za mlade plezalce iz Planinskega društva Ptuj zelo uspešno. V Sloveniji imamo trenutno tri tekmovanja, v katerih nastopajo mlajše kategorije plezalcev: uradno državno prvenstvo, v novembru ali decembru še prvenstvo osnovnih šol, za spomladanski premor pred začetkom državnega prvenstva (DP) pa smo si na našem koncu omislili še prvenstvo severovzhodne Slovenije (SVS). To je potekalo že drugič in v aprilu je bila ena od tekem tudi na umetni plezalni steni Osnovne šole Breg. MINA MARKOVIČ Prvenstvo SVS - 2. mesto DP 2000 - 2. mesto Prvenstvo OŠ -1. mesto EP - 5. mesto TOMAŽ KORPAR Prvenstvo 51/5- 11. mesto Prvenstvo 05 - 14. mesto DP 2000 - 6. mesto Na prvenstvih je nastopilo osem ptujskih tekmovalcev, med njimi najbolj izstopata TOMAŽ KORPAR in reprezentantka MINA MARKOVIČ. Pohvalita se lahko z vrsto diplom, medalj in tudi pokalov, saj ne mine tekma, da ne bi odnesla s seboj domov kakšnega priznanja. Posebej MINI MARKOVIČ je z dobrim delom in dobrimi rezultati v spomladanskem delu DP uspel preboj v državno reprezentanco. V juniju je zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu mladih plezalcev v Raveni v Italiji. Dosegla je lep uspeh, saj je v plezanju balvanov zasedla 3. mesto, v vseh treh disciplinah (balvani, hitrost, težavnost) pa skupaj 5. mesto. V njeni kategoriji je nastopilo 18 tekmovalk, na prvenstvu pa so nastopali tekmovalci in tekmovalke iz osmih držav. Slovenija je zasedla drugo mesto za Italijo. V državnem prvenstvu pa je uspešno nastopal tudi MIHA PURG. V novembru se je končalo DP, na katerem je Mina zasedla 2. mesto, v decembru pa je v Radovljici postala zmagovalka prvenstva osnovnih šol za leto 2000. Danilo Šegula PISMA BRALCEV na članka, ki kritično presojata le eno postavko novega cenika za pokopališke dejavnosti. Opozoriti želim na še nekatere napake v ceniku. Komunalno podjetje prosto oblikuje cene pokopaliških storitev. Mestni svet občine Ptuj pa jih mora potrditi. Dolžnost sveta je prav gotovo tudi zaščititi potrošnike. Potrjeni cenik neupravičeno deli plačnike najemnin za grobove v dve kategoriji. TÜDI SMRT Novo uvedeni strošek v znesku 2.500 tolarjev za ureditev in širjenje grobnih polj zagovarja direktor komunalnega podjetja zato, ker občina tovrstnih naložb ne financira iz proračunskih sredstev. Prepričan sem, da je občina dolžna skrbeti tudi za pokopališče. V Tedniku smo lahko prebrali, da je občina Gorišnica namenila za pokopališče 45 milijonov tolarjev. V Lenartu bodo investirali v pokopališče 30 milijonov tolarjev z izdatno pomočjo občinskega proračuna, deloma s sredstvi krajevne skupnosti, deloma pa z ZA VAS SO DEŽURNI NEPREKINJENO ZDRAVSTVENO VARSTVO ODRASLIH V FEBRUARJU: • od ponedeljka do petka od 14. do 20. ure, » v soboto od 7. do 13. ure, od 13. do 15. ure hišni obiski ZDRAVSTVENI DOM PTUj, POTRČEVA 19/A, PTUj AMBULANTA ŠT. 1 Ratimir Antolovič, dr. med........................14.2. Brigita Baklan, dr. med...........................15.2. Zorica Berič, dr. med. spec.......................16.2. Anemaria Malešič, dr. med.........................19.2. Branka Gagič, dr. med.............................20.2. Ivan Ivetič, dr. med..............................21.2. Branko Jerkovič, dr. med..........................22.2. Abbas jokhadar, dr. med...........................23.2. Sonja Lisul-Prosenica, dr. med. spec. ............24.2. Liljana Jovanovič, dr. med........................26.2. Izudin Kontič, dr. med............................27.2. jana Golub, dr. med...............................28.2. NfiS NE IZENfKI dvakratnim prispevkom krajanov. Namestnik vodje oddelka za okolje in prostor zagovarja novi prispevek, ker gre za objekt individualne komunalne rabe. Ta trditev dokazuje prav nasprotno, namreč neupravičenost novo sprejetega stroška. S pogrebom je pokojnik izkoristil vso individualno rabo, ki mu jo je omogočilo komunalno podjetje, razen najemnine groba, ki jo svojci plačujejo letno. Podjetje je za pogreb izdalo račun, ki so ga svojci plačali. Sedanji grobovi ne morejo nenadoma postati osnova za zaračunavanje 2.500 tolarjev, ker s širjenjem grobnih polj nimajo nič skupnega. Nesprejemljiva je tudi enaka obremenitev malih in velikih grobov. In zakaj naj plačujejo stroške za širitev grobnih polj tisti plačniki najemnin, ki ne bodo pokopani v Ptuju? Občini Gorišnica in Lenart sta primer, kako zbrati sredstva. Poseben problem so nove, neupravičeno nesorazmerne najem- nine grobov. Na pokopališču sta dve vrsti grobov: vrstni grob, ki meri dva kvadratna metra, in družinski grob, velik štiri kvadratne metre, kar je še enkrat več. Najemnina za manjši grob je 4.052 tolarjev, za enkrat večji grob pa 4.960 tolarjev. A ko prištejemo še novo dajatev za širjenje grobnih polj, je letni strošek za vrstni grob 6.552 tolarjev, za družinski grob pa 7.460 tolarjev. Tu padeta vsakršna logika in pravičnost. Kvadratni meter vrstnega groba stane 3.276 tolarjev, družinskega pa 1.865 tolarjev. Razlika je 1.411 tolarjev ali dobrih 75 odstotkov na kvadratni meter. Edina upravičena osnova za izračun najemnine je površina groba. Upam, da bo mestni svet popravil cenik. Med skromnimi ljudmi še vedno lahko slišimo misel, da smo po smrti vsi enaki. To pa ne velja za pokopane na ptujskem pokopališču. Dušan Peček DEŽURNE ZOBOZDRAVSTVENE AMBULANTE ______________________OB SOBOTAH_____________________________ V FEBRUARJU IN MARCU 2001 Irena Škornik Kostanjevec, dr. stom., ambulanta ZD Ptuj . 17.2. Gregor Kravos, dr. stom., ambulanta na Tratah, Ptuj .....24.2. Jadranko Kusanovič, dr.stom., ambulanta Cvetkov trg 2, Ptuj .... 3.3. Leila Kusanovič, dr.stom., ambulanta v ZD Ptuj........... 10.3. Zorica Kurilj, dr.stom., ambulanta v Drava centru Ptuj.... 17.3. Jože Petrovič, dr.stom., ambulanta v Cirkovcih............24.3. Mirjana Petrovič Foltin, dr.stom., ambulanta v ZD Ptuj... 31.3. Trstenjakova 9, PTUj tel.: (02) 771-600-1 je odprta: mod ponedeljka do petka m v soboto od 7.00 do 20.00 od 7.00 do 14.00 DEŽURSTVO: FEBRUAR: od 12. do konca meseca MAREC: od 1. do 4. in od 12. do konca meseca Dežurstva ob delavnikih potekajo od 20. do 7. ure zjutraj, ob sobotah od 14. do 7. ure, k nedeljo in času praznikov pa je dežurstvo neprekinjeno ves dan od 7. ure zjutraj do 7. ure naslednjega dne. k; Lekarna TOP-lek, Potrčeva 23, PTUJ tel.: (02) 7878-490 (1) faks: (02) 7878-492 je odprta: mod ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 m v soboto od 8.00 do 12.00 DEŽURSTVO MAREC: pon. (5. marec): 20.-7. ure, torek (6. marec): 20.-7. ure, sreda (7. marec): 20.-7. ure, četrtek (8. marec): 24 ur, petek (9. marec): 20.-7. ure, nedelja (11. marec): 24 ur sobota (10. marec): 14.-7. ure, Dežurstvo končamo 12. marca ob 7. uri. Potrčeva 23, PTUJ LEKARN A GLEDALIŠČE - PRIREDITVE - RAZSTAVE - ZA OTROKE - RAZNO GLEDALIŠČE PTUJ Slovenski trg 13, 2250 Ptuj Nova telefonska št.: 02 749 32 50 Faks: (02) 785 900 E-mail: tajnistvo@giedalisce-ptuj. si http: //www. gledalisce-ptuj. si 10. februar-10. marec 2001 priporočamo PREDSTAVE ZA OTROKE Lutkovna skupina Uš Ljubljana: KUŽEK IN MUCA 3 3. ob 10.00 za abonma "Lutka ob 11.30 za abonma "Račka" in izven PREDSTAVE ZA ODRASLE 12 Z °b o^oCMEdTr^^ 'N NIENIM KUENT0M S3 ob -19.30 - Prešernovo gledališče Kranj. KAKO SEM SE NAUČILA VOZITI 8.3 ob 19.30-MARJETKA, str. 89 GOSTOVANJA PO SLOVENIJI 1C u 17 72 23 2. - gostovanja V Kranju: TRIKO » 1.3. - gostovanje v Šentjanžu (Avstrija). Društvo prijateljev mladine Ptuj in Center interesnih dejavnosti Ptuj S TRADICIONALNA OTROŠKA MAŠKARADA règi otroci, prisrčno in veselo vabljeni na Č ' ? —^^otroško maškarado, ki bo v glavni karnevalski dvorani Kurentove dežele na pustni ponedeljek, to je 26. februarja 2001, od 16. do 18. ure. Otroci, veseli bomo, če boste s seboj pripeljali maskirane starše, saj smo za družinske maske tudi letos pripravili nagrade. Vstop je za vse otroke prost! Sladkarij, plesa in zabave ne bo zmanjkalo! Vaši klovni RAZSTAVIŠČE V MESTNI HIŠI fc, drugega marca, opoldan bo otvoritev razstave fotografij Sandija Kelneriča z naslovom Življenje; podobe iz Nepala. VLJUDNO VABLJENI! 2250 PTUJ Čučkova 7 Tel.: 02/787 76 30 Faks: 02/787 76 31 ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE MLADIKA - za tekme, tekmovanja in prireditve Sobota, 17.2. 9.00; 10.00 Košarka, tekma, kadeti, KK Ptuj 17.30; 19.00 Odbojka, 1. DOL(ž), tekma, ŽOK Elektrologistika Sobota, 24.2. 8.00-19.00 Namizni tenis, 2. SNTL-člani; 1. S NTL-članice, liga, NTK Petovia Sobota, 3.3. 17.03; 19.00 Odbojka, 1. DOL(ž), tekma, ŽOK Elektrologistika Sobota, 10.3. 8.00-19.00 Namizni tenis, 2. SNTL-člani; 7. SNTL-članice; liga, NTK Petovia ZASEDENOST ŠPORTNE DVORANE CENTER - za tekme, tekmovanja in prireditve Sobota, 17.2. 8.30- 12.00 12.00-15.00 16.00; 17.00 Nedelja, 18.2. 8.30- 13.00 Sobota, 24.2. 8.30- 14.00 Nedelja, 25.2. 8.30- 13.00 Sobota, 3.3. 8.30- 14.00 16; 17.00 Nedelja, 4.3. 8.30- 13.00 Nedelja, 18.3. 8.30-13.00 Mali nogomet, 1/4 finale 55D, osnovne šole Nogomet, licenčni seminar trenerjev B/C; DNT Ptuj Rokomet, tekma ŽRK Ptuj, članice Mali nogomet, MNZ liga Mali nogomet, turnir U-11 (letniki989), MNZ Ptuj Odbojka, turnir, ŽOK Elektrologistika Mali nogomet; liga MNZ Ptuj Rokomet, tekma, ŽRK Ptuj, članice Nogomet - priprave reprezentance MNZ Ptuj U-12+13+14 Odbojka - turnir, ŽOK Elektrologistika Strokovni delavec Marjan Lenartič Direktor Stanko Glažar, univ. dipl. org. ŠPORT DEJAN ZAVE C NAJBOLJŠI SLOVENSKI BOKSAR POLN ENERGIJE IN ŽELJAN DOKAZOVANJA 'siolalnem boksu je TÒjbolj kakovostna prav velterska kategorija: Mar tudi vi načrtujete pot po stopinjah Oscarja de la Ihoje, Pernella Whitakerja, Felixa Trinidada in tka Quarteya? "Nekateri od naštetih so že stopnico ali dve višje. V svoji kategoriji nimam vzornika, saj mi je zavoljo izjemne hitrosti in eksplozivnosti najbolj všeč poltežkaš Roy jones. Tudi sam bom skušal pridobiti na hitrosti. Glede profesionalizma pa: preboj skozi kvalifikacije za 01 Sidney 2000 mi ni uspel, zato je odločitev, da prestopim med poklicne boksarje, pričakovana. " Trenutki sprostitve in počitka so bili v Berlinu kratki Teden dni ste preživeli v Nemčiji, torej v okolju, ki se močno razlikuje od slovenskega? "Doletela me je velika čast, pa tudi velika obveznost glede na izjemne rezultate, ki so jih boksarji iz Hamburga dosegli y 90-tih letih. Nemci so tradicionalisti, stavijo na dosleden profesionalizem in samo v takšnega so pripravljeni veliko vlagati. " Kakšni so bili vaši prvi koraki, povezani s poklicnimi ringi? "Povezal sem se s prijateljem Armandom Krajncem, aktualnim prvakom po verziji WBO v super srednji kategoriji, ki boksa v Hamburgu, živi pa še vedno na Švedskem. Delal sem, vse razpoložljive moči in sredstva sem vložil v priprave in sem za podporo hvaležen zlasti Armandu Krajncu, Tomažu Baradi in Ivanu Pučku. " Za kakšen klub gre? Box promotione iz Hamburga. Vsi vemo, da je klub Univerzum ne le najvišja stopnička, ampak tudi najatraktivnejši y Nemčiji. Kajpak tudi zelo donosen, zato za vstop v ekipo vlada neverjetna konkurenca. Za vsako izpraznjeno mesto stoji v vrsti na dese- tine mladeničev in le peščica najboljših uspe. Zvezdnika brata Kličko sta zelo zadovoljna v Hamburgu. Roke pa si maneta tudi šef kluba in tehnični vodja, saj si v prihodnje lahko obetata milijone mark od televizijskih in oglaševalskih pravic v dvobojih za svetovnega prvaka, ki jih strokovnjaki napovedujejo obema Ukrajincema. Dvakrat ste stopili v ograjen četverokotnik. "Stara munga" Kotijev in Braumer sta tokrat le spoznala, da so v boju proti mladim in hitrim kobram izkušnje premalo. Dvoboj z ruskim boksarjem Kotijevim, štirikratnim svetovnim prvakom po WBO verziji, je bil dolgo časa presenetljivo izenačen in negotov. Po pasivnem začetku sem se opogumil in šampiona večkrat spravil \/ resne težave. Mislim, da sem bil boljši. Nekajkrat sem ga zelo natančno zadel, imel sem pobudo. V drugem nastopu sem pesti prekrižal z dvanajst kilogramov težjim Nemcem Braumrom, ki bo 5. decembra boksal za naslov Interkontinentalnega prvaka. Slog njegove borbe je nekoliko drugačen in potreboval sem nekaj časa, da sem se navadil nanj. Napadal sem, v drugi rundi pa z desnim aperkatom tekmeca celo poslal v knockdown. "Šefi" so bili navdušeni. Dogovorjeno je bilo, da bom boksal 2- do 3-krat mesečno v Bundes ligi in si nabiral izkušnje. Do septembra leta 2001 imam čas za premislek in končno odločitev o nadaljevanju moje športne poti. Veliko športnikov je že reklo, da so njihovi dobri rezultati posledica tega, da se znajo sprostiti ter odmisliti trening in strogo življenje vrhunskega športnika. Mislite, da je to tudi vaš recept za uspeh v ograjenem štirikotniku? Kadar le morem, pobegnem iz mesta in se sproščam v miru travnikov, gozdov in leskovških vinogradov. Vnovič zanimiva boksarska predstava na Ptuju! Priredili so namreč za zdaj v Sloveniji najimenitnejši turnir - tradicionalno Zlato rokavico - Ptuj 2000. Boji so bili zagotovo ostri in zanimivi, je torej Ptuj še vedno središče slovenskega boksa? No, to bi težko rekli. Vendar pa je bilo to, kar se je dogajalo v soboto, 2. decembra, največja in najpomembnejša boksarska prireditev v državi. Ivo Kornik 80 LETNICA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE OB JUBILEJU GLAŽARU IN GRABARU PRIZNANJA ZA DELO V NOGOMETU ogometna zveza Slovenije (NZS) je decembra 2000 prazno-\vala 80-letnico obstoja. Osrednje prireditve v ljubljanski Voperi se je udeležil tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze (Fifa) jozeph Sepp Blatter. Ob njem je bil predstavnik Fife jan-Paul Brigger. V Operi so bili zbrani nogometaši vseh generacij, med njimi osem sedanjih reprezentantov. Prvega moža svetovnega nogometa in NZS Rudija Zavrla sta sprejela predsednik vlade dr. janez Drnovšek in predsednik države Milan Kučan. Na novoletni zabavi v hotelu Slon so posebna priznanja za delo v nogometu v obdobju 1996-2000 dobili posamezniki iz članic NZS, med njimi tudi znana Ptujčana Stanko G la žar in Boris Grabar. Stanko Glažar, rojen 13.12.1963, je svojo nogometno pot začel kot igralec v vseh selekcijah NK Drava Ptuj, nato pa je igral za NK Aluminij iz Kidričevega v 1. in 2. SNL. Aktivno igranje je zaključil v FC Predingu (Avstrija), vmes pa je opravljal funkcijo republiškega sodnika vi., 2. SNL in 1. SLMN. V preteklosti je opravljal naslednje funkcije na področju nogometa: vodja tekmovanja 3. SNL - sever * član tekmovalne komisije pri MNZ Ptuj * član komisije za prošnje in pritožbe * sekretar MDNS Ptuj. V zadnjem obdobju opravlja naslednje funkcije: * član 10 NZS član komisije za prošnje in pritožbe NZS predsednik MNZ Ptuj delegat in kontrolor sojenja na tekmah NZS. "Dogodek je potrdil svoj pomen in ugled, ki ga je bilo sicer mogoče zaznati povsod, kjer so se v Ljubljani pojavili igralci. Ponosen sem, da sem lahko sodeloval pri tem. Posebno priznanje NZS je dovolj velik razlog, zaradi katerega ni mogoče razočarati ljubiteljev športa, ki so mi v zadnjih letih namenili veliko pozornosti, " je povedal Glažar in tako požel glasen aplavz vseh prisotnih. Boris Grabar, rojen 10.7.1961, je svojo nogometno pot začel kot igralec v najmlajših selekcijah. Kot aktiven igralec je igral tudi v članski konkurenci. Vzporedno s tem se je izobraževal za nogometnega sodnika. Ima opravljen regijski izpit za sodnika velikega nogometa in mednarodnega sodnika za mali nogomet. Obe funkciji opravlja aktivno, saj redno sodi kot pomočnik sodnika tekme 1. SNL in tekme v 1. in 2. SLMN. V okviru MNZ Ptuj je Boris Grabar v zadnjem obdobju zelo aktiven, saj je: ❖ član tekmovalne komisije MNZ Ptuj - komisar za delegiranje sodnikov ❖ član UO MDNS PTUj blagajnik MDNS Ptuj ❖ član strokovnega odbora MDNS Ptuj vodja strokovnega odbora za mali nogomet pri MNZ Ptuj. "Zelo sem ponosen, da sem med prejemniki posebnega priznanja NZS. Potrebno je bilo veliko vztrajnosti in ljubezni do sodniškega dela. Dejstvo je, da se zadeva nikoli ne konča s koncem tekme. Nenehno moraš biti pripravljen in odprt za širjenje svojih obzorij. Tako postaneš in ostaneš dober sodnik. " Ivo Komik ***★ ^prnn* Slovenija lije uniii />itiv oj limv/H' * 41.KURENT0VANJE Tradicionalni Ptujski Karneval Ptuj, od 17. do 27. FEBRUARJA 2001 Izkoristimo pametno svojo norost. Prehod v tretje tisočletje, strahovit razvoj tehnologije in porabniške družbe ni uspel prekiniti tradicije in izročila naših prednikov. Izročilo, v katerem so naše korenine, čutimo v sebi in ga prenašamo na nove generacije. To ohranja našo samobitnost in kulturno nacionalno identiteto. Z 4L kurentovanjem in korantom - kurentom kot osrednjim likom - ambasadorjem naše kulturne dediščine po celem svetu, bodo znova privrele na dan maske, pustni liki in stari običaji. Z bogatim in razgibanim programom vračamo letošnje kurentovanje na ulice mesta. Upamo, da bodo prebivalci in obiskovalci 11 norih dni pusta izkoristili in se tudi sami maskirali ter se aktivno vključili v dogajanje v mestu. Tako bo naše mesto resnično zaživelo. Kot Princ karnevala s prevzemom ključev mesta v teh dneh odpiram vrata 41. kurentovanja. v katerem bomo skupaj preživeli 11 norih dni. Zato fos vabim, da se vključite v pustne norčije, da bodo tudi gostje začutili, da dihamo s svojim mestom. Matevž Zoki, Princ Karnevala 2001 mn \ iLà srnmm ■ /LLMšm:: ■: mm M Ž UMI Z • i 5 si?"', r f!\' ÌÌNm$-j ‘ Glavni Pokrovitelj Organizatorja MESTNA OBČINA PTUJ sponzorji Al. Kurentovanja _ Slovenije POETOVIO VIVAT r.ncpoDARSKO INTERESNO ZDRUŽENJE ZA TURIZEM /o ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d. ij m ■ T ..tvr- -V 1 ) TM KURENTOVA DEZELA Slovenske železnice Sobotna otvoritvena povorka: Zadružni trg, Pešmost, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica. Mestni trg, Mikbšbeva ulica Sbmškova uiica, Sbvenski trg, Cankaijeva ulba, Pešmost, Zadružni trg. V času povorke (9.00 -14.00] bodo ulice v neposredni bližini poteka ZAPRTE za ves promet razen za intervencijska vozila. Pustni Festival, Ptuj 2001 PROGRAM OŽIVITVE STAREGA MESTNEGA JEDRA V ČASU KU Vse dni festivala bodo pri oživitvi mestnegajedra sodebvali tudi našemljeni dijaki Ekonomske šole - Šolskega centra Ptuj. Nastopajoči na festivalu* preselili v ptujske gostinske bkale. Sobota, 17. februarja Mestni trg, 11.00: otvoritvena slovesnost 41. kurentovanja, ''4. srečanje slovens pustnih likov in mask" s povorko po karnevalski poti: Mestni trg, 18.00 - 20.00: narodni ansambel TRIO VETRNICA, Godba na pihala Ormož z mažoretkami. Mestni trg, 18.30: Koranti 94, Orači Župečja vas, Folklorna skupina Mala v as - Zastavjaki in pevci. Medelja, 18. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: poulično gledališče IMPRO Ljubljana, KD Priden možic: ulična predstava TAXI. Mestni trg, 18.30: Koranti Hajdina, Plohaiji Cirkovce. IPonedeljek, 19. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: večer afriške glasbe in plesa, Jasna Knez: afriški in orientalski plesi. Mestni trg, 18.30: skupina Cigani in Orači Dornava, Koranti Poetovio Ptuj, ED Ježevka Ptuj. ■brek, 20. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: čarodej Augustino in narodni ansambel TRIO VETERNiCA. Mestni trg, 18.30: KTD Klopotec - Vinogradniki, Koranti Šturmovec, Veseli koranti, Koranti Turnišče. SBreda, 21. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: DPD Svoboda Ptuj - pevke folklorne skupine ptujske bolnišnice SPOMINČICE, glasbena skupina JEBE'LA CESTA. Mestni trg, 18.30: Orači Leskovec, Koranti Lancova vas, Koranti Spuhlja. Četrtek, 22. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: Tamburaška skupina Kulturno prosvetnega društva Cirkulane, Najmanjši leteči cirkus: predstava BREZ PANIKE. Mestni trg, 18.30: Orači Lancova vas, Koranti Rogoznica, Kopjaši FD Markovci. ■etek, 23. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: KUD Slavko Ostreč Veržej: scenska uprizoritev bojev s Kruci, glasbena skupina ZADNJI MOMENT, Najmanjši leteči cirkus: predstava BREZ PANIKE. Mestni trg, 18.30: KFD Podlehnik s koranti, pokaiji z ruso in z orači, Koranti Destrnik. Hotel Mitra, 22.00: ples v maskah. Robota, 24. februarja Mestni trg, 10.00: BABJI MLIN. Mestni trg, 18.00 - 20.00: glasbena skupina ORLOVSKA BANDA, artistična točka z ognjem MEFISTO. Mestni trg, 18.30: Plesači in koranti Pobrežje. ütedelja, 25. februarja Mestne ulice in trgi, 14. 00: 41. TRADICIONALNA MEDNARODNA PUSTNA POVORKA. Hotel Poetovio, Klub Romantika, 22.00: ples v maskah z Vladom Kalemberjem. Hotel Mitra, 22.00: ples v maskah. Vonedeljek, 26. februarja Mestni trg, 18.00 - 20.00: folklorna skupina ROŽMARIN Dolena, glasbena skupina ADIJO BEND. Mestni trg, 18.30: Koranti Ptuj 1, Združenje korantov 2000, Orači FD Markovci. ■orek, 27. februarja Mestni trg, 15.00: koncert glasbene skupine HUDOBNI VOLK/ www.hudobnivoik.s5.net. Klub Romantika, žur za mlade - popoldanski ples. Mestni trg, 17.00: Pokop Pusta. Nedeljska tradicionalna mednarodna pustna povorka: Osojnikova cesta Gregorčičev drevored, Potrčeva cesta Ciril Metodov drevored, Osojnikova cesta Trstenjakova ulba Sbmškova ulica, Mikbšičeva ulica Mestni trg, Krempljeva ulba, Minoritski trg, Dravska ulica Pešmost, Zadružni trg. V času povorke (12.00 -19.00] bodo ulice v neposredni bližini poteka ZAPRTE za ves promet razen za intervencijska vozila. PA A IM AUTO S?§l3V<>- Ü ercator ! pps © HOSTING Ptujske pekarne in slašč ičarne Gomilšek Anton s.p., Petlja d.o.o., Petršič Mirko s.p., Tracking club Ptuj, Svila Maribor, NES, TEVE, Wrigley, Terme Ptuj, Kovinotehna, Radio - Tednik, Metropolis Media. Možne so manjše spremembe v programu prireditev! idejna zasnova Janko Marinič Jaka. fotografije Boris Farič, oblikovanje Janko Marinič Jaka in Đ. Kaliber, tisk Grafts Kaj storiti za preprečevanje vandalizma? Vandalsko početje se dotika nas vseh, soodgovornost zanj nosimo vsi, tako starši, vzgojitelji, učitelji, pedagogi, svetovalci, terapevti, policisti, skratka vse institucije, ki skrbijo za varno in zdravo bivanje v našem mestu. S kaznovanjem rešimo le malokaj, preprečimo pa sploh ničesar. Odpravimo vzroke za tako početje. Posvetimo se otrokom in mladostnikom s potrpežljivostjo in umirjenim pristopom. Vzemimo si čas zanje in bodimo dober vzor. Omogočajmo jim ustvarjalno sproščanje v urejenem okolju. Naučimo sebe in naše otroke, da je lepo, zdravo in urejeno okolje ena največjih vrednot. Namenjeno je nam in drugim. NAJUSPEŠNEJE VZGAJAMO Z LASTNIM ZGLEDOM. LEP ZGLED VLEČE In kaj moramo storiti, če smo priče vandalskemu početju ? Spominski park Ptuj, 29.1.2001, foto: Edi Kozel. o Uporabimo anonimni telefon: 080 - 1200 o Obveščajmo policijo na telefonsko številko: 113 o Obveščajmo center za obveščanje na telefonsko številko: 112 o Obveščajmo svojega policista - vodjo policijskega okoliša (02) 771-79-11 o Obveščajmo komunalno inšpekcijo na telefonsko številko: (02) 771-14-61 S SKUPNIMI MOČMI POSKRBIMO, DA BO NAŠE ŽIVLJENJE LEPŠE! Letna terasa Čebela bar, parkirišče ob Raičevi ulici, 29.1.2001, foto: Edi Kozel. Pripravili: Mestna občina Ptuj Varnostni sosvet Policijska postaja Ptuj Izdajatelj: Mestna občina Ptuj, oblikovanje: Aleš Šprah, besedilo: Milena Turk, mag. Janez Merc, tisk: Grafts d.o.o. Rače, februar 2001, naklada: 9200 izvodov. MEŠČANKE IN MEŠČANI PTUJA VANDALIZEM -KAKO DOLGO ŠE ? Kaj je vandalizem in kdo so današnji vandali? Namen publikacije Vandalizem je stihijsko ali namerno pustošenje in uničevanje. Storilci se največkrat grobo znašajo nad objekti in predmeti, ki so v javni uporabi ali v zasebni lasti. Tako na agresiven in škodljiv način opozarjajo širšo skupnost nase in posredno na svojo stisko, na nemoč, na osebno neuspešnost, na nesprejetost, nestrinjanje, nasprotovanje v ožjem družinskem ali širšem družbenem krogu. Poimenovanje vandalizem za golo razbijaško slo je nastalo v 18. stoletju po Vandalih, ki so v 5. stoletju pustošili po rimskem imperiju. Prehod med Cvetkovim trgom in Jadransko ulico, 29.1.2001, foto: Edi Kozel. Opozoriti želimo vse občane Mestne občine Ptuj, posebej starše, mladostnike, vzgojitelje, učitelje, pedagoge, svetovalne in socialne delavce, terapevte, policiste, vzgojno izobraževalne in svetovalne ustanove, gospodarske družbe, društva, civilno iniciativo, lokalno samoupravo, da tudi Ptuju, ki se ponaša z laskavimi imeni kot zakladnica tisočletij, najstarejše slovensko mesto, mesto stoterih vrat, tisočerih obrazov, ne zaprinesejo uničevalni pohodi današnjih vandalov. Njihovo grobo znašanje nad javnim dobrim ter objestno uničevanje naše okolice je preseglo meje znosnega bivanja v mestu. Vandabzem, to nasilno zbujanje pozornosti posameznikov, ki se niso sposobni izražati drugače, civilizirano, se v našem mestu močno stopnjuje v zadnjih dveh letih. Posledice vandal- skega obnašanja Najbolj bodejo v oči po petkovih in sobotnih nočnih zabavah. Ob sobotah in nedeljah zjutraj je na različnih lokacijah v starem mestnem jedru in v okolici vidno grobo razdejanje. Boli pogled na: o uničene ali poškodovane arhitekturne spomenike in spominska obeležja, o poškodovano ali odtujeno prometno signalizacijo, o polomljene klopi, razdejane zelene nasade in cvetlična korita, o razbite ulične svetilke in izložbe, o poškodovane fasade, o prevrnjene in zažgane smetnjake, o uničene telefonske govorilnice, o oskrunjene grobove in nagrobne spomenike, mučenje živali, o provokacijo in izzivanje k pretepu... VSE V SLOGU - KAJ NAM PA MOREJO. Posledica takega razdejanja so vse številnejše nesreče. Zelo nevarni so padci in poškodbe otrok na polomljenih igralih in igriščih z razbito steklovino. Posledice vandalizma so breme za vse! o Razbite ulične svetilke ne kazijo le okolice, temveč omejujejo varno gibanje ponoči. o Razbite izložbe ne predstavljajo le neurejen videz mesta, ampak tudi veliko gospodarsko škodo. o Popisane zgradbe, uničeni cvetlični nasadi, polomljena drevesa in klopi kazijo naše okolje. o Uničeni spomeniki zraven velike škode vzbujajo zgražanje nad tem početjem. o Uničevanje smetiščnih korit, kurjenje v smetiščnih posodah predstavlja tudi nove nevarnosti. o Premaknjeni, poškodovani ah uničeni prometni znaki in signalizacija ne predstavljajo le škode, temveč tudi prometno nevarnost za vse udeležence v cestnem prometu. Mestni park, foto arhiv Komunale Ptuj, d.d. Kako dolgo bomo še dopuščali, da tako početje ostaja neraziskano, brez posledic za storilce in se širi ter razrašča v drugačne, še hujše oblike nasilnega vedenja? o Poškodovane igrače na naših igriščih so nevarne za naše otroke. o Razbita korita, razdejane ulice ter umazana cestišča mečejo slabo luč na življenje v turističnem mestu. o Poškodbe otrok na igriščih, travnikih ter na naših ulicah z razbito steklovino ali injekcijskimi iglami uživalcev mamil so nevarno zlo. VSE TO NI POCENI, VEDNO NEKDO PLAČA. ALI NE BI TEH SREDSTEV PORABILI ZA LEPŠI JUTRI? Nezaželene agresivne oblike vedenja posameznih skupin ali posameznikov so moteče, a jih radi spregledamo. Cena za odpravo posledic je visoka in jo plačujemo vsi, ki tukaj prebivamo. Nekaterih poškodovanih spomenikov sploh ni mogoče nadomestiti. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE - 7., 8. razred Šolanje je BREZPLAČNO (Začetek predavanj 12. 2.2001). USPOSABLJANJE ♦ ZA RAČUNOVODSKA-KNJIGOVODSKA DELA (Začetek predavanj 9. 2. 2001) PREKVALIFIKACIJA V POKLIC ♦ TRGOVEC♦ (Začetek predavanj 12. 2. 2001) PRIJAVE IN INFORMACIJE: Metni trg 2, 2250 Ptuj ♦ Tel.: 02/ 749 21 50 PRODAJA, SERVIS IN MONTAŽA TENIS LOPARJEV IN KOLES REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA SPORT SERVIS DAVORIN MUNDA s.p. telefon: 02/ 77-85-871 Slovenski trg 1, 2250 Ptuj GSM: 041/925 852 S Mercator Dežurne trgovine ob praznikih v letu 2001 od 8. do 12.ure samopostrežbe CMD, Panorama in Živila ter market Rogoznica 2. 1., 16. 4., 2. 5., 31. 10. in 26. 12. PC Breg 8. 2., 1.5. in 1. 11. market Rimska peč 15. 4., 25. 6. in 25. 12. samopostrežba Blagovnica 1. 1., 27, 4. in 15. 8. vsako soboto v letu 2001 Blagovnica Ptuj do 13. ure samopostrežba Živila do 17. ure Hipermarket Ptuj do 17. ure vsako nedeljo v letu 2001 razen 15. 4. (Velikonočna nedelja) samopostrežbe CMD, Panorama, Živila ter market Rogoznica od 8. do 12.ure S Mercato maj boljši sosed POSTULI SHO 24 NAJUGODNEJŠI NAKUP TA HIP L RAČUNALNIKI IN OPREMA MIRON Ob Grajeni 1, PTUJ - CENTER, tel.:02 / 787-0-998 Internet: www.dozaptuj.com,wap.dozaptuj.com AVTO JERENKQ FRANC JERENKO s.p., Zagrebška cesta 53, 2251 PTUJ tel.: 02 788-53-08 fax:02 788-53-07 , ' POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL SEAT SEAT LEON D ÄKCUA ZA VSE SEATOVE 220.000 SIT CENEJE MODELE LETNIK 2000 N* Vi «J . , 02^3-1110171 f ¥ vsak dotti m Pitijul Zagotovite si svoj oglasni prostor! ®iì] Ptujčana prejme na dom vsak mesec 8.750 gospodinjstev. Brezplačno! OGLASE SPREJEMAMO TUDI NA DISKETI, ZiP-u, CD-ju, ali po ELEKTRONSKI POŠTI: irenamarcetic@emaii.si, ali repro@ gratis.si POPUSTI NA POLLETNO IN CELOLETNO OGLAŠEVANJE