Leto XXIL, St 78
Ljubljana, nedelja 5. aprila ÌW-XX
Gena cent. 70
UmixiiIm. L)«blpu, Pttccvu|e*a «Mot 9«
Telefon k. 91-22. 31-23. »1-24 lasen trn oddelek : ljubi iana. Puccmten att>
ca 5 - Telefon it 31-25. 31-26 Podružnici Novo mesto: Lmbliamka culi 42 Kafnat : za Ljubljansko pokratmc pn poka» tektrraan zavodu fa. 17.749. a ostale kraje Italije Servizio Comi. Cort. Po«. No 11-3118
IZ K.' flf"NO ZASTOPSTVO n o*!*« b Ki
ftafii» fO ij*OZCfflStVl TTC2
üti'nne PulhMt.-iti* Italiana S. A MILANO
likaj« ▼ t • k dan časen ponedeljka Nirttiiiii znala aeterno lit 12.—. n inozemstvo pa Lir 22.80
U red o i i t t o: Puconijeva alica ker. 5, Ite». 31-22. 31-23. 31-24
R o k o p i i
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pei U pubblicità di provenienza italiana ed estera : Unione Pubblicati Italiana S. A MILANO
ell'arma aerea
17 velivoli nemici abbattuti, una petroliera affondata — Violenti attacchi contro Malta
D Qnartier Generale delle Forze Annate comunica ln data di 4 aprile il seguente bollettino di guerra n. 672:
In Cirenaica puntate esploranti avversarie hanno incontrato la pronta reazione dei nostri reparti avanzati che dovunque hanno respinto ii nemico, infliggendogli perdite in uomini e mezzi.
L'arma aerea è stata particolarmente attiva e iia riportato considerevoli successi. In un'azione a volo radente cocntro colonne di automezzi britannici nella zona di Ben-gheder alcune diecine di velivoli sono state incendiato o gravemente danneggiate. Nostri cacciatori affrontavano nna formazione inglese di numero più che doppio. In una serie di duelli aerei, nel quali l'audacia e la perizia dei nostri piloti ancora una volta rifulgevano, 6 Cur lisa venivano abbattuti e
altrettanti efficacemente colpiti. Cinque altri apparecchi sono stati distrutti da aviatori germanici. Un nostro velivolo non d rientrato.
La linea ferroviaria Alessandria—Marsa Matruch è stata centrata e In più punti interrotta da nostri bombardieri.
Sono continuati violenti attacchi di reparti aerei dell'Asse contro le attrezzature belliche dell'isola di Malta nel cui cielo l'aviazione inglese ha perduto in combattimento con la caccia germanica 6 apparecchi.
Nel Mediterraneo occidentale un nostro sommergibile comandato dal tenente di vascello Paolo Monecchi è riuscito dopo lungo, vittorioso inseguimento a silurare e affondare una petroliera di medio tonnellaggio diretta a Malta.
17 sovražnih Seta! sestreljenih, ena petrolejka ladja potopljena — Siloviti napadi na Malto
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 4. aprila naslednje 672. vojno poročilo:
V Cirenaiki so sovražni izvidnlški oddelki pri svojih sunkih naleteli na takojšnjo reakcijo naših prednjih čet, ki so povsod odbile sovražnika ter riu prizadele izgube ln materialno škodo.
Letalske sile so bile posebno Intenzivno na delu in so dosegle znatne uspehe. Pri nekem napadu v nizkem poletu na kolone britanskih motornih vozil na področju pri Bengedru je bilo zažganih ali hudo poškodovanih večkrat po deset vozil. Naši lovci so se spopadli z oddelkom angleških letal, ki je bil po številu dvakrat močnejši. V vrsti letalskih spopadov, v katerih sta se še enkrat izkazali drznost In izkušenost naših pilotov, je bilo sestreljenih 6 letal tipa Cur-tiss, prav toliko pa jih je bilo učinkovito zadetih. Pet nadaljnjih letal so sestrelili nemški letalci. Eno naše letalo se ni vrnilo aa svoje oporišče.
Naši bombniki so napadli železniško £ro-go Aleksandrija—Marsa Matruh in jo na več krajih prekinili. Nadaljevali so se tudi silni napadi osnih letalskih oddelkov na vojaške naprave na otoku Malti. Nad njo so angleške letalske sile v spopadih z nem-ftjkiii^ io v ci izgubile ò aparatov.
Na zapadnem Sredozemskem morju je podmornica pod poveljstvom mornariškega poročnika Pavla Monecchlja po dolgem in uspešnem zasledovanju torpedirala in po-
topila srednje veliko petrolejsko ladjo, ki je bila na poti na Malto.
Neprestani letalski napadi na Malto
Stockholm, 4. aprila d. V petek je nemško 'letalstvo brez prestanka ves dan silo-■vito bombardiralo vojaške naprave na otoku Malti. Kakor javljajo iz Londona, je bilo tamkai v petek ponoči objavljeno uradno poročilo, ki r>ravi da sr nemška letala od konca četrtka pa do netka zvečer brez prestanka napadala otok Malto. V angleškem poročilu je rečeno, da pn teh napadih niso Nemci uporabljali «<amo bombnikov in bojnih letal, marveč tudi strmo-glavne bombnike. Britanska protiletalska O'b-ramba je bila ves dan zaposlena
Dva parnika pogodena v tobruški Inki
Berlin, 4. aprila d. S pristojnega nemškega mesta so objavili, da so nemški str-moglavni bombniki v četrtek tik pred to-bruško luko napadli britanski tovorni p\r-nik. Ena izmed 500 kg težkih bvnb je parnik direktno pogodila, dočim ie več drugih bomb eksplodiralo tik ob laiji in povzročilo na njej veliko škodo. Dr-.gi britanski tovorni parnik srednje tonai* ki je bil zasidran v notranjosti cobruške luke, so nemški strmoglava dvakrat zabeli v polno. Po bombnih eksplozijah so na krovu ladje izbruhnili požari.
Nemške čete prehajajo iz obrambnih bojev v ofenzivo
Berlin, 4. aprila d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročili u so se z roerodajnega m&sta v Berlinu zvedele nadaljnje podrobnosti o položaju na vzhodnem bojišču, ki dopuščajo naslednjo sliko:
Čeprav nemško uradno vojno poročilo od petka, le malo govori o vzhodnem bojišču, se je vendar zvedelo, da nemške oborožene sile tamkaj zmerom boli stopnjujejo svoje ofenzivne operacije. Nemška obramba. nikjer nima več zgctlj defenzivnega značaja im sicer sedaj tem manj kakor kdaj pro j. Poročila z vseh odsekov vzhodne fronte javljajo, da nemške čete ne odbijajo samo boljSeviških napadov, marveč prehajajo vedno znova v protinapade s svojih prvotnih postojank in se vračajo z ujetniki m bogatim vojnim plenom. Nemške čete so v teh akc:jafa zasedle že mnogoštevilne nove kraje. Sovjeti svetu ne morejo več prikrivati, da se je izjalovila njihova zimska ofenziva. Tako n. pr. poroča »Exchange Telegraph« iz Moskve z datumom od 1. apnla da sovjetsko vrhovno vojno peveljništvo nič ne komentira dejstva, da Rusom ni uspelo zavojevat? izgubljenega ozemlja. Ta značilna ugotovitev se zelo razlikuje od prejšnjih bombastičnih poročil o velikih sovjetskih zmagah, obkolitvah nemških armad in obleganju velikih mest. Samo britanska propaganda, ki zmerom caplja za drugimi, položaja še ni spregledala. Britanska propaganda slej ko prej razširja izmišljene vesti, ki govore o silnih borbah v odsekih, kjer vlada absolutni mir in o sovjetskih prodorih na mestih, kjer so bili nasprotno nemški napadi nad vse uspešni.
Kar se tiče vremenskih razmer na vzhodnem bojišču, se lahke reče, da se v južnem odseku nadaljuje odjuga. Morska ožina Kerč je prosta ledu ki ga morski tok odnaša. Na osrednjem odseku fronte se je led na rekah pričel lomiti.
Obstreljevanje ladij v Rokavskem prelivu
Berlin, 4. aprila d. S pristojne aj.nške voiaške strani javljajo, da je v noči pred petkom nemška obalna bateri-a ob Rokav-skem prelivu iz razdalje približno 20 km obstreljevala britansko ladjo, ki js plula skozi Rokavski preliv. Tisti čas je večje število britanskih parnikov plulo t-^no ob jugovzhodni angleški obali in vse to ladjevje je bilo Izpostavljeno ognju nemških dal no strelnih baterij, ki so dosegle 'zvrstile zadetke med sovražnikovim brod
Patoplfen britanski rušila?
Stockholm, 4. aprila d. V zvezi t včerajšnjim poročilom britanske admiralltete o potopitvi nadaljnjega britanskega -uSil-«i se je naknadno zvedelo, da je pocopljc ni ruäilec »Heythrop« pripadal razredu ra-Silcev »Hunt« in je imel 904 tone. Njego-
va brzina je znašala 32 vozlov na uro. Zgrajen je bil 1. 1940 in je torej pripadal skupini najmodernejših britanskih rusilcov.
Potopljeni ameriški vojni ladji
Lizbona, 4. aprila d šele seda, se je zvedelo, da je o priliki potopitve ameriške letalske matične ladje »Langley« .zguMio življenje 700 mornarjev ln častnikov te vojne ladje. Oskrbovalna ladja »Pßcoa« je namreč vzela na krov preživelo posadko z »Langleva« ln ko je bil nato potopljen tudi »Pecos«, sta obe moštvi našli smrt v valovih.
S finskega bojišča
Helsinki, 4. aprila d. O položaju na finskem bojišču javlja petkovo finsko vojno poročilo, da je finsko topništvo na ožini Aunus doseglo uspešne zadetke na sovražnikove postojanke m na vlak ki je obtičal na železniški progi. Neki finski oddelek je vdrl med sovražnikove postojanke in uničiti več podzemeljskih zaklonišč. Močna sovjetska izvidniška skupina, ki je v tem odseku hotela prodreti preko dedu, je biila uničena. Na južn&m dolu finske fronte je finsko topništvo uničilo zidane sovražnikove poljske postojanke in prizadelo sovražniku hude izgube. Na dveh drugih mestih so Finci odbili nadaljnje sovjetske^ iz-vidniške napade, pri čemer je sovražnik pustil raa bojišču 50 mrtvih.
Žrtve letalskih napadov v Franciji
Pariz, 4. aprila d. Po dokončnih podatkih je bilo ugotovljeno, da je britanski letaiski napad preteklo sredo na francosko mesto Boulogne sur mer zahteval 40 smrtnih žrtev. 60 oseb je bilo lažje ali težje ranjenih.
Ves pariški tisk ogorčeno obsoja britanski napad na mesto, ki je povsem civilnega značaja in brez slehernega vojaškega pomena. Napad, ki ni Angležem nič koristil, je zahteval nad 100 človeških žrtev. Angleške bombe so med drugim pogodile tildi neko šolo, v kateri je bilo ubitih 14 otrok. Med drugimi javnimi poslopji je bila hudo poškodovana tudi neka bolnišnica.
JAPONSKI SUNEK PROTI INDIJI
», . » • »
Po Izkrcan]« v Akyatra so Japonci samo še 500 km daleč od Kalkate
in le loo km od indijske meje
Berlin, 4 aprila. V četrtek zjutraj se je 8000 Japoncev izkrcalo v Akiyabu. veliki luki ob vzhodna obali Bengalskega z adiva Japonske čete so se pripeljale z nekaj perniici, ki jih je spremljala eskadra rušil cev. Rušile i so pričeli obstreljevati sovražne obrambne postojanke, specializiran oddelki pa so se s čolni pripeljali na kopno. Pri tem niso naleteli na nikak večji odpor. Kmalu so bili gospodarji mesta ki šteje 400.000 prebivalcev in ki spada med najvažnejša mesta ob bengalski obali. Tudi letališče in letalsko pristanišče v Akiyabu, kjer so si Angleži in Američani uredili veliko oporišče za svoje hidroavione, je bflo kmalu v posesti Japoncev. Japonske sile so sedaj v zračni črti še 500 km daleč od Kal-kute in 140 milj od izliva Gangesa Japonske čete že prodirajo v notranjost dežele proti cesti iz Birme, po kateri imajo angleške sile. ki so se umakniie n Protna. ed;no zvezo z indijskim zaledjem.
Medtem se angleške sile iz Proma umikajo proti Mandalavu Brzi oddelki japon-sko-kitajske vojske jih zasledujejo. Prodrli so že preko reke Iravadi. Ob obali pa prodirajo Japonci na eni strani v smeri proti prelazoma nad Promeje-n pri Taun-gupu, 200 km sevefno od Promcja. na drugi strani p<a vzdolž obale proti Anu.
Kakor ugotavljajo švicarski listi, s« ja-ponske oborožene srle le še 100 km oddaljene od indijske meje. Večji oddelki japonske vojske že prodirajo iz Akiyana proti njej. Japonci nameravajo v Akiyabu urediti veliko letalsko oporišče, odkoder bodo lahko japonska letala napadala Indijo. (Ultime Notizie).
Angleški poraz pri Promeju
Sanghaj, 4. . apr. d. Poročila iz New Del-hija ne priloivajo več hudega zavezniškega poraza pri Promeju, ki je zlomil glavno britansko obrambo pred nadaljnjim japonskim prodiranjem proti Mandalaju. V včerajšnjem britanskem poročilu o vojaškem položaju v Birmi je rečeno, da so bile zavezniške čete zarad: izredno močnega japonskega pritiska južno od me3r.a Pro:r>e prisiljene zapustiti tamkajšnje postojanke
in se umakniti na nove postojanke severno od Promeja. Poročilo iz New Deihija skuša nato prikazati, da Prome v sestavu britanske obrambe ni bil posebno važen in da je bila v mestu že dalje časa samo šibka zavezniška postojanka. Poročilo pravi, da se bodo zunaj Promeja zavezniki ponovno uprli prodirajočim japonskim kolonam, ki jih označuje za Številčno nadmočne. Na japonski strani se bori veliko število birmanskih prostovoljskih čet S fronte pri Sitangu javlja poročilo iz New Deihija, da so japonske čete prodrle že do neke točke jugozapadno od Jedaše, ki je kakih 25 km severno od Tunguja. Po drugih poročilih pa so japonski sprednji oddelki prodrli že daleč dalje proti severu preko tega kraja.
Letalski alarmi na Cejlonu
Saigon, 4; apr. c. V Columbu, glavnem mestu Cejlona, so imeli te dni že drugi letalski alarm. Ne potrjujejo se pa vesti, da bi se bila sovražna letala v resnici pojavila nad mestom, pač pa so bila 30. marca, ko je bil Cejlon prvič alarmiran, japonska letala nad mestom ln tudi nad drugimi kraji na otoku. Letala otoka niso bombardirala (Corriere della sera.)
Odhod ameriških driavljanov iz Mandžukua
Tokio, 4. apr. ir. (Domei.) S pristojnega mesta se je zvedelo, da bo 21. aprila odpotovalo iz Mandžukua približno 200 Američanov in pripadn.kov drugih držav, ki so v vojni z Japonsko. Gre v prvi vrsti za konzularne uradnike, misijonarje in novinarje, ki se vračajo v domovino. Na poti iz Mandžukua se bodo ustavili na Japonskem, odkoder bode s parmkom odprem-Ijeni v luko »Laurenco Marques« v Portugalski Vzhodni Afriki, kjer bodo izmenjani * japonskimi diplomatskimi pred-stavnki, vračaj oči mi se v domovino. Iz Japonske odpluje posebna ladja po dosedanjih lispozicijah ob koncu aprila ali začetku maja.
na razpotju
Crippsova misija je naletela na skoro nepremostljive ovire
Sestanek japonskih poslanikov v Berlinu in Ankari
Ankara. 4. aprila d. V japonskih krogih v turški prestolnici se ie zvedelo da namerava japonski poslank v Ankari. Kori-kara v kratkem potovati v Sofijo, kjer se bo bržkone sestal s svo'im pesniškim tovarišem v Berlinu generalo*» Osimo. "
1NSERIRAJTE V „JUTRU" !
Šanghaj, 4. aprila d Izvršni odbor vsev-indijskega kongresa jc imel v petek dopoldne kratico sejo. Kakor javljajo iz New Deihija, je po zaključku sestanka predsednik kongresa Azad izjavil predstavnikom tiska da odločitev izvršnega odboTa k cm gresa in vsebina odgovora, ki je bil izročen Staffordu Crippsu, za sedaj še ni bila objavljena. Danes se je kongres ponovno sestal k seji, na kateri bo razpravlja' o velikem načrtu za obnovitev Indije. Kar se tiče nameravanega sestanka z britanskim generalom WaveMom. je predsednik kongresa Azad iz avil, da točni dan za ta sestanek še ni bil določen, pripomnil pa je. da bo sestanku prisostvoval tudi Stafford Cripps. V ne-vvdelhiških krogih sodijo, da bo takoj po tem sestanku objavljeno besedilo odgovora indijskega kongresa na Crinpsove predloge. Nadalje se je iz New Deihija zvedelo, da se bo Azad dane» zglasi' pri Staffordu CrippeAi, da bi od njega eveded več podrobnosti o reakciji k* jo ie treba pričakovati s strani britanskega vojnega kabineta na zavrnitev Crippsovih predlogov. Kakor je bilo že včeraj kratko tavljeno, je v petek sir Stafford Cripps posetiil generala Wavella, s katerim je imel daljši razgovor.
Sestanek muslimanske Kge
Sanghaj, 4. apr. d. Iz New Deihija Javljajo, da se Je v petek popoldne v Alaha-badu sestal izvršni odbor vseindijske muslimanske lige z namenom, da sestavi dokončni odgovor na predloge sira Stafferda Crippsa za rešitev indijskega vprašanja. Predsednik indijske muslimanske lige Vinati in druge vodilne osebnosti lige so dospele iz New Deihija v Alahabad včeraj, ko je Imela muslimanska liga tudi svoje vsakoletno zborovanje. Takoj po prihodu Yinaha v Alahabad se je predsednik muslimanske lige sestal z drugimi Člani izvršnega odbora. Izjavil je upanje, da bo mogoče še pred zaključkom letnega zborovanja muslimanske lige doseči sporazum glede dokončnega besedila odgovora, ki naj se pošlje v New Delhi.
Rooseveltovo posredovanje
Sanghaj, 4. aprila d. Osebni zastopnik ameriškega predsednika Roosevelta v ln-d:gi Louis Johnson je v petek dospel v New Delhi Kakor javljajo od tamkaj, še ni padla velika odločitev posameznih in-
dijskih političnih strank, ali naj pristanejo ali ne pristanejo na britanske pogoje za rešitev indijskega vprašanja Kakšne namene zasleduje Rooseveltov poverjenik s svojim prihodom v New Delhi, ni bilo mogoče zvedeti, glede na zadnje Roosevel-tove izjave pa je naravno, da bo skušal Johnson vplivati na pogajanja med indijskimi politicami skupinami. Vsa poročila, ki prihajajo semkaj iz New Deihija. se strinjajo, da je glavno vprašanje, okrog katerega se trenutno sučejo vsa pogajanja, kontrola nad obrambo Indije, ki se jo Anglija trdovratno brani izpustiti iz svojih rok.
Bangkok, 4. apr. d. Glede na vesti, da namerava predsednik Roosevelt prevzeti vlogo posredovalca med Anglijo in Jn<djo v reševanju indijske^ spora, ugotavljajo v siamskih političnih krogih, Ja vodilne indijske osebnosti gotovo še niso pczabde, da je predsednik Zeóinjenih držav eden izmed odgovornih avtorjev t&itu zvane atlantske deklaracije, ki Indiji odreka pravico po samovladanju. V tukajšnjih krogih nadalje naglašajo, da ves svet dobro poaia Rooseveltovo politiko, ki cd nič manj imperialistična kakor politika britanskega premiera Churchilla in ki jo navdihuje edinole želja polastiti se dediščine britanskega imperija.
Nova Bosejeva izjava
Tokio, 4. aprila d. Zastopnik nemške poročevalske agencije je imel včeraj razgovor z voditeljem indijskega osvobodilnega pokreta Bosejem. ki že več let živi v Tokiju in je eden izmed prvih borcev za svobodo Indije Bose je bil izvoljen za vodjo indijskega pokreta pred nekaj dnevi na konferenci vodilnih indijskih osebnosti, ki žive v raznih deželah vzhodne Indije. Kakor v prejšnjih proglasih je tudi to pot Bose javno izjavil, da bi bil vsak komprt»-mis z Anglijo za Indijo navadna prevari» in tudi silna nesreča, ker bi nastala nujna posledica, da bi rešitev indijskega vprašanja morala prevzeti Japonska. Na vprašanje, kaj misli o aktualni možnosti Roose-veltovega posredovanja, je Bose Izjavil-Rooseveltova politika nima namena služiti kakemu drugemu namenu, kakor samo razširjenju britanskih interesov nad Indijo, nato pa izkoristiti ugoden trenutek ter prevzeti to britansko dediščino enako kakor tudi Avstralija
čangkajškov položaj postaja kritičen
Tokio, 4. apr. Iz vseh poslednjih poročil je razvidno, da Japonci ojačujejo svoj pritisk na Birm,o, ki je poslednja točka oskrbovalnega sistema, od katerega je odvisna usoda Kitajske v tej vojni. Sedaj imajo Japonci v rokah že vso prostrano birmansko ravnino, medtem ko se angleški in zavezniški vojaki skušajo utrditi na gorovju na severu, ki nudi zelo ugodno oporo za obrambo. Na drugi strani je to nujno za staro Kitajsko, kajti tu je treba za vsako ceno zavarovau zadnj del bLmanske ceste, ki vodi iz Manlalaya v Lash o, da bi se tako ohranil sdk med južno Kitajsko in Indijo. Zato Je razumljivo, da prihajajo Cangkajškovi Kitajci v velikem številu od severa navzdol, bodisi na zahtevo angleškega poveljništva, ki ne
zaupa več svojim vojakom, bodisi zaradi tega, kei se kitajski generalisim vedno bolj boji posledic prereza poslednje dovozne žile z zunanjim svetom. V tem je namreč tragedija Cungkinga Ako bi Cang-kajSek nenadoma ostal brez neposrednega stalnega stika z Angleži in državami na jugu, bi bil njegov notranji politični položaj na Kitajskem močno omajan.
Sunjatsen, oče kitajske republike, ustanovljene 1. 1912., je 1. 1921. določil temeljna načela nove Kitajske, zasnovana na nacionalizmu na zedinjenju ln na bl?.gi nji naroda. Sunjatsen n! nikdai določil marsala čangkajška za «vojaga na-ledn.-ka, temveč si Je Izbral tedaj triumviri. ;
1 ki so ga tvorili skupno čangkajšek, Van~- j čingvej in Huhanmin. Poslednji je 1. 1938. {
umri, Vangčdngvej pa se je ločil od Cang-kajška in ustanovil novo kitajsko republiko v Nankingu, ki je prav te dni proslavljala svojo cu ugo ooìecnico. Do tega razcepa je prišlo iz enostavnega razi^ga. čangkajšek je po stari teoriji pohUKe malih in slabotnih narodov smatral, da sta samo dve sosedni velesili, k| n. posredno ogražata kitajski nacionalizem, Rusija in Japonska, pa se je zato treoa vreči v objem Angležem in Američanom, Vang-čingvej pa je nasprotnb mislil, Ja bi olio naj tx>lj e sporazumeti se z Japonsko, bodisi zaradi rasne, verske in aruge so.od-nostl z Japonci, bod^i zaradi lega, ker ogromni Kitajski ni mogla pieUti nevarnost, oa bi jo Japonci popolnoma zasedli. Ta razcep med obema kitajskima voditeljema je ostai nepremostljiv, cangkajšek je bil že tako povezan z Angleži ln Američani, da je moiai Van&ngvej zbežali, ako si je hotel rešiti življenje.
Borba proti ruskemu in japonskemu vplivu se je medtem sporedno nadaljevala, kajti na Kitajskem so oila na eni strani odprta vrata raznim komunističnim emi-o«ujem, na drugi s t:-aru pa japonskim vojakom, me i tem ko so iz Zeamjeiun aržav in iz Anglije prišli na Kitajsko, kvečjemu le dolarji in tunu, ki imajo veliko privlačnost za kitajski narod, ne da bi mogli ogražau njegove neodvisnosti.
Sedaj se je položaj povsem spremenil. Vsa kitajska obala o*. Pacifiku je postala ne i os topna za ang.o^aško vsdjevanje, meutern ko birmanäKa cesta Kitajcem praktično ne služi več in so tuoi sukj z onimi 8 milijoni kitajskih trgovcev na južnih morj.h postali nemogoči, tako da je s te strani prenejiala tudi sleherna finančna podpora maršalu Cangkajšitu. Kitajske množice razen tega veono bolj uvidevajo, da JaponsKa iu več revni so.odnik Kitajske, temveč njen bogati sorodnik, ki ima sedaj v svoji posesti vse naravne vire, s katerimi lahko razvije gospodarstvo na vsem velikem azijskem prostoru, in Se nekaj je treba upoštevat- Kitajska, ki je zaprta na jug, bi se lahko še nadalje borila z Japonci samo pod pogojem, ako bi dobila pomoč od severa. Pomoč ol severa pa Di pomenila prihajanje komunizma na KitajsKo, Kar lu ono v n&o^ocj« z enim Izmed temeljnih Sunjatsenovih načel o varovanju kitajske naroonosti, ki je bilo temelj tudi čangkajškovi politiki. Boljše-vi&ka invazija Irana je Se bolj vzpoouu-dila obrambni protiruski odpor Kitajcev. Razen tega je bila pred dvema letoma ustanovljena nova nacionalna kitajska republika v Nankingu, ki je doprinesla Se svoje k notranji razdvojenosti kitajskih množic, kajti ne sme se pozabiti, da je pokojni Sunjatsen tudi Vangčingveja določil za enega Izmed svojih nasiein kov. Kitajci lahko vedno bolj opažajo, da Vang-čingvejeva republika piocvita oa je v njej mir, da žive v njej Kitajci boljše življenje kakor kjer koli drugod in da se vse to dogaja prav v deželi, ki je našla pot sporazuma z Japonsko.	a
Tako je maršal Cangkajšek v zadnjem času dejansko izgubi zemljepisno, strateško, gospodarsko in moralno oporo, na katere je bil doslej navezan samo z južna strani. Na sever pa se ne moie nasloniti, ako noče s tem prekršiti enega izmed temeljnih Sunjatsenovih načel in s tem odvrnit: od sebe kitajskih množic. Tako postaja položaj maršala čangkajška vedno bolj kritičen, medtem ko se položaj Vangčingveja vedno bolj utrjuje. (Popolo di Italia.)
Proces proti ankarsklm atentatorjem
Ankara, 4. aprila d. Sodna razprava proti krivcem poskusnega napada na nemškega veleposlanika Papena je bila po začetnib zasliševanjih obtožencev prekinjena in se bo nadaljevala po velikonočnih praznikih. Tedaj bo najprej zaslišana vrsta prič, ki so vedele za zveze, ki sta jih z glavnimi obtoženci vzdrževala oba ruska komunista, ki zanikujeta da bi tovariše atentatorja sploh poznala.
Carigrad, 4. aprila d. Po prvem dnevu sodne razprave proti osebam, ki so ot£o-žene sodelovanja prt poskusnem . atentatu na nemškega veleposlanika Papena, plSe list »Vakit«, da je bil ta napad v resnici tudi zarota proti varnosti turške države. Namen tega napada je namreč bil zaplesti nevtralno Turčijo v vojno z Nemčijo. List ugotavlja nato, da ta zarota nikakor ni bila samo delo individualnih teroristov.
Umik Ruždt Arasa
v zasebno življenje
Ankara, 4. aprila d. S poučene strani se je zvedelo, da se bo bivši turški poslanik v Londonu Rudžl Ar as, ki je po poklicu doktor medicine sopet posvetil zdravniški praksi v bolnišnici v Ankari in bo dokončno opustil diplomatsko kariero.
Svedano nstofičenje novega čilskega predsednika
Santiago de Chile, 4. aprila s. V palači Narodnega kongresa so včeraj v okviru posebne svečanosti ustoličili novoizvoljenega predsednika republike. Začasno je predsedniške posle opravljal Jeronini Men-dez. Svečanosti so prisostvovali med drugimi argentinski zunanji minister Gulna-zu, apostolski nuncij v Limi Fernando Cento, Italijanski Izredni poslanik de KosSl, nemški diplomatski zastopnik von Schön, dalje zastopniki Španije, Portugalske, Francije ln vseh ameriških držav. Novi predsednik Anton Rioz je ^ avil jezneje novinarjem, da bo čilska vlada oh anlla svoje dosedanje odnoSaje z vsemi državami. da pa bo pri vsem tem izpolnjevala vse obveznosti, ki jI jih nalaga kontinentalna solidarnost.
Gospodarstvo
%
K novi emisiji devetletnih zakladnih bonov
Kakor smo že kratko poročali, je objavil Uradni list Kraljevine, da bo od 15. do 30. aprila razpisana nova emisija 5% devetletnih zakladnih bonov, ki bodo izdani po emisijskem tečaju 97.50 lire za 100 lir imenske vrednosti.
Pod predsedstvom predsednika zavoda Banca d'Italia Azzolinija je bil te dni sestavljen konzorcij za prevzem nove serije devetletnih bonov. Bone bo mogoče vpisati ne saifio v gotovini, temveč tudi v obrestnih kuponih drugih državnih vrednostnih papirjev, če ti kuponi zapadejo v plačilo v prihodnjem polletju. Tudi novi devetletni boni predstavljajo premijsko posojilo, kajti poleg obresti bo država izplačala na vsako serijo (1 milijardo lir) še naslednje premije: 1 premijo za 1 milijon lir, 1 premijo za 500.000 lir, 2 premiji po 100.000 lir, 4 premije po 40.000 in 50 premij po 10.000 lir. Ti dobitki so davka prosti
Trenotek za emisijo novih devetletnih bonov je zelo ugoden spričo velike likvidnosti na italijanskem denarnem trgu :n
Skrbniška pooblastila
nemških izselnikov
Da se pospeši prenosni postopek glede Imovine Izselnikov, kar se tiče pooblastüa za sklepanje pogodb, zlasti za tiste osebe, Id so se že izselile v Nemčijo, je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na zakon o zemljiških knjigah in na člena 5. in 10. italijansko-nemškega sporazuma o preselitvi nemških državljanov in domačih Nemcev iz Ljubljanske pokrajine izdal naredbo o določilih za skrbniška pooblastila nemških izselnikov.
Izvzemši primere, ko je izselnik izdal ali izda drugi osebi posebno pooblastilo, ki ie po zakonu veljavno za odsvojevanje imovine, gre pravica pogajanja v njegovem Imenu in na njegov račun o prenosu nepremičnin in njih priteklin, kakor tudi premičnin, vštevši živino in orodje, pa tudi stvarnih pravic in drugih zemljiškoknjižnih pravic nemškemu delegatu za izselitev, kot posebnemu skrbniku, ki ima pravico prenesti to pooblastilo.
Izselnik, ki je že imenoval ali hoče imenovati drugega pooblaščenca mimo nemškega delegata za izselitev, mora v 15 dneh od uveljavljenja te naredbe položiti pri Visokem komisariata tozadevno pooblastilo, ki mora biti predpdsno overjeno. Enaka obveznost velja za pooblaščenca, ki ga je izselnik že imenoval Ce se v navedenem roku pooblastilo ne položi, je dis-pozijska - pravica nemškega delegata zf izselitev glede imetja in pravic izselnikov kakršne koli narave izključna in nepreklicna.
Zemljiškoknjižni uradi ne smejo dovoliti zemljiškoknjižnih vpisov na nepremičnine ali pravice, pripadajoče izselnikom, če spisa ni podpisal nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. Ce je podpisal spis upravičenec ali posebni pooblaščenec, so zadevni spis! nedopustni, če spisa ne podpiše nemški delegat za izselitev ali njegov namestnik. Vse zemljiškoknjižne sklepe o vpisih v zemljiško knjigo, ki se nanašajo na imovino izselnikov, morajo zemljiškoknjižni uradi pribočiti razen osebam, naštetim v zemljiškoknjižnem zakonu, tudi nemškemu delegatu za izselitev.
Ta naredba je objavljena v »Službenem listu« 4. aprila in je s tem dnem stopila v veljavo.
Monopol za pridobivanje voKramove rude na Portugalskem
Volfram je izredno važna kovma za izdelovanje najtrših vrst jekla in je prav zaradi tega v vojnem času veliko povpraševanje po njem. Pridobiva se volfram predvsem v Vzhodni Aziji in deloma tudi v Avstraliji, Severni in Južni Ameriki, precej te kovine pa pridobiva tudi Nemčija. V zadnjih dveh letih je v Evropi pričela Portugalska izvažati precejšnje količine volframa. Kakor smo že poročali, so tam na raznih krajih odkrili znatna ležišča volframove rude. Ker je pridobivanje te rude enostavno in ne zahteva posebnih naprav in znanja, je nastal pravi lov za volframom. Cena volframu je ogromno narasla, in sicer od 15 do 20 eskudov v normalnih časih na 600 do 700 eskudov za kg.
Kakor je na eni strani izvoz volframove rude prinesel Portugalski nov znaten vir dohodkov (v devizah), tako je na drugi strani neorganizirano pridobivanje te rude povzročilo marsikatero težkočo. Nekateri preprosti ljudje iz področja volframove rude so v kratkem času zaslužili ogromne vsote denarja, mnogi so si nabavili avtomobile in so šli kar z avtomobili na lov za volframovo rudo, po večini brez oblastvenega dovoljenja. Lani je morala portugalska vlada celo z orožjem nastopiti proti takim nasilnežem, ki so v velikem številu pustili svoje prejšnje delo in so šli iskat volframovo rudo. Prišlo je tudi do številnih sporov med lastniki rudoslednih pravic ter posestniki na eni strani in iskalci rude na drugi strani. Med njimi je bilo mnogo takih, ki so opustili prej slabo pla-
Zaupna posvetovalnica
Za odgovor v »Zaupni posvetovalnici« je treba poslati: opis zadeve, v kateri se želi nasveta, spol, rojstne podatke in poklic. Kdor želi analizo svojega značaja, ali značaja kake druge osebe, mora priložiti še rokopis (s črnilom). Vprašanju naj vsak priloži še kupon, ki je uvrščen v nedeljsko številko »Jutra«. Odgovori so objavljeni v ponedeljski izdaji »Jutra«. Anonimna vprašanja ne bodo upoštevana. Tajnost je zajamčena.
spričo okolnosti, da prav sedaj plačaj e jo velike delniške družbe v Italiji svoje divi-dende. Dividendni dohodek bodo prejemniki lahko uporabili za vpis novih bonov. Ugoden odmev pa je pokazal tudi nedavni govor Duceja v Beneški palači ob sprejemu predstavnikov centralnega zavoda Italijanskih ljudskih posojilnic, v caterem je poudaril, da bo vlada preprečila vsako razvrednotenje prihrankov in da bo v polni meri zaščitila varčevalce in vlagatelje, ker jih smatra za najboljše državljane. Najnovejši ukrepi so pokazali, da ima režim na razpolago učinkovita sredstva in tudi trdno voljo, da prepreči vsako nadaljnje naraščanje cen. Zlato nd prav nobenega dvoma, da bo emisija v polnem obsegu uspela, kakor so sijajno uspele vse dosedanje vojne emisije teh bonov. Talco je emisija v februarju 1940 prinesla 16 milijard lir, prva emisija po vstopu Italije v vojno februarja lanskega leta je dala 18 milijard, lanska emisija v septembru pa preko 20 milijard lir.
KUPON
za
Zaupno posvetovalnico
št. 3.
čano delo na deželi, kar je povzročilo, da v nekaterih pokrajinah ni bilo mogoče najti delavcev za kmetijska dela. Kmetijska produkcija je pričela nazadovati, kar otežkoča oskrbo Portugalske z živili
Te razmere so že lani prisilile portugalsko vedo, da je prepovedala iskanje rude na že obdelanih poljih. Ker so tudi v trgovini z volframovo rudo nastale velike nerednosti, je portugalska vlada najprej skušala to trgovino spraviti na legalna tla, končno pa se je morala odločiti za daleko-sežnejše ukrepe. Nedavno je izdala zakon, po katerem je vsa portugalska proizvodnja volframove rude monopolizirana.
O naglem povečanju portugalske proizvodnje volframove rude nam pričajo naslednje značilne številke Lani je portugalska proizvodnja volframove rude narasla že nad 5000 ton nasproti 1500 tonam pred dvema letoma in zavzema sedaj Portugalska že odlično mestò v svetovni proizvodnji volframa. 2e lani je izvoz volframa zavzel v portugalski zunanji trgovini prvo mesto med portugalskimi izvoznimi proizvodi V prvih desetih mesecih lanskega let je Portugalska izvozila 3794 ton volframove rude, v istem razdobju prejšnjega leta pa 2733 ton. Ta ruda je bila prodana v inozemstvu za ogromno vsoto 214 milijonov eskudov (prejšnje leto 54 milijonov). Čeprav se je količina izvožene rude povečala le za eno tretjino, se je vrednost izvoza početvorila V zadnjem času pa se je cena volframovi rudi še znatno dvignila, zlasti odkar je izbruhnila vojna na Daljnjem vzhodu, od koder je prej prihajalo največ te rude na svetovni trg. Največji svetovni producent je namreč Kitajska, na drugem mestu pa je Birma, na katero je odpadlo v zadnjih letih 22 odstotkov svetovne proizvodnje.
Gospodarske vesti
■= Nadzorstvo nad obratovanjem ljubljanske cestne železnice. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naredbo o nadzorstvu nad napeljavami in obratovanjem občinskega tramvajskega podjetja v Ljubljani. Vse naprave tramvaja se podrejajo nadzorstvu Visokega komisariata. Imenovanje ravnatelja podjetja mora potrditi Visoki komisariat. Podjetje ne sme spreminjati naprav brez predhodne dovolitve Visokega komisariata. Vse naprave pregleda vsako leto tehnična komisija, prav tako prometna sredstva. Za vozni red je potrebna predhodna odobritev Visokega komisariata, prav tako za spremembo vozne tarife. Brezplačna vožnja se mora dovoliti častnikom tn organom javne oborožene sile, ki pripadajo zborom Kr. karabinerjem, K finančni straži, prostovoljni milici na-rrdne varnosti in zboru javne varnosti. Naštetim zborom pripadajoči častniki imajo neomejeno pravico do brezplačnih voženj in pravico zasesti pri tem sedež. Podčastniki. vojaki in organi pa smejo uporabljati samo stojišča in samo po dva na vsak vez. Nadaljnje določbe se tičejo uslužbencev tramvajskega podjetja, njihovih izpitov in kvalifikacije. V enem mesecu mora podjetje predložiti službeno pragmatiko in prav.ii.ike o vzdrževanju prog ter o tramvajskem obratovanju.
» Največja italijanska elektrarnlška družba. Nedavno smo poročali, da bo velika italijanska električna družba Società Edison povišala svojo glavnico od 1.6 na 2.5 milijarde lir. Tako bo družba Ediscn po izvršenem povišanju glavnice postala največja italijanska delniška družba. Iz letnega poročila te družbe, ki obasga velik koncern drugih elektrarniških družb, Je razvidno, da so znašali lani dohodki družbe (predvsem od podjetij koncema) 350 milijonov lir (prejšnje leto 318). V novem načrtu za gradnjo hidrocentral, o katerem smo te dni poročali zavzema družba Edison najvažnejšo vlogo. Družba bo iz svojih elektrarn dobavila tudi električni tok za veliko novo tvornico aluminija z letro kapaciteto 10.000 ton. Zgradila bo tudi tvornico za izdelovanje plinskih števcev, ki bo imela letno kapaciteto do 50.000 števcev. V koncern družbe Edison spada tudi družba Cocapoania, ki je pravkar dogradila nove naprave za pridobivanje koksa (z letno kapaciteto 200.000 ton, ki pa se lahko po potrebi podvoji). Bilanca družbe Edison izk^iuje predvsem udeležbe pri drugih podjetjih v vrednosti 1690 milijonov lir, lastne naprave in nepremičnine pa so knjižene v vrednosti 368 milijonov lir. Končno je družba posodila koncernsldm podjetjem 692 milijonov Ur. Cisti dobiček družbe se je povečal na 156.9 milijona lir (133.1), dividenda pa bo znašala 9.28«/» (9.33). Zvišanje glavnice od 1.6 na 2.5 milijarde lir bo deloma izvršeno s povišanjem nominalne vrednosti delnic od 160 na 200 lir, poleg tega pa bodo lahko delničarji lahko vpisali na 4 stare delnice po eno novo, in sicer po tečaju 360 Ur za delnico.
= Iz italijanskega gospodarstva. Znana velebanka Banca di Napoli je lansko leto zabeležila čisti dobiček v višini 81.7 milijona lir (prejšnje leto 75.5). Blagajniški promet se je v lanskem letu dvignil oa* 182 na 232 milijard lir. Zavod je odobril znatne kredite za vojno važno Industrijo
Blagoslovljene velikonočne praznike ieti
vsem svojim spoštovanim naročnikom, čitateljem, oglaševalcem in prijateljem
»JUTRO« • .
Ponedeljska Izdaja »Jutra« izide v ponedeljek popoldne, naslednja redna izdaja pa v torek.
in za pospeševanje izvoza Južne Italije. Banka je lani razširila svoje omrežje podružnic in sicer tudi v Dalmaciji
= Zaposlitev v Ljubljanska pokrajini Po najnovejših podatkih zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani je bilo v februarju pri tej ustanovi zavarovanih 22.347 deiavcev in nameščencev, nasproti 23.251 v januarju. Število zavarovancev je torej od januarja do februarja nazadovalo za 904. To zavarovanje pa je zgolj sezonskega značaja in je pripisati predvsem ostri zimi,, ki je vladala v februarju. Tudi druga leta je bila zaposlitev v zimi najslabša. Običajno pa se je začela v marcu zopet dvigati. Odstotek bolnikov se je le nebistveno povečal, in sicer od 3.33% na 3.42%.
= Zemeljski plin za oskrbo Bukarešte.
Iz Bukarešte poročajo, da so pravkar dogradili 100 km dolg plinovod iz središča sedmograških izvorov zemeljskega plina do Brašova, odkoder se odcepi poseben 20 km dolg daljnovod v industrijski center Cer-nešt. Sedaj pa bodo Izpeljali cevovod nadalje do Bukarešte- tako da se bo Bukarešta lahko oskrbovala s plinom iz Sed-mograške.
= Tesavrtranje srebra v Indiji Spričo razvoja vojnih dogodkov v Vzhodni Aziji in Birmi so pričeli Indijci v velikem obsegu tesavrirati srebro. Na borzi v Bom-bayu je cena srebru narasla že na 89 ru-pij in je doslej narasla za 33%. Tudi cena zlatu se je" pričela dvigati, čeprav zlato v Indiji v pogledu tesavriranja ne zavzema enako važne vloge kakor srebro.
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja, 5. aprila, ob 14: »Jurček«. Mladinska predstava Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ob 17.30: »Človek, ki je videl smrt« Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Ponedeljek, 6. aprila, ob 14: »Boter Andraž«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzJol. — Ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol.
Torek, 8. aprila: Zaprto.
Sreda, 8. aprila, ob 17.30: »Konto X.« Red A.
OPERA
Nedelja, 5. aprila, ob 15: »Faust«. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Ponedeljek, 6. aprJa, ob 14: »Indija Ko-romandija«. Mladinska oepereta. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 17: »Don Pasquale«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Torek, 7. aprila: Zaprto.
Sreda, 8. aprila, ob 16.30: »Faust.« Rei Sreda.
Radio Ljubljana
NEDELJA 5. APRILA 1942-XX.
8: Poročila v slovenščini — 8.15: Poročila v italijanščini 8.30: Orgelski koncert. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Sv Pavla v Umu. — 12: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Zappaterreni). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Se-kovanič). 12.40: Duet harmonik Malgaj 13.00: Napoved i^sa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20-Poj te z nami — Orkester vodi dir: gen v
—	14: Poročila v italijanščini — 14.15: Radijski orkester in komorni zbor vodu dirigent D. M. Sijanec. — Stare slovenske narodne pesmi. 14.45: Poročila v slovenščini — 17.15: Dr. L. Puš: Gospodarska navodila in poročila. Predavanje v slovenščini. — 17.35: Kmečki trio. — 19.30: Poročila v slovenščini — 19.45: Pisana glasba. — 20 : Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.40: Orkester, vodi dirigent Spaggiari. — 21 : Pisana glasba. — 21.35: Simfonični koncert vodi dirigent Giulio Gedda. V odmoru: Predavanje v slovenščini — 22.45: Poročila v italijanščini
PONEDELJEK, 6. APRILA 1942-XX.
7.30 Poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba, v odmoru napoved časa — 8.15 Poročila v Italijanščini — 12.15 Koncert sopranistke Drage Sokove. — 12.40 Trio Ambrosiano. — 13.00 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Filmska glasba — Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza. — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. šijanca izvaja orkestralno glasbo. — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert celista Cende Sedlbauerja tn pianista Marijana Lipovška. — 19.00 Govorimo italijansko — prof. Stanko Leben. — 19.30 Poročilo v slovenščini. — 19.45 Operetna glasba. — 20.00 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30 Pesmi v vojnem času. — 20.40 Simfonično-vokalnl koncert vodi dirigent Morelli; sodelujeta sopran istka Rina Lorenzelli Gigli in tenorist Benjamin Gigli. — 21.45 Cvet pesmi — 22.15 Koncert celista Crepax-a, pri klavirju Mario Chesi. 22.45 Poročila v italijanščini
Mednarodni zbor novinarjev v Benetkah
Rim, 4. aprila s. V dneh od 10. do 12. aprila bo v Benetkah važno zborovanje novinarjev, ki so ga sklicale Zveza novinarskih društev in sindikati zavezniških in prijateljskih držav ìa Italijansko te nemško pobudo. Zborovanje bo posebnega političnega pomena spričo časa in okolščln, v katerih je bilo sklicano ter argumentov, ki jih bo obravnavalo ter vprašanj, ki se bodo na njem obravnavala. Poleg italijanskih in nemških osebnosti iz novinarskih krogov se ga bodo udeležili zastopata romunskega. madžarskega, bolgarskega, slovaškega in drugega prijateljskega, tiska.
Poset v Campo Imperatore
Campo Imperatore, 3. aprila
V	soboto préd cvetno nedeljo smo po 900 km dolgi vožnji srečno prispeli na končni cilj. Kljub vsem zanimivostim smo bili vendar precej utrujeni in smo ta prvi dan težko čakali, da bomo prišli do počitka. Po izdatnem obedu pa se nas je že lotila boljša volja in kmalu nato se je oglasila naša harmonika. Njeni glasovi so nas kmalu seznanili z vsemi gosti v hotefuTmed katerimi smo začeli vzbujati splošno pozornost. Razpoloženje je bilo vse popoldne imenitno.
Naslednje jutro Je bila cvetna nedelja, toda zbudil nas je silen piš. Gosta megla je ležala vsenaokrog in bril je hud in mrzel veter. Poskusili smo se pokazati iz hiše, toda bilo je preveč neprijetno in tako smo kar do obeda prebili pod streho. Tudi popoldne se vreme ni hotelo obrniti na bolje in tako smo večino dneva prebili v hotelu, kjer smo že navezali mnoga nova poznanstva.
V	ponedeljek se Je vreme spremenilo, kakor smo si želeli Veter Je ponehal, megle so se dvignile in posijalo je najlepše sonce. Seveda smo hiteli, da to sončno dopoldne izrabimo za prvi izlet v divno okolico našega zavetišča. Toda bližajoči se april je še pokazal svoje vremenske muhe in kmalu se je nebo spet zastrlo in spet smo se znašli v gosti megli. Po obedu je bilo kljub manj prijazni sliki zunaj hiše vendarle še nekaj prilike, da smo sem in tja poskusili posneti kakšno fotografijo. Večer nam je minil v prijetni zabavi
Naslednji dan se je vreme dokončno obrnilo v naše zadovoljstvo, že zjutraj
navsezgodaj nas Je pozdravilo toplo sonce in zvabilo na daljši izlet, in sicer na poset glavnega pokrajinskega mesta Aquile. Mesto nudi že na zunaj celo vrsto zanimivosti, saj je med množico starinskih stavb opaziti tudi mnogo modernih palač. Pokrajinsko središče pokrajine Aquila se ponaša med drugim tudi z redko posebnostjo, da je v njem 99 cerkva, 99. trgov, na enem izmed katerih Je tudi vodnjak z 99 vodometi.
Tudi v sredo 1. aprila se moramo z vremenom samo pohvaliti Bil je spet krasen sončni dan in tudi tega smo izrabili za razne izlete v okolico. Ker Je bil ta dan baš 1. april, smo si med potjo razveseljevali z marsikatero posrečeno aprilsko šalo. Isto popoldne smo doživeli še nekaj novega, in sicer telefonični razgovor z našimi znanci iz Ljubljane, tako da smo bih potem še bolj veseli, ko smo izvedeli kako kislo se vreme obnaša v našem pokrajinskem mestu.	{
Vreme se nam zdaj sploh ni več skujalo in tudi v četrtek nas je zbudil najlepši pogled v sončni gorski svet. Spet smo enkrat videli smučarje, toda mnogo je bilo takih, ki niso imeli smuči s seboj. Tem so lahko pomagali v hotelu, Id jih je dajal na posodo. Smučarska šola tu gori deluje še dalje, saj se zdaj šele bliža pravi čas spomladanskih smučarskih užitkov. Naša družba je ta dan spet odšla na enega najlepših izletov, tjakaj kjer se zaustavlja žična železnica in odkoder je dlven pogled na ves ta prelepi gorski predel.
Tudi današnji dan nam je potekel v znamenju sonca in zadovoljstva pod njim.
Tržnice so izročene svojemu 'namenu
Ljubljana 4. aprila
Danes bi maral biti na trgu poseben praznik, saj so prvič začeli mesarji prodajati v novih tržnicah. Povrhu tega pa je še velikonočna sobota, ko je bil na ta dan že od nekdaj na trgu velik naval gospodinj in prodajalk.
Otvoritev tržnic je bilia že delj časa pripravljena. Zadnji teden so dobili mesarji naročilo, naj odstranijo bivše prodajne stojnice iz Šolskega drevoreda Ni jim bilo treba dvakrat reči. kajti že v ponedeljek so se z vnemo lotili dela in v sredo zvečer ni bilo več nobene mesarske stojnice. Tla so bila resda še močno razkor>ana in mladež je brskala za lesnim* odpadki, nabrežje pa je že imelo prijaznejše lice. V četrtek «n petek so mesarji dovažah na novo «tesane m oribane čoke. čisti'i prodaj ne mize prahu in umivali okna, da b' jih gospodinje lahko prepoznale, ker številk, ki so bile namenjene za orientacijo gospodi njam, ni bilo.
Danes je bila prava otvoritev tržnic Prvič so v njih mesarji orodaijali meso in ga gospodinje kupovale. Niso bili siceer pol-noštevilno na mestu, kajti določene je. da jih bo v novih tržnicah proda'a.o 50 bilo jih je pa samo 38. Zato pa so bile gospodinje številnejše zastopane. Kjer imata dva mesarja skupaj prodajni prostor, se je nabralo toliko gospodinj, da je bi" težek prehod po hodniku. Zdi se. da imajo tudi mesarji premalo prostora, kjei sta dva pri eni prodajni mizi Za sedanj* čas se nekako gre. ko je količina mesa omeiena in ga je manj na izbiro. Ko pa se bodo razmere ustalile, mesarji ne bodo mogli obesiti vseh vrst mesa na ogled im za vabo gospodinjam in tudi hodniki bodo najbrže pretesni. Na splošno pa so večji del vsi zadovoljni z novo pridobitvijo ljubljanskega trga.
Zaradi nove razvrstitve mesarjev v tržnicah. je bilo danes še nekaj zadrege med gospodinjami. Mnoge »o po dvakrat trikrat obšle vse tržnice in ni se jim posrečilo najti svojega dobavitelja. Toda. kdn<-najde. Po večini vsi so namreč mislili, da že vsi mesarji prodajajo v novih prostorih in zato niso n;ti pogledali na staro lopo ob Mahrovem poslopju, kjer še vedno prodajajo štirje mesarju
Nove tržnice niso še popolnoma urejene. V notranjosti mesarji po večini še nimajo svoje opreme, razen najpotrebnejših sekir.
nožev in čokov. Tudi vodovod še ne funkcionira povsod, ker doslej pipe še niso bile v celoti dobavljene. Manjka tudi priključek na elektriko, vendar bodo zaenkrat to lahko pogrešili. ker je že dolg dan in tudi mesa ne hranijo v hladilnici Leseni deli še niso preplesikanri zaradi tega ker čakajo, da se bodo vrata in okna popolnoma posušila, tako da se plesk ne bo grbaiv-čil. Na zunanji strani tržnic bodo nameščene enotne napisne table mesarjev. Bližnja okolica tržnic tudi še ni tak» urejena kakor je bilo predvideno. Treba bo še nasuti dohode z gramozom in peskom, kf jo pa zaenkrat mestna občina nima na razpolago.
Priprave za gradnjo mestnih tržnic niso bile dolge. Mestni tržni, gradbeni m tehnični odbor so predlagali zidanje tržnic finančnemu odboru. Ta je junija 1940 sklenil zidanje tržnic predlagati mestnemu svetu. ki je predlog soglasno sprejel julija istega leta. Ze naslednji mesec je začel mestni stavbenik Matko Curk s pripravami za zidanje. Dela je nadzosrovSÜ konstrukcijski odsek mestnega tehničnega oddelka, tržni veterinarski odbor pa se je dogovarjal z mesarji in zastopnicami gospodinj o opremi in drugih vprašanjih ureditve tržnic. Zidarska dela je opravil kakor že omenjeno stavbenik Matko Curk, ki je dobavil tudi betonske strešnike. Tesarska deda je izvršil mestni tesarski mojster Franc Ravnihar. Mizarsko delo je opravil mizarski mojster Ivan Umek. umetno kamnoseško delo Ivan Sedej, kleparsko delo Franc Košenina in Anton Fuchs, steklarsko delo Franjo Zrnec. Instalacijo elektrike je opra-villa mestna elektrarna, vodovodno napeljavo Valentin Kokalj, obešailne reme je dobavil in montiral Rudolf Medvešček, zvezni mostiček pa jc delo mestnega tesarskega mojstra Alojzija Majeriča.
Danes ima Ljubljana svojo krasno tržnico. Naj še pripomnimo, da je mogel biti izveden pomembni načrt nove sodobno urejene tržnice le ob razumevanju ter živahnem zanimanju, ki ga je posvečal tema načrtu Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Eksc. Emilio Grazioli S takojšnjo predložitvijo te zadeve Fašistični vladi in z znatno podporo, ki je bila poklonjena temu namenu, Je bilo omogočeno uresničenje velike zasnove, ki je zdaj ponos in v okras Ljubljane.
Pojasnila glede izdajanja
„Nabavnih knjižic za mleko"
Prehranjevalni zavod Vis. Komisariata objavlja giede razdeljevanja »Nabavnih knjižic za mleko« naslednja pojasnila:
Nabavne knjižice za mleko so izdane na podlagi »Prijav za dodelitev mleka«, ki so jih poedine stranke napravile (bi jih morale napraviti) v mesecu januarju, in sicer onim strankam, ki so na trti prijavah navedle, da dobivajo mleko v mlekarnah, oziroma da ga ne dobivajo nikjer. Te stranke so ostale brez knjižic le. če se Je njihova prijava izgubila, ali če so pozaelli navesti svoj naslov. Vendar je bilo tovrstnih reklamacij zelo malo.
Strankam psi, ki so po prijavah navedle, da dobivajo mleko od mlekaric, Nabavne knjižice za mleko niso izdane. Stranke, ki so med tem mlekarice izgubile, bodo pač primorane priti v Urad za razdeljevanje mleka, Maistrova ulica 10, da se jim knjižice izdajo. Po možnosti naj si stranke oskrbe Izjavo mlekarice, da jim mleka več ne nosi. Prehranjevalni zavod pa izrecno opozarja, da je takih strank izredno mnogo. Zato naj stranke potrpe, če ne pridejo takoj na vrsta
Stranke, katerim Je ▼ Nabavno knjižico n mleko vpisana premajhna množina mleka, naj prediože »Uradu ca razdeljevanje mleka« nabavno knjižico ca mleko In kakršen koli dokument, iz katerega je razvidna starost posameznih družinskih članov.
Za novorojenčke Je obenem s knjižico predložiti matični izpisek (ki se stranki vrne), ca priseljence pa potrdilo mestnega anagrafičnega urada o priselitvi
Strankam, ki so imele ie prej zdravniška spričevala, a jim sedaj odgovarjajoča množina mleka n] vpisana v Nabavno knjižico ca mleko, se priporoča, da si nabavijo novo zdravniško spričevalo da prihranijo tekanje prejšnjega izpričevala. Na vsak način pa naj si oskrbe nova spričevala stranke, katerih spričevala so stara nad dva meseca, t Izjemo tu berkul ozn ti bolnikov in nosečih žena.
Končno Prehranjevalni zavod ponovno opozarja, da sme vsakdo kupovati mleko
le t oni mlekarni kateri Je priključena ulica (cesta, trg), kjer stanuje in na katero tudi glasi nabavna knjižica. Rajon! posameznih mlekarn so bQi pred par dnevi objavljen v vseh ljubljanskih dnevnikih.
Z Gorenjskega
PreJ&van]e o borbah na vzhodni fronti. V Gciovec je prispel nadporoduk Werner, odlikovan z viteškim križcem «dežnega križa. Na celovškem magistratu je predaval izbrani družbi o letošnjih hudih borbah \ januarju in februarju na vzhodni fronti. Werner je bil v teh bojih ranjen in «o ge prepeljali z letalom v zaled'* zdaj oa ima nalegt- prrdavati o zimskih dogodkih r.fl fronti. Izjavil je. da se ic s Korošci in ?ta.erci boril proti izbrao m ruskim četam, o katerih se zdi. da so neobčutljive zoper mraz in lakoto. Mestoma ,e pretresljivo opisal borbe in rekel: »Ne samot, da je sr.vjetska zveza podobna dtvji živali. marveč •vsak sovjetski vojak ma nekaj živinske odpornosti«. Kljub teinv so vojaki iz a.pskih pokrajin vzdržali sovražno navale, kal or tudi strahovite vremenske nevšečnosti
Iz Spodnje štajerske
Nesreče. 35-letnemu ključavničarju Avgustu Podlunšku je v Hrastniku priletel drobec železa v desno oko. Ponesrečenca so prepeljali na očesno kliniko v Gradcu. — V mariborski okolici so se otroci vozffi z vozičkom po griču. Voziček je treščil ob drevo in je 3-letna delavčeva hčerka Silva, K od rova odletela tako nesrečno, da se je hudo polomija.
Spomenik ga Je ubil. Iz Gradca poročajo, da se je 6-letni delavčev sinček Stožlckl igral na dvorišču, kjer so razpostavljeni nagrobniki nekega kamnoseka. En tak spomenik se je podrl in dečku zdrobil glavo.
oxiuuuuuuuuuu^ INSERIKAJTE v „JUTRU*
g
Sezona jutranjih pevcev
Sredi tolikih zadev našega vsakdanjega lovljenja se ne utegnemo zanimati za njihov svet in njihova pota: namreč za svet in za pota ptičev. In vendar je praznik Vstajenja, ki je največji praznik vigredi, tudi njihov dan. Zakaj kdaj so nam ptice bližje kakor takrat, ko se selivke vračajo z daljnih poti v svoje rodne kraje ln v svoja stara gnezda? Mnogo zanimivega so že povedali ornitologi o selitvenem nagonu posameznih ptičjih vrst, toda kljub vsem, morda tudi še zanje nezadostnim razlagam ostaja vračanje ptic v domače kraje skrivnost, ki nam vzbuja vedno znova čustvo strmenja in ta-jinstvenosti.
Ne govorite mi o instinktu. Dostikrat pomeni to samo drugo ime za skrivnost. Tudi v Človeškem življenju poznamo instinktivna dejanja in še bolj kajpak v živalskem, kjer je največji del tega, kar smo začeli imenovati živalska duša, rahlo osvetljeno samo s talno lučjo nagonov. Toda je razloček med instinkti in instinkti. So stvari, v katerih je težko, če ne nemogoče določiti mejo med nagonom in dedno izkušenostjo vrste, med nečim, kar deluje skoraj menanično in nečim. kar predstavlja cel kompleks zapletenih stanj in presenetljivih dejanj. Instinkt, ki si skozi več mesecev »zapomni« Kraj, odkoder je ptič priletel kot iz svoje domovine«, je prav tako čudovit, kakor bi bil čudovit um v mali ptičji glavici, če bi bil ptičev pomnež tako umstven kakor je človeški.
In kakor koli je že: v tem vračanju selivk v rodne kraje je vedno nekaj ganljivega. Kadar koli jih po dolgi zimi spet pozdravljamo na vejah naših parkov in gozdov, se nam vedno znova bude v srcih tople simpatije do krilatih popotnikov, ki jih je preko širnih daljav zavabiio v drage dóni ače kraje.
In sezona z brstjem in cvetjem, plodom tesnejše spojitve zemlje in sonca, ni samo velika sprememba v usodi ptic selivk, marveč v usodi vsega ptičjega sveta. Cim bolj se razmahuje sonce, tem bolj se uveljavljajo v ptičjem svetu železni, neizprosni ?3 "om vrste, ki se jim podreja vsako poedino bitje, ker mu izven njih ni življenja. Prihajajo dnevi dela in skrbi; treba je poiskati in po potrebi splesti gnezdo. Samica mora nastopiti službo vrsti, kakor veleva glas narave, ki mu morajo biti pokorna vsa živa bitja le človek že premaguje njegovo prvinsko nujo. In medtem ko se je nekoč zdelo petje p'lic samo čudna, čeprav neredkokrat prijetna in lepa navada, »igra narave«, vemo danes, da tudi ono ustreza zakonom socialnega in »duševnega* življenja v ptičjem svetu t CT da po svoje služi velikemu imperativu razmnožitve vrste in razvoja mladega rodu. Pa tudi obstoju iepote v naravi.
Tako se že začenja pripravljati sezona jutranjih in večernih koncertov. Za tiste, ki prebivajo na robu parka, so ptičji koncerti v našem Tivoliju in v gozdovih proti Rožniku ušesu tako prijetni, kakor je očesu prijeten pogled na jutranjo zarjo. Vzdramiš se in že jih slišiš peti v zboru in posamič. So nekateri, ki s svojim čivkanjem in žvr-golenjem samo spremljajo take mojstre, kakor so, postavimo kosi, vendar imajo tudi tisti, ki jim narava ni naklonila pevskega daru, svoje veselje s prebujajočim se dnevom; tudi oni pripomorejo jutranji simfoniji do učinka.
Ptičji koncerti, ki bodo poslej uvajali naša sončna in celo raša deževna jutra — kaj je krilatim pevcem mar zamračenc nebo? — so zgovoren primer da tudi »instinktivna« narava pozna neke »estetske« užitke. Zakaj nikar ne mislimo, da ptičje petje služi samo in edinole praktičnemu smotru. O tem je zapisal v svoji razpravi tuj ornitolog: »Ptičje petje kaže do neke mere pra-. vo in čisto stvarjalno svobodo in lahko mirno govorimo o namernem petju in o iskanju pevske popolnosti«. Zaradi tega se tudi ptiči uče petja. V tem je ena izmed vzgojnih funkcij rodnega gnezda, prav kakor je pri človeku mati tista, ki razvezuje otroku dar govora in ga uvaja v sladko skrivnost svoje besede.
Zanimivi so poizkusi ornitologa Heinro-tha, ki je opazoval pevski razvoj slavčka Mladič, star štiri tedne, se je znašel v njegovi opazovalnici med drugimi ptiči. Ko mu je bilo šest mesecev, se je prvič oglasil kot pevec, toda njegovo petje ni ustrezalo visokemu pevskemu kàncnu slavčje vrste, marveč je posnemal glasove drugih ptičev, ki jih je slišal iz svoje kletke. Sam po sebi bi se slavček potemtakem ne povzpel do tiste pevske dovršenosti, ki daje tej ptičji vrsti prvo mesto med pticami pevkami. Sam instinkt in sam prirojeni dar ne zadoščata. Treba je torej »šole«, vzgoje, individualne izkušenosti.
2e s temi opazovanji je razbit mehani-stični pogled dna ptiče. Razbit je v veliko radost tistih, ki nikdar niso hoteli priznati v živalskih bitjih, zlasti še v tistih, ki so človeku ljuba, zgolj oživljenih strojev fizi-kalno-keiničnega značaja. Zakaj življenje je za vse nas in tudi za ta drobna bitja večji čudež m globlja skrivnost, kakor jo je mogoče izraziti s samimi formulami. In v vsakem življeniu m v slehernem bitju se tem bolj jasno, čim bliže je zavesti in velikemu, ^vrhunskemu čudežu: razumu, pojavlja po-treha raznoterosti Ptič na reji, ki po svoje ubira svoje speve, je prav tako v oblasti te krasne naravne potrebe, kakor človek na
fivUake ntiliT«"1™» pa niso mogle odpraviti
dolgih vrst čakajočih gospodinj pred trgovinami. V prvi vrsti bo služile samo pravilni razdelitvi hrane. Da so atenske gospodinje morale v dolgih vrstah stati pred trgovinami in po cele ure čakati, da so prišle na vrsto, zgodovina dobro vé. In vé tudi, da lepe atenske meščanke niso bile ne uvidevne ne potrpežljive. Premnogo-krat so se sprle, si skočile v lase in se tako srdito obmetavale z marmornatimi ploščicami, da se je neredkokdaj pocedila kri. Hudi spopadi so bili na dnevnem redu.
V	primeri s sodobno živilsko nakaznico so bile prvotne zelo enostavne. Danes je postanek živilske nakaznice povezan z vrsto obrazcev, pečatov, pravil, navodil, objav in drugih pripomočkov. Živilske nakaznice zahtevajo znatno porabo papirja Po vseh državah so si strokovnjaki belili in ai še belijo glave, kako bi ustroj živilske nakaznice poenostavili. Doseženi so bih znatni uspehi, vendar pa je idealna živilska nakaznica neizvedljiva. Danes so živilske nakaznice v glavnem dosegle skoraj višek svoje popolnosti
V starih časih v Italiji
V	Italiji so se prve nakaznice pojavile že v antičnem Rimu. Sledile so jim nakaznice beneške republike v Bol ogni in drugih krajih. Imele so najrazličnejše oblike. Bile so kovanci, okrogle, štirikotne in trikotne oblike. S pomočjo takih »nakaznic« so reveži prejeli hrano po znižani ceni ali kar brezplačno. Seveda se tudi te nakaznice niso mogle primerjati današnjim ne po svojem številu ne po svoji popolnosti. Danes je v Italiji govora o 45 milijonih uporabnikov za kakih 15 različnih živil, ki jih mora država nuditi družinski mizi. Nakaznice so se pojavile tudi leta 1628. V Franciji pa so se prvič pojavile za časa revolucije leta 1793. v Parizu ln takoj nato v drugih francoskih mestih. Leta 1795. je konvencija določila delavcem dodatni obrok kruha v odmeri 50% običajnih obrokov.
V	prvi svetovni vojni so se v Italiji pojavile prve nakaznice leta 1917. Marca meseca v Firenzi, aprila v Milanu, nato v Romi in ostalih občinah. • Vendar v omeje-
Tudi razdelitev hrane in količina obrokov Je v Italiji najpopolnejša V Španiji so ▼ veljavi trije obroki kruha: po 80, 120 in 175 gramov dnevno ln sicer po vrsti za tiste, ki imajo nad 800, od 300 do 800 in manj kakor tristo pezet (300 pezet Je okrog 520 lir) mesečnih dohodkov. Iz tega sledi, da mora bogatejši plačati za svojih 80 gramov (ali srednje premožen za svojih 120) isto vsoto kakor revnejši za svojih 175 gramov). Z drugimi besedami: prvi prejme mnogo manjši obrok in plača enotno ceno, ki je nad 100% višja
Italijanske živilske nakaznice so, kakor rečeno, najbolj enostavne. Na eni tablici imamo vsa racionirana živila V Nemčiji je na razpolago samo za maščobe kar šest
nakaznic. In star do fcret jega leta od i do 6. leta, od 6. do 14. leta, od 14. leta dalje, za težka ln za najtežja dela V Franciji so tri vrste: navadne, za težka in najtežja dela; v Svici dve; za otroke in odrasle. Za meso Je v Nemčiji pet različnih razredov obrokov in nakaznic, v Franciji tri, v Angliji dva. Da so vse te razlike potrebne, ne moremo reči. Ni pa dvoma,'da se bo dai iz vseh živilskih nakaznic dal narediti prav zanimiv muzej.
živilska nakaznica Je potrebna vedno, ko poetane svobodna prehrana iz tega ali onega vzroka nezanesljiva Zagotovi nam zadosten obrok raznih živil in prepreči nepotrebno in neprijetno čakanje v dolgih vrstah pred trgovinami
„Jutrova" zavarovalnina
V znesku 38OO fir je bila Izplačana materi orožnika Franca
V današnji veliki vojni, ko zahtevajo bojišča. kakršnih svet še ni videl, številčne visoke žrtve, gredo nesreče posameznikov manj opaženo mimo nas kakor v mirni dobi Ali vendar vsi vemo: vsakdo ima svoje drage in njegova nesreča zaseka globoke bolečine v njihova srca. Izguba najdražjega člana družine Je pa lahko ▼ današnji dobi, ko smo tako navezani drug na drugega v svojih najožjih krogih, za marsikatero družino kar usoden udarec. Zato prav gotovo lahko naglas imo pred Javnostjo, da »Jutrovo« zavarovanje zvestih naročnikov za primer smrtne nezgode v današnji dobi samo pridobiva na svojem socialnem pomenu.
Ne vemo ne nre ne dneva, kdaj kogarkoli izmed nas izbere usoda. O tem nas venomer prepričujejo dogodkL Lani v decembru smo v »Jutru« kratko poročali, da je postal žrtev smrtne nesreče orožnik g. "Ivan B r e g a r. Ker je bil zvest plačnik in so bili dani vsi pogoji iz pravil našega zavarovanja. je bila pokojnikovi materi Izplačana zavarovalnina v znesku 3800 lir.

VEREST SERVIS iE SPECIJALNA DELAVNICA
v kateri se strokovno pod vodstvom strokovnjaka popravljajo vse vrste pisalnih in računskih strojev, registrirnih blagajn, gramofonov, nalivnih peres itd. Vsako popravilo se izvrši najhitreje in najceneje. Za vsako pomembnejše
popravilo dobite garancijo. Za večja popravila zahtevajte proračun od
EVEREST SERVISU, LJubljana, Prešernova ulica 44
Telefon štev. 26-36
Danes nas Je pokojnikova mat! naprosila, da bodi v velikonočni številki »Jutra« objavljena njena naslednja
javna zalivala:
»MoJ sin Ivan B re gar Je bil Me Stiri mesece naročnik »Jutra«, ko ga Je nenadno zadela smrtna nesreča. Zavarovalnica Assicurazioni Generali, Trieste, glavni R»-stop v Ljubljani, mi Je kot prevzemiteljica poslov Zedinjene Zavarovalnice d. d. izplačala zavarovalnino v znesku lir 3800.—% Čutim se zaradi tega dolžna, da se »Jutru« in imenovani zavarovalnici za njeno ku-latno postopanje najtopleje Javno zahvalim. Breg prj Dobu, konec marca 1942.
Frančiška Bregarjeva, mati«
višku svoje duševne zmogljivosti in svojega dostojanstva.
Zato smemo upravičeno poslušati aasto-pajoče jutranje koncerte v gozdovih z zavestjo, da tudi v teh drobnih pevcih deluje majhna iskra onega, istega duha, Ki s-i je v tvornem človeku razvil v mogočen sončni plamen.
Zgodovina živilskih nakaznic
Strokovnjaki so izračunali, da samo v Evropi natiskajo najmanj 10 milijard živilskih nakaznic na leto. Od teh odpade na Italijo samo 800 milijonov. Tako je z žmlkimi nakaznicami danes. Kako pa je bilo v prejšnjih časih? Kdaj so prvič vpeljali živilsko nakaznico ?
Čop las na Aljaski
Skorajda neverjetno se sliši, a je vendar res, da so živilske nakaznice stare nad 3000 let Pri nas na primer dà povod za uvedbo živilskih nakaznic vojna na drugih celinah pa ni bilo zmerom tako. Na Aljaski, ameriškem polotoku, ki ga ozek morski preliv loči od Azije, imajo še zdaj nekatera plemena živilske nakaznice, kadar jim lov ne uspe. Racioniranje živil je * pri teh plemenih v navadi že mnogo časa. Kadar je lov slab, zbere poglavar vsakega plemena vso hrano, kar je je na razpolago. Potem se prične razdeljevanje živil. Seveda ne s pomočjo sodobno urejene nakaznice, kakršno imamo na razpolago mi di si moremo kupiti primeren obrok tega ali onega živila. Poglavar plemena na Aljaski zahteva za obrok hrane — čop las. In dokler na odrezanem mestu ne zrastejo novi lasje v prejšnji dolžini, dotični ne prejme nobenega obroka več. Iz tega je razvidno, da je bil obrok velik, da je zadostoval za toliko časa, kolikor je treba, da lasje na novo zrastejo. Na ta način so modri poglavarji preprečili, da bi podaniki hrano zapravljali in skupna zaloga zadostuje do prihodnjega lova, ki omogoči nove zaloge.
Pred 3000 leti na Kitajskem
Zgodovina ve povedati, da so se živilske nakaznice prvič pojavile okrog leta 1100. pred našim štetjem. Nekateri znaki sicer kažejo, da so živilske nakaznice poznali že mnogo prej, vendar pa nimamo nikakih zanesljivih dokazov o tem. V ostalem je tudi doba 3000 let dovolj dolga, da vzbudi upravičeno začudenje. Leta 1100. pred našim štetjem so se pojavile prve živilske nakaznice, ki močno spominjajo na današnje. Kitajski cesar čan se je takrat znašel v stiski Na meji njegove države so se pojavili vojaki vojskovodje čanga Napadeni cesar je takoj zbral primerno vojsko in se postavil napadalcu po robu. Obetala se je huda in dolgatrajna vojna Da H bila nesreča še večja, je istočasno nastopila poplava Obe nesreči sta Cana prisilili k izrednim ukrepom. Modri cesar je po krajšem preučevanju razmer sklenil izdati nekakšne bone za razdeljevanje hrane. Vendar to ni zadostovalo. Oblast je mislila na vse, tudi na to, da bi temni elementi »bone« lahko ponarejali Vsak prebivalec je prejel posebno leseno palčioo, ki je bila pobarvana z barvo, katere sestavino je poznala samo oblast. Za vsako palčioo je bil odmerjen določen obrok hrane.
Živilske nakaznice v stari Grčiji
Nekatera druga plemena so se v stiskah posluževala tudi kamenitih »nakaznic«, vendar o teh ne vemo podrobnosti, »živilske nakaznice« so se pojavile tudi okrog
leta 480. pred našim štetjem, V takratni vojni med Grki in Perzijci je začelo občutno nedostajati hrane, špartancem je grozila lakota in da bi jo preprečil, se je Leonila zatekel k primernim ukrepom: uvedel je živilska nakazila. Obenem je odločil, da ne bo vsak državljan prejemal enako velikega obroka Braniloi domovine so imeli pravico do večjih obrokov, čim vrednejši je bil borec, tem večji obrok je prejel. Znaten napredek je živilska nakaznica doživela v vojni med Atenami in Sparto, ko so Atenci uvedli nekakšne bone iz marmorja. Na njih je bilo celo na-značeno, za katero vrsto hrane veljajo. Vsak državljan je moral za določeni predmet prinesti določeno ploščico. Takratne
ni količini. Največ nakaznic je bilo krušnih, kj so bile v veljavi v eni tretjini občin vse Kraljevine. Zanimive so nekatere številke. V Milanu je znašal normalni obrok kruha, (brez dodatkov) 7.5 kg na mesec (z dodatki so milanski delavci prejemali največ 12 kg) ; v Genovi in v Cremo-ni 6, v Firenzi 8.4 in v Mondovi 9 kg na mesec (enoten obrok za vse). V Torinu je prejemal samski delavec z dodatkom I ki mu je zakonito pripadal) 12 kg kuha na mesec, družinski oče pa je prejemal za isto dobo samo 9 kg. V Milanu so otroci od enega do treh let prejemali 3.6 kg kruha na mesec, v občini Este pa 6.9 kg.
Različne oblike, različni načini
Plavijo, da imajo najlepše živilske nakaznice Francozi. Vendar pa so tako komplicirano sestavljene, da jih ne bi radi zamenjali s svojimi. Leta 1917. ta 1939. so bila mnenja deljena, ali naj bi bile živilske nakaznice družinske ali osebne. Po dolgotrajnih in neprijetnih poizkusih v Evropi so ugotovüi da je skupna družinska nakaznica neprimerna Vse živilske nakaznice so sestavljene iz bonov ali od-rezkov, na katerih je natiskano vse potrebno: ime racionirane hrane, datum veljavnosti, količina obroka, občina, v kateri lastnik stanuje iti. Ce pogledamo na-. | zaj, vidimo, da so bile živilske nakaznice j preprostejše, bolj površne. Prva italijan- j ska živilska nakaznica leta 1940. takih j napisov ni imela, temveč samo številke.
Za našo prehrano v prihodnjem letu bo velikega pomena, če bomo pridelali dovolj krompirja. V vseh evropskih državah priporočajo razširjenje površine, posajene s krompirjem. Tudi v Ljubljani sami kaže, da bomo posadili precej krompirja, kar nam priča veliko zanimanje za semenski krompar. Skrb za semenski krompir je prevzela mestna občina v sodelovanju s Sadjarskim in vrtnarskim društvom in Prevoiom. Vrtnarsko in sadjarsko društvo je prejelo 3000 kg semenskega krompirja in ga prepustilo v razdelitev mestnim podružnicam. Ker pa je interesentov več, bo dobil vsak naročnik največ 20 kg. Prihodnji teden bo delila krompir tuli mestna občina, in sicer tistim, ki so se pred časom prijavili zanj. Količina 20 kg, ki jo deli med naročnike Vrtnarsko in sadjarsko društvo, zadostuje za 50 do 80 kvadratnih metrov vrta
Zgodnji krompir $e lahko sali že ob koncu marca ali v začetku aprila. Za ostali krompir pa ni pripoorčljivo prizgod-nje sajenje, ker gomolji v tem primeru radi gnijejo, pa tudi pozna slana lahko napravi škodo. Za saditev krompirja je čas tudi ob koncu aprila ali v začetku maja. Njivo, kjer se sadi krompir, je treba že v jeseni pognojiti s hlevskim gnojem ali pa vzeti njivo, ki je bila prejšnjo spomlad dobro pognojena Predvsem pa potrebuje krompir veliko dušika (apneni dušik), še
Gojimo več krompirja !
KUP JJEM0 RABLJENE GRAMOFONSKE PL0SCE
dobro ohranjene, kakor tudi zlomljene. Istotako kupujemo rabljene gramofone ali pa jih vzamemo v protiračun. Prinesite blago v brezobvezno precenitev! Plačujemo najvišje dnevne cene!
„EVEREST", LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA 44
več pa kalija
Za sajenje se uporabljajo srednjedebeli zdravi in nepoškodovani gomolji Lahko pa se krompir tudi po dolgem prereže, tar ko da ima vsaka polovica zadosti očesc.
V tem primeru pustimo krompir par dni stati, da se na prerezani površini napravi nekakšna skorja, ki zaščiti gomolj v zemlji pred raznimi boleznimi. V splošnem se za en hektar njive porabi za sajenje 20 do 25 metrskih stotov srednje debelega krompirja Razdalja med vrstami naj bo 50 do 60 cm, v vrstah samih pa 30 do 35 cm. Takoj po sajenju je dobro, če se njiva povalja, da se krompir vtisne v zemljo, 6 do 8 dni kasneje pa se njiva pobrana Ko je krompir toliko vzklil, da so vrste vidne, se okopava, kasneje pa se osipa. Pri osipavanju je paziti, da se stebelca ne zasujejo oziroma ne poškodujejo.
Dobro je poskrbeti za bodoči semenski krompir, ki mu je posvetiti pažnjo tako glede izbire zemlje kakor tudi zdravja gomoljev. Krompir se razmeroma hitro izrodi kar povzroči zmanjšanje pridelka Dober in zadovoljiv pridelek dosežemo s pravilno izbiro sorte in z menjavanjem semena Ko je krompir vskalil, odberemo najlepše grme z močnimi in lepo razvitimi stebelci ter jih zaznamujemo s količki če pri tako zaznamovanih rastlinah stebelca obolijo, jih izločimo. Gomolje zaznamovanih rastlin naslednje leto znova razmnožujemo, in sicer gomolje onih rast-in, ki imajo najmanj po 10 približno enako debelih gomoljev. Za sajenje izbran krompir moramo shraniti ločeno od drugega. Vsakih štiri do pet let pa je treba seme menjati in pri tem izbrati tako seme, ki ustreza krajevnim razmeram, kajti pridelek je odvisen od podnebja, zemlje, načina gojitve, shranjevanja čez zimo ter pravočasnega izkopavanja. Slabo humusna ilovnata zemlja in ne presuha peščeva zemlja je najprikladnejša za krompir.
Japonske ženske nekdaj in danes
Tu in tam čujemo ali čitamo o evro-peizaciji Japoncev. Nič ni bolj zmotnega. kakor to. Trudna Evropa ni mogla prgX obraziti Japonske, ki ima starinsko, sa-mobitno kulturo. Industrijsko, gospodarsko in znanstveno je japonsko cesarstvo že davno doseglo isto stpnjo kakor evropske države. Pač pa je Japonska po prvi svetovni vojni obogatela, vsaj za japonske pojme in v primeri s stanjem pred prvo svetovno vojno. In blagostanje je prineslo nove oblike v japonsko javno in zasebno življenje, oblike, ki so na las po-dbne življenju belih narodov. In kdo je bil v tem najuspešnejši posredovalec? — Film!
Japonci imajo svojevrstno gledališko umetnost O tem smo se lahko prepričali pred leti v Ljubljani, ko je pri nas gostovalo znamenito japonsko gledališče z dvema starinskima igrama. Prav tako svojevrsten je japonski film. Kakor so Japonci izpočetka nezaupljivo ali celo posmehljivo gledali in poslušali Puccinijevo opero »Madame Butterfly«, tako so najprej tudi mrzili film belih narodov, naj je bil ameriški ali nemški Toda polagoma sta evropski in ameriški film bolj in bolj osvajala japonsko javnost in jima je uspelo tisto, česar ne bi bila sicer zmogla nobena druga sila; preobrazil je japonsko ženstvo, ki se je začelo reševati iz tisočletnega oklepa prevelike sramežljivosti. zapostavljenosti in malovred-nosti Pravljice, povesti in potopisi nam tudi danes še govore o skromnih, ljubeznivih. sramežUivih in ponižnih Japonirah. oblečenih v svileni kimono in Doslušnih kakor jagnie. Toda če orideš dane? v Tokio in se vsedeš v spfeiemno dvorano hotela »Imperial«, boš priča zanimivih dru-
žabnih prizorov. Pri tej ali oni mizi bo sedela družba belcev, kakršno lahko najdeš v vsakem evropskem ali ameriškem hotelu. Pri drugi mizi pa bo zbrana družba Japonk v slikovitih kimonih. Zdajci se bo dvignila katera izmed japonskih dam in bo pristopila k belim znancem. Stopala bo k njihovi mizi tako graciozno kakor igralka na odru, z lahnim naklonom glave bo pozdravila bele prijateljice, belim prijateljem pa bo ponudila roko v poljub. Potem se bo vsedla v naslonjač, prekrižaal noge nad koleni, prižgala cigareto in bo — kar je najbolj presenetljivo — govorila tudi s svoiimj živahnimi očmi, ki so morale biti prejšnje čase kar mrtve; smehljala se bo, se šalila in bo koketna. Skratka: moderna Japonska je zavrgla rumeno masko.
Evropski in ameriški fiim je na japonskem udomačil poljubljanje, ki je bilo prej v tej deželi neznano. Zaljubljeni pari so vsa prejšnja tisočletja, odkar so bogovi stopili na zemljo, sedeli molče, se držali za roke in se zdaj pa zdaj spogledovali. In zaljubljenka je, kakor pravi japonska pesem, »zadrževala nagubani rokav dneva pred očmi svojega izvoljenca, da bi še ostal ob njeni strani.« Zamislite si- pred -20. 30 leti se je prvikrat dogajalo v tisočletni japonski zgodovini, da so mladeniči začeli objemati svoia dekleta Vsekakor se je ta reč dobro obnesla?— kdor ne verjame, naj gre po vojni poizkusit srečo na Japonsko.
Seveda je film rodn tudi slabe posledice Tiste romantične zgodbe o Ijubim-kanlu mladih žena. o pobegih s tulimi moškimi, o medsebojnih obračunavan^h s samokresi in podobne historiie niso bile kaj prida vzgojne za japonski ženski
svet In res se je v Tokiu nekaj let po prvi svetovni vojni primerilo več afer, o katerih je po ameriškem zgledu poročalo bulvardno časopisje. Ta ali ona Japonka iz ugledne hiše je pobegnila s »svojim Amerikancem« ali pa je prišlo v nočnem baru do spopada med tekmovalkami. Vse to se je dogajalo v dobi, ko so japonske matere še dajale hčerkam poleg druge dote bodalo z besedami: »Ce ti bo zakonsko življenje neznosno, umri z bodalom, kajti ženske ne smejo tožiti« Seveda se je to vrstilo največ v razvratni povojni dobi, ki je zajela ves svet Stanje se je polagoma spet izboljšalo.
Ali še vedno se ti lahko primeri, da do-živiš na Japonskem prečudna nasprotja Japonski pisatelj Komakizi Nohara nam pripoveduje naslednje: »Pred 20 leti me je privedla pot iz Tokia na Kiušu, na najjužnejši japonski otok, kjer vladajo še močno patriarhalične šege in navade. Povabljen sem bil k zelo bogatemu veletrž-cu, ki je bil j ako prijeten in svobodoljuben gostitelj. Kakor je tam v navadi, mi je pred večerjo ponudil, da se okopljem. Sam me je povedel v kopalnico. In ko je odpahnil vrata je rekel smehljaje se: »Upam, da vas ne bo motilo, če se pravkar kopata moja žena in hčerka.« — Nu, da jih ne bi žalil, nisem smel odkloniti kopanja v troje. V prostrani kopalnici smo se prav lepo znašli vsi trije, — obe neoblečeni rumenopolti damici in jaz. Za kopanje je bila na razpolago velika lesena kad. Spravili smo se vanjo in smo tičalf v vodi do vratu. Kljub temu moram priznati, da mi je bila ta dogodivščina prav posebno čudna Gospa je bila iz višiega sloja in ni bila vajena skup-neea kopanja, kakor je to v navadi pri nižjem ljudstvu. Toda ona in njena 16-letna hčerka sta znali biti tudi v tem po-
ložaju tako dostojni, da ne rečem dostojanstveni, kolikor je le bilo mogoče. Naslednji dan smo se odpeljali na izlet v Hakozaki ob morju. Moški smo se naglo slekli in smo plavali nagi. Žensk pa ni bilo mogoče pregovoriti, da bi šle v voda Dočim ni bilo nič pohujšljivega na tem, da se je prejšnji večer tujec kopal v isti kadi, je bilo zdaj na prostem treba varcvati sramežljivost Sele proti večeru so «rame na skrivnem kraju ob morski obali slekle obleko, se naglo vrgle v vodo m so bile brž nato spet oblečene. Dandanes je na Japonskem spet drugače. Samo v nekaterih staromodnih zdraviliščih še vidiš ljudi, da se kopajo mešano ne glede na spol. V ostalem pa je kopanje zaključena privatna zadeva. Seveda, na morskih peščinah in ob rekah se kljub temu razvija kopališko življenje po ameriškem in evropskem vzgledu z razkazovanjem elegantnih kopalnih oblek.
Pred sedanjo vojno so trdili nekateri po-topisci, da obvladata moderno življenje na Japonskem dva tuja činitelja: ameriški film in angleški misijonar. Prvi je imel s svojo prodorno vsiljivostjo uspehe v vseh japonskih mestih, drugi pa je bil na čuden način deležen globoko znižanih voznih ugodnosti na vseh japonskih parnikih in železnicah. Tuji film je vsiljeval narodu, ki je pri vsej starinski kulturi ohranil sramežljivost in prirogno moralo, raznovrstno pohujšanje. Drugi pa je vzgajal japonsko ženstvo k namišljenemu svobo-doljubju s tem, da ji ie dovoljeval svobodnejšo obleko, svobodnejše kretanje, ljubimkanje in vse tisto, kar prikazujejo filmi. Uspeh je bil tak. da ie rumena maska sicer res padla z obraza Japonk. toda časi so se spet obrnili in japonski svet se vrača k svoji prvobitnosti, k svoji stari morali, o kateri nas najbolj prepričujejo vojni uspehi japonskega naroda.
m
vooo

Italijanska bojna ladja T akciji proti britanski pomorski formaciji v srednjem
Sredozemlju
Živi veletok
S knjigo v roki sedi plantažnflcova že- j na v udobnem stolu in si odpočiva. V sosedni sobi sta oba mala otroka ie davno t postelji in spita za moskitnima mrežama. Oče je odšel na pregled bananske-ga nasada v niža vi in se ne bo vrnil prej nego v dveh dneh. Tudi zamorski sluge so se umaknili v svoje koče k zasluženemu počitku.
Z belo ženo bdi samo še ovčarka. Leži nedaleč od nje s koničasto glavo med šapami in z zaprtimi očmi — toda neprestano gibanje njenih pokončnih ušes dokazuje njeno stalno ču-ječnost.
Knjiga pa ni mogla zamotiti ženinih potujočih misli, ki so neprestano uhajale in preskakovale razdaljo sedemdesetih kilometrov in hitele do moža, ki sedaj bržkone od dnevnega truda in vročine počiva. Evropke se polašča čuden nemir. Kazalca na uri se pomikata počasi proti deseti, z naglo odločitvijo je zaprla knjigo, da odide spat. Istočasno se je zganila psica, razgalila beli vrsti svojih zob in preternila vitko telo. Potem je stekla na dvorišče, da nastopi nočne stražo na prostem. Med tem je žena z nekoliko gibi uredila še to in ono v sobi, upihnila luč in stopila k otrokoma. Toda zopet jo je napadel nemir in baš ko je pogledala na teraso, je psica besno zalajala.
Sedaj izkušena žena ve. da je bil nje nemir upravičen, čeprav vzroka še ne pozna. S hitrimi koraki se je vrnila v sobo in zagrabila možev samokres ter električno žepno svetilko. Mrzla kovina ie učinkovala čudovito pomirjujoče na razdra-pane živce. Komaj je stopila na prosto, ji je pritekla psica naproti. Žival je neprestano lajala v noč, ki je bila nepro-dirnejša nego kdaj prej. Potem pa se je posvetila z vso skrbjo svojim nogam, pričela jih je grizti, praskati si kožo in bev-skati neprestano v temo. Žena pa je tedaj spoznala marsikaj. Sedaj je vedela, da ji ne pretijo nit.i ljudje niti divje živali, temveč da je nekje v bližini veletok potujočih mravelj na pohodu. Te nad vse j popadljive žuželke so zagrabile zvesto psi- j co. V takšnem primeru je strelno orožje j odveč, ne pa svetilka. Previdno, z nape- ■ timi čuti je nastopila žena obhod hiše. ■ Zsrki snop električne luči je otipaval vsak korak. Pot okoli hiše ie bila že skoraj končana, ne da bi žena opazila kaj posebnega. Toda baš tedaj, ko si je hotela oddahniti, je zadel stožec svetlobe širok, črn tok gomazeč'h mravelj. Oddaljen je bil komaj nekoliko metrov od verande in se pretakal proti hiši. Nad tem prostorom je visel tisti fini šum in žvenket ki so ga bili njeni čuti podzavestno dojemali že ves čas, fini žvenket oklepov, kakor da stopa v daljavi milijonska vojska bojevnikov skozi noč. In res je bila milijonska vojska odločnih boreev na pohodu!	•
Sedaj ne sme izgubljati niti trenutka več, kajti črna poplava ne sme pod nobenim pogojem prispeti do hiše. V tem primeru bi jo morali vsi prebivalci v največji naglici zapustiti na drugi strani. Toda sama je nasadnikova žena brez moči. Z utripajočim srcem je planila k zvoncu. ki kliče delavce in sluge zjutraj in opoldne na delo. ter prijela z vso močjo za vrv. Rezek glas je pretrgal navidezni nočni pokoj in čeprav ni mogel prodreti do moža v daljavi, je spravil vendar vse črne pomočnike na noge. Žena je spustila vrv šele tedaj, ko so pridirjale skozi tropsko noč prve goreče plamenice, ki so jih vihtele vnete črne roke.
Drug za drugim so pritekli naiprvo kuhar in nato ostali delavci. Nekoliko krat-k:h, sunkovito sproženih besed jih je poučilo o položaju in že so odbrzeli, da pripravijo odločno obrambo. Končno je bilo najpotrebnejše urejeno in dolg. travnat nasip se je dvigal prečno pred napadal-kami. Kmalu so zaprasketali svetli plameni ter naslikali hišno pročelje z okni in stebri ter skupine cvetlic in bananov-cev na glavnem dvorišču žarko na svetlo ozadie.
Bela žena je istočasno povsod, spodbuja svoie liudi. jih graja in hvali. Trdna volja ji govori iz oči in usmerja obrambo pogumno kakor mož. Ljudje prinašajo ne-pr«^*nno snone trave, jih razdeljujejo in m^oio v openj.
R-^burlj^va borba tra i al a že celo uro in branilci so si že svesti zmage Komaj pa open i malo pontisti in se zruši v pepel, se goma7eči živalski veletok navzlic milijonom trunel spravi na novo proti hiši. Zrak je prepojen s smodnim duhom ožganih mravelj in ta duh je tako močan, da pre-vladuie nad dimom goreče trave ter draži človeka k bljuvanju.
N°7adnie mnfin oočasi. prične noč blpr?pH «?nr>T)i rdp^'b žarkov vztrepetajo pj-oVo Kfprìepa iu+ranip!?a Tìeba dobe tem-n»i{<n barvo in rt?a'o siluete P3lm kakor jjm^^Vp sl'ke s hi*em na vedro ozračje Bela žena le utrujena do smrti in tudi nieni pomočniki se ■ opotekajo z mehkimi koleni in pobešenimi glavami naokrog. Ogeni gori komaj še slabotno.
Sunkoma se je prikazalo sonce in vsak kotiček se je razsvetlil, nočna mora Jc
Predrznež
pobegnila pred jarko svetlobo. Samo sovražnik je ostal. Sele sedaj je mogoče pregledati ogromnost njegove vojske. Nešte-vilni tropi se valijo še vedno naprej, tirajo srednje trope pred seboj in prehitevajo najsprednejše, ki se ob robu žara zvijajo od bolečine in se besno zagrizu-jejo v vroči pepel. Vrsta za vrsto umira,, toda preko njih prehajajo nove množice v. napad.
Živce ubijajoči boj se nadaljuje. Sonce je popilo vso vlago s trave in listja. Njegovi vreli žarki dajejo z ognjenim nasipom. ki še vedno plamti, grozovito vročino. Človek komaj še zdrži na drugače tako hladni verandi, oblaki dima prodirajo skozi vso hišo.
Novi delavci so nadomestili utrujene može in tedaj so privalili še dva soda petroleja. Bela žena je preutrujena, toda črncev ne sme zapustiti niti za trenutek. Poldne je že davno minilo, na.hitrico so pospravili nekoliko grižljajev. Sile pogumne žene so porabljene do zadnjega ostanka. Samo za trenutek bi zaprla boleče veke, samo malo bi zadremala. Opotekajoč se kakor pijana, je stopila v hišo, se zgrudila v stol in skoraj v istem trenutku je prenehala dojemati svojo okolico.
Večer se zgrinja naglo čez tropsko pokrajino. Se enkrat so zagoreli vrhovi gor, potem so legle nočne sence nanje. Z morja je zapihal veter in ljudje so zasopli pod njegovim hladnim dihom. Poigral se je s pepelom, pognal ga v vrtincih pred sebe in —
Kakor trobentanje stepnega slona je udarilo v enoličnost kihanje zamorca, ki ie bil zadremal in je dobil pepel v obraz. Eela žena se je iztrgala kakor preganjana žival svoji utrujenosti in v istem trenutku je postaal popolnoma budna. Komaj je trobentanje minilo, so se oglasili kriki in na vratih je zadela plantažnikova žena ob zmedenega slugo, ki je pritekel z Jo-bovo vestjo: »Mravlje so obšle dolgi nasip žarečega pepela na njegovem koncu!«
Tedaj se je dvignil drug. večglasni krik iz bližine verande in noč je presekal jarek svit. Z dvema skokoma je stekla žena do hišnega vogala, oči je morala zapreti pred ostro svetlobo in groza ji je spremetela telo. V trenutku je doumela obseg nove katastrofe. Eden izmed služabnikov je bil izgubil glavo, ko je zagledal mravlje že na verandi, in je v širokem loku izlil vrč s 15 litri petroleja enostavno na tla. Tekočina ie morala priti v dotiko z žarečim pepelom, kajti istočasno je siknil visok plamen v zrak in sedaj ie nastalo morje plamenov pod verando. Sredi tega morja leži sod in gori kakor pla-menica.
Niti za trenutek prezgodaj ni spoznala žena nove nevarnosti, kajti komaj so se umaknili vsi za hišni vogal, se je sod razletel z glasnim pokom in brizgnil gorečo tekočino naokrog.
Vsi možje so v trenutku pograbili lopate in v divji naglici poskusili obvladati novega sovražnika, ki je hotel požreti vso hišo. Vsa utrujenost jih je minila in počasi so dosegli uspeh. Zid je bil sicer ves črn od dima in tramovje je pokalo od vročine, toda ogenj je popuščal. A prišla je še druga, nepričakovana pomoč: na nebu se je po vsem videzu nenadno zrušil jez, velikanske množine vode so zgr-mele na tla. Pločevinasta streha je zaropotala, kakor da so udarila po njej ogromna kladiva, ob robovih strehe se je stvorila prava vodna zavesa. Grom je šel nekolikokrat preko prebujene pokrajine, cel hudournik se je zlil iz jarkov okrog hiše čez malo nagnjeno ozemlje. Ko se je vodna zavesa po skopi pol uri razredčila, je hudournik še vedno bobnel mimo h'še in sedaj se je pokazalo, da je odplavil tudi armade mravelj. Voda je hišo rešila na dvojen način.
Naslednje dopoldne se je nasadnik vrnil ln začudil, da ga žena ni pričakala v pozdrav. Kuhar mu je razložil dogodek z dolgim govorom in v h'ši je mož našel svojo družino v globokem spanju, toda zdravo.
Ura, M se ne ustavi
Neki švedski kmet je 1. 1916 zgradil uro. ki teče odtlej neprestano, ne da bi jo bilo treba naviti. Tekla bo še naprej in se ne bo ustavila, dokler se n-'eno kolesje ne obrabi. Ne gre tedaj za kakšen »perpetuum mobile«, vendar pa za prav zanimivo tehnično delo.
Skrivnost vztrajno obratujočega mehanizma te ure je namreč v tem, da na umen način izkorišča še tako neznatne razlike zračnega tlaka. Ohišje ure je hermetsko zaprta pločevinasta škatla, ki se njene stene širijo in krčijo v skladu s spremembami zunanjega zračnega tlaka. Te spremembe dajejo mehanizmu dovei-1 energije, da dviga utež, ki s svoje strani spravlja kolesje v tek. Sele v tem primeru, če bi se zračni tlak ne spreminjal celo leto, bi se umni stroj ustavil, a ta primer pač nikoli ne bo nastopil.
Ita kkpid v tišjem delu mestnega vrta j« sedela mlada dama in je zapravljala zgodnji večer s tem, da bi bila videti popolnoma nedostopna. Njene sive oči so gledale preko občuduj očih jo pasantov, kakor da bi bili nežive stvari. Mene, svojega soseda na klopi, je sprejela z istim b Varnim pogledom na znanje, s pogledom, ki ga je poklonila n. pr. otroški žogi, kadar M je zakotalila pred njene noge.
.Vse zvijače za zbližan je so bile videti tu popolnoma brezupne. Pravkar sem se odrekel stikanju po novi, nezaslišano učinkoviti različici nagovora in sem resignira-no potegnil časnik iz žepa, ko je prišetal po gramozni poti mlad moški z rokami v žepih, s klobukom na tilniku. Zagledal je lepo gospodično na drugem koncu moje klcpice ki je zakrmaril takoj proti prostemu sedežu med nama.
Kako se bo osmolil! sem ugotovil škodoželjno v svoji notranjosti. Ko pa je nedostopna dama takoj nato izvlekla neko knjigo in se pozorno poglobila vanjo, sem moral zavistno priznati, da je to poudarja» obrambno vedenje prav za prav že začetni uspeh za predrzneža. To tudi ni bil mož, da bi tega ne spoznaL S pohvale vrednim pogumom je vrgel pogled čez ramena lepega kipa v roman in zaupno pobaral: »Ali se bosta vzela?« Namesto odgovora je čitateljica sklopila knjigo in se zagledala ošabno predse.
Sedaj se bo vdal! sem se veselil.
Prav nič se ni vdaL »Silno mi Je žal motnje!« je poskusil še enkrat
»Jaz tudi!« je dejala odklonilno. To Je bilo dovolj razločno.
Toda predrznežu ni bilo dovolj razločno. »Kako more biti človek tako trdosr-čen!« se je zasmejal in prisedel še za eno dlan bližje. Dosti bližje Prav 23 Prav m mogel več... Sedaj jo je pregovarjal s poltihim glasom in jaz sem se pripravil, da damo na vzklik, na kretnjo osvobodim vsiljivca.
Toda dama ni vzkliknila, nagnila je ml-čno glavico in se smejala vase. Tako za-pada torej tudi ta malik neumnostim gizdalina, ki je pritekel bogsigavedi odkod! V svoji notranjosti sem z grenkobo majal z glavo.
V tem trenutku je privihralo dražestno, čisto majhno šolsko dekletce sem, vrinilo se je med parček in zagostolelo: »Pozdrav, mamica! Pozdrav, mamica! Pozdrav, očka! Ali sta si spet dobra?«	H. F.
»Mu, Jaka, sedaj * dotti vefltoo dediščino. Kaj al bo« za to privoščil?«
»Najprvo poj dem in prismolim svojemu staremu sovražniku Mihi klofuto za najmanj 200 lir!«
*
»Kaj pa se dogaja tam, da letajo ljudje skupaj?«
»Nič, toda vsakdo se hoče o tem prepričati!«
*
Brivec je oznanil svojemu prijatelju z žarečim obrazom: »Pomisli, včeraj sem dobil prirastek v družini!«
»Tako?« je dejai prijatelj. »Čestitam. Kaj pa bo: za brije ali za trajno ko-dranje?«
*
»Obtoženec, zakaj ste tožitelja tako nemilo pretepli?«
>Zato, ker mi je rekel, da sem star osel.«
»Toda v tem primeru bi ga bili vendar lahko tožili!«
»Res je, a mislil sem si, da zavoljo takšne malenkosti ni vredno hoditi na sod,-nijo.«
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Gospodje so sedeli v kadilni sobi in fi-lozofirali. »Sreča«, je dejal eden, »ni nikoli to, kar dosežemo, temveč to, kar moramo še doseči!«
»Misliš?« ga je zavrnil drugi. »Ali še nisi nikolj v deževni noči tekel za cestno železnico?«
ANEKDOTA
V Monakovu je neki postrežček vodil preprostega kmetiča po mestu in mu razkazoval vse mogoče znamenitosti, med drugim tudi vseučilišče. Kmetič je hotel vedeti, kaj pomenijo kipi na sprechili strani. Da bi ne pokazal svoje nevednosti, mu je postrežček imenoval več popularnih učenjakov iz novejšega časa. Pri nekem na poi golem grškem filozofu je dejal drzno: »To je dr. Schweninger.«
Kmetič, ki ni bil tako hudo preprost, je vzkliknil: »Aha, to je Bismarckov telesni zdravnik! Pa zakaj nima suknje na sebi?«
»Veš, Jožek,« je dejal postrežček, »od kar je zdravil državnega kancelarja, so se ljudje zanj tako trgali, da mu je šla najboljša suknja po gobe!«
VSAK DAN ENA
Avtomobilski lastnik, ki je dobil otroški voziček.
lirala. Kakor je bila dozdaj statar mednarodnega športnega Življenja, tako bo
tudi v bodoče krepko nosila ves svetovni športni pokret in kazala pot, kjer se bo našla mia i ina vseh narodov.
(Po »Športni služI« K. S.«)
Vogt - Musina.
luiii boksarji imajo svoj prazniški dogodek
Razen nogometašev, ki imajo v teh praznikih uve veliki prireditvi na italijanskih tleh, in njihovih prijateljev, ki bodo ne-supnw čakaii na njun izid, ooao imeli svoj prazn.ški uc>godek tudi prijatelji boksarskega sporta, ki oodo danes težko čakali na Kohee važnega uvoboja naslov evropskega pivaka v pol težki teža med Nemcem Rihardom Vogtoni in ItaJijanom Luigi jeni Musino. Ta odločitev bo v Berlinu. Kakor titanio v nemških in italijanskih virih, sta se oba boksarja za to srečanje temeljito pripravila m trdijo posebno o Vogtu »Nemci seveda), da se mora že po njegovih zadnjih uspešnih nastopih računati na to, da ima v tem dvoboju več izgledov na zmago kakor nasprotnik.
Naslov evropskega prvaka v poltežki teži spada med najbolj pomembne za boksarske profesionale v Evropi, Borba za to mesto sega za skoraj 30 let nazaj in je bila Nemčija v njej dozdaj najbolj uspešna. Med Nemci, kj so se že ponašali s tem naslovom, je vpisano tudi ime slovitega boksarja Maksa Schmelinga, ki si ga je priboril leta 1927, preden je šel glas o njem po vsem svetu. Med ostalimi boksarskimi prvaki te vrste so zastopani Švicarji, Ho-landci, Belgijci, Švedi, Èpanci, Francozi in dvakrat tudi Italijani. Zadnji Italijan, ki se je povzpel na to mesto, je bil Merlo Preciso, in sicer leta 1935.
Oba boksarja čaka torej danes važna naloga, da spet lahko povečata število zmag za svojo državo v tej vrsti boksarskih lovorik. Torej, aü Vogt in Nemčija petič, all Musina in Italija tretjič?
SPORT
Bodečaest sporta v novi Evropi
Napisal dr. Karel Diem, ravnatelj mednarodnega olimpijskega zavoda v Berlinu
Sport je izraziti življenjski pojav zapai- j nega sveta. Nastal je v Evropi in se je j razširil povsod, kjer se je širila evropska j civilizacija. Svoj prvi veliki razvoj je sport dosegel takrat, ko je bila na včšku civilizacija stare Helade. že takrat je služil kot sredstvo za vzgojo, zdravje in vojaško izobrazbo. Skupno s staro civilizacijo je potem zamrl tudi sport in se spet pojavil šele v renesančni dobi. Tedaj so nekatere športne vrste gojili predvsem Italijani. V dobi galantnega veka so nekatere vrste sporta prešle v Francijo, kjer so najprej najbolj vzljubili tiunirske sporte, kakor so rokoborba, sabljanje, jahanje in žoganje. Pri teh igrah so se posluževali tudi palic in tako se je razvil hokej, ali pa velikih žog, s katerimi so v teku razvoja začeli Igrati nogomet, ali pa manjših žog, ki so jih udarjali s posebnimi loparji, iz česar se je razvil tenis. Na vse zadnje je tudi beseda sport, čeprav smo jo prevzeli iz Anglije, vendarle francoska beseda, ker izvira iz glagola »desporter«, ki pomeni — zabavati se.
Sport, kakor ga poznamo in gojimo danes, se je prt vsem tem le razvil v Angliji, ker je bilo tam največ pogojev zanj, in sicer predvsem zarali napornejšega dela v dobi strojev ln s tem zvezane potrebe čim izdatnejšega odmora. V oni dobi se je nujno moral najti nekdo, ki je začel misliti, kako bi se ljudje z gibanjem na prostem okrepili za mnogo težavnejše zahteve vsakdanjega življenja. Ker se je sport začel razširjati na zmerom večje množice, ki so tudi še poskušale tekmovati med seboj, je bilo slednjič treba določiti za njegovo izvrševanje najrazličnejša pravila, Obenem z razvojem obrti in industrije je šel sport svojo zmagovito pot po vsem svetu. Posebno viden je bil razvoj v Severni Ameriki, kjer je prišlo po zaslugi priseljencev iz vseh delov sveta, predvsem pa iz Evrope, do prave sinteze angleškega, nemškega in švedskega športnega sistema Tudi sport v Nemčiji se je razvijal pod raznimi deloma domačimi, deloma tujimi vplivi ter je šele po prvi svetovni vojni dobil enotno obliko, zaradi katere ga dandanes zavida ves ostali svet. Nemška telesna vzgoja ima pred angleškim športom to prednost, da ima za podlago raznovrstne sestavne priprave, medtem ko je n. pr. švelska gimnastika značilna po svoji večji živahnosti- Nemški sport je sprejel načelo borbe in tekmovanja, ni pa omejil aktivne delavnosti na starostno dobo, temveč zagovarja temeljito telesno kulturo do pozne življenjske dobe. Razen tega je nemški sport ohranil tudi svojo povezanost z naravo. Nikjer toliko ne gojijo hoje, kakor v Nemčiji, in sicer v pravi športni obliki, ki ni samo užitek, temveč obenem tudi borba z naravo. Nemški sport je sčasoma postal vzor za način telesne vzgoje pri narodih vse Evropa.
Poleg telesne krepitve pa ima sport tudi nalogo duhovnega vodstva vsega športnega sveta. Saj so samo v Evropi vse mednarodne. športne zveze, ki vodijo športno delovanje po vseh državah. V Evropi je tudi sedež mednarodnega olimpijskega odbora, ki vodi vsakokratne največje športne prireditve novega veka, olimpijske igre. Kaj so olimpijske igre ln kako velik je pomen tega največjega mednarodnega srečanja športne mladine vsaka Stiri 'età po zgledu klasičnih olimpiad, tukaj ni treba posebej razlagati.
Nobenega dvoma ni, da bo sport tudi po vojni mnogo pomenil za vse narode na svetu. V sedanji vojni niso, kakor je bilo v letih 1914—1918, prekinjeni mednarodni športni odnošaji med evropskimi državami, temveč so celo ojačeni, Mednarodne športne uprave nadaljujejo svoje delo in lahko se reče, da bo nova Evropa doživela nekoč velik polet tudi na tem področju. Evropa bo v bodoče tvorila športno za-jednico in vsi narodi nove Evrope, združeni v tesnem sodelovanju na političnem ln gospodarskem polju, bodo poslej tvorili veliko športno družino, katere člani se bodo čim češče in čim rajši obiskovali in podpirali med seboj. Ta pojav ne pomeni, da se bo Evropa v športnem pogledu izo-
čisto na kratko
Pariški odvetnik Henry Jevain, ki je za Julesom Rimetom prevzel mesto predsednika francoske nogometne zveze, ni tako hud zagovornik amaterstva kakor njegov vrhovni šef Jean Borotra in bo zato francoskim nogometašem dovolil tudi majhne izjeme v vprašanju čistega amaterštva. Jevain misli uvesti razne koristne reforme in tako posredno pomagati nogometašem vsaj do skromnih stalnih zaslužkov. Vsak poklicni igralec naj bi bil vsaj navidezno zaposlen v poklicu, Iz tujine pa bo Francija skušala omejiti dotok konkurence na najmanjšo mero. Tako si Jevain in njegovi sodelavci obetajo, da se bo dal spet ustvariti elitni razred francoskega nogometa.
Italijanski list »Giornale di Genova« javlja iz Budimpešte: Kakcr se je izvedelo, se je madžarska športna zveza odločila za prekinitev športnih odnosajev s övico, in sicer iz razloga, ker je slednja brez navedbe vzrokov odpovedala nogometno srečanje med švicarsko in madžarsko reprezentanco, ki naj bi bilo dne 24. maja.
Na univerzi v Oslu je govoril norveški športni vodja Charles Hoff — to je oni skakalec ob palici, ki je bil dolga leta tudi svetovni rekorder — o novem redu ▼ norveškem športu. Hoff je v svojih izvajanjih poudarjal veliko vrednost, ki jo narodno socialistična država v splošnem pripisuje športu. Glede na to hočejo tudi novi voditelji Norveške izdati enako geslo, kakršno so svoj čas izdali Neme;, da bodo tudi Norvežani postali »narod telesne vzgoje«. Na Norveškem bo v kratkem imenovan posebni športni svet pod predsedstvom ministra Axél Stanga.
Japonska teniška zveza bo letošnjo teniško sezono otvorila v drugi polovici meseca maja. Kljub vojni bo baje na ta dan nastopilo v "izbirnih tekmah nič manj kakor 10.000 japonskih teniških igralcev. Zmagovalci bodo pozneje zastopali svojo državo v igrah za vzhodno-azijsko teniško prvenstvo.
Nedeljska križanka
Vodoravno: l mlajša kamena dol», 8 hrvaški knez, ki je 1. 925 postal kralj, 15 žensko ime, 16 Homerjev ep, 18 stari španski kovani srebrnik, 19 kratica za »nota bene« (posebej pomni), 20 kazalni zaimek, 22 grška boginja, 23 avtomobilska oznaka za Peru, 24 egipčansko božanstvo, 25 vrata živali, tudi vrsta pesmi, 28 žensko ime, 29 naš pesnik Anton, 31 perot, del aviona, SS nagib, pobuda, 34 grška črka, 36 sprednja stran kovanega denarja, 37 slovstvena oblika, 38 Lutrov nasprotnik, 39 široka ulica z drevoredom, zlasti v Ameriki, 42 odlike^ vanje, 44 prekop, 45 stara pritrdilnica, 4« električna mera, 48 japonska dolžinska mera 49 predplačilo, 51 ubranost, umerjeno«, 53 hrvaški pisatelj, 56 praprebivalec Japonske, 58 rimski grič, 60 Ibsenova drama, 61 ruska poročevalska agencija, ez svobodomislec, 63 predlog.	f . .
Navpično: 1 gora v Himalaji, 2 otok, Kamor je bil pregnan Napoleon, S mera v elektriki, 4 papežev grad v Rimu, 5 o*ebni zaimek, 6 črna kreda, 7 spleteni lasje, » jezero v Abesinlji, 9 pesnitev, 10 maloazij-ska boginja, 11 pravijo, da Je »zlata«.... 12 bodrilnica, 13 reka v Svici, 14 tnMto na Kavkazu. 17 mesto v Nemčiji, 21 £nsko ime. 23 naš skladatelj iz sr. veka Gallus, 26 inicijalki naše pisateljice, 27 drevored,
29 gen nad Splitom, SO dva »ta konso-nanta, 32 moli! (latin.), 33 poljska rastlino 35 moško ime, 38 števnik, 40 poročnik, ki se je udeležil Scottove ekspedicije, 41 prehlad. 43 vrsta drevja, 46 poljedelsko orodje, 47 sorodnica, 50 grška črka, 51 Jadranski otok, 52 ljubek, 54 oseb. zaimek, 55 predplačilo, 57 oslovski glas, 58 grška črka, 59 nikalnica.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: 1 atentator, 9 kapitan, 15 rov, 16 Elizlj, 18 Bog, 19 ro, 20. Hradčani, 21 an, 23 siv, 24 i e, 25 antropologija, 29 talij, 32 Oise, 33 imam, 34 edil. 35 drsalke, 37 lok, 39 kok, 40 dre, 41 tja, 42 menih, 44 Traviata, 47 ljubiti, 49 nravoslovec, 52 jat, 53 rej eni, 55 Anti, 56 Enare, 58 Ale, 59 Aden, 60 oniks, 61 ar.
Navpično:	, , f J
1 arhitektura, 2 toreador, 3 Eva, 4 tečaj, 5 Alan, 6 Tintoreto 7 Oziris, 8 ri, 10 ab, 11 Polom, 12 Ig. 13 Orii 14 Novak. 17 Japelj, 22 no, 23 simfonija, 26 ost, 27 Lle, 28 galeb 30 likanje, 31 il. 35 Dravid. 36 Kalvm, 38 ki-
• Popravi: V križanki iz prejšnje ne-delie stoji ime španskega dramatika De 1« Barce, moralo bi pa «tati ime de Vege.
Službo dobi
Beseda l -.60, taksi —.60. M daiame naslova tli u šifro I 3.—.
Korespondentko
Ecrfektao v slovenskem, ita-janskem in po možnosti nemškem jeziku, veščo slovenske in italijanske stenografije, sprejme lesna industrija na deželi. Ponudbe na og!. odd. Jutri pod »Lesna industrija«.	4105-1
Gospodično
lepe zunanjosti, 22—28 let (taro, plavolasko, spretno »obarico, iščem. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod
Vrtove
cvetlične in zelenjadne, prevzame v oskrbovanje in splošna dela. grajski vrtnar Kuret Josip, Bernekerieva 48, Ljubljana.	4114-2
»300 L«.
4157-1
Kuharico
rrikupljive zunanjosti, 25— 5 let staro, spretno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350 L«. 4158-1
3Idravo dekle
močno, 22—25 let staro, za vsa h;šna dela, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L 250«.	4159-1
Daktilografko
smožno per/cktno italijan-ikega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.
4198-1
Mlad hlapec
pošten, trezen, dobi službo k oskrbo. Prednost ima oni. kateri zna delati sodavico. Zgoac Anton, sodavičar, Cerknica.	4183-1
Korespondentko
iatpostojno mlajšo moč, z dobro šolsko predizobrazbo, najmanj triletno prakso po možnosti ▼ živilski stroki, obvladajoč popolnoma italijanščino in nemščino, strojepisje in slovensko stenografijo, iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po možnosti s sliko pod »Takoj L«.	4128-1
Postrežnico
Sa 3 ure dopoldne iščem. Streliška nI. 26. 4243-»
Orožniški narednik
v pokoju, 50 let star, išče primerne službe vratarja, skladiščnika, nočnega čuvaja ali slično. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec«.	4008-2
Mlada in zdrava
gospa gre za dojiljo. Na slov t vseh poslovalnicah Jutra.	4248-2
Ugodno prodamo
dobro ohranjen t>ult za trgovski lokal- Trd les m steklena plošča- Naslov T vseh poslovalnicah Jutra
4216-6
311etna pridna
in poštena, z večletno prakso v gostilni in kuhinji, govori tudi italijanščino, želi službe na deželi. Even-tuelno položi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč«. 4253-2
Gospodična mlajša, s triletno pisarniško prakso ter perfektnim _ znanjem nemščine in strojepisja, išče primerne zaposlitve. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«.
4254-2
Postrežnico
ts nekaj ur popoldne iičem T Verstovškovi ulici 6-1.
4239-1
Hišnika
«prej na em za veliko hišo ▼ centru (3 stopnišča). Stanovanje in plača. Ponudbe s popisom osebnih in družinskih razmer na ogl. odd. Jutra pod »Hišnik«.
4265-1
Pošteno dekle
»redniih let, ki ima veselje do ctroka in zmožna go-tpixlin jskih del, lahko nastopi tak^j službo. Gostilna Marn, Rožna dolina, Cesta II-3.	4273-1
Brivskega
pomočnika
ki vajenca sprejmem takoj. Bradač Stane, Medvedova c. 22.	4274-1
Mizarskega
pomočnika
dobro moč, sprejmem v stalno delo. Tržaška c. 17.
4283-1
Brivskega
pomočnika (-co)
sprejme takoj salon Tyr-
Izvežbana
bolničarka
z dolgoletno prakso in dobrimi spričevali, išče mesta. Poizve se: Florijanska ul. 23-11.	4264-2
Mlad elektrotehnik
samski, trezen, s prakso m odličnimi spričevali, sprejme skromno službo. Vpra-sati pri Senica-Pintar, Ljubljana, Beethovnova 14-IV., tel. 47-53.	4268-2
Manufakturist
z večletno prakso, samski, pošten, s prima referencami, zmožen samostoinosti poslovodje, verziran isto galanterije, mode, konfekcije, želi namestitve proti voljni plači, vzame tudi začasno mesto. Julio. Vodnikov trg 5 pri g. Megla. 4270-2
Gospodična
x maturo mešč. šole, z znanjem strojepisja, lepo pisavo in dobra risarica, prosi za primerno zaposlitev. — Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
4272-2
Strojepiska
vešča italijanščine, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perseveranza«.	4287-2
, CD • CD • CD » CD e t
Vajenci (-ke)
Beseda L —.60, taks» —.60. za dajanje naslova »Jj za šifro L V—.
leva 37.
4282-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, hitrega, sprejme Frank Hilda, Zeljarska ul. 11, Kolezija._4298-1
Mladega
ključavničarja
eventuelno mehanika, sprejmemo takoj. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče). 4309-1
Služkinjo
«preimem takoj. C. Viktorja Emanuela št. 3-111., le-4301-1
Čevlj. pomočnika
Ca razna dela takoj sprejmem. Mirje 4. 4300-1
Postrežnica
vešča obdelovanja vrti za nekoliko ur dnevno, dobi kuhinjo in primerno plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Vrt«. 4327-1
tflUžheišče
Beseda l —.30. taks» —.60 za daiame naslova tU za šifro I 2.—._
Vajenca
za ključavničarstvo sprejmem. Kralj Ivan, Gregorčičeva 5.	4146-44
Sprejmem
brivskega vajenca in frizersko vaienko. Kavčič Edvard, Ljubljana VII., Celovška 93.	4286-44
Učenko
ki ima veselje do šivanja, sprejme takoj salon Mire Šlcabar, Ulica 3. maja VII.. (Aleksandrova). 4321-44
Beseda L —.60, taksa —.60 za dajanje naslova tli za šifro l 3.—.
Naprodaj
lepa perzijska preproga »Kirman«, 3.30X2.20 in velika slika »Delo« (olje R. Jakopič). Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. 4215-6
Prodam
novo okno. tapetna vrata in rabljeno cinkasto banjo. Cesta v Rožno dolino 14-1.
4195-6
Prodam
fino češko platno, dvojna širina, za kapne, damastove brisače, žično mrežo za ograjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4160-6
Knjižno omaro
lepo, novo prodam. Vprašati od 13. do 14. ure. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	4172-6
Klavir
velik, dobro ohranjen, prodam. Stari trg 30-H., desno.
4107-6
Slike za nagrobne spomenike
na porcelanu zopet redno dobavlja Franc Kunc-a naslednik »OMNIA« . foto, Ljubljana. Wolfova ul. 6.
4140-6
Petrolej
za čiščenje, .umetni, nudi A. Gcjrec, poleg nebotičnika.	4318-6
VRT!
Prodam pritlične hruške, visokodebelno hruško Wil-liamovko, jablano Celini, slivo Kirke in bele lilije. Baragova 10-1., Perko.
4289-«
Prodam
zelo poceni kip (nagrobni angel)- iz belega cementa, visok 1.10 m, po želji naredim tudi spomenik. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4297-6
Otroški voziček
popolnoma nov in nerabljen, športni, lahko uporabljiv kot globok, se da popolnoma zapreti m |e s strehico, ugodno prodam.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4303-6
Prodam
Zaradi selitve prodam preprogo 3.50X2.50, modroc, kuh. mizo, 2 stola, kuh. stelažo s posodo, 1 manjše ogledalo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4323-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Vrhovčeva ul,. 14 4324-6
Prodam
skoraj nov globok otroški voziček. Dolinar. Aškerčeva 5._4097-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, prodam. Sušnik, Sv. Petra cesta 52.	4141-6
Topinambur
nadomestek za krompir nudi Sever & Komp., Ljubljana.	4296-6
iKüpim
Beseda L —.60. taksa —.60. '.» dajanje naslov» ali ta šifro t 5.—.
Pozor!	Pozor!
Kauče!
Velika izbera modernih kaučev v različnem blagu po zelo ugodnih cenah na prodaj. Popravila sprejemamo. Tapetnik, Novi trg 4.
4205-6
Razprodajamo
dalije
najlepših vrst, begonije, gladiole in druge cvetne gomolje. Zahtevajte cenik. — Sever & Komp., Ljubljana.
4179-6
Diamonfosfat
»FLORA«, sol za gnojenie hišnih in vrtnih cvetlic. Ze lo Vam bodo uspevale. — Razpošilja se po pošti in železnici. — »Petronafta« Ljubljana, Tyrševa 35a.
2905-6
Otroško posteljo
prodam. Ljubljana, Gospö-svetska cesta 13. vrata 24.
4228-6
Prodam
nekoliko pritlikavih sadnih dreves in železno zložljivo posteljo z modrocem. Metelkova ul. 7.	4226-6
Belo deško obleko
mornariškega kroja, skoraj novo in modro, rabljeno obleko prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za 8—lOletnega«. 4225-6
Italijanščino
poučujem od prvih počet-kov do dovršene konverza-cije, uspešno in po zmerni ceni. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«.
4285-4
Kdo bi poučeval
stvarejšo damo po lahki metodi italijanščino. Nemško-italijansko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Honorar 47«.	4284-4
Priprava za gimn. privatne izpite
v učnih tečajih na Zrinjskega c. 7-II.	4279-4
Italijanščino
poučujem v govoru in pisavi. Nudim vsestransko pomoč srednješolskim privati-stom v vseh predmetih. Pripravljam maturante. Tudi v skupinah. Vrhovčeva 12, visoko pritličje, levo (blizu Tabora).	4291-4
Potni Neceser-
kovčeg
usnjen, ugodno prodam. — Habjan, Ljubljana, Florijanska 30.	4247-6
Okrasno grmičje
in drevje
cvetice trajnice itd. za nasade vrtov in parkov, t veliki izbiri po zelo nizkih cenah, dobavlja Oražem, Kočevje.	4246-6
Kuhinjsko opravo
kompletno, prodam. Sršen, &reg št. 2-1., Ljubljana.
6
Razno pohištvo
in več uporabnih predmetov proda Trgovina »OGLED«, Mestni trg 3.	4262-6
Prodam
ženske fine čevlje It. 41, klop, napisno tablo, štela-žo. Ogled dopoldne do pol 9. ure. Studentovska 9-1-4260-6
Kuharica
srednjih let, išče s'.užbo k boljši družini. Zelo varčna in poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4219-2
Trgovski pomočnik
izvežban v vseh panogah, govori italijansko in nemško, išče primerne namestitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«.
4204-2
Bivša sobarica
dobra likarica, zmožna domačega krpanja, išče zapo-slenje enkrat ali večkrat v mesecu. Ponudb^ na ogl. odd. Jutra pod »Večkrat v mesecu«.	4207-2
Trgov, pomočnica
izučena v • meš. stroki, vešča v strojepisju, želi primerne namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4124-2
Gospodinja
vešča vseh del, išče službe na deželi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4175-2
Korespondentka
slov.-nemška, deloma italijanska, išče službo. Gre tudi v Italijo ali na deželo* Ponudbe na ogl. odd. Juta pod >1000«.
Nemščino
poučujem otroke in odrasle. Konverzacija na sprehodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Profesorica«.
4302-4
Zaslužek
Beseda L --60. taksa -.60. '3 datarne naslova ali za
šifro I 3.—.
. Za prevoz drv
Turjak — Ljubljana iščem tovorni avto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4197-3
Pobiralko pentelj
na nogavicah, izurjeno, sprejmem, event. oddam stroj na dom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno Ljubljana«. 4281-3
Beseda l —.60. taksa —.60 za dajanje naslova (li tf _Šifro l 3.—.
Veliko oklopno
blagajno
znamke »Arnheim«, ugodno prodamo. Gradišče 2.
4217-6
Vosek
rumen, proda Medarna, Zi- ___
4108-3 doni» ui. 6. 4i?i-6 nrrrrnnnrxìnnnn
Nekaj večjih perzijskih preprog
prodam zaradi selitve. — Vprašati : Turel, Puharieva nI. 14-1.	4269-6
Perzijsko preprogo
star »Peludžistan«, naprodaj. Na ogled od 11. do 12. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4271-6
Prodam
dobro ohranjeno obleko, modro, in spomladni plašč za 12letnega fanta. Bradač, Jernejeva 14.	4277-6
Kunčje kože
večjo množino, prodam.— Hribar, Malejeva ul. 22.
4288-6
Trgovci, obrtniki!
Tvrdka Teršan, Ljubljana, Kongresni trg 14, nudi: slikarske čopiče, ribarice, steklen papir mizarski in navadni, smirkovo platno, toaletno in brivsko milo, zobno kremo, potnice, barvo za obleko, barete, nahrbtnike, glavnike, listnice za legitimacije, pipe za sode, žepne nože, ključavnice, motvoz, oprte, Strange, alf-tre,' cungelne, povodce, zidarske, tesarske in penine vrvice, senene vrvi ter ostalo drobno blago. 4316-6
juuuuaaaoDDoao Največ oglasov ima
„JUTRO"
Inserirajte torej tudi VI!
Otroški voziček
globok, za dvojčke, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Zelo nuj no«.	4189-7
Denar zametujete
če ne prodaste svojih steklenic, nerabljenih kovin in krp, Metalii, Gosposvetska c. 16.	4127-7
Kupim
rabljeno otroško stajico, dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stajica«.	4206-7
Strojček za sladoled
najmanj 30 literski, kupim. Takojšnje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sladoled«.
4169-7
Otroško posteljico
kompletno, dobro ohranjeno, kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4129-7
Otroški voziček
globok ali športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 4152-7
Buteljke
in razne druge steklenice, očiščene, kupuje Medarna, Židovska ul. 6. 3795-7
Volnene odpadke
vse vrste, nove in stare kakor tudi bombažne, kon teninaste, staro luto, vreče, kupuje po najvišji dnevni ceni: Kovačič, Tyrševa 35 3562-7
Žimnico
prešito odejo, blazine, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posteljnina«.
4235-7
Posteljno perilo
dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo«. 4245-7
Leico kupim.
Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Novejši model«. 4266-7
Karbid, vreče,
stare bicikelj plašče, zračnice, okvirje itd. kupimo. Generator delavnica, Tyrše-va 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27. 4310-7
Dva tovorna voza
konje ter opremo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«. 4325-7
Beseda l —.60. taksa -.60. daiame naslova ali za šifro l 3.—-
Antikvarične
knjige Vse vrste antlfcv..nčnih knjig od najstarejših dc najnovejših, kupuje -knjigarna Janez Dolžan
Radio
Beseda L l.—. taksa —.60 za daiame naslova 1 «li z» šifro I 3.—-
Radioaparat
doher, kupim. Ponudbe s podatki in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Radio«.
4234-9
Avto, moto
»eseda 1 -.60. taksa -.60. m daiame naslova ali u • šifro l 3.—.
Motorno kolo
Zundapp 500 ccm, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah jutla_ 4186-10
Kupim
stari tovorni in osebni avtomobil ter malo motorno kolo. Ponudbe na ogl. odd Jr.ira pod »Plačani dobro«.
4312-10
Fiat Balilla
predelan na pogon z <*-ljem. v odličnem starna » voznim dovoljenjem, naprodaj za 25.000 lir in
BMW motorno kolo
200 ccm super šport model
f>rima ohranjeno, za 6500 ir. Generator delavnica. Tjrrševa 13 (Figòvec, levo dvorišče), tel. 29-27^ ^
Kupim
cizerl-gener a tor
novi model za osebni avtomobil, eventuelno Frigonu-bex. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Generator«.
4307-10
3- do 4tonski
tovorni avto in DKW osebnega, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«.
4326-10
Kolèm
Beseda l —.60, taksa —.60. u daiame naslova »Ii u šifro l 3-—■_
J Prodamo posestvo »Pri kamniti mizi«
Ljubljana. Vodnikova cesta It. 65 z gostilno, velikim salonom, s skladišči in vrtom. Le proti gotovini 370 tisoč. ■ Informacije telefonano 21-87 .	4167-20
Hišo ali parcelo
ob Celovški cesti ali blizu, tudi večji kompleks, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojlnji kupec«.
4211-20
Hišo
v bližini magistrata s trg. lokalom prodam za gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 12«.
4138-20
Vinograd
blizu postaje Mirna peč, ugodno prodam. Poizve se: Ljubljana, Prediamska 9 ali Hudo 7 pri Novem mestu.	4182-20
Njive prodam
pri Ljubljani. Ponudbe n» ogl. odd. Jutra pod »Lir 35.— za m2«. 4224-20
Nove triciklje
iz jeklenih cevi razne velikosti, izdeluje pod jamstvom (garancijo) mehanik L. Ambrož, Bleiweisova c. (Tyrševa) 71. 4188-11
Čas je
za snaženje in popravilo kolesa. Pridemo in dostavimo na dom. A. Goreč, poleg nebotičnika. 4319-11
Triciklje
različne velikosti, s prima balon-gumo, dobavlja še po stari ceni : Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec. levo dvorišče), teleion 29-27.	4305-11
Pohištvo
«eseda I —.60. ta lesa —.60.
J '»nir naslova, ali *»
lifro l 3.—.
Več krasnih spalnic
orehova imitacija, trikrat lakirano, ugodno prodam, dokler traja še zaloga. — Pohištvo Gluhak, Ljubljana, Florijanska ul. 19.
4190-12
Spalnico
Sperano, novo, po ugodni ceni prodam. Celovška 96.
4209-12
Samsko spalnico
novejšo, in kuhinjsko kredenco, prodam. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
4263-12
Kuhinjsko opravo
rabljeno, prodam. Pleterš-nikova 1.	4317-12
Nov eleganten kavč
širok, za dve osebi, naprodaj za 2200 lir. Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče), tel. 29-27 .	4308-12
Parcelo
na periferiji kupim za ceno iz pod Lir 17.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Periferija«.	4223-20
Parcelo
v ljubljanski okolici kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela do L 20 tisoč«.	4249-20
Posestva, stanovanjske hiše, vile
na razpolago v provincah Gorizia, Trieste, Udine, Istria. Informacije prometna pisarna Francesco Andini Gorizia, Via Dante 6.
4236-20
itika
Malo posestvo
kupim na Dolenjskem. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Maj«. 4294-20
Lepo parcelo
sončno, Bežigrad, ugodno prodam. Pristavec Franjo. realit. pisarna, Ljubljana Gosposvetska c. 3. 4293-20
Mala hišica
obstoječo iz sobe in kuhinje ter sadno drevje in cvetlice poceni najorodai. Poizve se pri Suštersič, Gerbičeva 36, Trnovo.	4306-20
5
tanovanje
Reseda l —.60, taksa —.60 •■a daiame naslov» ali ta šifro 1 ».—.
Oblačila
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za . šifro L 3.—.
Površnik
double trenčkot, za srednjo postavo (dijaka), dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3964-6
Prodam
dva damska plašča in nekaj oblek, vse v zelo dobrem stanju. Tudi nekaj jarov nošenih damskih čev-jev št. 39. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4322-13
Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ab za šifro l 3.—.
Udeležim se
pri dobrem industrijskem podjetju z zneskom do 1 milijona lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodelovanje«.	4304-16
Krasno stanovanje
šestsobno, z vsemi pritikli nami, z vsem komfortom v novi vili pri vladni palači oddam prvovrstni stranki. Reflektanti naj oddajo svoj naslov v ogl. odd. Jutra pod »Luksus«. 1496-21
Samostojno
'' stanovanje
preprosto, celo hišico, oddam maločlanski družini nekaj gotovine. Cesta na
Loko 22.
4221-21
Stanovanje
sobo, kuhinjo, v centru oddam takoj družini brez dece. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4222-21
Odstopim
komfortno stanovanje treh sob s pritiklinami tistemu, ki odkupi dva komada pohištva. Samo pismene ponudbe na ogl. odd. lutra pod »222 center«. 4278-21
Stanovanje
trisobno s kopalnico, takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vila«.
4292-21
V najem
Beseda L -.60. taksa -.60 daiame naslova ali za šifro l 3.—.
Gostilno
v najem ali na račun vzamem takoj ali po dogovoru. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Kočevje«.	4176-17
Dober vrt
obširen, oddam v obdelavo zmožni osebi po dogovoru. Cesta na Loko 22. Liub-liana.	4220-17
r /
Beseda L —.60, taksa —.60. za daiame naslova ali za šifro l 3.—.
Klet
lepo, v Cckinovem gradu, oddamo takoj v najem. Poizve se pri hišniku, oziroma upravitelju v pivovarni »Union«.	4229-19
Elegantno komfort no 2sob. stanovanje
popolnoma novo opremljeno, v centru, oddam tistemu, kdor odkupi pohištvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 25.000«. 4314-21
Lokal
na Mestnem trgu z lepimi izložbami, oddam takoj. — Vprašati K. Soss. Mestni trg 18.	4320-19
Posest
beseda L —.60. taksa —.60. daiame naslova ali za šifro L _
Motorno kolo
znamke Ardie, 200 ccm, do ................
bro ohranjeno, prodam. — I va c. 34, tel. 20-37. Polje 186. . 4328-101	4201-20
Naprodaj imam
novo enonadstropno trista-novanjsko hišo v Šiški, eno-tretjinski delež nove dvonadstropne stanovanjske hi-S«, vogalno parcelo f tri-nadstropno hilo, n» kateri že stoji «nonadstropna tri-stanovamska hiša v centru, več .►»vhnih parcel za «»• in dvonadstropne bile v ?«• žini nove bežigraiske gimnazije, in lepo šolnino ležečo parcelo pod Rožnikom. Bealitetn* pisarna KUNA-VER LUDVIK- Miklošiče-
ieseda L —.60, taks» -.60 •a dajanje naslov« «li z> šifro I 3.—.
Eno- ali dvosobno stanovanje
lepo, z vsemi pritiklinami, išče mlad zakonski par. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober in točen plačnik«._4181-2 la
Trisobno stanovanje
iščem, v zameno odstopim pohištvo spalnice in salona. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4210-21a
Prazno sobo
dvo- ali trisobno stanovanje v centru mesta, išče I. Maček, Pražakova 12.
4203-2 la
4-5sobno stanovanje
s kopalnico in kabinetom v mestu iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo stanovanje«.	41l6-21a
Stanovanje
tri- ali štirisobno, išče petčlanska družina, vsi odrasli, za april ali maj, najraje v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen«.	4184-21a
*	Parki se spreminjajo v vrtov/s in njive. Ducejev poziv, da ne ostani nobena gruda, neobdelana, so pravilno razumele -Tinoge mestne uprave, institucije in zasebniki ter so zasadili vse razpoložljive kose zemlje s povrtnlno in z drugimi koristnimi rastlinami, ki služijo človeški prehrani. Manj pomembni deli mestnih parkov so se marsikje spremenili v zelenjadne vrtove ali v njive s krompirjem, žitom in zlas'j še z ogrščico za pridelovanje olja. V R*mu »o sedaj mnoge ploskve zemlje, ki so prej služila samo dekoraciji mesta, zasadili s koristnimi rastlinami. Na gredah pred raznimi znamenitimi vilami raste krompir. Iz Cremone poročajo, da so po tej poti pridobili za žito. ogrščico in krompir 50.000 ce-tvornih metrov terena v parku, pr^d v garrii in palačami in na drugih, prej neobce-lovanih tleh v središču mesta.
*	12.000 jajc za ranjene vojake v Rimu. 150 kmetov Iz Ternija je prineslo te dni v Rim 12.000 jajc, ki so jih podarili kot pirhe ranjenim vojakom v vseh rimskih bolnicah. Jajca so izročili v bolnici na Celio, oblečeni v svoje slikovite kostume in z radostnimi obrazi, ki so izražali zadoščenje, da lahko napravijo nekaj vese.ja najtežje prizadetim vojnim žrtvam.
*	Velik uspeh ribogojstva. V ribolovnem zavodu v Staffelu ob Obertrumerskem jezeru so zadnji čas vzgojili 4 milijone ribic in sicer lipanov, ščuk in potočnih postrvi. Zavod je bil ustanovljen leta 1929.
♦Novi protižidovski ukrepi. Na pobudo italijanskega ministrstva za propagando je izš\a brošura pod naslovom j>2idje so hoteli imeti vojno«. — V Bolgariji morajo vsi židje, ki izvršujejo svobodne poklice, prenehati z delom. Židovski tehniki lahko izvršujejo svoj poklic še do sredi julija. — Francoski uradni list je objavil zakon, ki prepoveduje 2idom, da bi spremenili svoje ime in se udejstvovali pod psevdonimom. V gotovih primerih so izjeme dopustne.
*	Orjaški spomenik. Iz Tokia poročajo, da bodo 8. aprila z veliko svečanostjo položili temeljni kamen za obsežen spomenik v čast padlim vojakom. Spomenik se bo razprostiral na prostoru 42.000 kv. m.
*	Bolniška blagajna TBPD v Ljubljani razpisuje v Službenem listu Ljubljanske pokrajine z dne 28. 3. 1942., kos 25, mesto pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Novem mestu. Mesečni honorar znaša L. 256.50. Prošnje je vložiti do 18. aprila 1942 do 12. ure. Podrobneje pogoji in navodila so na razpolago v uradnih prostorih Blagajne, Tyrševa c. št. 5-1 v Ljubljani.
IZ LJUBLJANE
u— Predstava Dopolavora. Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani priredi danes ob 15. v dvorani Pokrajinskega sedeža na Taboru brezplačno predstavo za Dopolavo-riste Za današnjo prireditev je najeta potujoča družba Sciaberno.
u— Poroka. Poročila sta se g. dr. D i m-i i k Rafael, okrožni zdravnik v Črnem lu-gu, in gdč. Djurdjica Pajničeva, hčerka uglednega trgovca in gostilničarja. — Čestitamo!
u— Lepo nspei cerkven koncert. Nastrojenje velikega petka je letos poglobil cerkveni koncert, ki ga je popoldne piiredil v šentpetrski cerkvi prof. Pavle Raneigaj. Cerkev Je bila polna vernikov, priéli so tudi razni naši znani glasbeniki. Koncert samih izbranih orgelskih skladb je prenašala radijska družba EIAR za vso Italijo.
u— Vse one trgovce in zavode, ki Se niso vrnili vreč za moko, ponovno opozarja mestni preskrbovalni urad, da morajo vreče za moko zanesljivo vrniti v torek 7. aprila od 14. do 17. v Vidmarjevem skladišču v Gradišču. Kdor vreč ne bo vrnil ta dan, mu bo zapadla kavcija.
u— Pravi užitek za velikonočne praznike
nudi najnovejša umetnostna razstava v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti. Petdeset novejših del Gasparija, Smrekar-ja, Santla, Sajevica in Smerduja nas močno približa domači zemlji in domačim običajem in nas spravi v dobro voljo. Umetnine izpolnjujejo ves zgornji prostor Obersnelove galerije. Za razstavo vlada živo zanimanje. Cez praznike je ves dan odprta.
u— Popravek, šantlova slika, predstavljajoča trojico sviračev, ima naslov >Dum-ky«, ne pa Dumley, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v včerajšnji številki »Jutrac. Dvofakov trio »Dumky« je, kakor znano, eden izmed najlepših triov svetovne literature za violino, čelo in klavir. Slikar je dal, kakornam sporoča, sliki ta naslov, ker so svirači (gdč. Staničeva, g. Hafner m pianist g. Eržen) svirali ta trio, ko ga je začel slikati.
ij Velikonočni program St. 18 v »V« itrm teatru« bo obsegal sledeče točke: Uvodno pesem, Nušičevo enodejanko »Muha«, aktualen kuplet. solo nastop Toneta Copata, glasbeno točko »Ljubezen 1880«, skeC »Si slabe volje, golobček?«, pesem kuharice Fini, enodejanko »Burna preteklost gospoda Cvilidrete in zaključno točko. Program je skrbno izbran in mirno lahko trdimo že danes, da bodo velikonočni prazniki v »Veselem teatru« izredno zabavnt. Kdor utegne, naj si omisli vstopnice ▼ predprodaji že v soboto od 10. do 13. ure, sicer pa je blagajna odprta v nedeljo » ponedeljek od 10. ure dalje do večera. Predstave bodo oba dni od 14.30, 16.30 m 18.30._
Ob 14.50, 16.30 in I8.3O
VESELI TEATER
Damsko frizerski salon E. Fetttch-Frankheim se je preselil v feelenburgovw ulico 6 L Priporoča se za cenjeni obisk.
VREČE
vseh velikosti najboljše kakovosti iz prvovrstne konoplje dobite pri
Motvoz In platno d. d. Grosuplje
Iz Novega mesta
n— Nov okrajni komisar. Na mesto novomeškega okrajnega civilnega komisarja je bil imenovan miličniiski konzul Giuseppe Mannu-Ricci iz Rima. Novi komisar je že služboval nekoliko časa na Visokem komisarijatu v Ljubljani, odkoder pride v Novo mesto kjer mu želi vse prebivalstvo, da bi se kakor njegov prednik prav Jobro počutil med Dolenjci.
n— Osebna vest. Iz Novega mesta je premeščen na kmetijski oddelek okrajnega glavarstva v Logatcu g. Janez Zobec. V Novem mestu si je g. Zobec zaranl prijetne družabnosti in tovarištva pridobil velik krog prijateljev. Posebno čislan je zaradi velike strokovne naobraženosti v kmetijskih krogih, zelo ga je pa spoštovala in cenila tudi naša kmetska mladina, kateri je predaval na Kmetijski šoli na Grmu in na neštetih predavanjih po dolenjskih občinah. Na novem službenem mestu mu želimo obilo uspehov!
n— Podpore kmetovalcem. Novomeško okrajno glavarstvo opozarja prosilce za rajzplsane podpore, da morajo v svojih prošnjah točno navesti poleg osebnih podatkov tudi navedbo, če so lastniki ali zakupniki posestva, površino posestva, število živine, ki jo rede, kraj ln površino zem_ Ijiča, ki se naj izboljša, popis del in predvidene stroške ter dobo, v kateri bodo dela izvršena. Pravilno kolkovane prošnje morajo biti vložene pri okrajnem glavarstvu. Prošnje za podporo za nakup kmetijskih strojev pa se morajo vložiti posebej, ker se prošnje, ki bodo vsebovale prošnje za podpore v več svrh, ne bodo upoštevale. Pač pa naj kmetovalci za enkrat še ne vlagajo prošenj za podpore za zidavo gnoj. ničnih jam in sicer tako dolgo ne, dokler ne bo izšel pravilnik glede tekmovanja v zidavi gnojničnih jam. V vsakem primeru pa se bodo upoštevale le prošnje, ki bodo vložene preko novomeškega okrajnega glavarstva.
n— Se vedno žrtve poledice. Iz Gornjega Podboršta je šla v Mirno peč k maši 621etna dninarica Marija Dolarjeva. Med potjo pa je na poledenelih tleh ta«o nesrečno padla, da si je zlomila levo no^o.
—	Na Glavnem trgu je padla 671etna užit_ karica Suharepec Marija iz Otovca pri Črnomlju in 3i pri padcu težko poškodovala levo nogo v kolenu. — V Podgorju pri Prečni je 81etna hči hlšarja Pire Neža hotela skočiti na voz, pa ji je spodrsnilo na poledenelih tleh in si je zlomila levo nogo.
—	Ponesrečenke leže v novomeški ženski bolnišnici.
KRITIKA
Gost: »To Je bila juha z rezanci?«
Natakar: »Da gospod!«
Gost: »Jako zanimivo!«
MED PRIJATELJICAMI
—	Ko sem snoči sedela v parku, jc prl-Sed neki moški, ki me je hotel poljubiti. Lahko si misliš, kako sem bežala!
—	Pa si ga dohitela?...
Svoje trisobno
komfortno stanovanje v centru zamenjam za prav tako dvosobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin«.
4267-21a
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Kladez-na ulica 13, pritličje.
4233-23
1000 lir nagrade
dobi. kdor mi preskrbi komfortno stanovanje v strogem centru. Ponudbe na ogl. ';dd. Jutra pod »Po možnosti takoj«. 4313-21a
Sobo odda
Beseda L —.60. taksa — .60. 'a daiame oaslovt ali za šifro I 3.—.
Sobo
s štedilnikom, oddamo mlajši osebi za nekaj ur dnevno gospodinjskega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4153-23
Sobico
oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4174-23
Enosob. stanovanje
suho in zračno, s kabinetom ali brez, eventuelno dvosobno stanovanje, v bli-fini mesta, išče mlad za: «conski par za 1. maj ali 1. junij. Ponudbe na ogl. °dd. Jutra pod »Ljubljančan 77377«.	4227-21a
Zamenjam
trisobno stanovanje z e?®" ali dvosobnim komfortnim, sončnim stanovanjem. Naslov v vseh poslovalnicah
Jutra.	4251-21»
Nagrada
po dogovor«
za dvosobno «tanovanje « n	,.
kopalnico za dva odrasla. "Premljeno Sobo Naslov v vseh poslovalni- takoj oddam. Zaloška cesta
cahjutr».	42»-2 la1 št. 18.	4011-23
Posteljo v kuhinji
oddam ves dan odsotni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4166-23
Lepo zračno sobo
dvema posteljama in strogo posebnim vhodom, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
'4144-23
Opremljeno sobo
lepo, sončno, z dvema posteljama,. oddam v vili. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	4232-23
Pisarniške prostore
s telefonom, primerno za advokata ali zdravnika v bližini sodišča, oddam s 15. majem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. __4230-23
Prehodnjo sobo
oddam gospodični ali gospe], eventuelno s souporabo kuhinje. Gaspari, Baragova 11-1.	4244-23
Opremljeno sobo
sončno, mirno, s posebnim vhodom in lepim razgledom po Ljubljanici, oddam takoj. Ogled od 11. do 17. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4256-23'
Opremljeno sobo
takoj oddam gospodični,— Rožna ulica 19-1. 4252-23
Opremljeno sobo
lepo, takoj oddam. Mencingerjeva 39a.	4256-23
Sobo
C dvema posteljama tac souporabo kopalnice, oddam zakonskemu paru ali solidni gospodični. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strogi center«.
Sobico
opremljeno, oddam gospodu takoj ali pozneje. Masary-kova 58, podpritličje.
4290-23
Dve sobi
z eno in dvema posteljama takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _4295-23
Opremljeno sobo
parketirano, oddam. Ogled od 11. do 14. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4315-23
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova tli za šifro L S.—.
V Kočevju
išče sobico z oskrbo ali brez skromen gospod (25 let) za 15. april ali 1. maj. Plačuje vnaprej. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod »Reden plačnik«.	4120-23a
Uradnica
iffc pri dobri druži ni sveti», cisto *obico. Ponudbe na »gl. odd. Jutra pod »B. april«.	4l77-23a
Lokal ali sobo
v pritličja s plinom za zo-
botehnični laboratorij, iščem takoj. Ponudbe z navedbo kraja in cene na ogl. odd. Jutra pod »ZobotehniV«.
4250-23»
Gospodična
išče sobico v centru pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna 42e.	42 59-2 3a
Prazno sobo
ali garsonjero, išče uradnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna«.
4329-23«
Pridelki
Beseda L —.60, taksa —.60,
za dajanje naslova ali za _šifro 1 3.—._
Seno
kupim 1 vagon dobrega konjskega sena ali detelje. Pogačnik, Ljubljana, poštni predal 151.	4162-33
Kupim
500 kg semenskega krompirja. Miškec, Ljubljana VIL. Medvedova c. 38.
4276-33
JLU 8 XX ftJUUUUULUJ Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
„JUTROV" oglasni
iHWftfh
Beseda L —M), uJu* —Mi
M daianie nasIoTi tli a
iifro L J.—.
Widia nože
ll brusilne plošče siliettun-earbid od 150 mm premera Jtaprej dobavi iz skladišča Gustav Levičar, Medvedova c. 14. tel. 47-91. 4149-29
Stružnice
1000 in 1500 mm i Norton ali brez, Shaping 600 mm in drage stroje dobavi takoj Gustav Levičar, Medvedova e. 14, telefon 47-91.	4148-29
Pletilne stroje
«narnke Popp št. 10/80 cm in št. 8/80 cm, prodam. — Roškar, Mestni trg 17-1.
4237-29
Univerzalni
mizarski stro.
in tračna iaga 700 io 800 mm dobavi takoj : Gustav Levičar, Medvedova c. 14 tel. 47-91.	4147-29
Šivalni stroj
pogrezljiT, znamke Minerva, prodam. Roškar, Mestni trg 17-1.	4238-29
Nov izum stroja
za krivljenje lesa sem iz umil. Lazar Albert, Vod nikova c. 5.	4275-29
Šivalni stroj
Singer, krojaški, prodam Sv. Petra nasip 71, dvorišče, levo, 3. vrata.
4281-29
INSE2URAJ V „JUTRU" !
J Pilil in perje prodaja | g R. SEVER, Marijin trg 2 1
PAPRIKA MARICH
Pepe rosso italiano
garantito puro! In vendita presso 1 migliori negozianti di generi alimentari e commestibili.
italijanski rdeči poper zajamčeno čist! V prodaji pri boljših trgovcih jestvin in kolonijalnega blaga.
TORRE ANN. CENTRALE (NAPOLI) DITTA M. MARICH
ZAHVALA
Vsem, ki ste delili z nami gorje ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda
Ivana Kompasa
železniškega vpokojenca
poklonili cvetje, počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga sp. mili na njegovi zadnji poti, najprisrčn ;jša hvala.
Pose Dno se zahvaljujemo čč. sestram, čč. duhovščini, g. dr. Brand-stetterju za skrb in nego ter pevskemu društvu »Edinost«.
Ljubljana, dne 4. aprila 1942.
MARIJA soproga ter otroci s sorodstvom
Živali
r»e»eda 1 -60, Ufci» -.00. '» daianje aaslova ali šifro L ).—.
Brejo kozo
dobro mlekanco, prodam. Mlakar, Velika čolnarska ulica 23.	4115-27
Dve zajki
ena s 6 mladiči, druga breja, prodam. Frankopan-ska ulica 27, levo. 4185-27
Prodam
2 samici z mladiči, belgijski orjakuii;. Kolezijska ul. 21, pritličje.	4187-27
Izgubil se je
mlad pes volčjak ; sliši na ime Lux. Oddati pri Obnovi, Vošnjakova 24.
4240-27
Filatelija
neseüj t - .00, uksa — .60 '» datarne naslova ali za J šifro l 3.—.
Kupujem nerabljene znamke
v kompletnih serijah ali zbirkah, izključno od filatelistov, nikakor ne od trgovcev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4208-39
Filatelisti pozor
Nakup tn prodaj« snamk rseb erst. .lOl aisumoT ln rilutelistlč aib potrebščin le naj ugodnejša » Knjigarn Dolžan Ljublian« Stri
Obrt
Berite oglase
JUTRA
in poslužujte se jih!
ßcseUd t .oo, uiiL&a - .00 'a daianie naslova ab za šifro L J.—.
beseda l l. — . taksa —.60 za dajanje naslova ali za šifro L 3.—.
Soliden
35leten konceptm uradnik bi hotel biti dober mož simpatični ia inteligentni nečrnolaski do 28 let. Cenjene ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Srce
Damska krojačica
Gregorčičeva 12-11. izdeluje in prcdeluie vso damsko garderobo prvovrstno in po zmerni ceni.	4145-30
Krznene plašče
in drugo kožuhovino spre leniamo v shrambo. Tud za potrebna popravila ima mo sedaj naiveč časa. — L. ROT, krznarstvo, Liub liana. Mestni trg 3.
T 69-30
in pamet«.
4155-25
Mladenič obrtnik
šče znanja s poštenim, pre-srostim dekletom v svrho ienitve. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomlad«.	4257-25
Gospodična
želi spoznati gospoda od 30 do 35 let v svrho ienitve. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Roža«. 4255-25
Izgubljeni*
Beseda l -.60. taksa -.60 'a datarne naslova ali za šifro I 3.-. _
Opozorilo!
Iz čakalnice je bila ukradena umetniška slika mam-šega formata, predstavljajoča starkin obraz Kdor izsledi tatu, prejme 100 lir nagrade. Dr Perko, Vod-matska 3.	4165-28
MLINI
Udarnokrižni ( Schlagkreuzmühlen ) in z 2 vertikalnima umetnima kamnoma, več velikosti, za mletje kemikalij, pralnih praškov, barv, rožičev, korenin, kosti, dišav Ltd.
J. KKAMER
strojna delavnica — LJUBLJANA, Šelenburgova 4 Telefon 4331	Več sto referenc
Zajčje kože
nam dajte tako) y stroie-nje, da Vam lib molji ne poškoduiejo. — L. ROT krznarstvo. Liubliana, Mest m trg 5.	T 70-30
Obrt za trg. z lesom
takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pro-tokolirana«.	4241-30
Obrtni list za trg. z mešanim blagom
prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljublia na«.	4242-30
Kdo posodi
obrtni list za trgovino na debelo proti odškodnini. — Naslov v vseh poslovalni cab Jutra.	4261-30
Obrtni list
za trg. z mešanim blagom in alkoholnimi pijačami, ugodno oddam Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Obrt«.
r>cseu<j ' CiO Lak^a M '? -iaianif naslova »It » šifro J 3 -
Prevode
v italijanščino
tcakoi tudi prošnje za do volilnice izdeluje pisarna Volčič,. Knaflieva (prej Dvorakova) 13, tel 36-96.
3430-37
Ako hočete imeti Vašo zemljo dobro
in poceni preorano, obrnite s« na naslov,, ki ga pove ogl. odd. Jutra. 4192-37
INSERIRAJ V „JUTRU"!

Potrti v globoki žalosti sporočamo, da nam je umrl naš nadvse ljubljeni dobri mož. brat, svak in stric, gospod
FERI MIKOLIČ
krojač in posestnik
previden s tolažili sv. vere dne 3. aprila ob % 24. uri.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 5. aprila ob % 5. uri popoldne iz hiše žalosti na Glavnem trgu št. 24 na mestno pokopališče.
Novo mesto, dne 4. aprila 1942.
ŽALUJOČA ŽENA, BRATA in SESTRE ter ostalo sorodstvo
		•v-V,			
					
Vendo ttcgoaa
rigeneratore GOMMA, VECCHIA, CAUCCIÙ procedimato semplice. brevettato con certificato statale. Scrivere
Prodam tteeneo
regeneratorja za STARO GUMO, KAVČUK
enostavnega postopka, patentirano z državnim potrdilom. Pišite na
VSAK
Cassetta U 3194 M Unione Publicità Italiana, Roma
AERODINAMIČEN STROJ
^^^^^mmmmm—mmtm^—mmmmm^mmm
za pobiranje pentelj
na nogavicah
lili
"ih s; ?
nad naročnik je zavarovan
IA L I
ste poravnali naročnino?
Širite
„JUTRO"
«MTIkJi^
2 95 1
Možnost postranskega zaslužka na domu vsakomur.
Stroj vedno na zalogi pri:
„TRINOM" LJUBLJANA
Miklošičeva cesta 13
BUDINI
Oe&ker
con poca spesa, in pochi minuH,
un cibo eccellente per luhi f »
Dr. OETKER jevi praski za pudinge, x majhnimi izdatki, pripravljeni v nekoliko minutah, i z bor na hrana za vse.
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!

VITA FELICE
CON 12 LIRE?
SREČNO ŽIVLJENJE
ZA 12 LIR?
Si, puoi averla se, acquistando un biglietto della Lotteria di Tripoli sarai tra 1 fortunati vincitori di qualcuno dei numerosi e ricchi premi che verranno estratti in Roma il 10 Maggio p. v. Pensa quante volte hai buttato via 12 lire per una cosa inutile o uno svago mancato! Impiegale una volta a tentare la sorte. Possono bastare per farti milionario e cambiare tutta la tua vita.
Da, lahko imaš srečno življenje, če si nabaviš srečko Loterije Tri-polija in boš med srečnimi dobitniki ene številnih ln bogatih premij, ki bodo izžrebane v Romi dne 10. maja t. L Pomisli, kolikokrat si zapravil 12 lir za nepotrebno stvar ali za puhlo zabavo! Uporabi jih enkrat za tvojo srečo. One ti lahko zadoščajo, da postaneš milijonar. s čimer se tt spremeni ves potek tvojega življenja sa celo življenje.
X
'A LOTTERIA DI TRIPOLI
KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO
Ljubljana, Prešernova «lica št. §o
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84. Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Podružnica v Beogradu, Uzun Mirkova ulica 10 — Telefon 29-154
Brzojavni naslov: Kredit Beograd
Obrestuje vloge, kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute, sprejema borzna naročila, daje predujme in kredite, eskomptira menice in jih prevzema v inkaso, vnovčuje kupone, izvršuje nakazila doma in v tujino. safedeposits itd.
Per le MASSAIE!
abbiamo studiato e costruito questo fornello elettrico brevettato, di alto rendimento e modico consumo. Funzionamento sicuro, rapido, senza pericoli.
L'ideale ausiliario della moderna cucina autarchica. Indicare voltaggio. — Si spedisce Inviando vaglia di L. 110 (compreso imballo e porto) oppure contrassegno dl L. 115 alla Ditta
smo preučili in sestavili tole patentirano električno pečico velike zmogljivosti in zmerne porabe toka. Deluje hitro tn brez nevarnosti. Idealna pomočnica moderne av-tarhične kuhinje. Navedite vol-taio! Dobite jo, če pošljete 110 lir po nakaznici (z zavojnino Ln poštnino vred) ali 115 lir po povzetju prt tvrdki
SI-VE-RA Via XX settembre ?4 L. — MHanü
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
MESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
PUPILARNO
VARNA!
IZPLAČUJ»
»A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZ1TNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RACUNL ZIA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
Banca cooperativa economica
a LUBIANA
S. A.
Zadružna gospodarska banka d.d.
v LJUBLJANI
eseguisce tutte le operazioni di banca alle più favorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari
Telef. 2057, 2979
IzvrSuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke
E. Salgari«
24
Cmi
Bornas
Noben flibustir na Tortugi se ni mogel z njimi primerjati v rabi orožja! Ti trije so Špance v Mehiškem zalivu baje takoj pripravili v strah. Nešteto je bilo ladij, ki so jih uplenili, in mest, ki so jih razdejali. Nihče se ni mogel upirati njihovim ponosnim. hitrim in dobro oboroženim gusarskim brodovom!«
»Verjamem, da ne!« je rekel črnec. »Treba le pogledati samo to ladjo!«
»Prišli pa so zanje žalostni dnevi,« je Carmaux nadaljeval. »Ko je Zeleni gusar nekoč s svojo ladjo odplul s Tortuse, je hotela nesreča, da ie zašel v sredo španskega brodovja. Po srditem boju so ga premagali, ujeli in prepeljali na Tortugo. Tam ga je dal Van Gould obesiti!«
»Spominjam se,« je rekel Moko. »Toda njegovega trupla niso vrgli divjim zverem v pašo!«
»Ne. ker se ie Črnemu gusarju posrečilo, da ie s peščico svojih zvestih skrivaj prišel v Maracaibo, ga tam ukradel in ga potopil v morje!«
»Slišal sem o tej stvari! Pravijo, da le dal Van Gould iz togote. ker ni mogel zgrabiti tudi brata ustreliti vse štiri vojake, ki so bili oostavlleni k obešencem za stražo!«
»Tedaj je bil na vrsti Rdeči gusar, ki leži zdaj tudi pokopan v Karibskem morju. A tretji brat ie najmogočnejši. Ta bo iztrebil vso Van Gouldovo rodbino!«
»Da, da, prijatelj! Kmalu pojde v Maracaibo, kajti izpraševal me ie o vseh podrobnostih. S celim brodovjem se hoče lotiti mesta!«
»Pierre Nau, strašni Olonez, prijatelj Črnega gusarja, je tudi še na Tortugi! Ta mu bo pomagal!«
Premolknil je. dregnil črnca in Stiller j a, ki sta stala zraven njega, s komolcem in zašepetal:
»Evo ga! Ali ni tak, da bi se ga človek ustrašil? Res je podoben morski pošasti!«
Oba sta se ozrla na poveliniški mostič. Tam je stal gusar, ves v črnini kakor zmerom, s svojim širokim, na čelo potegnjenim klobukom, s katerega mu ie v sapi vihralo črno Dero.
Zdaj je s prekrižanimi rokami in z glavo visečo na prsi počasi krenil po mostiču sem ter tja. ne da bi bilo slišati njegove korake.
Poročnik Morgan je pazil na oni strani mostiča. Ni se upal ogovoriti kapitana.
»Kakor prikazen!« je Stiller zamrmral.
»In Morgan mu ie podoben!« ie menil Carmaux. »Ta tudi ni nikoli dobre volje. Baš prava sta se našla!«
Tedaici se je skozi temo razleeel klic Prišel je z vrha glavnega iambora. Dvakrat ie zavpilo:
»Ladia na vidiku!«
Črni gusar ie mahoma obstal Nekal trenutkov ie tiho zrl po morlu Nato se ie obrnil k Morganu:
»Dalte utrniti luči!« .
Komaj so mornarji na prednji palubi začuli povelje, so jadrno pokrili veliki svetilki ob straneh ladje.
Ko je bilo na »Folgora« vse temno, je kapitan vprašal jambornega stražarja, v katero smer plove ladja, ki jo ie opazil.
»Proti jugu. poveljnik!«
»Proti venezuelski obali?«
»Mislim, da!«
»V kakšni razdalji?«
»Šest ali sedem milj J«
»Se ne motiš?«
»Ne. ker dobro razločim luči!«
Gusar je kratko zaklical:
»Vsi možje na palubo!«
Komaj pol minute ie trajalo, da se je zbrala na palubi vsa posadka, sestoječa iz 120 flibustiriev: možje od konopja pri iadrih. iamborni stražniki visoko zgoraj, najboljši strelci v jambornih koših in na ladijskem gradiču, ostali mornarji oa vzdolž ograje Topničarji so stali za svojimi topovi s prižganimi netili v rokah.
Red. ki je vladal na flibustirskih ladjah, je bil tako strog, da se niso mogle primerjati z njimi niti vojne ladje največjih Domorskih držav Ta moštva, sestavljena po večini iz izvržka francoskih, italijanskih nizozemskih nemških in angleških luk ob Mehiškem zalivu so bila sicer Doeosto vdana vsem grehotam a smrti se niso bala Bila so neverietno drzna in zmožna nalvečiih deiani Uboeala so kakor iagnieta v oričakovaniu da se bodo mosla v boiih pokazati tigre Ti Domorščaki 90 vedeli da ne
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič.
bodo njih vodje pustili nobene zanikarnosti nekaznovane in da jim za najmanjšo nerednost grozi strel v glavo, če ne, pa vsaj izpostavljenje na samotnem otoku.
Ko se je Črni gusar prepričal, da so vsi na svojih mestih, se je obrnil k Morganu, ki je čakal njegovih ukazov.
»Mislite, da je ladja španska?« je vprašaL
»Da, poveljnik!«
»Potem bo ta noč usodna zanjo! Marsikdo izmed njih ne bo več videl jutrišnjega solnca!«
»Ali jih napademo še nocoj?«
Kapitan ie pritrdil.
Morgan je skočil na ograjo in pogledal po morju. V temi. ki ie odevala šumečo ravan, sta se pokazali dve svetli Diki.
»Zdaj so štiri milje od nas!« je zaklical poročnik.
»In plovejo proti jugu?« je vprašal gusar.
»Proti Maracaibu!«
»Ukrenite torej, kar je treba, da presekamo tuji ladji pot! Dajte spraviti na 0alubo sto ročnih granat ter zavarujte hodnike in kabine!«
»Toda če bomo ladjo obstreljevali, izgubimo ujetnike!«
»Kaj nam je do njih?«
»A na ladii utegnejo biti bogastva! Korist naših ljudi se mi smili!«
»Zanje imam dovoli zlata! Okrenite ladio!«
Ob orvem ooveHu se ie oglasila Diščalka višjega podčastnika Konoparji so do bliskovo skrajšali ladra in krmar 1e obrnil ladio na levo.
tmgmsms._______ ■■ ' aHBBBwwasBU-	»wew
- Vsi ▼ Ljubljani.