INVESTICIJE V PERSPEKTIVI JE TUDI REŠITEV PROBLEMA ZAPOSLOVANJA DELAVCEV V MISLINJI V četrtek, dne 17. 5. 1979 smo se sestali s predstavniki delovne organizacije Slovenijales — TOZD Marketing glede raziskave tržišča in razvoja novih izdelkov za preusmeritev proizvodnje in izgradnjo novega obrata na lokaciji TOZD Žaga Mislinja. Kot je bilo že objavljeno v eni izmed številk VIHARNIKA, nameravamo v TOZD Žaga Mislinja opustiti primarno proizvodnjo. Predvidevamo pa preselitev proizvodnje lesnega dela vidnega poltapcciranega in tapeciranega ogrodja za oblazinjeno pohištvo iz Nove opreme Slovenj Gradec v Mislinjo in nadomestni program proizvodnje masivnega in ploskovnega pohištva iz domačih osnovnih surovin (smreka, bor, macesen, iverne plošče). Dogovorili smo se, da nam bo Slovenijales — TOZD Marketing dostavil ponudbo za raziskavo tržišča in projektiranje novih izdelkov (iz masivnega lesa — smreka, bor, macesen) do začetka meseca junija, raziskavo tržišča in osnove konstrukcij novih izdelkov pa bo TOZD Marketing izdelal do 20. septembra 1979. Za nameravano investicijo v TOZD Žaga Mislinja je že formirana skupina, ki jo sestavljajo strokovni delavci LESNE. Center za razvoj, tehnologijo in raziskave KAJ PA MISLIJO DELAVCI NA ŽAGI PIRTOVŠEK IVAN je zaposlen na žagi od 15. aprila 1948. Vse skozi je opravljal opravila gaterista, od začetka leta 1979 pa dela kot brusilec. Je član delavskega sveta TOZD in poveljnik štaba poveljnikov gasilcev Lesne Slovenj Gradec. 1. Probleme, ki se pojavljajo v zvezi s pomanjkanjem hlodovine na žagah, občutite tudi delavci na vaši žagi. Kaj menite, kje so vzroki? PIRTOVŠEK: Problem pomanjkanja hlodovine smo imeli v lanskem letu. Delali smo samo v eni izmeni, posledice pa smo občutili pri osebnem dohodku. Lani smo sklenili z delovno organizacijo ERA pogodbo o razrezu lesa. Ta pogodba nas veže še sedaj, ko imamo zadostne količine hlodovine. Mislim, da nismo krivi mi delavci, da prihaja do pomanjkanje hlodovine. 2. Ali ste seznanjeni z načrti za preusmeritev proizvodnje v Mislinji? PIRTOVŠEK: O preusmeritvi proizvodnje na mislinjski žagi smo bili že seznanjeni, saj smo sami delavci dali pobudo, naj bi se tudi pri nas nekaj ukrenilo. Mislinjčani smo veliko prispevali k izgradnji nekaterih naših TOZD, ki sedaj dobro poslujejo, pri nas pa se ni nič spremenilo. Ljudje se zaposlujejo v drugih občinah, kar pa predstavlja širše probleme. Predvidevamo izgradnjo tovarne, kjer bi izdelovali masivno pohištvo v kooperaciji z Novo opremo. Delavci smo mnenja, da bi bilo primerno obdržati del žagarske proizvodnje (en polnojarmenik za izrez deset tisoč m3 lesa) za potrebe nove industrije. 3. Vzporedno s preusmeritvijo proizvodnje se boste morali tudi delavci prekvalificirati za potrebe nove tehnologije. Kako boste to izvedli in kakšne probleme pričakujete v zvezi s tem? (Nadaljevanje na 2. strani) CLS Otiški vrh — krojenje hlodov " in sklepali so: (Nadaljevanje s 1. strani) PIRTOVŠEK: Poprečno je naš kolektiv po letih eden izmed starejših. Nekaj starejših delavcev bo odšlo v pokoj, za mlade pa ne bo problem, da si pridobijo novo kvalifikacijo. Kakšni so medsebojni odnosi v TOZD? PIRTOVŠEK: Medsebojni odnosi med delavci so zelo dobri. Dobro se razumemo in veliko delamo. Nadure so pri nas že skoraj pravilo. Les, ki ga režemo za kmete, razrezujemo v glavnem v prostih sobotah. TISNIKAR JUSTIN: Pri Lesni Slovenj Gradec je zaposlen od leta 1946. Od 1958 leta dalje dela v TOZD Žaga Mislinja in opravlja naloge in opravila gaterista. 1. Vi ste eden izmed starejših delavcev na žagi. Kaj mislite, ali je smotrno ukiniti žagarsko proizvodnjo v Mislinji in jo nadomestiti z novo? TISNIKAR: Že pred dvema letoma smo začeli razmišljati o tem, da bo potrebno v Mislinji nekaj storiti. Takrat so razprave potekale v tej smeri, da bi žagarska proizvodnja ostala s tem, da bi žago rekonstruirali. Ker pa živi v Mislinji veliko ljudi, ki se dnevno vozijo na delo v druge občine, bi bilo res primerno vpeljati novo industrijo, ki bi zaposlovala več ljudi. Dokler ne bomo vedeli, da se bo zgradilo v Mislinji nekaj, kar nam bo prinašalo dohodke, žage ne bomo ukinili, čeprav je zaradi zastarelih strojev sedaj veliko težkega fizičnega dela. 2. Od kod bodo izvirala sredstva za novo investicijo? TISNIKAR: To še ni točno opredeljeno. Nekaj bomo seveda prispevali sami, pričakujemo pa tudi kredite bank in sovlaganje drugih TOZD v to investicijo. 3. Kako se razumete v kolektivu? TISNIKAR: Zelo dobro. 4. Kako pa ste zadovoljni z osebnimi dohodki? TISNIKAR: Ko smo sprejemali plan proizvodnje za leto 1979, smo imeli pripombe na planirani OD. V primerjavi z že tako visokimi življenjskimi stroški, ki stalno naraščajo, so osebni dohodki prenizki, I. R. V času od 15. 4. 1979 do 15. 5. 1979 TOZD ŽAGA MUŠENIK Na 15. redni seji so člani delavskega sveta TOZD Žage Mušenik obravnavali plan proizvodnje za I. tromesečje 1979. Ugotovili so, da je bil plan dosežen z 91,42%. Glavni vzrok, da plan ni bil dosežen 100% je bil pomanjkanje hlodovine v mesecu februarju in marcu. V zadnjem času imajo hlodovine dosti, borijo pa se s problemom pomanjkanja delavcev. V zvezi s tem so sprejeli sklep z naslednjo vsebino: čisti dohodek, ki se obračunava za osebne dohodke po tabeli stimulacije, naj se iz IV. tromesečja prenese v naslednje leto za I. tromesečje. Tako bo mogoče obračunavati osebni dohodek za tiste delavce, ki so na to stimulirani. Delavski svet je sprejel tudi sklep, da se za financiranje obveznosti po investicijskem programu rekonstrukcije in modernizacije TOZD Žage Mušenik prenese iz viška trajnih obratnih sredstev 1.372.000 din. Dinamika izgradnje je predvidena tako, da bi v II. polovici leta 1979 postavili novo žagalnico, začetek proizvodnje pa naj bi bil prihodnje leto v mesecu juliju ali avgustu. TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Dne 20. 4. 1974 so na zboru delavcev obravnavali tabelo »osnove in merila« — prilogo Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke. S sklepom so sprejeli to prilogo in se dogovorili, da bodo pričeli obračunavati osebne dohodke po tej tabeli od 1. 4. 1979 dalje. Sprejeli so še dva sklepa: 1. Potrdi se predlog kumulativnega obračunavanja stimulansov po Samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, tabela št. 8 s tem, da se minusi ne obračunavajo, oz. se stimulans izpod 100 % ne obračunava, ampak se pri preseganju odšteva kumulativa tekočega leta. 2. Od 1. 4. 1979 dalje se obračunava faktor za izkoriščanje surovin 8%, kot je bil predlagan na skupnem sestanku Lesne dne 24. 11 1978. Na isti seji so člani de- Obravnavali so tudi plan temeljne organizacije za leto 1979. Po živahni razpravi so sprejeli naslednji sklep: sprejme se tak plan TOZD kot je bil predlagan. Naknadno se morajo upoštevati vse spremembe, ki bodo nastale z analizo in na podlagi dela komisije za analitično ocenitev. V primeru, da v I. polletju plan proizvodnje ne bo dosežen, se izvrši rebalans plana. Potrdili so tudi Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke v lesni industriji SRS. Dne 23. 4. 1979 so na izredni seji delavskega sveta sprejeli investicijski program rekonstrukcije in modernizacije TOZD Žage Mušenik. lavskega sveta sprejeli načrt dodelitve družbenih stanovanj za II. polovico leta 1979 in za leto 1980. Izvolili so tri člane, ki niso delavci TOZD, v disciplinsko komisijo za ugotavljanje odgovornosti in izrekanje ukrepov zaradi kršitev v TOZD in se dogovorili, da bodo delali v soboto 12. maja za potresno območje v Črni Gori. DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA: Na seji dne 24. 4. 1979 je delavski svet obravnaval stanovanjsko problematiko, potrdil vrednost obračunske točke za april 1979 in sprejel sklep, da se iz zaslužka za mesec april odvede enodnevni zaslužek delavcev za potresno območje v Črni Gori. Člani delavskega sveta so razpravljali tudi o pogojih za opravljanje nalog vodij oddelkov, bili so seznanjeni z zapisnikom SDK o ugotavljanju načina združevanja sredstev v OZD in o pogojih za nabavo novih osnovnih sredstev. Seznanjeni so bili tudi z rezultati referenduma z dne 5. 4. 1979. V zvezi s tem so sprejeli naslednji sklep: delavski svet sprejme poročilo komisije za izvedbo referenduma o snovah plana delovne organizacije Lesne Slovenj Gradec za leto 1979, ki je bil sprejet z referendumom dne 5. 4. 1979. Ostale temeljne organizacije tajniku samoupravnih organov zapisnikov sej niso dostavile. I. R. Justin Tisnikar Viri sredstev za rekonstrukcijo so naslednji: 1. lastna sredstva TOZD 9.502.000 2. kredit TKB Slovenj Gradec 28.220.000 3. kredit LB devizni (že pridobljen) 11.958.000 4. kredit LB devizni (predviden) 1.220.000 5. kredit Zavarovalnice Maribor 5.000.000 6. kredit Drvo Rijeka 10.000.000 7. kredit izvajalca gradbenih del 4.300.000 8. kredit dobaviteljev serijske opreme 10.850.000 9. sovlaganje Slovenijalesa 5.000.000 10. sovlaganje GO Črna in OK Ravne 8.000.000 Skupaj: 94.050.000 Kmetovalci Obrata za kooperacijo Dravograd so na enem izmed svojih zborov izrazili željo, da bi v VIHARNIKU objavili odkupne cene gozdnih sortimentov za leto 1979. Objavljamo cenik za iglavce in listavce, ki ga je pripravila strokovna služba Lesne. ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV ZA LETO 1979 IGLAVCI Prodajna Prevozi Sklad. Biološ. am. Stroški Stroški Stroški Neto odkup. Sui tiiiient cena in naklad. manipul. BA DSSS TOK skupaj cena za m! Hlodi smreka Jelka F 1.800 100 24 198 63 366 751 1.049 L 1.500 100 24 165 52 306 647 853 25 —35 cm kak. F 1.400 100 24 154 49 286 613 787 I 1.300 100 24 143 46 266 579 721 II 1.140 100 24 125 40 234 523 617 III 950 100 24 105 33 196 458 492 Drogi do 7,5 m 1.300 100 24 143 46 266 579 721 8 —9 m 1.500 100 24 165 52 306 647 853 nad 9 m 1.400 100 24 154 49 286 613 787 Les za trame 1.100 100 24 121 38 226 509 591 Okroglice 900 100 24 99 31 186 440 460 Ostali teh. les 1.200 100 24 132 42 246 544 655 Celuloza I 900 100 24 99 31 186 440 460 Celuloza 11 650 100 24 72 23 71 290 360 Jamski les 650 100 24 72 23 71 290 360 ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV ZA LETO 1979 LISTAVCI Prodajna Prevozi Biološ. am. Stroški Stroški Stroški Neto odkup. cena in naklad. BA DSSS TOK skupaj cena za m3 Hlodi bukev F 1.350 130 135 40 135 440 910 L- I 1.100 130 110 33 110 383 717 L-II 900 130 90 27 90 337 563 I 900 130 90 27 90 337 563 II 670 130 67 20 67 284 386 TIP III 650 130 65 20 65 280 370 Pragovska 670 130 67 20 67 284 386 Les za TIP 650 130 65 20 65 280 370 Hlodi javor rebra 3.500 130 350 105 350 935 2.565 F 1.800 130 180 54 180 544 1.256 L- I 1.450 130 145 43 145 463 987 L-II 1.150 130 115 34 115 394 756 I 1.150 130 115 34 115 394 756 II 900 130 90 27 90 337 563 Hlodi brest F 1.500 130 150 45 150 475 1.025 I 1.000 130 100 30 100 360 640 II 700 130 70 21 70 291 409 Hlodi jesen F 1.600 130 160 48 160 498 1.102 I 1.050 130 105 31 105 371 779 II 800 130 80 24 80 314 486 ŠOLA ZA GOZDARJE Vpis v dislocirani oddelek šole za gozdar je-mladince Praktični pouk šole za gozdarje-mladince deluje v dislociranem oddelku v Radljah ob Dravi že več kot 10 let. Tudi letos je prostih več kot osem učnih mest. Absolventi dvoletne šole za gozdarje se danes uspešno uveljavljajo na raznih področjih v gozdarski dejavnosti. Po končani šoli in nekajletni delovni praksi so nekateri nadaljevali s šolanjem, drugi pa še danes delajo kot gozdarji in uspešno opravljajo svoje naloge in opravila. Če ste ljubitelji narave in gozdov in jih želite negovati, varovati in iz teh gozdov tudi pridobivati les, vas vabimo, da se vpišete v šolo za gozdarje. Vpis teče v mesecu juniju, zadnji možni rok za prijavo pa je 10. septembra 1979. Izpolnjeno prijavo na obrazcu 1,20 (dobite jo v knjigarni) za vpis pošljite na dislocirano enoto Šole za gozdarje v Radljah ob Dra- vi. Prijava mora biti kolkovana s 4 ND administrativne takse. K prijavi morate predložiti spričevalo o zaključeni osnovni šoli, opravljenih pa morate imeti najmanj šest razredov osnovne šole. Pogoj za vpis v šolo je tudi zdravniško spričevalo in učna pogodba. Zdravniški pregled bo organizirala delovna organizacija Lesna v pristojnem Zavodu za medicino dela, ko bo prejela zadostno število prijav. Če bo kandidat odklonjen pri omenjenem zavodu, bo stroške zdravniškega pregleda nosila delovna organizacija. V primeru, da bo kandidat zdravstveno sposoben in se ne bo vpisal v šolo, bo nosil stroške sam. Kdor bo izpolnjeval naštete pogoje za vpis v šolo, bo sklenil z delovno organizacijo pogodbo o učnem razmerju, ki je tudi pogoj za vpis. Teoretični pouk se bo pričel konec meseca septembra in bo trajal predvidoma do konca meseca februarja 1980 leta v Gozdarskem šolskem centru v Postojni. Praktični pouk se bo pričel koncem meseca februarja v dislocirani enoti Šole za gozdarje Radlje ob Dravi. (Nadaljevanje na 4. strani) V mesecu maju je bil v obravnavi predlog sprememb Pravilnika o nagrajevanju prispevkov, objavljenih v glasilu VIHARNIK. O spremembah pravilnika bo razpravljal tudi delavski svet delovne organizacije. Pravilnik objavljamo v celoti z namenom, da bodo vsi člani kolektiva Lesne in kmetje kooperanti seznanjeni z novostmi, ki jih le-ta prinaša. Želimo pa, da bi bil ta pravilnik delno tudi spodbuda za sodelovanje s prispevki v našem glasilu. Uredniški odbor PRAVILNIK O NAGRAJEVANJU PRISPEVKOV OBJAVLJENIH V GLASILU »VIHARNIK« I. ČLANKI 1. člen Strokovni članki, izvirni uvodniki, kritični sestavki, izvirni literarni prispevki, strokovne analize o poslovanju posameznih temeljnih organizacij in DO LESNE Slovenj Gradec, samostojni komentarji o delu samoupravnih organov, delu delegatov, intervjuji, samostojne reportaže, koze-rije, izvirne anekdote in šale, komentarji o delu družbenopolitičnih organizacij, analize kulturnega življenja in poročila o važnih dogodkih, se nagrajujejo z 1,20 din za polkolonsko vrstico. 2. člen Obračunavanje pesmi je zajeto v 1. členu tega pravilnika s tem, da se osnova poveča za 100%, če je znesek manjši od 50,00 din se zaokroži na 70,00 din. 3. člen Strokovni prevodi in potopisi se nagrajujejo z 0,90 din za polkolonsko vrstico. 4. člen Novice in sporočila o posameznih dogodkih iz temeljnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij, športne novice in novice kulturnega življenja, se nagrajujejo z 1,00 din za polkolonsko vrstico. 5. člen Povzetki iz zapisnikov sej samoupravnih organov, izvršilnih organov, družbenopolitičnih organizacij in povzetki iz drugih gradiv in poročila o poslovanju se nagrajuje z 0,90 din za polkolonsko vrstico. II. DRUGI PRISPEVKI 6. člen Križanke se nagrajujejo do 600,00 dinarjev. Osnova za izračun je praviloma cena kvadrata, ki znaša 1,20 dinarjev, za težavnost in vrsto križanke se lahko dodaja po 30,00 dinarjev. 7. člen Anekdote, šale, uganke, se nagrajujejo po 1. členu tega pravilnika, oz. po dogovoru z avtorjem. Rebusi, posetnice in enigme se nagrajujejo po dogovoru z avtorjem, vendar višina nagrade ne mora biti višja od 50,00 dinarjev. III. SLIKOVNO GRADIVO 8. člen Za objavljene fotografije prejme avtor 40,00 din po komadu, profesionalnim fotografom in novinarjem pa se fotografija nagradi po priloženem računu. 9. člen Za fotografije posnete in izdelane z materialom delovne organizacije, se vzame za izračun vrednost iz 8. člena tega pravilnika, znižana za 50 %. 10. člen Grafikoni in druge skice se nagrajujejo v enotnem znesku 40,00 din. IV. LEKTORIRANJE 11. člen Lektor je zunanji sodelavec. Odgovorni urednik lahko opravlja lektorsko delo, če ima za to ustrezno strokovno usposobljenost. V. TEHNIČNO UREJANJE GLASILA 12. člen Glasilo tehnično ureja zunanji sodelavec. To delo zajema: — pripravo gradiva za postavitev stavkov, — razporeditev gradiva in slikovnega materiala ter izdelava zrcalne slike glasila, — skupno z odgovornim urednikom popravlja zrcalne slike glasila. zacije. VI. KONČNE DOLOČBE 13. člen Pravilnik stopi v veljavo, ko ga potrdi delavski svet delovne organi- 14. člen Pravilnik se objavi v glasilu. Češnja cveti v snegu (Nadaljevanje s 3. strani) Vse stroške teoretičnega in praktičnega pouka nosi delovna organizacija. V stroške vključujemo tudi delovno obleko in zaščitna sredstva. V času praktičnega pouka organiziramo plavalni tečaj in tečaj za mopediste, po možnosti pa tudi plesni tečaj. V času teoretičnega in praktičnega pouka prejemajo učenci denarno nagrado. V času teoretičnega pouka je nagrada odvisna od učnega uspeha, v času praktičnega pouka pa tudi od delovnega uspeha. V času teoretičnega in praktičnega pouka bivajo učenci v internatu Gozdarskega šolskega centra v Postojni in v internatu dislocirane enote šole za gozdarje v Radljah ob Dravi. Izobraževalni center Darujte prispevke za mrliško vežo Večina prebivalcev krajevne skupnosti Mislinja meni, da je pri pokopališču v Šentilju nujno zgraditi mrliško vežo. Pokopališki odbor je že enkrat opravil nabiralno akcijo in pri tem zbral 35.000,00 din. S tem denarjem je odbor naročil idejni projekt mrliške veže, odkupil zemljišče, si pridobil lokacijsko dovoljenje za gradnjo vežice, mrliški voziček ter voziček za vence in zastavo. V prihodnosti želi pokopališki odbor odkupiti še 1.700 mJ zemljišča za razširitev pokopališča ter naročiti glavni projekt za vežico, ki bo po predračunu stala okrog 1,500.000 din. Na priporočilo sveta krajevne skupnosti Mislinja se je pokopališki odbor odločil, da bo zbiral prostovoljne prispevke v obliki denarja, obveznic za ceste, lesa in v obliki udarniškega dela. Ce bi v poprečju vsak odrasel prebivalec krajevne skupnosti Mislinja prispeval 500 din, bi skupaj s prispevki TOZD iz Mislinje zbrali ‘/j potrebnega denarja za soudeležbo pri Komunalni skupnosti Slovenj Gradec in bi lahko gradnja mrliške vežice v Šentilju prišla v srednjeročni program te skupnosti. Idejni projekt mrliške veže bo na ogled v pisarni krajevne skupnosti od 15. maja do 15. junija. Oglejte si ga in dajajte svoje pripombe. Pokopališki odbor vljudno prosi vse tiste krajane, ki jih bodo obiskali nabiralci z overjenimi polami, da darujejo za gradnjo mrliške veže, saj bo to pripomoglo k dostojni in kulturni poslovitvi od pokojnikov. Pokopališki odbor pri KS Mislinja Valorizacijski količniki Skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije vsako leto s posebnim sklepom določi valorizacijske količnike za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let. Letos je skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije s posebnim sklepom določila valorizacijske količnike za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1978. Količniki so potrebni za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let za izračun pokojninske osnove, ki je mesečno poprečje osebnih dohodkov, doseženih v katerihkoli zaporednih 10-letih zavarovanja od 1. 1. 1966 leta dalje. Ce od 1. 1. 1966 dalje zavarovanec ni dopolnil 10-letnega obdobja, se pokojninska osnova izračunava na podlagi osebnih dohodkov iz toliko let zavarovanja, kolikor jih ima zavarovanec po navedenem datumu. Pri določitvi valorizacijskih količnikov je skupščina skupnosti upoštevala povečanje poprečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev v letu 1978 v primerjavi z letom poprej in za navedeni % povečala količnike iz minulega leta. V skladu z navedenih sklepom se osebni dohodki iz prejšnjih let, ki štejejo v pokojninsko osnovo, preračunajo na raven osebnih dohodkov iz leta 1978 tako, da se osebni dohodek dosežen v letih: Pomnoži s količnikom 1965 947,5 1966 716,4 1967 648,7 1968 592,1 1969 514,2 1970 429,0 1971 359,3 1972 305,1 1973 263,4 1974 210,0 1975 167,7 1976 145,1 1977 121,9 Navedene količnike bomo uporabljali pri ugotavljanju poprečja osebnih dohodkov za izračun pokojninske osnove za obdobje po 1. 7. 1979, to le v primerih, ko bo pri izračunu pokojninske osnove že upoštevan dosežen osebni dohodek za 6-mesecev zavarovalne dobe, dopolnjene v letu 1979. V skladu z določbami sedaj veljavnih predpisov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja se osebni dohodki zadnjih dveh let, torej v našem primeru iz let 1977 in 1978 ne valorizirajo, upoštevajo se torej dejanski zneski. Jurij Šumečnik ZA OKROGLO MIZO Dne 9. 5. 1979 smo sedeli za »okroglo mizo« in ocenjevali uspešnost zimske smučarske sezone na Kopah. Razprave so se udeležili predstavniki TGO Gorenje Velenje, REK Velenje, Gorenje Muta in SK Smuk Ljubljana. Direktor TOZD Turizem Dušan Dretnik je vodil razgovore. Najprej je seznanil vabljene predstavnike o razvojnih načrtih za Kope in nakazal nekaj pomanjkljivosti, ki izvirajo predvsem iz pomanjkanja finančnih sredstev: — pomanjkanje določenih objektov (restavracija, javna stranišča, garderobe, prostori za zabavo itd.), ki so predvideni v razvojnem načrtu Kop; — manjkajo stroji za urejanje smučišč in teptalci, — nimamo stalne servisne službe, — smučišča še niso urejena tako, kot bi morala biti; — treba bo izboljšati sistem vozovnic, — v spomladanskem delu sezone je predstavljala problem tudi cesta, ki nekaj dni ni bila prevozna. Cesta bo asfaltirana v letošnjem letu. — Kadrovski problemi. Letos je bila prvič uvedena redarska služba na smučiščih, delala pa je tudi reševalna ekipa. V nadaljevanju so gostje ocenili, da vse negativno izhaja iz pomanjkanja kapacitet. Nujno pa bo potrebno organizirati vzdrževalno službo. V prihodnjem letu bomo službo organizirali, povečali pa bomo tudi štab žičničarjev. NADOMESTILO OD ZA PRAZNIKE Nadomestila osebnih dohodkov za praznike v našili organizacijah združenega dela ne obračunavajo povsod enako, predvsem pa tudi ne vedno v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in s samoupravnimi splošnimi akti. Tak primer je bil tudi v tovarni SIP Šempeter v Savinjski dolini, kar je vzbudilo pozornost družbenega pravobranilca samoupravljanja. Pravobranilec na žalski občini je začel postopek, ker je menil, da ni prav, da v SIP Šempeter v TOZD TKS in delovni skupnosti skupnih služb dajejo nadomestilo osebnih dohodkov za praznike le za sedem delovnih ur namesto za osem ur, kolikor traja redni delovni čas. Podjetje ima namreč petdnevni delovni teden in eno delovno soboto v mesecu. Predstavnik SIP Šempeter je na sodni obravnavi navajal, da imajo stvari podobno urejene tudi drugod. Menil je tudi, da se pri petdnevnem delovnem tednu pri uveljavljanjem pravic šteje prosta sobota kot delovni dan. Zato so dajali nadomestilo osebnih dohodkov tudi v primeru, če je bil državni praznik na soboto. Sodišče združenega dela je takšno razlago zavrnilo, prvostopenjsko odločbo pa je po pritožbi SIP potrdilo sodišče združenega dela Slovenije. Pritožbo SIP so zavrnili kot neutemeljeno. Po že pravnomočni sodni odločbi pripada delavcem ob državnih praznikih nadomestilo za osem ur, če bi tisti dan, ko je državni oziroma republiški praznik, po razporeditvi delovnega časa v OZD delali osem ur. Po mnenju sodišča združenega dela SRS to ni poseganje v pravice delavcev do razporejanja delovnega časa. Lahko bi rekli, da gre za pravice po samoupravno že razporejenem delovnem času. Sodišče združenega dela pa je ob obravnavanju šempeterske-ga primera ugotovilo tudi, da delavcem ne pripada nadomestilo osebnega dohodka za praznike SFRJ in SRS, če je tak praznik na prosto soboto, torej v času, ko po razporejenem delovnem času v OZD ni delovni dan. Tudi to odločitev celjskega sodišča so v Ljubljani potrdili. Gre za to, da so v delovnih organizacijah, kot je šempeterski SIP, pri obračunavanju nadomestila za sedem ur na delovni dan le-tega obračunavali in izplačevali tudi v primeru, če je bil državni praznik na prosto soboto. To pa ni sprejemljivo, ker pripada delavcem nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti z dela na dan državnega praznika le za dni, ko bi sicer morali delati. J. Volf Prispevek iz Večera z dne 4. 5. 1979 Iz razgovorov je bilo možno razbrati, da so bili obiskovalci Kop zelo zadovoljni. Tu so idealni tereni za šolo smučanja. Od gostinskega osebja kaj več, kot so dobili, tudi niso pričakovali. To so utemeljili z dejstvom, da je v turističnem gospodarstvu povsod problem s kadri. Delo gostincev je v glavnem sezonsko, zato z ozirom na slabe materialne pogoje ne moremo pričakovati od njih kaj več. V sezoni se je dogajalo, da je bil v določenih dnevih velik naval smučarjev na Kope, tako da je bilo potrebno že pri nakupu voznih kart čakati. Za okroglo mizo se je izoblikoval predlog, da bi v prihodnji sezoni stacionarni gost plačal z vsemi ostalimi uslugami tudi karto za žičnico, kljub temu, da ne smuča. S tem bi bili kriti stroški žičnice, hkrati pa bi rešili problem čakanja pri nakupovanju voznih kart. Informacije o prevoznosti cest, delovanju žičnic in snežnih razmerah so bile skozi vse leto objavljene na Radiu Ljubljana, TV Ljubljana, Radiu Radlje, Radiu Slovenj Gradec in na nekaterih bencinskih črpalkah. Pripombe nekaterih posameznikov o slabi informiranosti so neutemeljene. Občanom, ki so se spraševali, zakaj je bil gostinski objekt Pungart v mesecu aprilu zaprt, smo dolžni odgovor. Ob koncu sezone je potrebno narediti analizo poslovanja, zato smo Pungart zaprli z dovoljenjem Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenj Gradec. Glede na slab obisk smučarjev v spomladanskem delu sezone to ni predstavljalo nobenega problema, ker je delala žičnica na Partizanki. Seveda pa se vedno najde kdo, ki bi želel ravno tisto, kar ne more dobiti, čeprav mu nudiš na drugi strani enake usluge. I. R. NOVICE IZ DIT GL SLOVENJ GRADEC KAJ NAS DRUŽI? KAJ NAS DRUŽI?, se vpraša marsikdo. Dolžni smo odgovoriti njim in sebi, ko obravnavamo zaključni račun, oziroma aktivnost društva v preteklem dveletnem mandatnem obdobju. Kot za vsa društva, velja tudi za DIT GL Slovenj Gradec, prostovoljnost članstva in udejstvovanja v društveni aktivnosti. Skupna nam je le tehnična izobrazba, srednje ali visoke stopnje, pripadnost stroki — gozdarstvu ali lesarstvu, želja za strokovno izpopolnjevanje ter izmenjava mnenj in izkušenj. Za svoje delo pa smo odgovorni širši družbeni skupnosti. Ni nas malo, saj se združujemo na območju štirih koroških občin. Na zadnjem občnem zboru, dne 18. 4. 1979 smo ugotovili, da ima društvo že 167 članov. Struktura članstva pa je naslednja: 41 gozdarskih inženirjev 11 lesnih inženirjev 58 gozdarskih tehnikov 36 lesnih tehnikov 21 ostalih inženirjev in tehnikov V Lesni Slovenj Gradec je zaposlenih 161 članov DIT (96 %), 6 članov pa je zaposlenih drugod. Po temeljnih organizacijah pa je število članov naslednje: članov 1. Delovna skupnost za opravljanje del skupnega pomena 44 2. Gozdarstvo Mislinja 3 3. Gozdarstvo Slovenj Gradec 5 4. Gozdarstvo Radlje 8 5. Gozdarstvo Črna 15 6. OK Slovenj Gradec 5 7. OK Dravograd 4 8. OK Ravne 10 9. OK Radlje 8 10. Žaga Mislinja 1 11. Žaga Otiški vrh 2 12. Žaga Vuhred 2 13. Žaga Mušenik 4 14. TP Pameče 8 15. TO Podvelka 4 16. TIP Otiški vrh 17 17. CLS Otiški vrh 3 18. Transport in servisi 3 19. Gradnje 3 20. Turizem 1 21. Nova oprema 5 22. TSP Radlje 6 To pomeni, da je od vseh inženirjev in tehnikov, ki so zaposleni v Lesni (167) ali 96% včlanjenih v DIT GL. Število članstev pa je od zadnjega občnega zbora, ki je bil v letu 1977, poraslo od 144 na 167 članov, deloma zaradi zaposlitve mladih kadrov, deloma pa zaradi izjemne aktivnosti društva, ki po svojem delu in številčnosti izstopa v republiškem merilu. V potrditev tega dejstva naj navedemo najvidnejše aktivnosti v obdobju 1977 do 1979: I. Predavanja: 10. 2. 1977 Dr. Božič - »Gozdarstvo v Peruju« 4. 3. 1977 Mgr. Anko — »Mehika« 8. 7. 1977 Ing. Pirc — »Sodobna tehnologija v primarni predelavi lesa« 23. 6. 1977 Dr. Mlinšek — »Gojenje gozdov« 23. 1. 1978 Ing. Dolinšek — »Vitalnost kot pripomoček za oceno primernosti rastišča za določeno drevesno vrsto«. 9. 2. 1978 Mgr. Dobre — »Gradnja gozdnih cest v Švici in Avstriji« 14. 12. 1978 Ing. Jandl — »Perspektivni razvoj pridobivanja lesa ter osvajanje novih tehnologij na slovenjegraškem g. g. območju« 7. 2. 1979 Prof. Šoštarič — »Varstvo okolja in ohranitev pej-saža na zgornjem delu Pohorja« 23. 3. 1979 Mgr. Dobre — »Sodobna gradnja gozdnih cest na težkih terenih« 6. 4. 1979 Ing. Kmecl — 230 km lopat slovenskih gozdov II. Posvetovanja: II. 5. 1977 Razprava o notranji organiziranosti Lesne 5. 11. 1977 O novi organiziranosti Lesne 17. 11. 1977 Možnosti uvajanja nove proizvodnje na osnovi masovnih danosti v Mežiški dolini — mgr. Pečnik 3. 11. 1977 Dohodkovni odnosi 27. 3. 1978 Problematika razvoja lesne industrije v Lesni Slovenj Gradec 21. 12. 1978 Nove tehnologije v lesarstvu pri rekonstrukciji Lesne III. Ostale aktivnosti: 15. do 17. 6. 1977 — seminar pod vodstvom dr. A. Krivca: »Načrtovani proizvodnje pri pridobivanju lesa« 14. 10. 1977 Ogled filmov: »Onesnaževanje s plini v Mežiški dolini« »Strokovna ekskurzija DIT v Bosni in Črni gori« »S poti po Sibiriji« — diapozitivi 21. 2. 1979 Ogled proizvodnje v Novi opremi 23. 3. 1979 Ogled gradnje gozdne ceste v Mežici 18. 4. 1979 Ogled nove proizvodnje v TP Pameče IV. Sodelovanje v aktivnosti ZIT GL SRS 26. 3. 1977 Plenum na Bledu 15. 12. 1977 Posvetovanje na Otočcu — o izobraževanju 11. 11. 1978 Posvetovanje v Portorožu 10. 5. 1978 Ljubljanski ekološki dnevi Poprečno se je vsak član udeležil 37-krat predavanj ali posvetovanj, ki so obravnavala aktualne probleme Lesne. Vsakoletna organizacija »Tedna gozdov« pa že po naravi spada v delokrog društva, enako sprejem in vodstvo ekskurzij raznih sorodnih društev na območju Lesne. Tako so nas obiskali: DIT GL Ljubljana jeseni 1977 leta, Zvezni odbor ZIT gozdarstva Jugoslavije oktobra 1977 leta, študenti gozdarstva iz Norveške poleti 1977 leta, 100 kmetov, gozdnih posestnikov iz Francije — spomladi 1977 leta, DIT GL Jugodrvopromet iz Srbije — jeseni 1978 leta. Ne nazadnje pa je DIT GL Slovenj Gradec znan po organizaciji uspelih strokovnih ekskurzij in sicer: leta 1977 — 10-dnevna strokovna ekskurzija v Bosno in Črno goro leta 1978 — 7-dnevna ekskurzija v Italijo in Švico leta 1978 — 1-dnevna ekskurzija po gozdnih učnih poteh v Sloveniji leta 1978 — 2-dnevna ekskurzija v Slavonijo Jesenska družabna prireditev s plesom v Nami Slovenj Gradec je za društvo sicer novost, ki jo velja v bodoče posnemati. Občni zbor, ki je bil 18. 4. 1979 na TOZD Transport in servisi Pameče je med drugim izvolil nove organe DIT GL Slovenj Gradec in sicer: V Upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Jurhar Drago — predsednik, Zagorc Drago — podpredsednik za gozdarstvo, Stres Jože — podpredsednik za lesarstvo, Jurjec Francka — tajnik, Šmon Mojca — blagajnik, Tretjak Milan — član, KMEČKE GRČE Visoko nad Muto, sredi Pohorja, leži majhna kmečka vasica Jelovec. Tam gospodarijo naši kmetje, kooperanti Obrata za kooperacijo Radlje ob Dravi. V Jelovec smo se odpravili z namenom, da obiščemo našega kmeta Franca Bricmana. V eni izmed številk VIHARNIKA se nam je že predstavil s pesmijo in krajšim tekstom o doživljajih med I. svetovno vojno. Prijazno nas je sprejel v hišo. Sedli smo za mizo in ga najprej vprašali po letih. »84 sem jih že nabral«, je rekel in takoj začel pripovedovati o svojem življenju. »V vojno sem se aktivno vključil 24. julija 1915. leta. Vse do konca vojne sem bil ria fron- Zabukovec Marjan — član, Štruc Mirko — član, Hafner Ivan — član, Kotnik Ludvik — član, Keber Franjo — član. V nadzorni odbor pa: Vrhnjak Vida — predsednik, Modic Tone — član, Šisernik Pavla — član. Obenem z izvolitvijo so bile dane novemu odboru tudi zadolžitve: — izvedba 7-dnevne ekskurzije na Norveško — junija 1979, — organizacija Tedna gozdov v letu 1979, — aktiviranje upokojenih članov DIT, ter — nadaljevanje izvajanja predavanj, izobraževanje, obravnavanje aktualnih problemov, popularizacija stroke, aktiviranje lesarjev itd. Podrobni program dela bo sestavil novoizvoljeni upravni odbor in želimo mu obilo delovnih uspehov, predvsem pa dobro sodelovanje z matično delovno organizacijo' Lesno. Vida Vrhnjak ti, čeprav sem bil šest mesecev pred končano vojno ranjen. Med I. svetovno vojno je bil v glavnem frontalni način bojevanja. Tako je večkrat prišlo do klanja s puško-bajoneti. Temu smo rekli ,Šturm*. Kadar je bilo potrebno iti v Šturm, sem čakal, da so se najprej vključili drugi, jaz pa sem naskočil zadnji. To je bil moj »trik«. Vedel sem, da imam tako vedno večjo možnost, da ostanem pri življenju. Tik pred koncem vojne sem bil ujet. Ker sem se med vojno naučil italijanskega in nemškega jezika, mi v ujetništvu ni bilo slabo v primerjavi z ostalimi ujetniki. Tam sem dočakal tudi konec vojne. (Nadaljevanje na 7. strani) Franc Bricman z ženo pred svojo domačijo FRANC BRICMAN KAJ JE RENTGEN? (Nadaljevanje s 6. strani) Ko sem se vrnil domov v Pameče, sem nekaj časa hlapčeval pri kmetu Antonu, nato pa sem začel delati v gozdu kot »hol-car.« Leta 1935 sem kupil kmetijo tukaj na Jelovcu. Izkušnje, ki sem si jih nabral med I. svetovno vojno na fronti, sem koristno prenašal med NOB na partizane. Hodil sem na sestanke in partizanske mitinge, ki sem jih tudi sam organiziral. Pri moji kmetiji so bili partizani vedno dobrodošli. Večkrat sem z njimi igral karte, otroke pa sem poslal na stražo okoli hiše, žena pa jim je pletla nogavice in rokavice za zimo. Svobodo sem dočakal na dvorišču pred hišo. Na hribu smo postavili mlaj in se veselili.« Med pripovedovanjem je odšel v sobo poleg kuhinje in prinesel cel kup zvezkov. »Tu imam vse zapisano«, je dejal. V dolgih zimskih večerih je sedel za mizo in pisal spomine na preteklost. Rekel je, da še sedaj kaj dopolni in napiše kakšen dogodek, ki se ga spomni. Veliko iz tega gradiva so že zbrali člani muzeja NOB iz Maribora. Tudi po osvoboditvi ni nehal delati. Sodeloval je v štirinajstih takratnih odborih (krajevnem odboru OF, odboru rdečega križa itd.). Ob koncu našega razgovora je mirno dejal: »Bili so pač takšni časi. Danes je dobro, zelo dobro.« Pred odhodom smo si ogledali še njegov zasebni muzej. Vse stvari v življenju so se mu zdele pomembne, zato je ohranil marsikaj vrednega — od dokumentov, fotografij in knjig, ki so nekatere stare že prek 400 let. Med knjigami hrani tudi Marxov Kapital novejše izdaje. Tudi med II. svetovno vojno je zbiral vojni material in ga po končani vojni predal slovenjgraškemu muzeju. To je torej Bricman Franc. Človek, ki je bil aktiven vse življenje. Sedaj, ko je fizično opešal, se ukvarja s pisanjem in branjem. Ko smo ga vprašali, ali je v življenju veliko bral, je rekel: »To počenjam šele sedaj na stare dni, prej ni bilo časa. Veliko me je naučilo življenje samo.« Seveda ne moremo vse povedati o njem. Sam je rekel, da bi iz vseh svojih doživljajev lahko sestavil celo knjigo. I. R. Pred koncem prejšnjega stoletja je nemški fizik Rontgen pri svojih poskusih s katodno cevjo odkril sevanje, ki ga do takrat ni poznal. Te, po naključju odkrite žarke, je imenoval X-žarke. Pozneje so spoznali, da so to gama žarki. Danes jih imenujemo preprosto kar rentgenski žarki. Tudi aparate, s katerimi opravljamo rentgenološke preiskave, imenujemo rentgenske aparate. Prvi rentgenski aparati so bili zelo preprosti. Ko so jih začeli uporabljati v medicini, še niso poznali biološkega učinka rentgenskih žarkov, zaradi katerega je v prvih 20 letih rentgenološke dobe žrtvovalo svoja življenja 250 zdravstvenih delavcev. Ko je začela tehnika razvijati aparature, ki so bile bolje zaščitene pred žarki, se je možnost okvar zaradi škodljivega žarčenja zmanjšala, vendar še ne čisto odpravila. Poročilo IRCP 8 (13), 1974. leta npr pravi, da je pri milijonu oseb, ki so prejele na celotno telo dozo 1 rentgena, 20 primerov levkemije, kar lahko smatramo, da je posledica delovanja gama žarkov. Omenjajo tudi podobno število drugih rakavih obolenj. Zaradi rentgenskega sevanja je problematično tudi vprašanje genetskih okvar. Po eksploziji prve atomske bombe v Hirošimi je človeštvo spoznalo, kako nevarno je delovanje gama sevanja na ljudi in okolje. Ne samo to, da je umrlo na tisoče ljudi, posledice (genetske okvare) so še danes prisotne in jih bodo nosile tudi poznejše generacije. V Jugoslaviji letno rentgensko pregledamo več kot 13 milijonov ljudi. Kot vidimo, pa rentgen ni povsem nedolžen. O tem pričajo obsežne preiskave. Naši zdravniki pošiljajo bolnike za vsako malenkost na rentgen, pogostokrat pa hočejo celo sami bolniki biti rentgensko pregledani, čeprav v večini primerov sploh ne bi bilo potrebno. Nepremišljeno pošiljanje na rentgen lahko škoduje bolj, kot vso drugo sevanje. KDAJ NA RENTGEN? Otroke bi smeli poslati na rentgen samo v izjemnih primerih in res samo takrat, ko nimamo druge izbire. Dekleta in žene ne bi smele na rentgenske preiskave, popolnoma prepričane, da niso noseče, saj bi lahko ionizirajoče sevanje povzročilo na plodu usodne posledice, ki bi se lahko prenašale tudi v poznejše generacije. Res je, da pri rentgenskih preiskavah uporabljamo maksimalne zaščitne ukrepe in s tem zmanjšamo škodljivost rentgenskega sevanja, vendar pa sevanja pri nobeni preiskavi ne moremo odpraviti. Vsaka preiskava na rentgenu mora biti strokovno opravljena. Zavedati sc moramo, da vsaka doza ionizirajočega sevanja, ne glede na energijo in čas, lahko povzroči okvaro. Nemški zdravniki predlagajo, naj bi bile v zdravstveni knjižici, poleg podatkov o cepljenju, krvni skupini itd., zapisane tudi doze ionizirajočih sevanj. Preudarni bolniki naj bi si kar sami zapisali, kdaj so bili rentgensko slikani in zaradi česa. Verjetno bi si marsikdaj prihranili ponovno slikanje, če bi zdravniku postregli s podatki iz svojih zapiskov. Brez rentgenologije si danes ne moremo predstavljati moderne medicine. Ker pa za enkrat nihče ne ve, kje je absolutna meja škodljivosti ionizirajočega sevanja, se moramo zavedati: na rentgen samo takrat, kadar je zares potrebno! J. O. Referat za zdr. vzgojo CIRIL TURIČNIK Sredi največje zagnanosti in življenjskega poleta nas je še mlad, poln lepih načrtov, zapustil Ciril Turič-nik, ki je bil med prvimi, ki so pričeli orati ledino ob izgradnji tovarne ivernih plošč. Ciril Turičnik je bil rojen 30. junija 1934 v Golavabu-ki 6 kot drugi otrok očeta Simona Turičnika, kmetovalca na majhnem posestvu in matere Antonije Turičnik, roj. Trobej, gospodinje. V osnovno šolo je hodil v Šmartno, zatem pa se je šel učit mizarskega poklica k mizarju Avgustu Lavretu v Turiško vas, hkrati pa je obiskoval obrtno šolo v Slovenj Gradcu. Ko se je izučil in odslužil vojaški rok, je najprej delal kot pomočnik pri mizarskem mojstru A. Lavretu v Turiški vasi, kmalu pa se je zaposlil pri takratnem splošnem mizarstvu v Slovenj Gradcu. To podjetje se je združilo z Novo ooremo in nekaj let je delal v mizarski delavnici te tovarne, opravil delovodsko šolo in mojstrski izpit, si uredil delavnico v Tomaški vasi in vzel samostojno obrt. Leta 1962 se je poročil in si v Tomaški vasi uredil lep in prijeten dom. Rodila sta se mu dva otroka — hčerka Andreja in sin Borut in nanju je bil silno navezan. Leta 1971 je opustil samostojno obrt, se za kratek čas zaposlil v Gorenju v Velenju, zatem pa je bil že od vsega začetka član delovnega kolektiva tovarne ivernih plošč v Otiškem vrhu. Še ko je bila tovarna v gradnji, je s skupino sodelavcev šel na strokovno izpopolnjevanje v Nemčijo, zatem pa v Nazarje in ko je stekla proizvodnja v Otiškem vrhu, je živel in delal za rast tega mladega in prizadevnega kolektiva. Nazadnje je opravljal dolžnost izmenovodje. Poleg rednih delovnih dolžnosti, ki jih je opravljal, je bil tudi družbenopolitično aktiven delavec. Razen poklicnega dela, vsestranske pripravljenosti pomagati sosedom in vaščanom ter prijateljem, je v mladih letih veliko sodeloval in nastopal z igralsko skupino gasilskega društva Golavabuka in predvsem uspešno oblikoval najrazličnejše kmečke like. Po odslu-ženju vojaškega roka je tudi redno deloval kot gasilec; najprej v domačem društvu, nazadnje pa v tovarniškem kot podpredsednik. Ciril Turičnik je bil širokega delovnega obzorja, zagnan, cenil je delo in uspehe le-tega in ob vsakem času je bil pripravljen sočloveku, ki je bil v stiski, nesebično pomagati. Zato je njegova tragična smrt nenadomestljiva izguba za vse nas, ki smo ga poznali, z njim sodelovali in ga imeli radi! Ohranili ga bomo v spominu kot dobrega tovariša in sodelavca. Delavci tovarne ivernih plošč Otiški vrh Dravograd Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautberger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik, Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. Glavni urednik: Andrej Sertel — Odgovorna urednica: Ida Robnik — Lektorica: Majda Klemenšek — Tehnični urednik: Bruno Žnideršič — Naklada: 5000 izvodov. prihajati če niso ŠPORT IN REKREACIJA Steklina je tu V času prvomajskih praznikov je veterinarska inšpekcija ugotovila prvi primer stekline v občini Ravne na Koroškem. Lisica je ogrizla dva psa na samem pragu hiš. Po zakonskih določilih je območje občine Slovenj Gradec neposredno ogroženo s steklino, ker sc smatra, da se bolezen pri divjih živalih širi hitreje od ugotovljenih primerov bolezni. Zato je Medobčinska veterinarska inšpekcija predpisala naslednje preventivne ukrepe: 1. Takoj je treba privezati ali zapreti vse pse in mačke. Izven bivališča so lahko psi le na vrvici in z nagobčnikom. 2. Na veterinarsko postajo ali veterinarski inšpekciji je potrebno prijaviti vsak sum o steklini pri domačih ali divjih živalih. i 3. Domače živali, za katere sumimo, da so zbolele za steklino in so napadalne in nevarne ter zveri, ki pridejo v bližino naselja in se nenaravno vedejo, je treba takoj ubiti. Truplo ubite živali je potrebno zavarovati in o tem takoj obvestiti vetirinarsko inšpekcijo. 4. Vsi psi in mačke, katerih lastniki se ne drže podpisanega kontumaca, bodo pokončani. Izvršni svet SO Slovenj Gradec je izdal dne 14. 5. 1979 odredbo o ukrepih za preprečevanje, zatiranje in izkoreninjenje stekline. Po določilih odredbe se odreja kontumac psov in mačk ter prepove lov s psi. V času kontumaca morajo biti vsi psi privezani ali zaprti, kadar pa so zunaj bivališča, morajo biti na vrvici in z nagobčnikom. V času kontumaca moraja biti tudi mačke zaprte. Odredba dalje nalaga Veterinarski postaji Slovenj Gradec in vsem članom lovskih družin, da pokončajo vse pse in mačke, katerih lastniki se ne drže določil te odredbe. Stroške nosijo lastniki živali. Na koncu prinaša odredba tudi kazenske sankcije za lastnike živali, ki se ne pridržujejo zakonskih določil. Odredba stopi v veljavo takoj in velja do preklica. Predsednik komisije za lovstvo SO Slovenj Gradec Tone LEVC, dipl. inž. gozd. lisica pižmovka ali druga gozdna žival človek Prenos stekline s človeka na človeka ni znan mačka ali druge domače živali KEGLJANJE Dne 21. 4. 1979 je TOZD Transport in servisi organiziral tekmovanje v kegljanju na kegljišču NAMA v Slovenj Gradcu. Tekmovanja se je udeležilo 45 tekmovalcev, ki so sestavljali devet moških in dve ženski ekipi. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: I. Ekipno — moški: TOZD Štev. podrtih kegljev Mesto Transport in servisi Pameče 793 1 TOK Ravne 791 2 Nova oprema 783 3 TIP Otiški vrh (I) 756 4 Blagovni promet 732 5 TIP Otiški vrh (II) 715 6 Skupne službe 682 7 TOK Slovenj Gradec 659 8 Žaga Mislinja 652 9 II. Ekipno — ženske: Blagovni promet 566 1 Skupne službe 517 2 Pri tekmovanju posameznikov so bili doseženi naslednji rezultati I. moški Kopmajer Edi, OK Ravne 247 1 Kranjc Marjan, Nova oprema 215 2 Velel Stanko, Transport in servisi 213 3 Klemenc Brane, Transport in servisi 209 4 Piki Boris, Blagovni promet 208 5 Penšek Marjan, Nova oprema 199 6 Ledinek Ivan, Nova oprema 198 7 Lenart Jože, Skupne službe 195 8 Pšeničnik Vinko, TIP Otiški vrh 195 9 Šmon Tone, TIP Otiški vrh 194 10 Planšek Mirko, TOK Ravne 194 11 II. ženske Kuhelnik Betka, Blagovni promet 195 1 Černič Nada, Blagovni promet 175 2 Pavlič Vesna, Nova oprema 166 3 Pečnik Marjana, Skupne službe 146 4 Koprivnik Cvetka, Skupne službe 143 5 Leve Marija, Skupne službe 114 6-7 Čeh Ljuba, Skupne službe 114 6-7 Hictaler Marija, Blagovni promet 105 8 Gašpar Sonja, Blagovni promet 98 9 Steklina je nalezljiva živalska bolezen, ki jo povzroča virus stekline in se prenaša na človeka z ugrizom ali oslinjenjem bolne živali skozi neopazno poškodovano kožo. Ne zboli vsak, tudi če ga ugrizne stekla žival, ni pa nobenega znamenja, ki bi kazalo, da prizadeti ne bo zbolel. Na ugrizni rani se okužba ne pozna. Rana se lepo zaceli! Kdorkoli oboli, zanesljivo umre. Bolezen traja le nekaj dni. Od vdora povzročitelja v telo do prvih znamenj bolezni preide lahko nekaj tednov, mesecev ali tudi let! Značilna znamenja bolezni pri človeku so: — strah pred vodo, — obilno slinjenje, — vznemirjenost. Pot širjenja stekline je dvojna: Gozdna steklina Širijo jo predvsem lisice, pa tudi druge gozdne živali. Vsako leto se steklina širi dalje za približno 40 km. Mestna steklina Raznašajo jo predvsem psi pa tudi mačke in vse druge domače živali. Znamenja stekline pri psu so: Zmedeno vedenje, uživanje neprebavljivih predmetov, hripavo lajanje, naježena koža, pobešen jezik, močno slinjenje, podvit rep, divji pogled. Ukrepi proti širjenju bolezni med živalmi, če se je steklina na področju že pojavila: — cepljenje psov, — karantena sumljivih in kupljenih domačih živali, predvsem psov (dolgost karantene odredi živinozdravnik). Prepoved lova s psi. Prepovedano odirati kožo in shranjevati trofeje. Prva pomoč! 1. po ugrizu ali oslinjenju neznane živali prizadeto mesto dobro umiti z milom. 2. nato nemudoma k zdravniku. 3. o potrebi cepljenja proti steklini odloča strokovnjak v antirabični ambulanti.