Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Štev. 1 — Leto I. Murska Sobota, 18. februarja 1949 Cena 2 din Uvodna beseda »Ljudski glas« je končno vendar le izšel. Tako bo dejal marsikdo, ko dobi v roke to prvo številko našega lokalnega časopisa. Končno zato, ker se je že precej časa govorilo o lokalnem časopisu, bilo ga pa ni od nikoder. Prav zato pa smatra uredništvo lista za potrebno, ozreti se malo nazaj, na okolnosti, v katerih je prišla na dan prva številka »Ljudskega glasu*. Proti koncu preteklega leta že je bil sprejet sklep, da se bo tiskal naš tednik, kot glasilo Osvobodilne Fron-te Štirih obmurskih okrajev, t. j. Lendave, Ljutomera, Radgone in Murske Sobote. Toda — kot že preje omenjeno — časopisa ni bilo. Ostalo je le pri sklepih. Vzrokov za to iskati na tem mestu ne bi bilo umestno, bile so objektivne težave in zapreke, ki smo jih pa končno le uspešno premostili in prišli z našim tednikom na površje. Vendar tudi tokrat ne brez težav. Res, skromna je sicer naša prva številka, skromna po vsebini in obliki. Vendar pri tem ne sme ostati in ne bo ostalo. V oči bo padlo najprej vsakomur dejstvo, da najdemo v prvi številki »Ljudskega glasu« pretežno vesti in dopise iz murskosoboškega okraja in nekaj iz Dolnje Lendave. Tudi to ugotovitev bi lahko prišteli med vzroke, ki so tako dolgo ovirali izid časopisa. Kljub temu, da smo ponovno že pred štirimi tedni pozvali k dopisovanju vse okraje, je uredništvo prejelo nekaj dopisov samo iz Dolnje Lendave. Okraja Ljutomer in Radgona pa se pozivu sploh nista odzvala. Zato smo bili primorani za prvo številko zbrati večino gradiva iz soboškega okraja. »Ljudski glas* bo odslej izhajal redno kot tednik, vsak petek v Murski Soboti. S tem pa nikakor ni rečeno, da je to samo murskosoboški časopis! »Ljudski glas* mora služiti vsestranskemu gospodarskemu, političnemu in kulturnemu dvigu in še ožjemu zbližanju prebivalcev na obeh bregovih Mure, skratka: »Ljudski glas« ne sme biti časopis samo Prekmurcev ali samo Štajercev ob severni meji, »Ljudski glas« mora biti resnično, ljudsko glasilo slovenskega življa ob Muri. S to željo in edino s tem namenom poziva uredništvo lista k sodelovanju in dopisovanju vse najširše delovne množice naših obmurskih predelov. UREDNIŠTVO Pojačati bo treba delo naših frontnih organizacij Kritična analiza dela naših frontnih organizacij — osnovnih na vasi, mestnih m okrajnih — nas privede do zaključka, da organizacija Osvobodilne Fronte pri nas še vedno m taka, kot bi sicer morala biti. Če primerjamo naloge Ljudske Fronte, ki jih nakazuje v svojem referatu na V. kongresu KP Jugoslavije tov. Kardelj, z našim delom, storjenim delom in doseženimi uspehi na eni — napakami in pomanjkljivostmi na drugi strani; nikakor ne more biti izgovor morebitna trditev, da so pač okolnosti take. da se ne da drugače delati v njih. Da je OF v naših krajih najslabša v vsej Sloveniji, da še vedno ne igra v naših vaseh tiste vloge, kot bi jo sicer morala, to nikakor ne more biti slučajnost, ampak bo to kvečjemu rezultat preslabega aktivističnega dela po naših osnovnih frontnih organizacijah. Vprašati se je treba, v koliko so naša osnovna frontna vodstva dovolj poučena in razgledana o nalogah organizacije, o svojem delu med množicami, o vlogi Fronte na poti naše socialistične graditve, pa si bomo na jasnem v marsičem. Prvo, kar je predvsem poglavitno pri nas, je že to, da je organizacija OF pri nas razmeroma zelo šibka, ni dovolj masovna. Drugo, kar pride do izraza predvsem na vasi, pa tudi v mestu, ima Fronta vse premajhno sliko enotne obče ljudske politične organizacije z vodilno vlogo KPJ. OF v naših krajih še vedno ni politična organizacija, ki bi zbrala v svojem okrilju vse delovne ljudi, jih združevala v zavestni borbi za socialistično izgradnjo domovine in postala kot taka najmočnejši činitelj za socialistično preobrazbo naših krajev. Vzrokov za to bo tu še več, poleg že zgoraj navedenih. Vse premalo smo polagali pažnjo na sama vodstva, izbiri vodstev naših osnovnih frontnih organizacij. Zgovoren dokaz za to nam dajejo primeri posameznih vasi. Kjer so v vaških odborih OF mali delovni ljudi, iz vrst kmečkih množic, tam se razvija v vasi napredno življenje, vas se dviga gospodarsko, politično in kulturno. A drugod, kjer imamo v vaških odborih vrinjence, špekulantske razdirače, vaške veljake in premožnike, tam delo nikakor ne more steči po pravem tiru. To napako bo treba v bodoče popraviti. Stojimo no pred volitvami v odbore osnovnih frontnih organizacij. Pažnja vseh frontovcev pri tem mora biti v tem, da se stari razgrajači ne bodo ponovno vrinili v vaške odbore — za kar imajo razumljivo še v naprej interese, da bi tako lahko nadaljevali s svojim škodljivim delovanjem interesom skupnosti. V nove odbore OF moramo izbrati najboljše ljudi iz vrst delovnih manjših kmetov, ki so voljni delati in ustvarjati. To ne bo težko. Kajti takih ljudi malih in delavnih, je pri nas veliko ogromno več, kot pa lahko predstavi svojo moč vrsta starih nergačev, ljudi nazadnjaškega značaja in polnih sovražnih stremljenj delu skupnosti. Ko ne bo v vrstah naših frontnih organizacij, a še posebej v vodstvih, ljudi takega kova, bomo brez dvoma lahko dvignili tudi število njenih članov in vse delo organizacije poglobili in razširili. Le če bo fronta v naših vaseh masovna, če bo prebivalstvo vasi in mesta v svojem delu skupno, enotno. le tedaj bo to delo lahko rodilo uspehe. Nenehno bo treba v bodoče dvigati politično delo med množicami, v okviru Fronte uvajati ljudi k študiju. pojasnjevanju raznih ukrepov ljudske oblasti pri naši socialistični graditvi. Fronta — kot masa množice — mora biti vidna v vaških množičnih delovnih akcijah, v sodelovanju z ljudskimi odbori, mobilizaciji delovne sile za našo socialistično industrijo; v konkretnem primeru danes pri ustanavljanju prostovoljnih frontnih delovnih brigad pomoč zadružništvu, kmečkim in obdelovalnim zadrugam, ekonomijam, v krajevnih frontnih delih, planih; vse to mora biti aktivizacija naših množic za socialistično graditev preko OF in pri tem razvijanje široke množične iniciative. Predvolivni sestanki frontovcev morajo razpravljati o vseh problemih, na njih naj bo zdrava kritika vsega dela in v obliki delovnih frontnih planov morajo biti sprejeta napotila za nadaljnje delo, ki mora roditi boljše uspehe. Osvobodilna Fronta pod vodstvom KP mora in bo na podlagi bolj sistematičnega, poglobljenega dela postala tudi v naših vaseh mobilizator množic za nove delovne zmage, postala bo resnična šola širokih ljudskih množic za socialistično graditev. Mladina murskosoboškega okraja s tekmovanjem pričakuje IV. kongres L M S. 6. aprila 1949 bo v Ljubljani IV. kongres Ljudske mladine Slovenije. Mladina murskosoboškega okraja se že sedaj pripravlja za kongres s tekmovanjem, ki dobiva vse večji in širši razmah. Okrajni komite LMS poziva vse mladinske aktive k tekmovanju, po točkah tekmovanja, ki jih napoveduje mladina aktiva Polana in obenem razpisuje številne nagrade najboljšim aktivom, pionirskim odredom in posameznikom. Mladinci, Mladinke! Tekmujte v čast IV. kongresu LMS! Predkongresno tekmovanje naj bo novi, veliki delovni polet slehernega mladinca in mladinke. Predkongresno tekmovanje naj bo izraženo v novih aktivih, novih članih, novih delovnih zmagah v tovarnah, šolah, podjetjih in ustanovah. Mladina tovarn, podjetij, ustanov! Tvoja naloga je velika in odgovorna! Ostani še vnaprej najvidnejši tvorec velikih del naše petletke, prvoborec v izgradnji naše socialistične domovine. Proizvodne brigade, dvig kvalitete dela, čim več udarnikov in racionalizatorjev, nenehna borba za dnevno preseganje plana — to naj bo tvoja borba v predkongresnem tekmovanju. Nenehni dvig produkcije, politična in strokovna izobrazba, obvladanje strojev, procesa produkcije; to naj bo tvoja predpriprava za IV. kongres LMS. Mladina vasi! Ljudsko zadružništvo je temelj socialistične preobrazbe naše vasi. Zato je tvoja dolžnost, da si stalno v vrstah prvoboriteljev za razvoj našega kmetijskega zadružništva. Aktivno se vključuj v kmetijske zadruge, bodi prva v izvrševanju zadružnih nalog! Tvoje jedro je zdravo in trdno, zato ne dopuščaj nobenih možnosti razdiralnega dela nazadnjaškim, napredku sovražnim elementom, ki se ponajveč skrivajo v osebah vaških mogotcev, veljakov, protiljudskih duhovnikov itd., in poizkušajo z vsemi močmi in na vse mogoče načine ovirati razvoj srečnejšega in kulturnejšega življenja naše vasi. Tvoja naloga je: vztrajno se boriti proti takšnim elementom, jih razkrinkovati vsak dan, vsako uro in biti pri tem odločen in nepopustljiv! Vključuj se tudi v našo novo, socialistično industrijo, že sedaj se pripravljaj za letošnje velike delovne akcije — za gradnjo Avto-strade in Novega Beograda, da bodo tako vse planske naloge tretjega leta naše petletke s tvojo pomočjo častno, zavestno in dosledno izpolnjene. Vključuj se v izobraževalne krožke in tečaje, stalno dvigaj svoje kulturno, politično in strokovno znanje, kajti tedaj boš kos vsem velikim nalogam, ki stoje pred teboj! Mladina šol! Učenje in pri tem dosega čim boljših učnih uspehov — to je tvoja največja dolžnost! To zahtevata od tebe ljudstvo in domovina. Zavedaj se, da gleda v tebi Partija resničen, neizčrpen vir socialistične inteligence! Zavedaj se tega in oddolži se za to zaupanje Partiji! Tvoje najvišje in nenehno stremljenje naj bo: učenje, sistematično učenje, ki ti bo zagotovilo kvalitetno znanje! Pri tem naj te krepi in podžiga zavest, da se ne učiš le zase, temveč za dobrobit vsega delovnega ljudstva! Pionirji! Tudi vi imate svoje naloge v borbi za plan! Kot so vztrajni vaši starejši tovariši, starši, bratje in sestre pri svojem delu v tovarnah, podjetjih in ustanovah, tako bodite vztrajni in požrtvovalni tudi vi pri učenju, pri nabiranju koristnih naukov za poznejše življenje! Zavedajte se, da vaši starejši tovariši delajo tudi za vas in to predvsem za vas, kajti njih mladost ni bila taka, kot je vaša, ni bila srečna in svetla, dokažite svojo ljubezen do naših herojev dela. Vaše marljivo učenje bo najlepši dokaz vsemu svetu, kako zelo ljubite svojo socialistično domovino in vašega dragega Maršala! Pionirji! Dokažite, da ste res pravi, svobodni, Titovi pionirji! Mladina murskosoboškega okraja! Bodi prva povsod! Tvoja vsestransko pojačana delavnost nenehna skrb za kulturni in politični dvig, sistematično učenje, delo. študij, razvijanje vseh tvojih zmožnosti v tekmovanju za IV. kongres LMS, to bo najlepši dokaz tvoje ljubezni do socialistične domovine in pripravljenosti za izvršenje vseh velikih nalog naše petletke! Mladinci, mladinke! Po zgledu članov Partije bodite vedno v prvih vrstah tam, kjer je najbolj treba in kjer je najtežje! To bo najlepši dokaz, da zaupate Partiji in da ni sile, ki bi vas mogla odtrgati, oddvojiti od tako jeklene Komunistične partije, kot je naša in katero vodi tako izkušen voditelj, kot je naš dragi maršal Tito! Okrajni komite LMS Murska Sobota V Odrancih se vzgaja strokovni kader za gradbena dela Za vsa obsežna gradbena dela, ki se predvidevajo v Prekmurju v letošnjem, tretjem letu petletke, so vsekakor potrebni tudi dobri, strokovni kadri, gradbeni delavci in zidarji. Raznovrstni tečaji se vrše v zimski dobi, med drugimi pa tudi zidarski tečaj v Odrancih. Okrajni ljudski odbor v Dolnji Lendavi je dal pobudo za ta tečaj Okrajnemu gradbenemu podjetju. Podjetje je takoj pristopilo k organizaciji tečaja. Že v par dnevih se je na tečaj prijavilo 54 tečajnikov. Vodstvo tečaja je prevzel tov. Jože Jerebic, zidar-udarnik. Ob samem pričetku tečaja so se pojavile razne težave, tako ni bilo na razpolago pripravnih prostorov. Tečajniki so sami naredili klopi in mize in jih razmestili v stari šoli, prav tako tudi postelje in si s tem uredili stanovanje v bivših gostilniških prostorih. V začetku so bile pomanjkljivosti tudi vsled neredne preskrbe, vendar pa se je vse z marljivim delom tov. Jerebica izboljšalo. Učni načrt je zelo dobro sestavljen. Slovenščino, računstvo, geometrijo, zgodovino predavajo domači učitelji, ostale strokovne predmete pa predavajo gradbeni strokovnjaki iz Lendave. Tudi praktično delo se vrši izmenoma vsak dan na zadružnem domu in zgradbi Krajevnega ljudskega odbora, ki se zida v bližini. Tečaj bo trajal tri mesece. Ob zaključku bodo izpiti, ki bodo dali večje število kvalificiranih zidarjev polkvalificiranih gradbenih delavcev. Zaželjeno pa je — in to predvsem s strani strokovnih predavateljev — vložiti v tečaj še več pažnje m truda, da se bo tečaj res uspešno končal. Prav tako bi bilo treba posvetiti še več pažnje sami notranji organizaciji tečaja. Pohvalo za agilno delo pri organizaciji in tudi samem poteku tečaja pa si zaslužijo tovariši: Jerebic Jože, Kranjc Vanek, Donko Ivan in Dvoršak Jože Letošnji mednarodni praznik žena 8. marec pričakujejo vse žene v domovini z borbo za zgraditev socializma in s povečanim delom za izpolnitev nalog, ki jih je postavil V. kongres KPJ. V lendavskem okraju deluje osem izobraževalnih tečajev Iz Lendave poročajo: Po začetnih težavah, ki smo jih imeli z organizacijo izobraževalnih tečajev v naših vaseh, smo vendarle dosegli že tudi nekaj uspehov Dosedaj deluje v dolnjelendavskem okraju vsega osem izobraževalnih tečajev, in sicer v naslednjih vaseh, v Črensovcih, Hotizi, Odrancih, Veliki Polani, Srednji Bistrici, Radmožancih, Gomilici in v Motvarjevcih Tečaji se vrše trikrat tedensko. Obiskuje jih pa 221 udeležencev. Posebno zanimanje kaže za tečaje mladina. Od skupnega števila obiskovalcev tečajev je 205 mladincev in mladink. Za vse pa je najzanimivejša snov predavanje o zadružništvu in kmetijstvu. Pri organizaciji tečajev so povzročali precejšnje težave nekateri učitelji, ki nikakor niso hoteli razumeti potrebe in težnje ljudstva po teh tečajih. Tak primer dajejo učiteljice v Mostju, ki so vneto obljubile, da bodo na tečaju predavale, ko pa se je zbralo prvi večer tečaja 25 mladincev pa sploh nobene niti blizu ni bilo. Primer vsestranske pomoči s strani učiteljev pa imamo v vasi Odranci. Tu so se učitelji sami z veseljem ponudili za predavatelje na izobraževalnem tečaju V Odrancih poseča tečaj 53 obiskovalcev. Predavanja se vrše zelo redno in so nadvse zanimiva Pohvala za to gre predvsem vaškim prosvetnim delavcem — učiteljem, ki so uvideli, kako važen, vzgojni pomen imajo ti krožki med našim vaškim prebivalstvom. Lep primer požrtvovalnosti in uspeha daje tudi vas Motvarjevci. V tej vasi ni bil predviden tečaj, vendar ga pa danes obiskuje 15 vaščanov. Učitelj v Motvarjevcih, ki je sam na šoli, je na lastno pobudo organiziral tečaj, zavedajoč se, da s tem koristi prebivalstvu vasi. V tečaje se iz dneva v dan prijavljajo novi obiskovalci, mladinci, frontovci in zadružniki. Načrtno delo zagotavlja uspeh Frontne organizacije po vsej državi sestavljajo plane dela za letošnje leto. Vzorni plan so sestavili frontovci vasi Klenj v Srbiji. V letošnjem letu bodo dogradili zadružni dom in novo fizkulturno igrišče. Zgradili bodo ozkotirno železnico Zminjak—Mitrovica, na kateri bo 600 frontovcev delalo po deset dni. Na zgradbah v vasi bodo člani OF delali 82.000 ur. Zbirali bodo gozdno seme in zdravilne rastline Vrednost njihovega dela v letošnjem letu oo znašala dva in pol milijona dinarjev. Člani OF v okraju Cetinje bodo prispevali pri lokalnih delih 282.000 delovnih ur. V okraju Loznica bodo frontovci formirali 10 frontnih brigad, ki bodo delale po mesec in pol na raznih gradiliščih Člani OF Gostivara ,bodo letos zgradili progo Skoplje-Gostivar, za katero bodo prispevali 207.000 delovnih ur. Dovršili bodo 12 zadružnih domov — šest od teh že do 1. maja Uredili bodo šest parkov, zgradili nove :n popravili stare ceste. Posebna frontna brigada bo delala na hidrocen-trali Mavrovo. Stran 2 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 18. februarja 1949 Ob stoletnici Prešernove smrti »Osmi februar, dan smrti dr. Franceta Prešerna, slovenskega knjižnega genija, se proglaša za kulturni praznik slovenskega naroda. Ta dan naj se v bodoče praznuje s proslavami in svečanostmi po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah in zavodih. Ves slovenski narod naj se proslav svojih kulturnih in prosvetnih ustanov udeleži in pri njih sodeluje ...« Tako se je glasil odlok, ki ga je izdalo predsedstvo Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta 1. februarja 1945, ko so po vseh naših krajih pokale še partizanske puške, ko se je vse naše ljudstvo že četrto leto borilo proti fašističnemu tiranu, ko se je slovensko ljudstvo borilo za politično, gospodarsko in kulturno svobodo. Ta borba pa ni bila slučajna, ampak vsa leta naših največjih žrtev in naporov so bila posledica tiste zakonitosti razvoja, ki ji je podvržena sleherna stvar na svetu. Ta borba je rezultat neutrudnega dela naših največjih duhov — med njimi tudi naših kulturnih delavcev — ki so bili tesno povezani z ljudstvom, ki se mu niso nikoli odtujili ali ga zapustili, ki so ga vedno bodrili, mu vlivali upanje, vzbujali v njem čast in samozavest ter mu kazali pravo pot — revolucionarno, borbeno pot, po kateri bo doseglo srečno in človeka vredno življenje. Eden takih duhovnih velikanov, ki je s svojo lepo, plemenito, a domačo, ljudstvu razumljivo besedo vodil slovensko ljudstvo vse zadnje stoletje, je France Prešeren. Kot sin kmečkih staršev (rodil se je 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem) je odšel od doma študirat Še kot otrok ter se napotil v svet poln najlepših upov in ves brezskrben. Študiral je z lahkoto, a že kot vi-sokošolec na Dunaju je bil razočaran nad tedanjo družbo, nad njeno pokvarjenostjo in podlostjo, občutil je že tedaj krivico, ki mu jo je prizadejala prav tedanja nazadnjaška miselnost. Še močneje je občutil nazadnjaški, reakcionarni sistem stare Avstrije, kamor smo pripadali tudi mi Slovenci, ko se je kot mlad doktor prava vrnil v Ljubljano. Sedaj se je začela borba s tujimi gospodarji, s tedanjo reakcionarno, podrepniško slovensko inteligenco, z ozkosrčno duhovščino. Boril se je proti tem elementom kot pesnik zaničevanega slovenskega naroda, kot umetnik-svobodomislec, ki se ni mogel vklepati v meje ozkogrudnosti, boril se je kot človek. Odprl je svoje srce in ustvaril v svojih pesmih umetnine, po vsebini in obliki tako dovršene, kakršnih ni še nihče pred njim. Posegel je kot Slovenec in kot umetnik v našo preteklost, prav tja v začetke našega naroda, prodrl prav v globine, a tako enostavno, da ima njegova pesem prav vse značilnosti slovenskega naroda samega, vso žalostno resnico njegove zgodovine, vso bednost njegovega družbenega življenja, njegova pesem pa Vsebuje tudi pogled naprej — upanje, vzpodbudo in pot v rešitev. V Prešernovi dobi se Je začel majati stari fevdalni družabni red, demokratična gesla francoske revolucije so se širila po vsej Evropi Prežet z duhom demokratične revolucije in naprednimi idejami velikih sodobnikov drugih narodov je budil tudi v svojem ljudstvu čut za čast, ponos in samozavest. S takim pogledom na svet, s takim pojmovanjem svojega naroda, njegove preteklosti, s takim pogledom na krivično družbeno ureditev je pa ostal osamljen. Njegovi sodobniki ga niso hoteli, niti niso mogli razumeti Kakšen prepad je zijal med Prešernom in takratnim slovenskim vodstvom! Kakšna razlika je med Prešernovo nacionalno izpovedjo in zahtevami tedanje slovenske reakcije, ki se je izgubljala v drobtinčarstvu, v nepomembnih malenkostih, kar je postalo za dolgo dobo značilno za slovenski nacionalni razvoj. Kako naj bi razumeli Prešernovo demokratično in človečansko usmerjenost, ki je zahtevala narodu resnično svobodo in kolektivno narodno sodelovanje s svetovnimi naprednimi silami, kako bi naj to razumeli oni, ki so se otresali vsakih zunanjih vplivov, ki jim je bil ves svet le dunajski cesarski dvor in rimski Vatikan, ki so cepili Slovence na pokrajine in hujskali Štajerce proti Kranjcem. Kranjca proti Korošcem itd.? Ali so lahko razumeli Prešerna oni, ki so se navduševali in sanjarili o reakcionarni slovanski vzajemnosti, v kateri naj bi Slovenci kot narod sploh izginili? Ali so lahko ti ljudje razumeli Prešernovo slovansko čustvovanje, ki je bilo prepojeno z demokratično miselnostjo, da ima vsak narod pravico do kulture, torej tudi slovenski, čeprav je še tako majhen, a z željo, da bi živeli svobodni v bratstvu in miru — ne samo slovanski narodi, ampak vsi narodi, ki žele dočakati dan, ko bo pregnan s sveta prepir, ko bo med vsemi narodi zavladal mir. Kako globoke ideje, ki jih razumemo komaj danes, ko je pregraja med Prešernovimi umetninami in nami dokončno odstranjena. Razumljivo je, da veličine Prešernovega duha niso mogli razumeti njegovi sodobniki in da so pretekla desetletja, preden so ga razumeli in da je poteklo sto let, ko je odstranjeno protislovje med izpovedjo. Prešernove umetnosti in našo resničnostjo. Tako pa je ostal Prešeren osamljen sredi tedanje družbe, razočaran v življenju, razočaran tudi v ljubezni. Prešernu, ki je bil naprednih, demokratičnih in svobodomiselnih idej, niso dali službe, kot bi pripadala tako velikemu geniju, niso mu dali samostojnega odvetniškega mesta, zato se je štirinajst let boril kot odvetniški pripravnik za vsakdanji kruh. Strla ga je tudi globoka, a neuslišana ljubezen do Julije, bogatega meščanskega dekleta, ki je vzela rajši nemškega plemenitaša, ki mu je prizadela rano, za katero ni bilo zdravila. Potrla ga je smrt prijatelja Matije Čopa, ki ga je edini razumel, kasneje pa še smrt Andreja Smoleta, moža širokega demokratičnega duha. Ponižanje, razočaranje, neurejeno življenje je izpodkopavalo njegovo zdravje in ko je slednjič dobil samostojno advokatsko pisarno, je bilo že prepozno. Novo mesto v Kranju je nastopil ves bolehen, izčrpan duševno in telesno, utrujen, ves slab. V Kranj je Šel umirat. Vse trpljenje, žalost, razočaranje je rodilo njegove Poezije, toda prav njegov pesniški poklic, njegovo pesniško poslanstvo ga je vzpodbujalo, da je kljuboval vsem težavam. Iz njegovih nesmrtnih umetnin vidimo, kako tesno je bil povezan z ljudstvom, v jeziku, ljudskem izrazu, podobi, v ljudski besedi sploh, v kateri je izražal tudi svoja najskriv-nejša čustva, vidimo pa tudi, kako je bil Prešeren povezan z usodo svojega naroda, kako je znal izpovedovati svoje težnje, vsa hrepenenja našega ljudstva, ki se je skrivalo v njem dolga stoletja in ki jih je vlagalo v svoje ljudske pesmi, želje, ki so postajale vedno bolj vroče, ki so rodile vedno drznejše misli, dokler ni ljudstvo pograbilo za orožje ter stopilo v borbo za svobodo, pravico, bratstvo in enakopravnost. Prešeren je bil znanilec in prerok tega, kar so naše množice v osvobodilni borbi spremenile v narodno resničnost. Prešeren je bil umetnik, tvorec te borbe. Iz njegovih pesmi odseva tisočletna želja po svobodi, opominja in terja pa tudi od slovenskega naroda zadoščenja. Prešeren je načel vprašanja naše bodočnosti, pokazal nam je pot, v tem je predhodnik političnega gibanja slovenskega naroda. Svoje misli je gradil iz celotne evropske stvarnosti in problematike, zato je tudi lahko videl našo rešitev, zato je trdno verjel v našo osvoboditev. Prešernove pesmi vodijo človeštvo k lepši bodočnosti ter posredujejo našemu ljudstvu spoznanje, da jo bo doseglo le, če stopi na stran napredka. Prav zaradi tega je prodrla Prešernova pesem v narodno-osvobodil-ni borbi do slehernega slovenskega človeka, zato je sprejel osvobodilni boj Prešernov program, zato je živel med našimi borci veliki Prešernov duh. Prešernove besede so spremljale vsa leta borbe naše ljudstvo, ga podžigale k junaštvu, klicale k uporu. Dvignilo se je naše zasužnjeno ljudstvo in zmagalo. S ponosom se lahko imenujemo Prešernov rod, saj smo izpolnili njegovo oporoko. Danes pit naj nas podžigajo Prešernovi Verzi pri nadaljnjem delu, pri dograditvi njegove oporoke: pri ustvarjanju socialistične domovine. Tudi prekmurske žene se vključujejo v novo življenje Žene iz Prosenjakovcev nam pišejo . . . Uvidele smo, da le načrtno delo rodi uspehe. Zato smo na našem zadnjem sestanku tudi me, žene Prosenjakovec, povezane v krajevnem odboru AFŽ Prosenjakovci, sklenile, da bomo sestavile letni plan dela — tako nam poročajo žene iz Prosen-akovec. Krajevni odbor AFŽ v Prosenjakovcih je bil med prvimi, ki je izdelal svoj letni plan dela in ga že tudi postopoma izvaja. Na zadnjem masovnem sestanku žena so sprejele naslednji, celoletni načrt dela za leto 1949: 1. Vse žene se bomo aktivno vključile v prostovoljno udarniško delo frontne organizacije naše vasi. V ta namen sprejemamo obvezo, da bomo do konca letošnjega leta storile pri gradnji zadružnega doma, zgradbe »Mlekoprometa« in pri popravilu krajevnih cest 940 prostovoljnih delovnih ur. 2. V letošnjem letu bomo imele 12 masovnih sestankov žena. Odbor organizacije AFŽ v naši vasi pa bo imel do konca leta 17 sestankov, na katerih bo razpravljal o vseh važnih vprašanjih sodelovanja in pomoči vaški frontni organizaciji in ostalim masovnim organizacijam. 3. Mesečnih sektorskih konferenc in sestankov (enodnevnih tečajev) se bo redno udeleževal celoten krajevni odbor AFŽ. K tem tečajem pa bomo pritegnili še 20 žena iz naše vasi. (V poročilu pripominjamo, da si žene žele na teh tečajih predavanj o vlogi žena v NOB). 4. Do konca letošnjega leta bomo izvedle 13 vzgojnih, zdravstvenih in raznih gospodarskih predavanj. 5. V izobraževalni tečaj bomo pritegnile še pet žena; na tridnevni tečaj, ki ga prireja Okrajni odbor AFŽ, pa bomo prav tako poslale eno tovarišico. 6. Naše žene izražajo željo, čimbolj izpopolniti svoje znanje. Zato bomo letos organizirale dva tečaja, in sicer kuharski in šivalni tečaj. K organizaciji teh tečajev pristopamo takoj. 7. Za 8. marec — mednarodni praznik žena, bomo priredile s sodelovanjem ostalih masovnih organizacij kulturno prireditev. 8. V letošnjem tednu »Mati in otrok« bomo imele poučno-vzgojna predavanja v šoli in izven šole. Za zaključek tedna pa bomo priredile akademijo. 9. V naši vasi obstoja frontni kotiček. Obvezujemo se, da bomo pritegnile k rednim predavanjem preko radia še 20 žena. 10. Žene naše vasi bodo aktivno sodelovale pri vseh proslavah državnih in narodnih praznikov. Prav tako se bomo najožje povezale z vodstvom šole in tako skrbele za naše pionirje. Redno se bomo udeleževale roditeljskih sestankov v Šoli. 11. Pridobile bomo 8 novih naročnic za »Našo ženo«. 12. Ob priliki žetve bomo organizirale v Prosenjakovcih žetveno slavje s tekmo žanjic. 13. Sestankov KLO se bosta v bodoče udeleževali predsednica ali sekretarka našega odbora, da bodo tako vsi važni gospodarski problemi prenešeni preko sestankov na žene. 14. V upravni odbor naše Kmetijske zadruge hočemo izvoliti tudi dve članici AFŽ odbora. Razvoju zadruž- nega življenja naše vasi hočemo nuditi vso pomoč, borile se bomo za višji hektarski pridelek naših njiv, 15. Letos bomo poslale v počitniško kolonijo pet pionirjev. 16. Nudile bomo vso pomoč posvetovalnicam in nosečim ženam. Izbrale si bomo obiskovalko otrok, ki se bo tudi redno udeleževala sestankov v Murski Soboti. O izpolnjevanju sprejetih obvez bomo redno poročale na Okrajni odbor AFŽ in stremele za tem, da naš delovni načrt ne le dosežemo, temveč ga tudi prekoračimo. Okrajni odbor AFŽ poziva žene vsega okraja, da slede zgledu žena iz Prosenjakovcev, medsebojno tekmovanja pa še bolj poživi delo. Plan dela, ki si ga je sestavila organizacija AFŽ v Prosenjakovcih, zgovorno dokazuje, da tudi prekmurske žene hočejo in imajo voljo slediti duhu novega časa in se vključujejo v gospodarsko, kulturno in politično življenje naših vasi. Odmevi po kulturnem tednu Za obletnico lOOletnice smrti našega velikega kulturnega borca, pesnika Prešerna, so bile tudi v našem okraju v okviru »Tedna kulture« izvedene številne kulturne prireditve, tako v Murski Soboti sami, kakor tudi v ostalih večjih centrih in vaseh. V Murski Soboti je bila ob začetku kulturnega tedna otvorjena razstava sindikalnih sten časov. Čeprav v malem obsegu, je bila razstava vendar le zelo pestra in zanimiva. Vsi razstavljeni stenčasi so prikazali velik vsebinski napredek, bistveno se razlikujejo od sten časov iz zadnje, slične razstave. Razstava je privabila veliko število obiskovalcev. Škoda je le, da niso poslali na razstavo svojih del vsi soboški sindikati. Literarno-glasbeni večer v priredbi SKUD »Stefan Kovač« je za Mursko Soboto nekaj novega. Prijetno je presenetil preprost, a prijeten in veder spored. Glasbeni del večera je obsegal številne pevske in muzikalne točke v izvedbi domačih starejših in mlajših glasbenikov in solo-pevcev. Na prireditvi je prvič nastopil tudi novi sindikalni moški kvartet. Nastop mladih soboških literatov nam pa odkriva dela naših ljudskih talentov, ki jih je pa brez dvoma še več, le poiskati jih bo treba in pritegniti k delu, študiju v literarne krožke in jim tako dati možnost, da razvijejo svoje moči. Presenetil je tudi nastop gornje- lendavske dramatske skupine Zadružniki iz Gornje Lendave so gostovali z vprizoritvijo Nušičeve komedije »Sumljiva oseba« Prireditev je uspela nad vse pričakovanje. Gor-njelendavska dramatska skupina je ena najboljših terenskih skupin te vrste in zasluži vse priznanje. Priporočljivo bi bilo v Gornji Lendavi, kjer so ugodne možnosti razvoja tudi drugih družin — ne le igralske in kjer imajo zadružniki na razpolago lepo urejeno dvorano novega zadružnega doma — čimprej ustanoviti vaško kulturno-umetniško društvo, ki bi se pod dobrim vodstvom brez dvoma lepo razvijalo in igralo v kulturnem življenju naše Goričke veliko in važno vlogo. Tudi Glasbena šola v Murski Soboti je dala v kulturnem tednu obračun svojega dela. Samostojen nastop gojencev Glasbene šole je privabil številne poslušalce, tako da je bila skromna dvorana Glasbene šole kar pretesna. Na prireditvi so nastopili gojenci vseh treh letnikov. Ta prireditev z uspehom nastopajočih pionirjev in mladincev, gojencev šole, daje ponoven dokaz, kako velika pridobitev je za Prekmurje soboška Glasbena šola, ki vzgaja v svojem delokrogu vrsto talentiranih mladih godbenikov, ki bi v časih stare družbe prav gotovo ostali neodkriti, brez vsake možnosti do strokovne glasbene izobrazbe. Najbolj pa je uspela zaključna akademija. Velika, prostorna kinodvorana je bila napolnjena do zadnjega prostora. Po slavnostnem govoru je sledil nastop orkestra, solistov in recitatorjev ter pevskega zbora SKUD »Štefan Kovač« iz Murske Sobote. Lep napredek kaže sindikalni orkester, ki je tokrat nastopil z dvema uverturama, in sicer z uverturo k operi Marta in Fra Diavolo. Pevski zbor je zapel ob zaključku štiri pesmi. Na akademiji je pevski zbor prejel tudi diplomo od okrajnega odbora OF za številne kulturne nastope po gradiliščih zadružnih domov v preteklem letu. Pohvale vredna je tudi akcija nekaterih sindikatov, ki so v kulturnem tednu zbrali lepe denarne zneske za nakup revij, knjig in časopisov za ljudsko čitalnico. Ob zaključku tedna je bogato obdaril centralno knjižnico tudi Okrajni sindikalni svet. Knjižnica je prejela 719 knjig v vrednosti 50.000 din. Mestni odbor AFŽ je prav tako obdaril knjižnico soboške bolnice s knjigami v vrednosti 2000 din. Letošnji kulturni teden je poživel ne le Mursko Soboto, temveč ves okraj. Številne in povsod obilno obiskane prireditve in proslave jasno pričajo, kako zelo si želi naše ljudstvo kulturnih prireditev in stremi za čim večjo kulturno izobrazbo. Mladinska konferenca v Dolnji Lendavi Preteklo nedeljo se je vršila v Dolnji Lendavi konferenca sekretarjev mladinskih aktivov dolnje-lendavskega okraja. V svojem referatu je sekretar Okrajnega komiteja LMS, tov. Bobovec, v kratkem orisal delo skupnega kongresa LMJ in SKOJ-a in v zvezi s tem tudi nakazal naloge in smernice za bodoče delo. Konferenca je obravnavala tudi o dosedanjem delu in doseženih uspehih, kakor tudi o raznih pomanjkljivostih, ki so se pojavljale med delom. V živahni diskusiji po referatu so mladinci obravnavali in skupno reševali svoje probleme. V Pince-koloniji se lepo razvija zadružništvo. Pri tem je zelo agilna tamošnja mladina. V tej vasi je bila na pobudo vaške mladine ustanovljena Kmetijska obdelovalna zadruga. Mladinski aktiv je štel do nedavnega 30 članov, a skoraj polovico mladincev je pred kratkim odšlo na razne tečaje. Največ jih je odšlo na knjigovodski in traktorski tečaj. Mladina je vključena tudi v politično delo svoje vasi, kar najbolj dokazuje to, da ima mladinski aktiv Pince-kolonije svoje zastopnike v vseh vaških odborih. V »Izvorih nafte« je v mladinsko organizacijo vključena vsa mladina. Vsi mladinci imajo naročeno »Mladino« in »Ljudsko pravico«. Napaka je pa še vedno v tem, da so nekateri mladinci iz delavnice »Nafte« vključeni v vaške aktive, kar pa bodo v bodoče popravili. V mladinski aktiv mesta Lendave je vključenih 40 odst. mladincev madžarske narodnosti. Nedavno tega je priredil aktiv kulturno prireditev. Mladina mestnega aktiva je pri gradnji zadružnega doma v Dolnji Lendavi storila 300 delovnih ur. Z veliko zavestjo je izpolnjevala vse naloge mladina iz goric. To se je izkazalo predvsem pri lanskoletni mobilizaciji mladine za delovne akcije. Od 40 mladincev, kolikor jih šteje aktiv, se Je udeležilo delovnih akcij 19 mladincev in mladink, od katerih se je vrnilo 6 udarnikov in 5 pohvaljenih. Ob zaključku diskusije je sekretar. Okrajnega komiteja, tov. Nastran, pozval mladince k še večjemu in zavestnejšemu delu in poudaril pri tem pred vsem važnost in pažnjo pri izbiri mladincev pri volitvah v vodstva osnovnih mladinskih organizacij. Za voditelje mladinskih aktivov je treba izbrati res najboljše mladince in mladinke. Po diskusiji je član okrajne tekmovalne komisije prečital poročilo komisije o doseženih uspehih v predkongresnem tekmovanju na čast skupnemu kongresu mladine. Najboljšim aktivom so bile tudi podeljene nagrade. Prehodno zastavico Okrajnega komiteja LMS je prejel kot najboljši mladinski aktiv okraja mladinski aktiv Rudarske industrijske šole v Dolnji Lendavi. Druga nagrada — žoga za odbojko — je bila podeljena aktivu mladine mesta Dolnja Lendava. Prav tako je bil tudi mladinski aktiv iz Dolgovaških goric nagrajen z žogo za odbojko. Aktiva Genterovci in Žitkovci sta bila nagrajena z madžarsko knjižnico. Slovenske knjige pa so prejeli mladinci iz aktivov Pince-kolonije in Srednje Bistrice. Mladina dolnjelendavskega okraja se z vso vnemo pripravlja na predkongresno tekmovanje za bližajoči se IV. kongres LMS. Delovni polet mladine je zgovoren dokaz, da mladina hoče delati in ustvarjati ter vlaga svoje sile za čimprejšnjo izgradnjo socialistične domovine. Murska Sobota, 18. februarja 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Is življenja naših zadružnikov Topli januarski dnevi so že v začetku letošnjega leta poživeli nekatera gradilišča zadružnih domov. V dozidanih in že pokritih domovih So zadružniki pristopili k notranji opremi, drugod pa h pripravi materiala, da bodo tako na pomlad, čim bo vreme še ugodnejše, lahko takoj pristopili k zidavi in svoje domove čimprej postavili pod streho. V Gornji Lendavi, kjer je bil dograjen prvi zadružni dom v soboškem okraju, so ob zaključku lanskoletne gradbene sezone do kraja opremili tudi prostorno dvorano zadružnega doma. V zimski dobi so se v zadružnem domu — v novo opremljeni dvorani — vršile že številne kulturne prireditve, igre in proslave. Ob zadružnem domu se prične razvijati novo kulturno-prosvetno življenje. Gornjelendavski zadružni dom postaja že zbirališče starih in mladih, postaja žarišče kulture na vasi, V kratkem bodo v Gornji Lendavi v zadružnem domu odprli tudi vaško čitalnico in knjižnico. Pa tudi poslovalnica Kmetijske zadruge s svojimi odseki se bo kmalu Vselila V novo opremljene prostore zadružnega doma. Zadružniki iz Čepinec so v pretekli jeseni odnesli rekord v delu pri gradnji zadružnega doma. V poznem poletju, tik pred jesenjo šele so pričeli misliti na Zidavo zadružn. doma v svoji vasi. Sami so z ročno izdelavo pripravili za svoj zadružni dom vso potrebno opeko, kakor tudi gramoz, pesek, les ih ostali material. Les So darovali zadružniki prostovoljno iz svojih gozdov, ga posekali in sami vozili na gradilišče. V devetih dneh so dozidali dom od temeljev do Strehe! Z nastopom zime delo ni prenehalo. Dom je bil pod streho, vreme Ugodno, notranja dela so se nadaljevala. Na zadnjem sestanku So zadružniki Čepinec sprejeli obvezo, da bodo svoj zadružni dom do 1. maja V Celoti opremili, izvršili vsa notranja dela, Vselili V zadružni dom Kmetijsko Zadrugo s svojimi odseki, Čitalnico, knjižnico, KLO itd. Dne 1. maja letos, na praznik delovnega ljudstva, hočejo tudi zadružniki čepinec praznovati svojo veliko. delovno zmago in dati zadružni dom v celoti opremljen ljudstvu, da bo služil svojemu namenu — gospodarskemu in kulturnemu dvigu vasi. Slično kot zadružniki Čepinec, so tudi Ženavljani dogradili svoj zadružni dom v surovem stanju. Se pred pričetkom zime So ustanovili V Ženavljah zadružno mizarsko delavnico, v kateri sedaj pridno vrše vsa mizarska dela za opremo zadružnega doma. Že dobra dva meseca posluje v zadružnem domu v Rakičanu Kmetijska zadruga* Pred dnevi pa SO vselili V prostore Zadružnega doma tudi pisarno KLO. Tudi v Rakičanu hočejo s pomladjo z vso silo pristopiti k novemu delu, da bi tako čimprej dokončno uredili svoj zadružni dom. Kljub zimi niso prenehali tudi Dokležovčani. Pripravljajo se, da bodo vsak čas pričeli s sestavljanjem ogrodja za streho. Zima jih je prehitela. Les ni bil pravočasno spravljen na gradilišče, zato doma nišo utegnili Spraviti pod streho. Topli dnevi pa so kaj kmalu zopet poživeli gradilišče. Delajo tudi drugod. Tudi gradili-šča, ki bodo letos šele pričela z gradnjo domov, Se že pripravljajo. Tako so v Budincih pripravili že ves les, ga stesali in nakopali potrebno glino za izdelavo opeke. Tudi v sosednjih Dolencih že kopljejo glino za opeko in. pripravljajo gramoz, pesek in les. V Šalovcih imajo prav tako pripravljeno že 50m³ lesa. Kopljejo pa pesek in gramoz. V obmejnih Prosenjakovcih so lansko leto dom dozidali do strehe. Zdaj sekajo les za ostrešje. Pred nastopom zime, v pozni jeseni lanskega leta so pričeli misliti na gradnjo tudi zadružniki iz Gradišča. V pretekl. letu so zabetonirali temelje. Do sedaj pa so pripravili že ves les, gramoz in pesek. Na gradilišče vozijo že tudi opeko. Čim bo vreme dopuščalo, bodo pričeli z zidavo. Po vseh gradiliščih se opaža živahnost. Razgibanost in volja do dela, ki je prišla do vrhunca pred nastopom zime, ni prenehala; zadružniki se že pripravljajo na pomladansko tekmovanje pri gradnji zadružnih domov. Načrtno delo bo rodilo boljše uspehe Kmetijska obdelovalna zadruga v Kramarovcih je šele v razvoju. Bori se z vsemi mogočimi začetnimi težavami. Zelo občutno je pomanjkanje strokovnega kadra, pa tudi dobrega vodstva. Vendar pa bo zadruga z vsestransko podporo ljudske oblasti prešla tudi te začetne težave. Ob pričetku letošnjega leta So zadružniki postavili plan dela za letošnje leto in si s tem postavili okvirne smernice za pravilen in uspešen razvoj zadruge v bodoče. Kmetijska obdelovalna zadruga v Kramarovcih jo bila ustanovljena pred 2 letoma. Ob njeni ustanovitvi je v obdelovalno zadrugo pristopilo vsega šest gospodarstev. Ob zaključ- ku lanskega leta pa je bilo vključenih v zadrugo že 24 gospodarstev. To so bila predvsem mala, po štiri hektarje obsegajoča posestva, ki so pa spoznala, da je življenje v zadrugi boljše in koristnejše. Zadruga — ki je bila prva te vrste v murskosoboškem okraju — obsega danes 127 hektarjev zemljišča. Od tega je polovica obdelovalne površine, ostalo pa travniki, gozdovi in sadovnjaki. Dvig proizvodnje poljedelskih kultur — to bo ena najvažnejših nalog kramarovskih zadružnikov v tekočem letu. V primeri z lanskim letom se bo letos proizvodnja dvignila za celih 100%. Z uvajanjem agrotehn. ukrepov se bo dvignil hektarski pri- delek vseh kultur, predvsem pa žitaric. V jesenski setvi je bilo zasejanih 24 ha obdelovalne površine s priznanimi kvalitetnimi semeni žitaric, ki jih je pridelalo državno posestvo v Beltincih. Na pomlad pa bodo zasejali še 40 ha s koruzo, krompirjem in krmnimi rastlinami. Zadružniki predvidevajo v letošnjem letu dvig hektarskih pridelkov vsaj za 2 metrska stota pri vsaki kulturi. Zelo občutno je tudi pomanjkanje delovne sile same. Od 75 zadružnikov je komaj 37 dela zmožnih. V tem pogledu je ljudska oblast že lansko leto priskočila na pomoč zadrugi in ji dodelila traktor, s katerim so bila izvršena vsa dela ob času jesenske Setve. V letošnjem letu bo zadruga izboljšala tudi svojo živinorejo. Zadružniki so pristopili k delu za zgraditev hleva za živino. Od 27 glav živine, ki jih sedaj poseduje zadruga, se bo število dvignilo na 48. S postavitvijo novih hlevov pa bo mogoče doseči tudi število 100. Lansko leto zadruga še ni redila svinj in kokoši. Letos predvidevajo rejo 67 svinj. Zadruga, ki leži v rodovitnem pasu za sadje, misli tudi na razvoj sadjarstva. V letošnjem letu bodo zadružniki pričeli zasajati nove sadike, predvsem pa jablane, ki v teh predelih navadno zelo dobro uspevajo. Letos bodo zasadili 400 novih sadnih dreves. Posvečali pa bodo več pažnje tudi staremu sadnemu drevju, ki je še dobre kakovosti. Za letošnje leto predvideva zadruga tudi nakup raznih novih strojev, tako, da bodo zadružniki lahko pravočasno in pravilno s stroji obdelali vso zemljo in s tem temeljito dvignili proizvodnjo. V Černelavcih so dogradili zadružni dom Lansko leto po planu ni bila predvidena gradnja zadružnega doma v Černelavcih pri Murski Soboti. Toda poleti, v času širokega razmaha zidave zadružnih domov po vsem okraju, so tudi Černelavčani pričeli misliti o zadružnem domu in tudi samoiniciativno, na lastno pobudo pristopili h gradnji. Vendar, zima jih je prehitela. Vsled trenutnega pomanjkanja apna, je zidava ob pričetku zidarskih del zastala za ves mesec, kar je povzročilo, da dom pred pričetkom zime še vedno ni bil do kraja dozidan in pokrit. Kljub zimi pa zadružniki niso dokončno prenehali z delom. Priprava materiala se je vršila še naprej in tudi les so v celoti iztesali. Topel, brezsnežni januar pa je kaj kmalu znova razgibal. V tem mesecu so sestavili in dvignili lesno konstrukcijo in dom tudi pokrili z opeko. Tako je zadružni dom V Černelavcih v surovem stanju dograjen. Okrajna uprava za gradnjo zadružnih domov je. darovala zadružnikom radio aparat. S tem, da so svoj dom pokrili, pa zadružniki Černelavcev nikakor ne marajo biti zadovoljni. V kolikor bo vreme še vnaprej dopuščalo, bodo vršili notranja dela. S pomladjo hočejo vseliti v novi zadružni dom poslovalnico Kmetijske zadruge. V vasi je precej mladine, ki hoče kulturnega dela in življenja, zato bodo takoj pristopili k notranji opremi dvorane in odra, pa tudi čitalnico in knjižnico hočejo imeti čimprej urejeno. Volja zadružnikov je trdna in neomajna, hočejo delati. Hočejo, da bo v letošnjih poletnih mesecih zadružni dom že v celoti služil svojemu namenu, to je, da bo postal gospodarski in kulturni center vasi. V Rogaški Slatni se vzgaja tudi za Prekmurje zadružni kader Iz zadružnega tečaja v Rogaški Slatini je prejelo uredništvo naslednje pismo: Tečajniki petmesečnega zadružnega tečaja v Rogaški Slatini pošiljamo svojcem in vsem zadružnikom Prekmurja tople in delovne pozdrave. Veliko nas je tukaj, kjer črpamo znanje, neumorno sledeč našim političnim in strokovnim predavateljem ter se tako s pridom pripravljamo na velike naloge, ki nas čakajo v našem Prekmurju, ko se po končanem tečaju vrnemo med vas. V nas je neomajna in velika volja: nuditi Vse svoje sile v pomoč ljudstvu pri razvoju našega ljudskega zadružništva. Vsem zadružnikom želimo mnogo uspeha pri sečnji lesa in pripravljanju ostalega materiala za gradnjo zadružnih domov in drugih zadružnih objektov v letošnjem letu. Obenem pa pozivamo vse upravne in gradbene odbore, da čimprej razkrinkajo morebitne zavirače, ki še vedno ne marajo ljudske volje, kot je to primer v Fokovcih, kjer smo zvedeli, da imajo zadružniki voljo za gradnjo svojega doma, kulturnega in gospodarskega središča vasi, nimajo pa dobrega vodstva. Tovariši zadružniki! Po končanem tečaju vam bomo priskočili na pomoč; združili bomo z vami svoje sile in skupno pristopili k velikemu delu, k socialistični preobrazbi naših vasi. Dokazati hočemo prav vsem, da smo združeni v naših zadrugah, pod vodstvom naše slavile Komunistične partije, nepremagljiva sila in neusahljiv vir moči pri izgradnji naše socialistične domovine. Tečajniki zadružnega tečaja okraja Murska Sobota v Rogaški Slatini O delu naših davčnih komisij Delo, ki so ga posamezne davčne komisije opravile v mesecu oktobru in novembru 1948., je ponekod rodilo zelo dobre uspehe, drugod so se pa pokazale tudi pomanjkljivosti in nepravilnosti, ki čez čas prihajajo na površje. Uspehi so povoljni tam, kjer so člani komisij pri izvrševanju svojih nalog sodelovali z ljudstvom, t. j. s predstavniki masovnih organizacij. Kjer je bil le pravilen pristop k delu, tam so ljudje tudi pravilno razumeli razvoj nove družbe, nove zahteve in potrebe in pristopili k delu Z revolucionarnim duhom. V takih vaseh je bilo delo vsekakor pravilno v političnem in tehničnem prijemu, zagrabili so za delo na pravem koncu. Tehnična izdelava razporedov je bila zelo dobra, tako. da ni bilo treba delati korekture. Zajeli so snov tako, da so reševali naloge s pravilnim razrednim gledanjem, ocenjevali hektarski donos po količini odn. velikosti zasejanih površin, oziraje se na okoliščine, v katerih se je vršil proces dela. Bila je pravilno prikazana prosta prodaja in zajeti tržni viški. Najvažnejše, kar je, pa je to, da so prikazani dohodki tudi tam, kjer po krivdi gospodarstva niso bili ustvarjeni. Navajamo delo nekaterih krajevnih komisiji ki so razumele svojo nalogo za gospodarsko in politično važnost in pri tem zadane naloge pogojem ustrezajoče izvedle. Krajevna davčna komisija v Čepincih je svojo nalogo pravilno izvršila že v davčnem razrezu leta 1946/47, Zato je bil KLO Čepinci prvi, ki je pravilno in ob določenem roku poravnal davčne obveznosti. Davčna komisija V Čepincih je tudi V preteklem letu med prvimi in najboljše izračunala davčno osnovo za svoj KLO. Krajevna davčna komisija v Puževcih je bila prav tako zelo dobro sestavljena. Gorica je mala in razmeroma revna vas, vendar pa po zaslugi agilnega predsednika KLO, ki pravilno vodi vso gospodarsko in politično linijo vasi, je tudi. ta davčna komisija pravilno izvršila svojo nalogo. Prav tako spada V vrsto prvih in najboljših obmur-ska vas Dokležovje. Tudi krajevna davčna komisija v Lipovcih, s tajnikom KLO na čelu, je med prvimi izvedla svojo nalogo, čeprav je ta vas razmeroma velika. (Nadaljevanje sledi.) DOLNJA LENDAVA Tudi ljudska oblast skrbi za dvig kadrov pri izvrševanju nalog, ki jih postavlja pred nas petletni plan. Okrajni ljudski odbor Dolnja Lendava je v mesecu januarju letos Organiziral desetdnevni tečaj za predsednike KLO-jev. Da je bil tak tečaj potreben, je dokaz veliko zanimanje in vedno živahna diskusija po predavanjih s strani udeležencev tečaja. Tečaja se je udeležilo 24 krajevnih predsednikov. Izostala sta samo predsednika KLO Lipa in Motvarjevci. V kratkem bo pri OLO Dolnja Lendava pričel tudi tečaj za poročevalce krajevnih ljudskih odborov. Zapiski iz obiska Prekmurcev v Narodnem gledališču v Mariboru Ob štirih popoldne. Na železniški postaji je vrvež, kot že dolgo ne. Dvanajst potniških vagonov stoji na drugem tiru. Skoraj polni so že, pa še prihajajo vanje. Tovariš od Putnika iz Maribora šviga med ljudmi po peronu, daje pojasnila in razporeja neučakance po vagonih: »Gimnazijci — tretji in četrti vagon, tovarna perila v naslednje tri; kovinarji — v devetem... !« Pisana množica se drenja in sili v vagone. Bliža se Čas odhoda in vse mora biti urejeno. Izlet v Maribor je danes. Sobočani gredo na obisk v gledališče. Petsto jih gre. Od vsepovsod so. Dijaki, delavci, nameščenci mladinci, člani sindikatov, delavke iz tovarne, pa še iz bližnjih okoliških vasi jih je precej. Večina jih gre danes prvič v gledališče, drugi bodo prvič obiskali slovenski Maribor, zato je veselje kar dvojno. Vsi so veseli in dobro razpoloženi. Dobra volja enih razvedri še ostale. Pojejo že, nekateri so pričeli še vriskati. Polagoma se peron umiri. Prihajajo zadnji. Hitijo, ker se boje, da ne bi lokomotiva prej potegnila. Tem bolj živo je pa že v vagonih. Okna kupejev so kot pomladne rože. Smejoči, veseli, razigrani obrazi; deset, dvajset rok maha skozi. Tujec, ki je slučajno prišel na postajo in mu zadeva ni znana, se začudeno obrača naokrog, ne vedoč, kaj pomeni vse to. »V Maribor gremo, v gledališče! Cankarja ,Za narodov blagor’ bodo igrali...!« mu preprosto pojasni dekle, delavka iz Tovarne perila, in že smukne v vagon, od koder jo vabijo tovarišice. »Aha!« pravi le-ta, pokima in se obrne nazaj proti mestu. Najbrž mu še vedno ni bilo povsem jasno, odkod to prešerno veselje, če gre človek v gledališče. No, Sobočanov ni to prav nič vznemirjalo. Za Soboto je bil to dogodek, kakršnih doslej še ni bilo. Kdaj neki le si se lahko peljal z vlakom v Maribor, obiskal gledališče in se vrnil takoj nazaj in to za stotak ali pa še manj! Nikoli! Zato veselje in dobra volja. Poleg tega pa še to. Maribor, gledališče, kjer igrajo poklicni umetniki in igralci, to je vsekakor nekaj več, kot naši majhni, stisnjeni in revni podeželski odri. Pa še teh manjka v Prekmurju. Zato je vse to za preprostega prekmurskega človeka res nekaj novega, nenavadnega, česar še ni videl, ne doživljal, Čuti, da mu pripada, Še celo pripada danes, ko sta kultura in umetnost prav tako last ljudstva, kot vse ostalo življenje. Zato je ta človek kupil za stotak listek, s katerim se bo peljal v Maribor in tam obiskal Narodno gledališče in zato je tega tako, otroško vesel. Še dve minuti manjkata do odhoda. V Zadnjem trenutku priteče ves zasopel Karči, vajenec-kovinar, iz mestne kleparske delavnice. Končal je z delom in privihral na postajo kar v delovni obleki. »Tovariš Novak, vzemite še mene zraven, če imate še kaj praznih mest!« »Imam še nekaj vstopnic, vendar sama stojišča«, mu odgovarja ta »Nič ne de, kar dajte!« udari vedro Karči. »Vsi gredo, pa grem še jaz«, nadaljuje veselo in oči se mu smejejo. Nerodno mu je, ko našteva denar in opazi, da ima črne roke. Pa še po licih je malo sajast. »No, se bom že med potjo nekje malo očedil,« se opravičuje v mali zadregi. »Ne zamerite!« In že ga ni več na peronu. Kdo neki bi mogel zameriti takemu fantu, ko vidi, da vre v njem mlada, zdrava sila, polna novega življenja in volje do dela. Kdo neki bi mu zameril, če se po končanem delu niti umiti ni utegnil pošteno, da ne bi zamudil vlaka. »Odhod!« se sliši povelje odpremnika. Vrata kupejev se zapirajo. Lokomotiva vriskajoče zapiska, puhne in potegne. Kakor dolg, zategel vrisk se ti zdi proga od Murske Sobote do mostu čez Muro. Za prvim ovinkom izginja mestece sredi ravnine Zgube se bele panonske hiše, z žarko blestečimi rdečimi strehami, ki jih obliva zahajajoče januarsko sonce. Za hip še se zablešči pozlačena zvezda vrh ponosnega in orjaškega Spomenika Zmage in že se znajdeš v zeleneči ozimini prekmurskih polj. Se nekaj topolov ob beli cesti smukne mimo — in mesta ni več. Samo ravno polje drsi ob vlaku, vmes travniki in tu pa tam redek akacijev grm. bodli-kast in gol, ki se čudi tej nenavadni topli brezsnežni zimi. Vlak drvi. Enakomerno puha lokomotiva in od časa do časa zateglo zapiska Zateglo, vendar nekam veselo, kot da bi slutila, da danes ne vozi običajnih potnikov, kot drugekrati. V vagonih je živahno. Pojejo, vriskajo Vse je veselo, nasmejeno in mlado. Ob konu stoji Mariška Očarana je nad pokrajino, ki jo vneto opazuje iz drvečega vlaka. Mariška je nedavno bila razglašena za udarnico v Tovarni perila. Dnevno presega normo za 25%. Danes je delala v jutranji izmeni, zdaj pa gre s tovarišicami v Maribor. Vesela je. Nepremično strmi skozi okno, diha iz polnih prsi in lica ji žaré. Prvič gre v Maribor — in prvič bo obiskala Slovensko narodno gledališče. » Ali ni to lepo? Ali ni lepo to naše novo, svobodno življenje, misli sama pri sebi. Da lepo je Mariška to ve in zaveda se tega ve tudi to. zakaj je to novo življenje taka odkod je prišlo in kaj je treba storiti, da bo še lepše. Zato je pa tudi postala udarnica. Mahoma preneha prvotna slika Polja ni več, prišla so močvirnata tla, porasla z nizkim jelševjem in vrbjem. Kaj je že konec! se zdrzne Mariška. Vlak gre naprej s pojemajočo brzino, prihaja na most. Pred dekletovimi očmi se prikaže zelenkasta gladina Mure. »Joj, to je Mura...«!« Mariško je prevzelo še bolj. Osemnajst let bo imela kmalu, vendar preko Mure še m bila, niti videla je še ni. Pa vendar, kako zelo je hrepenela, iti še kam. kam dalje izven ozkih prekmurskih mej, tja dalje v slovenski svet, kjer prav tako delajo ljudje, delajo in ustvarjajo. Brala je o tej reki povesti o Čudovitih valovih zelene Mure, slišala je o njej marsikaj, o tistih napetih in veselih dneh, ko so pred leti prišli v Prekmurje bratje Rdeče-armejci in prinesli s seboj topel dih svobodne pomladi. Slišala je tudi o hudih bojih, ki so divjali mesec dni ob tej reki in o grobovih padlih so- vjetskih junakov, ki jih je nešteto v peščenem obmurskem produ — in to je bilo vse. In sedaj — to je ta Mura. Vlak je počasi drsel čez leseni most. Tudi Marjan je strmel skozi okno. Marjan je še mlad, skoraj otrok. Vendar čuti tudi on lepoto in moč novega življenja. Doma — tam v sončnih goriških Brdih — ima le mater in starejšega brata. Vse ostalo mu je vzela vojna in fašizem. Težko se je ločil od svojih skal in primorskih koč. Pa vendar je šel. Trebalo je. Zdaj obiskuje Kmetijsko šolo v Murski Soboti. Kmetijski strokovnjak bo postal. Obdeloval bo to kipečo rjavo prst, katere tako manjka tam daleč med skalovjem, kjer je preživel svoja otroška leta. Tudi on strmi v Muro. Spominja se modrozelene bistre Soče, na Brda, na traktor, ki ga je dopoldne ogledoval v šoli — in srečen je. Gruča Ljutomerčanov je prav tako presenečeno zrla v pojoči in vriskajoči vlak, ki je ob nenavadni uri prispel na ljutomersko postajo in se za hip ustavil. Pa ne za dolgo. Kmalu je zopet zapiskala lokomotiva in potegnila. Vagoni so zaškripali in zdrveli naprej. Vlak je izginil za prvim hribom Slovenskih goric. Ma-riška je še vedno strmela skozi okno in občudovala lepoto slovenske zemlje. Vlak je drdral po vijugasti progi dalje. Pred Ormožem je padel na pokrajino mrak. Zvečerilo se je do kraja. V vagonih so prižgali luči. Maribor je bil vse bliže in bliže. Nesluteno veselje je obdajalo vsakogar. Nekje v zadnjih vagonih je zvenela harmonika. Odprli so okno in veseli zvoki so poleteli v mesečno noč. Z glasovi harmonike se je pomešalo še petje: »Hej tovariši, zdaj na delo vsi...» Obronki Pohorja so vstali na levi strani drvečega vlaka in čez nekaj časa so se prikazale prve hiše mariborskih predmestij. To je bilo zopet zanimivo. Se posebej za učence v gospodarstvu — kovinarje — v devetem vagonu. V trenutku so bila okna polna glav in rok. »Tole je Splošna in tam je naša Tovarna avtomobilov, a na oni-le strani Kovinarska šola...« je razlagal nekdo. Mladinci so poslušali in gledali z zanimanjem, saj bo še marsikateri čez Čas tudi sam prišel v te tovarne gradit in ustvarjat lepšo bodočnost. Vse več in več je bilo hiš. Karčija je prevzelo. Pravkar je gledal Pohorje, zatem tovarne, a zdaj ga slepi šop svetlobe, ki se odbija od vodne gladine Drave. »Na Dravi smo!« se zdrzne. Mesto žari, razsvetljeno in lepo. Kakor da bi gorelo obzorje. To je torej Maribor, še utegne misliti Karči — in vlak se z majhnim sunkom ustavi. Kakor bežni trenutki so bili zadnji kilometri, vse se je vrstilo tako hitro, nenavadno in zanimivo. »No, gremo Karči, prispeli smo,« ga je dregnil nekdo. In val ga je potegnil iz vagona. Kot široka poplava je šlo petsto Prekmurcev po mariborskih ulicah. Zdelo se jim je, da jih vse opazuje. No, verjetno je tudi bilo tako. Starejši so se držali zdaj že bolj resno. Pogovor je nanesel na obnovljeni Maribor. Z zanimanjem so opazovali tu pa tam še obstoječe ostanke vojne. Mladi so bili pa še vedno razigrani. Ko da je vse njihovo. Se vzpodbujati jih je bilo treba, naj hitijo, da ne bi kje zaostali. Pred gledališčem se je ta živa poplava ustavila. Tu je šlo počasneje. Mladi gimnazijec Palko je nekam nervozno mečkal vstopnico in opazoval visoko zgradbo gledališča. Kako je prišel po stopnicah gor na balkon — ne bi vedel povedati. Kar zaneslo ga je Gledališka dvorana je skoraj vse prevzela. Predvsem mlade. Opazovali so. Preprosto, na svoj način, brez zadrege, čisto po prekmursko. »Ta oder bo nemara večji, kot cela naša dvorana...« je nehote izjavila Katica, dekle iz okolice Murske Sobote, ko se je spomnila na domači mladinski oder. »In kako je vse lepo...« je še dodala neka druga Mariška je bila presenečena nad | vljudnostjo osebja gledališča. V drugi, srednji loži na desnem je imela sedež. Pa je zabredla čisto na napačno stran. V zadregi je pomolila vstopnico tovarišu, ne vedoč, kaj bi. Toda ta se je le prijazno nasmejal, in dejal: »Nič hudega, tovarišica ...« ter jo povedel na pravo mesto. Franček, delavec na drž. posestvu v Beltincih, je bil zelo zadovoljen s tem, da se je še pred predstavo pojavil pred zaveso tovariš, ki je v kratkih in preprostih besedah povedal nekaj o Cankarju in o njegovem delu. »To pa, to«, je odobraval. O Cankarju je sicer že veliko slišal, tudi bral je nekaj njegovih del, toda Cankarjevih besed v gledališču pa še ni slišal. V dvorani je ugasnila luč. Napočil je trenutek napetega pričakovanja. Končno se je zavesa razgrnila in petsto ljudi se je vživelo v doživljanje stvari, ki jih je pisal naš veliki Cankar. V kolikor morda prvo dejanje še vedno ni vsakomur prikazalo jasne slike razumevanja, toliko bolj se je to pokazalo v naslednjih. Odmori so bili zopet živahni. Pogovori o vsem, kar so videli na odru. Zopet preprosto, po prekmursko. V predzadnjem dejanju je doživljanje doseglo svoj višek. Z burnim odobravanjem in ploskanjem so prekinili govor žurnalista. Morda je bilo tudi to malo tako po prekmursko, vendar prišlo je prav vsem od srca. Predstava je potekla zelo hitro. Ali je res že konec? so se vpraševali? pogledi. Da, konec je. Treba je iti. Kdaj pridemo drugič, če še pridemo, je vprašal ta ali oni. Mariborsko gledališče si je osvojilo srca Sobočanov. Vse drugačno je bilo potovanje nazaj. Še so peli, tudi vriskali; a še več je bilo resnih pogovorov. Mariška je spet gledala skozi okno vagona v svetlo mesečno noč. Nekaj čudnega ji je leglo na dušo. Čudno, a vendar vse tako lepo in prijetno je bilo To noč je Mariška do kraja prišla s svojim spoznanjem: lepo je živeti, treba je živeti, vredno je danes živeti. Skoraj, skoraj bi zavriskala. Poslednjič je zapiskala lokomotiva. Ob štirih zjutraj je vlak privozil na soboško postajo. Jutri zjutraj bo šla Mariška zopet na delo v Tovarno perila, s prvo izmeno. Verjetno bo še višje presegala dnevno normo. Karči bo izpolnjeval plan v kleparskem podjetju, Franček bo delal na posestvu v Beltincih in Marjan bo stikal okrog traktorja. A mali Palko bo pisal slovensko nalogo o Cankarju Prav vsem pa bo še dolgo, dolgo ostal v prijetnem in vedrem spominu obisk mariborskega gledališča. Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 18. februarja 1949 Razvoj lokalnega gospodarstva v soboškem okraju Okrajni in mestni ljudski odbor v Murski Soboti sta kmalu po osvoboditvi pristopila k živahni gospodarski dejavnosti in sta pričela ustanavljati na eni strani podjetja, ki so se uspešno borila proti raznim špekulantom, na drugi strani pa sta pričela ustanavljati razne obrtno-storitvene delavnice, ki zadovoljujejo v precejšnji meri potrebe prebivalstva soboškega okraja. Po prebrodenih začetnih težavah so okrajna in mestna lokalna podjetja pokazala v dosedanjem delu že lepe rezultate. Največje okrajno podjetje je okrajno gradbeno podjetje v Murski Soboti. Poleg tega, da to podjetje vrši dela, ki so republiškega in celo zveznega značaja, je podjetje osnovalo tudi svoje delavnice: mizarsko, tesarsko in pečarsko. Mizarska in tesarska delavnica vršita vzporedno z gradnjo raznih zgradb vsa notranja mizarska in tesarska dela. Pečarska delavnica se bavi z izdelovanjem sobnih peči. Lanskoletni plan je znašal 80 vagonov plošč za peči, ki jih uporabljajo po vsej naši državi. Med večjimi okrajnimi podjetji je okrajna opekarna v Nemčavcih. Zaradi slabega vodstva opekarne nekaj časa delo v tem podjetju kar ni hotelo izpod rok. Tako so delavci v času naj večje sezone izdelovanja opeke v lanskem letu izdelali dnevno le po 7000 do 8000 komadov zidakov. Po izmenjavi upravnika opekarne in po izvršeni reorganizaciji dela pa se je proizvodnja dvignila za preko 50 odst. Izvršila se je reorganizacija dela po normah in uvedlo nagrajevanje marljivih delavcev, nameščencev in vodilnega osebja, kar je znatno prispevalo k nadaljnjemu dvigu produkcije v podjetju. Lepe uspehe je pokazalo okrajno trgovsko podjetje »Okrajni magazin«, ki je z ustanovitvijo številnih poslovalnic v Murski Soboti in po vaseh okraja izboljšal posredovanje blaga delovnemu ljudstvu. Važno vlogo pri razvoju lokalnega gospodarstva v soboškem okraju igrajo okrajni mlini in žage, ki so prešli v ljudsko last po izvedbi nacionalizacije v preteklem letu. Sem štejemo mline in žage v Murski Soboti, Beltincih, Hodošu, Skakovcih in Mačkovcih ter mline v Bodoncih, Puconcih in Pertoči. Vsi mlini (razen v Hodošu) delajo nepretrgoma po 24 ur in so plan v lanskem letu izpolnili. Žage bi lahko izdelovale še mnogo več, če bi ne bilo tako občutno pomanjkanje žag (listov, rezil). S postavitvijo novih strojev se je v lanskem letu produkcija v Beltinškem mlinu dvignila za 200 odst. Mlinarski dnevniki v okrajnih mlinih, ki so pred izvršeno nacionalizacijo izkazovali le nekaj sto kg mlinarske merice, je zdaj izkazujejo mnogo več. Bivši lastniki teh podjetij so stalno tožili, da iz dohod- kov ne morejo plačevati niti davkov, sedaj pa se s temi dobički povečujejo obrati, gradile se bodo šole, mostovi in ceste v korist vseh prebivalcev okraja. Med proizvodnimi podjetji, ki jih je osnoval mestni ljudski odbor v Murski Soboti, je največje kleparstvo, ki razpošilja svoje izdelke po vsej državi. Letos, ko bo dograjena nova kleparska delavnica, se bo produkcija dvignila za 200 odst. Važna je tudi mestna metlama, ki je pričela delati le z dvema strojema. V lanskem letu pa je dosegla že kapaciteto 117.000 komadov metel v letu. Zaradi nedobavljenega materiala podjetij, s katerimi je mestna metlama sklenila pogodbo za nakup sirke, je bil mestni odbor prisiljen, metlarno za nekaj časa ustaviti, prav v poslednjem času pa se je s posredovanjem Ministrstva za komunalne zadeve stanje izboljšalo in so izgledi, da bo podjetje zopet pričelo s polno kapaciteto delati. Mestni ljudski odbor je žel lepe uspehe pri ustanavljanju komunalnih podjetij. Med temi je najvažnejša delavsko-nameščenska restavracija, v kateri se hrani preko 500 delavcev in uslužbencev, potem kino, cela vrsta uslužnostnih obratov kot so brivnica, prevozništvo, krojaštvo in šiviljarstvo, pekarna, urarstvo, vrtnarstvo, vrvarna in drugi. Lansko leto je mestni ljudski odbor osnoval tudi svojo ekonomijo, ki meri okrog 40 ha in katera bo že v prihodnjem letu znatno pripomogla pri izboljšanju prehrane ljudstva v Murski Soboti. Na ekonomiji bo mestni ljudski odbor še letos zgradil gospodarska poslopja, za kar je sam osnoval poljsko opekarno in je že izdelanih večje število zidakov. Slabše so se lotili ustanavljanja lokalnih podjetij krajevni ljudski odbori soboškega okraja. Do sedaj so odpirali predvsem krajevne gostilne, ki so dajale možnost, da so različni špekulanti pod firmo krajevnega odbora še nadalje vršili svojo špekulantsko obrt. Niso se pa krajevni ljudski odbori lotili osnovanja raznih obrtno-storitvenih delavnic, niso iskali lokalnih virov, ki bi jih bilo mogoče izkoriščati. Da omenimo tu ilovico, ki je je v okraju obilo in zelo dobre kvalitete, iz katere bi krajevni odbori lahko izdelovali najrazličnejše izdelke. V Ižakovcih, Melincih in Dokležovju so osnovali poljske opekarne le privatniki, ki so v lanskem letu izdelali preko pod milijona komadov opek. V teh obmurskih krajih imajo krajevni odbori še druge vire, ki bi jih z lahkoto izkoriščali. To je šibje, ki v ogromnih količinah raste ob Muri in iz katerega se dajo izdelovati najrazličnejše pletene stvari, kot so košare itd. Prav tako graje vredno je zadržanje krajevnega ljudskega odbora v Sotini-Serdici, ki kljub ogromnemu pomanjkanju apna ne izrabi tako važnega lokalnega vira, kot je tamkajšnja apnenica, ki stoji neizkoriščena. Podobnih primerov bi verjetno v okraju našli še več. Krajevni odbori pri ustanavljanju krajevnih podjetij ne bi smeli gledati samo na dobiček, ampak predvsem na to, da nudijo prebivalstvu vse ono, kar mu s pravilno organizacijo lahko nudijo. Ljudska tehnika Športno-letalska grupa v M. Soboti Poleg avto-moto-društva in foto-amaterskega krožka deluje v okviru Ljudske tehnike v murskosoboškem okraju že dokaj časa tudi Športnoletalska grupa. V to grupo je včlanjenih 205 mladincev in mladink, letalcev in modelarjev. Poleg krožka v Murski Soboti, ki je s 130 člani najmočnejši, ima grupa svoje krožke še v Černelavcih, Radencih in v Ljutomeru. Grupa v Murski Soboti je pred kratkim organizirala osnovni modelarski tečaj, na katerem je položilo 9 tečajnikov teoretične, 2 pa praktične izpite. V teku je že drugi modelarski tečaj, katerega poseča 12 tečajnikov. Prav tako se vrši tudi jadralni tečaj, ki ga poseča le nekaj tečajnikov. Modelarski tečaji se vrše v Radencih in Ljutomeru, v kratkem bo pa pričel tudi v Černelavcih pri Murski Soboti. Med mladino je veliko zanimanje za športno letalstvo in modelarstvo. Grupa ima v planu, ustanovitev še več krožkov po naših vaseh. Grupa iz Murske Sobote je pred dnevi otvorila tudi razstavo letalskih modelov, ki so plod marljivega dela mladih modelarjev. Moj prvi skok Med hrumenj en vlaka sem se stalno spraševal: da-li bom sposoben ali ne? Sel sem namreč na padalski tečaj. Drugega dne, ko sem bil na zdravniškem pregledu, sem nestrpno pričakoval zdravnikovega mnenja. Ob edini njegovi besedi »sposoben« — se mi je od veselja kar zavrtelo v glavi. Vendar bom padalec! Tako sem prišel na padalski tečaj. Nekega dne nam je med teoretičnim poukom povedal nastavnik, da bodo prihodnjo soboto izpiti, v nedeljo dopoldne pa skoki s padali. Vsi smo nestrpno pričakovali sobote, a še bolj pa nedelje. V soboto zvečer, po opravljenih teoretičnih izpitih, je vladalo med nami neko posebno, svečano razpoloženje. Po večerji smo kar obsedeli na svojih mestih in debatirali, kako bo kateri skočil iz letala. Tako so minevale ure. Iz takega sanjarjenja nas je predramil glas piščalke, dežurni nas je nagnal spat. Toda niti spati se nam ni hotelo. Po dolgem in mučnem tiščanju očes sem vendarle zaspal. Zjutraj pa sem se prebudil proti svoji navadi neverjetno zgodaj, že ob štirih. Zadnje zvezde so ugašale na kristalno čistem nebu. Torej bomo skakali! Počasi sem se pričel oblačiti, medtem so se pa pričeli prebujati še ostali tovariši. Vsakemu je ušel prvi pogled skozi okno na nebo. Ko se je ob petih zopet oglasila piščalka dežurnega, smo bili že vsi pripravljeni za jutranjo fizkulturo. Po zajtrku, ki pa tega dne ni dišal prav nobenemu, smo se takoj odpravili na letališče. Tam nas je že pričakoval pilot, s svojim zvestim jeklenim ptičem »Polikarpov OM«. Nastavnik je pregledal vsakemu padalo in Še popravil kaj tu in tam. Končno je trebalo iti še enkrat skozi roke zdravnika. Ta nas je še enkrat pregledal, nakar je prišel težko pričakovani trenutek: startali bomo! Prvi se je dvignil v višave Tone. Toliko, da smo ga še videli, kako leze v letalo, se namešča v sedežu — in že ga ni bilo več na zemlji. Na določeni višini smo videli, kako se je odtrgal od letala naš tovariš in čez nekaj trenutkov odprl padalo. Napeti trenutki pričakovanja so minili. Tovariš je počasi padal proti zemlji. Kako rad bi bil ta trenutek na njegovem mestu! No, želja se mi je kaj kmalu izpolnila. Kakor oddaljen jek skozi jesensko meglo sem ujel nastavnikove besede: »Pripravljen za start...« In bil sem že tudi pripravljen. Z burno utripajočem srcem sem zlezel v letalo. Končno, končno bom tudi jaz postal padalec! Motor je zahrumel in veter pod propelerjem je zamajal pod njim travo. Trenutek, dva, tri; rahel drhtljaj in že sva bila z nastavnikom v zraku. Sam ne vem, kedaj in kako mi je prišla roka na prosto, da sem pomahal z njo spodaj čakajočim tovarišem v pozdrav. Letalo se je dvigalo vedno višje in višje. Daleč, daleč pod seboj sem zagledal rodno mesto in belo blestečo se črto široke reke. Pilot me je opomnil, da se bližamo višini osemsto metrov in da naj se pripravim, ker bo v kratkem ugasnil motor. Počasi in previdno sem zlezel na krilo letala. Krčevito sem se držal opornic in napeto opazoval pilota, kdaj mi bo le ta dal znak za odskok. Po danem znaku sem zaprl oči in se spustil z glavo navzdol v ogromen nič, ki se je razprostiral pod menoj. Zašumelo je v ušesih in možgane mi je preletela misel, kaj, če se padalo ne bo odprlo... Potegnil sem za ročico in pričakoval. Po močnem tresljaju sem odprl oči in se ozrl najprej navzgor, na veliko, belo »marelo«, ki se je lahko pozibavala nad menoj, potem pa še navzdol, na zemljo. Se nikoli se mi ni zdela tako lepa, kot v tem trenutku. Videl sem spodaj široko zeleno poljano, v daljavi potlačene obronke hribov, gozdove, a tik pod seboj tovariše, majhne kakor palčke iz pravljic, ki mi veselo mahajo v pozdrav. Ogledoval sem se okrog in iskal letalo. Videl sem ga ravno na drugem koncu letališča, kako pristaja. Vse bolj in bolj sem se bližal zemlji in pričel sem misliti na pristanek. Spomnil sem se nastavnikovih naukov: obrni se za vetrom, noge skupaj, rahlo skrčiti. Komaj sem to storil in že sem bil na zemlji. Pristal sem srečno in zdravo. Tovariši so hiteli proti meni, stiskali mi roke in me dvignili na ramena. A v meni je tlela samo ena misel: padalec sem, Titov padalec, ki je pripravljen storiti vse za svojo domovino in jo braniti do zadnjih moči. S. Lojze. PO DOMOVINI Delovni kolektivi poljedelskih strojnih postaj, državnih in zadružnih posestev ter ostali kmetovalci širom države se pripravljajo na spomladansko setev. V Srbiji je popravljenih že dve tretjini traktorjev in plugov, vsi sejalniki in drugi manjši stroji. Ljudstvo na otokih Korčula, Hvar, Vis, Brač in Makarska, kjer se zemlja ne da obdelati s stroji, so preko zime zemljo globoko prekopali z ročnim poljskim orodjem. V niškem okraju bodo do konca februarja pripravljeni vsi stroji za setev. Mehaničarska delavnica v Nišu izdeluje več novih nadomestnih traktorskih delov, ki bi jih sicer morali uvažati. Vulkanizatorji delavnice so te dni popravili 10 starih velikih traktorskih gum. V sombor-skem okraju pripada preko 50 ha zemlje takim družinam, ki nimajo dovolj delovnih, moči, da bi zemljo obdelale. Krajevni ljudski odbori so pričeli izdelovati plan za obdelavo tudi te zemlje. V Vojvodini so si kmetje letos priskrbeli vso seme iz lokalnih virov. Primanjkuje samo semenskega krompirja, ki pa ga bodo dobili z rezanjem krompirjevih vršičkov v menzah in restavracijah. Ljudska mladina Slovenije se s tekmovanjem pripravlja na IV. kongres. Mladinski aktiv tovarne »Litostroj« v Ljubljani je izvršil reorganizacijo proizvodnih brigad. Aktiv bo priredil za učence, ki so se vrnili z Češkoslovaške, razne strokovne tečaje. Te dni se je končal tečaj za livarje. Mladinski aktiv žage »Tomaža Godca« tekmuje z vsemi mladinskimi aktivi Slovenije v lesnoindustrijski stroki. Najboljša mladinska brigada tega podjetja dnevno presega plan za preko 20%. V polj-čanskem okraju so v poslednjem Času vključili 331 novih mladincev in mladink v organizacijo. V zadruge se je vključilo 330 mladincev, izobraževalne tečaje obiskuje preko 600, v ptujskem okraju pa 468 mladincev in mladink. Ker v okraju ne obstoja nobena frontna brigada, je mladina formirala delovne čete, ki so prispevale pri raznih delih že preko 3000 delovnih ur. Mladinci ptujskega okraja so organizirali do zdaj že preko 200 različnih predavanj. Na železniški postaji v Zidanem mostu je mladinski aktiv osnoval prometno brigado, ki je ena prvih take vrste v Sloveniji. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Vild Jože. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.