Po pošti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 » — n četrt „ „ 6 „ 60 „ mesec „ 2 „ 20, V upravništvo prejeman: za celo leto naprej 20 K — h ppj leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ 5 - , mesec „ 1 j/ 'V „ Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in ioaercH sprejema upravništvo t Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, netrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkib ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzeraJi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 18. V Ljubljani, torek 28. januvarja 1900. Letnik XXVIII. AgBMIj sssm Boj zoper gospodarsko združevanje. Savinjska dolina 22. januvarija. To je že neslišano, kar uganja znani »Narodov" gospodar, dr. Ivan Tavčar- S pretvezo, da se bojuje zoper konsume in kmetijske zadruge, se druži z najsrditejšim nasprotnikom štajerskih Slovencev. Mu je li res za to, da bi pomagal na noge našim trgovcem? Ne! Za-to mu je, da bi dobil trgovce pod svoj jarem. Toda omenjeno bodi, da so se štajerski slovenski trgovci in ljud stvo prav dobro razumeli. To se tudi iz tega razvidi, ker so narodni trgovci tu in tam udje, ali pa celo odborniki kmetijskih zadrug. Konsumnih društev na slovenskem Štajerskem pa je tako samo pet in ta slovenskim trgovcem ne delajo škode. Do zdaj je bilo tako! Dr. Tavčarjeva najnovejša gonja zoper zadružno življenje pa, če bo še dalje trajala, zna imeti čudne posledice. Cujte! Zadružna misel jo na Štajerskem dandanes mnogo bolj ukoreninjena v ljudstvu nego na Kranjskem. Da, kdor ne biva med ljudstvom, tega niti verjeti ne more, kako je vse zavzeto za zadruge in konsume. Na Štajerskem bi dandanes imeli veliko več zadrug in ko n sumov, če bi bilo več podjetnih ljudij, kateri bi jih usta navijali. Tako je in s tem mora vsak računati, kdor hoče biti z ljudstvom. Ljudstvo zameri i vsakemu človeku i listu, ki je zoper zadružno življenje. Zato naj pa naši listi hodijo v tem oziru z ljudstvom eno pot Vsak list, ki bo pisal zoper zadružno živ ljenje, se bo neusmiljeno izbacnil. No pa če že konsumna društva niso povsodi dobra, pa pustite vsaj kmetijska društva pri miru. Toda tudi tega ne privošči kmetu presiti baron in spe, dr. Johann Tavčar. Gre in se zveže z nemško-nacijonalnim dr. Mravlagom, vržeta konsume in kmetijska društva v en koš in se jim boj napove! To je neslišano in to si bomo Štajerci za dolgo prav dobro zapomnili. Ta nesrečni človek dela stremljenju tukajšnjega ljudstva ravno nasprotno in — zraven hoče biti narodnjak in prijatelj narodov. Kaj je li res? Ne! Izdajica je, po-turica je! O vidva dr. Mravlag in dr. Tavčar ne bosta nič opravila. Naše ljudstvo bo šlo preko vaju in preko vseh, ki so vajinega mišljenja. Parola Štajerskih Slovencev za naprej mora biti: Kmetijsko društvo v vsakem večjem kraju, vonih krajih, kjer so n e m š k u t a r sk i, narodu sovražnitrgovci, pa k m e-tijskodruštvoskonsumom ! Basta! Gospodarska zadruga. Iz Velikovca, 19. jan. Da gospodarska zadruga Velikovčanom ne bo po volji, si je lahko vsakdo popred mislil, zato se tudi nikdo ni čudil — vse pa se je smejalo, ko je slavni mestni zastop velikovški obsodil g. vikarja Podgorca dne 19.10 in 81.10 1899 na 5 gld. in na 10 gld. globe, ker je bil imenovani nekatere kmete na cesti nagovoril. Tržni red velikovški ima namreč v § 10 določilo : »Das Anhalten der zu Markte fahrenden Fuhrvverke in den Gassen der Stadt ist verboten, weil sonst Verkehrs storungen unvermeidlich sind«. Gcsp. vikar je prvi dan, ko je začela zadruga delovati, srečal na cesti svojega brata in sestro, ki sta posestnika v velikovški okolici, in ju je nagovoril, ter jima povedal, da je zadruga pričela delo. Ta dva sta obstala z vozovi ter sta z bratom spregovorila še nekaj be-sedij ; g. vikar jo še tisti dan povedal tudi drugim kmetom, da lahko pripeljejo zdaj blago v zadružni hram, a teh noben pri nagovoru z vozom ni obstal. Videč, da pametna velikovška policija išče postavnih sredstev, da bi ga zaradi tega obsodila, šel je imenovani gospod prihodnjo sredo iz mesta ven proti svoji domovini in je tam srečavši nekatere znane kmete zunaj na prosti državni cesti jih nagovoril in na njihova vprašanja razložil kratko namen skladišča, a tudi tukaj noben kmet z vozom niti obstal ni, ker so govorili grede po cesti ! Opirajoč se na omenjeni § 10. je velikovški župan diktiral kazen 5 in 10 gld. Napravil se je seve priziv na c. kr. okr. glavarstvo — in rešitev tega rekurza je še bolj interesantna nego županova obsodba : Okr. glavarstvo je namreč obsodbo potrdilo, »findet jedoch die Strafe auf 2 fl. bezw. 5 11. herabzusetzen ... die Entschei-dung beruht aul iolgenden Ervviigungen: Ea muss angenommen werden, dass das Verbot des Anhaltens der mit Waaren zum Markte kommenden Fuhrvverke fiir das ganze Gebiet der marktberechtigten Gemeinde gilt. Dieses Verbot stellt sich trotz der beige-liigten IIinweisung aul die Verhutung von Verkehrsstorungen in erster Reihe als eine zur Gew;ihrleistung der Freiheit des Markt-verkehres in Bezug auf Angebot und Nach-frage getroffene Bestimmung dar. Wenn diese Bestimmung nach dem strengsten \Vortsinne ausgelegt \viirde, d. h. in dem Sinne, dass eine Uebertretung derselben erst dann angenommen wird, wenn die Marktbesucher zur giinzlichen Unterbrechung der Fortbe-\vegung ihrer Fuhrwerke veranlasst \vorden sind, dann \vtirde das ervviihnte Verbot durch eine solche Auslegung nahezu \virkungslos gemacht und dessen Umgehung befordert werden, welch' letztere Consequenz ver-mieden \verden muss«. Kazni so se pa znižale : »weil es der Bezirkshauptmannschaft nicht bekannt ist, dass bisher in iihnlichen Fiillen strafvveise vorgegangen \vorden w;tre i. t. d. Ne vemo, kaj si bodo juristi o tem razlaganju mislili. Priziv, ki ga je bil napravil g. Podgorc na c. kr. okr. glavarstvo, je naglašal I. da tržni red prepoveduje »daa Anhalten«, da pa on ni nikomur ustavil konj ; 2. da v drugem slučaji noben voznik niti obstal ni, in da se je o zadrugi govorilo na prosti državni cesti. Evo pa odgovor c. kr. okr. glavarstva: Tržni red pravi, da je prepovedan »Anhalten«, c. kr. okr. glavarstvo pa razlaga, da ni treba, da bi se vozovi ustavili ! Kaj pa potem pomeni beseda »Anhalt« ? Slavno c. kr. glavarstvo nam to vsaj naj pove. Tržni red prepoveduje »Anhalt« v mestnih ulicah, c. kr. glavarstvo pravi, da se mora drugače razlagati, določilo velja za vso mestno občino, ki seže blizu pol ure po cestah ven. Za kolesarje imamo na vseh straneh kažipote, napravili jih bomo sedaj za naše zadružnike in napisali gor : Slovenci, sedaj ste v velikovški občini, sedaj govoriti ne smete več !! Neki nemški pesnik menda pravi: Im Auslegen seid Crisch und munter, Legt ihrs nicht aus, so legt was unter. V tem slučaji se je menda teko godilo a posledice? Če ta obsodba velja, potem nam velikovška policija brez konca kaznuje kmete; če je že govorjenje prepovedano, kai bo potem, če začnejo kaznovati kmete, ki res na cesti pri zadružni hiši obstoje? Ne vemo, ali se je že kedaj na celem kontinentu tako rabila kaka postavna določba. Upali smo bili od novega c. kr. okr. glavarja drugega postopanja, a varali smo se. Zadruga bo vedela svoje pravice braniti. Vsak cigan sme na cesti prosto govoriti, govorili bomo tudi mi še, kar bodemo mi hoteli, ne pa kar hočeta slavni mestni zastop velikovški in slavno c. kr. okr. glavarstvo ! Avstrija in Ogerska. (Iz predavanja dr. Žitnika,) (Konec.) Dvorni svetnik Beer, ki je gotovo ne-pristransk v tem oziru in dobro pozna na-godbo, je že pred 12 leti pisal: »Bodoči zgodovinar avstro - ogerske države gotovo ne bode mogel opravičiti Beustove nagodbe. Nobena sila ni bila, da bi Avstrija morala vsprejeti ogerske zahteve, in le namišljeni oziri na vnanjo politiko so bili merodajni, da je Avstrija vsprejela te jarem«. Nomški poslanec Sk e n e je rekel tedaj v državnem zboru: »Poročilo avstrijske de-putacije je Kraljevi gradeč za avstrijski parlament . . . Državniki, ki so ogerskemu kralju svetovali, da naj ne prizna dolgov, katere je sklenil avstrijski cesar, ti ne spadajo na ministersko, ampak na drugo klop«. Znani dr. Herbst je tedaj vzkliknil: »Bitko smo zgubili, še predno smo jo pričeli«, in dr. Bresti, poznejši finančni minister, je dostavil : »Da, tepeni smo že, gre se samo za mirovne pogoje«. Toda nagodba z Ogri postaja vsako desetletje slabša. Poznam razne brošure, ki ugovarjajo tej trditvi. Toda poznati je treba tudi dotične pisatelje in nagibe, pa vemo, kako moramo soditi o tacih »avstrijskih rodoljubih«. Že 1. 1871 se je vršila neka pre-memba. Tedaj so bivšo vojaško granico združili z Ogersko, Mažari so tedaj dobili velikansko gozde, ki so merili okoli 800.000 oralov in bili vredni neštete milijone. Pač se je Ogerska zavezala, da hoče 14% več L. f S T E K, Šest dni v Italiji. Spisal Martinkov. (Dalje.) Naročaje to in ono natakarju, le-ta nekoliko postoji in me pogleda rekoč slovenski: »Ne zamerite, vi sto pa iz Ljubljane doma!« Kdo bi popisal moje veselje? Tedaj domačo besedo slišim tukaj! Kako lepo se sliši ma-terni jezik v tujini! Odslej sva govorila, kadar je prilika nanesla, med seboj slovenski. Med mnogimi lujci z Nemškega in iz Amerike sta mi posebno ugajala dva Američana, Nemca po rodu. Bila ste iz Indijane. Prehodila sta Palestino, Grško in Italijo ter bila sedaj iz Benetek namenjena čez Dunaj proti Hamburgu. Ker sta poprej poslušala najin razgovor z natakarjem, izvedela sta, da nisem rojen Nemec. Zato vprašujete, odkod sem doma in v katerem jeziku sva z natakarjem govorila. Pripovedujem jima, da sem doma v obližju Ljubljane ter rodom Siove- je nekaj dozdevalo, da todi v obližju bivajo Hrvatje. Poznala sta strossmayerja po imenu. Užalostilo me je, da taki omikanci, kakor sta bila ta dva Američana, ne poznajo naše domovine, in vendar bi jima rad dopovedal, kje da leži. Na misel mi pride postojinska jama. Komaj jima jo vzamem v misel, takoj glasno pritrjujeta, da jima je znana in znana daleč po vsem novem svetu. Prav hvaležna sta mi bila, da sem ju seznanil bolj natančno z našimi razmerami, kolikor jo bilo v kratkem času mogoče. Ugajala jima je tudi naša domača govorica. Tudi nekateri Berolinci so na ušesa vlekli najin pogovor ter povpraševali po tem in onem, na kar sem jim z veseljem odgovarjal, da seznanim tujce s Slovenci. Popoludne se nas napravi večja družba pod vodstvom Sandvvirtovega »cicerona«, majhnega, postarnega, a energičnega in v tem poslu dobro izvežbanega možička. Bilo nas jo za dve. večji gondoli, prav prijazna družba. Najpreje se peljemo čez širok morski dija. V cerkvi so slike od Tintoreta in drugih umetnikov. Veliki oltar predstavlja štiri bronaste evangeliste, ki nosijo zemeljsko oblo. Zadaj za oltarjem so lepi stoli od Alberte Brulles. Od tod se peljemo v tovarno za benečanske čipke. Na stotine delavk je tu notri ter izdelujejo čipke od navadne do najfinejše vrste. Ta stvar je pa tudi draga. Za spomin sem si kupil mali prtič z bene-čanskimi čipkami za 8 lir. Nemcem niso posebno ugajale te vrste čipek; rekli so, da jih imajo doma boljše vrste, a cenejše, nego so tu. Pri nadaljni vožnji po raznih kanalih, širših in ožjih, ustavimo pri cerkvi sv. Janeza in Pavla, ki kaže spodaj starejšo, zgoraj novejšo zidavo. Precej zraven je bolnica. Pred cerkvijo je bronast spominek Jerneja Colleoni. Notranjščina cerkvena ima tri la-dije, v katerih je polno lepili nagrobnih spominkov od raznih benečanskih dožev. t-er-kev jc nekdaj pogorela, zato šo sedaj nekateri stebri po strani stoje. V svojih potopisnih zabeležkah imam še marsikaj zapisanega se zanima za to, naj vzame v roke kak dober potopis, tam dobi vse natančno opisano. Vozeč se dalje po mestu opazujem bolj natančno kanale, po katerih se vozimo. Glo-bokost in širokost teh vodenih benečanskih cest in ulic je različna. Semtertje so nekateri kanali prav plitvi, nekaj nad 1 meter globoki, a zopet drugodi imajo 4 do G metrov globočine. Taka je tudi širokost. Včasih so tako ozki, da se dve gondoli s težavo ognete, včasih se pa razširijo. Največji izmed kanalov je »Canal grande«, ki se zvija po vseh Benetkah v podobi črke H in pc katerem po dnevu neprenehoma plovejo par niki. Širok jo 40 do 00 metrov, globok ps nekaj nad 4 metre. Ko smo stopili pri eerkv dei Frari na kopno, smukne Američanu f srobrom okovana palica v kanal. Ne vem kakšen les jo moral biti, šla jo takoj k dnu, a srebrn okov smo še razločili v vodi Mnogo smo se trudili, da bi mu rešili ta spominek, katerega ie dubil na Grškem, i ni šlo. Popustivši palico bolj spretnim rib čem, l<"t smo bili mi, stopimo v cerkc V ' c> J o ' i i " ■ plačevati na leto k skupnim državnim tro škom, toda zopet so pozabili tem povodom primeren del državnega dolga odpisati na račun Ogerske. Dalje je bilo 1. 1867 dogovorjeno, da se iz skupnih carinskih dohodkov izplačujejo povračila davkov pri izvozu obdačenih predmetov. A 1. 1877 so Mažari to zavrgli in določili takozvani produkcijski ključ. Kakor trdi celo dr. Menger, ki vedno zagovarja na-godbo z Ogersko, jo imela Avstrija vsled te premembe v desetih letih zopet nad 35 milijonov škode. Dalje samo mimogrede, da so Ogri vsled zvišane carine dobili mnogo milijonov. Velika napaka je bila dalje, ko so pustili, da so se Mažari polastili Reke in mora Avstrija sama milijone šteti za tržaški Lloyd, a za podonavsko parobrodno družbo vsled transportnega davka na Ogerskem vsako leto pol milijona gld. Še na nekaj je treba opozoriti, kar se malokedaj naglaša. In to je dogovor mej Avstrijo in Ogersko že od 1. 1877, da se namreč od skupnih državnih troškov najprvo odštejejo čisti skupni dohodki carine, in kar preostane, se razdeli po kvoti. Sedaj poglejmo škodo za Avstrijo! L. 1897 n. pr. so znašali v Avstriji čisti dohodki carine 51'6 milijona, a na Ogerskem samo 7 7 milijona, to je, na Ogerskem samo 15%, a v Avstriji 85%. Te dohodke so vrgli v eno vrečo, kar je zneslo 59 3 milijona, in od šteli od skupnih troškov, ki so znašali okroglo 170 milijonov. Preostalo je nepokritih še okroglo 110 milijonov, in te so delili po kvoti 30:70. Na ta način zgubi Avstrija mnogo milijonov na leto. In to velja že 23. leto! Pred novim letom so po daljši meše-tariji določili kvoto 34'4: 65 6, to je, Mažari so privolili 3%, kar znaša v denarju okoli 83 milijona. Pripomnim pa, da po novem zakonu glede porazdelitve užitninskih davkov Ogri dobe dobička najmanj toliko, ako ne 4 milijone. Zato smemo trditi, da je nova nagodba še stabša od prejšnje. Mažari so sicer obljubili, da bodo z novim letom odpravili mlinarski obrat, ki uničuje avstrijske mline. Toda do danes ni duha ne sluha o tem. L. 1882 so namreč določili, da je vse žito iz vnanjih držav pri uvozu v Avstrijo carine prosto, to je, trgovcem se povrne carina, ako dokažejo, da 70% moke izvozijo zopet v vnanje dežele. Tako so ogerski veliki mlinarji dobivali pšenico brez carine čez mejo. Tako so Ogri 1. 1888 samo z Balkana dobili pšenice 266 548 kvintalov, a I. 1893 že 1,870.356 kvintalov. Na Ogerskem je bilo 1. 1863 le 147 večjih parnih mlinov, 1. 1895 pa 1723. Mlinov na vodah so Ogri imeli 1885. leta 12.520, 1. 1895 pa 15.417. Vseh mlinov je bilo na Ogerskem 1. 1885 17.277, 1. 1895 pa 20.095. A v Avstriji propadajo mlini po vrsti. In vendar nimamo cenejšega kruha. Sploh je Ogerska od 1. 1867 v vsakem oziru velikansko napredovala. O napredku govore cele knjige. Za vzgled samo to-le: L. 1867 je Ogerska imela dohodkov 120, a minolo leto nad 500 milijonov. L. 1872 je Ogerska pridelala pšenice 22 milijonov hI, 1. 1892 pa že nad 50; koruze 1873 leta 20 milijonov hI, 1. 1892 pa 40 milijonov. dije z visoko kamenito pregrajo. Cerkveni tlak je gladek kot steklo. Tu v cerkvi je grob slavnega Canove. Nagrobni spominek napravili so njegovi učenci po njegovem načrtu, ki je priprost, a veličasten. V tej cerkvi pokopan je tudi Ticijan, prvak benečanskih umetnikov. Na tlaku ob njegovem grobnem spominku je napis: »Qui giace il gran Ti-ziano al Vercelli emulator al Zeusi e dgli Apelli.« V nekem stranskem oltarju je tudi veličastna slika ravno tega umetnika, predstavljajoča Madono z družino Pesarovo. V obližju velikega oltarja kažejo grob onega dožeta, ki je dal povelje, da morajo biti vse gondole po Benetkah črne barve. S tem je baje hotel zabraniti veliko potrato, ki se je kazala ob njegovem času. Poleg druzih umotvorov raznih umetnikov kažejo tukaj tudi oltarno Bliko Bellinijevo, ki je bil uče-nik Ticijanov- Za »bakšiš«, katerega je treba plačevati ob tacih prilikah, ni potreba tujcem, ki imajo seboj cicerona, nič skrbeti, to oskrbi on sam iz plačila in takse, katero mu L 1883 so Ogri v Avstrijo izvozili kure tine za 14 milijonov, 1. 1894 pa za 24 milijonov; rogate živine 1. 1883 za 13, a leta 1894 za 19 milijonov; prašičev 1. 1883 za 28, 1. 1894 za 68 milijonov. Vsega žita pride iz Ogerske v Avstrijo na leto za 270 milijonov; vsega blaga pa za 421 milijonov. A nasprotno proda Avstrija na Ogerskem blaga na leto za 451 milijonov. Iz tega je razvidno, da nas bodo Ogri v kratkih letih do-šli, ako ne presegli. Železnic imajo na Ogerskem okoli 16 000 km, a 13.000 jih je državnih. Zato država sama določuje nizke tarife in tako pospešuje ogersko industrijo in trgovino. A pri nas so največje železnice v zasebnih rokah in tarifi že neznosni. Isto velia glede sladorne industrije, špirita, piva in petrolja. In avstro-ogerska banka služi v prvi vrsti Ogrom. Tako ima banka na Ogerskem na hipotekah nad 120 milijonov, a v Avstriji le okoli 19 milijonov. To so sadovi nagodbe z Ogersko, da o političnih ne govorimo. Sicer pa: Duobus litigantibus tertius gaudet, to je, če se dva pretepata, tretji klobuka odnese. Slovani in Nemci se v Avstriji prepirajo, Mažari pa se smejejo v pest! Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarija. Spravne konference. S konferenco načelnikov levičarskih strank minulo nedeljo je stopila glavna spravna konferenca nekako v pričetni štadij. Levičarski vodje, na čelu jim načelnik izvršilnega odbora, so se v posebnem komunikeju izjavili za udeležbo pri spravnih pogajanjih ter naglašali neobhodno potrebo trajnega sporazumljenja mej avstrijskimi narodi. Prisotni so bili pri tem po svetu poslanci grol Stiirgkli, baron Schwe-gel, dr. Baernreither, dr. Funke, dr. Pergelt, dr. Gross, dr. Hochenburger, Kaiser, Hof-mann \Vellenhof, vitez Kink, princ Alojzij Liechtenstein in mesto dr. Luegerja poslanec dr. \Veiskirchner. Razgovor je trajal od 10. ure dopoludne do 1. ure popoludne in se je neki še nadaljeval po sklepu naznanjenih konferenc. O vladnem programu se je konferenca izjavila zelo hladno ter nagla-šala, da ga treba pojasniti, potem je še le mogoč o njem nadaljni razgovor. Prava spravna pogajanja se prično 5. februvarija. Kako dolgo bodo trajala, danes še nihče ne ve, a vsestransko se je naglašalo, da se mora sniti parlament pred prvim marcem, ker mora do tedaj biti rešena vladna pred loga o kontingentu za vojaške novince. Nedeljska seja klubovih načelnikov toraj ni bila nikake posebne važnosti. Treba je toraj počakati, kaj poreko konečno ostali voditelji nemške levice. Glasovi o Korberjevem programu so precej različni, a večinoma povsem nejasni, kakor tudi programu manjka potrebne jasnosti. Nemški radikalni listi prorokujejo, da se pod novo vlado ne bodo dogajale »zatiranemu« nemštvu tako »grozne« krivice, kakor pod dosedanjimi vladami. V tem smislu pozdravlja Korberjev kabinet Schonerer-janska »Bohemija« z odkrito željo, »da se ji posreči ustvariti normalne razmere v Avstriji«. Drugače sodi o Korberju praška »Politik«. Meni namreč, da imajo nove vlade vedno nekaj spremenljivega na sebi. Dr. pl. Korber stoji mej dvema strogo si nasprotnima taboroma; kako se mu pač posreči, da pride srečno skozi nju vrste ? A dobe se tudi avstrijski listi, ki opažajo veliko dobrega na novem ministerstvu. V njem sta kar dva tirolska konservativca, pravijo »Ti-roler Stimmen«. Posebno jim ugaja novi trgovinski minister baron Call, čegar vse štiri sestre so se posvetile samostanskemu življenju. — Nad vse hladno pa pišejo o novi vladi mažarski časniki, menda zato, ker vedo, da z njo ne bodo imeli posebnega opravka. Spremembe v rumunskem ministerstvu. Rumunski vladni list prijavlja včeraj nekatere spremembe v rumunskem Cantacuzenovem kabinetu, ki so bile potrebne samo vsled tega, ker se je kabinetni načelnik naveličal tudi vodstva notranjih poslov. Kralj je ugodil njegovi želji ter poveril vodstvo notranjih poslov dosedanjemu fiiiančiiernu ministru generalu Mano, finančni -i-i -i- za javna dela Istrati, na njegovo mesto pa je prišel posl. Gradisteanu. Ostali možje ostanejo na svojih dosedanjih mestih. JRusko-angleški načrti glede Afganistana. Ko se je pred nekaj časom vseobče pisalo o neki ruski mobilizaciji »za poskušnjo«, omenjalo se jo tudi, da je af-ganiški emir zelo nevarno obolel in da se mu približa menda kmalu konec življenja. Na njegovo smrt čakata namreč kar dve velesili: Rusi so trdno prepričani, da bo cel Afganistan njihova dedščina, Angležem se pa menda niti ne sanja ne, da bi ne dobili po smrti vsaj polovice Afganistana. Zasedli bodo takoj drtigi dan vse pokrajine do stra-tegiško najvažnejega mesta Ghaznis, kjer se bodo več let lahko najuspešneje branili proti vsakemu napadu od zunanje strani. Samo v tem slučaju bi se jim neki ne obnesel račun, ko bi si Rusi osvojili kak pristan ob perzijskem zalivu. Načrt bi se potem popolno izjalovil. — Tako daleč so Angleži prišli še le sedaj, ko Rusi že izvajajo svoj Angležem Bkrajno nasprotni načrt. Dnevne novice. V Ljubljani, 23 januvarija. Javno predavanje. Jutri ob '/,8. uri zvečer bode predaval v veliki dvorani »Kat. Doma« č. g. dr. Aleš Ušeničnik o prazgodovini človeštva. — Odbor »Slov. ltršč. soc. zveze«. V komisijo za odmorjenje osebnega davka za Ljubljano so v III. razredu danes izvoljeni kot odbornika kanonik Jan. S u š n i k in Jožef T u r k. Namestnikom sta izvoljena Ivan Belič in notar Pla ntan. Županska zveza, tako nam piše pri-jatelj, M J6 nam^vaTjubljanski župan Ivan Hribar, in katere pomen je včeraj »Slovenec« razložil, bo brez dvojbe vzbudila nekaj čilejšega življenja med nami. Predrz nosti, s katero se upajo naši liberalci javno nastopati vkljub temu, da je njihov stik z najhujšimi sovražniki slovenskega naroda Čim dalje tesnejši, vkljub temu, da se ne vežejo že samo s kranjskimi, marveč tudi s štajarskimi Nemci in nemčurjiv svojem besnem sovraštvu proti katoličanstvu, že ni več nobenih mej; niti sledi kake spodobnosti, ali vsaj kakega takta ni najti pri njih. To nas bo vendar zmodrilo, da bomo konečno kot edini upravičeni zastopniki Slovenstva, stopili iz medle defenzive v odločno ofenzivo Naši liberalci so vse, česar so se lotili, skva-rili in popodlili; sedaj stezajo svoje umazane kremplje tudi po slovenskih županih. Prav je pisal včerajšnji članek, da bi bila županska zveza samo agitacijsko sredstvo za liberalce. Omenjalo se je, da se gre liberalcem za prihodnje deželnozborske volitve. A ne samo zato! Župani pod Hribarjevo komando se bodo gotovo uporabljali tudi za agitacijo za »Narod« in »Rodoljuba« in pa za — banko S1 a v i j o. Ne sme se namreč pozabiti, da se konečno liberalcem gre za dobiček. Katoliško in slovensko misleči občinski odbori in ljudstvo ne bodo mirno gledali nobenega svojih županov v v liberalni pasti. To je gotovo. Poskrbeli bodo, da se takemu županu, ki bo capljal za Hribarjem, kmalu zapoje : »Ta nam župani! ne bo!« Iz Gorice se nam poroča: Volilski shod na Goričici »pri Repku« dne 21. jan. t. 1. je bil izvrstno obiskan. V kočijah, na vozeh in peš so prihajali volilci iz vseh krajev goriške Vipave. Ob napovedani uri so bili zbrani volilci polnoštevilno. Jako veliki prostori so bili pretesni, moralo se je zborovati na prostem. To je bilo tem lože, ker je bilo krasno pomladno vreme. Sklicatelj shoda deželni poslanec č. g. BI. Grča je pozdravil volilce in zahvalil na polno-številnem prihodu, »hod si je predsednikom izbral ljubljenca svojega, državnega posl. dr, Ant. Gregorčiča. Zahvalivši se za zaupanje, je naprosil govornike, naj bodo kratki v govorih, ker zborujemo na prostem. Dal je besedo g. profesorju in dež. poslancu Iv. Berbuču. Prebral je in pojasnil resolucijo proti vinski klavzuli. Sprejeta je bila z navdušenjem. Drugi govornik nadučitelj P. Medvešček je prebral in pojasnil resolucijo za Vipavsko železnico. Tudi ta je bila so- ■ X—! —1_..1 _TVntlL rfrnrr>rr>ilr_in Vtil_flaft grofa Alf. Coroninija. Prašal je volilce, koga Bi žele za državnega poslanca. Soglasno je zagromelo pod jasnim nebom: Alfred grofa Coroninija. Prav elektrizoval pa je volilce predsednik dr. A. Gregorčič, ko je naznanil, da grof zopet sprejme volitev, ako bo izvoljen. Tako se je rešilo vprašanje, kedo bodi naš državni poslanec za kmetske občine. Ruski kružok. Danes zvečer je v Narodnem domu in sicer v mali dvorani na levo 2. vrata prvo zborovanje društva za pouk ruskega jezika. »Novo harmoniko« nateguje včeraj dr. Tavčar v »Narodu«. Čuden glas ima ta njegova harmonika. Kadar bode drugič po-lemizoval radi dr. Mravlaga, jo bode moral bolje uglasbiti. Ker je celjska »Domovina« povedala, kaki so bili slovenski trgovci na mariborskem shodu, pravi dr. Tavčar: »Vemo, da dandanes še ni polja za tako skupno delovanje na Spodnjem Stajarskem« in v isti notici pravi: »Postopanje dr. Tavčarja je bilo tedaj popolnoma pravilno in vsak rodoljub, ki ne tiči v popovskih mrežah, je mora odobravati!« Dr. Tavčar, slab ste mu-zikant! Zakaj je „zmrznil' »Glasnik"? Nap redne gospoHt^zelo sTrB i"za~TG 1 as n ik " sedaj, ko se je združil s »Slovenskim Listom«. Na vse načine ugibajo, zakaj se je to zgodilo. Najbolj modro si je zmislil »Rodoljub«, ki piše: »Zmrznil je krščansko-socijalni listič »Glasnik«. Bolehal je že dolgo časa za pomanjkanjem naročnikov. Pogrešal ga ne bo nihče, ker krščanski socijalisti večinoma ne znajo brati, me pisati«. Tej duhovitosti je na nedeljskem shodu »Slov. katol. del. društva« odgovoril g. Oostinčar, da je »Glasnik« imel 1600 naročnikov, da se je pa združil s „Slov. Listom", da t;iko delavci dobe obširen pregled o političnih zadevah, katerih »Glasnik« radi premalega obsega ni mogel vedno razpravljati. V »Slov. Listu« dobe člani organizacije odgovor na nesramnosti, ki jih širi liberalno časopisje. Ta uredba je bila jako potrebna ter bode gotovo rodila najlepših sadov. Nasprotniki se bodo prepričali, da krščanski socijalci znajo dobro brati in — pisati. Govornik je sklenil svoje besede s pozivom: »Krščanski socijalci, naročajte si »Slovenski List« , zahtevajte ga po vseh gostilnah« ! Bodočnost Slovencev je narisal v včerajšnjem ~~»Haro(lu« dr. Tavčar. Ta slovenski politik brez »popovskega trebuha« piše, da je prepričan, da pride nekdaj tudi na jugu do sporazumljenja mej različnimi narodi — kakor si to sporazumljenje na Češkem vsi češki politiki žele — in da bode vsled skupnega delovanja vseh narodov na jugu ob svojem času strt sedanji ultramon-tanski klerikalizem. — To je politika! Pojasnilo o oceni drame „Izmaj-lov". Oziraje se na oceno Aškerčeve drame »Izmajlov« v Vašem listu, iz katere bi even-tuelno kdo misliti mogel, da je g. Aškerc namenoma zamolčal, da je misel drami po neki Tavčarjevi noveli posnel, izjavljam v imenu intendance dramatičnega društva, da je gospod Aškerc že v svojem rokopisu igre, kateri je bil vladi v cenzuro predložen, na prvi strani zapisal dostavek: »Snov tej drami je zajeta iz neke novele dr. Ivana Tavčarja«, in da je bil ta dostavek prvotno tudi že na prvi gledališki list tiskan, da sem ga pa jaz pri korekturi gledališkega lista črtal, ker se mi je ta dostavek na gledališkem listu zdel brezpomemben in nepotreben. — Za inten-danco dramatičnega društva: Matej 1 Iubad. strajka ne bo. Iz Zagorja. Nestrpno so čakali v nedeljo zvečer delavci Zagorski, Trboveljski in Hrastniški poročila iz Celja. Že zvečer se je raznesla povsod novica, da so rudarji po svojih zastopnikih iz rudarske ali kakor delavci pravijo iz »posilne« zadruge dosegli zvišanje plače la 5%, stanarino za tiste delavce, ki nimajo rudniških stanovanj in nekaj druzih ugodnostij. To ni seveda veliko, vendar pa toliko, da je pomirilo ruzburjene duhove. Ako pomislimo, da akcije Trboveljske premogarske družbe (70 gld.) stoje sedaj na 300 K, (navadno so stale visoko 170—180 gld.), potem bi bilo pač samo ob sebi umevno povišanje. Seveda bo Čobal sedaj trobental delavcem, kaj je vse storil, in jih vabil vse v svoi ±ahor~ Tnda a tem. da so delavci .vjirhtalnih popravila le storjena krivica; kajti ravno zadnji štrajk, h kateremu so brezvestni soc. demokratje agitatorji delavce nahujskali, jim je to požrl. Delavci smejo biti veseli, da ni prišlo do »punta«. Kajti nanj so se neko liko pripravljali le mokrači, (okoli 200 po številu). Skupnega delavskega shoda, katerega bi se bili udeležili ostali delavci, katerih je do 400, ni bilo. In tako se ti niso tudi nič pripravljali in niso vedeli, kako se obrniti. Cobal jih je tolažil vse s svojim konsumom ; toda tega bi še za mokrače ne bilo kaj, kaj še le za vse delavce. Pa recimo, da bi bilo zboljšano le za Trboveljske, kaj bi bili počeli Zagorski. Drugače bi bilo, če bi se bili delavci brez razločka strank pripravljali in pritisnili vsi ob jednem s Koflaškimi in Vojčberškimi ob jednem. Na podlagi teh vrstic lahko občudujejo bralci strategičen talent voditelja naših mokračev, Čobala. Njemu je pač le na tem, da sam dobro živi. Upamo, da bodo tudi njemu delavci zvišali plačo za — 5 %. Priprave za občinske volitve v Tržiču. Iz Tržiča: Kadar se psu na rep stopi, pa zacvili. Predzadnji dopis iz Tržiča je poštenjaka Riegerja in dr. Lukana zelo razgrel. Sprevidela sta namreč, da so njune spletke in načrti izdani. Zato pa skušata sedaj v MOr. Tgbl." in v »Tagesposti" svojo zamorsko kožo oprati, ki pa vkl|ub dolgočasnemu drgnenju ostane črna in umazana prej kakor slej. Ta dva možica dobro vesta, da se iinajo letošnje obč. volitve vršiti v prvi vrsti v znamenju odpora proti takim elementom, kakor sta onadva. Tega pa seveda hvaležnim bravcem »Grazer Tagblatt" ne smeta naravnost povedati, zato pa vežeta v svojem dopisu otrobi in jih prodajata kot dragocene bisere. V kalnem hočeta ribarili ; zato trdita na eni strani, da samo nekateri mladi ljudje hočejo boj za vsako ceno, na drugi strani pa že pravita, — ker prvotno nameravane kandidature dr. Lukana ne moreta več utajiti —, da so ravno ti mladi ljudje hoteli kandidirati dr. Lukana! O ti pobožna najivnost! G. dr. Lukan, Vaš dopis v „Gr. Tgbl." je za dober meBec prezgoden! Pustni torek bo letos še le koncem prihodnjega meseca ! — Pa tudi zvit bi bil rad dr. Luka, in zato v svoji znani prebrisanosti v omenjenem dopisu na vse pretege hvali Tržičane, njih podjetnost, delavnost in gostoljubnost, to poslednje menda radi tega, ker ga vkljub njegovi priskutnosti do danes še niso pognali nazaj proti Kočevju. Toda to prilizo-vanje je prozorno kakor steklo. Na ta način se morda tam v blaženem „rajhu" love kalini, mi Tržičani sa na tako očitne lima-nice ne vsedemo. Riegerjeve zasluge za naš kraj so nam v živem speminu. Saj jih je ocenila že tudi pristojna oblast, ko mu je vzela pravico do izvrševanja inženerskega posla. Vzlasti mu mi Tržičani nikdar ne pozabimo truda in vneme, s katero se je vedno potezal za ohranitev vodenih sil kajpak tujcem — pardon domačinom — v korist! Od vode pa — seveda ne od tiste, ki jo dr. Lukan po »Gr. Tagbl « prodaja — je odvisna bodočnost domače tržiške obrti in in dustrije. Zato pa hočejo tujci ravno vodo Tržičanom vzeti, dobro vedoč, da bo potem domača obrt in industrija sama po sebi shirala. Gladki, čez mero gladki so ti naši tujci, le kadar se gre za kako vodno silo, pokažejo svoje rožičke. Kdor ima oči za take reči, je že zdavna lahko sprevidel, da se bije pri nas tih, toda odločen in odločilen konkurenčni boj med domačini in tujci. In tudi to se že lahko danes proro-kuje, da bodo zmagali v tem boju tujci vsled zaslepljenosti domačinov. Izpolnile se bodo besede, ki jih je nedavno izpregovoril odličen poznavalec naših razmer, da v petdesetih letih v Tržiču ne bo več prostora za domačega obrtnika in industrijca. Zato so pa tako ostudne »farbarije«, ki jih sedaj prodaja dr. Luka o Tržičanih po »Gr. Tagbl.«. Kako ti ljudje v resnici Tržičane bagatelizu-jejo, jo nekoč Rieger sam izdal, ko se je od vina razgret izustil: »Auch die Wasserlei-tung werden vvir machen, damit sich die Neumarktler Burger ihre Schiidel waschen konnen.« S tem je pa mož tudi sam priznal, da v resnici v vse naše trške zadeve vtika svoj poSnofani nos. Zato bi Tržičani prav storili, če bi mu enkrat odločno znklinali kakor mil in nri zariniih vo- Sie, dass Sie weiter kommen, hier haben Sie nichts zu suehen « To je edin primeren odgovor ljudem, kakoršna sta tujca Rieger in dr. Lukan. — Gospodu županu Mallyju pa kot poštenemu domačinu bomo čestitali, če se otrese nevredne uloge. katero so mu namenili ti ljudje. Za medveda so ga hoteli narediti, ki naj bi plesal, kakor bi mu oni godli. Toda upamo, da so so zmotili; g. Mally je prepameten, da bi se dal voditi od harlekinov. — Sklepno bi dr. Lukanu zares privoščili, da bi živel v srečnih zakonskih razmerah, in bi mu tudi svetovali, da vzame svojo boljšo polovico k sebi, ker je strogega nadzorstva silno potreben. Njegova baharija z obilno zdravniško prakso je pa tudi jalova, kajti kake so njegove gmotne razmere, to njegova postrežkinja najbolj občuti in obžaluje. Radi tega so tudi ni čuditi, da mož iz same zelene zavisti zabavlja g. D e v u , ki živi v tako ugodnih gmotnih razmerah, da mu ni nikdar treba »pumpati«. Ra^no-tako tudi g. dr. Brejca, ki jo tukajšnji domačin in večkrat v svojem prostem času v naše kraje prihaja na lov, napadi v »Gr. Tgbl.« ne dosežejo ; prepričani smo, da bo prej kakor slej rad prihajal med nas — ne mene se za dr. Lukanovo jezico. Slednjemu in pa vzlasti njegovemu prijatelju Mikliču bi pa še svetovali, ua obilico prostega časa porabita v to, da se priučita pošteni slovenščini, da bosta zamogla slovenske članke vsaj pravilno prevajati. — V četrtek torej se pokaže, kdo bo v bližnji bodočnosti v Tržiču gospodoval; v četrtek se pokaže, če je še kaj zdravega jedra v slov. prebivalstvu našega trga. Slovenci! Storimo svojo dolž nost in udeležimo se polnoštevilno volitev. Naj se nihče ne da terorizovati, saj so volitve ne samo pravica temveč tudi dolžnost vsacega volilca. Saj menda vidite, s kakim orožjem se bojujejo naši nasprotniki ! O terorizmu tožijo, a sami najbolj terorizirajo Še celo z novo vlado — ki ima po lastni cesarjevi zatrditvi biti nepristranska — že groze! To jih označuje. Otresimo se tujega jarma, zakličimo tujcem energičen soglasen: Ilands off od Tržiča. Če nas pa potem vsled žalosti nad svojim porazom draga prijatelja Rieger in dr. Lukan zapustita, bomo za njima pokadili z — ajdovco ! Iz Celja. Predvčeraj se je na odru naše čitalnice že drugič tekom te sezone vprizoril »Revček Andrejček«. Naši dile-tantje so brez izjeme svojo nalogo dobro rešili, sliši se pa, da je zadnja uprizoritev bolje uspela. Morda se tu kaže vpliv pred-pustnega časa. Pred vsemi nam je s priznanjem omeniti g. Perdana, ki je zopet pokazal, da je na gledališkem odru domač. Ku-pleti njegovi so zelo ugajali in ga je mno-gobrojno občinstvo odlikovalo z viharnim ploskanjem. Gospici M. Baševa in dr. Fili-pičeva, prva v ulogi Ane, druga pa v ulogi Franice ste za svoje dražestno igranje želi burno pohvalo. Naravnost tipičen pa je bil v svoji ulogi (Anže) g. Salmič, ki je igral z naravno in neprisiljeno komiko; škoda da nam je ostal dolžan obljubljene kuplete. Po končani igri se je mladi svet vrtil do ranega jutra. — V soboto zvečer pa je delavsko podporno društvo priredilo svoj plesni ven-ček v Strašekovih lokalih v Gabrji, ki se je zelo dobro obnesel. — Tekom predpusta sledi še čitalniški ples in Sokolova maška-rada v »Narodnem domu«. — Dne 20. t. meseca se je vršila pri okrožnem sodišču vsklicna razprava proti dr. Negriju, ki je bil svoj čas obsojen v zapor, ker je na nečuven surov način insultiral slovenske dame. Nemci napenjajo vse sile, da bi dokazali, da je dr. Negri ravnal v razburjenju, ker so malo preje slovenske dame raz balkon »Narodnega doma« pljuvale na celjske hajlovce. Toda to jim ne gre prav nič po sreči. V svrho zaslišanja dolge vrste novih prič morala se je razprava preložiti. — »VVachta-rica« se je zopet nesmrtno blamirala. V soboto je priobčila debelo tiskane telegrame, češ da so Buri vjeli 20.000 Angležev in jih 4000 postreljali. »Vahtarica« že ve, koliko lahko natvezi svojim čitateljem. Radovedni smo, kaj bi rekli Buri, če bi izvedeli, da imajo tudi v Celju svoje »Stammesge-nossen«, kot »Vahtarica« navdušeno pozdravlja Bure. Bog jim daj pamet! Štajerske novice. Cesar je potrdil Jos. Zelenika kot načelnika in S. Ožera- Včeraj dne 22. t. m. se jo vršila volitev v kmečkih občinah za slovenjebistriški okrajni zastop. Volivci kmečkih občin so rešili čast okraja. — Nadzornikom v slovenje-graškem okraju je imenovan rogaški nad učitelj Drellak; v Rogatec pride A. Schechel iz Gor. grada. — Iz Berolina so dobile pod pore sledeče šole: Goruže, Konjice, Vitanje, Laško, Št Ilj, Sladka gora, Marenberg, Sevnica in Slatina. In to se godi javno. Mi vprašamo le: S kakim namenom Pru6i podpirajo avstrijske šole? — Nemške barabe v Mariboru so te dni »Narodni dom« polili s črnilom. — Policijski komisar v Gradcu M. Papež je imenovan nadkomisarjem. — Dne 11. t. m. je A. Vrablu v Središču ogenj uničil hišo in gospodarska poslopja. »Siidmark« je neprestano in vstrajno na delu zoper nas! Deluje uprav sistematično zoper nas zlasti na Štajerskem in Koroškem. Po silni nemško-nacijonalni agitaciji se ji množijo dohodki, a s tem moč, da prodira tem silneje v slovenski narod. Glasom objavljenih izkazov je »Stidmark« v zadnjem času dala sledeče podpore, alias: »Judeževe groše« : Na Štajerskem: posojilnici v Radovni 600 K, nekemu posestniku na Spod. Štajerskem posojilo 100 K, dekliškemu zavetišču v Mariboru 300 K. učencu (!) na Štajerskem 60 K, več obrtnikom na Sp. Štajerskem po 20, 40, 60 K. — Na Koroškem so dobili: šolarji v Pliberku za kosilo 40 K, strugarska šola v Naborjetu 400 K, nek učitelj (!') na Kor. 60 K. — Doneskov je društvu med drugimi poslal Kari Proll iz Berolina () pod imenom »Reichsd ;utsches Weihnachtsbiiumchen« 200 mark. — Številke govore in pričajo, kako potrebna je »Naša Straža!« Iz Celovca, dne 18. t. m. Predsednikom tukajšnje trgovinske zbornice je zopet izvol|en, in sicer 27krat, pl. Ilillinger, podpredsednikom pa namesto posl. Hinter-huberja trgovec W i r t h v Beljaku. Potrjen zakon. Iz Celovca dne 19. jan. Cesar je potrdil od dež. zbora koroškega sklenjeni zakon o upeljavi samostojne deželne doklade na pivo. Samomori vojakov. Iz Celovca 19. jan. Na Križni gori so našli dne 11. t. m. obešenega vojaka 17. pespolka Fran Zupana. Pogrešali so ga več dnij. — V Beljaku se je ustrelil lovec H. Guster. Zmeda na Goriškem. Sedaj imajo Goričani kar štiri kandidate: Stanič-a, Ber-buč a, Tonkli-ja in sedaj grofa Coronini-ja katerega je društvo »Sloga« postavilo kot svojega kandidata. Bojimo se, da bo ta ne jasnost veliko škodila dobri stvari. Dobili smo danes sporočilo o shodu pri Rebeku, katerega objavljamo med dnevnimi novicami. Društvo Pravnik' ima jutri ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« redni občni zbor. Na včerajšnji živinski semenj so prignali 1259 konj in volov, 263 krav in 50 telet. Kupčija je bila precej živahna. C. kr. poštarji in poštni odpravitelji za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo bodo zborovali radi zanje neugodno pričete reor ganizacije deželnih poštnih uradov dne 29. januvarija t. 1, ob 10. uri dopoludne v dvorani hotela »Moncenisio« v Trstu. Predmet zborovanju je: 1. Poročilo o položaju nedržavnih poštnih uslužbencev vsled pričete ne ugodne reorganizacije nedržavnih poštnih uradov. 2. Se bode sklepalo, kaka resolucija, tikajoča se neugodne reorganizacije, je predložiti c. kr. trgovinskemu ministerstvu 3. Drugi predlogi, med katere spada tudi pereča zadeva, namreč na željo več poštar jev, kateri morajo poštne vozove dobivati iz od Kranjske, Primorske in Dalmacije preod daljenih mest Dunaj, Gradec in Celovec, da si izberejo dobrega izdelovalca vozov, ako mogoče v Ljubljani ali pa v ljubljanski oko lici, kateri se ima v namen, da dobi od višje poštne uprave koncesijo za izdelovanje za prevoz pošte predpisanih poštnih normalnih vozov, od predsedništva društva c. kr. poštarjev za Kranjsko, Primorsko in Dalmacijo višji poštni upravi predlagati in priporočati, da ga ta za to autorisira in po po stavi z leta 1883 z njim sklene pogodbo.— Nadjati se je mnogobrojne udeležbe. „Naia straža" išče trgovskega pomočnika, izurjenega v trgovini z delikatesami in kolonijalnim blaj?om. Vešč mora biti slo naj se adresujejo na načelstvo »Naše Straže« v Ljubljani. Mestna posredovalnica za delo in službe v Ljubljani Mestni trg štev. 27. Od 13. do 19. jan. je dela iskalo 37 moških delavcev in 77 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 6 moških delavcev in za 36 ženskih delavk. 50 delavcem je bilo 38 odprtih mest nakazanih in 28 slučajih se je delo vsprejelo, in sicer 4 moški in 24 ženskih delavk. Od 4. do 19. januv. je došlo 184 prošenj za delo in 74 deloponudeb. Od naznanjenih odprtih mest so še oddati: 1 trgovska prodajalka, 1 natakarica na račun, 2 fini kuharici, 4 navadne kuharice, 4 deklice za vse, 2 deklice k otrokom, 1 hišnik, 1 trgovski hlapec, 2 konjska hlapca. 2 kravji dekli. Vajenci za podobarstvo, za knjigoveznico, za trgovino z meš. blagom, za trgovino z delikatesami, za trgovino z barvami, za kovaški obrt. V delo ;bi radi vstopili: več blagajničark, trgov, prodajalk, deklice za navadna hišna opravila, kuhinjske deklice, sobarice, deklice za tiskarno, po-Btrežkinje, pisarji, vrtnar, mizarji, sodarji, komtoirist, raznašalci, trg. hlapci itd Ukradeni petaki. Predvčerajšnjim si je trgovski potovalec Matija Golob privoščil nekaj veselih uric. V družbi njegovi je bila neka Jerica Slabšek iz Mokronoga. Ko je zapustila njegovo družbo, pogledal je v svoj žep in zapazil, da mu manjka listnica s štirimi petaki. Sedaj je uboga mo-kronoška Jerica na sumu, da je vzela denar, ko ji je Matija Golob dokazoval svoje prijateljstvo. V Ameriko so včeraj hoteli zopet trije dolenjski fantje, a že na dolenjskem kolodvoru so njegovo namero pogruntali mestni stražniki. Ker še niso zadostili vojaški dolžnosti, bodo sedaj sedeli pri ričetu. Ukradeni golobi. Postrešček Potokar je imel lepe golobe, katere je vsakemu kazal, kdor jih je hotel videti. Po mestu je šla vest: Najlepši golobi v Ljubljani so v »Waserkosarni« ! Potokar je gledal in gledal svoje golobe in pojesti si jih ni upal, ker so bili prelepi. Nekdo pa je bil drugačnega mnenja. Ukradel je golobe in jih skoro gotovo pojedel. Potokar ne ve, kdo je bil tat, ker je celi množici pokazal golobe. Potokar pravi, da bo vzel cel teden »urlaub«, da bo iskal golobe. Našel jih ne bo, ker so gotovo že pocerani. 1 * * * Križ v sodnika. Pred porotniki v Leobnu na Štajerskem pripetil se je razburljiv prizor. Raznašalec kruha Marold je bil obsojen na osem let zapora. Ko je čul obsodbo, planil je k sodnikovi mizi, zagrabil križ in ga vrgel sodniku v obraz. Le s težavo so ukrotili besnega hudodelca. Velik štrajk premogarjev na Češkem, kjer štrajka že približno 65.000 mož, je tudi v Pragi provzročil veliko pomanjkanje premoga. V Pragi bodo morali zapreti šole, ker nimajo premoga. Hrvat v burski vojski. Hrvaški listi poročajo, da se v burski armadi proti Angležem bojuje tudi Hrvat iz Like, sin umi-rovljenega učitelja Ratkoviča iz Brušana. Lakota med Slovaki. Ogerski listi poročajo, da je med Slovaki v nekaterih krajih huda lakota. Glavni živež jim je krompir, ki pa je jako slabo obrodil. Zato se mnogi selijo v Ameriko. Vlada je 28 tisoč kron določila za javna dela, da bi si ljudje nekaj zaslužili. To je toliko, kakor nič. Grof Lev Tolstoj je zopet toliko ozdravel, da je pričel pisati. Kakor poročajo »Rus. Vjedomosti«, začel je Tolstoj pisati novo povest iz kmečkega življenja. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. jan. Pod predsedstvom ministerskega predsednika ali ob njegovi odsotnosti pod predsedstvom poljedelskega ministra se bo od danes naprej vsak dan sošla komisija iz zastopnikov notranjega, pravosodnega, poljedelskega, trgovinskega ter železniškega ministerstva, da se peča s štrajkom v čeških in moravskih premogovnikih. Komisija mora storiti vse potrebne korake, da se osredotoči na Dunaju upravna služba, tikajoča se štrajka. Mej stavkujoče pre-mogarje se je že pred dnevi podalo ne- ložaju, poleg tega sta se danes podala pravosodni minister Spens-Booden v rao-ravsko-šlesko, sekc. načelnik Blumfeld pa t češko ozemlje. Dunaj, 23. jan. Grof Palffy je bil pri cesarju vsprejet v daljši avdijenciji. — Palffy in Engel sta dobila od vlade poziva, da nju kluba imenujeta zaupnike za spravno konferenco. Dunaj. 23. januv. Mej nemškimi opozieijonalnimi strankami ni soglasja glede vprašanja • vdeležbi pri spravnih konferencah. Nemška narodna stranka je proti takim konferencam, vendar je upanje, da se da pogovoriti, ker je nada, da se kmalu skliče državni zbor. Tojska t Južni Afriki. Vestij o velikanskem porazu Buller-jeve armade nad Tugelo poročila tudi danes že ne potrjujejo, Buller sam je neki se med živimi in Se vedno se bijejo vroči boji mej posamnimi holmi v okolici Ladysmitha. General Lyttleton, posebno pa Se njegov tovariš \Varren si osvajata jedno postojanko za drugo, akoravno, kakor trdi Buller, ne moreta natančno povedati, koliko sta pravzaprav napredovala, ker se radi mnogo-brojnih holmov ne da narediti nikaka sodba o dosedaj osvojenem terenu. Govori se le o angleški zmagi, samo to se jim ne prilega, da ne morejo poročati niti o jednem Buru, ki bi ga bila zadela angleška kroglja. Iz vseh teh poročil se toraj razvidi, da nad Buri še ni sklenjen račun, marveč da je navstal zanje položaj, podoben onemu meseca oktobra, ko so tudi Angleži zmagovali na vsi črti, dokler niso bili konečno sramotno poraženi 20. oktobra v bitki pri Glencoe. Buri se poslužujejo še vedno povsem jednakih sredstev in zvabljajo za seboj nasprotnika, dokler ga ne dobe popolno v svojo oblast. To se posebno jasno kaže pri nasipih ob gorskih pobočjih. V globokih jarkih skriti Buri se vedno višje pomikajo ter »prepuščajo« teren Angležem, oglašajoč se sedaj v tem sedaj v onem ovinku, dokler ne pridejo angleški pešci na kraj, kamor jim ne more slediti konjenica. Potem pa s par topovi več opravijo na vrhu, kakor cela armada ob pobočju. Akoravno se toraj se ni obistinilo poročilo o zajetju 20.000 Angležev in akoravno se Buri umikajo polagoma, dobro vedoč, kam in zakaj, vendar še nihče ne more govoriti o burskem porazu, ker sicer bi bila londonska porcčila vsa drugačna. London, 23. jan. Zadnja poročila z bojišča si zelo nasprotujejo, dasi izvirajo vsa iz angleških virov. Odločilne borbe sedaj še ni bilo. London, 23. jan. „Times" poročajo, da so Buri vsled izjalovljenih napadov na Ladysmitk izgubili popolno ves pogum (!) London, 23. jan. Reuterjev urad poroča iz tabora pri Spearmansovi farmi 21. t. m. zvečer: Generala Clery in Hardt sta se včeraj po dolgotrajnem boju pomaknila naprej za tisoč yardov. Po noči so ju Buri vznemirjali. Zjutraj se je pričel vroč boj. Angleško topništvo je dobro streljalo z granati. Angleži so si osvojili tri postojanke. London, 23. jan. „Times" poročajo: Buri so ostavili jarke za nasipi in včeraj so jih zasedli Angleži. Sovražnik se je postavil sedaj v polkrogu na glavnem gorskem grebenu, ter namerava s tem razdeliti angleške čete pri njih prodiranju. Zaročenca. (I promcssi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alossandro Manconi, prevel I. B—5. (Dalje). A zgodil se je, zgodil velik čudež, kakor bodete čuli. Ta poštenjak je zapustil sina, ki je bil pa ves drugačen. Ko so bili orehi zreli, pride brat z vrečo po ono polovico, kojo je imel dobiti samostan. Toda gospodar se naredi popolnoma nevednega in predrzno odgovori, da svoj živ dan še ni slišal, da bi menihi znali delati orehe. Čujte, kaj se zgodi! Nekoč povabi malopridnež par prijateljev svoje vrste ter jim pri gostiji pripoveduje pripovest o orehih in zasmehuje samostanske brate. Poredneži bi radi videli oni ogromni kup orehov; in on jih pelje v svojo shrambo. Toda čujte! Odpre vrata, gre v kot, kjer so bili nakopičeni orehi, rekoč: „poglejte!" pogleda sam in vidi... Kaj ? Velik kup suhega orehovega listja. To je bil lep vzgled! In samostan s tem ni ničesar zgubil, temveč še pridobil. Po tem imenitnem dogodku se je bira tako dobro obnesla, da se je neki dobrotnik usmilil ubozega meniha, ki je pobiral, in je daroval samostanu osla, ki bi nosil biro domov. Iztisnili so toliko olja, da je vsak revež lahko prišel po-nj za svojo potrebo. Mi smo namreč kakor morje, ki prejema vodo od vseh strani, pa jo oddaje zopet vsem rekam." Tu se prikaže Lucia s toliko orehi v predpasniku, da je težko držala oba konca z obema razpetima in raztegnenima rokama. Fra Galdino znova postavi vrečo na tla ter jo odveže, da bi spravil v njo obilno miloščino; mati pa strmč in ostro Vpogleda Lucio radi njene potratnosti; Lucia ji vrne pogled kakor bi hotela reči: ,opravičim se!' Fra Galdino se jame zahvaljevati, voščiti vse dobro, obljubovatt, poveličavati, potem pa zadene zopet vrečo in hoče oditi. Toda Lucia ga pokliče in mu reče: „Prosim vas, povejte patru Cristoforu, da bi zel6 rada nujno z njim govorila in da naj nama izkaže to ljubezen, da pride k nama revicama koj, koj, ker mcdve ne moreva iti v cerkev." „Ne želite druzega? Ne bo pretekla jedna ura in oče Cristoforo bo že vedel vašo željo." ,,Jaz se zanesem." „Ne dvomite 1" Nato se odpravi, nekoliko bolj upognjen, pa tudi zadovoljneji, kakor je prišel. Da je ubogo dekle tako zaupljivo povabilo očeta Cristoforo in da je brat tak6 neosupel in brez težave prevzel to naročilo, iz tega še nihče ne sklepaj, da je bil oče Cristoforo vsakdanji človek, ki se vmešava v vsako stvar. Bil je temveč zel6 ugleden mož, ne samo mej tovariši, temveč tudi drugod. Toda bili so pač kapucini taki, da se jim ni zdelo nič prenizko, nič previsoko. Streči prostakom in streči si pustiti od mogotcev, hoditi po palačah in kočah, povsod jednako ponižno in uljudno, ob jednem biti včasih v isti hiši ljudem za kratek čas ali pa zastopati osebo, brez katere se ni nič sklenilo, pobirati miloščino povsod in jo dajati vsakemu, ki je pride prosit v samostan — na vse je bil navajen kapucin. Ako je šel po cesti, srečal je lahko kneza, ki mu je ponižno poljubil konec vrvice, ali pa je lahko tudi zašel v tolpo otročajev, ki so mu ometavali brado z nesnago, kakor bi se mej sabo pretepali. Beseda „frate" se je izgovarjala v onih časih z največim spoštovanjem in z najbridkejšim zaničevanjem. Bolj nego vsak drugi red so kapucini okušali dva nasprotna si toka — ljubezen in zaničevanje. To pa zato, ker niso imeli nobenega premoženja, ker so se oblačili tak6, da so se ločili od vsakega, ker so bolj odkrito kazali svojo ponižnost in se tako od bliže izpostavljali spoštovanju in zasmehovanju, kakor pač sodijo te stvari ljudje z različnimi na-ziranji in različnimi mišljenji. Ko odide brat Galdino, zakliče Agnese: „Toliko orehov! Pri taki letini!" „Ne bodite hudi, mati!" odgovori Lucia; „če bi bila dala miloščino kakor drugi, Bog vč, koliko časa bi še brat Galdino hodil okrog, predno bi imel polno vrečo; Bog vč, kdaj bi se vrnil v samostan, in mej vednim blebetanjem bi izvestno pozabil.. „Prav si jo pogodila; sicer pa je to dobro delo, ki prinese vselej dobrih sadov", dč Agnese, ki je bila pri vseh svojih malih nepopolnostih vender le prav zel6 dobra žena, ki bi storila vse za svojo jedino hčer, katero je imela nad vse rada. Le-tu vstopi Renzo, hud in zmučen ob jednem, vrže kopune na mizo: in to je bil zadnji žalostni dogodjaj ubogih živalic istega dne. „Lep svčt ste mi dali! K pravemu poštenjaku ste me poslali, ki v resnici podpira ubožce!" Nato pa kratko pripoveduje svoj razgovor z doktorjem. Žena, vsa pre-, senečena vsled tako slabega konca, je hotela dokazati, da je bil svčt vender dober in da Renzo najbrže stvari ni znal prav začeti; toda Lucia jo prekine, rekoč, da je ona našla drug boljši pripomoček. Renzo se oprime tudi njene nade, kakor vsi oni, ki so v zadregi in nezgodi. „In ako nam ne pomore pater", dejal je, ,,pomogel bom jaz sam tako ali pa tako." Ženski ste svetovali k miru, potrpežljivosti, previdnosti. ,Jutri", reče Lucia, „pride izvestno pater Cristoforo; in videla bodeta, da bo našel pripomoček, o kojem se nam revežem še ne sanja." , Jaz upam", dč Renzo, „a na vsak način hočem priti do pravice. Saj na svetu pravica še živi — na vse zadnje." — Mej temi britkimi razgovori je pretekel dan in se zmračilo. „Lahko noč," reče otožno Lucia Renzu, ki se ni mogel ločiti. „Lahko noč," odgovori Renzo še bolj otožno. Jeden svetnik se nas bode gotovo usmilil", de Lucia, „bodi pameten in udaj se." „Mati pridene še par podobnih svetov; ženin pa se loči s kipečim srcem, ponavljajoč vedno one čudne besede: „Saj na svetu pravica še živi — na vse zadnje!" Res je namreč, da človek, katerega premagajo bolečine, ne ve več, kaj govori. (Dalje prih.) Umrli so: 18. januvarija. Uršula Pungerčar, prodajalka, 48 let, Pred Škofijo, jetika. — Alojnj Hribar, hlapec, 46 let, F'rečne »lice 8, jetika. — Fran Klemen^ steklar, 63 let, Hrenove ulice 6, jetika. V bolnišnici.* 17. januTarija. Jera Zaje, gostija, 48 let, jetika. — Leopold Karčnik, goslač, 65 let, gangraena pedis. 18. januvarija. Matija Merzlikar, tesar, 62 let, jetika. — Anton Megušar, posestnika sin, 23 let, vročinska bolezen. 19. januvarija. Martin Korotačnik, nočni čuvaj,. 65 let, cysletis, pyelonephritis. V hiralnici.- 21. januvarija. Jolef Lomšek, kajžar, 30 let, fraetura verUbratis. — Marjeta Tavčar, dekla, 58 let, naduha Gena žitu na dunajski borzi dnč 22. [januvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7-99 do gl. 8-— Rž za pomlad . . » 6 84 » » 6 85 Turšica za maj-junij » 5-29 » » 5'30 Oves za pomlad . » 5 42 » » 5-4& Meteorologiono porodilo. Vidina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Čas opazovanja Stanje barometra T mm. Temperatura po Celzija Vetrori Nebo S 8 , U cu t 2z| 9. zveč. I <37'1 I —0 4 | st. jug' | oblačno oni 7. zjutr. I 37-1 1—09 1 si. jzah. |2. popol.j 737-2 | +5 1 | si. jug 00 oblačno jasno | Srednja včerajšnja temperatura —0-3", normale: — 2'2". v ^fflllfltlP za slikarje, najnovfjše in kJllUVUllKj najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BBATA EBEItL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—9 Vnanja naročila proti povzetju. Yožnjekarte in 5 tovorni listi 3RIKO. Kraljevi belgijski poštni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi iork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje : ■C«-«l Ca* *- WEa i ■> i «<- Dunaj, IV., VViedenergiirtel 20, ali pa 17 25—3 ANTON REBEK t Ljubljani, Kolodvorske ulice 34.. m m Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. 5 klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4-20, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg. više (tudi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi. 110 26-3 Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalne družbe za Avstro-Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj,I¥/I,WiednerHauptstrasse56. Odročna jed postati morajo testenine iz prve kranjske tovarne testenin Žnlderšlč & Valenčlč v Ilirski Bistrici po njih izbornem okusu, obilnej rcdilnosti nizki ceni in jednostavr.em pripravljanju. Zahtevajte jih po vseh prodajalnicah jestvin. 954 8 D u n a j s k a borz a. Dne 23. januvarija. Skupni državni dolg v notah......9S-80 Skupni državni dolg v srebru......99-65 Avstrijska zlata renta 4°/0.......98 96 Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron . . 98-75 Ogerska zlata renta 4................98 85 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..........95'10 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 131-75 Kreditne delnice, 160 gld................233 95 London vista ...........24 i 15 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 118-15 20 mark.............23-60 20 frankov (napoleondor)..............19*21 Italijanski bankovci.........89-7 5 C. kr. cekini........................1142 Dne 22. Januvarija 3-2°/„ državne srečke 1. 185-1, 250 gld.. . . 160- b"l„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 160-— Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........200-25 4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 97-90 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139 — Dunavske vravnavne srečke 5''/„ ... 258'— Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 96-10 Prijoritetne obveznice državne železnice . . 88 50 > > južne železnice 3°/0 . 70 — , » južne železnice 5°/0 . 100 30 » . dolenjskih železnic 4°/0 , 99 50 Kreditne srečke, 100 gld..............394 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. . 350-— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 43 — Ogerskega » „ » 5 > . 2250 liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....1350 Rudolfove srečke, 10 gld........55- — Salmove srečke, 40 gld........174-— St. Genois srečke, 40 gld................175 75 VValdsteinove srečke, 20 gld.......180'— Ljubljanske srečke..........52 — Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . . 124-10 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. . 288'— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld.....78' — Akcije južne železnice, 200 gld. sr..... 24-80 Splošna avstrijska stavbinska družba . . . 10H-25 Montanska družba avstr. plan............273 25 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. 299'— Papirnih rubljev 100 ..................255-— I V- '",■: V": *xf* t* Pojasnila v vseh gospodarskih in (Inančnih 8tvar«h, potem o kursnih vrednostih vseh spekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viBocega obrestovanja pri popolni varnosti HtJf nnloženlh ar 1 a v n i o. "*JSS