List za šolo in dom,
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja zn celo leto 8 gld., za pol leta 1 gld. 80 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjiffe se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Keiserstrasse 8 v Mariboru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Poziv slovenskim učiteljem. — O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Šolstvo v Rusiji. — liišna goba. — Slov-niški pogovori. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati.
Poziv slovenskim učiteljem!
Tovariši! Letošnje leto praznuje Nj. Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. 401etnico svojega slavnega vladanja. Vsa Avstrija se podviza z dobrodelnimi in drugimi čini praznovati ta veseli dogodek. Dežela tekmuje z deželo, društvo z društvom, stan s stanom. Zato pa tudi mi ljudski učitelji, ki smo v prvi vrsti poklicani v srcih naše mladine, nadi pribodnošti, gojiti in netiti brezmejno ljubezen do našega preslavnega vladarja in vladarske hiše, ne smemo zaostati. Osnujmo si v vedni spomin tega redkega in srečnega praznika društvo, katero bo najbolj ugajalo intenciji premilostljive ga, predobrotljivega našega vladarja, namreč „privatno podporno društvo slovenskih učitelj ev".
Eesnica je, da mi ljudski učitelji nikakor nismo posebno obdarovani s posvetnim blagom, nego da nam je treba pametno in varčno ravnati, ako hočemo z našimi dohodki pošteno, t. j. stanu primerno živeti. Ako pa je z familijo to že pri rednih razmerah težavno, koliko ozbiljnejši postane še le položaj, ako se v hišo prikrade bolezen ter se je bati za rednika družine. V koliko slučajih zabrede družino v stiske in nadloge!
Tudi preseljevanje učiteljev napravi nered v njegovih računih. , Ne le, da ono (posebno z združino) mnogo stane nego, položaj učitelja v novem kraju postane tem težavnejši, tem neprijetnejši, ker mora dostikrat še prav dolgo na svojo na novo mu odkazauo plačo čakati.
Potrebno in koristno bi toraj bilo društvo, katero bi učitelja podpiralo, kadar ga tare bolezen, ga odškodovalo, kadar se seli.
Zraven teh podpor, imelo bi pa društvo še drug blag namen! Že navadna šega tirja, da spremljamo do v^oza prijatelja, kadar se odpravlja na dolgo pot, tem bolj moramo skazati to čast in ljubezen tovarišu, kateri se na večno loči od nas s tem, da ga ne le kolikor mogoče mnogoštevilno spremljamo do kraja večnega počitka, nego da mu preskrbimo stanu primeren lep pogreb. S tem ne bomo le skazali dragemu umrlemu tovarišu zadnjo ljubav, ulili v žalujoče srce njegovih zaostalih sladko tolažilo, nego častili se bomo tudi sami, častili bomo svoj stan.
Vem, da marsikateri naših častitih tovarišev in tovarišie ne potrebuje nikakoršne ptuje(!) pomoči, a vendar se obračam tudi do onih s prošnjo, da pristopijo k našemu društvu, kajti tu posebno velja vzvišeno geslo našega pre-svitlega cesarja „viribus unitis"; tu lehko najlepše pokažemo našo bra-tovsko ljubezen, našo stanovsko vzajemnost! Podpirajmo drug drugega 1 Pomagajmo si sami! Ker bo denar vsakako dobro naložen, ker bo vsakdo imel svoj dobiček od njega, idimo krepko na delo ter ustanovimo si društvo, na katerega praporju bodo ponosno bliščali besedi
„uc i t e 1 j s t v o sebi!"
*
-X-
Da p. n. tovariši in tovarišiee ložje razvidijo namen in delovanje namero-vanega društva, dovoljujem si tu navesti glavne točke njegovih pravil ter „fantaziračun" za eno društveno leto. Evo ga!
Račun
privatnega podpornega društva slovenskih učiteljev. Od. 1. januvarija 189. do 1. januvarija 189.. Glavnice.
700 učiteljev-udov a 10 gld. ustanovnine1)...... 7000 gld.
A.	Dohodki.
a)	4Vs% obresti od 7000 gld.2).........315 „
b)	Letni donesek vsakega uda a l gld.3)....... 700 „
Skupaj . . 1015 gld.
B.	Stroški.
a)	80 bolnikov, počez vsak 15 dni bolan a dan 50 kr.1) . . 600 gld.
b)	Odškodnina pri selitvah društvenikov in sicer:
ako se preseli 5 — 25km daleč dobi 5 gld. „ „ „ čez 25km „ 10 „ Recimo 40 selitev na leto. počež 6 gld 5).......240 „
c)	Godba itd. pri pogrebih;6) 5 umrlih na leto a 20 gld. . . . 100 „ č) Opravnina, poštnina i. dr............ 50 „
Skupaj . . 990 gld.
1)	Vsak ud plača pri vstopu v društvo 10 gld. aH naenkrat ali v letnih obrokih, to pa vsaj do 20. decembra istega leta. — Ker bi se tu sem prišteli tudi darovi raznih oseb, dež. zborov, hranilnic, posojilnic, legati premožnejših udov in drugih učiteljskih prijateljev, čisti dohodki koncertih priredjenih v ta namen, 50% čistega dohodka raznih učiteljskih društev itd. narasla bi glavnica za precejšnjo vsoto, a s tem tudi spodaj (sub a) naznačeni dohodki.
2)	Obresti dale bi se s posojili na hipoteke, z nakupom državnih papirjev i. dr., vsaj na 5% vzvišati.
3)	Vsak ud plača na leto 1 gld. društvenine.
*) Bolezen potrdi ali zdravnik, ali nadučitelj ali načelnik krajnega šolskega sveta. Bolezen računi se tedaj, ako bolnik no more službe opravljati. Za bolezen pod 10 dni se (vsaj v začetku društva) ne izplača nič. čez 30 gld. letne podpore tudi ne dobi nihče.
b) Udi brez večje embalaže (n. pr. neoženjeni) dobe le polovico teh zneskov.
6) Za druge stroške v bolezni in pri pogrebu velja pri nas na Štajerskem sledeče: „Wenn der letzte, von einem in aetiver Dienstleistung verstorbenen Mitgliede des Lohr-
t
Ako se toraj dohodki..........1015 gld.
primerjajo s stroški........... 990 „
ostane v blagajnici . . 25 gld. kateri se prištejejo k glavnici.1)
To je toraj v glavnih potezah namen in delovanje društva, kojega ustanovitev sem predlagal pri zboru celjskega učiteljskega društva, dne 29. decembra m. 1. Društvo je ta moj predlog enoglasno sprejelo ter mi za osnovanje pravil in nadaljno začasno delovanje volilo g. Fil. Koderman-a, nadučitelja ter hišnega in zemljiščnega posestnika na Frankolovem pri Vojniku in g. Logar-ja. učitelja v Trbovljah v sodelovanje ter dovolilo, da se ta odsek po potrebi tudi z eksperti drugih stanov pomnoži.
Kakor hitro se oglasi potrebno število udov,2) sestavila in predložila bi se natančna pravila ter začelo se delovanje. V ta namen moral bi vsak ud najpozneje do 20. decembra 1888 vplačati svojo vstopnino, da bi se pravočasno naložilo v kako hranilnico. Leta 1889 ležal bi denar v hranilnici ter dal obresti, s 1. januvarjem 1890 pa bi se začelo redno delovanje.
Vojnik pri Celju, dne 10. januvarija 1888.
Anton Brezovnik,
učitelj ter hišni in zemljiščni posestnik.
--
O n ravno-verski vzgoji v ljudski šoli.
Piše Ivan F on.3)
Namenjen sem o prav kočljivem vprašanju pisati, namreč o nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Kočljivo je to vprašanje, in ne trdim preveč, če rečem, da še ni rešeno. Temu se ne smemo čuditi, kajti reč je prav težavna, težavna zarad tega, ker se moremo pri reševanju tega vprašanja ozirati deloma na duše-slovje (psihologijo), deloma na vzgojeslovje (pedagogiko). Sicer je res, da se šolski zakoni vseh držav posebno ozirajo na nravno-versko vzgojo in prva točka avstrijskih postav za ljudske šole se glasi : „Ljudska šola ima nalogo, mladino nravno-versko vzgojevati itd."
Naša naloga seveda, ni preiskavati, če se učiteljem sredstva podajajo, da ta smoter dosežejo; če se jim zadosti razjasni, kako ta smoter doseči. Toliko
standes bozogene anvechenbave Jahresgehalt 700 fl. uicht uberstieg und dev Nachlass zu-gleich nicht hinreieht, die Krankheits- und Leichenkosten zn bestreiten, gebiihrt der Witwe und den Kindern des Verstorbenen ein Viertel jenes Jahresgehaltes als Conductquartal. (Zakon od 4. febr. 1870, § 73).
') Ako bi se sčasoma število udov, glavnina in sploh dohodki povekšali, vzvišale bi se umevno tudi razne podpore.
2)	V ta namen Vas blag. gospod vljudno prosim, da mi blagovolite vsaj do 15. aprila t. 1. naznaniti, koliko udov bi bilo v Vašem okraju. Denar bi se potem pošiljal ali g. Kodermann-u ali pa podpisanemu.
3)	Mi se sicer ne strinjamo popolnoma z nazori č. g. pisatelja v tem prašanju, a ker spoštujemo tudi nasprotno prepričanje, smo tem raji dovolili pričujoči razpravi prostor v „Pop.u, ker upamo, da se to vprašanje prilično vtegne še tudi od druge strani osvetliti. Uredn.
2*
pa je jasno, da se morajo na prvo točko vse druge postave in naredbe za ljudsko šolo ozirati, da mora biti smoter ljudske šole (prva točka) solnce, okoli katerega se vse druge točke, kakor zvezde sučejo. Na smoter ljudske šole se morajo opirati vse naredbe in postave o veronauku, o zgodovini, posebno pa o berilih, sploh o vseh strokah, ki se v ljudski šoli predavajo. (Je bi se vedno in vedno na smoter gledalo, ne prihajali bi iz naših šol oportunisti, ampak značaji; ne tožilo bi se (in bodimo odkritosrčni, pritožba je opravičena), da naša šolska mladina zlasti v večjih mestih vedno bolj in bolj sirova postaja.
Ce učitelj vedno le realije tira, in nič drugega, kakor realije, če zamudi pri obravnavi posameznih beril na nravno stran se ozirati, potem se ne bomo čudili, če se tožbe množijo, da ljudska šola svojega smotra ne doseže. Nravno verska vzgoja je sedaj sicer težja postala, odkar družbinsko življenje v nravnem oziru hira; pri vsem tem bi se dalo več doseči in učiteljem ne morem dosti toplo priporočati, naj se na smoter ljudske šole, na prvo točko šolskih postav prav pridno ozirajo, naj mislijo na sredstva, kako bi se dale razne nedostatnosti v tem obziru odpraviti. Vprašanje o nravno-verski vzgoji je premišljevanja in truda vredno, kajti vsak človek je le toliko vreden, kolikor je vreden njegov značaj. Vse druge njegove prednosti, duševne in telesne, vede, znanosti itd. so le pogojno kaj vredne; nravni značaj pa se mora brezpogojno ceniti.
Ze zgorej sem omenil, da je vprašanje o nravno-verski vzgoji prav težavno. Filozofi še v tem niso edini, ali se more na nravno-verski razvoj značaja vpljivati ali ne; nekateri to vprašanje zanikujejo. Naravno je, da je od odgovora na to vprašanje cela nravna vzgoja odvisna. Od odgovora na to vprašanje so pa tudi sredstva pri nravno-verski vzgoji odvisna. Nekateri pedagogi trde, da ima duša tako dobre lastnosti prirojene, da ni treba vzgojenca vzgojevati. Ti učenjaki tajijo tedaj, da bi bil človek 11 ravno-verne odgoje potreben. Koliko je na tej trditvi resničnega, vejo g. čitatelji sami. Drugi zopet trde, da so človeku lastnosti (dobre ali slabe) prirojene in da se te lastnosti tudi pri najskrbnejši odgoji ne dajo odpraviti. Ti učenjaki tajijo tedaj, da bi se človek odgojevati mogel. Kako se ima tedaj ta reč? Ali se more nravni značaj prigojiti?
Ze Sokrat se je bavil s tem vprašanjem in našel je, da je vsaka čednost veda, in ker je čednost veda, more se prigojiti. Pa videli bomo, da je čednost več, kot veda, in vsakdanje življenje nas uči, da se čednost, nravni značaj ne da prigojiti. Mislimo si več otrok od enih in istih starišev, vsi se v eni in isti šoli od enega vzgojitelja vzgojujejo. Kaj bi moralo iz tega slediti?
Da imajo vsi eden in isti značaj, da so v nravnem obziru vsi ednako dobri ali ednako slabi. Ali je pa to res? Nikdar ne. Prvi je more biti dober, drugi precej dober in tretji mogoče že slab (v nravnem obziru namreč). Vsak učitelj ima tudi priložnost opazovati, da so njegovi učenci, ko so dorašeni, različni v značaju, različni v nravnem obziru. In vendar je na vse ednako vpljival-kar se tiče učenja in vzgleda.
Ti primerljeji zadostujejo, da se prepričamo, da se čednost ne da prigojiti. čednost ima svoje korenine v notranjem življenju človeškem in iz teh korenin priraste cvet in sad vsaktere čednosti, čednost je najbolj svobodna; čednost postane le po svobodi čednost, čednost ni kaka veda, ampak ona je
celo duševno življenje v svojem zdravju in v svoji moči in to življenje vpljiva na človeško mišljenje in delovanje. Po vzgoji postane odgojenee laliko učen, nezmisel bi pa bila. ko bi kateri odgojitelj obljubil, da bo njegov učenec v nravnem obziru čednosten, ali celo pobožen. Edino, kar moremo v nravni vzgoji storiti, je, da gledamo in skrbimo, da dobro, ki je že v odgojencu, ne pogine, in da se nravno slabo, ki je že tudi v njem, ne razširja, ne ukorenini. To nravno vzgojo bi tudi lahko posredno nravno vzgojo imenovali. Drugič lahko vpljivarno na značaj odgojenčev tako, da se mora njegovo zvunanje delovanje vedno po trdnih pravilih ravnati. Ta pravila imenujemo tudi disciplino v ožjem pomenu. Tretjič vpljivamo lahko neposredno na notranje življenje odgojenčevo, da v njem ideje obujamo in oživljamo; v idejah pa so korenine za moralično mišljenje in delovanje.
Kaka je duša v nravnem obziru pri rojstvu, s tem vprašanjem se je bavil tudi Kant. On pravi: „ Človek ni od narave moralično ne dober, ne slab; kajti po naravi on ni moralično bitje; vendar se lahko reče, da ima že izvorne nagone k vsem hudobijam, in ti ga k slabemu napeljujejo, če ravno mu pamet nasprotno svetuje."
Ta nagon k slabemu se javlja pri nekaterih bolj, pri drugih manj. To je ravno od individualnosti posameznega človeka odvisno, človeška duša pri rojstvu se da prav dobro s semenom primerjati. Tudi seme ima že v sebi deblo, veje, korenine itd., razven 'tega ima to lastnost, da se pod ugodnimi pogoji lahko razvije v drevo, ali sploh v kako rastlino in sicer na vsak način v določeno drevo, v določeno rastlino. Iz bukovce ne bo nikdar postala gruška, če seme in drevesce še tako umno in umetno gojimo. Eavno tako mora tudi s človeško dušo biti; tudi njej je neka individualnost v nravnem obziru prirojena in te individualnosti ne more nobena vzgoja zbrisati. Nekateri otroci so že od rojstva bolj k dobremu, drugi bolj k slabemu naklonjeni. Od tod tudi žalostna, vendar resnična prikazen, da ostanejo nekateri otroci pri najskrbnejši odgoji v nravnem obziru slabi; drugi pa, ki se niso tako dobro odgojevali, jih v nravnosti nadkriljujejo. Vzgoja tedaj ni vsemogočna, kakor trdijo tisti psihologi in pedagogi, ki mislijo, da je duša človeška pri rojstvu „tabula rasa".
(Locke, Benecke itd.)	(Dalje sledi.)
-«»-
Marka Eabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik.
(Dalje.)
Poglavje 7.
O pravopisu.
Sedaj, ker sem pravila o govorjenju vže razkladal, bo treba povedati, česa se je treba pri pisanju držati, kar Grki op&ofpocfiav zovejo, mi pa je imenujmo znanost pravega pisanja. Ta umetnost ne obstoji v tem, da vemo, iz katerih črk vsak zlog obstoji (kajti to je za jezikoslovca premalenkost.no), ampak kaže po mojem mnenju vso bistroumnost v dvomljivih slučajih. Akoravno je prav neumestno na vsaki dolgi zlog tudi strešico napraviti, ker so premnogi po na-
ravi one besede, ki se piše, sami poznatni, potrebno je vendar v časih, ker taista črka, kakor je, kratka ali dolga, drugačen pomen dobi; tako naglas določi, pomenjali malus drevo ali zlobnega človeka; palus1) znamenuje kaj dru-zega, če je prvi zlog dolg, kaj druzega, če je drugi; in ako je taista črka v nominativu kratka, v ablativu pa dolga, nas mora večkrat to znamenje opomniti, na kateri sklon izmed obeh naj mislimo. Enako so sodili, da je treba tudi na te razločke paziti, da se predlog ex, če sledi glagol speeto, s črko s pri drugem zlogu, če pa pecto, brez nje piše. Tudi na ta razloček so mnogi gledali, da ad kot predlog črko d, kot veznik črko t dobi; ravno tako, da se cum, če znamenuje čas, s q. če spremstvo, s c in sledečima dvema črkama piše. Se bolj nerodno kakor to je drugo, tako n. pr. da mora quidquid c kot četrto črko imeti, da ne bi morda dvakrat vprašali; in da se mora cjuotidie pisati, ne cotidie, da toliko pomeni kakor quot diebus.
Pa tudi te bedarije so vže zginile. Navadno se vpraša, ali ugaja, da se pri pisanju predlogov pazi na glas, katerega v zvezi imajo, ali tistega, katerega imajo brez zveze, če n. pr. rečem obtinuit, zahteva namreč izvod na drugem mestu črko b, ušesa pa bolj p; enako immunis, kajti prvotna oblika se vsled glasu sledečega zloga izpodrine in z dvojim m znami. Tudi pri ločitvi besedij je paziti na to, ali naj se srednji konsonant prejšnjemu ali sledečemu zlogu priklopi; beseda aruspes n. pr. bo, ker se drugi del iz spectare izvaja, črko s tretjemu zlogu dala; abstemius prvemu pusti a, ker je beseda sestavljena iz abstinentia temeti (upijanljiva pijača). Kajti k se menda v nobeni besedi ne sme rabiti, če ne tam, kjer je znamenje, tako da sam stoji. Tega pa zarad tega nisem prezrl, ker nekateri to črko za potrebno držijo, kolikor krat a sledi, dasi je črka c, ki se da pri vseh vokalih rabiti.
Pa tudi pravopis je od navade odvisen in je bil vsled tega dostikrat spremenjen. Kajti one starodavne čase preidem, v katerih je bilo manj črk in sedanjim našim niso bile podobne in je bil tudi njihov pomen drugačen, kakor pri Grkih črka o. ki se je rabila v časih dolga in kratka, kakor pri nas, v časih za zlog,2) katerega z imenom izražuje; tako je bil starim latinskem besedam premnogokrat na koncu d pridejan, kar se razvidi iz columna rostrata,3) katero so Dueliju na trgu postavili bili; v časih tudi g, kakor na žrtveniku solnčnega boga, ki se časti blizu Kvirinovega svetišča, vesperug/) kar smo imeli za vesperugo. Tudi o zamernbi črk, o čemer sem že preje razpravljal, mi ni treba tukaj ničesar ponavljati; morda so tudi tako govorili, kakor so pisali. Navada poluglasnikov ne podvajati je dolgo trajala, in celo nasprotno so do Akcija5) in še dalje dolge zloge, kakor sem omenil, s podvojenim vokalom pi-
') V prvem slučaju pomeni; kol, v drugem: uiočvitje.
а)	Grki so glas „ou prvotno „ov" imenovali, kar brez akcenta „ne" pomeni.
') Columna rostrata je bil kljunast steber, katerega so Rimljani na čast Dueliju, zmagalcu pri Milah (260. 1. pr. Kr.) na foru postavili. Napis, v katerem se je zmaga proslavljala, je bil v starolatinskem jeziku sestavljen.
4) Kako daje treba obliko vesperug tolmačiti, ni znano; (1 je bil v starolatinskem jeziku ablativni končaj v ednini n. pr. praedad mesto praeda, da senatus sententiad (S.
C. de Bacch.) mesto sententia.
б)	Lucij Akcij (179-94 pr. Kr.). rimski tragik je vporabljal v tragedijah domačo tvarino: Decij (Decij ml. se žrtvuje pri Sentinu v blagor domovine). Spisal je blizu 40 tragedij.
— SB-
sali. Dalje je trajalo, da so e in i skupaj, kakor Grki st pisali; to združenje se je razločevalo po sklonih in številih,1) kakor Lucilij uči:
lam puerei venere, E postremum facito atque T, Ut pueri plures fiant;
In na drugem mestu pravi taisti:
Mendaci furique addes E, eum dare furei Jusseris.
To ni samo odveč, ker zna i prirodno dolg ali kratek biti, ampak v časih tudi nepriležno. Kajti ako se tega pravila držimo, v onih besedah, ki bodo na predzadnjem mestu e imele in se na dolgi i končale, bodemo dvoji e rabili, kakor v aureei (aurei), argenteei (argentei) in podobnih. To bode tudi one. ki se bodo čitati učili, posebno ovirali; kakor se v grškem po pristavi črke i zgodi, katera se ne samo v dativih koncem besede pripisuje, ampak pri nekaterih tudi v sredo vriva 3) kakor v AHISTHI, ker utegne izvod iz treh delov to črko zahtevati. Zlog ae, v katerem dandanes na drugem mestu e postavljamo, so različno z a + i izgovarjali; nekateri vedno kakor Grki, nekateri le izvanredno, kedar so dativ ali genitiv čitali, od koder je veliki čestitelj starodavnosti Vergilij3) v svojih pesnih pietai vestis et aqai rabil. V taistih besedah se je e v množini rabil: Syllae, Galbae. Tudi za ta slučaj se nahaja pri Luciliji pravilo, katero, ker se v več verzih razpravlja, naj si oni, ki ne verjame rad, pri njem samem v deveti knjigi poišče. Se v Ciceronovi dobi in mnogo pozneje se je črka s skoraj vselej, kolikorkrat je med dvema dolgima vokaloma bila ali za dolgim nastopila, podvajala n. pr. caussae, cassus, divissiones; da je on sam tako pisal in tudi Vergilij, kažejo rokopisi. In vendar so malo pred njima iussi, katero besedo mi z dvema s govorimo, z enim govorili. Da sta besedi optimus maxi-mus na srednjem zlGgu, kjer je v starih časih u bil, i dobile, se je baje prvič zgodilo vsled napisa C. Cezarja.4) Here pišemo sedaj z e na koncu: vendar nahajam v knjigah starih komikov Heri ad me venit, kar se tudi v pismih Avgustovih nahaja, katera je z lastno roko pisal ali popravil. Ali ni Kato Gen-zorij namesto dicam faeiam pisal dicem faciem? in da se je v enakih slučajih ravno tistega pravila držal, je znano iz njegovih starih knjig, kar je Mešala v knjigi o črki s zabeležil. V mnogih knjigah je pisano sibe in quase, pa jaz ne vem, ali so to pisatelji hoteli; da je Ti t Livij to rabil, som iz Pedjana5) zvedel, ki se je tudi sam po njem ravnal; mi pišemo te besede z i na koncu.
') Genitiv sing. druge deklinacije ima v najstarejših latinskih napisih vselej končaj i, ne pa ei, ki je končaj norainativa v množini. Pri tretji deklinaciji pa se je rabil končaj ei v dativu siugularis: virtutei, Jovei. Genitivni končaj ae v ednini prve deklinacije je nastal iz prvotnega ai, ki se v najstarejših napisih in pri najstarejših pesnikih ponajvee-krat, v časih tudi pri Lukreciju in Vergiliju nahaja.
'') Grki so imenovali malo naglašen Jota TCpo^fSTpa^svov in so ga pod dotičnim vokalom pisali; Kvintilijan ga imenuje adscriptum.
3)	Aen. III, 354. IX, 26.
4)	Kaligula si je sam pridejal priimke optimus maxumus, katere so Rimljani le bogu Jovu dajali. (Snet. Calig. 22.)
5)	Kvint Askonij Pedian je živel za časa cesarjev Klavdija in Nerona. Njegovi zgodovinski spisi so se pogubili, le oddelki komeutarov k CicerOnovim govorom so se v Šent Galski biblioteki 1. 141G. našli.
Čemu bi omenjal vortices, vorsus in druge enake besede, v katerih je, kakor pravijo, Seipjo Afričan prvi drugo črko ve spremenil? Naši učitelji so seruum in ceruum z uo pisali, ker se dvoji vokal ne more v eden glas zrasti in spojiti; sedaj se pišejo te besede iz vže navedenega vzroka z dvema u; se ve da se na nobeden izmed obeli načinov oni glas ne označuje, katerega slišimo. V veliko korist je Klavdij znano eolsko črko za to potrebo pridejal. Bolje je zdaj, ker cui s tremi črkami pišemo; ta beseda se je v naših mladih letih z debelim glasom quo izgovarjala, samo zaradi tega, da bi se od qui razlikovala.
Na dalje se nekatere besede drugače pišejo kakor govorijo. Kajti Gaius se s črko C poznamenuje, katera narobe (0) žensko pomenja;1) da niso samo Gaii ampak tudi Gaiae rekali, je iz svatbenih običajev znano. Tudi Gnaeus ne dobiva kot kratico za priimek one črke, ki se sliši; tudi clarissimi in Consules beremo s podvojeno taisto črko (CG); in če se Subura s tremi črkami poznamenuje, je c na tretjem mestu. Takih slučajev je mnogo, pa jaz se bojim, da je vže to prekoračilo meje tako nevažnega vprašanja.
A jezikoslovec naj o vseh teh točkah svoje mnenje izrazi; kajti to ima največ veljati. Jaz menim, da jo treba (samo to ne, kar se je po navadi vže vkoreninilo) vsako besedo tako pisati, kakor se glasi. Črke namreč v to svrho rabimo, da ohranijo glasove in je kakor zastavo bralcu nazaj dajo; toraj morajo to izražati, kar hočemo reči. To so nekako točke za pravilno govorjenje in pisanje; ostalih dveh namreč razločno in krasno govoriti, jaz nikakor jezikoslovcem ne jemljem, ampak si za važnejši del moje preiskave pridržujem, ker morem še retorjeve dolžnosti izpolniti.
Pa misel na to mi ne da miril, da bodo nekateri to, kar sem povedal, za premalenkostno in celo za zadržke pri važnejših poslih imeli. A jaz menim, da ni treba do največe natančnosti in bedastega cepidlačenja zabresti in s tem duh pohabiti in pomanjšati. Vendar utegne iz slovnice le to škodovati, kar je odveč. Ali je M. Tulij zaradi tega manjši govornik, ker je bil v tej stroki zelo natančen in tudi od svojega sina (kakor je iz pisem razvidno) pravilno izgovarjanje strogo zahteval? Ali so Cezarjev2) duh potrle njegove knjige o analogiji? Ali je zaradi tega Mešala manj olikan, ker je ne samo o posameznih besedah ampak tudi črkah cele knjige spisal? Te znanosti nič ne škodujejo onim, ki je samo predelajo, pač pa onim, ki v njih obtičijo.
(Dalje sledi.)
--
Narodno šolstvo v Rusiji, i.
Vsi narodi priznavajo veliko važnost šol: povsod se čuti vedno veča potreba do naobrazbe. Vse države postavljajo si v prvo zadačo ustrojstvo in raz-
') V znamenje podložnosti je pri poroki nevesta ženinu rekla: quando (ubi) tu Gaius, ego Gaia, t. j. povsodi ti hočem zvesta tovaršica biti — spominjojoča se Gaje Cecilije, Tarkvinijeve žene
a) Kvintiljan misli na dve knjigi o analogiji (de aualogia), kateri je Cezar na potu v GalliO spisal. Mešalo smo vže omenili al. 5, 8 14.
voj šolstva, razširenje prosvete med svojimi narodi. Zanimivo in podučljivo je zasledovati vspehe in promahe na šolskem polju te ali druge države.
Narodno šolstvo v zapadno evropskih državah dospelo je na visoko stopnjo razvoja. Po zapadu razširila se je rimska kultura, oživljena s kristjanstvom, na podlagi katerega so potem v prosveti napredovali. Tako vidimo tam neko enakomerno stanje kulture; pa tudi šolstvo se je v zapadnih državah po precej enakih načelih razvijalo. Kako pa izgleda na šolskem polju v ogromnej Rusiji ? Tu se očem otvori celo drugi svet; tukaj vidimo vse druge odnošaje: socijalne, ustavne, cerkovne itd.; tu (razven Poljske) niti sledov ni rimske kulture, rimskega prava. Rusija ima svojo samobitno kulturo, svojo slavjansko pravo; ona je osnovana na avtonomnej staroslavjanskej občini in na samodržavju.
Sicer so nekateri vladarji, hoteči Rusijo naenkrat prosvetiti in preobraziti mnogo posnemali zapadno Evropo v svojih preosnovah; pa vse to ni predruga-čilo bitnosti naroda.
Posledna leta se Rusija jako brzo in vspešno emancipuje od vplivov za-pada; uvidelo se namreč je, da je pravi razvitek in napredek mogoče le na čisto narodnej podlagi, da se more vzeti od drugih narodov le to, kar ni pro-tivno narodnej bitnosti, katero je proizvela tisočletna zgodovina.
Ker je gotovo — zlasti za učiteljstvo — zanimivo, zasledovati razvoj in napredek šolstva v drugih državah, podavati čemo tukaj slovenskim tovarišem slike o narodnem šolstvu v Rusiji. Mnogo razkrilo se bode pred našimi očmi novega, še več pa celo originalnega. Da kdo prestrogo ali krivo ne sodi o stanju ruskega šolstva, treba je pomisliti, da je ono še le v prvem razvitku v pravem smislu besede, da je do leta 1861., to je do odprave robstva spalo, ker se dvorjanstvo ni kaj brigalo za naobrazbo naroda. Sploh, kar se"tiče raz-širenja občnega obrazovanja med narodom, je Rusija zaostala; mnogo je na tem zakrivil tudi 2501etni grozni tartarski jarem, pod kojim je propala uže tako lepo razvita krščanska prosveta, katere daljni razvoj je bil zdaj oviran na stoletja. Toda v poslednih 20 letih se je v Rusiji na šolskem polju, kakor v vseh drugih strokah za narodni razvoj mnogo storilo.
Čuditi se moramo, kako se vse mogoča sredstva uporabljajo, da bi se tem preje razširjalo znanje v narodu; ker pravih šol in učiteljev nedostuje, mora biti vse dobro, kar vsaj nekoliko pripomore k umstvenemu napredku. Zato se v Rusiji nahajajo razne vrste šol.
Šole gramotnosti. Najnižja vrsta ljudske šolo, koje ne najdemo v zapadnih državah, je tako zvana šola gramotnosti (gramota-pismo). Taka šola nastane, ako se kmeti enega sela. želeč, da bi se njihovi otroci priučili pismu, združijo in najmejo učitelja, to je človeka, kateri zna citati, pisati in nekaj računiti. Za učilno odda kak seljak imajoč dovolj prostorno izbo, isto zadrugi v najem ali zastonj; ako je pa tak učitelj kmet v tistem selu, tudi podučuje sam na svojem domu. Šola je osnovana samo za zimo, Nagrado dobiva učitelj-seljak za vsakega učenca po dogovoru; včasi se zadružniki tudi obvežejo mu davati še po vrh hrano vsak den po redu.
Da se v takih šolah ne doseže svrha narodne šole, se samo po sebi raz. umi. Učitelji — samouki nimajo pojma o pedagogiki in metodiki, podučujejo
kakor znajo ter so zadovoljni, ako se učenci v nekaterih zimah nauče nekaj molitev, citati, pisati in šteti.
Preje so bile šole gramotnosti brez vsakega nadzorstva; sedaj pa jih navadno vzame duhovenstvo pod svojo vodstvo. Zemstva (= okraje) dobivši v svojo vlast narodno šolstvo, so jih od začetka prezirala in odpravljala; a ker ni bilo mogoče v kratkem času povsod dovolj narodnih šol ustanoviti ter vedno večo potrebo naroda do učenja pomiriti, začela so se ozirati na nje bolj blagohotno. Uvideli so, da so še vendar bolje take šole, nego nobene, samo jih je treba nadzorovati. Zemstva so sama začela v vaseh, katere so preveč oddaljene od zemskih šol ustanavljati šole gramotnosti. Šolska oblast seveda strože gleda na to, komu da se vroči taka šola, ako je tisti dovolj nravstven in sposoben; navadno postavljajo za učitelje take, ki z odličnim vspehom končajo učni tečaj zemske šole; tudi se jim naznačuje nagrada za trud iz zemske kase a selo ima priskrbeti samo učilno.
Učenčev pride na šolo gramotnosti od 10 — 30; učni načrt odgovarja onemu prvih 2 let zemske šole.
V stepah in na severu je naselenje zelo redko in vasi so tako oddaljene ena od druge, da nikakor ne morejo iz vseh vasi otroci posebno mali hoditi v ljudsko šolo; v takih krajih je šola gramotnosti na svojem mestu. Koditelji svoje otroke oddajo 2 leti (zimi) v to šolo in ako žele, jih potem uže bolj od-rastle lože pošiljajo v bližnjo zemsko šolo. V malo obljudnih pokrajinah se ustanavljajo celo prenočišča za učence pri zemskih šolah. Sole gramotnosti so tedaj bolj privatne; njih usoda je očevidna; one se bodo morale vedno bolj umikati javnim šolam; v stepah in na severu pa se znajo zbog više navedenih okolščin še zelo dolgo držati.
Iz 100 gramotnih, t. j. takih, ki znajo brati in pisati, se sedaj tega nauči 35 v cerkovnih in zemskih šolah, 45 privatno in 20 pri vojakih. Kdor bi toraj sodil po številu javnih šol in jih učencev, da je v Rusiji gramotnost le malo razširjena, ta bi krivo zaključil, on se bi zmotil za 65°/0- Vendar je pa iz teh številk tudi razvidno, da nar. šolstvo z ozirom na kolikovost še ni povoljno, da še ne more y izdatnej meri širiti obče obrazovanje in potrebno znanje med narodom. V čast ruskemu narodu mora se reči, da on projavlja iskreno ljubezen do učenja. Kjer mu še ni zamoglo zeinstvo v šolskej zadevi priskočiti v pomoč, tam si on po možnosti pomaga, to je sam iz lastne inicijalive usta-novlja si šole gramotnosti.
Cerkovno prihod,ske šole. Po zakonu vže imajo pastiri pravoslavne cerkve v Rusiji davno pravo, da celo dolžnost ustanovljati narodne šole. Take po duhovenstvu osnovane šole se imenujejo cerkevno-prihodske (prihod-fara) in so pod nadzorstvom duhovnih oblastij. Te šole so odvisne večidel od podpor iz cerkovnih in eparhijalnih (konzist.) kas, od milodarov po cerkvah in od drugih, ki pa niso, Bog ve kako velike; in tako se te šole tudi še niso mogle v povoljnam številu razširiti.
Od leta 1879 daje ministerstvo narodne prosvete, kakor tudi zemstva cerkovno prihodskim šolam precej velike malerijalne podpore. Leta 1887 izdalo je ministerstvo cirkular, v katerem so podrobno izložena ter določena stara in
novo pridana pravila označenih šol. Tam je tudi predpisano vsem oblastim, da naj so one po možnosti duhovenstva na roko v delu narodnega obrazovanja. Ministerstvo želi, da bi cerkev, ta glavni faktor v zgoji narodov, imela večja sredstva, da bi ona še z boljšim vspeliom pomagati zamogla njemu v razvoju šolstva, nego do sedaj. Tako spodbujeno pokazuje posledni čas duhovenstvo ži-vahnejo delavnost na šolskem polju. Cerkovno-prihodske šole nahajajo se pri cerkvah. Učitelji v njih so večinoma duhovniki, pa tudi posvetni; posledni so navadno slabo pedagogično izobraženi, za to so v zadnja leta eparhijalne oblasti ustanovile svoje učiteljske seminarije. Nadzorniki so duhovniki; v vsakej eparhiji (škofiji) je učiliščni sovet, najviša oblast je pa sv. Sinoda. Glavna zadača cer-kovno-prihodskih šol je religiozna odgoja, zato se v njih predava jako obširno veronauk (zakon božji), sveto pismo, slavjansko čitanje in c-erkovni jezik; na posvetna znanja se mnogo menje ozira. V mnogih držali so se še do sedaj stare metode, to začelo se je učiti čitanje po evangeliju ali psaltiru, a ne po azbučniku (abcdniku); otroci so se učili preje cerkovnega pisma, namesto ruskega (graždanske cirilice.)
Videč pri narodu veči vgled (radi svojih vspehov) zemskih šol, začeli so se bolj ozirati na moderno metodo, da bi ne zaostali za onimi. Šole gramot-nosti in cerkovno-prihodske šole, kojih je nekaj nad 10.000, so vže z davnih časov v Rusiji. Sploh so se pred reformo (1861. 1.) večidelj tukaj le duhovniki
in privatne osebe pečali z podučevanjem selskega naroda.	S. M.
-------
Hišna goba.
Spisal Ar m in Gradišnik.
Neomejen vpliv, ki ga imajo glive na vse razmere našega življenja, je vzrok, da se dandanes botaniki in medicinci veliko bolj pečajo s proučenjem te rastlinske zvrsti, nego pa se je to godilo pred še ne ravno tako davnem časii.
Uže v starem veku poznali so nekatere škodljive gobe in kakor nam viri poročaja, dogajala so se pri Rimljanih in Grkih cesto otrovanja po strupenih glivah. Znano je, da je sloveči grški dramatik Euripid zgubil vso svojo obitelj, ker se je bila otrovala po vžitku strupenih gliv. — V srednjem veku so se za gobe malo brigali. — Še le Linne jih je zvrstil ter vednostno opisal.
Odkar so zboljšali sestavljeni drobnogled (mikroskop) ter se rabi pri ved-nostnih preiskavah rastlin osobito izvrsten Plossl-nov mikroskop, — se je v botaničnej vedi marsikaj predrugačilo. — Sedaj je mnogokrat mikroskopičen presek kake rastline botaniku večje cene, nego cela rastlina.
Ravno mikroskopična raziskovanja so pokazala, da se klicna zrnca ali trosi gliv v obče nahajajo povsod ter da so ona v najožjej dotiki z premnogimi procesi našega življenja. Zato se v novejem času vednost z nobeno drugo rastlinsko zvrstjo tolikanj ne ukvarja, nego z ono gliv.
Toda preidemo khišnej gobi ali lesnemu volku!
Ta škodljiva gliva (Merulius lacrymans) nastaja iz trosov, kateri se raz-vijo v 10mm premera imajočih, rujavo-žoltih semenčekih (hymenium). Raste
pa prav na skrivnem. (Ravno radi tajne rasti še življenje te škodljivke ni toliko znano, kakor bi to bilo želeti na dobro človeške koristi) Hišna goba poganja rahle nitke. Ti izrastki pa uspevajo le v najbolj temotnih krajih ter si iščo hrane — jednako drugim gobam — na organičnih podlogah.J) Pred vsim pa rabi lesni volk mnogo mokrine. Če je uže vzkalil, potem razprostira na vse strani svoje tanjke nitke in sicer v koncentričnih krogih. Kakor potnik v puščavi vodo se sabo nosi, isto tako tudi ta gliva pri svojem potovanju vodo seboj vlači. če pa pride iz svojega skrivališča na dan, na prosto, potem svojo paj-čevini podobno spletenino skupaj zvije, ter se more skozi najožjo špranjo preriti.
Hišna goba dolgo vegetira. Sok, moč svojemu življenju, pa dobiva od lesa, katerega se loti. Lesu ugonobi povsem njegove staniee, odvzame mu najboljše sestojne dele, tako, da od njega naposled drugega ne ostane, nego gobova, trohnela masa, ki se razprši v prah. Po lesnem volku razjeden les je brez vse veljave.
Kakor hitro se je hišna goba razvila ter dospela na dan, takoj začenja trositi svoja klicna zrnca (trose) in to v prav velikej količini. Ako pomislimo, da jeden sam tak tros zadostuje, da vniči celo hišo, potem pač lahko uvidimo strašansko škodo, ki jo more hišna goba učiniti.
Radikalnega sredstva proti razširjenju te gobe ni.
Kakor smo uže omenili, ljubi lesni volk tmino; pod podom prične svoje razrušilo življenje. Tam kjer je les od zidovja obdan, se ga najprej loti, vedno rase od vzdol na vzgor, od znotraj na zunaj. — Naše oko skrivno razrušenje prej ne opazi, nego tedaj, ko se nam na videz trden in nepoškodovan tlak pod nogami vdere, ko zgube tramovi svojo nosilnost. V novih poslopjih pa ne moremo vedeti, je-li uže pod podom pognala ta gliva svoje trose, ali je uže spodjedla les v ostrešju i. dr. Tu nam je torej skrbeti, da lesnemu volku odtegnemo glavno živilo, t. j. mokri no po dovažanju svežega, toplega zraka. To je pa tudi jedino, kar moremo storiti v omejitev te škodljive gobe tam, kjer seje uže vtaborila.2)
Ta škodljivka bi polagoma iz naših hiš izginila, ko bi jo sami vedno ne poiskali v njenih skrivališčih.
Se vedno zidavno nasipino, ki je po hišnej gobi inficirana, prevažajo iz hiše v hišo. Staro, uže po trosih lesnega volka vkuženo tramovje3) se zopet uporabljuje pri novih zgradbah. In tako pride, da nova poslopja v par letih jamejo razpadati.
V prvem svojem nastanku je hišna goba — kakor uže omenjeno — ne-najdljiva, torej jo po posebnih sredstvih ni moč iztrebiti. — Po njej uže raz-jedenemu lesu ne da se podeliti več prejšnja svežost in čilost. Tedaj nam je težiti le po tem, da se najdo vzroki velikanske razprostran osti te
') V sili more vegetirati tudi na opekah in tudi v njih, vzlasti pa na prav luk-njičastih kamenih.	Pisatelj.
2) Dr. Luerssen priporoča [zamakanje napadlega lesa s kamenim oljem (petrolijem.)
Uredn.
s) Hišna goba v gozdih niti ue rase, kolikor so dozdanja preiskovanja dognala.
Pisatelj.
pogubonosne glive ter da se le-Ui ra z pro s t ran o s t kolikor možno o m e j i.
V	vsakem kraju, kjer se zida — in to vzlasti z ozirom na šolska po-siopja — naj bi se gledalo na to (po društvih, oblastnijah itd.), da se ves jnfciiran les in drugo z i d i v o, ki utegne po lesnem volku uže biti okuženo, pokonča ter pri novih zgradbah več ne uporablja.
V	stanovališčih, kjer živi in pogubonosno deluje hišna goba, pokažo se cesto kužne bolezni, vzlasti legar (typhus) —, posebno pa še v stanovanjih, kjer bivalci malo gledajo na snažnosti. Nesnaga je glavna pospeševalka glivnim t roso m hišne gobe. — Plinove hlapnje te gobe okužijo vzduh v sobi ter so zdravju zelo opasne. To velja osobito za učne sobe.
Torej naj se pač pri novih zgradbah šolskih poslopij pazao gleda na kakovost potrebnega zidiva!
--
Slovniški pogovori.
Piše prof. J. P—a. v Ljubljani.
(Dalje.)
Vendar, predno svoj pogovor o tej obliki končava, ponovi vkupe vse, kar se je v posamezni važnega za tvoritev te oblike določilo!
Določilo se je: opisovalni ali tvorno-pretekli II. deležnik je prosta glagol-ska oblika in so tvori iz nedoločnikove osnove, ki se dobi, ako se nedoločniku pripona ti odbije, in jo ali zaprta ali odprta. Zaprti nedoločnikovi osnovi priklepa se deležniško naklonilo 1, la, lo posredno, s spono e, kateri poluglasen e pa zopet izpade, ko beseda za slog naraste; odprti osnovi se pa naklonilo neposredno, brez vsake spone pritika, osnovni samoglasnik pa, kateri koli si bode, ne sme se pred naklonilom nikdar izpahovati. Korenski glagoli z zobniški-so-glašniško nedoločnikovo osnovo priklepajo deležniško naklonilo 1, la, lo tudi brez spone, v katerem slučaju ima d ali t izpasti.
Do dobra prepričavši se o zavednosti o tvoritvi opisovalnega ali tvorno-preteklega II. deležnika, menim, da naj kreneva svoj pogovor na kako drugo glagolsko obliko, kaj meniš na katero?
No na katero drugo nego na obliko: prepričavši, ki sem jo ravnokar, če se ne motim, prvokrat v pogovoru slišal.
Ali misliš, da si s tem tudi pravo zadel?
Mogoče.
Bodeva videla. Oglejva si nekoliko obliko: prepričavši! Iz kolikero in katerih delov obstaja oblika: prepričavši?
No iz troje in sicer sledečih delov: pre-priča-vši.
Razmotriva vsak posamezen teh troje delov, kaj je prvi del?
Prvi del „pre" je predslog.
Kaj pa je drugi del?
Drugi del „priča" je v tem slučaju nedoločnikova osnova glagola: pričati.
In kaj pa je tretji del?
Tretji del „vši" je pa obličina končnica, naklonilo ali znak te glagolske oblike.
Združi prvi in drugi del, kako se sostava glasi?
Glasi se: prepriča.
Priklopi sostavi: „ prepriča" nedoločnikovo naklonilo ali pripono „ti", in kaj dobiš?
Gotovo da nedoločnikovo obliko ali nedoločnik. Kako se torej oblike: prepričavši nedoločnik glasi? Glasi se: prepričati.
Sedaj pa tvori iz nedoločnika: prepričati nedoločnikovo osnovo! 'L'a se glasi: prepriča.
Js česa in kako se je torej tvorila oblika: prepričavši? Iz česa drugega nego iz nedoločnikove osnove: „prepriča" glagola „prepričati" s priklopom naklonila „vši".	(Dalje sledi.)
--------.--------
Dopisi.
Z Notranjskega. Koncem pretočenega leta je logaški okrajni šolski svet izdal poleg drugih za šolstvo važnih ukazov tudi jednega govorečega o tem, kako in kedaj naj krajni šolski sveti svoje račune sostavljajo in predlože. Ob jednem je pa tudi šolskim voditeljstvom strogo zabičil, da naj od krajnega šolskega sveta tirjajo prepis potrjenega proračuna v ta namen, da bodo imeli vedno na razvidu, če je krajni šolski svet storil tudi o tej zadevi svojo dolžnost ali ne. V negativnem slučaju jim je ob sklepu računa svoje mnenje očitno pri seji izraziti, ali če to ne izda, ugovor potoma krajnega šolskega sveta okrajnemu šolskemu svetu predložiti. — Če je bil kedaj kak ukaz potreben, krvavo potreben je bil gotovo vže davno ta. Pri nas je prišlo po nekaterih krajih o tej zadevi vže tako daleč, da so bile v najhujšej zimi šole brez drv; da se vsota za snaženje in kurjavo šolskih prostorov — to oskrbujejo večinoma šolski voditelji po svojih služkinjah — po več let ni izplačala; da so šole še danes brez najpotrebnejših učnih pripomočkov, in to istih, kateri so bili vže pred leti in leti v proračun vzprijeti pa do današnjega dne še ne oskrbljeni; da šolske knjižnice poleg, mnogokrat po kakem dobrotniku, naročenega „ Vrteča" nimajo kaj mladini v tako potrebno čitanje podati; da so ubožni otroci brez knjig in drugih neobhodno-potrebnih samoučil: da bi v šolskih vitih vže davno le kropive, osat in drugo plemenito zelišče raslo, ako bi jih učitelji iz svojega žepa in v svojo škodo ne vzdrževali itd.
Te jeremijade se bodo znabiti komu čest. tovarišev male, čudne in skoro neverjetne zdele, a preverjeni naj bodo, da je to-le neznatna senčica o tem, kar se pri nas v nekaterih krajih od te strani v kvar šolstvu godi. Dal Bog, da bi ta ukaz vendar kaj izdal ter ne šel v kratkem spavat mej zaprašene akte spanje pravičnega po izgledu njemu podobnih prednikov.
V najnovejšem času je imenovani okrajni šolski svet direktno občevanje se šolskimi voditeljstvi popolnoma opustil ter uredil tako, da se vse uloge po krajnih šolskih svetih na višje mesto pošiljajo in vse naredbe ukazi in drugi dopici tudi po tej poti vzprijemajo. Taka manipulacija se je vže tudi v prejšnjih časih poskušala, a obnesla se ni. Naši krajni šolski sveti še nijso sposobni brez učiteljske pomoči takih opravil prevzeti in jih povoljno izvrševati. Vrh tega pa ti organi oziroma njih predsedniki nijso nič kaj zavzeti za točno spolnovanje svojih dolžnostij in o uradni tajnosti — seveda — niti govora nij.
Kam bode dovedlo to birokratično ravnanje šolski voz, se uže kaže in bode še kazala bližnja prihodnjost.	—t.
S Krasa. Sežanski šol. okraj je imel uradno učit. konferenco v 19. dan decembra pr. leta, v šol. poslopju kraške „Nice", katere se je udeležilo vse redno učit. osobje tega okraja.
Točno ob 10. uri predp. je odprl sejo predsednik č. g. D. Sinkovič, c. kr. okr. šol. nadzornik ter nazdravivši zbrane, volil svojim namestnikom g. Ant. Leban-a, nadučitelja in voditelja Komenskega. Potem je poročal o stanju
šol, opletši sem ter tja kaj pedag. didakt. migljajev. — Za tim je bral gosp. Benigar podrobni načrt i/, kmetijstva za nad. tečaj, v kojem referatu se je res videla velika marljivost sestaviteljeva, prava in točna razdelitev, priredjena za dve leti, vsako tih v dva tečaja, kar je skupščina enoglasno odobrila. Če tudi ta predmet morda ni zanimal par naših tovarišev, vendar nam je poročevalec vstregel, dodavši kratek poskus, kako on poučuje kmetijstvo.
3. točka dnevnega reda je bila: vedenje šol. mladine v šoli in izven šole; vzroki slabega ponašanja in sredstva, kako te odpraviti.
Gosp. predsednik je referentinjo izbral gospico Justino Štrukelj, učiteljico komenske čveterorazredniee. Nad 8 pisanih pol dolg referat, vsestransko priznan kot izvrsten in jedrnat izdelek mlade gospice, vzbudil je med poslušalci neko senzacijo. Bilo je v sobi tako tiho, da si slišal iglo pasti, kar ni mala čast govorniku; ^koliko več pa govornici? Umela je poročevalka lepo in prav razvrstiti spis v uvod, jedro pa sklep. Jezik je krasen, zvoneč in povsem pravilen.
Čestitanju ni bilo ne konca ne kraja, in g. Janko Leban ni zamudil nasveto-vati gospici, da pošlje to — kolikor more soditi pisec teh vrstic — popolno delo „Učit. Tovariš-u". ^Stavim Vam jo toraj, koleginje in kolegi, v vzgled in posnemo!
Gosp. nadzornik je zopet poprijel za besedo, v kratkem razložil dolžnost zastopnikov v okr. šol. svetu ter se o prejšnih dveh kaj laskavo izrazil, tako, da bi jima človek mogel le najboljše spričevalo podpisati. Ali moške besede, možato postopanje, zvesta menenja lastnih prepričanj, niso volilcev zganile ne z mesta, ne iz tira. — Učiteljstvo si je namreč zbralo dva druga kandidata. — Tudi dopis „Edinost-"in je imel nalogo zbegati vojnike na bojnem polju, toda ni se obneslo, kakor sta sploh želela in pričakovala naša stara zastopnika. „Alea est jacta!" Zmagali smo tako sijajno in ponosno, da se kateri drug okraj s tako vzgledno disciplino že dolgo ni mogel ponašati! Voljena sta bila kandidata, proglašena v učit. društvu, zborujočem dne 13. oktobra pr. leta v Dutovljah, namreč gg. Benigar in Kante, v koja stavimo veliko zaupanja, da nas bota zastopala v pravem pomenu besede. Bog! Na zdar!
Stalni in knjižnični odbor je ostal prejšnji.
Zaključil je potem g. predsednik konferenco — zahvaljevaje se udeležencem za delovanje — s trikratnim „živio" na presv. cesarja Franja Josipa I.
Toliko v kratkem o naši konferenci. Meščan. -»*-
Movice in razne stvari.
[Zastopnikom u č i te 1 j s t v a v p tu j s k e m okraj uj je bil g. Fr. Ziher, nadučitelj in predsednik učiteljskega društva v Vurbergu. izvoljen in je že od si. vis. dež. šolsk. sveta potrjen.
[Kadi osepnične epidemije] so se v Ljubljani 21. t. m. zaprle vse srednje in ljudske šole kakor tudi slični zasebni zavodi.
[Šolski občini Črnomelj] dovolil je kranjski dež. zbor za zgradbo tamošnje šole brezobrestno posojilo 4000 gld. iz deželnega zaklada.
[Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani] je imelo dne 27. decembra 1887 svojo XV. sejo. Ustanovitev novih podružnic Dornberg in Cirkno na Goriškem, Ziljska Bistrica na Koroškem se radostno vzame na znanje. Par drugih je še le v osnovi. — Trem šolam se zagotoyi primerna podpora. — Neka prošnja se ne usliši. — Zadeva nekega otroškega vrtca se odloži za prihodnjo sejo. — Nekaj drugih zadev je bilo rešenih v zinislu do-tičnih prosilcev.
[Stritarjevih zbranih spisov] izšel je 30. snopič. V njem se konča „Otročji bazar". Glavna vsebina pa je prizor „Pri večerji" in začetek podobe „Oderuh".
[Kočevsko okrajno glavarstvo] Zemljepisno zgodovinski spis. Tako je ime novi knjižici ki sta jo spisala Št. Tomšič in Pran Ivane. Dobi se pri pisateljih in tudi v „Narodni Tiskarni" po 55 kr., s pošto po 60 kr.
[„S 1 o van s k i Svet"] imenuje se nov list ki je namenjen namestovati „Slovana". Predležeča nam 1. številka (druga izdaja) prinaša naslednjo vsebino: .Naš program. — Od spoznanja do dejanja. — Diplomacija, politika in narodi. — Verska tolerancija na Ruskem. — Ivan Gundulič. — Psoglavci. Zgodovinska slika. Ceski spisal Alojzij Jirasek. Poslovenil Vacerad. — Dopisi. — Pogled po slovanskem svetu. — »Slovanski Svet" izhaja po dvakrat na mesec, vselej 10. iu 25. dne meseca, in se plačuje ali pošilja naročnina upravništvu „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. Naročnina znaša: za'celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četrt leta 75 kr. Za ljubljanske naročnike in dijake velja: celoletno 2 gld. 80 kr., poluletno 1 gld. 40 kr., četrtletno 70 kr.
[Kmetovalec], gospodarski list s podobami, ki izhaja v Ljubljani, pričel je prinašati letošnje leto posebno ilustrovano prilogo z imenom „Vrtnar", kateri je namen pospeševati najbolj šolsko vrtnarstvo. Iz prve številke Vrtnarja posnamemo, da bode list mnogo koristil, ako se bodo hoteli gg. učitelji po njem ravnati. Ker je „Vrtnar" brezplačna priloga kmetovalcu, zato toplo priporočame ta vže sam na sebi izvrstni gospodarski list, ki stoji za vse leto za gg. učitelje le 1 gold.
[VBolcu] na čveterorazrednici je razpisana podučiteljska služba s postavnimi dohodki. Prosilci vešči orglanja dobivajo za to opravilo 100 gld. poleg službenih dohodkov. Prošnje se vodijo na si. c. kr. okr. šol. svet v Tolmin.
Vabilo. Ptujsko učiteljsko društvo ima v četrtek, 9. februvarija 1.1. ob V»ll uri dopoludne v okoliški šoli svoje glavno zborovanje po sledečem vsporedu: 1. Zapisnik. 2. Došli dopisi. 3. Poročilo gosp. predsednika, tajnika in blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Predavanje c. kr. okr. zdravnika g. Kleinsasser-ja o acutno nalezljivih boleznih. 6. Nasveti. K prav obilni ude-ležitvi vabi uljudno	odbor.
Zahvala.
Slavni odbor „Ma tiče SI o v e n s k e" v Ljubljani blagovolil je podariti okrajni knjižnici ptujski lepo število knjig v vrednosti do 15 gld. V imenu celega ptujskega učiteljstva izreka književni odsek slavnemu odboru za blago-dušno darilo prisrčno zahvalo, s željo naj bi slovensko učiteljstvo bilo med udi „Matice Slovenske" zanaprej prav mnogobrojno zastopano, ter s tem dejansko pokazalo, da čisla prvi naš slovstveni zavod.
Ptuj, 16. prosinca 1888.	Vimenu književnega odseka:
Ivan Strelec, podpredsednik in knjižničar.
natečaji"
Stv 733	Podučiteljska služba
na četirirazrednici v Središču (Polstrau), IV. plačilnega razreda, se stalno umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje do 25. ja-nuvarja 1888 pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet Ormož, dne 8. decembra 1887.
Predsednik : ifiareh h. »*.
štv-15	Podučiteljska siužba.
Na četirirazrednici v Ormožu, III. plačilnega razreda, se stalno umešča.
Prosilci, nemškega in slovenskega podučevanja zmožni, naj svoje prošnje do 16. februvarija 1888 pri krajnem šolskem svetu vložijo.
Okr. šolski svet v Ormožu, dno 4. januvarija 1888.
Predsednik: Mnreh ». r. Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.