St. 27.                    V Maribor«, Cetrtek 7. marca.                V. tečaj. 1872.
SLOVENSKI NAROD.
Izliaja   trikrat   na  todon,   vtorek.   četrtek   in   aohoto,   tor   vnijapn   pošti   prejemun.   ali   v Mariboru   s   poailjunjom   na.  dom,   a a,  ćelo   leto   10  gol<L   z:i   pol   lota 5 £ol<i.,   za četrt
lota  2   #>l»i.   60   kr.    __    Za   uznanila   at'   piačujo   od   navadno   ći'tiriaiouno   vrsto   6   kr.   ćt;   su   oznaniio   enkrat  ti.-ska.   5 kr.   č«   so   dvakrat   in   4 kr. ča ao tri- ali večkrat
tiska. Vsakokrat 3n plača šti'mpelj za 30 kr.   —  Dopisi  naj  so izvoio frankirati.   —  Rokopisi   at* no  vračajo.  —   Uredništvo jo  v Mariboru,   v  koroaki   ulici   htšn.  štev.   220,
O p r a v n i š t v o. na ktero naj se blajfovolijn pošiljati n.irnćnino.   reklamacije,   oznaniia,   t, j. administrativne reci, je v tiskarnici:  F. Skaza in dr., v koroaki ulici hisn. at. 229
Poljaki   na  ■■ruskom
so v enakem, čc ne Se slabScm položji kakor mi Slovenci. „Nemški želodec" jim kar uaravnost napoveduje, da jih hoče „po/.reti," Proti toj ka-nibalski neruški poželjivosti se upirajo pozuanjski Poljaki z enakimi sredstvi kakor mi. To borbo in njcj protivni značaj nemškega naroda označuje govor|Poljaka Kantaka v berlinskem đežclnem zboru.* i^ntak Bismarku z vso pravico očita, da mu (BilA^u)^^lfl žc kot potreba, <in da misli ka bode vfrE jjH'ttf^cboj pobodil in poteptal. Zato je nekdaj reakcijonarni Bismark iznačel poljsko „ultramontanstvo" (prav kakor pri nas naše narodne težnje z „reakcijouarstvom" v cn lonec mečejo, da bi odstranili one, ki se strašit dado. Urcdn.) — „Mi smo — rekel je voditelj Poljakov Kan tak — protestirali proti utelesenju v Nem-6ijo, in ne bodemo nebali protestirati — ne iz sovraštva proti nemštvu, uc iz zavidnosti proti nemškemu eđinstvu, ne, mi pozdravljamo v.sako narodno razvitje z veseljem; — ali protestirali smo iz tega uzroka, ker imamo za krivično, ako se na narodni podlogi ustanovljeni državi pridene tuja narodnost, in ker vsled vse svoje preteklosti ne moremo ncmško ču ti ti, in ne onega ra-zumljenja za N^mštvo imeti, ktero je potrebno, ako se hoče ua narodno razvitje z ncmško podlogo delati. To je uzrok in jaz mislim, da bi moralo Nenice same žaliti, ako tuj živclj v njih narodno razvijanje delajoče pripomaga."
Na drugo Hismarkovo očitanjc, da uamreč Poljaki na Poznanjskcm sođelujejo na novem u-stvarjenji stare poljske države, opomeuja Kantak, da so prej ravno nemski državniki Poljake pod-pirali v njih željah. Sicer meni, da osoda narodov določuje višja moč.
„Mi (pnznanjski Poljaki) pravi K., smo se obruili mi praktično polje. Izobražcnje in delovanjc je tuđi naše gasio, mi se pecamo z vednostjo, po-spešujemo poljedelstvo, zbiramo so v društva, mi ne zanemarjamo materijclnih interesov; iu po vašem  izgledu   iŠčenio   pomoći sami v sebi ustanav-
Ijajem kmetijskih sol, izobruževalnih drustev, založ-uic, obrtuijskili bauk, pevskih društev itd. Vse to dclamo javno in mi podlogi postav in na tleh naših državljanskih pravic, vendar kar koli de-lamo, kamor koli se obrnemo, povsod nam ta be-seda nasproti đoni: „agitacije! agitacije!" In če pc te nn Titijdcfo, so skrivne. In vendar, gospoda, nema nikilo pravice od nas zahtevati, da se ne uđelcžimo dobrot napredujećega razvijanja, da tuđi za sebe ne terjamo dobrot postav."
Ako Poljaki na Poznanjskem tako delajo, kakor tu njih voditelj javno pripoveduje, zastonj ua nemško pravičnost pozivljaje se, potem „nemški želodec" te slovanske kosti ne bode tako brž pre-bavil in ne bode mogel tako brž vreći se še na poziranje Čehov in Slovencev. A za nas Slo-vane je: čas dobljen, vse dobljcno.
Dopisi.
¥z fn 1'iltlC'tl. 3. marca. (Tzv. dop.j Prvega marca so slovesno obhajali naši mladi pikelhav-barji in zvesti svinjski pastirji Bismarka uteme-ljitev telovadnega društva. Med gosti so bili pro-fesorji in med drugimi tndi deželni odbornik g. Schloffer. Koliko piva ne je spilo in koliko otrobov se je zvezalo, Vas in nas ne zanhniva: kajti kdor naše pticke pozna, že na prej lehko ve, kakova je njih melodija. Pa na nekaj vendar ne smem poznbiti in to tem menj, ker si uašc graške novine vse prizadevajo ćelo stvar poteptati in ker je gotovo vređno, da se po svetu raztrobi našim patentiranim kulturo-noscem na slavo, nam barbarom pa v rešpekt. — Narodni pregovor sicer pravi: vrana vrani oči ne izkoplje; ali včasi je vendar izjemek, kakor sploh nobenega pravila biez izjemka »i. Ko so že uckteri govorniki do do-biega kost o nalogi telovaduih društev iz tega in onega stalisča ogloduli, posebno pa poudarja-joči, da imajo telovadna društva tuđi sveto nalogo neiuško k u 11 u r o rasprostirati med „burbarskimi" narodi, si skoraj nismo mogli razjasniti, kakova je prav   za prav   ta kultura, s ktero    nas   hoČejo
"srečiti. Ali n; bilo treba dolgo čekati in demon-ntrovali so jo prav ad oculos sami med seboj. Ob dveh popolnoči je uastal tak pretep in tako lomljenje stolov, da je bilo kaj. S prva „purai" Štir-j_anci in Arminjanci Kumi med seboj; a ko bo Stirjanci zaceli onemagovati jim priskočijo feuer-\vehristi na pomoć. Nastalo je v pravem pomenu l>etelinov<» klanje. In da so se šc bolj srftno po glavah udrihalj, svirala je godba nKadctzky-mar8chu. — VRak se »me srečnega imenovati, če je se o pravem času pete odnesel. Bilo jih je čez sto. Gotovo lep čin vreden naših kulturonoscev.
ta! U ructc*». 4. febr. |Tzv. dop.j („Ven-dija"). — Naj pridružim zadnjim dopisom iz Gradca še enega. ki se tiče le slavjanskih dija-kov natehniki. Tu obstoja družtvo „Vendija", kije bilo pred dvema letoma samo za s 1 o v e s k e tehnike ustanovljeno, a poznejc prešlo v društvo za vse slavjanske dijanke tehnike. Prva točka pravil nam kaže blagi namen društva, slavjanske tehnike, zđruževati, fer jih spodbnjati k de-lovauju na slovstvenem p(»lji, kajti vsak Član jo dolžen sestavke raznega zadržaja spisovati, in jih pri zborili čitati, ali pa govoriti o kakem predmetu. Vsak sestavek ali govor se potem kritikuje Tako društvo je zelo koristno in tuđi potrebno dijaku tehnike posebno za to, ker on, zapustivsi srednje sole, nema več one prilike, se v domaćem slovstvu izobraževati, kakor na realki. Sc-zuani se v takem društvu z dijaki, ki govore druga slavjanska narečja, seznani se se vsemi posebnostmi sorodnih jezikov in navad. — Veči-lio slavjanskih tehnikov steje „Vendija" med elane. Delovanje je bilo do sedaj marljivo in v društveni knjigi nahajamo mnogo spisov v slovenskem, hrvatskem in českem jeziku, kakor zrcl sati skr-bne marljivosti. — Ali žalibog letos so Vendijanci nekoliko opešali; le pieveč pozabljajo, da jim je v mladosti nalog izobraževati se, in pozneje v prvoj vrsti koristiti narodu, kterega sinovi so. Vendijanci! na delo tedaj. Poprimite se zopet marljivoga dclovanja, kakor preteklih let, da bode vam i slovanskemu narodu mi korist.
Listek.
SlovenNlca, narodna V>n.nlctx. II.
Ruzcu gotovoga denarja zalagajo se v banke tuđi vreduostui papirji, ali kakor jim financijeri tuđi pravijo• denarni namestuiki (surogati), zlasti inenjice iu akcije. Pri založenih nicnjicah banke ćelo za to skrbe, da se na propatim dan dolžniku na izplačanjo prezontujejo, in če je treba, plači lo tndi tužnim potem utirja. To bankino opravilo imenuje hc utirjavauje plači 1 (in cassa).
Dencs jo brez vse dvonibe haran-tanje z menjicami naj glavne je opra vil o bank. Kupčija razširila se je se le potem tako silno, ko so se menjice, kterih stari svet — nii-mogredc naj bode opaženo — ni pozual, kot pla-oiliio sredstvo, vpeljale. Brcznicnjic se kredit v kupčijo no da vpeljati. lirez kredita je pa deues le Še kupčija na tržnih dneh mogoča, pri kterej gre groš iz žepa, mesto njega pa pet jabelk v žep. Ves obrt in vsa kupčija bi denes zastala, če bi se kolobarjenjo blaga, počemši od   producenta pa
po večkrat dolgein potu do konsumcuta zincrom z gotovini plitčiloin i/poslovati moralo. Kupovanje mcujic imenuje se diskonto vanj e. V razjas-njcujo tega sledeči primer: Gorenjec pripcljc les v Trst na prodaj. Ker ga za gotov denar nikako prodftti ne more, je prisiljen ga na uienjieo, plačljivo za pol leta, oddati. Z rnenjico mu je pa slabo ustreženo. On bi si rad vsake sorte stvari /a dom, ali za dalju kupčijo nakupil, in /a to nm je treba gotovega denarja. On gre tedaj v banko, ter menjieo proda ali diskontujc. Poprej jo je moral se vc da, kakor kolobarcujc menjic že zahteva, podpisati (žirovati) potrdivši s tem, da je v kolobarjenji tuđi skoz njegove roke šla, ter pod enim k svojim podpisoin se tuđi ohvezavši, da jo bode on izplačal, će jo zadnji ali kteri si bodi drugi kolobarnik ne bi izplačati mogel. Itanka se ve da ne plača toliko za menjico, na kolikor hc menjica glasi, ampak zmeroni manje. Razlika (diskouto) računi se na obresti do plačilnega dne, za trud, uekaj tuđi za dobiček, iu bogme tuđi za nevarnost, ki banki s tem proti, da nazaduje še svojega denarja, ne mara, ne bo utirjati mogla. Če je mnogo denarja med svetom, bo bauka na menjico glasečo na  10O gld. plaćala, recimo   U5 gold.    V
tem slučaji se reče, da je diskont 5%. Če je pa trdo za denur, kar bauka lahko ve, ker ob takib. časih več ljudi priđe v banko gotov denar na po-sođo jemat kakor sicer, onda bo banka diskont tak oj od f)0/,, vzdignila ua 0, 7, S ali še več od-stotkov, ter za menjioo glasečo na 1(X) gold. pla-čala samo J»4, f>.'}, 02 ali še rnanj goldiuarjev. Diskont ni tedaj nič drugega kakor cena, za ktero se gotovi denar (kot roba) kupi ali na po-sodo dobi. Kakor se na borsah t-eua za blago dela, ravno tako dela se v bank.ih cena za denar, ali če se hoče raje reci, za kapitrtl.
liauk je tedaj več sort: žiro-bankc, depo-zitne banko, banke, ki bankovec izdajajo, diskontne ali eskomptne banke, banke znvarovaluieo in še več drugih. Dem-s jia navadno vsaka banka vsa ta opravila ob enem opravlja.
Posebna vrst žira je tako imenovani „t e-koči račun" (konto korent). Ker je po primerib vsaka teorija laglje umij iva, naj tuđi kouto korent sledeei konkreten primer raztolmaČi:
Trgovce A vloži v banko 30.000 gold. s tem, da naj banka mesto njega njegova plačila iz te vložnincponamiruje, in sicer samo na njegov izrečni  nalog.   Ya\ take vložniue (zadevna plačila)
]Z ZilS'relm. ;>• inarea.   {ltv-  dop.)    Po vsak   duu  živojo  prili:ii:\j»>i\*ui korteŠevjinji   soditi, smo saborskim  volitvam  l»rž  ko ne bliže, nego si  , mislimo.     Vladin kortcsi  (ijurkuveirki    i u   Mraovič , že   sipaju   denar   mod   ljudstvo,   kakor   ga   bod>v haje tuđi   Antekrist sudnjega dne  sipal;   tiuii   gti!-jaševanjo    se   je že   začelo.    Kakor se čuje bodo volitve. d;>  10. t. ni. razpisano.    Vecji dol pa mo-rajo viadui korteši  /    dolgimi nosi, ali    kakor   so reče : za zidom    brez putiće   oditi,   tu pa   tam so pa tuđi že bežati morali.     Kortcševanje, kakor se pri  nas  vrši,  denioralizuje narod.     Pri nas    se  ne vpraša :      ali      so     sredstva,    s kturimi     se   kor-tošujc     moraličuo      pripustljiva      ali    ue:     vpraša   se   samo:   ali    se   more   ž   njimi   namen do-seči  ali ne. Glede. tega odlikuju se zlasti naša se-Uanja vlada!    Naše   koiteševanje   najme in   vpelia tako silno  vse narodne dušne »noći,    da nas   vsaj /a pol  leta za   vsak drugi    du.sni  rad   neposobue uaredi.  Neobhodna   potreba je,   da se za kortese-vanje posebni zakon stvori m.  pr.  takšen,   kakor-išnega imajo 8rbi v   kneževini.   Naj večji napotok za vlado kod    kortesioo    sta  naša   dva   opozieijo-nalna listova „Obzor"  in „Siidslavka". Po tein   so-diti, kakor lota   1S<>7. pred Kauehom, morala bosta denes pred \akuiiovičeiu  iz Zagreba pobejuniti, ter si kje drugjc varnejsc zavetje poiskati.
Mollinarv in Kosonzueig, ki sta ne davno v Trnskivej at eri v Pe.što poklicana bila, se do dene.« se ništa nazaj vrnila, pričakujeta se pa vsak čas. Kako odločbo bodeta seboj prinesla, to se š.1 ne ve. — Tuđi o rezignaciji biskupa Mihaleviča se še nič izvestnega ue ve. Kot njegov naslednik imenuje se senjsko-inodruški bi>kup SoiČ, na kterega je tuđi že pred Mihalevičein Rauch z enini očesom škilil. Odprto rečeno, ako bi izmed teli dveli zlov, Milialevičem in Soičem nanireč, i/birati morali, bi bogme še zmeroni raje po Mihaievičn, kot inaiijšeuiu zleiuu, posegli, nego po Soiču ! 1 iiskupu Mihaleviću nišo tolikauj narodnjak i življenje v Zagrebu odronili, kolikauj Magjaroui sami. ki so ga, videči, da ne more narodno dubovenstvo tako brzdati, kakor bi I>IJi radi, kako uju je vlada proganjati začela, je oči-vidno, da je proti njima na smrtni udar svojo ro-ko izdignila. Ne bo drugo preostalo, nego da bosta, imeli, veduo pikali, vedno bockali, veduo dre-zati, ter ga veilno zavoljo premalo cnegijc v l*cš-ti tožili.
lK Zll*;i*4»Iui.r>. mar. [Izv. dop.] „Obzor" prinaša v svojih uvodnih člankih dan na dan za-nimive poedinosti o znanih dogovorili z ogersko vlado na Dunaji iu v Pešti. Magjaroni raztrobili so bili o času dogovorov po vseb avstro-ogerskih časopisih, da je vodjain narodne stranke samo do tega stalo, da si inastne službe in visoka dostojanstva pribore.     „Obzor" odbija to   umazanost
■tdlornn od narodne stranke, ter javno Lonvnva /.a pričo kliče, naj imenuje onega narodnjaka, ki i,ra je za kako službo prosil. Košnica je pa, da je ravno nasprotno Louyay sam vodjani uarodne ■stranke službe nudil. — Tuđi s tem, da so baje naši vodio nag'dbo leta 18(JK. kot pravovoIjavno in zakonito pripoznali, ni ne črkiue resnice, kajti U> se pri dogovarjaujih 8e v niisel ni vzolo. Naši magj.-ironi so mislili, da se smejo žc idi'iitifi-L'irati z narodno stranko, če.š saj je ona nagodbo ieta 18(i8. si prisvojila, ter se na ujo kot svoje izliodišče postavila. Sedaj jim bo valjda mrena z oči padla, iu videli bi>do spet ogromno razliko mud seboj in narodno stranko.
Naše časopis je, zlazti ono, ki je za naše proste ljudstvo uainenjeno, začelo we i« čvrsto razvijati. V Trstu izbajajoči popularni list „Naša sloga" ima preko IJOOU naroeiiikor. Ne veliko manje jib ima ,.l*učki prijatelj". (.V pomisli ino. da so mora hrvatski pismeni jezik s kajkavskim na-rečjem, ki skoro pidovico lirvatsko-alavonskega zcmljišča zavzima, boriti, je to gotovo lep vspeii. Naše prosto ljudstvo prijelo je za knjigo, in s tem se bo naša naj večja rana: nevednost, zaeelila. TjC z družbo sv. Jeronima, sestrico družbe sv. Molinra, nekako še ne rnoremo prav uaprej, na čemer t*o j»a do loma nje zverižena in zapletena pravila, deloma pa tuđi malomarnost <luhovstv.'i krivi.
Članovi o aferi Trnskeira so do sedaj za njega še zmeroni povoljni. Mesto njega bt> moral baje podžupan Markovič odstojiti, ki jo tako rekoe edini magjarou v eelej belovarskej žu-pauiji.
1J6 ]*ll!ijtl,   3.  niarea. \hv. dop.]   (iotovo nikjer   v avstrijski   državi   ne   vlada   še   tak   vo-jaški   absolutizeni, kakor tukuj   v l'uljti,  kjcr   vo-jaštvo civilno   stanovalstvo   ptctcžiijo    in je   vslod zadnje naniorske   zmage toliko veljavo dobilo, da si    oboli   sab'jenosilci   v   svoji   prciia)>eti   giz'iosti č;idnc reci  rlomi.šljnjejo   in rsacega človcka   v civilni obleki   zaničljivo črez ranit) gledajo.     Titkaj na pusti   morski  obaii  ho ti   rogovileži sami   svoji gospodje,   v zavetji   pred vsakim    višjitn  nadgled-Htvoni in ueoniejeni  poveljniki črez revno njim podložno   moruarstvo   in civilno občinstvo,   s katerim svojevoljno in trmoglavo ravnajo   in po   svoji jez-naritosti   zajiovednjejo;   tu kaj nikdo   njiliovili   ne-! nmnosti ne broji, njihovih   uc])ri.stojuosti  ue   svari, njiliovili   pogreškov   ne roi^a   niti   ujibovib   napak ne izjavlja,   uego vse   grC   po njihovi   volji  in n:< njihovo korist se rabijo vsi   posredki, s  kojinii so si vseh   domisljivih  ugodnosti in   zabav   pripravili in si   strožbi   razkošnih strasti   pripravni*,  naredbe ustanovili:    višjih    nadpoveljnikov   kdo   malokda; semkaj   v Pulj,   redko   kak   star    nadzornik   seir priđe in tako  so ti >ainosih:i neoincjeni  gospjidarj
vodijo  banke   v svojih računskih   knjigab  „tekoče raeuue."    Kadar se je po večkratnih   ]>lačilih  vlo-žena svota izcrpila, jo mora trgovce  se ve  da zo-pet ponoviti,   čc hočc,   da bode banka še   za nadalje   mesto   njega    jtlačnik.     Pri   kontokorontnih plačilih plaČujiite   si vzajemno  obedve stranki  ob-rosti:  banka  jib  jjlacujt* trgovcu za vloženo svoto, trgovec plačiije jib pa banki za obavljena plačita. Sigurnim    in poštenim   trgovcem    s staro h'rnio in dobrim   glasom   dado   l>«nl;«   tuđi   brez   vložnine kredit,   vČasi   cei«   neoinejen   kredit, ter   so   tako plačuik  za   vsa  njih  plačila.     Obračunavanje  med banko  in  trgovcem obavlja   se potem perijodično: ali   meseeno,   ali na   kvatre,   ali  na   polletja,   ali kakor je   žc navada.     Konto  korent  je zlasti   na Angležkem   zelo v navadi,   in gotovo   je tuđi   on veliko k angleAkej kupcijskej  veličini   pripomogel. Anglc/kc banke pa ne odpirajo samo trgovce iu in obrtnikom   konto korent,    ampak tuđi   drugim za-st'buikom.    Na Anglcžkem ima se za spričalo dobrih denarnih zadev,  če  ima kdo pri kakej banki na svoje ime   konto korent   odprt!    Tišti  pismeni nalog, ki ga kontokorentnik banki da, da uaj ona mesto njega   to ali ono  svoto izplača,   imenuje se flchequea".    Na Angležkem   izplačujejo   se deu.es
skor vsa količkaj večja plačila sredstvom cbe("ues-ov pri  bnnkah.
Nadaljuje haiikiuo opravilo je, da daje po-sojihi proti kakej stvarnoj zalogi, zlasti proti za-logi državnih, kupčijskih, obrtnijskih al privatnih dolžnih pišem, uaj že bodo kakoršne god sorte. To bankino opravilo imenuje „lombaril,"
Sicer j>a banke tuđi proti zalogi negibljivih stvari: zcmlji.4č, poslopij itd. t. j. na „hipoteke" posojujejo.
Banke oskrbljiijejo tuđi nakupovanje ali raz-prodajanje vrednostnib pajiirjev ..efektov" na borsah. Večkrat predzemajo tuđi etektuiianje državnih posojil, ter za to skrbe, da se dotična državna dolžna pisma (obligacije) med svet razpro d.ijo. Denasnjc dni začeli; so se pa banke toga o]»ravila nekamo izogibati, kajti ravno pri ciek-tuiranji državnih posojil so banke naj več izgubile. Svarilen primer glede tega je zlasti državna du-najska banka. Skor vse banke, ki so kedaj fali-rale, prišle so baš po efektuirauji državnih posojil na kaut.
To   so  na kratko   razložeua   glavna   in   naj navaduejsa opravila bauk.                          —p.—
n odlocitelji čroz blagor in gorje  tukajšnega pre->ivalstva,   katero  je od   ene   strani od   lahonskih • šabne/ov zatirano   in  od druge   strani pa od vo-a4ke   uzurpacije   tlačeno,   plen   sovra/.nib  razprtij n orodje strnstnili napadov  lahonske in mornarske stranko.:    lahoneka   klika te   Slovane  italijanči n uemškovojaško   moruarstvo  pa   te potalijančene Sluvanc zopet   geimanizujc,  in po tem   tlačenji so Slovani   vsa   znaninnja   slovan«ke   narodnosti   iz-Liubili.   se   celo   polenili,  na svoj   človeški    poklič poza bili,   brezznačajni   postali  in malo   manijo za poboljšanje svojega   neprenesljivega stanja, teinuč se   v svoji    maloniarnosti   od   drugih   na<]zornikov vladati    puste    l'ri toj   priložnosti pristavim  tukaj on majheu dokaz surovosti in brczznačajnosti, ka-tera se   se  pri   noktorih   c.  kr.  častnikih    nahaja: Nekoga dne   priđe  mati  nckeg;i (slovo»skega)  ro-kodeica   v ('iseutijovo   hišo po vodo;   (ta hiša   je od vojaštva   nnjota iu  častniki   v nji stanujejo) iu ko ona za studenčuo pipo prime in  vodo natakati začne, skoči k njej on nadlajtnant   od (i. ogersko-poškega   polka   „grof   (."oronini"    in  da toj <I1   let stari    ženi    debelo    zaušnieo ,    se    nad   ujo    zare-žjjje:    „Ich v.erdc cucli   kroatisehe Itagage sehon lehren,   hier Wasser stohlon;    ich gel/ Kucb noeh cineu  Fusstritt,   ucnn  Ilir   IOiich  uicht   gleich  fort-jiakt!"     lle.vna štura rc je domu  prijokala.    Njen sin seje na tok  gosp. polkovuiku dotičnoga polka poda!  in za svojo staro mater zadostitve zahteval; pa gosj).  polkovnik iu i odgovori:  pI)er IfcrrOber-liiuttonant bat   schon Reclit   gchabt!"    Lojja je to omik:t  in inteligencija, s katero so ošabni  Magjari toliko babajo! Ako kdor častniku zaušnico da, je častnik dolžon za radi   razžaljenja svoje česti vo-jaški  službi se. odpovcdati;  če pak  gospodje častniki  stare žonc   jiluskajo, to nije   sramota za nji-liovo   vojaško   čast;   njih so   nikdor   dotekuiti ue srne, a oni  pa slobodno druge tolčejo.
3x   ■*I*»S«*. i~>. maroa.    |Izv. dop.|   Poro-čali ste o svojom času, da je iz čoskega   nament-ništva došlo okrajneniu glavarju v Jičinu pismo naj vse moči napne, da pridobi   giaščaka   Pnpstmana za to, da bode o prihodnjl volitvi v velikom   ]>o-Kvstvu g-lasoval    ustavoverno,   kar bode vlada mu poplaćala z uresničenjeni vseb   Papstmanovili želj, katerc? le   ona izpolniti    umre.    To   pismo je bilo skrivno odposlano od prezidijalnega tainika   v   c. naniestništvn   Kotky-a,   pa   prišlo je   „Politiki"   v roke, kaferajc bila tako „nesrainna",    daje    ono |)istno objavila.    'Vo  je   naj>ravilo   čiideu vihar v ustavovernili  krogih.    Njih  listi so   nekoliko    časa upili,   da je    pismo   izmišljeno,    pa    kmalu so  se prepričali, da je pismo  res od prozi dij ti Inoga   tajnika Kotky-a,  tajnika cesarskega namestnika   ba-rona  Kollcrja  ]»isano,  da to roj c.  k.    naincstništvo velikoposestnikoin uresničenje vsch    njihovih    želj olteta,    ako   za    ustavoverno   kandidate glasujejo, z drugimi  besedami, da c.  k.  uaiuestništvo   glasove kupuje  in  proti  postavi greši.
Sedaj se govori, da bodo iz Dunaja preis-kovalua komisija v Prago prišla in strogo prc-sledila poto, po katerih češkim opozicijonalniin listom taka pisma dohajajo, kat era se skiivno od-po.šiijajo, pa vendar ,.intUiiinim" državopravnooper/i-cijonalniiu listom v roke dojdejo. Kaj bode ko-[ misija izvobala, bodem proročal, ako bode sploh kaj  našla.
Sicer se pa za volilne glasove v velikom . posostvu na strani opozicije toliko dela, da je ba-L rona Kollerja lastni razum zapusti! in si ne ve . pomagati, kako bi vspešuo v ok< m pri<el opozi-. t;iji. l'eljal se je toraj na Dunaj )>o svet in po-. močke proti noukrotljivini ]>nv]1žeuce,in državo-i pravne oj)ozi<'ije. Morebiti ga je pa niinistor Lasser . citirah da mu razjasni in da odgovor zarad :. Papstinanove stvariV Ne vemo, kaj nam bode . prinosel iz rezidenoc. „ Politi k" svet uje, naj so . na|)iavi naredba proti poinnožeuji federalistične | zalege in druga naredba za pospeševanje ustavovernili roj ste v „katera se po u stavu veru i poti ,j   menda lahlio pomnože".
Iz l^lllttljil. 4. marca. |Fzv. dop.] Društvo slovenskih studentov, „Slovenija" ua Dunaji *
^Prtfoaa „Slov. JVarodo" k St 27., 7. marca 1872.
je imelo 2. t. m. sejo, v kateri je bilo sklencno, ta teden napraviti korners na čast Prečim u, za katercga so se že dolgo delalc priprave. Po-biralo se bode pri tej svečanosti za stradajoče na Kranjskem. Zanimivo je bilo debatiranje o vpra-šanji ali bi napravljalci komersa povabili poslanca Černeta. Nckateri so bili za povabljeuje rekoč: „vsaj bodemo vsi izdajico spoznali", driigri pa so govorili proti povabljenju in tako seje tuđi sklc-nilo, da Černe ne bode povabljen. — Vsa slovanska društva studentov na Dunaji hočejo ustanoviti vkup vzajemno slovansko čital-nieo in „Slovenija" je izvolila tri ude, naj se porazumejo z drugimi slovanskhni drnštvi o tcj stvari.
Pomenljivo je, kar piše organ dnnaj-skegakardinalainnadškofaRauPcherja o stranki, ki je ne daj na kormilu. Kardinal Rauscher je eden onih mož, ki imajo precej upliva na dvoru in ako to pomislimo, bodemo ve-deli, koliko pomeuijo sledečc besede v njegovem centralističnem, a ne liberalnem organu ,,Volksfrcund:B „Liberalna nemška stranka nima vjsokega menenja o svoji sposobnosti za življenje. Nazočnost grofa TIohenwarta na Dunaji in nekoliko zahvaluih besedi za slovensko adreso, to je proti pričakovanji liberalce ostrasilo. Nemška liberalna stranka nima zastonj malo zaupanja v sebe. Ali ni morala beračifi in vse mogočc obetati, da je postava o volitvab za silo bilo sprejeta ? A 1 i n c razni hu je Avstrije bolj ko federalei? Z vsakiru dnevom se množi upanje, da bode kmalu prišla na n i Č. Ako je mi kato-ličani ne moremo vreči, meče se liberalna stranka sama". Tako piSe organ moža, ki ni federalist, temvee izvzcmši vensko stališče, »vest privrženec nstavoveroev.
Politični razgled.
Posla nuka zbornica državnega zbora je obravnovala proračun deželobranskega in finančnega ministerstva. Pri posvetovanji finanČ-nega proračuna je bila vlada opomnena, naj kar najbitreje postave o pravični razdelitvi davkov predloži in naj pri spisovanji takih postav jemlje ozir na popolncm nove vire dohodkov po velikih mestih, kateri sedaj še nišo porabljcni. — lift ta vni odbor se je posvetoval dalje o gališki resoluciji in sicer o tinancijelnih terjatrah Galicije. Ker ni prišlo do zedinjenja, so stvar pododboru nazaj dali.
Gospodska zbornica je sprejela po debati, katere so se udeležili Tschabuschnigg (za), Fttrstenberg (proti), Lichtenfcls (za), Chorinsky (proti). Hasner (za), z 72 proti 10 glasovi volit-veno postavo za silo.
Sedanja vlada izgubljava zaupanjc tuđi ustavovernib krogov vedno bolj in bolj. Že ko je pravosodni miuistcr Glaser predložil postavo o ustavljcnji porot in poprej delegiral uemškc porotnike za česke liste, so se vsi ustavoverni listi, razeu strogo ministcrijalnih, izrekli proti tej naredbi. Ka to pa vlada ni potrdila pravil „starokatoličanov", t.j. onih, kisc drže drugih rimskokatoliških iiaukov, samo papeževe nezinotljivosti ne verujcjo; iu sedaj je vlada po ministru bogočastja pl. Stremavrii — govori se, da vsled vpliva dunajskega škofsi — izrekla, da zakonov, katere so „starokatoliš-ki" Kvatjc sklonili in od „starokatoliških" du-hovnov blagosloviti dali, ne priznava za veljav-Jic- — Ustavoverci pravijo, da so od ministra Stremayra se uadejali reform v postavodujstvu o cerkvah, sedaj pa vidijo, da so se varali. Tuko se počasi tuđi ustavoverui krogi, dasiravno še Redaj samo v maleni ubsegu, od ministarstva od-vračujejo. (Grof Hohcnwart je pred kratkim pi-sal o „navideznih vspehih".) Sicer pa sedanja ustavovcniii vlada za časc, kadar bode zopet fe-deralizem prišel na površne, in se mu bo rcakcijo-narstvo očitalo, federalistom h svojim Hcdanjim postopanjem toliko orožij v roke daje, da ga bo-do ustavoverci britko čutili.
Vogerskem držarnem zboru je pos lanec Simonyi interpeliral predsednika ministerstva, zakaj je bil hrvatski zbor razpuščeu predno se je izjavil, zakaj po razpustu nišo precej bile razpisane nove volitve, kakor postava do-ločujc, in ali misli vlada kar najhitreje naredbe za sklicanje hivatskega zbora napraviti. — Interpelacija je bila Lonyayu izročena.
Na angleško kralj i co je 29. m. m., ko se je iz sprehoda, v palačo pripeljala, nek mlad Človek samokres pomeril. Precej so ga prijeli in našli, da je samokres stren in ni nabit. Napađnik je imel pri sebi pismo, katerega bi mu naj kraljica podpisala in katero dovoljuje vsem feniča-nom, t. j. Ircem, ki so se proti angleškemu gospodstvu puntali in so zarad tega zapiti, svobodo. Pred sodnijo je napađnik kraljice izpovedal, da je hotel kraljico k podpi.su onega pisma prisiliti. Ker samokres ni hil nabit, se kaže, da človek ni imel namena kraljko usmrtiti. Ono pismo je tako zmedeno pisano in človek sam tako govori, da pač imajo tu nodniki s človekom zmočenega uma opr.aviti. Od kraja so mislili, da je ta Človek kraljici požugal kot orodje kake zarotc, sedaj pa vse vidi, da kaj takega ni. — Čudno pa je, da so duševno zmočeni ljudje že veckrat kraljico Viktorijo v nevarnost življenja spravili in da je sploli že večkrat bila napadena, kjubu temu, da vedno vlada po volji parlamentove većine, katera ni umetno skovana, kakor većine naših „parla-mentov".
Razne stvari.
*  (D r. R a z 1 a g a) je izvolil trg  RadeČe na Dolenjskem soglasno za častnega občana. Na  diplomi, ktero 80 mu poslali, podpisanc je vseh 18 obeinskih odbornikov.
*  (Slovenski profesorjimariborske gimnazije) so bili, kakor znano, podali že prej-nji vladi spomenico,   v kteri so dokazali   potrebo slovenske gimnazije v Mariboru.   Ker nekteri ble-betajo, da seprofesorja Human in Pajk odstra-njeta zarad te spomenice  (ki je bila itak ob svojem času   v „Slov.  Narodu" tiskana)   moremo iz-povedati,   da je zdanja   vlada žc   pred   kacirai f» tedni ono spomenieo resila s tem, da vlada nema ničega proti temu predlogu, da ga ćelo v principu odobrava, samo da ga zarad stroškov izvesti ne more.
*   (Na mariborski gimnaziji)  se nem-ška   pravica   t. j.   preganjanje   slov.   profesorjev dalje siri. Suplent g. P., rodom Slovenec, je kakor prvi semester, tuđi mesec   februar drugi   semejster suplentoval.   Ali na koncu meseca mu neče nihče za odkazano in storjeno delo — plačati!   Delav-cem zasluženo plačo odtegovati — kako veli mali hatehizem? — Gg. profesorji, Pajk in  Human sta se, kakor čujemo,   pritožila na viSjc mesto.    Prvi je sci sam na Dunaj.
*  (Iz Kozjega)   smo   dobili   sledeče poro-čilo: Tuđi pri nas je tako, kakor v Gornjcmgradu. Nocojšno noč so namreč predrzni tatje v pisarnico sodnijskega adjunkta g. Kurež-a, in od tod v dav-karski   u rad   stili,   in   iskaje   po denarjih   mizne prcdclc   in   vse križem   obrnili.    Odnesli so samo 3   goldinarje,   torej   le  človekoljubno   ravnajmo z Ijudmi tako baze!
* (G. Iv. Vončina), znani hrvatski poshinec in biviši vlastnik Rauchovcga prcmagoviilca, narod-uega „Zatočnika", stavlja kot bivši narodni za-stopnik in bodoči kandidat moslavškcga okraja, v zadnjem „Obzoru" banskomu namestniku Aut. Va-kanoviću interpelacijo, ki osveti, kako mislijo Magjari ua Ilrvatskem agitirati pri prihodnjih voliivah. Voučina je šcl v Dubravo, pogovorit se s svojimi volilci. Tuni je izvcdcl, da je ohčinski bilježnik dobil zapoved vsakega zvezati, ki bi za-voljo volitve tje prišel, in samo bilježnikovi neod-važnosti se je zahvaliti, da se na Voučini ni po-skušala ta ma^jaronska naredba. Vončina zdaj javno naveščuje, da pojde večkrat v dotični okraj, in   da,   nerazumevajoč sale,   hoče   rabiti   skrajna
sredstna, samoobrane : uaj si nasledkc oni pripišejo, ki tako naredbe izdajajo.
*   (Tatje).    Iz   Ž i t a 1    bliz u    R o g a č k c gore,   se   nam   piše:    Pretekli   vtorek   t. j.   27. febr. so bili    pri posestniku Slugi na Vildoni tatje Ijudem   odnesli nekaj   denarjev in vso   obleko — zunaj hiše v kamerci hranjeno. Zabili so vrata od zunaj   z žreblji, da   nihče ni ven mogel.    Ko po-sestnik samokres sproži skozi okno,   da bi   naSel od sosedov pomoč, so mu tatje ustrelili skozi okno nazaj, —   pa   k   sreči   nišo   nikogar   zadeli!   — Ljudstvo nad takimi in enakimi dogodbami zmiraj bolj in bolj toži s tem, da kazni so premajhne za zločince.
*   (Dramatično   društvo.)    Po   mnozih hnrkah, igrokazih in operetah se je slovenska Ta-lija hotela skusiti tuđi 8 historično dramo, dne   2. t. m. Žalibog pa, da si je v ta namen izvolila delo znanega Kotzebue-a, kterega so kritiki   vseh   vrst že davno obsodili in zavrgli. „Edvard na Škotskem ali begunova noc" se   imenuje   vele   plitvo   delo, ktero naj bi skozi tri dejanja zavzimalo pozornost poslušaleev. Ker igra sama na sebi   nima  srečnih prizorov,    nikakoršnih mikavnih momentov, ker je spakodrana reč, zlasti pa   tndi,   ker   predstava  ni bila ravno briljantna, spada ta večer med slabejse predstave in nam je dokaz,   da, kakor se nas narod do zđaj v javnem življenji še ni popel do ju-naŠkih činov,   tako tndi    naši   sicer  jako delavni dramaturgi še nišo vajeni visocega koturna. Ismed vsega osobja   moremo   hvalno   omeniti le   gospico Podkrajškovo,  gospoda   Schmidta  in  No« lija, nekterim drugim pa prav prijazno svetujemo, se nalog bolje na pamet učiti ali vsaj   se   ne  zagledati v šc tako žarne oči v parterji, sicer bodemo primorani, ne gledć na pridnost in  talent   nekter-nikov brezozirno   kritikovati.   Spevoigra   „Zaroče-valna napoved na kmetih" nas je pa  zadovoljila. Dasi nima mnogo v sebi, je bila vendar tako vrlo in   šegavo   predstavljana,   da jej gre   venec   priznanja za ta vciier. Glavni osobi gospa Odijeva (Lcnka Mcdcuec) in gospod N o 11 i (Tine Trdenec) sta svoja naloga   izvrstno   izvršila,   k   čemur jima je proti koncu ugodno pomagal gosp. Eržcn   (Ma-tcvž) in g. Pucihar (varh.) Zbor je bil   krepak  in blagoglasen, gledališče pa borno obiskovane. —
* (Proti odpravljenju porotnih sodeb) se je ćelo mariborsko ustavoverno društvo   „Fort-schritt" izreklo.
*  (Nameščenja v   kranjske   deželne zdravniške službe.) Službo priraarija na rae-dicinskem oddelku v deželni   bolnišnici,   katero je do sedaj opravi jal dr. Kcesbacher,   ki je  pa na njo „resigniral", kojepostal koncipist pri zđra-vilstvencm svetovalstvu v Ljubljaui, je deželni odbor   podelil   dru.   Karlu   B1 ei wei su ;   primarij kirurgičnega oddelka je postal dr.  Fux; primarij siHlitičnega oddelka dr. Pestotnik;   dr. Mtill-ner je dobil službo sekundarija v isti   bolnišnici. Do   sedaj   od   dra.    Karla    Illeivvcisa   opravljano službo primanja v deželui posilni delavuici je dobil dr. Vošnjak, kar smo   že  zadnjiČ   povedali.
*  (Adresa   Po godinu   iz   Ljubljane.) Iz „Wuntlcrcr-a"  stoprv   smo   izveđeli, da  so   odbori slovenskih društev Ljubljani in   sicer   Matice, Sokola, čitalnice, Slovenije in dramatičnoga društva, rtiskemu učenjaku   Pogodiuu   krasno   napravljeno adreso   poslali.   —   Čudimo   se, da nam o tcj  stvari ni bilo nič poročauo.
*   (Železnica   po   Postojnski   jami.) „\Vanctcrcr-ju"   piScjo iz   Ljubljane,   da   se   je   v Postojnski  jami    začelo   štavljenje   konjske   žclez-nioe,   katera   bode   obiskovalcem   ogledovanje   te svetovno slavne jame olajšavala-.
*  (Imenovan)  je   ađjuukt celjske   okrožne soduije g Jancz Kastelic za okrajnega   sodnika v Ljutomcru,   avskultnnt g.  Aleks. Schilling   za  adjunkta v   Oriuuži,   profesor   novomeške   gimnazije g. Fr. Bračko za profesorja na državni  gimuaziji v Trstu.
*  (Poziv.)   Hrvatski   pedagogijsko-književni shor,   komu je    zadača,    da    strukovnu    iu   ob-ću obrazovanost medju   hrvatskim pučkim    ucitelj-stvom   promiče,   iina   izmedju   estaloga  po §.  2
*
»Tojih pravila   ocjenjivati   i sva pučkoj   Školi na-mienjena   djela.    Da   to u   stanju bude, pozivlju se ovim svi hrvatski,   srbski i  slovenski    pedagogijski pisci,   kao i svi   proizvadjači   raznih učila, da bi   svoja djela i   svoje   proizvode   upravljaju-ćemn odboru   ovoga družtva u  jednom   primjerku na ocjenu dostavljali, i ujedno mu naznačili cienu i ine kupovne uvjete.    Ovaj   će   odbor   što   savjestnije sva takova djela po strukovnjacih dati   prosuditi, te će   onda   svoj sud   putem    povremenih  listova razglasiti, i pobrinuti se preko svojih pouzdanika, da se preporučiva djela i praktična učila što više razšire, što veču prodju dobiju.    Nadalje želi  pedagogijski   sbor,   da se   u njegovu   kolu što više književnih sila sabere, pa da se onda sve  složno i sporazumno   k jednomu   svim   svjestnomu   cilju pokrenu.  Ali  da   se to postigne,  moraju  se najprije sve  takove   sile   poznavati,   moraju  ne najprije sve u ovome Bboru udružiti. S toga se ovim pozivlju   svi   hrvatski,   srbski   i slovenski učitelji, koji su na peru vješti, te žele  da budu dopisujući  članovi    hrvatskoga   pedagogijsko-književnoga sbora,   pa da kao   takovi u tom   radu   solidarno sudjeluju, neka što prije izvole podnieti budi  kakovu   pedagogijsku   razpravu,   jer po §. 5   druž-tvenih pravila, može se tek   onda  postati  dopisu-jućim Slanom, isu kako se upravljajućemu odboru na razsudu podnese jedna pedagogijska razprava, te  se  ista  valjanom pronadje.    Upravljajući   odbor sve će takove razprave prosuditi, a na  temelju te  presude predložiti će dotičnike prvoj  glavnoj skupštini, da se uvrste medju dopisujuće   članove družtva, kao takovi pako imaju onda po   §. 12. svjetujući   glas u   družtvenih   godišnj h   skupiti Dah i primaju bezplatno kao i pravi članovi sve družtvene spise.    Nu umoljava se, da se gospoda nebi    pod     svoje    razprave   podpisivala,   nego da   bi   svoja   imena    skupa    s   naslovom svoga članka   u   posebnom  zapečaćenom   listu   napisati izvoljela.
U Zagrebu 16. veljače 1871. Upravljajući odbor hrv. ped. knjiž.   sbora.
Za stradajoče slovenske brate naKranjskem. 3. Xm enik
gg. darovateljev za stradajoče na Notranjfckem in
Doleniskem:
gld. kr.
Frenesek 2. imenika    .    .    487    50
Go8p. dr. Valenta........    10    —
n     Franc Šabec v Podgradom za
n     neimenovanega.......      5    —
.......o    Z
.......f    _
.......1
.......     i
.......- »
u                   n               .......—    ou
n                      n                 .......O     —
„      M. SI...........      1    20
„      M.  Herman,  deželni   odbornik   v
Gradcu.........    10    —
„      L. P.  v Puaavi.....-    .      5    —
„      JožeMastćn, kapian na Sladki gori      5    —
r Franc Kane, župnik „ „ „        b    — „      Janez   Eder, župnik  v Bob. Beli
od sebe iu svojih   farmanov     .    .    10    —
n      Frane Kotnik,  deželni poslanec   .    20    —
„ Ivan Dolene, inženir v Nagyberki      :">    — „      prevzviseni knezoškof Lavantinski,
dr. Jakob  Maksimilijan   StepiŠnik    40    —
Skupaj    .    . G23    70 V Ljubljani, 20. februarja 1872. Odbor za  podporo stradajočih:
Dr. «1. Blettvel«,   predsednik.    Ivhii  Vllhar,   den,
Dr. J. VoBiaJnk, tajnik.
„Slovenskemu Narodu" je došlo:
gld.  kr.
Prenesck iz Stev. 26  „Slov. Nar."      .    . 255    90 Gosp.   Franc  Ozmec   je na   ptujski gori
nabrul:
Gosp. M. S.,  župnik v Monsbergu     .    .      1    —
„      Jan. Brglez, kaplau v  MonBbergu      2    —
„      A. Šparavec, župnik v at. Lovrencu      1    —
„      A- Ferlan,   kaplan   „ „        „            1    —
gld.  kr.
Gosp.  J.  Svare,   župnik   na ptujski   gori      1    —
„       Fr. Perger, defioient na ptujski gori      1    —
„       Mili. Kokot, zdravuik „       „         „      —    £>O
„       Fr.   Ozmec,   kaplan „      n         „        1    — „       Davorili   Meško,   kaplun   pri   sv.
Petru poleg Radgone, nabral 8 gld. darovali so :
Gosp. P.  F. St..........    —    50
„      P. E. Š..........    —    50
n      J- K...........      1    -
„      J. A. S..........      2    —
n      D. M...........      2    -
„    j. a...........    —   5o
„      D. T..........    —    50
Gospa F. K...........      1    —
V Velikovcu se je nabralo,  darovali so:
Gosp.  Andrej Alijančič,   dekan     ...      5    —
„       Miha Krofič, župnik.....      1    —
„      Vekoslav Lcdvinko, kanonik    .           1    —
„      \Vilbeltn Semen,   c.k. okr.   sodnik      1    —
„      Jože Novak, trgovec.....       1    —
„      J. Roeek, zcmljomerec   .                   —    50
n      Franc Vidio, c. k. davkar   ...      1    —•
„      Juraj Kulterer, koncipijeut ...       1    —
„      Janez Kandut,   trgovce   ....      2    —
„      Franc Pesjak,        „        ....       1    —
„      dr. Pavlič advokat.....     10    —
Po odboru Ijutomerske Čitalnice se je nabralo  18 gld., darovali so :
Gosp.  Gomilšak.........       1     —
„      dr. Farkaš........       1    —
„      Knkovec.........       1    —
„      Antolič.........       1    —
„      Herzog.........    —    50
„      Zemljie.........      2    —
„      Merčnik.........       1    —
„      Seršen.........    —    50
„      Lapajne   .    .    ,......       1    —
„      Pintar..........       1    —
„      Razlag.........    —    50
„      neimenovan........      2    —
„      neimenovan........      2    —
Gospodičiua Avgusta.......       1    —
Gosp. Rozinan.........    —    50
„      Sitzcnstlldter.......       1     —
„      Gariboldi      ........       1     —
Skupaj    .  314    90 Administracija „SI. Naroda".
Listnica opravništva.  Fr. O. na   P. g. Vi ste  na-ročeni do konca aprila t. 1.
Oznanilo.
r odpisovauje delnic rprve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE    v  Ljubljani se je začelo.
Z ozirom na razglašeni program, kterenm ho pogoji za podpisovanje pridejani, začnemo 4t»iV!4 podpisovanje delnic prve občne zavarovalne banke „Slovenije4 v Ljubljani v naših bankinih prostorih v mostu na glavnem trgu št. 10 v I. nadstropji, v uradnem času :
dopoldne od 9—12, popoldne od 3—6.
V  Ljubljani, due 1. marca 1872.
Upravno svetovalstvo prve otčne zavarovalne banke „Slovenije."
l^ttvoMluv  kii«*z In »tari icrol* Hnl ih - Jt4*i flVr«<'lif>l«l»
^nijrtčak  itd.,  pradMcdnik.
(43—1)                         Dr. 15.   II.   lo*tkl.
oilvetnik,  podprod.mulnik.
V Radgono in okolico
pošiljamo » tem   vest,   da snio   zastopništvo naae
banke oddali ondotnemu   odvetniškemu
koncipijentu gospodu
kteri bo med nami in p. n. gg. družabniki po-sredoval, kukor tuđi vsakoršna pojasnila o zava-rovanji radovoljno podajal in prosimo naj mu bode p. t. slovensko občinstvo radgonskega okvaja pri njegovem delovanji na pomoč.
V  Ljubljani, dne 4. sušca 1872.
Glavni zastop vzajerauo-zavarovalno praške tanke SLAVIJA t UntUani.
(45—1)                                         Jan. Lad. Černy.
Od mnogih zdravnikov priporočena in s Htjajnimi uspehi rabljena mažu xf» povene
Salbe gegen Unterleibs-Brtiche
od Bogoljuba Sturzenegger-a v Herisau-u, Švica, so lahko po ujom samom dobi ali p:i po spoduj ahtlečili /.alogati. Ta ma&a niina ct'lo nič Škodljivoga v sebi in ozdravi tuđi /a-starolo počenost v najmno.ih sludajih popolnoma. € on a za lonec tol. 1.20 8r. gr. --.-. gb\. li južnont'nisko velj. — gld. 3 20 kr. avst. vdj.                         "                              (47—1)
Zalopu nu Dnnaji: .los. Weiss, Apothuko zum Mohren.
ATStrijsko centralno Mno društvo
ustanovljeno na vzajemnost s temeljnim  kapitalom v znesku
& nilljoiiov g;oldinarje%>
od katerih se bođeta iz prva 2 miljona emitirala,
daje vaakemu priliko, s\ z malimi metečnlmi plačili od 10 goldinarjev na višjn tu z enokratno priatopnino v znonkti 20 goldinarjev lastno hiio, poseetvo, graićino itd. pridobiti. Vsako plačilo daje do prve bilanco 5 percentov obresti in ju deležno vsega čistega dobićka društva.
Plama o pristopu a priloienimi zneskl sprejoma glavno zaatopatvo av-strijskega centralnoga stavbnega društva:
Rothschild & CoM Dunaj, Opernring 21,
kjer so prospekti, pravila itd. brezplačno  razdavajo in razpošiljajo.
H. S. MIHELAČ,
dozdaj kujigovez v Radoljci, preselil se jev
LJ ubijano,
kjer ima v židovski ulici svojo delavnico, ter se priporoča slavnemu občinstvu obetajoc pošteno, hitro in ceno postrežbo.          (46—1)
3^* Ravno tu dobi izurjen knjigovezarski pomoćnik pod prav dobrimi pogoji precej službo.
Kovano uradno proiftkavano   *t**ciš»t*Mtt%*t
Tnffe četirioglate oblike: Nositeljna moč:    1      2__3__h      10      15  cent.
C«na, ffkl.:         ~IH    -JI    2a    35      45      55. Nositeljna moč: 20    25    30   40   50    cent. Cena, gld."!         7?T 80    90 1(X) 110. JVr«f#fMetVt»«? vaffft
Koaitoljna moć:    12        4      10     20    30   fnt. Cena, gid.:           5      G     7.50    112      15    18.
NoBiteljna moč: 40    50      60      70     80 fnt.____
Cena, gld.;         20    22      25   27.50   30.
f'ffflre *<* *ivi*%o z želczniin obročjem in
utegi (gevihti:
Nositeljna moč:    15    20    25    30    40    50    cent. Cena, gld."i          150 170 200 230 30"0 350.  ~~~
^^~--§r^r~^ Z Z— *>«'*« «"«***••*• «* «" -te*.
Nositeljna moć:   120   150   200   .'30O c«nt.            13^" Naročilom proti pošiljanju deuarja ali na poštuo
Cena, gld.:          &jo   G50   750   900.                             poduzetje Utjtreže precej:                      (li—72;
E* Biig£mtiy A. C1oni|».. fabrikanti vag in utegov.    Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
I'o spriecvolu ffospmla protVsorja Oppol/i>rja. roktor mngiiif. in profesor na i\ k. kliniki na iMi-naji je
aiiatlierinova ust.ua vođa
n<l <lr. J. (.1. Popp-n, o. k. dvoriip^a /»Inivnika za /,(»ho, na Diinaji, inonio, I»n£nor«*a.sau Nn>. 2, c(l."i n;ijlM)1JHih  ponioekov za
olii'mijoiijo   zob
in no od lijeka, kakor <xl unm^oštovilnili ilriitfih /.dravnikov, /a
zohne  in  ustiie  bolezni
goutoknit luiroča.
Cona tfoldinarjev   1-1^ a. v. Ht^klfnica. IIr. J. Ci.  Pn|)|>*n
vegetabilicen prah za zobe.
Ta očisti zobe tako, <!:i se 1>" vsakmhirviii rabi ne samo navadno 'tako sitni zolmi kiinu'ii o»l-l»ravi, totnvoč tuđi glazura zoli vcilno boj li-.-Ia in ni'žna postaja.
Ceiui /u skatljo G3 kr.   a, v.
Z ili O <,'.':
v M nriborn v P.ankalarjcvi li'kaniici. pri tf. A. \V. Kdni^a, li'k. Marija pomočuica, ]>ri £. F. KollcMii»-ii in v Taiii•liinann-ovi bukvanik'i; vt-ul.ji pri (.'risp'-rjn in v liaumbai'liovi |ek:mii; v lH'inški'ni I.iinils-bor^n pri A. L. MHlIerju, lokarjii; v (! 1 e i <■ li <> n-borKH pri F. pl. IVMliaeiiu, lek. ; v K u nj icali pri 0. KiHclicrjn, luk.; Leilinitz, b*k. vilovc Kri't/.ij,'; I<jut.oiiH>rii tok. V. IVssiak ; Murek l.-k. L pl. SteinbiM-g; v I"t nj ii It-k. K, lleiib.-iinm-r; ll:nl«;oni lck. F. Scbul/. iti J. Wcirzhij,'T : v llr i-ži-a li .l.Sclini-cicrschitscb; KofTiitoc li-k. KrispiT; v K i si i vd ili v U-kanii; Ktainz V. Tiiimnsrlick, l<'k.; Si. U i »trci 1 J. Diciiios, b»k.: Slov. <i radni J. Kalifarič; I'od-| čotrti'k Vasiilik b'k. Varaždinu A. llalt'-r. U'k. i   Dcporis Ickar v Ipavi.                             ("»—->)
fe
;                         in.     IVibruarja    l!"*7 ^    *s«i     io     o<li>i*lsi.        '             ^
i                          štacuna                        i
li  |srAi»»»i     (iiistava Fabiaiiv-u     i^"1"^!  8
i!         i            i/.             ((                                                                                     •                            $  imimiliiUiirii'^i   .»          i
li     I        hhrik         I                                            V                                             $,..•}>!
ii     v    vs.»  sorte    -|                                  CKLJT,                                  1      minli-riipjra      £     [i
1       JI:       platna.       |                                          _     _ ,_,                                        |        bla»a-        I       !
i                                         K    a   1   o    g    a                                    £
j-j                         suknenega  in volnatega  blaga iz tlomačih  in iujih de/el.                          f1
3J                Trakovi,  špijce,   ovratnice   in perilo  za  gospodo,  na veliko  izbiranje.             Li
i,______                                                             H
V                                                                     v                                                        ""                     "                "                 »                                                                                                              H
,-.                              ,V#»*orfr«'   rstftMsr  .*«#'##• •#• jt*f»  §»i$J§*i*Ji «•<•«•/ «MAr**J>#*.            (41—2)      T
3!
3CT"    l'ri   •lUlM'KU  CniOHtilli-tu,   bukvan ji v  Ljubljani se dobi
„VEETEC"
od   leta    I«7I    terbo   in   prav   čftdno   vezau   po £ Kl«i. 5O kr.
Starši,   Ui  želite*   svojim  otroUoni   ve-;elje na-\ roditi  sezito  po  njeiti!                                (35—2;
Epiloptični krc
(božjast) zdravi   pianicno z  zilravihun,  ki ju  žn    već ko   sto
ljudcin pomagalo
A. Witt,
(00—24)                                 I.indrn-Stra.sHc   IH. ]t i»rl i ti.
^aptcre, ISifitfatten, ^ctfdjaftc |
Siacd fcinjlet EUialitćt s« na^flc^cnt^cu ®pott|)rcifcn.
Mottode« Hautei: Vuci) billiflt fZSoare Tami flut (cin.
9MV"   Vratito«   RrlfftiAnUp* <^g         9^^ ^'n vrartlfdt«« biUi^r« (So'dtrtif ifi tic itcut
0B^^   rrtHIOS. lirieipnpiere ^^^|           J^^     ©^rtibjavnitut mi«  *roucc itš,   befifU.nt   aufl
nit t»iati« • einprtininfl )«bcr   ttliebigtn Slamtn,   «ui*'  io ©tttđ-n,   unb   »mar:    i    ^cUiciij-ng.   i   ft^tiiragu-, ftnbeii unb «rontn.                                   i ec(iUircr<t, a ©4«ib emlitev, i  JbtmuuTc ti. i vuiib«
loo etuđ CItatB, ffin wclB ■ • ■ • ]»• —>*° lfu«t>tcr, 1 i\mevvu^ti..a-r , J .\cD'f.rif(Vcr ime tu: "'0 - » tngU flenfV« ebtr Unilrt . n. —.6j e^niuiT- unb Ul)ilr-iqcr. vilica kbt Mii'ft »mb M'flflnl 100     ^         ..     8«"PP!(.»t«ttIeiigarbeit        .  jl. -.76 aujtflefii6c, unb toftet l>lc« 3 ft.
liio    :  ^T^^^n^    :C:"I:8-!»^*^ucpriind«^Tintn1-l',:!n-p.-^Qf
1 <>4>     „   Geuvctlfl.Oiiao, trd5   .              .      .   fl. —.30  -)(ur but* »rimifAuiifl   i-dii điJaficr t\\ S t   man tit ali«,
loo     h         •     f- Ct:at>,  iidippt, flort. 3>a<). ft. —.ftO  g«jettlittte tVll«iiitinie.    1 ^^n.iiti'l i'iii1 *u fv.
t:^-   -'trti   biil>i*c  *ii.bft.ib«i  lammi »rone  in                    , .,        '          a ,   .,      . n                 I   „ ^m fr  '"
fL'fttu «u■  100 HrtDifrc Menoflvomm .      .   30 9ttt,   r?ict.,10 '•• ! */'*- flro»*f >\°r»'««.   nut  a'tilci  l'ra i«
KO  ucuvci-l«   Vlcioflramm     .          .       .30    „      «t*ilfttttt«n 'B!> fr.    -    SBovlagdi    um  [.bt.ctljn.niien ju
_     ..            JlJk             ,    .,,  ...                    _                lernen, neutUe   SDIetpot«,   fitv  ■.'litf.inaet mit Iilctantfit,
j3V2ftr       H»U   StUCk   fisltkarlei   ^^Pf       in manniglarVtt VUien'abl.   I $>eft to. 15, 2& fr.
•m; ■**wm ». vitbPflM^ir, lunefie e«ci|tart fi. i.- W Kine rom»lete Zeiclmensrliiile
^^^,_   ^    ...   ,           —h^^_                    '" <*  $tft:ti,   »on   ctiiem be vcc ajitnbe-i ,Je ibiuitnic.fltr
j|PC^      MtinllClIerO.   ^^^^                    btraui'gcpcl'cn, tu?ni cvftcti ctum J.^e an>i(it tu mft.ni«'
3if,HiliUi.r    ,\i^rrn   <iim   titttcit filr iefct flanb  unb iu ttflun   Slbiiutiingfn   l-i#   »•[•■   ^uniicutit JuU t^n o   Ut
jiN-ii -y.ifi-v, 12 (iiiicf......     Si tr.  -"> ^cbtiiluiifl    (Jur bt« biibdi.e Ju'.cuS i't|cii:ae   ,n t„i«
i '£v*- <"Jl'i'Ue, in 12 be»; l-eflen ©oritn  .      .     io fr.  X>W<n _>iae flfvfle rofle.i nlo» n. i ao.       ___
',   "     ftSS^'l'Tau?!,«^«"^«^? ■     ?nlr   W«»Tl dn   Ii«a*er. luiMpr.cenf.rmi.fr '"OTnrn
1   „     3-Uifl.it;,  flutc   ©crte,  10,   15,  S5r  as, i$ h.  W^^ "ns   BeUe Srhrclb-lliiulf^D l  ^IEfS
1    „      &cttvl?C'tt      .,         „       10,   15,  'JO.   30 It           aut .Hirtjttul.btr. ft&r (Irgaiit,   leiibt mit uui'iiiti u.   >:
mmtm^' žilicu   ax«i<u   SBurt^eil   fle»iibrm   bie   ueueii   ^jfi c» amb f tr @(t It r fleci n.i ift. mu t-cm . nl'altf in
ifi^ff     -»tafHiiiirnblriftlitr ; mnn  ecipart boe (afiiflc   T;tnfl>t Cnalila:: 1 ^^vcibjeuj   I flecubiltci, i , t hph,
^■nOt'ii tiitb   ifl   rt«i)en   m* ©r«4cn   ttr (S^ibe »efiitieu.    ' VMn««l ai:fl S!*«lu.   i  .vai^ciu.   i VcijiVaft,   i   Wj iv
I   Start in ^i^ij   rtrtafit io lr„   i €lil(f in 4(fi«   u, n.,   m»f1« ,    >    =?«rt>*   ©iffleBjJ ,   1 9iabira.it mat i ,   u ©i.id i    lilrf iuitiUmbdUer itubTlcfftt no!r., i ftapitlfiliiuiit),   ii«t*"tn, jufammcit b c* ti   i.7o.
fi:r rrci -.uic-iatt fleniutnb, io fr.( 1 ©tuđ Union - Nabit-     SchuUiiH• tieil   fflr l'idl'bfD   aild KnabCb.
,i«nnMfi|r ajui »mt lintt 5 Ir.                                                , e|Jjf fani|nt :,f.(mfn| fh|aJ> fr   4)> M) 6)
JflBF* 1>«t st'lu'ine Kodcrhaiter. "Bff     t    n   ttfc i-t um u-.tei-. ir <o, mj, -to.
« n ■«„(! fjli<:ri>i fl«rtci:«tr .Vcberra.ler oui *T«^er. ij- *i««»--n-S*uj^ri€fcu U.-, tr. ao, fl. 1,1 ga. iii'i-i mit emer uitfrtj «n cn »Ufro^^bctoaravbie.   ift ju   W^W      "*"*   '"'S^1'   'edcrilHlScher.      'vfill
'^ " IIln bc" epttiv«ii> »on 21 It. vet <2tu\f.             kiiit b'ibdtf ^orjcUattfntdbtii, mit il'orfltu flcfilUt, »uclibt
SJBP*   l>IhhI gravlrtc Pet«ch«fte   *^g bit' fl*mu;'ia'tc ifflt  "l'^tuj "Vo n?""iie"   befiei1'
mit fctiiiuftrr Zcbrtit.                                    OH^r"   Ttn*.. I..  .11».. Vu.k«n    "^^^B
i Siiij mit u '^ubfiat'di fdiniiit fcitipcut GtHifei so u.,      i^^F     »'•»*'- in mien rumen,     ^PS ''i ». f«;u' jo ft,, "jiu£.' ft-*m¥i 'Tittin ""ijiaft ■-"■*""*"^   *■"'■'" *'■•"■*•   ' 'x"jl:" •**——   --*1-   *■• —    —;i-    ••• • "j^j^j— •*pd»Priutprrff*n   latnmt 9latncn,   fcinR ~~aii9>              ji^T '   Bpst<'    Hf Usii^Ui^f.   *<Sj1|
:m~ ^M'iS.-«*^ra(ien,em«„b^„|a } -f '!'^fr^ Lr^r^,11'■*,. n.-
,^   —^ ,.-.         *n    ^ .l«.^ ,     .                                        l Stilđ fftiifli; |iir Oiiflc.iicnte fl   1. —. l'.m),  3.5o, 45 >.
7fflftT" ^"'I«"«*1<«»*lbftl»*f*Mrt»»unn«1*minpiflIi«i   i  Hiifd Vi» tr, 1 IKeinteber 3 > !r
-*• ^r      niail'cu   100D «l-trilif< mit   ttunial   2r4tttcn ter             BMK^   V«»Kj... t: i   I,   .     -*^^rtT
:'.iiiVii:f, ro.' ^ratiiictitrie   fiir   HttnUv   obtr   «Mjivtoir9,              N^V      f aPlICH-lIft li*ni D,      ^B||
i  tiilit iiimiiit leiniicv Orato.umn fl. 6.6o                             flffilllt mit f intu ^iniiiUroe.i, ftir   lii'U'uru.iinjen itei
Tiflg- ^ie Irtji'uricii «rtiiuii»t«fl», u  «r«tul«tipn».   ?"* «Jiiaiell_*l<ilevi-.«ii.   i «;ii'rt>«ii. rtHI.it mit i-,     «
^u-.tt-rif.tr. 1 ^tiiif -JO   3t>  40   10 Vr                (lu»enc«m  fc-nen ^aovtui|ct i fr. unb 2tr. l €tilrT (binCtiiVci Iu((V
-                              '      '      '                                            !iu unb 30 Tr
w ^.iirsisv^'r We*ru-       var <"•*>**•* "wi
,»Qr- Scbreibe-Mappen, -«f  P^T^r/^'e^«^«,^ !: !:«;
II  in, ■» ttav gcruiiit, cbne liinriittun^ mit 2 Alcfi fl. l.»<>,   > 5i>, 4.50, 6 6i                                       ____
!'., 1'", I8.!;/'e|tiltn mit 'i"«ili«"t «3«tdb.(Sinri*.             M" NotiibiichiT ^fcff
""■«"*». t^ViV^Muffi^^^^^            » e.ađ..i~Pier Bet„„ta„ ,. ;„ fr.^*
^^.ii.—   i>   .    >   .           ,            .             ^^___     i e»t,iM gtotii^u^ mit'Vcrjament«!Bljtt(rn,   unteriruO«
^■^    Briefsiegelniarken, *^MF     u<»-45 tr                                       -
»vd.i« trf.itn ibn-r iUtfliiemiicbttH. ».a«đ!(it unb ibreiiB^P* Prftkiische Datomaniflff r, ^fcS
S^ir™«-" '1"°""!r™"- Mo S'"s n?'-so'       " mir    cipirVre»V«,   -^
•Hor*   PHni>l»i>i»n     *^^^v                   b(ftr, b«ucri)afttftf itub   prafttfdir fleunulucii,   riu
W^      iopi»cncq.      ^pm                   6(Uđ fl    4 ,i{)   ^pjjt.utjrt,.   j,   6 n)   !yiQ|ter   1.80,   ctbt
Qyn< bbvn auilV\[atUlt Onvtloppi MUUt mitt»rf4i(bmtn   frtnj. tfc^irtinte, i Stub 4S Tt
Viiiuvi-i<ajjia«n unb (iouuertl,  l wtiiđ »5,   35,   50,   oo,   I arofiev  «arlc«, S €»Uđ ftinflc« «i«fliU«cf in bictrft.i
U« ti., fl. 1-                                                                              Qftrben bU# 15 fr.                                                         i:-Ji
W icn bfi A- Friedmann, J9raterprafK «r. 2G.
Klic iz Dimaja!   SloTenci! Bratje!
* od varstvom jrrofa Nnlicinvsirta se je hini Y«'liliO Nl<»¥ail«ki» ]iOflvx«At|O na I)imaji uteinelilo. Slovun ni več prisiljen, kupovati potrebno bla^ro pri kakem ncfinkutarsKcm jiid»v<k(Mn kni»cn. ktoii jra ne samo piljut'ava, teinveč pi .se z;u*ad njegove narodnosti zasmelmjc. To se je sedaj nclialo iu vsakdo se laliko na m\< obrne in za malo d^narja najboljše, najsolidnejše blajro dobi.
Kazpošiljamo   v m u k.    dan   za   poizeleki
po pM.   1.54  salonske  uro  z   rirlim  !r:ir;>n<iju       pn 2*. M. "i", ali S4 kr. jiiMilajainu n:ijlc|ilr jiati-       jk» 4. ">.   s.   in ;iti   l.'i kr. n;i.jii'i>>i   uinrtni(>^ciij.     po ft kr. cn;i ikatlja, v kteri je "> ko->ov najtiiii-
vr«'i!, vcCjn  vrsta po l.Sn.  ure ki  bij«'j<i. |i >              Ij.ivir z^i '_ri.is|ic:  ii;ijliiiiii  vi'ljnjo samu pl«l.             ki si' l:iliko  v vg:iKi  snl.i siv^c. On Jl- Ijriv.           šrjjsi ]w't.itn<-^a voska.
2-i«r,. 3.SS; najvp<-j;i vrsta -,.:*>.                                          l.»i. 11-. !■■'<!. 2.'-.mi.                                                           .luhiL in nuvnniusti. V.v.ii  jaku   li-pi  vpljaji»       0 a- kf       avo flJc]l()Vll 0|:P. s utirim so l->t>k<>
po J- kr. lepo sliku  Mariji' :ili Jrzusa vrle-       po H-.( kr. fi »titrali 'cn nlltnm. lep po r>o. 80 kr..           25, :,n. ;,:.. 4n. So. tvic k:is.-t«r z vseim sor-          vsi Ijisji-ti nnu> i»oli:»rvajo; veliku stckli-nicu
r.intnem   |ioz)a<"i>ni-in  okviru: iinmj^c slike            1.12.  l.:n. jako lcp po 1.74,  l'.Oii, 2.9". z nm-             tami ii.iii<ilnji-na, velika l.M. vc.'ja 2.i'">. luij-           45 j_r J
po 3- kr.                                                                     ziku s.:t5—!'.                                                                ve'-ja z  vscini   inoj?i>.;iiiii   po 4.4?,   zmvcn
po i'.J kr. tcriiioinctor z vlafr.iliićfin vreil;  mali      po 38 krajc. politura za Uiino opravo,  po kteri             t«-jr:i nauk.                                                                                      _        _   .           ,v    ,    ^^-,
terniumetri s klubnknin po fi kr.                             f«t:ira \islepcl;i njiniva v nekolikih urali iako      poli' kr.  ion dobrih  jeklciiib  peres, najfiniji'                  I3Ht*  INSJH0V6JŠ6 !   *^C
po l.JO   in   l>n   najl<;p;:i   ririi.i veririca iz koli-            lieo <loM, k.( u..*:«. Vrlika  st.klenica .'i.' kr.             gorte 1 karton s 114 |»«rosi SS, 50. i«.
ničnejra zlata, dolgi.1  verižice  l.So—2.C1—;s;      w I.T'i (hanni«' jnlnili iiriurav. Najholji.i vrsta      ]io 40 kr. ;ili *;o loterijska i^ra.                                  ,                              .      ,    ., ,  ,              . .
po ft>* kr. •;  velikih  kosov finesa,  praveći gli-      po «:t kr. in 1.1;. .Ivanajst žlieza jeil, kakor za-            Lm-: iu nhanc v zalomi; najtiuiiesorif J.li,           vilkann 111 ilrobezi. _•._ rezan  \ lii.tai.   s t. nt
rerinskepa  iniU:  1  fum i.;  k..s«v  lugboU-            .kn.av.iiee   W   kr..  zaj.mavniee   zamlcko            1.4:;.                                                                             ** vsakovr.t 111  napi*i  . 1*.«'   1:   *a   i.a].■ r.
»t(ta mandiljnovejj.i mila :s7 kr.                                  41 kr.. 1 kiihinjsk nož :t'. kr.                               p« S:t. i.i'n.   l.rtn,  1.S0,  ?.:.O in :'..l^  ena inajri.'na           ll s- I1'*1" IIlJ-- »r-'*11" >.•«»»'« *" '' J ■    ,    * •
po f)4 kr. .ri«i ko*ov najtiniicjra papina za pisma      po 74 kr. ali l.i'u lepe vratne verižiee za p<wpe            lattnia, fi ktero laliko vsak duhove pokaže.           slovinke, m-t-nee 111 pn>sitne ts.i.e je ta  pi-
?. za vitki vre«I;  Uto l.arv<-no 1:4 kr.          -                 s  krilcem.  Mnjlepiu  sortu -.^i kr.                    u 1.1,.  ali   s gM.   1   oiniiavnka   (lavoir,  iz p<-           mcuska priutura  ne   sai.io   iiitrrMaiiliia.
po i:.. 24, nli :'.:' kr. jako dober lu.itk-. nafini^o      po 4.nr. Čudoviti, lejta slika v oljnatih  bnrvnh s            sr.-brenosa metala,  ki s;- uidi v 2« lctili ne           }™!V|1.1'- •1;iko kuriM.n!l- [vn;\   '-ll *' ';'* z \l"
1           sorto C4. U. W, kr.                                                          iimkiin zlaiim okvirom rS- iiroka, v:.i" dol-             pnmrnL                                                                       1,k"".1 l'isiii.-iikanu irl.l.    .U. 1 Kaiton » t.i-
:    po ?» kr. ali 1.1.1 jako lep dalrkosle.1;                             Ra. kaznj..'a deZelo.                                              za l.ln. 1.!M» ali IVC, iz anpleikrpa  blaffa nare-           blau.i.  s   krerinn  si vsak  deck  vojake m
po 4» kr. prebije  za  oLIt-ko z  nu.'iiii   in petiini      po S<; kr. i'm'Iho rKavno or>"tjf. veliko pr> l.ls k.            j«'ii jako duber deinik, najfinije sorte r..."pii. 4.           iifiure lahko napra\i, t» Kr.
T.fibini: velika elejranti.a norta t;s. ;<;i kr.            po 1.3t> ali   !.."»  velik  zlat pr*!un   s ju'Oatoin z      tu 50. *:.', !'S ali 1.2»   prudujaino  jako elesantin1
po 10.  -.t> ali  :W kr.  najbolji! ghivniki /a i"e-           ^uraneijo: nnjlepii prsia. i.f.'i. X                               k:isete s pripravo za iivanjc: najelegantniie                 7™   7O7n9mnv3ni6   DCfll^
sanji- in prah iz kavčnka.                                 jm ;,n, 11» kr. ali 1.1.I varna klju. avnica.                           veljajo I :.l. l.HO in  2.75. kr.                                                  taiimiiiuiu j      |<
po 2-iip ;ili :t (rl. rarovna kaseta z mno^imi apa-      po i".i kr. 1 stekleniea klcja. s kterim be lahko      po if, kr,  cu ]»ar tinili  impovie: najfinile sorte                                     .
niti /..i cluiiinni-ttvn, k tent n:mk v rrtl.i.        j          vsak prcitin.-t z.i vt-ilnu zvi-;.i>.                                         1-i'. 27. ?,'. kr.                                                             SO  om  nbrazci J.1K0  pripOmcajU,
VtlfllflllllA^ ' st.*kN»niea c kr. priv. slonovi- zobm1 paste, ktera v petih lniuiuuli najbolj crno zobe blišč.če b»'lo stori, velja gkl. 1.48 hi so ■^9mmimunummm%W 9   g;lmo in filino pri nas dol»i.
SlOVailSki narodni Razai' ili la/jlOSiljavili l»OSCl na Dunaji, Mtmahilfertirasse, Xr. 11 A.
Sloranski bratje! pridite osebno ali pišite, kadar pm onieujenili  reci potrebujote.  Razpošiljamo vsc za povzetek.  Trgovcem dajemo kljiiba tako nizkim cenam še ođpnstek. (21 — 111                         Z visokim sjioštovanjem                                                                         4jf*dt  £?  M£iH4>Ht»
Prva obcna zavarovalna banka
„SLOVENIJA."
---•-»«---                ^
Vcdaljc bolj se neogibnost v obče spoznava, rta mora slovenski narod tuđi v materijalnom obziru se na lastne   noge   postaviti,   ter  se  od   tujega   kapitala,  kolikor  je   mogoče,   osvoboditi.
Morebiti nišo na nobenem drugem polji te razmere tako oštro vidne, kakor prizavarovanji. tSto in sto tisučev se vsako leto zavaro valu ili premij iz dežele iztirava, pomagaje delmčarjern tujih drustev visoke dividende izplačevati.
Merodajni faktorji: deželni zbori, občinska zastopstva, društva in žurnalistika, so večkrat pripoznavali, daje treba lastno zavarovalno društvo za slovenske dežele osnovati.
To je dalo nekterim rodoljubom povod, popolni operat takega zavarovalnegadrustva na pođlagi najbolj za-nesljivih  štatističnih  dat in dozdajnih   skutsenj   izdelati dati, ter c. k. ministerstvu predložiti.
Z razpisom dne 25. prosinca 1. 1872 je c. k. ministerstvo napravo „prve občne zavarovalne banke Slovenije" s sedežem v Ljubljani dovolilo.
Banka „Slovenija" je društvo na delnice, in bo v vsih razdelkib zavarovanja zavarovaloproti odloeeni zava-rovalnini, to je: proti škodi po ognju, nad rcvaževanji, po toči in zrcalnem steklu, ko bi se strlo, kakor tuđi na človesko življenje.
Delnice se bodo brez bankirskega posredovanja neposredno občinstvu oddavalc, in na ta način po bolj ugodnem kursu dobivale.
Iz druge strani se bo pa tako tuđi glavni nameti banke pospeseval, ki obstoji v tem, da se bodo [delnice v sloven-skem narodu umestile,  in bode narod tuđi v prihodnje banko v rokah obdržal.
Delnice   „Slovenije"   so  pripravne   prav  ugodno   kapital  nalagati:
1.  Na vsako delnico, kterih se bo zdaj razdalo 3000 z imensko vrednostjo od 200 n\, se bo plačevalo po 40°/0, in to po kursu od85°/0, toraj za eno delnico 68 fl. a. v.
2.  Z ozirom na oddajevalni kurs nese delnica stalni dohodek blizo do O°/0, in
3.  vrh tega nad dividendo  iz čistega upravnega dobička,  od kterega je 40°/0 pravilno delničarjem odločeno.
Po dozdajnih skusnjah družili zavarovalnih drustev ni dvomiti, da bodo delnice banke „Slovenije" v kratkem gotovo 12—15% nosile.
4.  Vsak  lastnik  tuđi le ene same delnice ima pravico v obenem zboru glasovatiosebno ali  po oblaščencu, z edino omejitevjo,  da  nobeden  ne srne več kakor 40 glasov zastopati.
5.  Vsak delnicar pomaga a tem  narodnim   podvzetjem slovenskemu narodu lastno zavarovalno društvo osnovati ter posrediti, da  trdo  pridobljeni  novci v domači deželi ostanejo.
G. Ker je 15°/0 čistega dobička dobrodelnim namenom odločenib, odpirasetu še drugi vir bankini dobrodclnosti.
7. Skrajno je še povdarjati, da so pripravljeni fondi banke pravilno odločcni, menjiee eskomptovati, posojevati na državne in obrtnijske papirje, na posestva proti hipotekarnemu uknjiženji, p o s e st n i k o m, o b r t n i k o m, s k u p s č i n a m i n   občinam, da   bo na   ta  način  mogoče   v   posameznih kraj ih pamanjkanje denarjev zatreti.
Tarife za raznovrstne oddelke zavarovanja so po najbolj zanesljivih štatističnih datih scstavljenc in se bo gospodarstvo v vsakem oziru na reci no po dl ago postavilo. V ta namen se bodo v vsih večib mestih in v posaroeznih okrožjih   nadgledni   svetovalci   (sestavljeni   iz   dclnicarjev   in   zavarovancev)   postavili.
Gospodarsko svetovalstvo je iz sledečih oseb scstavljeno: Svctli knez instari grof Ji<lVOSl<lV Kćllm Reifersclieid, grajščak v Novem Celji itd. (predsednik); dr. Etbilft IlCIirik Costa^ odvetnik in deželni odbornik v Ljubljani, (podpredsednik): AllAreJ Piniat9 posestnik v Ljubljani; VckOSlftV Pesarl^, c. k. sodnije svetovalec v Celji; jflihtiel llcrillćlll« deželni odbornik v Gradci; dr. JoŽC Ul«ljH;a« }>rofesor bogo-slovja v Mariboru; JToŽC llail«»\%il'lll^ posestnik v Celji; dr. &t('f«lll 14o^CV«ir. c. k. okrajni zdravnik v Celji; dr. VcltOSlav Valeiltil* c. k. zdravstveni svetovalec in profesor v Ljubljani; Ivail Siilliiee5 c. k. sodnije svetovalec v Celji; Ol*ag*Otilt AllČilK trgovec v Ljubljani; Ploi'iaii lioilseK, c. k'okrajni predstojnik  v pokoji  v   Ljubljani;   dr.   Vrai^jo    li ti (t ej ^    c.   k.   bilježnik    v   Mariboru  (gospodarski  svetovalei).   —
(Namcstniki): Jakob Kure«, c. k. okrajni pristav v Kozjem; Fl'ailjo ^eiltak^ posestnik na Vran-skem;    A.   Kvaiftllt,   veliki  trgovce   na   Občini.
Prcgledovalni odbor je s sledečih oseb scstavljen; Dr. JailOK Zlatoust Pog'aČai'^ stolni prost v Ljubljani;   Ciustav Ttfimies, lastnik tovarne v   Ljubljani;   Jože Ocbevec, trgovce   v  Ljubljani.
Delnice   se bodo na   ta-le način   pođpisovale:
1.   Za   vsako   delnico   z  imensko   vrednostjo   od 200   gold.   se   bo vplačevalo 40°/0   po   kursu od   85°/0   v   gotovini;   potem   se   bodo dobivali   incdčasni   listi.
2.   Za 1   delnico je   toraj   treba    G8  gold.   v  gotovini,  od ktere   se   bo   vplačevalo   po   20   gold.    precej   pri vpisovanji,   48 gold.   pa   v   prihodnjih  30 dueli.
3.   Vsak   podpisuni  zncsck   daje   od    dne   vplačila   5°/0,   oziroma   na   izdajavni  kurs od 85°/0,   blizo   6%.
4.   Vsaccinu   podpisovalcu  je   na   izvoljo   dano,   tuđi  vsih   40°/0   za delnico precej   vplačati.
5.   Podpisovalo   se  bode ali pri   banki   v Ljubljani,   ali  pri   agentih,   kterim  se   bo   dalo   pooblastilo  za  to   od gospodarskoga g veto val stva.
6.     Vplačevalo   se   bo   ali   pri  banki  v   Ljubljani,   ali se ji naj novci   po po«ti pošiljajo.   Agentom naj se plačuje   le proti od gospodarskoga  svetovalstva podpisanim pobotnicam.
Bankina   pravila se   dobivajo   pri   banki   „Sloveniji"   v Ljubljani, in   tuđi pojasnila se ustmeno   ali   pismeno   pri njej   povoljno   dajejo.               .                                                        .                                                                    (39—4)
"V I^jvtl>ljaiii, dn(5 24. februarja 1872.
Za ravnateljstvo prve občne zavarovalne banke „SLOVENIJE":
Knez iu stari grof saim itcifrerschcid i. r., grajščak \\i itd,     Dr. e. ii. costa 1. r., oiretnik in let. ottornik iti itd.
predsednik.                                                                                             podpredsednik.
isdAtelj in odgovorni urednik Martin Jeloviek.
Tiskar: F. iSkaza in drugi.